Vreme NAROČNIK Vedno več bo oblačnosti^ bo popustil?-Sledile bog plohe inv* Komunala M. Sobota - Občina Cankova Kdo bo Na koncertu skupine Bijelo dugme v Zagrebu Publika navdušena, preden so Bijelo | dugme sploh prišli Staša Tkalec o globalizaciji in suverenosti Slovenije Ambiciozno in vztrajno dekle str. 13 S Toplak I bilijonov za J!$$ni oddelek Murske Sobote jev svo-'? ',r,CT"’ bratranca Ladislava v’Cc »Cev nemil oddelku mnr-e ^ni^nlcc podaril opremo v ''it .j '8 |onuv tolarjev. ^ri;^ svetilko, Full auto Ne-kon-pOn”-iir Canon Tx-F in nekaj manjše H ^'iMoInlca oddelka Vlasta Štrumbelj da je njihova očesna anibu-j]11 'h'dijhnrir opremljena. Vrednost ,J P° besedah direktorja bolnišni- 5 odstotkov vsega podarjene- Str. 14 - Pri koritarju Jožefu Šemnu s Srednje Bistrice Ponosen na svoj »posel« ga denarja bolnišnici v zadnjih desetih letih. Jožef Toplak je eden od dedičev Josefa Vogle-rja, lastnika Jožefovega vrelca, donacijo bolnišnici pa je namenil ob 125-letnici Petanjskega vrelca oziroma v zahvalo prvim delavcem v polnilnici. Očesni oddelek je izbral zaradi prepričanja, da ga obiskuje največ Pomorcev. M. H Str. 3 - V revizijo Računskega sodišča zajeti tudi nadzorni odbori občin Radenci in Rogasovcl Je šlo za nepravilnosti pri razrešitvi rogašovskega nadzornega odbora? Poročilo Računskega sodišča za radensko občino dokaj ugodno Str. 5-34 gradbenih parcel na 2,75 hektarja Težko pričakovane parcele V Murski Soboti že nekaj časa primanjkuje primernih parcel za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš Str. 6-PDU med uspešnejšimi slovenskimi družbami Lani 70 milijonov tolarjev dobička O novi organiziranosti PDU lastnik še ne daje izjav Votek, cena 300 sit Akoje drugi dan I malega srpana grdo, | Ivu gt 26, odgovorni urednik Janez Vote AKTUALNO 30. junij 2005^ VESIK Zakaj razvojna regionalizacija ne sme biti politična Besede predsednika vlade Janeza Janše neposredno po propadlih pogajanjih o razdeljevanju razvojnega denarja v Evropski uniji za obdobje 2007-2013 so bile jasne in sporočilo domači javnosti nedvoumno: »Slovenija se mora pripraviti na razdelitev na dve kohezijski regiji,« Na konkretne rezultate ni bilo treba čakati niti več kot dober teden dni in tako je vlada na svoji seji 23. julija sprejela sveženj treh pomembnih dokumentov za razvoj Slovenije v prihodnjem finančnem obdobju EU: Strategijo razvoja Slovenije, Načrt priprave Državnega razvojnega programa in Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Lahko rečemo, da so bila potrebna neuspela pogajanja pod luksemburškim predsedstvom, da se je lahko presekal gordijski vozel »previdnosti« vlade pri sprejemanju teh dokumentov v zadnjih nekaj mesecih. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja med drugim prinaša dve zelo pomembni, vendar politično različno obteženi zadevi: prva je odločitev o razdelitvi Slovenije na dve kohezijski regiji, primerni za črpanje čim več razvojnih sredstev iz EU, druga je odločitev o razdelitvi Slovenije na 12 razvojnih regij. Menim, da imajo lahko s predlogom Zakona v državnem zboru kar nekaj preglavic. Namreč s tem, ko želijo z enim dokumentom urediti tako regionalizacijo »za potrebe EU«, ki je zgolj tehnične narave in potemtakem politično v Sloveniji nepomembna, in tisto »ta pravo*, ki bi Slovenijo potencialno pripeljala tudi do administrativnih regij, grozijo dolge razprave predvsem o Številu in ne vsebini regij. Pričakujemo lahko dodatne grožnje o zaporah cest ali celo javnem samovžigu katerega iz skupine županov, mogoče tudi poslancev, če Podravje ne bo razdeljeno na Spodnje in Zgornje Podravje. Pa tudi katera druga skupina županov lahko zatrdi, da »se z onimi tam tako ali tako ne da delati« ter vidi rešitev v - nedvomno »razvojno« naravnani - »odcepitvi« od sedanje statistične re-gije. Gre torej za nekaj, kar smo na to temo že videli ob predlogu podobnega zakona pri prejšnji vladi, ker se je državni zbor, na žalost, ukvarjal predvsem z njegovo kvantiteto in ne tudi s kvaliteto ter doživel nezadostno podporo in ni bil niti dan na dnevni red. Zato je treba čim jasneje ločiti, da gre v primeru kohezijskih regij res predvsem za tehnično vprašanje, ki zadeva slovenski statistični urad in birokracijo, politiko pa le toliko, da sprejme vse potrebne formalne pogoje za čim uspešnejša pogajanja z EU; torej, da ostane čim večji del Slovenije v obdobju od leta 2007 dalje takšna regija, ki ne bo presegata 75 % povprečne ravni dohodka EU. Vprašanje, ki se pojavlja ob bojazni, da zaradi drznosti vlade, da kar z enim Zakonom reši »evropsko« in »slovensko« regionalno razvojno zgodbo, je, ali ne bi bilo mogoče bolje, da bi se »evropska« zgodba reševala posebej?! Mogoče s posebnim čim krajšim in čim konkretnejšim zakonom. To bi bil namreč način, ki bi zagotavljal možnost uspeha, da bi se do konca letošnjega leta dogovorili z evropskim statističnim uradom oziroma z Evropsko komisijo za dve kohezijski regiji. V nasprotnem primeru pa se lahko zgodi, da bo dolgo vroče poletje še bolj ogrelo glave lokalnih veljakov in njihovih predstavnikov v državnem zboru, kar bo šlo na roko tistim v EU, ki se znajo pač bolje organizirati za prejemanje razvojnih sredstev. In kot smo lahko videli na primeru neuspelih pogajanj o razvojnem denarju, gre v EU predvsem za to - za denar. Ljutomerska občina delničar Cestnega podjetja Murska Sobota in podjetja Murales V komisiji za kmetijske subvencije tudi prejemniki Zaključni račun ljutomerske občine sta pregledala člana nadzornega odbora Boštjan Pihlar in Dušan Režonja in, kot piše v poročilu, ugotovila, »da je finančno poslovanje občine dokaj transparentno, ažurno, skrbno in ni dvomiti o njegovi kredibilnosti«. Zaradi pomanjkanje časa je nadzorni odbor poročilo za občinski svet pripravil šele po sprejemu le-tega na občinskem V komisijo, kije odločala o delitvi občinskih sredstev za spodbujanje kmetijstva, so bili imenovani Franc Jurša iz Branoslavec, Janez Pušenjak iz Radomerja, Jožef Vaupotič iz Cezanjevec, Janez Žabota iz Pristave in Marjana Sovič iz Kmetijsko svetovalne službe Ljutomer. svetu, v njem pa nadzornika opozarjata Še na finančno logiko knjiženja postavk, ki so v bistvu posledica dejanskih dogodkov in so zato za nadzor sekundarnega pomena. »Iz tega izhaja, da je nadzor potreben predvsem pri posameznih akterjih, ki stojijo za temi dogodki,« Še ugotavljata. In za koga predlagata podrobnejši nadzor? Za večje porabnike proračunskega denarja, in sicer Zavod za kulturo in koncesionarja za vzdrževanje in izvajanje zimske službe, če pri slednjem to ni možno, pa vsaj za nadzor dela nadzornikov koncesionarjev. Nadzor potem predlagata tudi nad izvajanjem javne službe, ki jo opravlja Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer Nadzorni odbor ljutomerske občine je podrobneje pregledal novogradnjo osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer, vzdrževanje javnih poti in lokalnih cest, prihodke od prodaje stavbnih zemljišč in dodeljevanje subvencij zasebnim podjetjem in podjetnikom pa tudi kapitalske naložbe občine. Novi šolski prostori so povečali premoženje občine, kar je ustrezno zabeleženo v knjigah, ustanovljena pa je bila tudi komisija za popis Andrej Horvat Še enkrat . ■ O Murini aferi z oblekami V zadnji številki smo pisali v prispevku Antona Slavica ni bilo o začetku sojenja zaradi kraje oblek iz tovarne Mura. Obdolženi Anton Slavic se sojenja ni udeležil, ker ni prejel vabila, saj mu je sodišče pošto poslalo na stari naslov in ne na naslov novega prebivališča, kamor se je preselil pred kratkim. Neuradno ga obtožnica ne bremeni povzročitve škode v višini petih milijonov, kot smo poročali na podlagi podatkov, ki so že bili objavljeni v medijih, temveč le dobrih šesto tisoč tolarjev. Prav tako neuradno naj bi bili nekateri postopki med preiskavo proti njemu nepravilni. Sojenje je preloženo na nedoločen čas. A. B. Že skoraj 6o let s široko in pestro ponudb premoženjskih in osebnih zavarovanj prevzemamo skrb za celovito varnost večine Pomurcev in pomurskih podjetij; povečujemo svoj večinski tržni delež, donosi naših kapitalskih zavarovanj so med največjimi med primerljivimi družbami; v zadnjih letih smo s finančno in materialno pomočjo omogočili nemoteno delovanje številnim pomurskim kulturnim, športnim, preventivnim in drugim organizacijam; v zadnji 6 letih smo s Klubom PAC pripravili več kot 200 kulturnih, izobraževalnih in družabnih dogodkov. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Ima Benko (dl rektorica), Janer Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Na na Rituper Rodež, Bernarda Balažič-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan । (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslev uredništva In upr««: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba)," je stnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 53817 11. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.700,00 tolarjev, letna raročnlna 14.800,00 tolarjev, letna narečnim za narec*** * n naročnin« za delovne organizacije, podjetja In obrtnike je 11.100,00 tolarjev. Izvod v kolportaži je 300,00 SIT. Celoletna naročnina za Internetno Izdaje je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR. Transakcijski račun za naročnino - . ■- 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje Invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno Izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 21 ■ - - jtr^. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d., M, Sobota proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.500 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.sl, Venera: venera@p-inf.sl, Naročniška služba: oglasi,vestnik@p-m • ‘ VESTNIK nepremičnega občinskega premoženja pri cestah. Občina tudi ni presegla določenega zakonskega praga zadolževanja, denar iz rezervnega sklada je bil porabljen namensko in upravičeno, v okviru dovoljenega pa so bili tudi dodatki k plačam zaposlenih v občinski upravi za delovno uspešnost. Nadzorni odbor pa se sprašuje o smotrnosti dolgoročnih kapitalskih naložb predvsem v Cestno podjetje Murska Šo bota ter delnice podjetja Murales in pričakuje pojasnila, zakaj se to ohranja. Pregledal je tudi kmetijske subvencije in ugotovil, da je o 17,8 milijona tolarjev odločala komisija, v kateri so sedeli tudi prosilci sredstev, ki so potem opravljali še kontrolo namenskosti porabe tega denarja. Nadzornika se zato sprašujeta o pravilnosti in etičnosti tega početja, »Še posebej zato, ker na vpogled ni več mogoče dobiti poslovnih načrtov, ki so osnova za dokazovanje upravičenosti dodeljevanja subvencij«. Ljutomerska občina pa ima tudi terjatve v višini do 6 milijonov tolarjev, ki jih bo po mnenju nadzornikov težko izterjati. Gre za najemnike prostorov v mestni hiši, ki dejavnosti ne opravljajo več ali so se preselili drugam. Potem pa so tu še visoke terjatve do preostalih občin prej skupne občine Ljutomer. Nadzornika predlagata učinkovitejše trženje mestne hiše in zavzetost pri sklepanju dogovorov z drugimi občinami, pričakujeta pa tudi, da bo svoje obveznosti poravnala tudi ljutomerska občina. M. H. Komentar Po praznovanjih sodeč se osrednja"' praznik »prijemlje«. Na lokalni ravni, vajeni, da so ljudje državne praznike W druge namene, se počasi navajajo na to, W ba državni praznik dokončne cuainiwi venskega naroda dostojno proslaviti-bilo večjega središča, ki tega dne ne •:< val s prosla vo. Tudi na državni potekala brez tenzij, ki smo Jih bili niitvdj teklosti. Predsednik države je v m'n't/ poudaril, da smo Izkoristili zgodovin" , nost, ko smo se osamosvojili v času pre 1 ■ sprememb v Evropi po drugi vojm našo povezanost z Evropo, Na Imp J11 sednik vlade Janša poudaril, daje W' • intelektualni potencial in delavnost^'- , da, in k temu dodal, da je zaveza to omogoči. K temu je še dodal, At# • ’* izpolniti predvolilne obljube, katerih ; je približevanje ravni življenja v P' •''' ■ cilji pa naj bi zahtevali temeljite tp^1'1 Praznih daje še prezgodaj za oceno, ali se 'b uresničujejo, morda bo slika realnep’1" . ' - ... . .■.tirnice ''“|r j. tve. Učinki na državni ravni zlasti' t ■’ bodo vidni že jeseni. Takrat bo membe v kadrovskem ustroju ve^-'; venskega gospodarstva pomenijoP..., alt pa blokado pretežnega dela < tor ja. To, da se država mora urw'"^ fP darstva, je sprejemljiva teza. Držtšht „ pital razvadil in preveč navadil n-dania prejšnje vladne garniture, in*" ‘ zal, ko seje združil v znamenitem! pred volitvami. Po drugi strani pa '' se po naravni poti nagnil k trenu- ; ■ glede na vse gre ob kadrovskih sp^ ' normalen poja v, ki ga uporabljajo p -k prevzemom oblasti Prej zaradi ko*' -danja tega morda nismo zaznavali, dogaja danes, Vprašanje je tudi, sla nova idejno^konomska elita . , ga sveta zares optimalne rršltte f'\ gnile na raven blaginje ustareb1' ■ vendar je vprašanje, alibO^5 njihova premočrtnost, ki nep^"" ^1^^ kovnih argumentov, kaj šele P'‘ - moti morda to, če smo zeprt j zraven, kaj šele, da bi razpraW' delom stroke, ki je že bil politi^10 času osamosvajanja in je •• so nam omogočile sorazmerno r'^ sko stabilnost in razvoj. Gre za -' ni mogoče očitati ravno veh^ It '1 prejšnjo politično elito. , „ n ay Na drugi stani pa tudi na lo^-"J . j ■ J nov veter, ki pa ne prinaša P02^1 * n, fmkpirj usttarfu naprtiti prostora. Pomurski lokalni pok1 2^’^ nikoli niso premogli tiste širine-' v, gli raven svojih lokalnih ^/*5 , pYa*** . Murski Soboti in glede na poliče*' kalnih oblastnikov bi pričakat m1 mik, še toliko bolj, ker najV^P'' vodi nekdanji minister v senci > voj. Zaradi tega bi pričakovan, tične ograje in poskušal dati ^1 v ‘ gionalnim županskim1 dimenzijo. Toda, kot kaže, pn prišlo, nekaj razkolov paje -* •' njenem razvoju namreč ne X '^st tiskanje na ministrske kljU' iskanje lastnih rešitev. TotfUy'd' , tence in preveč p-.iittčm' ciitiWT V ^*1 ‘i dnje tudi selekcioniranja na ral in poražencev. «i VESTNIK-30, junij 2005 AKTUALNO s I t t I r »revizijo Računskega sodišča zajeti nadzorni odbori občin Radenci in Rogašovci Je šlo za nepravilnosti pri razrešitvi rogasovskega nadzornega odbora? ^lo Računskega sodišča za radensko občino dokaj ugodno L. pf’ nekaterlh ObČa' P°z<>rnost javno ^£Ze,ek revizijskih J sodišča > uA' ^'nijeodelo-^)vdv odborov J'setih slovenskih . 2003 in 2004> 0«ne in <* ^eh. ^^znašH tudi ^1 pra ' 'n Rogašovci. , J'' Pri Računskem ' ■ a«' ,OrRanobčine,ki prispeva k za-P°sJo' T reviziJoNO so ‘/'>1... '"‘"Rirj prispevati k ^ojev za njihovo »^ai: UrJ' kriteriji, ki so tShjul ocene, ' e na delovanje NO, pogojev , ' Ponest delovanja ?^k‘r: 'ili občin je se-delo-'»l m'’° mnenjespri-■ , v ■ Ct13 od občin ne .''■■c cei°ti pogojev za Jrnnpa k "" mnenje. b« W/ k znašla tudi . '■ k"1 navajajo, //% / 'to prislužili z ■‘ ■ 1 ' je opravil !a da h' bili poda-VSin ki jih . ' Zakon o opravi. Občina Rogašovci Če spomnimo, se je razrešitev rogašovskega NO zgodila spomladi lanskega leta. Prav ta razrešitev je bila tudi eden od razlogov, da je takrat občinski svetnik Zvonko Jaušovec tudi prijavil župana Janka Halba Računskemu sodišču in nato še jeseni podal ovadbo proti županu na Okrožno državno tožilstvu v Murski Soboti. Po svetnikovih besedah naj bi prišlo do razrešitve odbora zaradi lažnih obtožb s strani župana, da nadzorni odbor ni bil aktiven Pri tem je podal še dokazila, da je nadzorni odbor dobro deloval in imel poročilo. Župan Halb je takrat na te očitke odgovarjal, da je bil NO razrešen na predlog predsednika NO in ne na njegov predlog. Ne glede na to, kakšni so bili resnični razlogi za razrešitev rogašovskega nadzornega odbora, sodišče v poročilu meni, da podani razlogi niso bili v skladu z zakonom. S takšnim mnenjem pa se na občini ne strinjajo, zato so zoper poročilo podali ugovor. Kot navajajo v njem, je občinski svet (OS) razrešitev opravil na podlagi neučinkovitosti, nesposobnosti organiziranja dela, neodgovornosti pri pripravi poročila o nadzoru, zlasti pa zaradi notranjih nasprotij pri učinkovitem delu NO. Te krivdne razloge in tudi predlog o razrešitvi naj bi takrat opisal in podal predsednik NO, s čimer je dal povod za razrešitev. Da je sam podal ustni predlog o razrešitvi NO zaradi omenjenih razlogov, nam je pred dnevi predsednik NO Drago Lang tudi potrdil. Vendar pa, kot je dodal v svoji izjavi, takrat ni natančno določil, ali naj se razrešijo vsi člani NO. Računsko sodišče pa naj bi prav pri tej točki menilo, da bi moral OS v tem primeru razrešiti le predsednika NO, drugi člani pa bi morali odstopne izjave podati sami. Kot nam je povedal podžupan Stanko Stoti, so predsednikovo izjavo takrat razumeli v imenu celotnega NO, saj naj bi predsednik tudi zastopal celoten organ. Stoti še dodaja: »V nobenem primeru ni šlo za vmešavanje enega organa v avtonomijo drugega in na to odločitev niso vplivali nesoglasje med organi občine ali politični razlogi, ampak le želja po učinkovitem delu NO.« Tako meni tudi župan Janko Halb. Izjava predsednika NO naj bi bila tudi po njegovem mnenju legitimna podlaga za razrešitev odbora s strani OS. Halb ob tem še meni, da organ, ki imenuje NO, tega lahko tudi razreši, ter pri tem opozarja na zakonsko praznino zaradi smiselne uporabe določil in razlogov, ki veljajo za razrešitev NO. Zakonska rešitev je po njegovem nedodelana in nepreizkušena. Jožef Toplak: »Na našo srečo so bile stvari pri nas dobro urejene, razen nekaterih določil statuta, ki pa jih borno kmalu uredili.« Koncept Optimum - Zaposleni vložili predlog za stečaj Predstavniki 112 zaposlenih v lendavskem podjetju Koncept Optimum so v torek na Okrožno sodišče v M. Soboti vložilo predlog za uvedbo stečajnega postopka. Prepričani so, da je predana smo K crižaj bo&MO ^5 dokumentacija ustrezna in da je podjetje zrelo za stečaj. S stečajem pa se ne strinja 43 delavcev, ki še naprej delajo, s stavko pa so prekinili, ko jim je delodajalec izplačal 160 tisoč tolarjev zaostalih obveznosti. Večina jih pri stavki še naprej vztraja, saj so prepričani, da Miran Druscovich ni izpolnil obveznosti iz dogovora o prekinitvi stavke. Prejšnji teden se je sešel tudi nadzorni svet Razvojnega javnega sklada Lendava, ki je obravnaval prošnjo podjetja Koncept Optimum o podaljšanju roka za predložitev sanacijskega načrta, na osnovi katerega bi podjetju podaljšali najemno pogodbo za proizvodne prostore. Ta namreč poteče konec meseca. Nadzorniki so se odločili, da najemniku podaljšajo rok za oddajo sanacijskega načrta s trdnim jamstvom banke do 4. julija, veljavno najemno pogodbo pa bodo z aneksom podaljšali do 15. julija. Če do tega dne programa ne bo, sklad najema ne bo podaljšal oziroma bo podjetje lahko pod enakimi pogoji kot drugi interesenti sodelovalo na prihodnjem razpisu za oddajo prostorov. M. H. Lendava presegla investicijske načrte Lendavska občina je v štirih letih presegla načrtovano investicijsko dejavnost. To je zagotovil lendavski župan mag. Anton Balažek. Simo letošnja bera šteje ducat projektov in skoraj toliko vzdrževalnih del, potem pa je tu še dolg seznam vlaganj v krajevnih skupnostih Zadovoljstvo, o katerem je govoril novinarjem, pa je popolno, ker je proračun urejen, »se pravi, da so zadeve stabilne in zato ni večjih težav*. Da bi se izognili pregretemu ozračju pred lokalnimi volitvami in omogočili normalno delovanje občine, bodo po Balažkovih napovedih proračun za leto 2006 v občinskem svetu sprejeli že septembra. O tem, kako zadovoljni so z delom župana in občine občani, ni razglabljal, le ugotovil je, da so nekateri zadovoljni, nekateri pa tudi ne Po rodnem polletju se te dni na dopust odpravljajo zaposleni v občinski upravi, saj se po petnajstem avgustu začnejo priprave na občinski praznik. Na osrednji prireditvi, ki bo 26 avgusta, bo postal častni občan Metod Dragonja, prej direktor družbe Lek. Tako se mu bodo zahvalili za njegov prispevek h gospodarskemu razvoju občine. Plaketo bo prejel Imre Makovec, arhitekt kulturnega doma, priznanje pa bodo izročili Suzani Kocuvan, ravnateljici glasbene šole, ki odhaja v pokoj. ni so novi dokazi a soboškem sodišču peta Odjn-Obravnava je minila v ^2 ^»'E' o novih dokaznih pre- Za8°v°rnik Jože Šafarič zahtevi L^diiq ■' ' komisije medicinske fakulteti bi ^ranje jn mnenle 0 vzrokih smrti '■ n, p'"kmlhj|| Bojana Horvata, saj ^Cr Ptosji neP°Po!no. Sodišče je med t Pa 1Priskrbi podatke s policije, u^ho-1,11 sireiin^ °Vabna dan, ko je prišlo do Abu * 1 P1 K h|1 Poskuša zaslišati Mirka '’kr«*/1 Pri maiskih dogodkih m ki ? ni sojenje. Maček e opisal dogajanje v Černeia- Petčlanski sodni senat, ki ga vodi Milan For-štnarič, je na koncu sprejel dokazne predloge obeh strani in sojenje preložil na 21 julij. Ker je prišlo zadnjič na sodišču med obtoženim in sorodniki pokojnega Baranje do vroče krvi, je bilo zaradi tega na včerajšnjem sojenju več policistov. Tokrat je bilo mirno. Na fotografiji obtoženi in priprti Cener s pazniki med prihodom na sojenje. A. B.,foto: N. J. Občina Radenci Kot smo že omenili, je bila občina Radenci prav tako vključena v revizijo Računskega sodišča, ki ji je podalo mnenje s pridržkom. Ugotovili so namreč nekatere manjše nepravilnosti v zvezi z določili v statutu. Sicer pa je prav občina Radenci dosegla med dvajsetimi občinami največ točk pri upoštevanju kriterijev glede zagotavljanja pogojev uspešnosti delovanja NO. Kot zadevo komentira radenski župan Jožef Toplak, je dobro, da je prišlo do te revizije. »Mnogokrat tudi sami ne vemo, ali določene stvari v občini potekajo po pravilu ali ne. Revizija tako lahko le pomaga. Na našo srečo so bile stvari pri nas dobro urejene, razen nekaterih določil statuta, ki pa jih bomo kmalu uredili,« meni Toplak C. K. M. H. Ne čakajte na maj, uresničite si že zdaj. KREDITI Z ZNIŽANO OBRESTNO MERO, DEPOZITI Z ZVIŠANO OBRESTNO MERO. Oglasite se v eni izmed loo-ih enot, ki se nahajajo po vsej Sloveniji. Tam lahko najamete hitre, potrošniške, stanovanjske in druge kredite z ugodnejšo obrestno mero. Če pa imate prihranke, lahko sedaj iz njih dobite več. Za vezavo v obliki depozitov boste nagrajeni z višjimi obrestmi. Izkoristite ugodnosti in se prepričajte o celovit: ponudbi bančnih in finančni« storitev. Deželna Banka Slovenije vedno blizu Deželna banka Slovenije d.d., Kolodvorska 9,IMO Ljubljana, T 01/4727 100r info@dbs.5i, w* dt®5i F ” hlca Triglav, d.d. ^jb0|p a en°ta Murska Sobota -s , Sa'zbira jutri in VEDNO! 111 bose naprej skrbno negovala partnerske upoštevala njihove želje in potrebe v *er s hitro obdelavo in likvidacijo škodnih avTvi., 1 vsem našim zavarovancem pri vnovični rrr|ainega vsakdana. ■ Že pridobljeno znanje bomo nadgrajevali, poslovne procese posodabljali in zavarovalno ponudbo bogatili v naše zadovoljstvo in zadovoljstvo naših strank; ■ pridobljena priznanja (učeče se podjetje, izobraževalni management - TOP 10) in certifikate (ISO 9001) bomo potrjevali skozi naš delovni vsakdan; M Še naprej bomo trdna in varna zavarovalnica vredna zaupanja; ■ tudi v prihodnje bomo prelivali našo energijo iz okvirjev zavarovalne dejavnosti, skrbeli za odličnost v odnosu do posameznika in okolja ter pospeševali razvoj naše regije. triglav LOKALNA SCENA 30. junij 2005 - VESTS Borut Podlipnik, Mettis Internatioal: »Lastništvo seje konec lanskega leta spremenilo. firma Rosenbauerje prenesla lastništvo v slovenske roke. Z nami je podpisala kooperacijsko pogodbo za deset let. Pet let je fiksnih, do ločenih s številom ur in cenami, pet letpa je kot pismo o nameri, ki se avtomatsko realizira, če je prvih pet let vse v redu. Zdaj lahko poiščemo tudi svoje posle, smo povsem samostojno podjetje. Edina prepoved je prenos tehnologije Ro-senbauerja. To so gasilska vozila na tehnološko najvišji ravni; po mojem je številka ena ne le v Evropi, ampak tudi v svetu Mi letno izdelamo okrog 110 gasilskih vozil, 90 odstotkov jih gre iz Slovenije. Je pa res, da se bomo sedaj začeli uveljavljati tudi v Sloveniji - doslej nismo imeli niti strateškega interesa, ker je to majhen trg za tako draga vozila in nismo hoteli ogroziti drugih. Sedaj pa bo drugače. F celoti opremljen gasilski avto stane okrog 30 milijonov, večji tudi do 40 tisoč evrov.« ★ ★ Mirko Šabjan, direktor soboške Komunale: »Zakaj smo prevzeli upravljanje, če se nam ne splača? Delo se vedno prevzame z nekimi predposta vkami, da bo še več priključkov z večjimi količinami vode. Tu pa se količina vode zmanjšuje, ne pa povečuje, čeprav ima kraj Cankova, ki je skoraj v celoti priključen na Čistilno napravo (od 133 hiš jih je priključenih 131), dovolj vode iz mestnega vodovoda. Kolikor to stane, toliko hočemo dobiti, če ne, naj to delo opravlja kdo drug. Vendar to ni tako enostavno, ker je treba spremljati tehnologijo čistilne naprave in imeti za to usposobljene kemike.« * * * Mirko Horvat, predsednik NK Nafta: »Pogodbaje že podpisana, kar pomeni, da bomo definitivno igrali v Beltincih, dokler ne bo stadion v Lendavi nared. F Beltincih pa je že vse pripravljeno za igranje naših prvoligaških tekem « ★ ★ * l> m. . J rttMIhsuS U XIII' »zmdlm qjHih Sxch Mirtcn i&nplom. TirtdctjJeg Irn Mtfnh ftL Ftt* A uinplcm mvlkui ayBnydyd kitali nyUik a Ker« patak vdlgyet?:. a phkub kci mm-jUu dfidkkcE btw tnalom is HfW- (Slcibte & jtRUinck) A v v tyruletdw: iwltrtfk, de Sst-Dcgy’ fcW mug az ux -liL mcly iwil a %'li n&wlhiui kiicrmell gybpvaisrd Wl* A vfligybep sprt tJoinbck l£b sv, Mdriinlt ■ > 11 kije htkp'rvotrro Devici Maryf. Cerkvene freska žaj niso Z foric ob cerkvi s« Odpira Cudovil niggled ta dolifta pcMnka Kcjca. im ktnerem tt nitliajaia dva dchijo&b mlina muzejske vrcdnmp (Žlebov mlm: in Cahukov mten), K itasdju sptnie tkHfi območje M, grate i i it liU knim?. inte izhaja ix 11,-11 sitietya, koao bivali tetowo rudo, CtMile dtUT-ni to rkjansko । a&fiL Za madžarske izletnike so gorički kraji prvi stik s Slovenijo, njeno zgodovino in etnologijo. Morebiti jo bodo odkrili in vzljubili prej in bolj kot »slovenski« izletniki! še gorički ponudniki: Kozico v čebelnjak v Ivanjsevcih, Hiša domače obrti v Središču, Žlebičev in Čahukov mlin ter romanska cerkev v Domanjševcih, biok-metija Rengeo v Šalovcih, Žido-Lenaršičev mlin v Markovcih, etnografska zbirka in eko-kmetija v Krplivniku in Hodoško jezero. Bernarda B. Peček Igor Pivec, predsednik ŠZ Gornja Radgona: »Treba je določiti upravljalca, da bi se začela vlagati določena sredstva tako iz občinskega proračuna kot z razpisi Fundacije za šport, s čimer bi lahko prišli do nekaterih športnih objektov, v katerih bi se lahko ustvarile razmere za razvoj določenih športnih panog, kijih v radgonski občini dejansko ni več.« ★ * * Vlado Slodnjak, predsednik Društva rojaka Janeza Pucha: »Društvo je požar zelo prizadel. Sprva nismo vedeli, kaj storiti, saj se je to zgodilo že drugič. Potem smo se dogovorili, da bomo sredstva za obnovo sku šali pridobiti z dobrodelnim koncertom. In to nam je tudi uspelo.« * * * Zdenko Škraban, Študentska organizacija Slovenije (ŠOS): »Mogoče bi s spremembami res pridobili nekaj tisoč Štipendij, toda na kocko bi postavili sto petdeset tisoč štipendij, ki jih študentje in dijaki z delom zaslužijo sami.« iz Beltinec. Stanovanja merijo od 45 do 75 kvadratnih metrov. Od tega je gradnjo petih stanovanj financiral stanovanjski sklad, štirih pa občina Beltinci, ki je zagotovila komunalno opremljeno parcelo in električni priključek. Cena kvadratnega metra bo približno 1.100 evrov, predračunsko vrednost objekta pa ocenjujejo na približno 1*20 milijonov tolarjev. Prvi stanovalci se bodo vselili že oktobra letos. Ta pridobitev je vsekakor velikega pomena za kraj in občino. Milan Jerše Po mirnih poteh Madžarske in Slovenije »Mi smo prvi!« Sklepna prireditev Sklada za male projekte PHARE CBC Madžarska - Slovenija v Domanjševcih Komajda je projekt skupnih pohodniških poti dodobra zaživel, že se je močno povečalo število obiskovalcev v goričkih vaseh, ki so vključene v prospekt in projekta. V bližnjih madžarskih vaseh Magyarszombatfa in Veletner namreč taborijo učenci iz 130 budlmpeštanskih šol in zanje sta Goričko in Prekmurje prvi stik s Slovenijo. »Zanje smo mi prvi. Da smo mi nekje na obrobju in zadnji, nas vidijo le iz Ljubljane,« je povedala Anica Petje. Tudi mlin Zvoneta Petje iz Berkovec je v ključen v novo mednarodno pohodniško pot. V petek, 17. junija, je bil na mejnem prehodu v Domanjševcih nenavaden piknik. Zbrali so se ponudniki, ki so vključeni v novooblikovano ponudbo Madžarske in Slovenije z naslovom Po mirnih poteh. Odkritje slovenske ponudbe je bilo za Madžare nadvse zanimivo; po skupnem ogledu ponudnikov na obeh straneh meje so ugotovili, da so njihovi npr. izdelovalci domače umetnostne obrti sicer tehnično kakovostnejši, vendar imajo na naši strani dosti bolj dodelan sprejem in ponudbo za večje število gostov, ki prispejo na oglede z avtobusi. Koordinator projekta je bil Kapornaky Sandor, župan Kercaszomorja, sosednje vasi Domanjševcem. Mejni prehod med obema krajema ni odprt; v petek so ga odprli izjemoma, tako da sta bila skupni piknik in sklepna prireditev na zares nenavadni lokaciji Izletniki po navadi preha- Partnerstvo med MO M. Sobota in občino W Župana Štihec in jajo mejo v Prosenjakovcih, vendar se bo mogoče v prihodnje dogovoriti s policijo, ki bo za večje skupine odprla tudi mejni prehod v Domanjševcih (vendar se bo moralo njihove ure plačati). V projekt so vključene prav zares vasi tik ob slovensko-ma-džarski meji Poleg Časarjevega mlina v Berkovcih so vključeni Hejduk podpisal* sporazum V soboto, 25. junija, sta v „ g J'' ške občine župana Anton M Hejduk slavnostno podpis3*3 partnerstvu med Mestno « Sobota in občino Turnov iz C | Sporazum sta prej potrdila ■ ■■ J ta, z njim pa se župana in odgov niki zavezujejo, da si bodo v devali negovati in poglablja0 11 v , »Naša skupna želja je krep^ h । vezi v duhu prijateljstva, vanja in razumevanja...9 tičnem, gospodarskem in i! dročju. Naša skupna želja jš jpi^ te v naših pogleda v z n b oješ'"1 j e ■ vseh področjih našega živ1)*"^^ Štihec, kar je tudi zapisano v «P tako si bodo prizadevali za i>°J med narodi ter mir v EU inSl ' Bernarda B. Peček, foto- ' ) I Pomembna pridobitev za Beltince in občino Nov stanovanjski blok bo vseljiv oktobra Ker ob začetku gradnje večstanovanjskega objekta Stara občina ob Panonski ulici 43 v Beltincih ni bilo priložnosti za položitev temeljnega kamna, so pripravili slovesen ogled gradnje, ki je v zaključku 3- faze. Običaj je, da so ob tej priložnosti slovesneje zaznamovali dokončanje gradbenih del pred položitvijo strehe. Investitorja gradnje devetih neprofitnih stanovanj sta Stanovanjski sklad Republike Slovenije in občina Beltinci, izvajalec gradbenih del pa Gradbeni inženiring Gomboc Murskosoboška bolnišnica Denar NLB „ za 32 operacij sive mrene z Murskosoboška bolnišnica je prejela ud ■ banke denar za 32 dodatnih operacij sive. y 7^ ,.J natorsko akcijo NLB, v kateri bo ob zdravstveno zavarovanje Slovenije devet |£[d 4’ tisoč dodatnih operacij sive mrene ali v tf način želijo skrajšati Čakalno dobo. j^iln^U Lani so na očesnem oddelku murskosoboške 902 operaciji sive mrene, od tega 32 s P001®1 štev NLB, letos pa ze 408. Po načrtu pa jih bodo1 ,> 900. Čakalna doba pri njih je od 16 do IH jjjid”’. r Po podatkih ZZZS bo letos po pogodbah ■' '^jdl■ stvenimi ustanovami v sli or ih n iipruvhiTid: ot' ' čeprav je glede na obolevnost in število prebiv meljeno, da bi jih od 14 do 15 tisoč. S tem b1 '< - J, na tri do Šest mesecev, kar bi Slovenijo prib' - p' Evropske skupnosti. Čakalne dobe bo torej mir ( sati le z dodatnim denarjem za več operacij iz ce, zato bo ZZZS tudi v prihodnje širil obseg te?- I WWNIKr30.junii2005 LOKALNA SCENA 34gradbenih parcel na 2,75 hektarja Težko pnca-Kovanj Parcelfe ’SteBMO 2943/2? 2942/29 WJVJ Soboti časa W-/S ■^/2 4J3T/4 f—2 / -w/// Na jugovzhodu bo dobila Murska Sobota novo stanovanjsko sosesko - idealno za mlade družine, saj so v neposredni bližini vrtec, šola in izvoz na avtocesto. gradnjo Jenskih Panjskih hiš 'ctus se je začel spreiem Odloka V* načrtu za ob-^"hHVo^T 8radn)e . "lain '°lnTomsisevo 8°zahodu Murske V’11’’ Murska Sobo-Imladih M Povprašat na njihov : it ■ Murski-Sobo-^SjP^etne parcele za hiš šele ponudili i-^ta 111 Jug°zah(> ^St|ena2>75hek-.A.-.1 ..mTomŠiče-^n.&ie območje je ■ 1 (razen tega ob- močja) pozidano s stanovanjskimi hišami. Osnova za izdelavo lokacijskega načrta in novo parcelacijo so prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Murska Sobota, kjer je območje opredeljeno kot zazidljivo. Obstoječe parcele (s številnimi lastniki) so neprimernih velikost in oblik, po navadi kot dolgi ozki trakovi, ki merijo od 5 do 20 arov. Nove parcele bodo oblikovane po urbanističnih standardih in velike od 5 do 7 arov. Vse parcele bodo komunalno opremljene (poleg elektrike, vodovoda in kanalizacije je tudi možnost priklopa na CAVT in plin). Poleg že obstoječih prometnic je predvidena tudi nova prometnica znotraj območij. Na javni razgrnitvi pred poldrugim mesecem so zbrali številne pripombe in predloge. Nekateri so zahtevali le določene odmike načrtovanih gradenj zaradi bli- zine meje ali gradnje garaž, drugi pa so povsem odločno zapisali, da se s parcelizacijo ne strinjajo in da od svoje parcele ne nameravajo odstopiti. Občina seveda ne more od nikogar zahtevati, da parcelo proda niti ga ne more razlastiti, je pa dejstvo, da bodo po sprejetju tega lokacijskega načrta in parcelizaciji njihove parcele vredne najmanj trikrat več kot sedaj in bo mnogim velik interes stavbno zemljišče prodati. Nekateri pa so imeli prav konstruktivne predloge kot na primer g. Ebenšpanger:*... kompleks je možno urediti in pozidati le tako, da se ne upošteva obstoječih mej. Vsem lastnikom in njihovim željam ni mogoče ustreči, zemljišče je treba racionalno izkoristiti. Lastniki morajo upoštevati tudi stroške, ki bodo zaračunani za nezazidano stavbno zemljišče. Sam želim zmanjšati parcele in omogočiti gradnjo dvojčkov, za kar je 4-ar-ska parcela dovolj. Ne strinjam pa se, da bi se predpisovala gradnja tipske hiše za vse enako, saj ima vsak svoje želje in potrebe, zato predlagam, da se omogoči fleksibilna gradnja... Določena bo le višina gabaritov, smo izvedeli, dokončno oblikovanje hiš pa bo prepuščeno individualnim željam. Seveda pa je nekaj takih lastnikov, ki so na svoj košček zemlje prav posebej navezani, imajo tam svoj sadovnjak, vrt ali uto. Da se postopek sprejetja lokacijskega načrta vseeno ne bi ustavil, so pripravili razdelitev območja na štiri podobmočja. Najprej se bo do prodajale in komunalno urejale parcele na Podobmočju 1 (ob Kajuhovi ulici), nato na Po-dbomčju 2 in Podobmočju 3-Podobmočje 4 bo verjetno ostalo še nekaj časa “nedotaknjeno”. Bernarda B. Peček k Gornji Radgoni R®ticija z Ljutomerske ceste Ki. 'n naKunn' črpalko in uredili krožišče, že bodo stanovalci Ljutomerske ceste dobili novo ben- p^lne centre. Ka[1. K s^8radbe?.mrt Mer- ^<1. *ni prede- Komajda se je uredil kaos ob nekdanjem križišču in so se odstranili ostanki stare Petrolove bencinske črpalke, že se napovedujejo novi povzročitelji gneče. Tako namreč ljudje imenujejo velike nakupovalne centre, ki prav gotovo ne spadajo v neposredno bližini stanovanjskih naselij. V primeru Tuša je stanovalce z Ljutomerske ceste naj- bolj zbodla informacija, da bi poleg trgovine Tuš rad zgradil tudi bencinsko črpalko (podobno kot v Bakovski ulici pri Murski Soboti). Komajda so se rešili stare črpalke v križišču in se sprijaznili s kar dvema črpalkama v industrijski coni, ki sta ena od druge oddaljeni le nekaj sto metrov, že jim hoče nekdo dobesedno pred nosom zgraditi črpalko! V dokaz svojega nestrinjanja so zbrali podpise in jih predali organom Občine Gornja Radgona. Poudarjajo (čeprav javno in z imenom noče dajati izjave nihče), da niso proti razvoju in gradnjam, niti jih ne zanima, kdo vse mešetari z zemljišči in stavbami (zanimiva je zgodba menjavanja lastništva starega transformatorja), želijo le, da bodo lahko tudi v prihodnje živeli človeka vredno življenje, da ne bosta zaradi novogradnje ogrožena njihova varnost ali zdravje. Tudi župan Anton Kampus je seznanjen s pritožbami. Občinske službe morajo vse pritožbe uradno pregledati in nanje odgovoriti, zato župan obljublja, da ne bodo dovolili nobene gradnje, dokler stvari ne bodo dorečene. Vsekakor imajo ljudje pravico do zdravega življenje in tu jim bo občina stala ob strani, da bo to res zagotovljeno. Toda zahtevati nekaj, kar ni v pristojnosti občanov in občine ali celo prepovedati gradnjo... Tega si ne morejo privoščiti, saj so se s sprejetjem prostorskega plana strinjali, da na tem območju dovoljujejo razvoj tovrstne dejavnosti. Bernarda B. Peček Občinski svet občine Beltinci Svetniki zavrnili podražitev kanalščine! Čeprav je direktor soboške Komunale Mirko Šabjan navedel poglavitne razloge za povišanje cene odvajanja in čiščenja odpadne vode v Beltincih, saj znašajo stroški amortizacije blizu 2 milijona tolarjev, izguba pa seje povzpela na več kot 7,7 milijona tolarjev, kar po uredbi o oblikovanju cen komunalnih storitev pokrije beltinska občina z dotacijo, so bili svetniki neomajni. Pri glasovanju o podražitvi so bili štirje za, drugi svetniki pa sploh niso glasovali, s čimer je padlo v vodo soglasje o omenjenem povišanju cen. To velja seveda tudi za sklep o višini amortizacije kanalizacije in čistilne naprave v Beltincih iz leta 2004. Ni jih prepričalo niti to, da so doslej plačevali za kanalščino le 34,80 tolarja za kubični meter, kar je v primerjavi z drugimi občinami dokaj nizek znesek Poslej bi namreč morali odšteti samo za odvajanje odplak 35,49 tolarja, za njihovo čiščenje pa 75 tolarjev. Oboje velja za gospodinjstva, medtem ko bi bile obremenitve drugih uporabnikov še za enkrat višje. Dejstvo je, da se je količina odpadne vode v zadnjem letu zmanjšala za 9,2 odstotka, kar negativno vpliva na poslovanje soboške Komunale, saj so se stroški čiščenja povečali, posebej zato, ker so se zaradi koncentracije te odpadne vode, ki priteka na čistilno napravo, zelo povečali parametri, ki določajo obremenjenost odpadne vode, in sicer za 70 do 80 odstotkov v primerjavi z leti 1998, 1999 in 2000. Razprave svetnikov so šle tako daleč, češ da bi v podjetju Komunala morali sami pokriti del izgube in ne vsega bremena prenesti na občino. Ker na seji ni bilo svetnika in predsednika sveta KS Beltinci Stanka Glavača, so sklenili, da prisluhnejo še njegovemu mnenju. Pri tem direktor soboške Komunale Mirko Šabjan upa, da se bodo uspeli dogovoriti o predvideni podražitvi. In če ne? »Takrat bomo morali razmisliti o drugačni rešitvi To pa pomeni, da enostavno več ne bomo mogli vzdrževati beltinske čistilne naprave,« pravi Šabjan. Iskanje najprimernejše rešitve za kanalizacijo Občina Beltinci, ki zajema naselja Beltinci, Bratonci, Lipovci, Gančani, Lipa, Dokležovje, Ižakovci in Melinci, še nima urejene kanalizacije za odvod fekalnih vod, razen v naselju Beltinci, kjer imajo že mešani sistem kanalizacije in čistilno napravo. Fekalne vode so zdaj speljane v individualne greznice, ki pa so večini primerov nevodotesne oz. imajo iztok iz tretjega prekata v obcestne jarke, kar pa povzroča težave, še posebno v poletnih mesecih (smrad, nevarnost okužb itd ), zato v beltinski občini iščejo najboljšo rešitev za odpravo omenjenih težav. Že pred časom je bila na seji občinskega sveta sprejeta varianta glede gradnje dveh čistilnih naprav, in sicer za naselja Bratonci, Lipovci, Gančani in Lipa ena čistilna naprava, drugo pa bi zgradili za naselja Dokležovje, Ižakovci in Melinci. Skupna projektantska predračunska vrednost za tak sistem in za katerega imajo pridobljena gradbena dovoljenja, je okrog 2,6 milijarde tolarjev. Letošnjega maja se je občina Beltinci prijavila na razpis Ministrstva za okolje, prostor in energijo za pridobitev nepovratnih sredstev za gradnjo kanalne infrastrukture za obdobje do leta 2006. Ker jim finančna sredstva niso bila odobrena, so začeli iskati druge možnosti financiranja gradnje kanalizacijskega sistema v občini Beltinci. Predlagana in sprejeta je bila varianta z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. Tako so se odločili za javni razpis za zbiranje ponudb zainteresiranih pravnih oseb za vlaganje javnega kapitala, ki bo hkrati izvajal tudi gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadkov v občini Beltinci Razpisno dokumentacijo so dvignili tile ponudniki: Erics, d. o. o., trgovsko in storitveno podjetje iz Boštanja, NGR, d. d, iz Hoč, SGP Pomgrad iz Murske Sobote, PORR, podružnica Maribor, in WTE Wassertechnik GmbH, podružnica Kranjska Gora. Kljub številčnemu dvigu razpisne dokumentacije je do predpisanega roka prispela le ena ponudba, in sicer združbe PORR in Aquaplus z Dunaja s predvidenim izvajalcem Pomgradom, d. d., Murska Sobota. Kot so navedli, je osnovni pogoj za izvedbo projekta, da se na zgrajen sistem priključijo vsa gospodinjstva, približno 1.600 priključkov. V tem primeru bi znašala ponudbena cena za odvajanje in čiščenje kubičnega metra 379 tolarjev, kanalizacijski priključek pa 525.000 tolarjev, Pri tem načrtujejo postavitev gravitacijskega kanalizacijskega sistema, za naselja v spodnjem delu občine Beltinci pa bi izvedli odvajanje odpadne vode s pomočjo vakuumske tehnike. V ponudbi so upoštevali financiranje projekta z občinskimi viri v višini 50 milijonov tolarjev letno. Upoštevajoč dejstvo, da se je poraba vode leta 2003 (406.000 kubičnih metrov) V primerjavi z letom 2004 (320.000 kubičnih metrov) zaradi manjše suše v tem letu in uvedbe republiške takse za obremenjevanje voda bistveno zmanjšala, so dodatno izdelali še peto varianto. Po njej je cena kanalščine odvisna od količine porabljene vode. O vsem tem bo v beltinski občini še Širša javna razprava, ki bo dala dokončni odgovor na številna odprta vprašanja. Milan Jerše GOSPODARSTVO 30. junij 2005 - WSTW Koncesnina Tišini in Gornji Radgoni Vlada Republike Slovenije je na četrtkovi seji na podlagi zakona o vodah ter uredb o koncesiji za odvzem podzemne vode iz različnih vodnih virov določila koncesionarje za proizvodnjo pijač. Koncesija se podeli brez javnega razpisa imetnikom pravice za raziskavo podzemnih voda, in sicer za obdobje 30 let. Prihodki od plačila za koncesijo so vir državnega proračuna in proračuna občin v razmerju 50 ; 50. Edina razlika je v primeru koncesije za odvzem vode iz vodnega vira VČM -1/100 (uporablja ga Radenska Radenci, d. d.), kjer se koncesija razdeli med državo in dve občini, Občino Tišina in Občino Gornja Radgona, v razmerju 40:60 v korist občin. Za koliko si bodo občine okrepile občinske proračune, še nismo uspeli izvedeti, prav tako nam iz Radenske (te dni poteka velika selitev uprave iz Ljubljanskega doma v Radencih v nove prostore pri polnilnici v Beračevi) še niso odgovorili, ali bodo plačevali koncesijo le za vodo, ki jo prodajo, ali pa tudi za »tehnološko« vodo. B. B. P. PDU med uspešnejšimi slovenskimi družbami za upravljanje • Lani 70 milijonov tolarjev dobička O novi organiziranosti PDU lastnik še ne daje izjav KONSI,d.o.o,,vstečaju Kobilje 36,9227 Kobilje objavlja na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih PREMIČNIN: Poz , Naziv Kosi Vrednost za kos Skupna vrednost 1. Miza - trak, šivalni, dolžina 16 m 1 38.400,00 SIT 38.400,00 SIT 2. Vozičk, skladiščni, velik, 160 x 80x180 5 3.200,00 SIT 16.000,00 SIT 3. Šivalni stroj SINGER 1 6.400,00 sr 6.400,00 SIT 4. Šivalni stroj QYICK 1 32.000,00 SIT 32.000,00 SIT 5. Šivalni stroj JUKI 1 3.200,00 SIT 3.200,00 sr 6. Šivalni stroj PFAFF 8 96.000,00 SIT 768,000,00 SIT 7. Transportni voziček, mali, 70 x 50 52 64,00 SIT 3.328,00 SIT 8. Miza, prirezovalna, 120 x 20JM 1 1.280,00 SIT 1.280,00 SIT 9. Bojler GORENJE 2 3.200,00 sr 6.400,00 SR 10. Miza, delovna, 180 x 110x95 1 1.920,00 SIT 1.920,00 SIT 11. Mizice, male 10 192,00 SR 1.920,00 SIT 12. Viličar, ročni 1 19.200,00 sr 19.200,00 SIT 13. Paleta, transportna 3 1.280,00 SIT 3.840,00 SIT 14. Voziček, obešalni, 210 x 200 x 60 1 1.280,00 SIT 1.280,00 SR 15. Stol brez naslonjala 3 64,00 SIT 192,00 SR 16. Miza, delovna, s predali 1 1.280,00 SIT 1,280,00 sr 17. Ventilator, namizni, mali 1 64,00 SIT 64,00 sr 18. Radio 1 64,00 SIT 64,00 SR 19. Miza, klubska 1 1.280,00 SIT 1.280,00 SR 20. Stol, leseni 2 320,00 sr 640,00 SR 21. Miza, delovna, 250 x 120 x 100 1 1.280,00 SIT 1.280,00 ST 22. Miza-trak, šivalni, dolžina 800x100 x 82 1 12.800,00 sr 12.800,00 SIT 23. Miza 90x30x185 1 640,00 sr 640 00 SIT 24. Miza 80 x 80 2 2.400,00 sr 4.800,00 SIT 25. Stol, leseni 8 800,00 sir 6.400,00 SIT 26. Miza 60x130 1 800,00 sr 800,00 ST 27. Mizica 70 x 45 2 400,00 SIT 800,00 SR 28. Štedilnik s pomivalnim koritom 60x100 1 7.200,00 SIT 7.200,00 SI7 29. Bojler GORENJE TILI101 2 2.000,00 SIT 4.000,00 ST 30. Kompresor tip NL 10x10x19931.1.200 o 1 92.000,00 SIT 92.000,00 ST 31. Kompresor DAVID 1997 1.1360 0/min 1 78.400,00 SIT 78.400,00 ST 32. Peč centralne kurjave z gorilnikom TVT 'J 134.400,00 sr 134.400,00 ST 33. Rezervoar za gorivo 200x70x150,20001 3 40.000,00 sr 120.000,00 ST 34. Voziček, skladiščni, 90 x 180 x 150 3 4.000,00 SIT 12.000,00 SIT 35. Voziček, skladiščni, 90 x 160 x 140 3 3.200,00 SR 9.600,00 SIT 36. Voziček, skladiščni, 65 x 160 x 70 1 2.400,00 SIT 2.400,00 SIT 37. Voziček, skladiščni, 50 x 65 x 70 1 1.600,00 SIT 1.600,00 sr 38. Aparat gasilni 1 4.800,00 SIT 4.800,00 ST 39. Aparat, gasilni 1 4.800,00 SR 4.800,00 ST 40. Voziček, žični, 80 x140 x 160 1 3.200,00 SR 3.200,00 ST 41. Stol 1 400,00 sr 400,00 sr 42. Mizica 40 x 70 x 50 1 400,00 sr 400,00 SIT 43. Voziček, žični, 70 x 160 x 180 2 4.000.00 SIT 8.000,00 SIT 44. Omara, garderobna 2 1.200,00 SIT 2.400,00 SIT 45. Priključna omarica za stroje 12 1.200,00 SIT 14.400,00 ST 46. Priključna omarica za stroje, manjša 20 800,00 SIT 16.000,00511 47. Industrijsko skladiščni šotor 1 1.210.000,00 sr 1.210.000,00 sr Pomurski finančni holding Pomlnvest je pred tremi tedni objavil obvestilo o izidu javne ponudbe za odkup delnic družbe PomNaložbe. Pomlnvest, ki je že bil 20-odstotni lastnik PomNaložb, je postal po prevzemu skoraj 76-odstotni lastnik te družbe, po besedah Ivana Vizjaka, ki je bil direktor obeh družb, pa želijo s prevzemom racionalizirati poslovanje obeh družb, saj se obe ukvarjata z isto dejavnostjo. Direktor holdinga Pom-Invest pa je napovedal tudi prodajo Pomurske družbe za upravljanje, ki je prav tako v stoodstotni lasti tega finančnega holdinga. Med lastniki Pomlnvesta so mnenja o prodaji PDU različna, vendar je Vizjak, ki je največji lastnik, prepričan, da je konkurenca skladov velika, zato se bodo morali ti prej ali slej povezati. Pomurska družba za upravljanje, ki upravlja tri vzajemne sklade, se uvršča med uspešnejše tovrstne družbe in je lani ustvarila 70 milijonov tolarjev dobička. Primus je največji vzajemni sklad v njenem upravljanju in je prvi slovenski vzajemni sklad, ki je nastal iz privatizacijskega sklada Po besedah Romana Ratkaia, direktorja Pomurske družbe za upravljanje, se Primus uvršča med uspešnejše slovenske sklade, kar potrjujejo tudi njegovi donosi. V zadnjem času gibanje delnic na borzi ni ravno najugodnejše, vendar so naložbe v tovrstne sklade dolgoročne, pravi Ratka i in vlagatelji v Primus so v primerjavi z Mettis International menih iiHeniduuiidi rs 40-odstotni dvig produktivne Od 1996. leta seje število zaposlenih povečalo z 20 na 72, zemljišče na 27 tisoč kvadratnih metrov, lastništvo pa preneslo s tujih na POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 04.07.2005 ob 9.30 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št. 02496-0254673320. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Račun za nakup premičnin bo dobil kupec v 8 dneh pojavni dražbi, kupnino pa mora plačati v 15 dneh po prejetem računu. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo premičnin plača kupec. Nakup premičnin se opravi po principu videno - kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled premičnin je mogoč po dogovoru s Francem Lepošo, telefon 031 691282, od 7. do 15. ure. Mettis v Gornji Radgoni je pred velikimi zunanjimi spremembami. Po prodaji skoraj polovice zemljišča in obstoječih stavb na njem Tušu so začeli graditi novo upravno zgradbo ob hali v smeri proti Črešnjevcem. Do 13, septembra naj bi sedanje prostore izpraznili in takrat bo vhod v podjetje dokončno le z Mariborske ceste. Notranje spremembe je podjetje doživelo v zadnjih treh letih, ko so uvajali švicarski sistem ROI oziroma ergonomsko prilagajanje delovnih mest (delovna mesta, kjer se izvajajo težja dela, se opremijo z dvigali, material se dostavlja na vozičku, kjer je razdeljen po teži, vsa potrebna orodja spadajo k delovnemu mescu in ne k delavcu). S pomočjo tega sistema so dvignili produktivnost za 42 do 4? odstotkov, torej v istem času naredijo skoraj dvakrat več. Ta proces je bil povezan tudi s posodabljanjem Roman Ratkal, direktor Pomurske družbe za upravljanje, ni navdušen nad prodajo družbe. drugimi slovenskimi skladi z donosi lahko zadovoljni. Primus ima 60 odstotkov svojih naložb v delnicah, med kateri Februarja letos je bila ukinjena dodatna triodstotna izstopna provizija iz vzajemnega sklada Primus za lastnike delnic, ki so se oblikovale iz certifikatov, kar je nekoliko pospešilo izstopanje iz sklada. Po besedah Romana Ratkaia so izstopali predvsem tisti, ki so že prej kupovali delnice PID 1, saj so v razmeroma kratkem času dosegli visoke donose. Ivan Vizjak pravi, da so iskali ustrezne kapitalske povezave, ker jih niso našli, so se odločili za prodajo PDU. Družbe pa vendarle ne bodo prodali, saj so med tem našli primernega partnerja za kapitalsko povezavo. Kdo bo ta partner in kakšna bo prihodnja organiziranost Pomurske družbe za upravljanje Vizjak zaenkrat ne daje izjav. tehnologije in prilagajanjem nabavnih poti. »Taka produktiv-ribst. kot jo dosegamo mi v naši dejavnosti, je prav zares na svetovni ravni. V začetku je bilo težko. Ko ti nekdo pove, da bodo povečali produktivnost za 40 odstotkov, se vsi prestrašijo. Vodilni mislijo, da je to prodajnafinta, delavci pa so prepričani, da to sploh ni izvedljivo, ker mislijo, da jih bomo ob delu bičali ... potem pa pride s prvimi rezultati tisti aha ... efekt,« je povedal Borut Podlipnik (eden od lastnikov in odgovoren za dajanje informacij). Vse hale imajo dvigala in urejene nabavne poti. V prvi hali že dve leti delajo rolete kot nov proizvod (ročno delo se še vedno bolj splača v Sloveniji kot v severnih državah), v drugi Irali je lakirna komora, ki je bila predelana (iz vodne na zračno), četrta hala pa je bila narejena povsem na novo. Gasilski avtomobili kot končni izdelek, ki prihaja iz Mettisa v mi prevladujejo delnice največjih in najuspešnejših slovenskih podjetij, okoli 12 odstotkov delnic pa je tujih. V zadnjem Času so nekoliko znižali delež naložb v največja slovenska podjetja, več pa vlagajo v tuje delnice in pri tem izbirajo predvsem med perspektivnimi podjetji. Naložbe v Primus znašajo okoli 12 milijard tolarjev in Je po velikosti peti največji slovenski vzajemni sklad. Primus Bond je obvezniški sklad, ki zagotavlja varnejše naložbe, vendar nekoliko nižje donose, vrednost njegovega premoženja pa znaša okoli 110 milijonov tolarjev. Najmlajši vzajemec v upravljanju Pomurske družbe za upravljanje je Primus Interna-tioonal, ki je začel poslovati 9- avgusta lani, vrednost njegovega premoženja pa znaša okoli 400 milijonov tolarjev. Po donosnosti Borut Podlipnik Gornji Radgoni, so v glavnem namenjeni evropskemu trgu; na pripeljane tovornjake in šasije montirajo različne gasilske kabine. Ponosni so, da je en proizvod povsem njihov: kabina in nadgradnja evrosistem ali ES. Danes zaposlujejo že 72 delavcev kovinskopredelovalne stroke; dobre delavce je težko dobi- d? Ivan Viaja*. 100 odstotni lastnik beza upravljani". " konkurenca skladov veli" < povezovanje nujno. se ta sklad uvršča m«-sklade slovenskihUP' enota premoženja. y ... ustanovitvi vredno j-.. pa se trenutno giblje1 larjev. Primus Interna-11 90 odstotkov svojega P ■ vlaga v razvite tuje UŠ" rimi prevladujejo ski in ameriški, del * imnieriagi rudi h* (i b Nihanja tečajev' bljanski borzi se /■* vlaganjih v vzajen«* zanimanje zanje pa' ■ ^i delnic padajo Vzrok tečajev so različni-nimanje za delnice’ ji1” JHhdjcdl di večja vlaganja v1 y Mnogi vlagatelji jo 3 . snejše naložbe v । manj vlagali v manjše podjetja pa •' •1 ^del^ zevanja tečajev "I' nek3teh'; zadnjem času’0 "^^11^ gatelji boj usme' na trgih nekda^^M niueniu pat-nJ'/|L c ' vlaganja lahko čakovati da ser” j Ljubljanski borz bo zanimanje #' pp skih podjetij spct l*’1 i 7^ pa še te jim žtHI0 Arijski podjetniki , „ Ni dobro sto/eče n dkih. razširjene •' •ndustrije v gotnaT'-l-' r v ^ini 1996 so M >P^_ Radgone m bambusa začeli ;V. ^oeir še udkupiS busavsicčtju panje so pre map11 pd Vc'h kot tujem *ahko pohval^1 s' * Prometa in bauer je las t niš tv1 P'1.^ V' celoti prenesel n*; Partneric. (deden-1 zemljišča u proda' „ k m Tošu m da dno veliko zemljišča (preb1'J'' 7 glinokop), kjer r,jn^ uredit/ obrtno con tudi v pr iln’dr u •'[ , pl ne le zaradi 'm š '* j MIK 30. junij 2005 GOSPODARSTVO Gradbeni odpadki kot posel Kar so predelali so prodali Ksenje stavb nekdanjega Cestnega po v Murski Soboti in Ljutomeru po pred-ločevanje odpadkov na kraju samem t ? j ( f f, r I j t f i J I I i ^U^jh^RS°(Agen^ hjiov pr-2004v SIove‘ iiWfaLnih 22 g0SP°' ’Jfjau ^ckh>T, ki se uk-iHl Vadbenimi odpa '^LlJ iih '%7a .Ze razpoJaga z do-'tanje in predelavo , Gradbeni- • t ,' '• "'.ik Sanberma-^'hcrrnarfherKo-lu. m SGP Pom* Jih to Pet’ dva in ru SavinJ-UMt'- sc s tem N d>hw kajuti.!* 'Sl )e nesorazmerna s C 1 M količino predelanih odpadkov, torej več jih ima dovoljenje, manj pride na enega zbiratelja. Zato so tisti, ki so se tega posla lotili resno, prepričani, da bi država morala namesto dovoljenj podeljevati koncesije Med tistimi, ki so že lani februarja pridobili dovoljenje, je S*k npr. na tudi SGP Pomgrad - Gradbeni materiali (SGP Pomgrad GM), katerega direktor je Jožef Kerec. Z gradbeni odpadki pa se že od študentskih časov ukvarja še eden od Pomgradovih strokovnjakov Kristian Ravnic, ki je že leta 2001 napisal diplomsko nalogo Reciklaža gradbenih odpadkov (na gradbeni in ekonomski fakulteti). Sedaj je vodja lastnih investicij na SGP Pomgrad, kjer nastopa Pomgrad. d.d., kot investitor (npr. Kocljeva, Beltinci -trgovski center Granat, stari Mir). Da je treba imeti za rušenje večjih objektov gradbeno dovoljenje, določiti za vsak gradbeni odpadek, kako se bo odstranil, in imeti dogovor z zbiralcem in predelovalcem, ki bo ob prevzemu izdal potrdilo, vedo danes že vsi gradbeniki. To je zanje prav gotovo dodatni strošek, saj morajo za to, da jim nekdo prevzame ta material - ruševine -plačati. Pomgrad zaračunava od 600 do 1300 sit za tono, odvisno od tega, kako dobro so loče- Kristian Ravnic: »VAvstriji je to že nekaj časa velik posel. O tem sem zasledil v tuji literaturi, potem pa mi je neki podsekretar na ministrstvu pomagal s podatki. Vse drugo v diplomi so moji podatki in raziskave. Ko sem nalogo dokončal, jo je bralo neverjetno veliko ljudi, gradbeni delavci in drugi, ker so videli, da je poleg gradbeništva obdelana tudi ekonomika.« Jožef Kerec:«Država ne daje koncesij, ampak le dovoljenja. Pa tudi to dovoljenje ni enostavno dobiti, moraš imeti določene stroje, tehtnico, poročati do 31. marca, kdo in koliko materiala je pripeljal.« ni odpadki ob prevzemu. Lani so zbrali in zdrobili 10 tisoč kubičnih metrov, enako količino načrtujejo tudi za letos. Ves drobljenec gradbenih odpadkov so prodali po 500 sit za kubični meter Če tega nenevarnega odpadka z gradbišč ne bi prodali, bi ga lahko odpeljali na za to določena odlagališča - v Pomurju sta to odlagališči v Dolgi vasi v občini Lendava in v Dobravi v občini Ormož. Če so na gradbišču tudi nevarni odpadki, kot so azbestne plošče, jih predajo zbiratelju nevarnih odpadkov. Jožef Kerec: »Mi smo februarja 2004pridobili dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov in dovoljenje za zbiranje gradbenih odpadkov, to sta dve dovoljenji, zajemata pa klasifikacijsko številko 17, nenevarne odpadke, to so beton, opeka, ploščice, mešanice betona, bitumenske mešanice, zemlja ■ kamenje, zemeljski izkopi. Za zbiranje imamo dve lokaciji - Ivanci in Bakovska, vendar smo do sedaj zbirali le ob Bakovski ulici. Ves ta material se lahko vozi tudi v opuščene gramoznice, vendar se mora dati na Agencijo za okolje vloga in pridobiti dovoljenje za odstranjevanje materiala v jamo« Kriscian Ravnič pojasnjuje: »Gradbeni odpadki niso problem, češe odložijo ali ponovno uporabijo.' Odlagališča gradbenih odpadkov so v svetu glavni vzrok za nastanek črnih deponij, odlagališč, ta so dokazano glavni vzrok za nastanek črnih deponij. Zato seje sistematično in z dorečeno zakonodajo pristopilo k reševanju tega problema gradben ih odpadkov.« Pomgrad se je odločil za pridobitev dovoljenj za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov predvsem zaradi svoje dejavnosti. Ker se ukvarjajo z gradbeništvom, bi bilo to, da bi morali vsako rušenje in predelavo zaupati nekomu drugemu, zanje prevelik strošek. Sami imajo od 7 do 8 tisoč kubičnih metrov tega materiala letno, ki ga predelajo. Bernarda B. Peček, foto: B. B. P., N. J. K sodelovanju vabimo strokovnjake za razvoj poslovno informacijskih sistemov na delovno mesto VODJA PROJEKTOV (m/ž) Delo obsega: - razvoj programske opreme za implementacijo v poslovnih sistemih, . samostojno vodenje projektov, • pomoč in svetovanje uporabnikom pri uporabi poslovno informacijskih sistemov. Potrebna In želena znanja oz. izkušnje: . poznavanje programskih jezikov C/C++, .NET, PowerBuilder in izkušnje v razvoju programske opreme, . poznavanje operacijskega sistema WINDOWS, . izkušnje na področju vodenja projektov v informatiki, . najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Ponujamo vam delo v dinamičnem mladem kolektivu, spremljanje vseh novejših tehnologij pri razvoju programske opreme, samoiniciativnost v okviru strategije podjetja, možnost poklicnega in osebnega razvoja ter prijazne razmere za delo. Kandidati, ki izpolnjujete navedene razpisne pogoje, ste vljudno vabljeni, da pošljete svojo vlogo z življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in dokazili o strokovnem izobraževanju na naslov: HAKL & HAKL IT, d. o. o. Ulica Štefana Kovača 10 9000 Murska Sobota Blagovne znamke Srečno, Kekec! In je šel. Predzadnja v vrsti prepoznavnih blagovnih znamk, ki so prihajale iz pomurskega prostora, je odšla iz »domačih rok«. Poleg Radenske, NK Mura (zaenkrat ne verno, kako se bo ta zgodba razpletla) in Moravskih Toplic je lastnika zamenjala ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk na nekoč 22-milijonskem jugoslovanskem trgu. Od štirih pokrovih asov ostaja doma le še Mura. Ko govorimo o vrhunskih blagovnih znamkah, obstaja primerjava s top manekenkam i. Claudio Schiffer poznajo vsi, preostalih tisoč manekenk pa se drenja v drugi ligi. Kekec je Ca-India med paštetami. Zastavlja se vprašanje, zakaj se odhodi blagovnih znamk iz pogojno domačih rok dogajajo prav v času, ko je odprtih ne vem koliko projektov in iniciativ, s katerimi rešujemo regijo. Pri vseh prevzemih, povezavah in združitvah poslušamo o prijateljski naravnanosti, povezovalnem duhu in skupni boljši prihodnosti. Praksa pokaže nekaj čisto drugega. Akoravno izhajamo iz najbolj agrarne regije v državi, nam je, kot je videti, najbolj tuja prav »kmečka logika«. Logično je, da če si nekomu nekaj prodal, le-ta ne bo dobička, ki ga bo s »stvarjo«, ki jo je kupil, ustvaril, delil s tistim, ki mu jo je prodal. To je enako, kot da prodamo avto in od kupca pričakujemo, da nas bo odslej on vozil s tem avtom. Halo? Če si nekaj prodal, tega nimaš več. Sindikate že lahko pomirimo z dejstvom, da tovarne nihče ne bo odpeljal iz kraja in da bo novi lastnik zaposlil vse delavce, ki so bili doslej zaposleni. Vendar je v konkretnem primeru največja vrednost prav v blagovni znamki. Osnovni namen blagovnih znamk pa je, da pripomorejo k ustvarjanju višje dodane vrednosti, kot bi jo dosegli z genetikom. Pašteta Kekec je tržni vodja, ustvarjena v dolgih letih, in z gotovostjo lahko trdimo, da je to pašteta tretje generacije. Čeprav so se zamenjali politični sistem i, poslovni modeli in lastništvo znamke, Kekec še vedno obstaja. S pašteto Argeta in GavriloviČe-vo pašteto zaseda vodilni položaj na trgu paštet. Gre za stabilno znamko, kije ni uničila niti desetletna neaktivnost upravljavcev, kar se kaže zgolj v delnem postaranju ciljne skupine Tako kot je bil primer pri Cockti in nekaterih drugih znamkah, ki so kraljevale v nekdanji »Jugi«, obstaja pri Kekcu velik neizkoriščeni potencial, ki ga bo v prihodnosti mogoče unovčiti. Znamka ima kakovostno zasnovo, zanimivo osebnost in v ozadju zgodbo, na katero je mogoče navezati sodobnega mulca. Za Kekca lahko z gotovostjo trdimo, daje Hany Potter minule generacije in da ima še vedno vse nastavke za nadaljevanje dobre zgodbe. Le redko imamo priložnost videti eno najdominantnejših znamk na trgu, pri kateri je še veliko neizkoriščenega potenciala, obenem pa je usidrana v tistem segmentu, ki opravlja nakup. Kekec izkazuje nadpovprečne podatke v segmentu od j 5 do 65 let in v ženski populaciji, to pa so tisti kupci, ki opravijo večino nakupov za družino, otroke ali vnuke Skratka, mame in babice so s Kekcem okužene in bodo to vsekakor upoštevale pri nakupu. Na podlagi teh predpostavk lahko z gotovostjo trdimo, da je znamka Kekec vredna več, kot so vredni vsi objekti, ki so bili z njim prodani. Žal je Kekec povezal culo in se odpravil na pot, razen, če ni pripravil kakšne nove ukane. Ostane zgolj, da mu zaželimo srečno pot. Naslednjič: MANCHESTER UNITED : NK MURA Matej Fišer, matej.flser@anlaser.corn Galex - razdelili dobiček Delničarjem 60 milijonov Delničarji murskosoboškega Galexa so na zadnji skupščini odločali o delitvi 320 milijonov tolarjev bilančnega dobička. Izglasovali so, da bodo 60 milijonov tolarjev namenili za izplačilo dividend ali 1300 tolarjev bruto na delnico, upravi.in članom nadzornega sveta pripada 1,5 milijona tolarjev za nagrado, preostalih 260 milijonov pa ostane nerazporejenih in se prenese v naslednje poslovno leto. Lastniki farmacevtske družbe, največji posamični so Pomurske lekarne ter zaposleni in prej zaposleni v Pomurskih lekarnah in Galexu, so tudi imenovali nove člane nadzornega sveta. To so Ivan Zajc, Erika Varga Lukač in Marjeta Kisi-lak Voroš. Podjetje je lani ustvarilo 2,4 milijarde tolarjev prihodka ali 2,6 odstotka več kot leto prej, dobiček lanskega poslovnega leta pa je znašal 76,4 milijona tolarjev in je porasel za več kot polovico. Prihodki od veledrogerijske prodaje so znašali dobri 2 milijardi tolarjev ali za spoznanje manj kot leto prej, povečal pa se je prihodek od prodaje lastnih izdelkov, predvsem prodaje zdravil za sa-mozdravljenje, in je znašal 241,4 milijone tolarjev, Podjetje je bilo lani uspešno s prodajo kozmetičnih izdelkov za avstrijski trg, domačemu tržišču pa so ponudili tudi dve generični zdravili, antibiotik v treh farmacevtskih oblikah zitrocin in nesteroidni antirevmatik meloxan. Zaradi enotnega evropskega trga z zdravili si v tem poslovnem letu veliko obetajo od vstopa na trge vzhodnih držav evropske skupnosti. M. H. 8 KMETIJSTVO 16, junij 2005- VESfl Cene sredstev za varstvo rastlin Semenarna Ljubljana, Vrtni center Kalla, Tlilnska ul., Murska Sobota Fungicidi Pakiranje Cena v sit quad ris 0,21 3.850,20 topas EC 100 ml 1.682,40 antracol WP 1/1 1.657,70 bravo 500 sc 1/1 2.052,50 dlthane M-45 1/1 1.232,30 folicurew250 0,11 2.150,40 acrobat mz 0,2 1.763,40 cuprablauZ 1/1 1.133,30 baycorwp25 10 g 503,00 duett 1/1 6.270,60 chorus 75 WG 15 g 1.417,70 eclair 1/1 24.091,10 re ni Ian df 0,1 1.589,30 crystal 20 ml 898,20 delan 0,1 2.191,00 euparen multi l/l 5.457,00 pHpelm 1/1 625,50 rablgan 100 ml 1.658,70 ziram 76 WG 0,25 kg 772,50 sphere ec 1/1 12.011,50 ridomil gold MZ pepit 1/1 4.169,20 artea 330 EC 1/1 12.885,00 eminent 1/1 7.427,40 melody kombi 1/1 4.692,00 mikal 1/1 4.177,60 verita 1/1 5.340,90 teldorsc 500 0,11 2.639,00 melody combi 0,1 987,00 karathane EC 0,1 1.063,30 folpan 80 wdg 1/1 2,242,80 acrobat mz 200 g 1.763,40 archer 1/1 7.098,70 opus team 1/1 7.444,60 previcur 607 30ml 1.655,40 forum star 1/1 6.102,70 antracol combi 1/1 4.093,00 aliette flash 1/1 7.076,50 bavistin 1/1 6.751,20 Insekticidi a eta re 40 g 1.850,30 karate zeon 1/1 10.467,90 actara26wg 4g 539,00 decis 2,5 EC 0,21 2.226,60 karate zeon 50 m 50ml 984,90 orth us 0,1 2.014,00 fastac 100 ml 1.346,50 basudin 600 0,2501 1.996.10 demitan 0,051 772,00 actellic 1/1 8.224,00 mesurol granule polži!50g 1.065,00 reldan 40 EC 1/1 5.995,20 perfection 1/1 3.000,60 actellc 0,1 1.478,00 reldan 40 ec 0,21 1.871,80 zolone liquids 200 ml 1.429,00 callpso 0,051 2.555,00 confidor 0,0051 838,00 basudin 600 EW 1/1 4.995,70 chromporel-p 1/1 1.015,20 diazol 50 EW 0,2 1.219,30 diazinon 20 30 g 234,00 calypso 3 ml 771,00 demitan 0,21 5.583,00 mesurol fs 500 0,2 3.318,00 mosprlan2O SP 4g 733,10 mimic 0,2 3.079,80 volaton ec 500 1/1 4.457,00 Herbicidi dual gold 11 5.297,20 goftix 1kg 6.389,00 pnmextragOidTZ 11 2.923,00 pyramln turbo 11 4.839,00 ca listo 0,251 8.092,60 goltix 70 1kg 6.389,00 stomp 330 E 11 2.284,00 frontier 1/1 5.927,00 berbocid 1/1 1.253,00 treflan EC 1/1 2.836,30 husar 0,3 4.741,70 basagran 600 1/1 6.478,10 lintur 70 WG 0,15 2.648,60 equip 1/1 6.872,40 touchdown 1/1 2.110,60 Močila nu-film 0,1 867,90 nu film 1/1 4.353,80 pinovitN 1/1 1.839,00 Fol la ma gnojila protifert (proti stresom) 1/1 1,970,50 drin 1/1 5.840,00 bayfolan 1/1 619,00 bayfol an 51 2.222,00 13. občni zbor Pomurske mlekarske zadruge Več strpnosti pri reševanju teža; Pomurske mlekarne so lani prvič poslovale z izgubo v višini 380 milijonov tolarjev Specializirana Pomurska mlekarska zadruga, ki je bila ustanovljena pred trinajstimi leti, je upravičila svoj obstoj, saj bi bile sicer razmere v mlekarstvu še veliko neugodnejše, so ugotovili na včerajšnjem občnem zboru te zadruge, na katerem so predvsem opozarjali na težave, s katerimi se srečujejo prekmurski rejci krav molznic. V času obstoja zadruge so se težave zaostrovale na vseh področjih, posledica pa je zmanjšanje obsega pridelave mleka, zmanjšanje števila krav in tudi kmetij, ki se ukvarjajo s tovrstno pridelavo. Pomurske mlekarne so odkupile od prekmurskih rejcev v letu 1992 36 milijonov litrov mleka, v lanskem letu pa je odkup padel na 26,7 milijona litrov, število pridelovalcev se je s $.970 zmanjšalo na 1.605, število krav pa s 13 700 v letu 1992 na 8.873 ob koncu lanskega le- ta. V tem obdobju sta se povečali kakovost odkupljenega mleka in količina odkupljenega mleka po kmetiji. Prekmurska kmetija je oddala v letu 1992 v povprečju le 6.000 litrov mleka, lani pa že 18.230, kar kaže na večjo koncentracijo reje krav molznic tudi na tem območju. Količine odkupljenega mleka se v Prekmurju še naprej zmanjšujejo, saj so se lani v primerjavi z letom poprej zmanjšale za 10,1 odstotka, zanimivo pa je, da se število zbiralnic mleka ne zmanjšuje, in to na račun individualnih večjih rejcev. V nasprotju s Prekmurjem pa so beležile Pomurske mlekarne lani za 2,4 odstotka večji odkup na ptujskem in 0,2 odstotka večji odkup na ljutomerskem območju. Da je razdrobljenost reje v Prekmurju izredno velika, kažejo tudi nekatere druge primerjave. Povprečna količina odkupljenega mleka po pridelovalcu je znašala lani v Prekmurju 18.231 li- trov mleka, v Ptuju 48.000 litrov in Ljutomeru 35.601 liter. Prekmurski pridelovalec mleka je imel lani v povprečju nekaj več kot 5 krav, več kot tretjina pridelovalcev je imela do 3 krave, medtem ko ima le 3 odstotke rejcev več kot 20 krav, število pridelovalcev z eno do tremi kravami se iz leta-v leto zmanjšuje in pričakovati je, da se bo osip še naprej nadaljeval. Kakovost odkupljenega mleka se je pri prekmurskih rejcih v tem Času povečala, saj je bilo lani v ekstra kakovostnem razredu 89,31 odstotka vsega odkupljenega mleka, predpisanim kriterijem pa je bakteriološko ustrezalo dobrih 98 odstotkov vsega mleka. V Pomurski mlekarski zadrugi pa po besedah predsednika Stanka Glavača s kakovostjo niso povsem zadovoljni, saj je le-ta na ptujskem in ljutomerskem območju Še boljša. Na neugodna gibanja pri reji krav molznic so v preteklosti vplivale številne okoliščine, od katastrofalnih suš do pojava klo-ramfemkola, v mlekarski zadrugi pa so si ves čas prizadevali, da bi negativne trende ublažili. Žal jim to ni povsem uspevalo, tako kot tudi niso uspeli s spremembo kriterijev za določitev mlečnih kvot, ki naj bi v Prekmurju upoštevali posledice naravnih nesreč. V razpravi smo lahko slišali veliko kritičnih pripomb na račun neustreznega odnosa do prekmurskega kmetijst posebej do rejcev krav, ' premije za mleko -i odstopili mlekarni) niso - , nobenih podpor države, na delovanje kmetij^ ske zbornice in drugih pf nikov kmetov, ki b> stopati njihove intend izrečena kakšna "- • Tako pridelovalci kot r . niki mlekarne pa s°!' ; ni, da eni brez ^«8* rejo, zato bo treba v p Še več sodelovanja i Ludviki 4 « Rogašovskl učenci uspešni na likovnem natečaju kmetijske zbornice Spodbujanje kmetijstva med mladino Kmeti jsko-gozdarska zbornica (KGZ) Slovenije je tudi letos v sklopu državnega tekmovanja Mladi in kmetijstvo organizirala likovni natečaj. Likovna tema Od zrna do kruha je privabila letos na natečaj kar šestdeset slovenskih osnovnih šol, med katerimi so prvo nagrado prejeli učenci 5. a-razreda osnovne šole Sveti Jurij iz rogašovske občine. Kot je razložil likovni pedagog Matej Gider, ki je bil tudi mentor nagrajenega razreda, se na ta natečaj prijavljajo že nekaj let. Tokrat so sodelovali z linorezi v treh barvah Sicer pa dodaja, da se z učenci prijavljalo tudi na druge likovne natečaje, ki so razpisani v Šolskem letu. Podelitve nagrad, ki je potekala pred dnevi na rogašovskl šoli, se je med drugim udeležil tudi predsednik KGZ Slovenije Peter Vrisk. Kot je povedal, si v zbornici že vrsto let prizadevajo povezati mlade s kmetijstvom in podeželjem. Meni, da mladi vse bolj pozabljajo na kmetijstvo in zapuščajo podeželje. S podobnimi natečaji, srečanji ih tekmovanji zato želijo že med osnovnošolsko mladino vzpodbuditi pozitiven odnos do te panoge. Nad doseženim uspehom njihovih učencev sta izrazila zadovoljstvo tudi ravnatelj šole Aleksander Mencigar in rogašovski župan Janko Halb. Tako šoli kot vsem dvajsetim učencem petega razreda je Vrisk razdelil tudi praktične nagrade. Besedilo In foto: C. K. Subvencije v kmetijstvu Izplačevanje izključno po sistemu GERK Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je začeio v maju 2005 z vzpostavljanjem evidence grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč (GERK). Evidenca mora biti vzpostavljena do konca letošnjega leta, ker bo že v letu 2006 predstavljala obvezno podlago za izplačilo subvencij na površino. Vzpostavljanje te evidence poteka tako, da posebej usposobljeni strokovnjaki upravnih enot, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Zavoda za gozdove Republike Slovenije, Geodetske uprave Republike Slovenje in Kmetijsko svetovalne službe vabijo nosilce kmetijskih gospodarstev na usklajevalne sestanke, kjer skupaj določijo usklajeno evidenco rabe kmetijskih zemljišč za kmetijsko gospodarstvo. Kot so sporočili iz kmetijskega ministrstva, bodo nosilci kmetijskih gospodarstev osebno vabljeni na usklajevalne sestanke GERK-ov na eno od navedenih institucij. S seboj morajo prinesti kopijo obrazca »C-prijava zemljišč v uporabi za 200$ zbirne vloge za leto 2005« in vrisane enote rabe na grafičnih podlagah, ki so jih prejeli domov. Pomembno je, da se vsi, ki vlagajo zahtevke za kmetijske subvencije, temu vabil« odzovejo in se udeležijo usklajevalnega sestanka v točno določenem terminu, saj bo v naslednjih letih izplačevanje subvencij na površino temeljilo izključno na sistemu GERK. L. Kovač Za vinogradnike Aktualno v vinogradi*1 . < I- ^ oziroma seno, da ustvarimo zastirko in zmanjs -vode ter kvarni vpliv na koristne orgartizme v nega sončnega obsevanja. ,. ’ ./ Pletev, popravljanje mladic med žice in UP° 15-18 mladik na tekoči meter, pomeni, daods včasih tudi rodne slabo razvite mladike in s tcm ’ bo vode in hranil, saj pri visokih temperaturah >■ ./ reže 0,7-1,5 litra vode. Upoštevati tudi moram^ se list do tretjine velikosti samo porabnik hran , no razvitega lista. V povprečju imamo pri oblikah 40-60 tisoč m2 listne površine na h „ gjiSH goricah pri večji gostoti in preveliki obremei11^ P stoto sajenja tudi 80 tisoč. Izračunajmo si,1(0 ; lahko izhlapi zaradi čezmerne in zasenčene odstranjevanju zalistnikov svetujemo, da jih P „ -.m1-dva lista, vendar pazimo, saj se že v pazdu!« -L ,,ja za naslednje leto. Posebej opozarjamo na preV pfi0 mladik in zalistnikov na prihodnjih deblih, se P tretjem letniku. (C Varstvo pred boleznimi in Škodljivci i“v;l^nl_.,,-podlagi spremljanja vremenskih razmer. Pred^ ronospore nevarne intenzivne padavine zv£l ( trenutna inkubacijska doba zaradi visokih p« . . tur zraka štiri dni. Oidij potrebuje za svoj . |( roso, tako da bodimo na pojav te bolezni poS® (i J cijah, kjer ni kroženja zraka in na nižjih l£8a ’ Časovno daljša rosa. Prognostična služba ’ pojav druge generacije grozdnega sukača, ta , . ||( v* jr, ni termin za škropljenje pravočasno objav ^rop lahko zdaj z dobro strategijo privarčuje ka- ’ dar je to že druga zgodba ... .nu^1" ti V eni od prejšnjih številk Vestnika je bila F •'* napačna številka avtomatskega telefonske^3 sredujemo pravo: 090 939 819. ^jy, KGZ Murska Sobota, Ernest Novak, ' S f l ii * h II 1 Po naših znanih poteh Kapelski Vrh-Spodnji Kocjan-Hlaponci F e Si tl It tf F S H It Sprehod po legendi o * kralju Atili F ^V^^ccsKapel- 5° Že Same P° ■1..^ ki ■h>/'"Mariie Magda- ^•11 raz’ Hh* vinogradih trojnim obzidjem. Pohodnikom sta na voljo dejansko dve poti, krajša štirikilometrska, kjer se vrnemo po glavni cesti, in daljša 5,5-kilometrska skozi zaselek Hla-ponci. Čas hoje pa je običajno od dve do tri ure, ki pa se lahko tudi nekoliko podaljša zaradi iskanja zaklada in raziskovanja drugih skrivnih stranskih poti. Turistične prireditve Radenci - V nedeljo, 3. julija, bo 4. pohod ob meji, ki se bo začel ob 18.45 s slovesnostjo pri spominskem znamenju v Radencih. Začetek pohoda ob reki Muri, ki ga bo vodil Dušan Zagorc, bo ob 19. uri. Ob 19.45 bo okrepčilo pri mejnem kamnu pri Meiovskih mlakah, ob 20.45 bo slovesnost pri spominskem znamenju Nikoli več na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni, ob 21.15 pa bo družabno srečanje pri radgonskem gradu. Pohod organizirajo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornja Radgona, Območno združenje slovenskih častnikov Gornja Radgona in Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje, pododbor Gornja Radgona. Negova - V soboto, 2. julija, ob 20. uri se bo začela na grajskem dvorišču v Negovi prireditev 6. Negovska noč, ki jo pripravlja Turistično društvo Negova - Sp. Ivanjci. Kot vsako leto bodo tudi letos na prireditev prišli pohodniki iz Gornje Radgone. Nedelica - Od ponedeljka, 27. junija, pa do sobote, 2. julija, poteka na Kovačevi domačiji v Nedelici 4. delavnica za restavriranje starih lesenih predmetov. Vse, ki jih restavriranje zanima, vabijo, da se jim pridružijo in s sabo prinesejo tudi kak star lesen. predmet, ki ga bodo restavrirali. Čeprav je uradno izhodišče poti cerkev sv. Manje Magdalene.se mnogi pred potjo okrepčajo pri vinski »preši« kapelskega turističnega društva. i I * t Magdalene ponuja razgleda daleč naokrog in tako tudi na r Prehodili. oblikovanju te kc s°j° poime-P°L Turistično ■ . J ' r Podjetje Negoj ■/‘rjji ' Agendo o hun- V.' 9®enovanem ^^ilu nk'SC p0 f’ud' nekaterih zapi- V "jenemodvo- 7kQ^»r4Ei da si . 1 ®Ealsko trdnjavo z 1 le bila obdana s Izhodiščna točka je cerkev sv. Magdalene na višini 312 metrov, vendar se pohodniki pred začetkom poti radi okrepčajo na prostoru pri stari »preši«, ki ga je uredilo kapelsko turistično društvo in ponuja ob lepem vremenu tudi možnost za sprostitev ob dobri hrani in vinski kapljici iz okoliških goric,.V bližini cerkve je tudi Vam-bergerjeva zidanica z večstoletno zgodovino, na kar opozarja obok v kleti z letnico 1659. Od tod se ponuja pogled na razloženo sle- gostilni Lovenjak ' ? ^n^L-Okenu Pripravili krst treh mladih štrkov, ki so se izvalili ■ 1it/'': 11 Blank- Krstili so jih po imenih Ilonka, Kalman in ’O^d/^rAnica ■-'° GJerfijekiz Polane, Joža in FrancŠkrileciz 'Si/ otl" Krašnja iz Zaloga pri Ljubljani. Vsi botri so ^Ilit^hgeličJ1' spovecl >n dati zaobljube. Krst je opravil Jože ČarSJr^ . Ob glasbi Dua Arizona pa so go-■■ partij ^bstiu n. PaPoja: štorkljino mleko za moške in štrkov na-: štorkljino fantazijo na krožniku, štorkljinimi ' st/,'/ Krst bodo spet pripravili naslednje leto 52 '^’u ieTn spet počastili štrke, te simbole p o kraj i-vmejo na dimnik te domačije. - J. Ga„ N. F. POREČ 2’ hoteli, brezplačno za otroka do 7 let do 9.7./3D/POL 19.470 MAKARSKA RIVIERA 3* Pavič, sončnik in teEatnlk na plažE, otrok do 12 let 50% popuste 2.7-16 7/7 D/NZ 29.900 J. Ga. mensko naselje Kapelskega Vrha in na vinograde z vinskimi kletmi in počitniškimi hišicami, nekoliko nižje pa so sadovnjaki, njive in travniki Tukajšnji vinogradniki so še posebno znani po zelo kakovostnem tramincu. Ko se s Kapelskega Vrha počasi spuščate proti Spodnjemu Kocjanu, vas ves Čas na po poti usmerjajo smerokazi s portretom kralja Na mestu v Spodnjem Kocjanu, kjer je vodnjak na kolo, naj bi bil nekoč grad grofa Kocjana. Atile. Kmalu pridete do območja nekdanjega gradu kralja Atile z vidnimi ostanki treh grajskih obzidij in nenavadno vzpetino v gozdu, to je devet metrov visoka in 35 metrov široka kopa, imenovana Atilov grad. Trije bori pa čuvajo skrivnosti zaklad. Potem nadaljujete pot do Fickove kmetije in pridete po ozki asfaltni cesti do stare hiše z vodnjakom na dvorišču, kjer naj bi imel tukajšnji grof Kocjan, po katerem se območje tudi imenuje, nekoč gradič. Tukaj se lahko okrepčate z vodo ali, še bolje, pri vinogradniku nekoliko dalje z vinom Grof Kocjan iz tamkajšnjih goric. Za ljubitelje sprehodov po samotnih gozdnih poteh je na voljo zanimiva pot, ki bo podaljšala vaš sprehod za nekaj več kot kilometer Preden zavijete na križišču nazaj proti cerkvi sv. Magdalene, vas bo kužno znamenje opozorilo na obdobje 17. stoletja, ko je te kraje zaznamovala kuga. Na poti je še okrogla vinska klet Vinogradniškega gospodarstva Kapela. J. Ga, foto: Dani Mauko Ljudska obrt na grajskem dvorišču Na grajskem dvorišču v Murski Soboti sta od četrtka do nedelje sekcija domače In umetnostne obrti in sekcija cvetličarjev In vrtnarjev pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota pripravili razstavo, na kateri seje predstavilo 15 obrtnikov. V nedeljo pa so izdelke domače in umetnostne obrti tudi prodajali. Domačo in umetnostno obrt so predstavljali Medičarstvo Gregor Celec, Medičarstvo in domača obrt Jožica Celec, Atelje za keramiko Karmen Ferenčak, Izdelovanje remenk Bernardka Merklin, Izdelki iz ličja Irene Tivadar, Lončarski izdelki Franc Zelko, Lončarstvo Jožef Zel ko, Izdelki iz slame Brigita Smodiš, Gravira nje stekla Julija Zemljič in Izdelki iz slame Bernarda Žižek. Razstavo pa so dopolnjevali tudi cvetličarji in vrtnarji Aranžiranje cvetja Taja Andreja Hriberška, Pogrebne usluge in cvetličarstvo Milorad Jurič, Vrtnarstvo, d. o. o. - cvetličarne Park, Roža in Cvet, Cvetličarna, trgovina Marine Horvat Orhideja in Cvetličarna Andreje Križman. -J. Ga, Dan odprtih vrat Kovačeve domačije V soboto je bil v Nedelici dan odprtih vrat Kovačeve domačije, na kateri so ob kulturni prireditvi pripravili še prikaz domačih obrti, dobrote domače kuhinje in druženje z ljudsko glasbo ob kresu. ■ Lastnik domačije Štefan Kovač, ki je pred leti obnovil domačijo, v kateri je bil rojen njegov oče, narodni heroj iz druge svetovne vojne Štefan Kovač -Marko, je v nagovoru na prireditvi poudaril, da domačije niso obnovili zato, da bi bil mrtev, zaprašen muzej, ampak ga želijo deliti s krajani in vsemi obiskovalci, ki jih zanima, kako so nekoč živeli v prekmurski s slamo kriti leseni hiši. Želijo združiti etnografski in zgodovinski vpogled v prekmursko preteklost z interesi gostov iz Pomurja in od drugje. »Cimprača« je bila postavljena že leta 1877, potem ko je nekaj let propadala, pa jo je družina Kovačevih leta 1995 odkupila od drugih solastnikov in obnovila Na sobotni prireditvi so se predstavili: folklorna skupina iz Turnišča, pevci ljudskih pesmi iz Pečarovec, Drago Horvat z or- glicami, Rozika Čeh z narečno pripovedjo in Zvone Čemaža z recitacijo lastnih pesmi. Za domače dobrote je poskrbelo društvo kmečkih žena iz Turnišča, sodelovalo pa je tudi društvo kmečkih žena iz Kukeča Vesna Kovač je povedala, da prireditev, ki so jo letos organizirali šestič, ves čas dograjujejo, kakor tudi domačijo. Tako so pred dvema letoma v bližini uredili čebelnjak, lani pa so na gumnu uredili kuhinjo, ki jo uporablja društvo kmetic. Nad nekdanjimi hlevi, v katerih je shranjena precejšnja količina kmetijskega orodja, so uredili prenočišča, Nedaleč od hiše so uredili tudi mokrišče, da bi bila tudi okolica čim bolj avtentična, kot je bila nekoč, in ga že obiskujejo štorklje Tam je tudi precej velik prostor za piknike in rekreacijo. Zahvalila se je tudi krajanom iz Nedelice in vse občine Turnišče, ki jim pomagajo pri uresničevanju tega projekta, še posebej zakoncema Tončki in Lojzetu Gjerkešu, ki skrbita med njuno odsotnostjo za domačijo, in Jožetu Gjerkešu, ki je s stroji pomagal pri urejanju okolice. J. Ga. PAR« in DISNEYLAND S-dnevni evtobusni idee slovensko vodenje &7J5D/NZ 39.900 Sonilkov klub v PORTOROŽU 3* Lucija« bogata animacija, brezplaČ™ zb otroka do 12 let do 3O.7./5D/POL 46.900 NEUM, Južna Dalmacija 3* Stalls, brezplačno za otroka do 12 let 16.7.-20 M J7D/P0L 51.990 Sončkov klub na CRESU 2* dep. Kimerv pestra ponudba izlete v, otrok do 12 let brezplačno do Z0.8J7O/POL 55.900 Senikov klub na MURTERJU 3* Borovnik, izposoja kdes, br&zplačna 10 otroka do 12 let 27-16.7/7 D/POL 55.900 GRČIJA, Rodos 2* Alt. letalo iz U. brezplačno parkiranje (140 samo 124900) 10. 17., 24.7./7D/NZ 99.900 TURČIJ A, Antalija 3* Artemis Princes, letalo ii Lt brezplačno parkiranja, all inclusive KL7/7D/AI 104.900 ŠPANUA, Mallorca 3* Venecia, letelo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 7J4J1-7/7WPOL od 113.300 SONČEK TUi potovalni center Murske Sobota, Sl overtake 52 • 02/521 41 92 10 KULTURA 30. junij 2005-VtSlI Moji dnevi szo lehnoli kak szenca: jasz ta szehnem kak trava! Janko Durič o nagrobnih spomenikih na Goričkem in v Porabju Zadnje iz cikla predavanj soboškega muzeja pred počitnicami je med poslušalci naletelo na precejšen odziv in opozorilo na nekaj, kar malokdaj prihaja v našo zavest, saj se misli na smrt in s tem tudi pokopališč ljudje radi izogibajo. Verjetno ne mislimo pogosto na to, kakšen napis bi želeli na svojem nagrobniku. Janko Durič, profesor slovenščine in sociologije, pa nam je v svojem predavanju ponudil kar številne zamisli. Očitno pa je naredil na poslušalstvo najmočnejši vtis lakoničen napis na neki družinski grobnici: Tu prnejot Predavanje je bilo objavljeno v letošnjem Zborniku soboškega muzeja, torej dostopno vsem, ki jih tema podrobneje zanima. Predavatelj je o nagrobnikih razmišljal v sociološkem, etnološkem, verskem in jezikoslovnem pogledu, zanimali so ga predvsem tisti, ki so bili napisani v prekmurskem narečju. V ta namen je raziskal 19 goričkih in 6 porabskih vasi, v katerih imajo samostojna pokopališča, in analiziral več kot 2000 nagrobnih napisov. Pri porabskih so ga zanimale predvsem sledi slovenstva v Dolnjem in Gorn jem Seniku, Ritkarovcih, Sakalovcih, Slovenski vesi in Števanovcih - podoba pa ni ravno vzpodbudna. V Dolnjem Seniku na primer je od 189 grobov z napisom najti le pet slovenskih, večina, 154, je madžarskih in 30 nemških. Na Goričkem pa je iskal razmerja med knjižnimi in narečnimi zapisi. Predavatelj je obiskal različna pokopališča ter glede števila in vsebine nagrobnih napisov našel bolj in manj zanimive vasi. Tovrstni zapisi, ki predstavljajo podaljšan spomin na pokojnika, so bolj značilni za starejša obdobja, danes pa, kot da so prišli iz mode. Sicer pa so si nagrobni napisi po obliki in vsebini precej podobni, z različicami, ki predstavljajo izraz lastne ustvarjalnosti. Tako na primer pri evangeličanih prevladujejo verzi iz psalmov, drugod je najpogostejši napis Tu počiva... in Bog mu daj večni mir..., pri starejših so drugačni kot pri mladih in otrocih. Nekateri, zlasti duhovniki in izobraženci, so si jih napisali vnaprej, velik vpliv pa so imeli pn tem nekoč tudi kamnoseki. Tako pravzaprav vsak nagrobnik pripoveduje svojo zgodbo: o tistem, ki je umrl, o tistem, ki ga je postavil, o času in razmerah, v katerih je živel in živimo. B. B. L Zgodovinski spomenik v prihodnosti V stari cerkvi v Turnišču je potekala okrogla miza z naslovom Kaj s kulturno dediščino?, ki jo je organiziral Mežnarski cej župnije Turnišče, katerega prizadeven član je 21-letni Gorazd Bence, študent likovne pedagogike v Mariboru. Okrogla miza se je lotila vprašanja stare romarske in župnijske cerkve v Turnišču, posvečene Mariji Vnebozeti, ki ima izjemno pestro zgodovino. Od leta 1267, ko je bila prvič omenjena, so jo v več stoletjih obiskale neštete množice romarjev in faranov prvotne prafare, ki je obsegala ozemlje »Markov*, to je dolinskega dela Prekmurja. V stari romanski cerkvi so poleg mnogih podrobnih ornamentov, ki so bili dodani cerkvi v raz- Gabršček, Sodelujoči na okrogli mizi: Andrej Horvat, Jožef Bence, Ivan Bogovčič, Janez Balažič, Silvester Ivan Kranjec. Foto: T. K. ličnih časovnih obdobjih, daleč najznamenitejše freske iz 14, stoletja, ki jih je naslikal Radgončan Janez Aquila, Tako je postala turniška stara cerkev, v kateri danes ni več obredov, saj je bila poleg nje leta 1915 zgrajena nova cerkev, ena največjih znamenitosti prekmurske kulturne dediščine, ki si jo ogledujejo turisti in seveda vsi tisti, ki jih poklicno ali ljubiteljsko zanima ta zgodovinska cerkvena stavba. O pomenu stavbne kulturne dediščine danes, o njenem ohranjanju in restavri- 3. srečanje tamburašev na Cankovi V dvorani Kulturnega doma na Cankovi je potekalo tradicionalno srečanje tamburašklh skupin Odpisani s Cankove, Bisernica iz Ljutomera in tamburaške skupine Petra Dajnka iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni. Tretje srečanje tamburašev s te in one strani reke Mure sta organizirala KUD Avgusta Pavla Cankova in tamburaška skupina Odpisani (na posnetku}. Doslej so se tamburaši teh sku- pin srečali v Pristavi in Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Tamburaše je pred nastopom pozdravil župan občine Cankova Drago Vogrinčič. Na srečanju, ki ga je vodil Janko Durič, se je vsaka skupina predstavila s po štirimi skladbami, na koncu pa so na skupnem nastopu zaigrali prleško himno »De-ren sem jaz mali bija...«. Srečanje je bilo nadvse prisrčno, saj so organizatorji obe tamburaški skupini lepo sprejeli. Pred nastopi so se s svojimi gosti z avtobusom popeljali na ogled Goričkega, kjer so biti deležni lepega sprejema številnih turističnih kmetij. L. Kr. nanju ter iskanju novib ti njene vpetosti so se p'P1' I jali prof. mag. Ivan I slikar in restavratorja1 I lažic, univ. dipl. um ffl’ I zejski svetovalec v nW1' . I rski Soboti, Silvester feb’ I z ministrstva za kultuA” - I dre/ Horvat, prav tak" ■ 'I stva za kulturo, Jozet I nate!j OŠ Turnišče mr d’1 I mačega turističnega d^ Ivan Kranjec, turni’1 • J I Okroglo mizo je l,.dil P r. I ko Škafar, nrofesot I teološki fakulteti v ® I pisec številnih I niški cerkvi. 1^1,. I Škafar veliko zaslug I vljanju romanja v iuf3 I S tovrstnimi I bilo prejšnji petek’’1 „ I dobijo vsi tisti, k I ranitev tistega, ki^ | od prednikov, za svoje delo, tisti, domačega kraja, njihovi bližini obstal objekti, ki lahko s skup jo vseh postancp donoi ■ , ekonomski ravne p pripravila. B' n-nt 10 0* h. .<>10 o* Ul .0’’ n w ni m oe m a. h u ihiwib x ■■$1 4C' '64 ur H01 "IR **’«< Ki. '»»101«*. Ml a ■'it *0» rt 'Ot jr ob j iir-.. ....----------- HC iM ♦k tu '10 ^lUlQi^'O 910' ni j1<" MM' >1» JIM 51 VI. ‘ioni '0 O' 31 .01 n 51 »1 10lvivi0’010l o o 0 0 01. K 1C 1C 10 10 10 Praznujmo skupaj dan državn^ Hgrossmannov festival digitalnega filma LJUTOMER 6 - 15. AVGUST £005 Vroče filmsko poletje Fotelje se je prevesilo v svojo vročo fazo, temu pa vestno sledi tudi filmsko dogajanje v Prlekiji. Končuje se snemanje krvavo grozljive parodije Vinapirji v produkciji domače Filmske prakse PLAN 9, začele so prihajati-.prve prijave filmov za tekmovalni del Grossmann o v ega festivala digitalnega filma, petek pa bc že v znamenju začetka delavnice kratkega igranega in dokumentarnega filma, ki jo organizira PAA -Prleška razvojna agencija, Le-ta bo pod taktirko priznanega režiserja Dimitra Anakieva, udeležencem pa bodo na vol|o tudi krvave izkušnje domačih entuziastov iz Filmske prakse PLAN 9. Delo bo temeljilo predvsem na usposabljanju med cedtnim procesom produkcije mzkoproračunske forme kratkega igranega in dokumentarnega filma. Vključevalo bo dodelavo scenarija, pripravo snemalne knjige in snemanje, vključno z montažo kratkih avdiovizualnih del. Delavnica bo intenzivno, saj bo njen končni cilj izdelava kratkih del pod časovnim pritiskom, kar bo zahtevalo veliko predanosti in iznajdljivost pri udeležencih ter vključevalo obilico gverilskega snemanja. Izobraževanje v tej smeri je po mnenju organizatorjev zelo pomembno, še posebno ob finančnih zmogljivosti domačega filma, in si zaradi geografskih faktorjev najbrž nikoli ne bo moglo privoščiti filmov z višjimi produkcijskimi stroški. Zato je tak način produkcije in izobraževanja mladega filmskega kadra za naš prostor neobhoden, kar pa seveda ne velja tudi za okostenelo domačo filmsko finančno politiko, noj še dodamo. Premiera teh krotkih del bo v času omenjenega festivala, ki se bo dogajal od 8. do 12. avgusta v Ljutomeru Delavnica bo za udeleženci zastonj, kar je redkost v našem prostoru. Sofinancira jo Evropska skupnost v okviru projekta Grossmann 2005: 100 let filma, ki ga izvaja PBA - Prleško razvojna agencijo s partnerji Občino Ljutomer in Filmsko prakso PLAN 9. Kot že omenjano, j® objavljen tudi razpis zo prijavo filmov na tekmovalni del Grossman novega festivala, organizatorji obljubljajo tudi nagrade, ker pa so te še odvisne od sponzorskih sredstev, noj ostane njihovo vseoino zaenkrat skrivnost. Vsekakor pa bodo najboljšim filmom podelili trofejo in naziv' hudega mačko oz, Angry Cat. katerega kipec bo norejen po podobi nedavno odkrite avtohtone prleške živalske vrste iz družine visoko strupenih jeznih mačk. Njegov simbolični pomen bo namigoval na brezkompromisen, že skoraj jezen entuziazem, domišljijo in iznajdljivost po oceni strokovne žirije nagrajenih najboljših filmskih del, posnetih z digitalno tehnologijo. Kor s® tiče domače produkcije, noj omenimo, da se končuje tudi snemanje Vinopirjev, prve slovenske celovečerne domovinske grozljive sage, ki nastaja pod okriljem PLANA 9 Film bo vseboval za slovenske razmere veliko specialnih učinkov, navsezadnje tudi igralcev, zato je snemanje dol gotrajno, vseeno pa ekipa obljublja predpremiero filma na Grassmonnovam festivalu digitalnega filma, O projektu vos bomo sproti obveščali. Temperatura se torej dviguje, obljubljajo nam eno najtoplejših poletij, ob stoletnici slovenskega filma bo to najbrž veljalo tudi za domače filmsko dogajanje. Na predvečer proslavitve dneva državnosti je pripravila Zveza kulturnih društev občine Radenci (tokrat prvič v organizaciji novoizvoljene predsednice Betke Leopold) v kongresni dvorani hotela Radin slovesno prireditev Praznujmo skupaj dan državnosti. Po odpeti Zdravljici je pred maloštevilnimi obiskovalci spregovoril slavnostni govornik dr. Ivan Rihtarič. Ob videopro-jekciji posnetkov dogodkov desetdnevne vojne in vse do vstopa Slovenije v EU, ki jih je zbral in prikazoval Dani Mauko, ter ob častni drži (praporščak Anton Pintarič) zastave Zveze veteranov vojne za Slovenijo je dr. Rihtarič med drugim spre-’ govoril še o Evropi, ki je danes tu. Zatem so nas v kulturni ve- r.s'P Čer popeljali domači Pevci ljudskih pesmi KUD Bubla Radenci pod vodstvom zborovodkinje Betke Leopold, prof. Berislav Budak je zaigral na klavir, slišali smo recitacije učenk OŠ Radenci Lavre Pihlar in Sare Vidmar, kot gostje večera pa so nastopili pod vodstvom Janka Kocmuta ljudski pevci in godci »Stari prijatelji iz Kicarja«, ki so dosegli letos na L državnem srečanju ljudskih pevcev in godcev v Krškem prvo mesto. S svojimi postnimi W (harmonika K-'1 ■' i'' bas, »cuge«, f>r‘ trabas, »burk, r-d ssV ip/f lepimi glasovi nd norja do soprana so slde v Radencih, na pridevnikov oln ine^^ nil samo cit vrtim ■»Tialnrpol^ pd' nikov m- tistih, funkciji morali o 1 l J P vesnosti. Tomaž Horvat Slikarji v Gr^t V okviru Občinskega no-umetniško leto zapovrstjo organi' lilija Ijunii^kih sejeudeležitoosatn^ , it Pomurja, prev^^J^jf krajev Slovenije. Gajst, koordinator^^ sko soboto pfrd>tl», ^ir* doma v Grad sčn. ’’. motivi njihovih dei. skatemsotohatov^/A kotičke prekmu^^,^ sk/h logov, iv bd'W so v nedeljo razslJ’ ,, t d domunalšnH^^ mesec. Sicer na. k . ,,/e ' • šlo pri koloniji P' menjavo mnenj. , namreč tudi taksni, tl niško dejavnostjo p^ KRONIKA 290 x200 cm Preproga 135 x 80 x 76 cm. hrast Miza, raztegljiva odcejevalnikom Pomivalno koritoz DIHRE INTERNATI kronik Kina bencinskih črpalkah '^nkalk, plačal Stroj za pomivanje posod® i imajo svoje redno JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih PREMIČNIN; Hitro je hitro prehitro Po Peru še SuperMario ^i!' 1,11,1 nePridipravi so h^11 '^ilh , ^a gradbišču v Bano-1^ M iča,> t'eknxno otudjc. RTC VICTORIA HIBLER & G, d. n. o. v stečaju Predanovci 21,9201 Puconci objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti Nova prometna zakonodaja omogoča opozarjanje voznikov, ki so storili neznatne prekrške. Tako so izrekli soboški policisti letos v prometu blizu 2000 opozoril, od tega 550 zaradi prehitre vožnje. z berglo nad tasta 4/^" Goričkem, tako so zapisali >,se je snaha spravila nad Afloat udarila z berglo Tast je ll\'' Pogodbe, snaho pa preganja-V^^nivega dejanja povzročitve S’* poškodbe. V Kržana ’ He.. 'Nil niso beležili nobenih iavneBa reda ’n m*ru> *n t0 n'11 šolskega leta in prireditvi, ^‘“Soboški dnevi. Pridržali so dve . nal**Č4lt|H so imeli s predstavni- *Puh, ki je pijana in bft? ki m upoštevala pre- SuperMario je dobil ime, podobno kot Pero, po policistu, kije poziral za maketo. Pri Peru policist sedi na zadnjem sedežu avta, SuperMario pa je silhueta policista, ki ob avtu z radarjem meri hitrost. , in..,,, dl! 'ijička " rezervoarsvojega jekle-n ” nat3n^ 12.338,00 sit v ^'nj v n d™®1 Pa ie natočil 31 li- ta. Francih. |3n po sredini ceste TB’strC? s težjo telesno po-m l’: P” I*’ Ub v soboto malo pred ^^očin, H^d, iinerju. Voznica osebnega J/ 1’'u '■ pešca, ki je pijan hodil po so odpeljali na zdravljenje v Wo H ’ Razstava Policist, moj prijatelj V prostorih kina je bila na ogled razstava slik, ki sojih naslikali učenci prvih , terih je potekala preventivna akcija Policist, moj prijatelj. Akcija se Vkončai«rS £ £ S° ’na a' želeli odpraviti strah otrok pred policisti. Šolarjem je bila predstavljena še števHka ii J bTZ PS S° kazali še pravilno obnašanje v prometu. Akcija je bila le ena v nizu orevenm ^J13' 1 tem SOjim p0' soboška policijska postaja. - A. B., foto. N. J. preventivnih dejavnosti, kijih izvaja časa stal v Dokležovju in skrbel za umirjanje prometa. In ko ste se vozili po sosednji Avstriji ali Madžarski, ste prav tako večkrat naleteli na maketo ali podobo policista ob cesti. Potemtakem sta Pero in SuperMario nadaljevanje zgornjega Pokopališki tat Organ pregona je ujel 24-letnika iz okolice M. Sobote, ki ga sumijo, da je storil najmanj tri tatvine. Malopridnež je izkoriščal nepazljivost občank na pokopališču, medtem ko se le-te urejale grobove, in jim je kradel torbice. Ko se je lotil četrte, so ga opazili in njegov opis nemudoma posredovali organu pregona. Ta ga je našel že po nekaj mi-. nutah v rakičanskem parku. Sledi ka-I zenska ovadba. - A B. se motor M|!r_ i, ?!"1 'e ukradel v soboto v Len-čelado, vredno 50 ti-mu manjka še motor. Tako d'veter m h' ‘potem verjetno odpravil 'Piotj 'ase in novim dogodivščinam 1.600,00 1.600,00 nQ> P»av tako ne/nant'1 1 " 'hm In poškodovali objek- W-IW0 tolarjev. ■ aterialna škoda je milijori t0 4 nBvl na Cvenu / necen k moral biti do- .^’lilii,r,,cni ko je na njtviizko- Strokovn’aki s0 ka’ .. j hi. u ( -J gre za neaktivirano . % minometa 80 mm . zavarovana in pre- Predstavili smo že Pera oz. maketo policijskega vozila s policistom v narav, ni velikosti, ki ekipi ljutomerskih policistov pomaga »loviti« prehitre voznike. Tokrat vam postavljamo na ogled Su-perMaria, ki umirja hitrosti željne voznike po navodilih soboške policijske postaje. Če malce pobrskate po spominu, se najbrž spomnite podobe policista, ki je nekaj POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 11.07.2005 ob 10.00 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št. 02496-0254808732. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo varščina vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za premičnine mora plačati kupec kupnino v 15 dneh po javni dražbi na osnovi izdanega računa. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo premičnin plača kupec. Nakup premičnin se opravi po principu videno - kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled premičnin je mogoč po dogovoru s Francem Lepošo, telefon 031 691282, od 7.00 do 15.00. 4.000,00 42.400.00 42.400,00 »S takimi preventivnimi dejavnostmi želimo vplivati na boljše stanje v prometu. To je tudi protiutež našemu represivnemu delu. Postavljamo ga na kritičnih odsekih cest in tam, kjer najpogosteje prihaja do prekrškov,« je povedal pomočnik komandirja soboške postaje Denis Zupančič. ‘ noiicijskil hosi cen^sn Naziv predmeta Točilni pult s hladilniki, hrast, nerjaveče, povr, 5 m__________________________ Vitrina ra točilnim pultom, hrast Regal 150 x 80 x 43 cm, hrast_________________ Obešalnik, stenski ,110 x 230 cm, hrast Miza, raztegljiva, 135 x 80 x 76 cm. hrast Stol z naslonom, tapecirani, hrast Preproga - tekač 90 cm x 9 m__________________ Preproga ■ tekač 90 cm x 2,6 m Solniki, nerjaveči Miza, raztegljiva, 120 x 80 x 76 cm, mahagonij Stol z naslonom, tapecirani, mahagonij Slika, litografija, ročno delo 3.200,00 6.400.00 184.000,00 184.000,00 76.000.00 76.000,00 65.600,00 131.200,00 32.000,00 32000.00 30.400,00 30.400,00 156.800,00 156.800.00 84,800.00 84.800,00 Za SuperMaria skrbijo voujc — okolišev Ti ga postavljalo na območju soboške policijske postaje in petrovskega oddelka. Odziv ljudi je dober, pravi Zupančič. »Vsi, ki ga opazijo, bolj ali manj zmanjšajo hitrost.« Silhueto ali maketo so pomagali izdelati Tiskarna Klar, Kovinarstvo Klemenčič in Arčoni. Na postaji bodo naredili na koncu še analizo. Rezultati bodo pokazali, ali je SuperMa-rio pripomogel k zmanjšanju prekrškov. Sicer pa so pokazale zanimanje za Super-Maria policijske postaje širom po Sloveniji. Med drugim tudi iz Izole in Novega mesta. A. B 1.600,00 1.600,00 1.600,00 1.600.00 800.00 SM-00 12.000,00 4.000,00 80,00 240,00 240,00 240,00 800.00 800.00 2.400,00 Posoda, nerjaveča, za odpadke Delovni pult s predalnikom 70 X130 Pomivalno konto, enojno, 130 x 70___________ Pult. hladilni, s pomivalnim koritom 150 x 70 Regal, stenski, nerjaveči, 150 x 65 x 35 Mikrovalovna pečica 34 x 50 Stroj za rezanje klobas Zamrzovalna omara s predali_ Čok za rezsek mesa 40 x 50_____________ Regal, nerjaveči, 75 x 190 x 60______________ Regal, nerjaveči, 117 x 190 x 60_____________ Pult, odcejavalni 90 x 70 x 85_________ Korito, pomivalno, za zelenjavo 70 x 90 Hladilna omara LTH 3501 _____________________ . Petdelna garderobna omara, kovinska I. Miza, okrogla, steklena_________________ i. Stol z naslonom, kovinsko ogrodje 48.000,00 7.200,00 28,000,00 8,000,00 10.400,00 5.600,00 12.000,00 48.000,00 7.200,00 224,000,00 304,000,00 10.400,00 28.000,00 12.000,00 788.000.00 788.000.00 | 224.000,00 224.000,00 54 400,00 54.400,00 7.200,00 7.200,00 20.000,00 60 000,00 8.000,00 96.000,00 ; 200.00 " 7-200,00 1.600,00 1.600,00 400,00 4.800,00 24.000,00 96.000,00 12.000,00 216.000,00 800,00 9.600,00 10.400,00 12.000,00 6.400,00 4,800.00 4.800.00 2.400.00 800,00 36.000,00 49.600.00 I 78.400,00 I 32.800.00 19.200,00 800.00 116.000,00 4.800,00 39.200,00 25.600,00 62400,00 156.000,00 | 11.200.00 34.400,00 ' 36.000,00 97.600,00 40.000,00 4,000,00 12.000.00 12.800.00 28.000.00 32.000,00 15.200,00 20.800.00 32.400,00 12.000.00 10.400,00 24.000,00 12.800,00 56.000,00 32.000,00 15.200,00 20.800,00 82,400,00 12.000,00 10.400.00 36.000,00 4.000,00 4.800,00 14.400,00 14.400,00 14.400,00 8.000,00 48.000,00 2.400,00 800,00 9.600,00 10.400.00 12.000,00 6.400,00 4.800,00 4.800,00 2.400,00 800,00 i-godilo se je... Bed 22. in 29. junijem se je zgodilo ’gumarskih cestah 50 prometnih ’reč, v katerih se je ena oseba hudo lažje telesno poškodovalo, pri -Pugih nesrečah pa je nastala le mate-1ataiiko * «1 -* i USTNIK ^30, junij 2005 (IZ)BRANO 13 wša Tkalec o globalizaciji in suverenosti Slovenije Ambiciozno in vztrajno dekle M prenesla, zbirne kdo želel Vrtina novo« Tkal«, dobitnica zla-«Sa iwwaanin za svojo ra-nalogo z naslo- Slovenije kot ^mlne države v procesu ^»IktCtje . zase pravi, da .‘■'■tajna m da je to načelo, dn)gačf v ''Finn Imam motiva-it imam pogoje, zlepa ^stopim cm4i ui *em ^nutnoy najlužlv poistove-^‘'^ntko gimnazije Fran-; Lirtnmef, je priho- mednarodnih 1 »mer pa je po duši, najrazličnejša J''4,Včasih se mi zdi, da 1 ir nekaj tccrpljcinb od katerih je ena za-umetnost, glasbo in h. ^ga spet nagnjena 111 k vsemu, kar se i naši družbi, v sve- rfi iti P'i ZPMS f * »Zdi se mi, da se moraš pri tem študiju prepustiti, dati podrejo osebnost do temeljev in ti jo zgradijo na novo. Da se naučiš tehnik, tega obrtnega delovanja. In tega ne želim, saj sem veliko delala za to, kar želim biti, si ustvarila predstavo o sebi, kakršno sem želela, in enostavno ne bi prenesla tega, da bi me nekdo zgradil popolnoma po svoje in znova.« Foto: N. J. tu, po tretji strani pa v domačem okolju hčerka, prijateljica « Da se v nežnem dekletu skrivajo radovednost, trma in vztrajnost, je dokaz tudi naslov njene naloge, ki je vse prej kot enostaven. »Povod za nalogo sta bili angleška debata oziroma sodelovanje na svetovnem prvenstvu in ideja, ki me je pritegnila z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in Nato.« V dolgotrajnem procesu oblikovanja in sestavljanja naloge, ki je Staši vzel veliko časa in interesa, lotila se je tudi intervjuja z dr Pikalom s Fakultete za družbene vede, ji je pomagala njena mentorica profesorica sociologije Sonja Ferčak. »Zaključki naloge zagotovo niso črno-beli, ker so v politologiji in sociologiji vsa razmišljanja na subjektivni ravni. Mi smo zgolj opazovalci procesov, ki se dogajajo okrog nas, in si jih razlagamo po svoje. Je pa dejstvo, da sem prišla do zaključka, da se z včlanjevanjem v mednarodne integracije Slovenija zagotovo odreka določeni stopnji svoje suverenosti, ne gre pa za to, da bi se morali bati za našo lastno suverenost, za našo usodo « Staša pa ni le dobra raziskovalka, večkrat je bila nagrajena tudi kot odlična debaterka: »Angleška debata mi je zmeraj predstavljala izziv Mogoče že zaradi ljubezni do tujega jezika, ker v slovenščini nikoli nisem niti poskušala debatirati. Z njo je začela na pobudo profesorice Liane Mihalič, ki je mentorica debat- nega kluba To mi je predstavljalo izziv in s sodelovanjem na turnirjih, polemiziranjem o aktualnih temah, sem pridobivala znanje, za katerega je v šoli premalo časa. Z udeležbami na mednarodnih tekmovanjih pa je debata nehote postala sredstvo, ki mi odpira vrata v drugih državah, ob spoznavanja debaterjev iz najrazličnejših delov sveta seveda. Tako se mi je na enem mestu odkril ves svet na dlani « Svoje uspešno debatiranje bo, če ji bo študij to dopuščal, nadaljevala tudi v Ljubljani. Sicer pa intervjujev ne mara preveč, ker ima občutek, da se s tem pred drugimi razgali. Tudi sama se namreč zaveda, da ni brez ngpak: »Moja slaba lastnost je impulzivnost, ampak jo skušam racionalizirati, kajti na področju, na katerega se spuščam, je to zelo pomembno, da se ne odzoveš tako čustveno « Čeprav je v osnovni šoli želela študirati na Akademiji za radio, film in televizijo, ker se je ukvarjala z lutkovnim gledališčem, se za študij ni odločila: »Zdi se mi, da se moraš pri tem študiju prepustiti, da ti podrejo osebnost do temeljev in ti jo zgradijo na novo. Da se naučiš tehnik, tega obrtnega delovanja. In tega ne želim, saj sem veliko delala za to, kar želim biti, si ustvarila predstavo o sebi, kakršno sem želela, in enostavno ne bi prenesla tega, da bi me nekdo zgradil popolnoma po svoje in znov^ Vanja Poljanec Barometer Ciril Grah je mizarski mojster, pri katerem šestnajst dijakov opravlja zaključni praktični preizkus znanja. Ciril Pucko, nekdanji poslanec LDS, prejema 1.104.629,80 tolarja bruto plače. Do te je po zakonu upravičen eno leto od preteka mandata. l 9 9 j 1 f J t r r I i H k Cencelj opozarja vse naročnike RTV J^moč javnega za-Ma RTV Slovenija ■' R S1Stare f este pri Ljutomeru je za štiri domnevno a5 v plačal več kot 27 tisoč tolarjev oziroma ga .,Si, tna izvršba, To se lahko zgodi tudi vam; septem-|Si r. poslali kol »dolžniku« Sklep, da v letu 1999 in ’"'h položnic. Ali vi hranite stare odrezke kot eno leto? . v ' '« w '114111 >e Poslal celotno korespondenco, ki je poteka avgusta lani do danes. Kljub pritožbam so mu »za-| St -tl27 flsoč tolarjev, ker menda ni plačal štirih položnic kl> Kako, da so to ugotovili šele lani, m ali lahko ' n.',. j*® obdobje uporabi tako drastično metodo ( i a ■ ' ‘ l°čki 35S. cjena določa, da terjatve radijske in televi- v- ::''m programov zastarajo v enem letu), kot a i '»h države, čeprav se ’e P"102'1 P° VSeh pr3V‘ f Ponižu doloea da mota biti ugovor oz pritožba '|l 111 mogoče, najpozneje pa v dveh meseci .« ■ ' C"Ik.; 'Ca“. da S st to dokazuje, da je RTV pod močnim vpl -‘ W da izda)a sklepe 0 davčni iZVrSb,' v 11 (' ■,, za več let nazaj 2 J. marca so mu poslali Poziv * moral kolkovati s 3400 sit in plačal 500 sit '>,S & ',J M1 zahtevali, da je pritožbo dolžan dopolniti s , ..^ ’^^'z-nosti za leto 1999 in 2000. Le kdo tako SS ' '"■■iriu.'^11 dciUT s tekočega računa. G. Vencelj pa je S ?TV m-,' pr' državnem zboru R Slovenije poslal Peticijo z ■ >^"^11 m "n' Prepričan je, da je novosprejeti zakon o RB ”4 is *< ‘Un^ in ** temeljite reorganizacije javnega zavoda Vrtovih ni. Predlaga, da za spremljanje sej parla- "• iltn '* •Wnfclf' neodvisen program, ki se bo financir 'L seda '?'.111 RTV na< preoblikuje v komercialno televe ! toliko ali še več reklam kot druge komercialne 1 Bernarda B, Peček = so minut + darilo ! ljubljanska banka Vovi» 11'd , ...nrfi - n Ernest Novak, predsednik soboškega Turističnega društva, je javno odstopil s položaja predsednika. Kot navaja v obrazložitvi, je odstopil zaradi ignorance novega župana do društva in njega, ki je dosegla vrhunec pri organizaciji Soboških dnevov. Razlogi po njegovem ne morejo biti v delu društva, o katerem se ni javno razpravljalo, ampak v njegovi politični opredelitvi, ki je drugačna od županove. Gregor Balažič, sedemnajstletni nogometaš Mure, je prestopil k portugalski Benfici. Tako se mu je uspelo izvleči iz soboškega nogometnega kaosa, ki mu ni videti konca. Bojan Petrijan je posta) nov direktor soboške mestne uprave. IZ NAŠIH KRAJEV 30. junij 2005 - Pri koritarju Jožefu Šemnu s Sr. Bistrice Ponosen na svoj Risali so z usti V prostorih Društva paraplegikov Prekmurla In Prlekije Je bila te dni 2. likovna delavnica v organizaciji Zveze paraplegikov Slovenije in domačega društva. Delavnica ne bi bila nič posebnega, če na njej ne bi sodelovali paraplegiki in te-traplegiki. Še posebno pozornost so vzbujali tetraplegiki, Ki vse svoje umetnije narišejo z usti. Sodelovalo je sedem priznanih umetnikov iz Slovenije pod mentorstvom mednarodno priznanega likovnega pedagoga Rassa Causeviga, kije večino svojih likovnih del ustvaril v Milanu skupaj z vrhunskimi umetniki z vsega sveta. Intenzivno je proučeval realizem in impresionizem ter znani slog chiaroscuro, ki ga je pilil v obdobju, ko je delalza galerijo Le Immaginer museum. Niso pa mu tuji tudi drugi slogi. Med petdnevnim ustvarjanjem je nastalo veliko unikatnih umetnin, ki so na vpogled na razstavah širom po Evropi. Z umetniki smo se tudi dogovorifi, da bodo svoje slike razstavili v novih društvenih prostorih Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Razstava naj bi bila jeseni. - A. K. Pred dnevi smo po naključju opazili Jožeta Šemna s Srednje Bistrice, kako se je v senci pri Srednji kmetijski šoli v Rakičanu lotil dolbenja različnih izdelkov iz lesa. Česa takega je dandanes vešč le redko kdo. Jože nam je povedal, da se je tega posla naučil od svojega očeta Franca. Spominja se časov, ko so imeli kori tar ji veliko dela, saj je bilo povpraševanje po izdelkih iz lesa dokaj veliko. Danes so kori-tarstvo izpodrinili moderni plastični in drugi izdelki, v zadnjem času pa ljudje spet iščejo tudi lesene izdelke. Jože je med pogovorom neutrudno ročno dolbel topolov in vrbov les, pri Čemer je uporabljal pripomočke, kot so različna dleta, sekira, skobeljnik idr. Izpod njegovih rok je prišlo doslej na desetine različnih izdelkov, kot so velika in majhna korita, ki so jih še do nedavnega uporabljali pri napajanju živine in umivanju, ponekod pa velika korita gospodinje še vedno uporabljajo za mesenje moke za kruh, vrtanke idr. Korita Na kratko »Jezero« v Strehovsklh goricah Da je voda vir življenja, se zavedajo tudi v Strehovskih goricah, kajti med idiličnimi vinogradi in vinskimi kletmi je naravni vodni izvir, po domače »mlaka«, ki je nastal pred več kot dvesto leti. Svojčas, ko so vinograde obdelovali v glavnem ročno, so iz 5-metrske globine majhnega »jezera« to vodo uporabljali za škropljenje. V času trgatve pa so vinogradniki v gorice hodili tudi s kravjo ali konjsko vprego in iz tega skupnega »vodovoda« napajali živino. Danes je to »jezero« rezervirano za požarno vodo, nad katero bdijo gasilci iz Strehovec. Na površju pa lepo cvetijo lokvanji, ki Jih je posadil Jože Prša. - J. Ž. so uporabljali tudi v oljarnah, pri kolinah ter izdelovanju klobas in krvavic. Kot nam je še povedal mojster Jože, se les za korita mora sušiti eno leto, in sicer v senci, da potem iz njega lahko izdolbe dober izdelek. Njegove demonstracijske izdelke je mogoče videti tudi na etnoloških prireditvah. Tako se bo še letos predstavil tudi na Mlinarskih dnevih ob obrežju reke Mure pri Srednji Bistrici. Čeprav ne gre za donosen posel, pravi, da ga to delo kljub starosti veseli. Svoje bogate izkušnje pa je pripravljen prenašati tudi na mlade rodove. V tem ga posebej podpira Turistično društvo Bistrica. Besedili in foto: Jože Žerdin Na kratko Veržej Gasilsko društvo Veržej je organiziralo prvo tekmovanje v spomin na dolgoletno gasilsko članico Mirjano Copot. Šest članskih gasilskih desetin se je pomerilo v dveh gasilskih vajah. Zmagala je gasilska desetina iz Žetal pred desetino iz Mekotnjaka - Stare Ceste in Branoslavec. J. Ž. Ljutomer Gasilska zveza Ljutomer je v Ljutomeru pripravila tekmovanje gasilskih enot. V dveh gasilskih vajah se je pomerilo 26 gasilskih desetin. Pri članih A so zmagali gasilci iz Branoslavec, pri članih B gasilci iz Mekotnjaka - Stare Ceste, pn članicah B Mala Nedelja, pri mladinkah Mala Nedelja, pri mladincih Ljutomer in pionirjih pa Banovci. J. Ž. Antonija Bevk Iz Vratje vasi se še ne da Na kratko l —■-------- - Sv. Jurij ob Sča^ Gasilski zveza Sveti.Im l Ščavnici In PGD Sveti J- I Ščavnici sta organint^j deljo želi. občinsko^ tekmovanje za člane, ■ l mladince in pionirjeI izvedbi). Tekmovanja sejen- j 15 desetin. Pri članih Aj guli gasilci PGD ovitij Jurija ob Ščavnici pre-' I ma Selišči - KupeW I žički Vrh. Vkategorj ‘1 so nastopili le ipnk'?H vjak. Pri članicah zmagala ekipa pa so bde gasilke; Vrha. Pri mladincih F' I la ekipa PGDSeli^"1'] tinci pred ekipo P1 '"I ci. Pri pionirjih so nr-'v 1 di gasilci PGD Svtthl Ščavnici. Doda/m gasilska društva vkl/o- J prt boalc^^'! šteje tukajšnja obcM^' I 900 članov. F. KI. Lendava , Komisija za vrvn* * / luje pri Gasilski vo, je v okviru vMja in obstoja Lendava ter obr * I niuPGDCentibape^’f domu v Lendavi P' P Z/ peto srečanje ga^^i nov GZ Lendava, let. Zbrane je prečko i I tekmovanja nag- / sednikGZLendiv^-1 jon. Pomerili H v / stiskih igrah. je vaja s -tarči iw:'" \ no, in sicer cilfi"^' j modnim curkom Sesaj tudi maketo s idlskeg^ i metali vrvi v krog-P vodo, vlekli vrv idr J znanja v vseh sp 'tl ( skih disciplinah jv f ekipa PGI 'Lendava 9 riba in PGD Kobilje Bili so hudi časi, a sedaj ji je lepo štev za Pridružite se nam ob obesku 80-letne krajanke Antonije Bevk v Vratji vasi, nas je po telefonu povabila predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Stogovci Milka Patekar. Čeprav je zaposlena, dela v Palomi, si vzame čas, da ob vsakem višjem okroglem jubileju obišče najstarejše krajane in krajanke. To lepo navado ima tudi predsednica KS Stogovci, pridružujejo pa se jima še nekatere aktivistke. Bilo je tistega dne, ko je Antonija praznovala 80. življenjski jubilej. Po izrečenih čestitkah in prejetih priložnostnih darilih so se Antoniji zaiskrile oči od presenečenja. Čez čas je stekla beseda o njenem življenju in delu. Antonija se je rodila 3. junija 1925. leta v Babni Gori pri Šmarju pri Jelšah. Tam so imeli svoj dom, ki so ga Nemci požgali. V njem se je rodilo petero otrok. Vsi še živijo. Že kot mladenka je služila pri kmetih. Ker je bilo v kraju partizansko gibanje, je bila tudi partizanska aktivistka. Nekoč so jo Nemci zaprli in zasliševali. Ker je bila po obrazu vsa mozoljasta, ji je nemški vojak izročil kot zdravilo koionjsko vodo, ki jo je prvič imela v roki. Po vojni se je družina prebijala Antonija je bila zelo vesela obiska delegacije RK in KS Stogovci - Milke, Majde in Marice. skozi življenje tako, da je hodila na sezonsko delo v Banat. Na njen rojstni dan, 3. junija 1949, jim je tedanja oblast ponudila naselitev na Apaškem polju. Do obstoja zadrug, leta 1953, so dela zmožni družinski člani delali v Kmetijski zadrugi Vratja vas. Po ukinitvi zadrug so jim z agrarno reformo podelili hišo in nekaj malega posesti. i>Za tiste case je bila to velika pridobitev, saj smo lahko na dveh hektarjih redili po dve kravi in nekaj svinj. Vse to je bil vir za preživljanje. Takrat nismo kupovali hrane v trgovinah, saj je tudi ni bilo. Isto leto, ko so ukinili zadruge, sem se poročila z zadružnim delavcem Jožetom Bevkom, kije bil rojen v Zakojci na Primorskem, kjer se je ro- dil njegov daljni sorodnik pisatelj France Bevk. Najin dom, živela sva pri starših, so razveseljevali otroci, ki so se rojevali: Jože, Ida, Zvonko in Tomi. Vsi so si ustvari^ družine in me obdarili z 8 vnuki in 3 pravnuki.« Čeprav je Antonija umna in trdna ženska, se je pri pogovoru tu in tam ustavila. »Kaj bi vam vse to pripovedovala, ko pa je to moja zgodba,« je dejala ob prekinitvi. Vseeno je nadaljevala: »Poročena sem bila 13 let. Mož je bil partizan, bilje v 10. ljubljanski brigadi, kjer je dobit medaljo za hrabrost. Bil je dober Človek. Pri partizanih je izgubil zdravje. Vseeno je delal kot delavec v kmetijski zadrugi. Ker lažjega dela in boljšega zaslužka doma ni našel, »klačiti« in vsiljevati pa se ni hotel, se je, da bi lažje preživljal družino Štirih otrok, odpravil na delo v Avstrijo. To je bilo zanj usodno. Leta 1966 so mi sporočili, da je mož storil samomor. Nam, ki smo ga dobro poznali, je bila smrt skrivnostna. Še danes ne verjamem, da bi si sam vzel življenje. Tožil je, da ga kot nekdanjega partizana na delu v Avstriji zaničujejo, ignorirajo Izguba moža me je močno prizadela. Družina štirih majhnih otrok je ostala brez dohodkov. Bilo je grozno. Socialni delavci so mi hoteli vzeti otroke. Toda s pomočjo dobrih sorodnikov, za kar se jim tudi na ta način zahvaljujem, smo ostali skupaj. Hvaležna sem tudi predsednici RK Gornja Radgona gospe Sianovi, ki nam je tedaj, leta 1966, ogromno pomagala. Sorodniki so mi varovali otroke, da sem lahko delala v Avstriji in tako prišla do potrebnih sred- s° si ustviu.^ setn na njih, st) dr-2 družinami tudi , / ho Vesdlmsrskup^ čanju, ki ga »h Pripravlja tu ■'h Udrdič v Kko si bomo ‘ Že v uvodu sax>r'"\,1 :r AmiinjiH fr vednofl h k«i isixftoii tu it'1' bere. Vesela /e, d» ntca delujetu-l: v cev ter drufnv invalidov. Jr p-1""'Tj idj UK Stogovci, * j j h akuvnlka,^^ obisku po-c^f-^^ dnica KO RK tekat. Je tudi zbiraj" inih zelišč in ljubih ■ njenem gosp^11^. IM*,'*. iiijV slivami in stn dela tudi iipM ^g/li^ Pucku Ujij. Kada i ud I bere kojhjj, namicdejxb časi, a sedal n" J hidf želela. lUlsiblU^' j da.« idC'S Besedilo i' d I L o 1 t d 8 i i ■ f I I 1 i I i t i i I i I i i i i I VESTHIK ~ 30. junij 2005 IZ NAŠIH KRAJEV 15 H Bratko Lutvercl Zgodba Angelice Blažič, ki je po tridesetih letih spet prišla v Pomurje Vojna vihra jo je ločila od svojcev l-iitvetcih so člani doma-gasilskega društva orga-lf : gasilsko tek- in članice l Gornja Rad-u.? -^'uijl kj je bilo P*lč z motorno brizgal-, izvedbe, se je ude- J Rilskih em.i Via ^^’ilnni a. k|tf jc Sl]q|t._ nli« so zm.i PGD Lešane priti *■<&! GD pred kidgnmi m Apa- ■ Lutverci pred Pod- Mk7’ : občinsko pionirji ^'“dinskih enot v N e-.' ’ It tekmovalo 17 de- HiJ ^dkel’GDiior tuife? 1,1 Pri mladincih so APače P^d nill^^aves*nci. Pri pio-mlade gasi-b- id Zbigovci l|rj^, '111 ’ Ivan jci. Pri pio-hht. b " žrnakali gasilci Lu- APacmi in Spo-anjci F KI. vu... občanov v ^''‘’^‘tnci prosti čas Mine načine. vključili v de-vodi Olga ifiE ^wance in gosi« so ^T^dat ■ bogato raz-so postavili na ' izdelke, ki so jih kostem času po svoji k "Mivnosti J Ž. 4 '.Ift' P°veljStVO ' ' " le!5iio organi-''a'Ha na športnem .^Ovcih.Natekmo- N ?ri;i°Valo20 gasilskih । tAi ’?ni'1A S0 zmagali Pričla-Gornia Bistri-iSzL^nJulisopr-|jv,^1 m e &as>lke izžiž-7':^ P^Crenšovci '• ■ ‘le najboljše iz .■ ■■ ' Prvo mesto %? Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete Utrjevalec prekmurskega literarnega izročila Lani je minilo 180 let od smrti evangeličanskega duhov nika, prevajalca in pesnika Mihala Barle. Rojen je bil v Murski Soboti leta 1778. Umrl je v Kovagoorsu na Madžarskem. Mihal Barla je doštudiral na evangeličanskem liceju v Sopronu in leta 1807 diplomiral na univerzi v Jevi. Od leta 1810 je bi) duhovnik v Kovagoorsu. Spomin nanj je ohranil dr. Mihael Kuzmič, akademski dekan na Evangelijski teološki fakulteti v Osijeku Poroča, da je Barla prevedel leta 1820 v prekmurski knjižni jezik svojega časa svetopisemske zgodbe v verzih in molitve J. Kisa Diktomszke, versuske i molitvene kniziczeza to malosolszko deczo. Nekoliko pozneje je izdal v Sopronu Krszancke novepeszmene knige szpravlene evan-gyelicsanszkim gmajnam. Gre za vsebinsko, oblikovno in jezikovno izpopolnjeno pesmarico M Bakoša Nouvl Graduvdl, ki je izšla v Sopronu že leta 1789. Pesmarico je na novo prevedel in jo izpopolnil. Dr Mihael Kuzmič poudarja, da je Barla z oblikovanjem novih izrazov in utrjevanjem prekmurskega literarnega izročila pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani v Ogrski. Franček Štefanec •,7>J.Ž. »Že trideset let nisem bila v Pomurju, tu v Rodmošcih,« je pred dnevi, ko je skupaj z družino ponovno obiskala domačijo svoje mame Marije Šulc, izjavila Angelica Blažič z Dolenjskega. Vojna vihra pred dobrimi šestdesetimi leti je namreč povzročila, da se je družina ločila in vsakemu od njih so se pisale različne zgodbe in usode. Marijo Hojs (poročena Šulc) je pot zanesla v Novo mesto. Med drugo svetovno vojno je namreč družino Hojs doletela žalostna usoda, saj jih je nemška vojska na silo pregnala iz rodnih Rodmo-šcev, ki so znani tudi po tem, da je tam domačija velikega Slovenca, akademika prof. dr. Antona Trstenjaka, ter jih naselila v Novem mestu. Tam so Hojsovi otroci brez doma in ob pomanjkanju hrane preživljali težke čase Tako se je hčerka Marija že kot 17-let-nica v Novem mestu poročila in težko je bilo slovo, ko se je njena družina po končani vojni vračala v rodni kraj Rodmošce, ona pa je morala kot poročena ženska ostati pri možu na Dolenjskem. »Prav na tej domačiji v Rodmošcih je svoj topli dom spet našla -'" Sp0r0C!’Fen Gyorfk Spo™ja J* .L bl|0 32, danes jih je zi vi h se 27, srečanja dr.FranjoStevanec.Ob koncu prijetnega da > Pridružil sem JI je tudi njihov protes 'O(|o prihodnje leto spet srečali. - J. G- moja mama Matilda Hojs, poročena Klobasa, sicer sestra Angelice Blažič,« je dejala Majda Bračič, ki je po tridesetih Jetih prvič videla svojo teto, sestrične in bratranca. »Kako lepo jih je bilo videti, vsak od njih je nekaj posebnega, vsak sije v svoji notranjosti, v svoji neokrnjeni lepoti, s katero očara vse tiste, ki so v bližini.« »Sploh nisem vedela,« razlaga dalje Majda, »da je najstarejša sestrična Ana magistrirala na ekonomsko-poslovni fakulteti in je že vrsto let dekanica Visoke šole za upravljanje in poslovanje v Novem mestu, kjer sta skupaj z možem tudi višja predavatelja Sestrična Jožica je diplomirana ekonomistka in opravlja delo vodje nabave v tovarni Krka. Ker je ljubiteljica kulture in umetnosti, se je izobraževala na ljubljanski slikarski šoli in tako postala uspešna slikarka. Skupaj z možem imata v Novem mestu Galerijo Škof, kjer svoje izdelke razstavlja tudi njen mož, ki je po duši prav tako umetnik - kipar. In prav ta sestrična je bila zame nekaj posebnega,« s posebnim veseljem in zadovoljstvom razlaga gostiteljica Majda, ki je pokazala tudi umetniška dela, slike, s katerimi jih je sestrična obdarila. Majda in člani njene družine so srečali tudi »dolenjskega« bratranca Jožka, ki jih je veliko fotografiral, saj je po poklicu novinar. »Prav tako se je predstavila sestrična Marjana, ki je kot diplomirana ekonomistka zaposlena v NLB in s katero sem ohranila stik tako, da smo si ob praznikih pisali voščilnice. Moram priznati, da je zelo lepo srečati in pravzaprav spoznati svoje sorodnike, ki jih ne vidiš že nekaj desetletij. Zato smo si sedaj obljubili, da bomo skrbeli za tesnejše stike,« nam še pove Majda Bračič, ki se že veseli potovanja na Dolenjsko, kamor jih je povabila družina Šulc. Tako bodo tudi ona, njen mož ter hčerki Suzana in Nataša videli, kje je med drugo svetovno vojno živela njena babica Matilda Klobasa. O. Bakal V Lendavi mednarodna obrtniška delavnica Spretni rokodelci Območna obrtna zbornica Lendava je nosilec mednarodnega projekta Mobilna galerija, vanj pa so vključene pomurska regija ter Žalska in Železna županija na Madžarskem. Splošni cilj projekta je, dolgoročno izboljšati konkurenčni položaj obrti ob sodelovanju izdelovalcev domače in umetnostne obrti v obmejnih regijah. Med glavne projektne aktivnosti sodijo ustanovitev zadruge, dvig kakovosti pri oblikovanju tovrstnih izdelkov in izobraževanje obrtnikov za trženje, ki se najpogosteje izraža v izvedbi t. i. delavnic. Ena takšnih je bila pripravljena za člane pomurske sekcije domače in umetnostne obrti na sedežu lendavske zbornice. Vodil jo je priznani etnolog dr. Janez Bogataj. Številnim udeležencem je podrobneje predstavil rokodelsko in spominkarsko dejavnost ter poudaril, da gre za vrednote, ki jih velja ceniti, saj so del kulturne dediščine, V sklopu delavnice je dr. Bogataj podal tudi Nova pridobitev za gasilce s Cvena V Gasilskem društvu Cven so pred tremi leti začeli z akcijo (pod vodstvom Daniela Vargazona) za nakup novega vozila. S projektom so seznanili vaščane, ki so akcijo podprli. Na pomoč sojim poskočili še Gasilska zveza Ljutomer, donatorji in sponzorji (posebej se je izkazala Zavarovalnica Triglav) ter botri in drugi. Vrednost vozila je 10 milijonov tolarjev. Del sredstev so dobili tudi od Ministrstva za obrambo - Uprave za zaščito In reševanje RS. Odločili so se za vozilo GV1. Vozilo je bilo dobavljeno v maju leta 2004. Predelava in nadgradnja vozila sta bili zaupani podjetju Elektro Turnšek Celje. Slovesnost ob prevzemu in blagoslovitvi novega vozila je bila prejšnjo soboto pri obnovljenem gasilskem domu na Cvenu. V imenu PGD Cven je vse navzoče pozdravi, predsednik društva Franc Mlinarič, slavnostni govornik je bil župan Občine Ljutomer Jože Špindler, blagoslovitev je opravil ljutomerski župnik Jože Vehovar, program pa so popestrili godbeniki iz Ljutomera in mešani pevski zbor $ Cvena, - J.Ž. Dr. Bogataj med ocenjevanjem izdelkov domače In umetnostne obrti. mnenje o posameznih eksponatih, ki so jih za to priložnost dostavili udeleženci delavnice, uradno pa jih ocenjuje posebna komisija pri Obrtni zbornici Slovenije. Zelo pohvalno se je izrazil o večini izdelkov, kar je dodaten motiv in spodbuda za člane sekcije, ki se konstantno predstavljajo na sejmih in razstavah doma in v tujim Letošnji osrednji sejemskoraz-stavni prireditvi tudi z njihovo udeležbo bosta kmetijsko-živilski sejem v G Radgoni in obrtni sejem v Celju. Lepe možnosti za uveljavitev pa imajo izdelovalci domače in umetnostne obrti tudi v sodelovanju z lendavsko Galerijo Po besedah direktorja Franca Geriča je zaželeno, da se s svojimi izdelki predstavlja čimveč rokodelcev iz pomurske regije, kar bo zagotovo obogatilo razstavni utrip galerijsko-muzejskih prostorov v Lendavi Besedilo in foto: N. Š. 16 MULARIJA 30. junij 2005 - VESTI Počitniški Kekci na Goričkem Otroci iz Vrtca Murska Sobota so se pred kratkim s svojimi vzgojiteljicami za tri dni preselili na Ferencovo kmetijo v Kraščih. Tam so imeli različne aktivnosti - učili so se pravilne hoje v naravi, opazovali so okrog sebe, raziskovali rastline in živali, skrbeli so zase in za prijatelje, se veliko pogovarjali, smejali, peli, igrali... Prvič so bili ločeni od staršev, zaspali so torej brez mamic in očkov. Tudi to je bilo nekaj posebnega. Čakala pa sojih tudi nekatera presenečenja. Tako so med iskanjem zaklada našli Kekčeva oblačila in opremo za vsakega od njih in z veseljem so tudi oni postali Kekci. Vzgojiteljice Majda, Frida, Daša in Valika, Vrtec Murska Sobota Gremo na počitnice, mama, očka, sestra, na počitnice gremo spe*1 Smejala, veselila se bo dokler se počita* ne bodo poslovile odn Domen Gybrek 2,/& DOŠ Prosenjako«1 »Večer med zvezdami« na Razkrižju Razglednica iz Umaga Tretješolci Osnovne šole I Iz Murske Sobote so med 13. in 18. junijem skupaj z učiteljicami in učitelji preživeli šest prijetnih dni v šoli v naravi v Umagu, kjer so izpopolnili plavalne veščine in preizkusili svojo samostojnost. Na poti na letovanje so si ogledali tudi Postonjsko jamo in koprsko pristanišče, zdaj pa že s polno paro uživajo zaslužene počitnice. - K. Š. Učenci podjetniškega krožka OŠ Razkrižje smo v nedeljo, 12. junija 2005, v razkriškem domu kulture organizirali humanitarno prireditev z naslovom »Večer med zvezdami«. Podjetniški krožek je obiskovalo 13 učencev. Naša podjetniška ideja je bila organizacija humanitarne prireditve, ves izkupiček pa bi namenili Pediatrični kliniki v Ljubljani, našim vrstnikom, obolelim za rakom. Za našo podjetniško idejo smo najprej napisali poslovni načrt. Že na začetku smo si zastavili cilj, da idejo tudi realiziramo, da ne bi vse skupaj ostalo le zapisano na papirju. Pri organizaciji prireditve smo imeli zelo veliko dela, pri čemer nam je Hrast in Upa Hrast, hrast velik in močan, poleg Upe sediš, dobro življenje živiš. Lipa vsa zaljubljena poleg tebe sedi in tudi ona dobro življenje živi. S krošnjami se objemata, z vejami poljubljata. Dokler hrast zvečer ne zaspi, mu lipa pravljico govori. Laura Vnuk, 2./8, OŠ Odranci Ograja Za veliko ograjo je še ena ograja. Za še eno ograjo je še ena ograja; manjša. Za manjšo ograjo je še ena ograja; še manjša. Za še manjšo ograjo je še ena ograja; najmanjša. Za najmanjšo ograjo je še ena ograja; ograjica. Za ograjico je kletka. V kletki je manjša kletka. V manjši kletki Je najmanjša kletka. V najmanjši kletki je kletkica. V kletkici je zajček, en sam, mehak. la zajček je moj. Je naj lepši, najpametnejši in samo moj. Aleš Jakoša, 4. razred, DOŠ Prosenjakovci Ljubezen Kaj vse Je lahko ljubezen, da ne bo samo bolezen? To je let čebele s cveta na cvet, to je, ko otrok prijoka na svet, to je topla materina roka, Veselile so se tudi »Miške« Konca šolskega leta niso pričakali samo Šolarji v pomurskih šolah, temveč so začetek počitnic pozdravili tudi otroci v vrtcih. V začetku poletja so se v vrtcu v Taianyevi ulici v Murski Soboti poveselili tudi najmlajši s svojimi starši in vzgojiteljicami. Otroci iz skupine Miške so staršem najprej pokazali vse svoje znanje, se odpravili na orientacijski pohod po dvorišču, preskakovali ovire, Izdelali žoge iz paoirja ter jih metali na koš, povedali pesmice in zaplesali, vmes pa se popeljali z vlakcem po mestu. Nadaljevanje popoldneva je minilo v igri in otroški zabavi, med katero so se postavili še pred fotografski objektiv. - D. Č. ko po glavi poboža otroka. To je takrat, ko slišim znane korake ali ko mi načrti zbežijo v oblake; to je vojakovo hrepenenje po domovini, ko mu misli tavajo po prekmurski ravnini. Je pa ljubezen tudi takrat, ko se ml v glavo nasiti škrat, ko mi ni mar več za šolo, pa čeprav to pomeni smolo. Takrat mislim le na tisti nasmeh, ki me vodi po čudnih poteh. Nikita Čerpnjak, 7. a, OŠ Sveti Jurij bila v največjo pomoč naša mentorica Tadeja Ivanušič.K sodelovanju smo povabili Petra Januša, Halgato Band, Plesno šolo Devžej, Humorista Frenki Boya, Manjo Šalamun In še mnoge druge mlade glasbene talente. Zelo smo veseli, da so se našemu povabilu vsi odzvali in se odrekli svojim honorarjem. Potrudili smo se ter naredili primerno sceno in scenarij za izvedbo prireditve. V nedeljo, 12. junija, ob 16. uri je bilo vse nared. Bili smo presrečni, saj seje dvorana napolnila do zadnjega kotička. S tem je bil poplačan ves naš trud. Obiskovalce naše prireditve sta nagovorila tudi vodja projekta podjetniških krožkov iz Podjetja Sun iz Gornje Radgone Nataša Lorber In župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič. Prireditev je bila zelo pestra, za kar so poleg nastopajočih zaslužni tudi sponzorji, ki so nam pomagali poravnati stroške, ki so nastali pri organizaciji prireditve. Zaslužili smo 148.100 tolarjev, ki smo jih nakazali na račun Pediatrične klinike Ljubljana, za otroke obolele za rakom. Upamo, da bomo s tem denarjem vsaj malo pomagali tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Vesna Vezjak, članica podjetniške- ga krožka na OŠ Razkrižje Pesem) o vojni Kadar slišim besedo me postane str’ -saj to je huda s*’- Bombe, ranjeni so to ?e žaiosf 11 . Sliši se otroški J ' ker vojne se boji o* to konec Je in lepih jasna Sečkaf Solze tečejo, otroci j^0' ker vojne noč^ Mame trepet za svojimi^, grenke sol^ Svet Je res do ubogih ker tudi ot^ Naj se vojne naj zavlada mk r in svet bo brezi Tajda Kola* Vojne so vseP1^ ljudje trpijo, se in beži)6' m lW I Za svoj? Jočejo otroci,jOi | Nasilja 1^- A vojnam m nam Učenci 4. razreda n it tai iu Jt it f« Vi lit s ■ m tu n h: it £ p, k Z S h s » s r I il j l I I s m it S 8 Pl 'i I j Sl n '5 it ti *i p, 'i l * pi ! i( Dan šole v f Gornji Rad gon1 4 Osnovna šola Gornja Radgona je pripravila ‘ katerega seje dogajalo marsikaj zanimivega-la s pozdravnim nagovorom ravnatelja Dušana oCjo^«j|i cem, staršem in drugim udeležencem izrekel -•J - ig"-potekale predstavitve po razredih in v avli s 1 bila športna tekmovanja idr. - L. Kr. VESTNIK -_30. junij 2005 ŠPORT 17 | Oprave NK Nafta so se začele Generalka bo na beltinskem stadionu ■' priprav na tekmovanje ■'■•-r.p nogometni ligi si tekmece, ker se n ajbol j vid i kva 1 i t e ta -a- .umkrai načrtujemo ^'predl krogom SNL, ki ■ 4 julija, teden dni prej p v Beltincih s celjskim . 'umom alj varaždinskim Jr0"1 Medtem bomo v Bel-llcka' trenin-navadimo na “^igranja, dokler ne 'L- a oov stadion v Lenda-N,?."1’- Predal trener NK Undava Damir Rob Do-na okrog 22 ^hki 'f" klanskega mo-^tnsn.3' ' Uigrali do začetka Prv°^£aški konku-šest srečanj. 2aLvratar toplem $<1^^vskih spremembah v Prvoligaške '"'Hn direktor Igor ‘Sporazumno smo " Prenehanju sode-\ pralci Vedranom vrnil v Split, 'u..' stercem, ki si bo po-U-'“ “'J,na v b'’Zn)‘ Brnijo, ki je prav P’ nadaljevanju pIi avstrijski tretjeli-'.^j n m Simonom Baranjo, razšel.« SL/.1 So kadrovske ča< smo si priza-, ' ■ lub pripeljemo igral-' SCFniVc okrepitve, ne '^potrebnem kopiči- li Število novih nogometašev. Doslej smo že dosegli dokončni dogovor s tremi igralci. To so priznan vratar Stanislav Kuzma iz NK Maribor Pivovarna Laško, 25-letni vezni igralec Hrvoje Sklepič, doslej Član NK Varteks, nekdanji hrvaški reprezentant U-21 in levi bočni igralec Gregor Zore, ki je prišel iz NK Ljubljana.« Je to zaokrožena igralska podoba? »Mislim, da ni. V klub si želimo privabiti vsaj še enega pravega igralca za napad, V bistvu imamo iz prejšnje sezone zvezno vrsto, ki je bolj ali manj znana. Obrambna linija je zdaj okrepljena, kar pomeni, da potrebujemo le še klasičnega »golgete-rja«, ki bo dajal zadetke za solidno uvrstitev moštva v 1. SNL« Na prvem treningu je bilo videti tudi nekaj novih obrazov. Ali so tudi ti kandidati za prvoligaško moštvo? »Seveda so. Vsak, ki trenira z nami, ima možnost, da se nam pridruži, če se bo še posebej izkazal na naših preizkušnjah in treningih. Ti imajo veliko možnost, da postanejo naši člani. Med drugim so tu napadalec iz Lendave Igor Bedo, ki je vrsto let igral v Avstriji, mlad napadalec Julijan Lebar, ki je pred letom odšel iz Nafte v Muro in se sedaj vrača, obrathbni igralec madžarskega kluba ZTE iz Za-laegerszega Paizs, ki pa na preizkušnji ni zadovoljil, in bočni igralec Črenšovec Bojan Matja-šec, ki bo prav tako skušal dokazati svoje kvalitete. Zanimivost je gotovo, da bo v naslednjih dneh z nami treniral slovenski reprezentant Fabijan Cipot, čeprav bi bila naša velika želja, da bi zaigral tudi v Naftinem dresu, vendar dosedanji pogovori niso stekli v tej smeri« S prvega treninga NK Nafta Nova igralca Gregor Zore (levo) m Hrvoje Sklepič (desno), med njima trener Damir Rob Dodajmo še to, da se je prvega treninga udeležilo 25 igralcev, med njimi tudi nekateri mladinci, od igralcev standardne enajsterice pa sta manjkala poškodovana Dominko in Vogrinčič, ki pa sta se treningom priključila pozneje Moštvo bo treniralo dvakrat dnevno tri dni zaporedoma z dnevom počitka vse tja do 1 kroga prvenstva 24. julija. »Igrali bomo vidnejšo vlogo v prvi ligi!« Tudi predsednik kluba Mirko Horvat ne skriva optimizma: »Osnovni cilj je, da se v prvi ligi pokažemo kot resna ekipa, ki je sposobna enakopravno tekmovati tudi s starejšimi prvoligaškimi ekipami. Pričakujem, da bomo igrali v prvi ligi vidnejšo vlogo!« Kaj menite o novem tekmo- valnem sistemu, ki se bo zavlekel do 4. decembra? »Zagovarjali smo trikrožni in ne štirikrožni sistem, po katerem bomo igrali v tekmovalni sezoni 2005/2006, ker bo veliko število tekem. Z dvema kluboma manj kot v minuli sezoni bo konkurenca Še bolj izostrena, z večjim številom krogov pa bo tekmovanje še napornejše, ker se bo zavleklo v pozno jesen. Ker se prvenstvo začne že poleti, bo tekmovanje zelo naporno « Je odločitev o igranju na beltinskem stadionu dokončna? »Pogodba je že podpisana, kar pomeni, da bomo definitivno igrali v Beltincih, dokler ne bo pač stadion v Lendavi nared. V Beltincih pa je že vse pripravljeno za igranje naših prvoligaških tekem« Ali bodo vaše tekme praviloma ob sobotah? »O tem se bomo še dogovorili, upoštevajoč žreb nove prvoligaške sezone Radi bi namreč, da se naše tekme ne bi prekrivale z nobeno tekmo v tej okolici. Na ta način bi lahko pritegnili čim več navijačev in simpatizerjev«. Je finančna konstrukcija narejena? »Približno 80 odstotkov finančne konstrukcije je narejene. Odprte postavke na strani odlivov so seveda premije, ki jih bodo igralci zaslužili z dobrimi igrami Posledično pa bodo tudi večji prilivi, saj pričakujemo večji obisk na tekmah in s tem več denarja od vstopnic in sponzorjev.« Milan Jerše,foto: M. J. o ^iza na temo »Stadion - naš ponos, naša sramota« ^žar: »Najdražji je objekt, ki se ne uporablja!« ’' osnovne šole 3/^011 SRC. Trate ki so Vilni gostje, med Olimpiji ^Moienijem predsed-na lokalni ra-K.. strokovni so- ’■ MtiioHr.irlg"'’ S Mitoji Kampuš in '^' .1 o upravljanju ' ''"’•'Jljtnph za upom c ■ jo raznih aktivno-■ /"'’-pt .,>n-A zapri-razpisov ■ ltt obnovi objektov S k ‘Vki trs ualirai ije Objekt, ki je *1 -lita ne le Gor- S adi Slove- ,, '■'is;./' ?'■ mednarodnih "i, mBOle-Muli-lj 4 namreč Jedro spora za mate-^^Gorn^ . 2? wnnimh **»iu ’ tolarjev. 3'razmerja pa S v “dno*u 1't >a, kate- -laiksPetek, Propadajoči športni objekt na Tratah in občino, medtem ko objekt vse bolj izgublja veljavo »Ni druge rešitve kot kompromis, za kar si bom močno prizadeval. Potrebna bo uradna cenitev objekta, da se dokopljemo do končnega zneska. Zadnjo besedo pa bodo seveda izrekli občinski svetniki,« je v spravljivem tonu povedal župan Anton Kampuš. Tudi večina dru- I _ gih razpravljalcev se je zavzela za čimprejšnjo rešitev tega problema, saj je želja mladih po ukvarjanju z različnimi športnimi dejavnostmi vedno več. Rešitve so ponujene in upati je, da bo do njihove uresničitve kmalu prišlo. »Treba je določiti upravljalna, da bi se začela vlagati določena sredstva tako iz občinskega proračuna kot z razpisi na Fundaciji za šport, s čimer bi lahko prišli do nekaterih športnih objektov, v katerih bi se lahko ustvarile možnosti za razvoj določenih športnih panog, ki jih v radgonski občini dejansko ni več,« meni predsednik ŠZ Gornja Radgona Igor Pivec. »Športni objekti so zelo občutljiva zadeva, pa ne samo glede lastništva, ampak tudi zaradi pomanjkanja denarja za gradnjo in vzdrževanje. Zato poti za rešitev problema niso enostavne. Najdražji je namreč tisti objekt, ki se Že opozorila so dovolj zgovorna. ne uporablja! Zato sem vesel pobude radgonske športne zveze, ki skuša rešiti ta problem. Čeprav ne gre pri teh rečeh nikoli zlahka, je spodbudna obojestranska pripravljenost Kaže, da sta obe strani pripravljeni popustiti v svojih prvotnih zahtevah. In tedaj bo Gornja Radgona spet postala tisto mesto, o katerem se bo tudi s pomočjo Športa še kaj slišalo,« je končal Leon Kremžar. Milan Jerše, foto: M. J. Namizni tenis Pri moških vsa prva mesta Pomurcem Pregled točkovanja za jakostne lestvice NTZS, ki se ob koncu sezone objavlja na osnovi vseh domačih tekmovanj, nam pokaže, da so v vseh moških kategorijah na prvih mestih pomurski igralci, kar se ni zgodilo še nikoli. To pa je odraz kvalitete pomurskega namiznega tenisa v slovenskem merilu. Imamo tudi številne reprezentante, ki so nastopili na članskem evropskem in svetovnem prvenstvu, in sicer Lendavčana Sašo Ignjatovič in Saš Lasan ter Pucončan Mitja Horvat Pri mladincih bo na EP nastopil Tomaž Roudi, pri kadetih pa Jan Žibrat in Dominik Škrabam Poleg tega so pomurski igralci še osvojili vrsto naslovov državnih prvakov. V članski kategoriji, kjer ni upoštevan najboljši slovenski igralec Bojan Tokič, je med deseterico kar pet Pomurcev in vsi so izboljšali svoje lanske uvrstitve Na prvo mesto se je zavihtel Mitja Horvat, kar je njegova najboljša uvrstitev doslej in je v tej sezoni napravil velik korak naprej tako pri igri kot uvrstitvah. Drugo in tretje mesto zasedata Saš Lasan in Sašo Ignjatovič, kar je za prvega tudi njegova najboljša uvrstitev. Ignjatovič pa je tako in tako vsako leto prav v vrhu. Tudi peto mesto Bojana Ropoše je njegova najboljša uvrstitev, osmi je Zvonko Plohl, Mirko Unger 11., Gregor Kocuvan 14., Jure Koščak 15. in najboljši slovenski mladinec Tomaž Roudi 21. V kategoriji članov do 21 let je na prvem mestu prepričljivo Bojan Ropoša, tretje mesto si deli Roudi, deveti je Tonček Ropoša, enajsti pa Tomi Ocepek Najbolj prepričljiv zmagovalec je pri mladincih Tomaž Roudi, ki je tako ponovil lansko prvo mesto in poleg naslova državnega prvaka dokazal, da je zares najboljši slovenski mladinec. Drugo mesto je osvojil Tim Fridrih, ki je za mesto izboljšal lansko uvrstitev, peto mesto pa je zasedel Tonček Ropoša, katerega sta prehitela igralca, ki sta bila lani za njim Največji skok pa je naredil kadet Dominik Škraban (lani 19.), saj je pristal na odličnem 8. mestu, mlajši kadet Jan Žibrat pa na 14. Oba sta najbolje uvrščena kadeta na mladinski lestvici. V kategoriji kadetov je zasluženo na 1 mestu državni prvak Dominik Škraban, ki je tako prvič pristal na 1. mestu jakostnih lestvic. Presenetljivo 2. mesto si deli Dominik Maček, kar je njegov največji uspeh. Jan Žibrat je 4„ na 15. mestu je Luka Matavž, na 19 oz 20. pa Tomaž Pelcar in Gorazd Horvat. Pri dekletih je na 6. mestu Maja Železen, kar je po več kot desetih letih prvič, da je katera od Pomurk na tako visokem mestu Na 16. mestu je Ula Vukan V kategoriji mlajših kadetov je prepričljivo najboljši Jan Žibrat, ki je zmagal na vseh tekmovanjih. Drugi je Tomaž Pelcar, 3. mesto si deli Gorazd Horvat, deveti pa je Ervin Železen. Pri dekletih je na visokem 5. mestu Ulan Vukan, Staša Ma-tis pa osma M. U. 18 ŠPORT 30. junij 2005 7 «• Kolesarstvo Špilak državni prvak Na 163 km dolgi cestni dirki za DP na Ptuju sta se na prvi dve mesti zavihtela kolesarja domače Perutnine Mitja Mahorič in Gregor Gazvoda. Zmagovalec Dirke po Sloveniji leta 2003 in 2004 je po pobegu slavil pol dolžine kolesa pred Gazvodo, ki je prejšnjo nedeljo osvojil državni naslov v kronometru v Solkanu. Tretji in obenem prvak med mlajšimi člani je bil Simon Špilak tz Krke. Mlajši člani (163 km): 1. Špilak (Krka - Adria Mobil) 3;46:18,2. Jerše (Sava) 3:05,3- Makarovič (Radenska), 4. Bole (Sava), 5. Švab (Krka - Adria Mobil), vsi 3:26. M, J. Športni ples Ekipno drugi na EP Plesalci plesnega kluba iz Murske Sobote so se udeležili državnega prvenstva v show plesih v Šenčurju prt Kranju. Med desetimi tekmovalkami je Anja Kerčmar v kategoriji show dance solo pionirke zasedla 5. mesto in si tako zagotovila nastop na evropskem prvenstvu. To je uspelo tudi Teji in Sandri Rupnik, ki sta v kategoriji show dance pari pionirke zasedli 4. mesto. V Gradcu pa je potekalo evropsko prvenstvo v hip hopu in break dancu. Med več kot 3-000 nastopajočimi so bili tudi plesalci iz plesnega kluba Urška iz Murske Sobote, ki so dosegli izjemne rezultate. V kategoriji break dance battle mladinci so med sedmimi ekipami dosegli izjemno 2. mesto Rezultat je še toliko odmevnejši, ker trenirajo nekaj več kot eno leto in je to njihova prva tekmovalna sezona. Mladinec Nace Pintarič je v kategoriji break dance solo med 20 plesalci zasedel deveto mesto in tako za las zgrešil finale. Dejan Zečevič se je uvrstil med 63 člani v kategoriji hip hop solo v osmino finala, in sicer med 29. in 47. mestom. Septembra jih čaka še svetovno prvenstvo v Bremnu. M. J, Konjenistvo Petanjski Zaton se uveljavlja Po dolgoletnem premoru pomurskih tekmovalcev v preskakovanju ovir se je KK Zaton minuli konec tedna prvič pomeril z elito konjeniškega športa. V Celju je potekalo državno prvenstvo v preskakovanju ovir. Svoje sposobnosti so pokazali tudi mladi tekmovalci konjeniškega kluba Zaton s Petanjcev, ki trenutno premore tri tekmovalce. To so: Boris Mikolič, Anita Mikolič in Katja Števanec. Katja se turnirja ni udeležila, Boris na 6-letni kobili Baloubet la Baviere in Anita na 15-letni kobili Fontana pa sta se glede na dolgoletne priprave odlično odrezala, Konji so v top formi in jahači trenirajo že za na- Anita Mikolič v svojem elementu slednje tekmovanje, ki bo 2. in 3 julija v Velenju. Čestitke obema in prav tako Živi Frangež iz Rade- nec, ki tekmuje za KK Gotovlje. Tudi ona je dosegla minuli konec tedna odlične rezultate. M. J. Shotokan karate Trije Pomurci v vodstvu zveze Atletika Mlajši mladinci tretjič zapored državni prvaki V Velenju je bilo slovensko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke, na katerem je sodelovala tudi 12-članska ekipa AK Pomurje -P D U. Popravili so nekaj osebnih rekordov in osvojili 7 medalj (1 zlato ter po 3 srebrne in bronaste). Že tretje leto zapored so mlajši mladinci, tokrat v postavi Jan Filipič, Primož Sreš, Davor Gre-gorinčič in Denis Hamler, osvojili zlato medaljo v Štafetnem teku 4x 300 m(2:31,56). Mladinski državni reprezentant Denis Hamler je z osebnima rekordoma osvojil Še dve srebrni medalji v tekih na 110 m ovire (15.42 ) in 400 m ovire (56.81). Srebrno medaljo je z novim osebnim rekordom na 2000 m osvojil tudi Matej Fujs, ki se je kot pionir odlično izkazal v zelo močni mladinski konkurenci. Tretje mesti je v skoku v višino zasedel pionir Bine Barbarič (179), bronasti medalji pa je dobil z osebnima rekordoma tudi Davor GregorinČiČ v tekih na 800 in 2000 m (2:00,01 in 5:54,82). Med mladinkami je Tina Gutman zasedla 10. mesto na 200 m (26.89, nov osebni rekord), Aleksandra Kramberger 5. mesto v skoku v višino (145), Alenka Horvat 14. mesto na 400 m (1:03,96, nov osebni rekord) in Monika Trost 13. na 100 m (13 51). Milan Jerše Zdravko Mauko državni prvak Na mednarodnem atletskem mitingu za veterane v Celju, ki je bilo tudi državno prvenstvo, so se odlično uvrstili tudi trije pomurski atleti Zdravko Mauko iz Radenec je v svoji starostni kategoriji najhitreje tekel na 400 metrov in osvojil zlato medaljo, v skoku v višino je bil drugi, v teku na 100 m pa tretji, Vlado Andrejek iz Murske Sobote je bil drugi v metu kopja in tretji v suvanju krogle, Karel Glažar - Babo pa je zasedel drugo mesto v skoku v višino in tretje v suvanju krogle. T.G. Tenis Temar drugi v Čakovcu Od 21. do 25. junija je potekal v Čakovcu evropski mladinski teniški turnir, na katerem je nastopilo približno 200 igralk in igralcev. Še ne 15-letni Beltinčan Tomislav Ternar, član TK Branik Maribor, se je kot nepostavljeni igralec uvrstil v finale, kjer je z 2: 6 in 3 :6 izgubil s Hrvatom Goranom Rožičem. V1. kolu je Ternar s 6:1,6:1 premagal Madžara Szabolcsia, v 2. kolu je bil s 6: 4,6: 1 boljši od Hrvata Raguza, v četrtfinalu je ugnal Hrvata Šomena s 6:3,4:6,7: 5, v polfinalu pa Slovenca Pintariča s 7: 5,6:1. M. J. Na volilni skupščini Shotokan karate-do internacional zveze Slovenije je bil za generalnega sekretarja ponovno izvoljen Darjan Rošker, 4 dan, s Cankove. Jelka Rošker je članica novega upravnega odbora, Marjan Solar s Kuzme pa disciplinske komisije. Na skupščini so ugotovili, da so bili vsi programi in projekti uspešno realizirani. Največja pridobitev za zvezo SO novi prostori za delovanje in sodelovanje na evropskem prvenstvu v Ukrajini. Predstavili so tudi načrt dela, v katerem je največji projekt sodelovanje na svetovnem prvenstvu S. K. I. F. oktobra 2006 v japonskem Tokiu. M. J. Judo Osemkrat na najvišji stopnički Mednarodno tekmovanje v judu za mlajše starostne kategorije v Spodnjem Dupleku je privabilo približno 300 judoistov in judoistk iz sestih držav V ekipni konkurenci je bila najboljša reprezentanca beograjskih klubov (93 točk), drugi so bili domačini (78), tretji pa JK Murska Sobota (38). Še posebej so se z zmagami izkazal: mlajša dečka Adrian Gomboc (do 38 kg) in Damir Miholič (do 42 kg) ter mlajši deklici Tina Barber (do 25 kgj in Nina Zadravec (do 32 kg). Prvi so bili tudi Lendavča-ni: kadet Dominik Dominko (do 60 kg), kadetinja Vanja Dclladio (do 52 kg), ter st. deklici Katja Kavaš (do 44 kg) in Tadeja Hozjan (do 57 kg). Drugi so bili: Samo šarčevič, Lea Mesarič, Veronika Dogar (vsi JK MS), Lovro Kočila in Andrej Pohajda (vsi JK Lendava), tretji pa Žan Kramberger, Sašo Šarčevič, Tim Kovačič, Luka Barber, Tina Vrdjuka, Uroš Kavčič in Niko Jankovič (vsi JK MS) ter Andrej Pohajda in Nataša Delladio (JK Lendava). M. J. Samo preko prvega kroga Člana JK Lendava Dominik Dominko in Blaž Mlinarič sta se ude- ležila evropskega prvenstva kadetov in kadetinj v Salzburgu, kjer je nastopilo 379 tekmovalcev in tekmovalk :z 39 držav. V kategoriji do 60 kg je Dominko v 1. krogu premagal Španca Mediavilla, v 2. pa je izgubil z Ukrajincem Stachukom in tako izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Enako se je pripetilo tudi Mlinariču v kategoriji do 90 kg. Najprej je ugnal predstavnika Srbije in Črne gore Gorana Prgo-njiča, nato pa izgubit s Čehom Michaelom Krpale ko m. V repesažu je premagal Jaltiča (BiH) in izgubil s Italijanom Tomasettijem, kar je zadostovalo za solidno 7. mesto. F. H. M. Spidvej Prepričljiva zmaga Žagarja Speedway Team Lendava je organiziral v Petišovcih 2. dirko državnega prvenstva posameznikov v spidveju. Letos poteka skupno državno prvenstvo treh dežel: Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Tekmovanje je razdeljeno v dve jakostni skupini. Najpre j se v nižji sku- strijec Manuel Hauzinger in Jernej Kolenko (AMTK Ljubljana). Najzanimivejša je bila 15. vožnja, v kateri sta Denis Štojs in Avstrijec Hau- Matej Žagar v ospredju. Foto: N. J. pim tekmovalci pomerijo v kvalifikacijah za naslednjo dirko, prvih sest spidvejistov pa se uvrsti v na- zingcr po startu ušla glavnemu favoritu Žagarju, toda slovenski prvak ju je kmalu ujel, pri čemer Balinanje Lendavčani in Bakovčanke na DP V rekreacijskem centru v Bako-vcih je bilo regijsko upokojensko prvenstvo v balinanju. V moški konkurenci je zmagalo Društvo upokojencev Lendava pred DU Murska Sobota in DU Bakovci, med ženskami pa je slavilo DU Bakovci pred Mursko Soboto, Černelavci in Lendavo. Na državno prvenstvo so se uvrstili Lendavčani in Bakovčanke. M. J. daljnje tekmovanje. V glavni skupini je 12 stalnih tekmovalcev. Med prijavljenim spidvejisti je bil vsekakor piro ime Matej Žagar, ki je v odsotnosti poškodovanega Izaka Šanteja prepričljivo zmagal na drugi letošnji dirki skupnega prvenstva Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Ljubljančanu sledita Av- tekmecem ni oddal niti točke. Izidi dirke v Lendavi: 1. Žagar (Sl.), 15 točk, 2. Hauzinger (Av), 14,3. Kolenko (Sl), 13,4, Wallner (Av.), 12,5. Pavlic (Hr.), 11,6. Kraljič (Sl.), 10,8. Štojs (SL), 8,13. Lučič (SL) 3. Skupno: 1. Žagar, 45,2. Hauzinger, 43,3. Kolenko, 41,4, Wallner, 39, 5. Pavlic, 37, 6. Kraljič, 35, itd. Milan Jerse Agiliti Zoltan s Pikom na vrhu! Na mednarodnem^., njuvagilitijovDom^ Zoltan in njegov P« J ----- izkazala. To«r novno izKazai«. . dla prvo mesto ■■ vski kinologi Jno zastavljeno po' vajo ambicij za uvr gj vensko reprezentanc Motocikli#111 Malnar, še tretjič V Hajdošah P11^^ 3. preizkušnja za o venstvo v cestn ' , ■ rkah.VdirkizaP^.,/ je vnovič zmag* Udišinecin«^ stvo. Skupno je o.r Drugi je Hribar U Oblak <1081 s Kikboks Dani F J presek ic hir odprti giivdirfiP^ter^ deklice In J;; 21 let^ in mladinec - yicLf Soboti* stopal ’^drekih1*} mann’k*j!rvoine^ turnirjem)6 oe,pcj tekmovalne • mova? zaključni-' a stva in nja. Strelstvo yuto’” m0Van’^ kjersoi^ džarski stre*1 j kanizsal^S® (766)6.^ 5«,*^ (731),^ (GederovcO- če, 25; P^ 2 <4 6. d" &■me Gederovc W (8).ŠeP^r).S^^ Balado Kreftih N U p ll 1» « u ct Jt S« K li V n n S 4 D i d K 4 i i 8 li k t l| i I i I I I i t k 4 li ) k »1 ■ k '1 k «1 li d 4 i; | k »■ & li 4 k k k r k t WlIK ^30. junij 2005 ŠPORT 19 Nogomet Športni ribolov Na DP Radenci, Ljutomer in Krog 9 f f d f' F n f fr J desetih ^Hkrožnem ^•mu tini odbor Nogometne Itj^. »zoni po deset Času seje si‘ Jr S J možnost vnovič-vendar tir -. " *x1thir^ .■ glasovalo ■'“'ta;'^1™'11101''-kl Srbo^ ^ ^ia Žrebpa-l>riKru P 'okrožnem siste- Društvo upokojencev Gornja Radgona je organiziralo v TRG Zgornje Konjišče regijsko tekmovanje upokojencev v športnem ribolovu, na katerem je nastopilo 11 pomurskih ekip V ospredju so bili tekmovalci iz DU Radenci, ki so zmagali tako ekipno kot posamično Rezultati ekipno: 1 DU Raden- Sredozemske igre Kuhar in Markoja za las ob kolajno P fr fr S fr t NK Mura "ni-Mik,."S^Hapoel Naza-bo kariero mo ^Cikiersc b°pn-hipA '"J ■ bosta igra- , _ ':' ’ nadaljeval v ’vstrijskem četr-SkSirnu-.................... ‘ _. (J, d3,,>n|n«i.i Ermin ^'^npo sezono 'Žilavecje ^|»n km|'lPrvoU’ 'SodS"'^1^1 konai ■■■II,.,. an°vič poskušal . " Lit. i, Manuel fr nl '^'^poRniJbci ^Skarie '" GregOr Larlero nadaljeval Benflci 1 Blizu odličja na sredozemskih igrah je bi! rokoborec v grško-ri-mskem slogu Jure Kuhar, sicer član JK Murska Sobota, ki je po izenačenem boju za 3 mesto izgubil s Francozom Noumonvi-jem. »Jureta mi je res žal. Odlično se je boril in zaslužil bi si to kolajno, a tudi peto mesto je lep uspeh,« je dejal njegov trener Rade Bačič. Pred tem je Jure Kuhar v kategoriji do 84 kg v četrtfinalu premagal Egipčana Mohameda z 10:1. Klubski kolega Mitja Sedmak pa je v kategoriji do 96 kg v ir fr f fr J * %, M. J. V ^aca Grada kvalifikacij is,:;">^'«no!u;o ., '•'■ i 1 '1 Sobota, NK VT! M<1t|CUVriC'nim slavili te-. N, * 10:0). Za do-&J&^v54 mi-Sk^r** mlnuii, za S 7 * finuti ^^Ijr^l i «Lendave. ^Li R B' •%! •’»inlkl iS'*’1* sod. izjemno ‘C>tZ f**'!« v Lpi ^*2 fj1 Maribor ^ -O/ - prostovoljne 02496.00’^ AGRANTA, d. o. o., v stečaju Lendavska 9,9000 Murska Sobota objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski SoM* 1.1. 2. Premičnine Inventurna št. Naziv premičnin 2.1. 700067 Silosi in silosna oprema v razstavljenem stanju 6JM JfTOlKA (((? 080 1750) Informacije z Izračuni na www.nkbm.si KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO ■ PREVOZ, Jnkšlč Sejan, s. p. Gornja Bistrica 51, tel.: B7 M 2M Vas denar bo zanesljivo vreden več 3,9% obrestna mera za tolarske depozite, vezane za obdobje 18 mesecev VEDEŽEVANJE ANAMARIJA 090 41 86 MOŽNOST KLICA Z MOBITELA IN DEBITELA Llbertaso s. p,. Stari trg 15, Sl. Konjice UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031797 718,031589448 Flamin MS d.o.o., S 02 530-46-60, industrijska 1a 9000 Murska Sobota, www.ilamln-ms,si Stanislav Svenšek, s. p., Križevci 87,9206 Križevci Tel.: 041704 998 Družini Žohar in Nemeš, Motvarjevci 3 L namesto cvcipa '^6tn^ Kakaša iz Čikečke vasi - 5.000; družina Piroške Horvat«'pl; namesto cvetja za pok. Evgena Kakaša - 3.000; Alenka im' ci 39, namesto cvetja za pok. Evgena Kakaša - 5.000; Si®°“^i novci 26, namesto cvetja za pok. Marijo Špilak iz Otovec -'‘SaSj ‘' ci iz Industrijske ulice namesto cvetja za pok. Emo Luther stovoljno gasilsko društvo Čikečka vas namesto cvetja v Kakaša - 10.000; družina Kumin, Gorička 19, Černelavci, za pok. Ireno Kumin - 10 000; Etelka Korpič Horvat z m Te/..•02'56145-90 (•’TKnTOTT’WllJ Fax;02/56M5-9f vmw.8jm-okna.si, info@ajm-okna.si GSM:041-653-242 pok Hedviko Vrebac iz Černelavec - 8.000 sit Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo Prispevke račun št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica M ’ Pojasnila o tveganjih pri Varisu, d. d., Lendava za skupščino 13.7.2005 najdete na spletni straw- www.kabinett-orange.com Werner B«k6<. Germaniastrasse t8, Mu«** Prodaja in montaža: MM Robert KOZAR s.p. Kercegovščak 19/c &250 Gornja Radgona tel.: 02 563 10 46 GSM: 041 539 204 AHCONT Delničarjem Varisa, d. d., Lendava Mercator Plese 1. Murska Sobota Sobota. 2. julij, ob 10.00 uri V mesecu juniju nudimo dodaten otvoritveni popust. Vabljeni! Kredit takoj Mercatorz/.y^/U used www.sparkasse.si Ugodni popust za okna in garažna vrata ARCONT 5 mi Vedro v novo jutro-07.40 Maribor-- 08.15 Jutranja tema - 09.00 Po-w’ 10.00p Kultura m šport ob koncu ted- ]-J5Zam F ' ’ 10-30 Mali oglasi-11 00 Poročila -»Miti-. ' kabaret Dušana Radiča, Džoužija, Berte ■ 12 05 Obvestila - 12.30 Poročila - 13.15 1. osebaedni- 1. vam, nova glasba - 14,00 Poroči- lijjK ' 1* 15 Reportaža s pomurskih kmetij w minut - 15.30 Dogodki in odmevi -'šestila r r'11 Osrednja poročila- 17.20 Mali oglasi- 17.30 Murski val nagrajuje -l s 3'' Radijski knjižni sejem (Nevenka Kap m Tj " • ■ glasba za m I ade, vaša ra zmi šl jan ja SOHO L^asnl televizor - 24.00 SNOP Im’£*1 05. ti • Dobro jutro' - 8.30 Mali oglasi -llh^t . baja: Eko tabor Polžek na OŠ III ' a (Lidija Magdič) - 10 00 Poročila -z nami -11.00 Poročila - 11.15 Pote-- C?! '12 00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - j) ‘ženskega sponzorja - 13 00 Poročila-lLbOdda(ae/’,l'ne' ‘ *■ 1J Murskem valu -10.25 Obvesti- islQ kuhinja: Marika Kardinar - , ^ttf^ ‘ *1 ’3 Obvestila - 13 00 Minute za kme-* 13-30 Čestitke,šport in Na narodni 1^ ' 'bočila - 20.00 Fordjanek - 24.00 SNOP Š. Julij. 05.00 Vedro v dobro jutro -‘ Porabja, Marjana Sukič - 09 15 Pone-MaJj '•anketa - 10 00 Poročila -r " PO. 15 Vas sosed znanstvenik - 11.00 oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Su ■ 15 00 poro61a - 13.15 l.ose-jE^Ptirodiia - 14.15 Zazdravje - 15.30 Do ■ 1615 Napoved sporeda ■ 17.00 Osre-\ ‘ 17-20 Obvestila - 17.30 Murski val na- * urski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz ^^^ODNOZABAVNE glasbe %?**««airca - MIjI> Dolenjci ^^«>3 - Vitezi Celjski ; kalčke "ta.aš - Štajerskih 7 Xtft. I"1' V Hilli Verderberja " ^ornega - Modrijani ZABAVNE GLASBE Casino -Langa 'nukan-Torpcjpu,nd 11 ’ • Sanja Sovec Uk St Paschen Retashy glasbene založbe ~ Situ** u Muhihn* prev« *•«-4;%, i tauvič, Dolga vas 42, Lendava. Peljite do ponedeljka, 4. julija ,r l j t val. Ulica arhitekta Novaka glasbene lestvice. j* ----------------------- * glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Da, pri filmu Napad na policijsko postajo št. 13 gre za mojstrovino istoimenskega filma Johna Carpenterja iz leta 1976. Našo nagrado pa dobi Janja Bo-bid, Križevci 156,9206 Križevci v Prekmurju Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje se glasi: Alije igralec Morgan Freeman letos dobil oskarja? Da ali ne? k grajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DDR - 19 00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Brez okvirjev - 24.00 SNOP TOREK, 5. julij - 05.00 Vedro v dobro jutro! - 07.40 Ljubljansko pismo .Aleša Kardelja - 10 00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Specialiteta tedna -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila -13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila-14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15,30 Dogodki in odmevi -17.Oti Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence - 18.40 Prebiranja -19.00 Poročila - 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 6, julij 05 00 Vedro v dobro jutro - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet-08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra • 12.30 Intervju: dr. Mitja Lainščak - 13.00 Poročila -13151 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morskl val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 7. julij - 05.00 Dobro jutro - 07.40 Zagrebško pismo - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12 00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila- 14.15 Domača plošča, lestvica- 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -18 00 Mali radio - 10.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade...-24.00 SNOP Najlepše želje „ Prisrčne čestitke za god in rojstni dan Lojzeku Ranta-ši iz Los Angelesa v ZDA ter še mnogo zdravja in srečnih let mu želijo njegovi domači in prijatelji Kolaričevi, Hedžetovi, Markačevi in Horvati iz Bučkovec. Lep pozdrav botri Mariji! Lojzki Krpic iz Gornjih Slaveč kliče še na mnoga leta pravnuk Nino iz Veličan pri Svanjkovcih. Kino Murska Sobota Četrtek, 30. junija: ob 19.00 ameriška srhljivka Talec (Bruce Willis, r.: Florent Siri), ob 21 00 ameriška komedija Več kot ljubezen (Ashton Kutcher, Amanda Peet, r.: Nigei Cole) Petek, 1. julija: ob 19.00 Talec, ob 21.00 Več kot ljubezen Sobota, 2. julija; ob 19.00 Več kot ljubezen, ob 21.00 Talec Nedelja, 3. julija: ob 19.00 Več kot ljubezen, ob 21.00 Talec Ljutomer Sobota, 2. julija: ob 20.00 ameriški akcijski znanstvenofantastični film Batman: Na začetku (Christian Bale, Michael Caine, Liam Neeson, Morgan Freeman, r.: Christopher Nolan) Nedelja, 3. julija: ob 20.00 Batman: Na začetku Gornja Radgona Petek, 1- julija: ob 20.00 ameriški znanstvenofantastični spektakel Vojna zvezd: Epizoda III ■ Maščevanje Sitha (Hayden Christensen, Natalie Portman, Ewan McGregor, Samuel L. Jackson, r.; George Lucas) Nedelja, 3. julija.- ob 20.00 Vojna zvezd: Epizoda lil -Maščevanje Sitha n Napoved prireditev OTVORITEV laafeld/potrna V soboto, 2 julija, ob 18.30 bo v Pavlovi hiši otvoritev razstave Personal Spaces devetih avtorjev iz Španije, Nizozemske, Srbije in Črne gore, Makedonije in Avstrije. Razstava bo na ogled do 24 septembra. Odprto od torka do sobote od 14.00 do 18.30 KONCERT MURSKA SOBOTA V petek, 1. julija, ob 19 uri bo na grajskem dvorišču koncert Komornega pevskega zbora Franceta Prešerna iz Skopja. Koncert prireja Slovensko združenje Franceta Prešerna iz Skopja. PLES/FOLKLORA MURSKA SOBOTA Od torka, 5. julija, do torka, 12. julija, bo letos prvič v Murski Soboti Poletni plesni izziv JSKD ki ga bodo vodili slovenski koreografi in plesni pedagogi Matjaž Farič, Gregor Luštek in Damaas Mithras Thijs. Poletni plesni izziv je namenjen vsem, ki želijo osem intenzivnih dni posvetiti plesu in vmes obenem uživati v druženju. Informacije in prijave: franci.cotman@jskd.si, tel. 01 24 10 523 ali GSM 031 267 030. Poročili so se Ljutomer Na l1E Ljutomer so se v maju poročili Dušan Bratuša in Suzana Prelec, oba iz Vogričevec, ter Matej Vrbančič iz Veščice pri Ljutomeru in Katja Potočnik iz Ljutomera, Kidričeva 74. Murska Sobota V maju so se na območju Upravne enote Murska Sobota poročili Matej Virag, univ dipl. inž. prometa, iz Beltinec in Urška Golob, prof, razrednega pouka, iz Murske Sobote; Damjan Marič, prof vojak, iz Ižakovec in Jasmina Režonja, ekonomsko-komercialna tehnica, iz Ižakovec; Milan Kerčmar monter in uprav, energ. naprav, iz Ižakovec in Silvija Hozjan, kuharica iz Odranec, Leon Maučec, avtomehanik, iz Puconec in Vesna Hari, univ, dip], ekonomistka, iz Puconec; Simon Pertoci, prof, matematike, iz Murske Sobote in Andreja Lebar, dipl inž tekstilstva, iz Rakičana; Tomaž Lovrenčec, gostinski tehnik, iz Fi-lovec in Karmen Mesarič, ekonomska tehnica iz Fi-lovec; Robert Kopun, obdelovalec kovin, iz Murske Sobote in Olga Ambruž, trg. poslovodkinja, iz Murske Sobote; Janez Kuzma, strojnik težke gradbene mehanizacije, iz Dokležovja in Andreja Holcman, upravna tehnica, iz Murske Sobote; Damjan Derva-rič, elektrotehnik - elektronik, iz Sebeborec in Dušanka Vagner, slaščičarka, iz Sebeborec; Boris Farkaš, univ. dipl, ekonomist, iz Murske Sobote in Jasna Dolenc, dipl, organizatorka turizma, iz Ljubljane, Darko Plej, mlekar, iz Murske Sobote in Suzana Raščan, tekstilna konfekcionarka, iz Murske Sobote; Roland Tušar, univ dipl inž. gradbeništva, iz Murske Sobote in Irena Kupljen, univ, dipl ekonomistka,, iz Okoslavec; Marko Šandor, voznik tovornjaka, iz Nuskove in Darja Šantavec, zdravstvena tehnica iz Šalamenec. Novoporočencem želi vse najboljše na skupni življenjski poti tudi Vestnik! Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Marija Marič, Ul. Štefana Kuzmiča 36, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Evgena Kakaša - 10.000; Ton-dach Slovenije, d. o. o., namesto cvetja za pok. mamo Vladimira Rosa - 20.000; Avgust Rajh, Jeruzalemska cesta 1, Ljutomer, namesto cvetja za jx>k. .Albino Ros -J 5.000; družina Viktorja Barbariča, Brezovci, namesto cvetja za pok. Terezijo Ternar iz Brezovice - 5.000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota ______________30. junij 2005- VESTNIK Napoved prireditev DOGODEK GORNJA RADGONA - V petek, 1. julija, ob 15.30 se bo začel pri gradu mednarodni mladinski festival Jugend ohne Gren-zen?! Mladi brez meja?!, kjer bodo na programu športne igre, skeči, gledališče, jazzovski ples in še kaj. Od 20. ure naprej sledi koncert skupin Quaie Tubbies, Multikultiwaitors, Dismissed, Brain Pregnant, Hailaends in Toti štirje - V soboto. 2. julija, ob 10. uri se bo začela v skate parku prireditev Praska 2005 za rolkarje in skaterje Ob 19.30 bo nastopila v Impro ligi ekipa Murske Sobote proti ekipi Celja, ob 21 30 pa bo v prostorih MD Grom koncert skupin Fumbles In Life (Italija) in ln-Sane (Gornja Radgona). GIBINA V soboto, 2 julija, ob 16. uri bo ob spominskem obeležju pri Starem pilu tradicionalna spominska slovesnost ob odhodu JLA iz SV Slovenije in območja občine Razkrižje. V spremljevalnem programu se bo predstavila policija. LIPA V soboto, 2. julija, ob 20 uri se bo začela tradicionalna prireditev Krumplova noč. Za glasbo bo skrbela skupina Horizont. RAZKRIŽJE V nedeljo, 3- julija, ob 14. uri bo pri Ivanovem izviru osrednja slovesnost ob 7. občinskem prazniku občine Razkrižje s slavnostnim podpisom listine o sodelovanju med občinama Razkrižje in Velike Lašče, med Turističnonarodopisnim društvom Razkrižje in Društvom kmečkih žena Velike Lašče ter slavnostnim razvitjem prapora Turističnonarodopisnega drušrira Razkrižje Ob 16. uri bodo tradicionalne 19. vaške igre s prikazom starih opravil v sprevodu in predstavitvami gostov. LENDAVA V Tuš centru Lendava potekajo vsako soboto od 9. do 12 ure otroške ustvarjalne delavnice. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava ob 50. obletnici ustanovitve muzeja. Informacije: 527 17 06! - V Galeriji je do 1. julija na ogled razstava Labirint: Fontana misterioznih stičišč avtorice Irene Brunec • Tebi. Do 1. julija pa je na ogled tudi razstava Sanje v porcelanu akademske kiparke Alenke Vjceljo. Odprto od torka do petka od 10. do 18., ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9 do 12. ure, v ponedeljek zaprto! Informacije: 522 38 34! - V hotelu Diana je na ogled stalna razstava Podobe stare Sobote avtorja Ernesta Bransbergerja. LJUTOMER V galeriji Anteja Trstenjaka je do 9 julija na ogled razstava Slike avtorice Barbare Jurkovšek. MORAVSKE TOPLICE V galeriji hotela Ajda do 10. julija razstavlja svoja deia avtorica Ida Šprah (tehnika: olje na platno in akril, motivi: krajine, akti, tihožitja). Informacije: 548 16 07! SREDIŠČE Pri Art centru je na ogled razstava Kip v središču, ki sta jo pripravila PIK - Kaja Avberšek in Pedro Veloso Razstava je druga od osmih v sklopu projekta Gibanica, ki ga podpira Evropska kulturna fundacija. Informacije: 544 91 08! DOMANJŠEVC1 Na ogled je razstava Andrea Vizinha z naslovom Uokvirjeno Goričko, ki jo je pripravil Zavod Art center v sklopu projekta Gibanica 05, ki ga podpira Evropska kulturna fundacija. RAZKRITJE V kulturnem domu je na ogled likovna razstava dei, ki so nastala v sklopu likovne delavnice N aravna in kulturna dediščina Razkriškega kota. BELTINCI V gradu je do 15. julija na ogled razstava likovnih del slikarja Martina Bizjaka iz Pulja na Hrvaškem. Razstava nosi naslov Mesteca na hribčkih.. MARIBOR V Umetnosti galeriji (Strossmayerjeva 6) je do 3. julija na ogled cikel avtorskih del Sandija Červeka Slike 2003- 2005. Odprto od torka do sobote od 10. do 18 ure, v nedeljo od 10 do 13. ure, v ponedeljek zaprto. Info: 229 58 60! BISTRA PRI VRHNIKI V Tehniškem muzeju Slovenije je do konca oktobra na ogled razstava Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote Na prelomih tisočletij. Odprto od torka do petka od 8. do 16., v soboto od 8. do 17. ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure, v ponedeljek zaprto! Info: (01) 750 66 70 ali 750 66 72! Kupon št. 25 - odgovore pošljite do torka, 5. julija, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: torno.koles@p-inf.si VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje ?a MmraM ULa Noyaka 13, Murska Sobota 24 ZADNJA STRAN 30. junij 2005 7 TESTU VESTNIKOV KOLEDAR 30. Junij, četrtek EMILIJA 1. Julij, petek BOGOSLAV 2. julij, sobota MARUA 3. Julij, nedelja IRENEJ 4. julij, ponedeljek URH 5. julij, torek ANTON 6. julij, sreda JOGOMIIA 1. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 15 minut, zašlo pa ob 20. uri in 57 minut. Dan bo tako dolg 15 urin 42 minut. 6. julija ob 14. uri in 4 minute bo na nebu nastopil mlaj. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 29. junija 2005 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8472 239.5659 240,2846 Hrvaška HRK 191 1 32,6518 32,7500 32,8483 Madž. HUF 348 1 0,9638 0,9667 0,9696 Švica CHF 756 1 154,6236 155,0889 155,5542 V. Brit. GBP 826 1 359,3849 360,4663 361,5477 ZDA USD 840 1 197,2639 197,8575 198,4511 V* ** V ie*eP®e Bilojeneke-( ^7^ \ ga dne pred TJ*. tremi leti na soboškem kopališču. Blizu bazena je sedela Suzana Raščan, tekstilna kon-fekcionarka, zaposlena v Moralistu, od Svetega Jurija ob Ščavnici; v bližini pa se je zadrževal tudi Darko Plej, operater pri sterilizaciji polnilne linije v Pomurskih mlekarnah, z Ivanec. Očitno sta bila drug drugemu všeč, saj sicer Darko Suzane ne bi povabil na pijačo, ona pa ne bi z veseljem sprejela povabila. In preskočila je iskra ... Cez nekaj mesecev se je Suzana preselila v Darkovo stanovanje v Murski Soboti in kmalu sta ugotovila, da imata marsikaj skupnega. Tako so obema neke vrste strast živali v (sobnih) akvarijih in terarijih, kot so ribice, kuščarji in želve. Oba veseli tudi v Krogu'-' ..... olemcv Tl ^^1» hude WN3K«VICI Ločitev Poletni rok zbiranje kap s »šiiti«, kolesarjenje, igranje z otroki... Imata eno leto stara dvojčka, iz prejšnjih zvez pa živita z njima še dva Suzanina in en Darkov otrok. Stanovanje je tako postalo pretesno za vse. No, kaže, da se bodo še letos preselili na Ivance, kjer si urejajo (prizidek, obnova) domačijo Darkove babice. Seveda sta gosta naše rubrike zato, ker sta pred kratkim tudi uradno potrdila, da želita živeti v dvoje kot mož in žena. Za kraj civilne poroke sta izbrala Tišino Njej je bila priča teta Marta Kreft iz Idrije, njemu pa svak Zlatko Vukanič s Kukeča. Ker je bil ravno tistega dne mednarodni Maraton treh src, zaradi Česar je bila cesta skozi Tropovce in Tišino zaprta, se jima je na tem odseku pridružila tja in nazaj proti Murski Soboti policijska spremljava. To je bilo zanju nepričakovano in nekaj posebnega, prijetnega. Cerkveni obred je bil v Plečnikovi cerkvi v Bogojini, gostiivanje pa je potekalo v tamkajšnjem gostišču Gutman • Zver. Zbralo se je blizu šestdeset svatov. Seveda so dobro jedli, pili, se zabavali... Jože Graj Jež je potožil prijatelju: »Odločil sem se, da se bom ločil. Do volj imam večnega zbadanja moje žene!« Popivanje Janez je ves dan pil v gostilni, plačati pa ni hotel. Natakar ga je ročno vrgel iz gostilne, nato pa mu je dal še zaušnico. »Zakaj pa to?« je začudeno vprašal Janez. »To je pa napitnina!« Poletje, vročina. Študentka se poti na izpitu, vprašanja težka, profesor strog! !n ker je bilo dekletu le preveč vroče, je počasi in vztrajno vlekla svoje mini krilce vedno više in je profesorju kazala vedno več svojih lepih, a potnih nog. Profesor pa zoprn kot hudič: »Gospodična, to se pere, to se ne zrači!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arti. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Za Slovenijo - prostovoljno V petek je v murskosoboški vojašnici slovesno priseglo 18vojakov iz pete generacije prostovoljnega služenja vojaškega roka. Na služenje so prispeli 13. junija, v trimesečnem vojaškostrokovnem programu se bodo usposobili za preživetje na bojišču in za samostojno opravljanje bojnih nalog v različnih pogojih. Vojaki prostovoljci se bodo tako urili za izvajanje postrojitvenIh postopkov, uporabo osebne oborožitve in vojaške opreme, lastno zaščito, taktične postopke na bojišču, pravilno uporabo in ravnanje z eksplozivom, utrjevanje in maskiranje, vzpostavljanje in vzdrževanje zvez in za samopomoč ter dajanje prve pomoči poškodovanim na bojišču. Po uspešnem služenju in oO izpolnjevanju drugih pogojev bodo imeli prednost pri zaposlitvi v vojski ali njeni rezervi. - A. B. Hudo neurje v Veliki Polani in okolici V občini Velika Polana In nekaj vaseh v njeni okolici Je v ponedeljek popoldne divjalo neurje s točo, ki je dodobra oklestilo kmetijske pridelke, poškodovanih pa je bilo tudi kar nekaj streh stanovanjskih objektov in telefonskih drogov. Med drugim je močneje poškodovana streha stare sole v Veliki Polani, na Hotizi pa je drevo padlo na mrliško vežico. Močan veter je tudi ruval drevesa v gozdovih m sadna drevesa v okolici domov. Nekaj dreves je padlo tudi na žice električnih in telefonskih kablov, zato so bili v teh krajih včeraj kar nekaj časa brez elektrike. Ob Veliki Polani so še precej poškodovane kmetijske površine v okolici Male Polane, Brezovice, Gomilice, Kapce in Hotize.-J. Ga. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: številka: Poštna številka: pošta: Davčna številka: Datum: Naročnino želim plačevati [obkroži); a) po položnici - letno b) po položnici - polletno S. vestnik vam poklanja darilo! Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK V cj po položnici - trimesečno VESTNIK VESTNIK vsem naročnikom, ki praznujejo rojstni dan med 15. aprilom in 15. julijem, podarja knjigo po izbiri ali dežnik. Po darilo pridite v naročniško službo, Ul. arh. Novaka 13, M. Sobota. na geodet ugotovili, Če je vplivze*, vijak, ah ce ali luna- * * 1*^ cej mzje ^.[ji^1*® paketnih P j;!»u stroški nih odpadi se odstrani^1 Šlo za spo-1-jem odpadi dvorišču- * * p.«.« < ■ ' ' ■ ■ ■ ■ Prekmurja ravi'.i-..B. nosti vel*3; j ,/ dmoče ^1^3 mu 0^ dp^^ davnem ypi^jjjl Radgona- (J turm11 - goveg^n velike ob' 0 letneb0 ••• fse v muziko °brnen! VESTNIKOV MESEČNIK, četrtek, 30. junija 2005, 124. številka ste za vroče, vas med drugim lahko ogreje tudi glasba gospoda z naslovnice a Wi ob prebiranju Pena je kdaj komu vroče. Naslednjič vam bo 28. julija. junij 2005 p^n Kajuh bo živel večno Lani so pripravili v KAJUHOVI ulici v M. S. prvi tradicionalni piknik. Norela je malone vsa ulica. Na tokratnem drugem, ki je bil še bolj tradicionalen, se je vse skupaj samo še stopnjevalo, bilo pa je tudi veliko več podmladka kot leto poprej, zato se pridušajo, da bo soboški Kajuh večno živel. Čeprav so vremenarji ves čas grozili z dežjem, se jih je nebo usmililo, tako da so lahko zaužili vse trdne in tekoče dobrote in se veselili ob številnih igrah, med katerimi je bila tudi tipično mestna: košnja trave. vary Ni, a upanje za avtocesto tli! Nove TV-zvezde Kje si, mati? žarijo _ . -kovali Nekdan)1^.^ sodelavec in secW prava letnih mesecih V dan uspešnejši ■. FRANGEŽ I® teie«i rofon zamenja" “ zijskega. .^jj $ lavec v eni od danih oddaj na " kJ TV Tednik, nato F ’’.^r občasna pomočd* jopi* skem televizij8 e ul ništvu. Loteva - 1 tem, kot je razvija grafije tudi nst Is Kajmujezaup® S za cestni prom0 -Policijske uprave _ ^rll 1 I ŠTEINERS^ K valom na m« - »j vedo natahčm5 £1Skp| l A prihajata _ 9 donskega^10 ", hujših prah1 rahnagla^m1 ... so jo tovorn)^-okupirak Juha ni16 * kisla, PaC pa tu^ č < n z' * ~ Pentute tutajo, da se FRANC BOBOVEC iz DOBROVNIKA, sicer bolj znan kot dopisnik številnih časopisov s te in one strani meje, ne more upreti skušnjavi po dobri hrani. Ko so ga nazadnje opazili v bakovski gostilni Rajh, se niso mogli načuditi njegovemu teku (apetitu). Slastne svinjske zrezke, piščančja bedra in drobovino je namreč tako hitro »pospravil«, da strežno osebje ni zmoglo zadovoljevati njegovih vedno večjih potreb po jedači. Menda je kar nekaj časa trajalo, da je po hranjenju »prišel k sebi« Zlobneži dodajajo, da je bil Bobo neznansko jezen sam nase, ker v tem času ni mogel »štancati« prispevkov za razne medije in je bil tako ob načrtovani zaslužek. _______________________________________________________________________ Miše „ Ondan se je radenski župan JOŽEF TOPLAK odločil da sebi in zanamcem pokaže in dokaže, kako izvrsten je v pripravi prave štajerske kisle juhe. Pa se je po nekaj minutah vihtenja kuhalnice izkazalo, da to niti ni tako enostavno početje, posebej ne v teh soparnih poletnih dneh. Zato je vrli priložnostni kuhar mesto ob ognju zamenjal s tistim v senci, kjer je bila »tekoča« osvežitev. Njegov nekdanji stanovski kolega iz Beltinec JOŽE KAVAŠ (bela srajca) je Pen-tutam potrdil, da je ni večje nadloge, kot je huda žeja. Tekal Pivska kulinarika Pen junij 2005 Naši v hramu ubranega zborovskega petja D OKLEZO VJE prijetno, saj so glave namesto dežnikov varovali kar klobuki’ j aver ‘Ur Agonij a prve ni niti v sanjah! Konec dober vse dobro Med 170 pevskimi zbori, ki so se letos udeležili srečanja pevk in pevcev v ŠENTVIDU PRI STIČNI, so bile tudi ženske iz DOKLEŽOVJA. Ob moški pomoči (dirigent LEON KUZMA, ki je prejel plaketo, zbor pa priznanje) so vsako leto boljše, letos pa so nastopile šestič. In še bodo, saj sta jim petje in druženje domača. Tokrat pravijo, je bilo posebno Najprej nas je zanimalo, kaj okusnega kuhata župan MARJAN . KARDINAR in njegova boljša polovica MARIKA Kot se za narodnostno mešano komuno spodobi, sta kuhala pravi pravcati bograč Kuhal ga je sicer Prlek na začasnem delu v Dobrovniku, končno sodbo pa je seveda dala tista, ki je ob bograču odraščala -Marika. Menda m bilo kaj pripomniti. Pentute ne bi bile to, kar so, če se ne bi ukvarjale tudi z zakulisjem javnega življenja. Tokrat smo pokukali v dve kuhinji - ena je v DOBROVNIKU, druga v BELTINCIH. Lepb je, da nas je vednot več, tudi v novinarskih vrsJI tah. Za drugega potomca^ Vestmkove novinarke NAME I R1TUPER RODEŽ in glas benega opremljevalca na MV IZTOKA RODEŽA sicer Pentute še ne vedo, ali bo zajadral v novinarske vode, vsekakor pa je bil dedek ALBIN pred rojstvom vnuka zelo nervozen. Prav zato se je raje podal na kolesarjenje v Kamniško-Savinjske Alpe, kamor mu je sin Iztok tudi sporočil veselo novico. Kot se spodobi, je Albin takoj po zajtrku s sovozači nazdravil. S penino seveda, Z desne: Boris Petrič, srečni dedek Albin Rodež, Ali Murn in kamniška gostiteljica Veronika. (Tudi) županska ljubezen gre skozi želodec Eden najpomembnejših regijskih ozvočevalcev in tonski tehnik na Murskem valu IVAN GYOREK - VANEK je znan po svoji prijaznosti m ustrežljivosti. Če je priložnost, to tudi javno pokaže. Tako je nedavno ustregel goreči želji štajerske popevkarice CLAUDJE, ki ga je lepo prosila, ali se lahko fotografira z njim m potem »fotko« odnese tja proti Mariboru. Čeprav Vanek tovrstne usluge ponavadi zaračuna (kaj pa je dandanes še zastonj!?}, se je tokrat odločil, da bo mladenki ustregel brez zahteve po protiuslugi. Tako ima zdaj dama čudovit spomin na srečanje z legendo murskih posredovalcev javnega zvoka tekal j M,, 1 C1°narji pripeljali soboški žogobrc, 1' ki je nastala ob »gledanju« prvoligaške ekipe. Ena od QfajN bi v nogomet, JOŽE GLAZAR VSe Za črno-belo barvo, je ob proti- L lr,i k* se je zadnje čase dogajala v Kdove, morda pa je sanjal o tem, da §e^i ■ ^SLO-hgj, pač pa kar državni prvak. Frbo L Šetincih pa sta MILAN y.MAN in ELICA .j da sta vešča tli ralto hladnih : ' Poglejte, kako a je videti šunka s in lalCjl kot Ka, jo bita 've le pentutarski . kj nam je C si je po vsaki ^liznil prste. In to večkrat. tekal p^n junij 2005 Zešepetale so poljane okolico. Zaradi strogih p1 Glavna Gabrijela, ki je s. p. ter skrbi za vodenje in ’VllMr /iz pesmi Vzdih širnih poljan/ Jaz pa tukaj bom prebival le vam ostal bom zvest, kot ve ostale ste mi zveste, v času mojih mladih let. Brez sramu vas bom opeval, v svojih pesmih vas slavil, ko čas bo brisal moje dneve, sonete vam bom vil. Vsa skrivnost prijaznosti na turistični kmetiji Flisarjevih v Zgornjih Moravcih je v sedmerici s fotografije. Od desne so to mama Milena, babica Emilija, vnukinja Melani, sin Sandi, hčerka Gabrijela, zet Franc in vnuk Franček. Vsak njihov dan je ob številnih drugih obveznostih in delu od jutra do noči zapolnjen s prijazno besedo in toplim sprejemom slehernega gosta. Kot da je njihov najbližji in kot da se poznajo najmanj trideset let, pa četudi se vidijo prvič. Njihov najpomembnejši oglaševalski medij so njihovi gostje - velika večina jih prihaja vedno znova in vsak še koga navduši. Njihov delovni dan se začne pri zajtrku, ko se zberejo vsi, razen Sandija, ki z družino živi na domačiji, kjer so najprej začeli in zaradi službe lahko izdatneje pomaga le ob koncu tedna. Med številnimi uglednimi in znanimi gosti je prišel na slavje ob jubileju tudi nekdanji ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Marjan Velnar s soprogo (v beli srajci in brez kravate}. Gabrijela je bila njegova dijakinja. Hvaležna mu je za vse, kar se je prt njem naučila, in neizmerno vesela je bila, da se je odzval povabilu. Goste je na slavju čakala bogato obložena miza, iz kotla pa je prijetno dišalo po bograču. Da se je prav kuhal, je skrbel Slavko Molnar. Sicer pa se na tej turistični kmetiji vedno dobro je. Gostom najbolj teknejo domače jedi, in ker so prijazno postrežene, so še slastnejše. Jaz pa ljubim te poljane, tu sem shodil, tu me mati je zibala, oče me je v šolo vodil... svojo pesem, tisto neizpeto melodijo, polno sanj in polno sreče, da ljubezni si želijo. " pednji Ta hip je prihodnost Turistične kmetije Flisaf F gospodinje Gabrijele, ki ji je v vsakem trenutka Zakonca Lukač bi rada uresničila še veliko • _ Vsako okroglo obletnico je treba proslaviti in se je veseliti, so sklenili družno, kot naredijo vse v družini, pri Flisar - Lukačevih. Na praznovanje tridesete obletnice njihove turistične kmetije so prvo soboto v juniju povabili svoje najbližje, prijatelje in vse tiste, ki so jim hvaležni za podporo in razumevanje. Med povabljenimi sta bila tudi moravski župan Feri Cipot (drugi z leve} in ob njem direktorica TIC Moravske Toplice Martina Kranjc Vink, ki sta prišla s simboličnim darilom - mlado lipo, ki jo bodo Flisarjevi zasadili na dvorišču in bo domače in goste s svojo košato senco vedno spominjala na neki lep dogodek nekega davnega leta 2005. Na dosežke Flisarjevih je ponosen tudi predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec. To je potrdil s svojo prisotnostjo in nagovorom. Turistična kmetija Flisarjevih j« razcvetena. V prispodobi in dt* praznovanja so na njeno p I priplesali tudi člani folklorne skupine iz Tes^ virusom so okužili zbrano družbo in v novi ■ znašel tudi škof Evangeličanske cerkve v 5lov®nl^ Tešanovske folkloristke so poslej lahko brez skd brez plesalca, bo škof brez problema »vskočil*- V začetku junija 1975 sovtej hiši v Zgornjih Moravcih odprli prvi kmečki turizem v Prekmurju. Flisarjeva mlada Sandi in Milena sta ostala brez službe, ne pa brez volje in idej za snovanje prihodnosti. Verjela sta v Sandijevo vizionarstvo in v Emilijine izkušnje iz večletnega dela v Švici ter Avstriji in pogumno zagrizla v neznano. Bili so vzponi in padci, celo najhujši. Enkrat je v hišo udarila strela, drugič so pogoreli, tretjič so se spet pobrali in leta 1990 začeli čez cesto graditi novo turistično kmetijo z 10 sobami oziroma 22 posteljami. birokracijo, kuha, pospravlja ... Njen delavnik traja od šestih zjutraj do enih, včasih tudi do dveh naslednji dan. Babica Emilija, ki sicer spi na najstarejši Flisarjevi domačiji, še vedno krmi živino in obvladuje delo na kmetiji. Mamo Mileno boste največkrat našli na vrtu, pri urejanju okolice, v družbi z gosti... V trenutkih, ki si jih vzame zase, najraje slika. Njene umetnine krasijo vse prostore turistične kmetije. Franc pa je tisti, ki ima največ zaslug za to, da je hiša vsa v cvetju in še bolj domača. Tudi Melani in Franček sta že nepogrešljiva - devetletno dekletce med gosti, petletni fantič pa na njivah, najraje v družbi z babico. Irma B., Nataša J. Sredi leta 1999 sta se Milena in Sandi še skupaj veselila razcveta turistične kmetija dolgo. Sandijeva smrt je prekrižala njune skupne načrte, ampak pri vseh v družini ostala tako globoko zarisana, da Milena in otroka Gabrijela, ki je z možem France^ prevzela turistično kmetijo, in Sandi z družino pogumno nadgrajujejo očetov konceR ’, na očetovo zapuščino, med katero je tudi ŠOPEK OVENELEGA CVETJA, pesniŠ-a^-' Flisarja - Sandija iz leta 1970. Verze je podaril svoji ljubezni in lepotam domače p°-l napovedanega soneta pa je »spesnil« prvo prekmursko turistično kmetijo in lep°f0 ' približal mnogim ljudem z vseh koncev sveta. vrsti otroško igrišče z investirati blizu 20 milijonov v prostore za predelavo mesa, kar je za tovrstno turistično dejavnost res veliko finančno breme. Vsebinski načrti pa naj ostanejo presenečenje za vse njihove goste;.. ... in tri vogale v hiši »gor držijo« štiri ženske štirih generacij: Milena, Emilija in Gabrijela ter mala Melani. rva prekmurska turistična kmetija jih ima 29--------------------------------------p^n _ ^ljubezni, je že davno mimo. Prijateljstva, sklenjena iz ljubezni, ali ^Weljstva, ki prerasejo v ljubezen, se pogosto spustijo po stopnicah niže, v ^nost, in se znova spremenijo samo v prijateljstva. Vsi vemo, da je prijatelja najti kot obdržati, da ga spoznamo v nesreči, saj celo slovenski pregovor • junij 2005 — ^IŠLj^ _Tv*.-. 1»» rt športni Vsi naši prijatelji s sebi enakimi ljudmi ali Sdlalekstyu prav tako pri-nB4pryt|.| kol v ljubezni? ! ' ° )e star0 kot zeml’a’ ® po svoje doživljalo moški, ženske Prijatelj' strastno od ljubezni, X trajnejše. V umetnosti je . impresivne sledi, ^^žbi, ko imamo čedalje '.v ?’4 Za druženja, komuni-prijateljstvo čedalje V Ameriki še vedno ki razmišljajo v najrazličnejših zannh. predvsem v Tako poznamo junake iz Prijam m. Samci, Sein v kateri uspešno igra k $ 1 ^lec Goran Višnjič. Vse ‘^^nske ZgOcibei samo g-la™° ’ed ,e ’ pri’a' Ne^oč so bila prijateljstva a Kanila znotraj družbenih so osebno „. Spomnimo se bratstva, ■' '• gradili cerkve m - «1™'^“'' kmetom na . d,,E opismenjevali ■ ■ ^d, ki je skrbel za na potovanjih v so namesto > Pf’to in denar iz s ’' S^delEvrope Itako V nlurl. vzhod-poskušal da bi vrnil on f'a^kidua,biblijski LmaUtnu slednji C** te tr/Vn' tu ubil Davida, % d* David j Trih^tlnji kruli Kaj ' ^"vajalca Aleksan dra Velikega, ki je po osmih mesecih od smrti svojega prijatelja Hefestona tudi sam umrl od žalosti. V evropski kulturi srednjega veka so potujoči vitezi in trubadurji peli po gradovih o romantičnih odnosih med Lan-celotom in Gvmevro, o Tnstanu in Izoldi. Znano je, da je prijateljstvo Danteja Ahghierija in Guida Caval-cantijavse do danes zadržalo ugled popolnega prijateljstva. Filmska industrija, predvsem risanke, so vnesli v ameriško zavest prijateljstvo kot nacionalno kvaliteto druženja med kavboji, med kavboji in Indijanci. Spomnimo se duhovitih dogodivščin Stana in Olija, Batmana m Robina, simpatične Lucy m Charlija Browna. Ta dvojna prijateljstva so nas skušala prepričati, da ima tisti, ki ima dobrega prijatelja, več kot on Filozof Zenon je zapisal, da je prijatelj drugi jaz, pesnik Byron pa je dodal: Prijateljstvo je ljubezen brez kril. Resnica je ta, da nam je prijatelj človek, ki ve o nas prav vse, pa nas ima še naprej enako rad. Ameriški znanstveniki se že nekaj časa ukvarjajo z genezo prijateljstva. V nasprotju z ljubeznijo ali družinskimi odnosi, ki so sociološko temeljito obdelani, pa prijateljstvo nima nikakršne splošno veljavne formulacije. Sociologinja Jan Yager, najbolj znana avtoriteta, na področju prijateljstva, trdi, da je definicij toliko, kolikor je na svetu prijateljev. Prijateljstvo opisuje kot intimen, ugo den, nesebičen in zaupljiv prostovoljni odnos. Prijatelje namreč sami izbiramo, v nasprotju s člani družine, sorodniki, sošolci ali kolegi pri delu. Prijateljstvo ima vsebinsko rast, čustvene etape, svoj začetek, utrjevanje in integracijo. Jan Yager misli, da lahko prepoznamo tri vrste prijateljev, začasne, bližnje in najboljše Z začasnimi prijatelji hodimo v kino, z bližnjimi v planine, z najboljšimi smo skupaj v dobrem in slabem. Kar pomislite, koga bi ponoči poklicali, da vas nujno prepelje v bolnišnico, na letališče v drugem mestu, vam posodi zanekaj mesecev večjo vsoto denarja, postane vaša poročna priča, krstni boter? Slednjih prijateljev je malo, najpogosteje samo eden, dva. Aristotel je zapisal, da o prijateljstvu lahko govorimo samo tam, kjer nastopi medsebojna ljubezen. Filozof Bacon je zatrdil, da prijateljstvo poklanja radost in deli žalost. Ali zapomnimo si, prijateljstvo lahko traja samo med dobrimi ljudmi. Kot vse stvari, pa ima tudi prijateljstvo rok trajanja. Mura in Nafta sta prav gotovo pomurska nogo metna ponosa; s tradicijo, imenom in ugledom, ki sega daleč preko meja ravnega Pomurja. Po osamosvojitvi je pomurski nogometni bazen cvetel, na rodovitni zemlji pa so se bohotile kar tri. prvoligaške ekipe, Mura, Potrošnik in Nafta. Toda čudne so nogometne poti. V’ letu jubileja, ko je lendavska Nafta, sicer najstarejši nogometni klub na območju današnje Slovenije (ustanovljen leta 1903), preživljala agonijo m se soočila s ponižujočo realnostjo izpada iz 2, SNL v tretjeligaško družbo, je Mursko Soboto zajelo evforično vzdušje, ki so ga spremljali megalomanski načrti. Proslava v Lendavi ob 100-letnici kluba, jubileja, s katerim se lahko pohvalijo le redki klubi v Evropi, se je izjalovila in v komorni atmosferi so skrčili program prireditev na škodo kluba in številnih generacij Naftinih nogometašev. Boleč občutek, a hkrati surova realnost. Prav ob stoletnici kluba, ki je Nafti cena raste, Mura brez vode ... Najbolj čvrsta se razvijejo v kriznih situacijah, v vojni, nesrečah ali med naravnimi katastrofami. Prijateljstvo ima zdravilno delovanje, je kot vitamini, ki pa jih ne moremo dobiti ne na recept ne v lekarni In so prijateljstva istega spola, pri čemer so ženska prijateljstva pristnejša od moških Sami boste najlaže ugotovili, kdo je vaš pravi prijatelj ali ta, ki vam pametno svetuje, ali ta, ki vas neprestano razočara, ali ta, ki vas vabi na kavo, ali ta, ki si od vas sposoja stvari, pa jih ne vrača ali vam vusodnih trenutkih celo obrne hrbet. Pravijo, da danes samo še prostozidarji gojijo pristna prijateljstva, da je to v bistvu liga džen-telmenov, ki ne pomaga samo pri] ar teljem, marveč vsem, ki si to zaslužijo. Se se spomnite najslavnejšega prijateljstva iz filma Casablanca, v katerem na koncu filma Rick Blaine reče francoskemu šefu policije: »Louise, mislim, da je to začetek čudovitega prijateljstva « zadihal le leto dni za slavnim madridskim Realom. K sreči so se našli ljudje, ki so sprejeli realnost in našli dovolj razuma ter moči in na pogorišču je zrasla nova Nafta in si ob koncu minule sezone izborila mesto, ki jo je popeljalo v prvoligaško konkurenco. Z jasno vizijo in razčiščenimi dilemami preteklosti in, kar je najvažnejše, brez kakršnihkoli dolgov. Hkrati so v Lendavi odprtih rok sprejeli pomurske nogometaše, v glavnem ■Murase« ki so bili »žrtve* Murine (Subanove) politike in bili izgnani ali prisiljeni oditi iz svoje, domače Fazanerije. V primerjavi z Muro to niso bili nogometaši »od vseh vetrov*, ampak prijatelji, ki so kar nekaj let dihali skupaj in tudi na zelenici potrdili ekipni, kolektivni duh. Kako je nogomet nepredvidljiv, slava pa kratka, zgovorno potrjujejo prav primeri Nafte in Mure. V trenutkih, ko je Nafta "krvavela*, se je v Muri stopnjevala evforija, kise je s prihodom magnata in domnevnega »rešitelja« Georga Subana dvignila. Zdaj lahko mirno zaokrožimo pravljico, v kateri se nihče ne bo spominjal Subanovega obdobja, vsaj po dobrem ne! Njegovo poslanstvoje skopnelo kot lanski sneg, s tem pa nikakor ne gre pozabiti ter izbrisati grehov preteklosti, ki so jih mnogi akterji teh nečistih poslov želeli prikriti in spraviti pod preprogo. Mura je, prej ali slej, morala plačati »račun* razsipniškemu obnašanju, V situaciji, ko so prihajali novi računi, nihče »na milem svetu« pa ni vedel, kolikšni so dolgovi, bi bilo Iluzorno pričakovati rešitelja in plačnika starih (tu jih) dolgov. Podgane, ki so nagrizle vitalne dele pomurskega nogometnega ponosa, pa so zdavnaj zapustile palubo. Od leta 1992 do današnjih dm je skozi vrata Fazanerije defiliralo 20 trenerjev, med njimi tudi zveneča imena, ki so sedela na selektorskih klopeh državnih reprezentanc (Bojan Prašnikar, Zlatko Kranjčar, Miroslav Ciro Blaževic), pa tudi nič manj znana imena kot so Miloš Soškič, Pero Nadoveza, Marin Kovačič, Dušan Savič, Luka Bonačih... Zveni absurdno, toda Mura je uresničila cilje pod vodstvom Milana. Koblencerja, Slobodana Djuriča, Zlatka Gaborja... Pri igralcih je podobno. V omenjenem obdobju jih je potrkalo na vrata Fazanerije na stotine. Kljub potrebnemu lokalpatriotizmu nogometašev ne želimo deliti na »tuje* in »domače«, a je vseeno treba potegniti ločnico med dobrimi in slabimi. Mura je bila nekaterim le odskočna deska in prestopna postaja; seveda spet v interesu nekoga, kije trgoval iz osebnih koristi in interesov. Ni res, da doma ni bilo dovolj kakovostnega kadra. Mladinski pogon Jožefa Karolija je svojčas osvojil dvojno krono slovenskega mladinskega nogometa, prvenstvo in pokal! Potem se je dobesedno razpršila ta obetavna generacija; verjetno ne po svoji krivdi in svoji volji! Nekateri so presegli okvire Fazanerije in odšli v večje klube. Na njih se je dalo »zaslužiti* in obogatiti klubsko blagajno. V obrambo kakovosti domačih igralcev pa omenimo Dejana Nemca, Fabijana Cipota, Danijela Breziča, Gorana RistiČna, Damijana Ošlaja, Dareta Vršiča... Drugo skrajnost, iz časa Subanove vladavine, pa ilustrira primer Bolgarov, Stanimira Gospodinova in Petra Shopova. Napovedana kot veliki okrepitvi sta popolnoma izjalovila pričakovanja in le dvigovala prah ter jezo Murinih simpatizerjev. Na račun njiju so boljši m orali počivati, kljub temu pa se Bolgarov ni dalo prodati, ker je pač čas Butalcev m imo. Shopov je prišel v Mursko Soboto po hudem sporu s trenerjem v sofijski Slaviji, Gospodinov pa prav tako po poškodbi in dolgem odmoru Tisti z bolj zvenečimi imeni so predčasno »odkurili* iz zavrele Fazanerije. S kadrom, ki je bil prav gotovo najmočnejši v 1. SNL, vsaj po imenih sodeč, in ki mujeSuban (resnično ali kdo ve, zakaj) tako zaupal, Mura ni naredila ničesar. Sicer pa, kateri, od njih (razen trenerje. Miklaviča) je kdaj kaj osvojil?! O zmagovalni mentaliteti, ekipnem duhu in samozavesti ni bilo ne duha ne sluha, Mura je zmagala v Zagorju in Beli Krajini, a ni bilo nobenega derbija z ekipami z vrha! Pripravimo se na dneve, ki prihajajo, in dočakali bomo stari dobri pomurski derbi med Nafto in Muro; upajmo, da v prvoligaški družbi. Če bo to rang niže in v zdravih okoljih, nihče ne bo razočaran. A ne izgubimo identitete tam, kjer obstajajo vsi pogoji, da jo ohranimo in smo lahko nanjo ponosni. Pomurski nogomet bo živel, tako kot je živel desetletja. Njegova garancija so ljudje, ljubitelji nogometa ter imeni Nafte in Mure! Pen junij 2005 Se pomnite, tovariši?! Konec junija je dolga leta Številnim generacijam ostal v spominu predvsem kot začetek neskončno dolgih počitnic in vsega, kar je spadalo zraven. Potem je prišel konec pomladi in začetek poletja 1991. V kratko, vendar burno obdobje se je natrpala zgodovina, katero smo takrat komajda dojemali ali se zavedali njenih razsežnosti. Kot v vsakem prelomnem obdobju, se je bilo tudi takrat treba odločiti in stopiti na pravo stran. Eni so se odločili in se izpostavili, drugi so mencali, vendar tudi oni danes dopuščajo, da se jim na prsi pripne medalja za zasluge. Z Iztokom Trčkom, predsednikom Policijsko-veteranskega društva Sever za Pomurje (ie-to se povezuje v Zvezo društev} smo obudili spomin na tiste dogodke. Združenje Sever. Od kod ta naziv, kaj pravzaprav pomeni ime vaše organizacije? To zdaj ni več skrivnost, zato bom pojasnil, saj dejansko marsikdo ne ve, od kod izvira. Pod oznako Sever so se že od leta 1989 vodile številne aktivnosti, ki so imele namen, preprečiti "miting resnice«, ki so ga srbski nacionalisti nameravali organizirati v Ljubljani 1. decembra in na katerem bi prikrito sodelovali tudi pripadniki policijskih sil iz Srbije Priprave so potekale na vseh ravneh, izredno pomembno vlogo pa je v tistem času odigral takratni republiški sekretar za notranje zadeve Ertl, ki je na sestanku sekretarjev iz vseh jugoslovanskih republik zveznemu sekretarju Gračaninu, ki je sestanek vodil, upal povedati, da ljudje v Sloveniji takšnega shoda ne marajo in ga slovenske oblasti tudi ne bodo dovolile. Miting je bil, kot vemo, uspešno preprečen. Bogve, kaj bi se zgodilo in kaj bi se dogajalo pri nas in v Jugoslaviji, če bi do mitinga v Ljubljani vseeno prišlo. Po tistem so si dogodki sledili z veliko naglico, napetost še je stopnjevala. Rojstvo Demosa, odhod slovenske delegacije z izrednega kongresa ZKJ, prve večstrankarske volitve, slovenski denar, plebiscit, razorožitev Teritorialne obrambe, prenehanje služenja vojaškega roka v JLA, incident v Pekrah in drugi dogodki so nakazovali, da se stvari približujejo vrelišču. Potem je prišel 26. junij. Razglašena je bila samostojna Slovenija, zaplapolala je zastava samostojne Slovenije, dopuščene so bile sanje. Vendar le za kratek čas. Proti letališču je z Vrhnike krenil tankovski bataljon. Na Dolenjskem se je že streljalo. Kaj pa se je dogajalo pri nas v Pomurju? da bi bili policisti danes tako enotni, kot so bili takrat. Kaj pa občani. Predvsem tisti drugih nacionalnosti? Je res, da so nekateri pripravljali organizirano udeležbo mitinga v Ljubljani? Govorilo se je, da se nekaj pripravlja, da se poskušajo organizirati, vendar je menda vse skupaj ostalo le pri tem. Kolikor vem, organiziranega obiska mitinga v Ljubljani ni bilo. Kako je bilo z zamenjavo državnih simbolov na meji? Takrat sem bil kot komandir oddelka posebne enote milice (PEM) poslan na mejni prehod Gederovci. Skupaj z miličniki Mejne milice Gederovci naj bi organiziral obrambo tega prehoda. Pred kom? Pred pripadniki JLA Zvezna administracija je hotela ponovno zavzeti mejne prehode, s tem nadzor nad mejo in plačevanje carine v zvezno blagajno. Saj jih ni bilo veliko, kolikor se spominjam! Civilno prebivalstvo jih ni videlo, je pa bilo precej vojske po karavlah, na pomoč so jim prihajale okrepitve s helikopterji - na mejne prehode Gederovci. Hodoš in Dolga vas so prišle helikopterske desantne enote - specialci tudi iz Niša. Vaša naloga je bila torej obramba prehoda? Takrat, tisti dan, bilo je 26. junija dopoldne, je prišel na ta prehod komandir karavle na Petanj-cih, ki sem ga dobro poznal že od prej. Ime mu je bilo Dobre, Makedonec po rodu. Okrog leta 1980 je prišel kot mlad podoficir na prvo delovno me- y 4 C as odločitev in dejan) Ustrezne službe so že prej pridobile številne informacije o namerah jugovojske, tako da smo bdi pomurski miličniki že prej na vse pripravljeni. Do prvih konfliktov je prišlo, ko 'smo na mejnih prehodih Radgona Gederovci, Kuzma in Dolga vas napise SFRJ zamenjali z napisi Republika Slovenija. Ste bili v milici enotni, ste imeli enake poglede na dogodke ali so bila tudi nasprotovanja? Upam trditi, da v tistih časih v vrstah pomurske milice m bilo niti enega posameznika, ki bi drugače razmišljal, ki bi nasprotoval ukazom ali jih celo odklanjal. Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, Most v Radencih pri hotelu Radin tiste dni. Na tem mostu je danes krožišče, posajeno s cvetjem. sto - komandirja karavle v Sotini. Takrat sem bil v službi na oddelku milice v Rogašovcih kot vodja varnostnega okoliša Poznal sem tamkajšnje razmere in mu pomagal pri iskanju stanovanja. Stanovanje sva našla in dogodek primerno praznovala. No, Dobre je zdaj prišel z ukazom, ki nam je dopuščal odločitev, ali: 1. takoj zapustimo prehod z orožjem, 2. ali zapustimo prehod in orožje pustimo tam. 3. ali položimo orožje na eno stran, mi se postavimo na drugo stran, nato pa pride vojska, ki bo prevzela orožje, nas pa zajela in odpeljala. Seveda njegovega ukaza nismo sprejeli in smo povedali, da je to slovenski mejni prehod, ki ga moramo braniti, njemu pa ukazali, da mejni prehod takoj zapusti Dobesedno mu ni bilo jasno, da njemu, oficirju JNA, nekdo upa ukazovati. Ves nejevoljen je odšel. No, čez kaki dve uri je prišel na prehod namestnik komandanta soboške garnizije, kapetan Branko Kučan z enakim ukazom. Povabili smo ga v objekt in se tam pogajali, da se naši ne bi vznemirjali. Naše odgovore je sprejel umirjeno, z nekakšnim razumevanjem, čeprav je povedal, da se boji in da ima občutek, da se iz vsega tega lahko izcimi kaj hujšega. Z našo odločitvijo pa bo takoj seznanil predpostavljene -Kakor hitro je odšel, smo opazili premike njihovih enot in vozil, na pomoč pa jim je prišla vojska s tremi helikopterji, Čez kakšno uro smo bili povsem obkoljeni. Še isti dan okrog 19 ure je prišlo do oboroženega spopada. Na kateri strani je prvič počilo in kaj je bil vzrok za streljanje? Vse naše aktivnosti so bile vodene iz enega centra in strogo nadzorovane (operativni štab na UNZ v M. Soboti, ki sta ga vodila načelnik Darko Anžel in načelnik uniformirane policije Milan Horvat z ožjimi sodelavci) V tisti situaciji je štab odigral izredno pomembno vlogo. O vseh dogodkih smo poročali štabu in glede na oceno stanja je potem odločal. Odločitev je bila, da se prehod brani za vsako ceno. Bili smo obkoljeni in napetost je naraščala iz trenutka v trenutek. Naši ljudje so bili na položaju že več kot dva dni. Brez rednega spanja, umivanja in preoblačenja Edino prehrana je bila redno zagotovljena. Bilo je veliko improvizacij. Verjetno je prvič počilo na naši strani, potem pa je začelo pokati na obeh straneh Naj povem, da smo streljali v krošnje dreves. Nihče ni pomislil, da bi streljal v človeka. Bolj je šlo zato, da jih prestrašimo in pokažemo resno namero, da bomo branili prehod. Streljanje se je nadaljevalo vso noč. Na položajih so bili Isti' j.L^ bilo toliko, da bi se lahko zam^ 1 kakšne pol ure, nato je nastop^P čez kakšni dve uri se je zopet tal * (ppl*1' lilo kot iz škafa. Zjutraj smo si n*** j/ saj smo ugotovili, da so pripa‘^. v položaje zapustili in se oddaljeno stražarnico, kjer mi”1 ■ , po krajšem opozorilnemstrelF1 < je šlo za dogovor med poveljuj0'' ' J posebna zgodba, v kateri j® ?0 soproga poveljujočega). Sicer so se podobne zgodbe • - ([1^ . drugih mejnih prehodih in kafaV^|t) y rije. Dogajanje v Gornji Radg (| j, in1'^ ■ m veliko hujše, saj sotamsokl^^^ tamkajšnje akcije zahtevajo P Danes po štirinajsuk lr'JJ urejeni. Ker si '1kJ^ dogodkih, imaš po vsej i ’ približen pregled, oceno o jgje Kaj meniš o ljudskem dnevne vojne vsa ko kto' število, ravno tako kot ves čas veča in da si nair in da marsikdo na ta ugodnosti, ki sijih sicer ' Danes obstajajo v državi o wrCl.U organizacije (brez Maistri*111 NOB 1941-1945. ° V, spoštovanjem - u nl’h w Naslednji so Veterani vop '■ (teritorialci) in naše PO^^jeV^ 'f ženje Sever V svetu je navada, ^ji ena veteranska organiza t je dovolj zgovorno. V naš*'1 1 jasno in pregledno. Za J komentirati. Jo^ Pen junij 2005 Ladislav Solarič in Klara Nad Solarič rojena Dobrovničana. Klara Nad Solarič je od leta 1991 novinarka pri prednostnem tedniku Nepujsag. Pred tem je bila zaposlena pri Varstroju, ' Pa pri podjetju Imo. Po poklicu je ekonomistka, zato spremlja dogodke s gospodarstva in dogajanje v občini Moravske Toplice, Hkrati ureja časopisno otroško rubriko. Njen brat Ladislav Solarič je z otroki vsak dan. '~^^ŠJ‘aynatelj na osnovni šoli v Dobrovniku.______________ ________ za Klaro in čislava____________ J11'S se rada spominja svojega ■ ' M'j-nii službi, ko še m bila j-Jhj! je pri prodaji in ’-'Pokrivala« trg nekdanje Jugo-» Asian (meje Srbijo ter m Hercegovine. Takrat so u?®1 Odurni službi prodajali J^izijske posode in betonske De« ekonomista ima še vrada, pogajanja m kalku-il zelo bli/.u obenem pa I? Podstavljali vedno nove ./ " ■ ‘-^Tiateljevanje pa je vsak del 14 Ladislava čeprav to že odleta 1997. Sam . 'kilflli fizike in tehnike začel Jinuvm šc,| । v Dobrovniku, P3 tudi v Genterovcih in ■prilita w: m medživah-Spominjam se .1 sWe ■ reda, ko sem posku-■ veliko kopico a tako srečo, da sem Ponesel stric iz Švice. tik pod vrhom, ker se je seno že toliko razrahljalo, padla na tla. Rezultat mojega plezanja je bila zlomljena roka, vendar nisem bila edina. V tistem mesecu nas je bilo v razredu devet učencev, ki smo bili v mavcu,« se spominja Klara. Sama je bila vedno za akcijo. Že takrat je imela rada šport, sploh igre z žogo, m je odlično igrala namizni tenis Ko je Klara hodila v četrti razred, so športno vzgojo ocenjevali še z ocenami od ena do pet. Učiteljica telovadbe ji je hotela dati zaključno štirico, vendar Klari to ni bilo po godu. Zato je nekega dne pred koncem šolskega leta pri uri vstala, se po prstih sprehodila po razredu, napravila most in prevale in si izborila petico Njen razred je bil najboljši po uspehu. Tudi Ladislavov razred ni zaostajal Skupaj s sošolci so se nekega dne odločili. da bodo preusmerili mali potok v bližnjem gozdu m naredili leseno počitniško hišico. Zaradi tega so jih učitelji poimenovali veseli »vikendaši« Zgodba o mleku Ladislav pravi, da je bila Klara vedno prebrisana. »Hodili smo po mleko k stari mami. Dogovorila sva se, da bo vsak nosil kanglico polovico poti, in določila hišno številko, pri kateri bova tovor ■ zamenjala. Vendar se je na koncu izšlo tako, da sem jaz nosil kanglico prvo polovico poti, ona drugo polovico m hotela. Če pa je ona nosila prvo polovico poti, pa mene m bilo zraven, je kanglico preprosto odložila pri hiši, kjer je bilo dogovorjeno, da jo bova zamenjala, in odšla Ker sem se bal, da bo kdo mleko, ki je samevalo sredi ulice, odnesel, sem moral biti vedno pozoren na to, kdaj bo Klara nosila kanglico,« se nas mehne Ladislav. Kot brat in sestra sta si v otroštvu vse delila. Ko sta šla v trgovino in jima je mama dala bankovec za pet dinarjev, sta ga prvič pretrgala na pol, da je dobil vsak polovico. Ko so jima starši dali bombone, sta si jih pravično razdelila. »Jaz sem najprej pojedla svoje, nato pa sem še brata prepričala, da sem Starejša sestra in da sem večja od njega, zato mi mora dati še nekaj svojih bombonov,« smo še izvedeli od Klare. Ladislav ji tega ni za meril. Sestri je vedno priskočil na pomoč. Ko je morala Klara za domačo nalogo v osnovni šoli risati, je on bil tisti, ki se je lotil izdelave slik Klara je v zameno pomagala bratu pri pisanju spisov v srednji šob Tako je imel prvo leto Ladislav prav dobro oceno iz slovenskega jezika. Drugo leto je uspeh nekoliko padel. »Ko me je učiteljica vprašala, zakaj imam nižjo oceno in kaj se je zgodilo, sem ji preprosto odvrnil, da je sestra odšla študirat v Maribor Sicer ji ni bilo jasno, kakšno zvezo ima to z mojo oceno iz slovenščine, odgovor pa je vendarle dobila,« ]e dejal Ladislav. Domači frizer Klara je med študijem velikokrat prihajala v Dobrovnik. Preden je odšla nazaj, ji je Ladislav vsako nedeljo popravil frizuro. »Imela sem namreč dolge lase in od zada; jih je bilo zelo težko urediti. Ladislav je bil vedno tista žrtev, ki je dobila v roke krtačo in me je morala počesati. V desetih minutah sem imela tako frizuro, da bi mi jo zavidali vsi frizerji tega sveta« je povedala Klara Ko je Klara končala študij v Mariboru, je Ladislav šele začel študirati Kot dober brat in sestra sta si takrat delila tudi sobo v študentskem domu. »Ko je bil Ladislav konec tedna doma, sva midva z mojim možem Srečkom obujala spomine v Mariboru, pred tem pa je Ladislav prihajal k meni v Maribor in od tam naprej na smučanje,« je še razložila Klara Ladislav je še danes športno aktiven Prej je bil nogometni trener, zdaj pa se ukvarja s hitrostnim rolanjem, njegov sin pa dosega uspehe tudi na prvenstvih v Evropi. Še vedno priskočita na pomoč Klara m Ladislav imata danes vsak svojo družino. Kljub temu si vedno priskočita na pomoč, »če Ladislav je že od nekdaj rad potoval, zato v roki zemljevid. Klara potrebuje vodno tehtnico ali kakšno orodje, moža vedno pošlje k meni. Tudi če potrebujem pomoč jaz ah moja žena Loreta, ki je strokovna sodelavka na šoli, lahko pokličem Klaro,« smo izvedli od Ladislava Veliko se vidijo tudi na piknikih, Ladislavov hobi pa je vinograd. Tako med počitnicami ne bo počival, razen ko bodo šli na morje ali na obisk k sorodnikom na Madžarsko. Klarina družina bo šla na počitnice na Hvar. Otok obiskujejo že nekaj Otroška leta pri Bukovniškem jezeru Klara med študijem let, »Počitnice bodo prekratke, v uredništvu časopisa pa nas ni veliko, sploh če pomislimo, koliko dela je potrebno, da napišeš članek, sploh pa, koliko še, da vse prevedeš še v madžarščino. Kljub temu je moja hčerka v vrtcu na vprašanje o zaposlitvi svojih staršev odgovorila, da mama nič ne dela, da samo sedi in piše, ter da dela oče, ki projektira,«je še v smehu povedala Klara. Dejan Fujs junij 2005 Pen Joseph Maria R. V leksikonu Cankarjeve založbe iz leta 1973 pod geslom pub lahko preberemo, da so to pod krovnim perjem ležeča puhasta majhna peresa z razčehljano kosmačo in mehkimi rebrci. To je vse. O velikem Prleku in Slovencu niti besedice. Ravno tako ne v Slovenskem biografskem leksikonu 1925-1991). Malce na splošno Prve zapise o Puhovih zasledimo v starih matičnih knjigah v začetku 18. stoletja. Od ptujskih gospodov so imeli v najemu kmetijo, h kateri sta spadala tudi dva vinograda. O vsem Puhovem rodu, ki je živel, se poročal in naseljeval v glavnem v krajih okrog Juršinec, lahko povemo, da ni bil bogat, vendar tudi ubog ni bil. To so bile, kot je bilo takrat v navadi, družine tudi s po desetimi otroki, od katerih so eni umrli že v rani mladosti. Številni Puhi so bili nemirnega in podjetnega duha. Tudi ce so bili le kajžarji, so bili pridni in si z delom blizu doma ah daleč od njega sluzih denar Niso imeli navade, potrošiti ga sproti. Radi so varčevali. Takšen je bil tudi mali kmet, Franc Puh. Kot kajžar se je udomil na vinorodnem vrhu Oblaček (kako lepo ime tega dela Sakušaka). Leta 1857 se je poročil z Nežo Cizerl, ki je bila nekoliko premožnejša. Že čez tri leta je za 300 goldinarjev od nekega njenega sorodnika kupil vinograd s hramom in kletjo, nato pa je žena še nekaj podedovala Tako je postal Franc Puh, delaven, podjeten, varčen in z nekoliko sreče, mali kmet ali »želar« na Oblačku št. 84. Tu se je rodil naš Janez, o katerem bo tekla beseda. Ob rojstvu - 27. junija 1862 - ga je kaplan Johan Stiper vpisal v matično knjigo z nemško obliko imena m priimka - Johann Puch - kaj hočemo, to se je zgodilo v Avstro-Ogrski... Začetki Janez je imel dva brata in sestro. Brat Martin je bil štiri leta starejši, Marija in Franc sta prišla za njim. Ker je bil oče ob vsem še oskrbnik mlina na Dravi pri Borlu, mati pa zaposlena z delom na kmetiji in vinogradu, jim je bil Martin skorajda edini varuh. V farni cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih je pri mašah in verouku poslušal častitega gospoda Jakoba Meška, učenost pa je začel nabirati v enorazrednici ob mežnariji. Tu m tam je moral Janez na delo h kakšni tuji kmetiji ali opravljat pomožna dela pri dravskem mlinarju v Ormožu. Z 12 leti je šel v uk za ključavničarja k mojstru Kranerju v bližnjo vas Rotman. Leta 1877 mu je mojster izdal spričevalo o triletni učni dobi. Prva pot v svet______________________ Takoj po končanem uku pri Kranerju je nadaljeval na Ptuju, v Mariboru in zadovoljen končal šolanje kot pomočnik v Gornji Radgoni pri mojstru Geršaku Dvorišče Puhovega muzeja. Minulo soboto so muzej odprli tretjič. Dvakrat je že pogorel, zadnjič leta 2004, vendar se Puhovci ne dajo. Cimprača ima podobo, kot so jo imele le-te v času Janeza Puha. V njej sta dve sobi z eksponati, ki so povezani s Puhovim delom, en del, soba in kuhinja, je etnografski, večnamenski prostor pa je namenjen tematskim delavnicam, sestankom članov društva ali okroglim mizam. Nadaljnje strokovno izpopolnjevanje in verifikacijo svoje usposobljenosti je opravil v tujini. To dejstvo zgovorno priča, da si je fant zadal velike cilje. Prek Dunaja je odšel v Nemčijo, od koder se je leta 1882 vrnil domov, kjer ga je že čakal poziv v vojsko. 12. maja je odšel v Gradec k težki artileriji 6. regimenta m zaradi svojega znanja in spretnosti še istega leta postal prvi ključavničar v polku. Tu se je tudi prvič srečal z visokim kolesom (veliko prednje kolo, zadnje majhno), uvoženim iz Anglije Usoda pomaga Po treh letih služenja cesarju se je vrnil m začel iskati delo. Bogve, kako bi se obrnila usoda, če bi posel dobil, vendar ga ni. Primernega dela ni dobil ne na Ptuju, ne v Mariboru in ne v Radgoni, zato si je pri očetu sposodil denar m se vrnil v glavno deželno mesto - Gradec, ki si ga je kot vojak dodobra ogledal in spoznal z vseh strani. Mesto je takrat štelo že 100.000 prebivalcev in je imelo vse, kar spada k velemestu. V tem času je bila industrija koles v razcvetu, tovarne in popravljalnice koles pa so rasle kot gobe po dežju. Najprej so bili to pododdelki podjetij za izdelavo šivalnih strojev, šele pozneje so se razvili v samostojne tovarne. Še vedno so prevladovala visoka kolesa, vendar so se ravno v tem času vse bolj začela uveljavljati nizka, z dvema enako velikima kolesoma. V teh razmerah se je Janez Puh zaposlil. Najprej je delal kot pomočnik, pozneje kot vodja obrata Delal je v več firmah, proti koncu, preden je začel razmišljati, da bo šel na svoje, pa v novoustanovljenem podjetju. Tako je spoznaval skrivnosti svojega poklica in faze razvoja moderne industrijske proizvodnje. Ves čas je dokazoval svojo strokovnost z inovacijami in konstrukcijskimi izboljšavami. Pot v samostojnost S strokovnostjo, prizadevnostjo in nadarjenostjo je dobil visoki položaj v firmi ALBL, ne glede na to, kje je bil zaposlen, pa se je nenehno izobraževal Tudi v družabnem življenju je pridobival veljavo. V Janezu so kolegi videli perspektivnega človeka, prijatelji pa dobrega m zanesljivega tovariša. Tako so ga pri Aka-demskotehniškem kolesarskem društvu (Akademisch - Technischer Fahrradve-rem) razglasili za »mehanika društva«, kar je bil bolj časten kot delovni naziv. Čeprav je bil v svoji firmi dobro zapisan, ga je sla po novih spoznanjih vlekla naprej. V Veliki Janez TU JE, BIL ROJEN JANEZ PUH iS62 19U IZUMITELJ PODJETNIK OB130.LETN1CI ROJSTVA OBČINA PTUJ ® Spominska plošča, posvečena Janezu Puhu, na Zidaričev! hiši začetku leta 1889 je dal odpoved in odpotoval na razstavo koles v Leipzig. Tam se je dogovoril ter prevzel zastopstvo angleškega podjetja Humber in nemškega podjetja Winkelhofer & Janicke. V pozni jeseni istega leta je sam izdelal svoje prvo kolo. Uspešen v življenju in poklicu Že julija istega leta se vrne v Gradec in se za stalno nastani. Spozna približno 20 let staro Marijo Ano Reinitzhuber, hčerko premožnega potomca družine pivovarjev in krčmarjev in se z njo poroči ter se preseli v novi dom. Solidna osnovna izobrazba in bogate poklicne izkušnje ter bogastvo ženinih staršev mu omogočijo, da brez večjih težav 6 februarja 1890 odpre svoj obrat (sicer skupaj z upokojencem Viktorjem Kalmanom, s katerim sta se spoznala v Akademskotehniškem društvu). Pravzaprav je to že pravo podjetje z nazivom Styria Werke, v katerem takoj izdelajo kolo z imenom Styria. Le-to kmalu postane znano po vsej Evropi. Prvi večji uspeh doživi leta 1893, ko njegovo kolo zmaga na dirki Dunaj-Berlin. Takrat popolnoma onemogoči svojega največjega konkurenta Benedikta Albla, pri katerem je delal, preden je odšel v Leipzig. Albi je bil znan le v Gradcu, Puh (Styria) pa že v vsej Evropi. Nato dosega na tekmovanjih kljub hudi konkurenci odlične rezultate, vse skupaj pa še potrdi leta 1895, ko se na cilj slovite dirke od Bordeauxa do Pariza zmagovalec pripelje na njegovem kolesu. Postane tovarnar Posledica uspeha na tržišču je širitev podjetja. Leta 1899 kupita Puh in kolesarski tovarnar Werner v južnem delu Gradca stari mhn. V njem se začne prava tovarniška (serijska) proizvodnja koles. V graški trgovinski register se 17. julija 1895 vpiše firma Erste Steiermarkische Fahrradfabrik Johann Puch, A. G. S to tovarno doseže Puh svoj absolutni vrhunec Seveda pa spet vse ni šlo tako enostavno, saj mu je mestni svet z razni dovoljenji povzročal številne težave. Domnevamo lahko, da je za tem stal njegov tekmec in nekdanji šef Benedikt Albi, ki je imel vpliv tudi v mestnem svetu. Izumitelj Proizvodnja koles je Puhu začela prinašati dobiček. Tovarna je rasla, zaposlenih je bilo vedno več delavcev, Puh je iskal m vabil številne strokovnjake iz drugih evropskih mest. Neprestano je razmišljal, kako bi kolo izpopolnil, da ga ne bi bilo treba poganjati z nogami. Parni stroj je bil na pohodu,‘vendar je bil zaradi svoje prostornine neprimeren za kolo. Leta 1899 je skonstruiral prvi bencinski motor. Leta 1903 patentira napravo za nastavljanje vžiga pri eksplozijskih motorjih in izdela svoj prvi avtomobil, leta 1904 pa $ izboljšanega. Konstruiral je nwtorj-toplozračne balone in letala, vem • leta 1912, po nesreči letala nad . ringom, ki ga je hudo prizadela, ■ stvom prenehal ukvarjati Se a ( nekateri sprašujejo, kako je mog» človek brez fakultetne izobrazbe pr 4-taktni motor, in to v svojem m oblikovanem avtomobilu , Leta 1912 zaposluje Puhova delavcev, izdela 16000 koles, 300 m 300 avtomobilov. Do leta 9 -različnih avtomobilskih tipov O ?. do leta 1914 je pridobil 13 1909 je patentiral štirivaljni mo Ideja je bila tako genialna, da rabili konstruktorji svetovno -volkswagnovega hrošča. ZaninU’ ■ Puh tudi pri promociji avtomod dirke. Leta 1906 je dosegel n"r' JSO« Nikodem na zahtevnem tekmovanju za internacioh3 najvidnejši uspeh - 250 km dolg0 prevozil s povprečno hitrostjo uro, kar je bilo za tiste čase na ■ Leta 1908 se je sam udeležil propagandne vožnje v Bosno- Življenje Leta .191] Puh prvi' .' ■-•mo hudomušno napiše: »Motor v -• ' je že zastarele konstrukcije '■ .. JU vrtljajih « Intenzivno delo >- :;r napori Puhu poslabšajo zdravj^ bo zmogel naporov. Umakne le risalne deske in konstrukcij (-ostanejo njegov svet. Z žen otrok, zato je preživljal £aie '1 . predvsem po letu 1912,v ’ posvetil jahalnemu športu : I konjev, s katerimi je tekm°v 914, F hipodromih po Evropi- 1 J1' prva svetovna vojna že trk0s je Janez Puh odpravil na ■ ^9 Zagreb. Šofer ga je peljal"" '' v Sakušak, kjer so mu m*'1; š® * Obisk je bil pomemben d ' -° sebej so si ga zapomnili od '‘b na kupe graških bonbonov ■ ■ , j. ji obveznostim je Puh rad kraje, čeprav ne ravno j obiskal Kaučičevo gostilno v^ ^ ,^ |n je imel sirovo pogačo -kozarčku domačega vina n Po končanih konjskih : । preden so razglasili fezy ^del3 : Zagrebu, v hotelu Pokopali so ga v Gradcu, . ■ smrt ostala neopažena svetovne vojne, ki se bo vsa pritegnila vso pozornost. * J Vlado Slodnjak, pre Pen junij 2005 iz malega Sakušaka Začela je Kristina Šamperl - Purg kamen pri "’.-n|u obsežnega ^^^polo- Ser?? g sk^ pwg iz ptuj-ka-,, Njena veli-v^je.dasmoSlo-rojaka -kije svet obrnil •bn ” z ^toimen * u=j hiši, ob A19 a N^ so J 130-letnici Zlda-k "ib ih bjo usmerili v in ^-ni- T°POmenl’ dobiti V ' 'L., '■ kruh s si-turistična 'i i^Ste Pripravku Ojir/ uhovo sobo, *H ‘ ^leri’- s foto-'legovega živ- natisnjen tudi lep prospekt s Puhovo domačijo na prvi strani in domiselnim tekstom, kako so se na tej domačiji z generacijami in lastniki menjali tudi priimki (Puh - Štebih - Šuen - Zidarič) V tem prostoru, ki bo vsak čas nared, bodo gostje lahko pokušali kvalitetno vino Poleg fotografij v tem prostoru bo na Janeza Puha spominjal tudi tram z vrezano letnico 1842, ki je edini predmet, oh- ranjen s Puhove domačije. Fotografije v ozadju so pripravljene, da jih obesijo po stenah Motivi so povezani s Puhom. Na desni se vidi Puhova domačija, ki je pogorela in so jo morali porušiti, V spodnjem levem kotu se vidi del trama z letnico 1842, ki bo ravno tako krasil ta prostor. Od ključavničarja do velikega industrialca in izumitelja. Janez Puh, 27. VI. 1862-19. VI. 1914 Ohranjajo spomin ljenja, v sobo pa bodo vgradili tram z letnico 1842. Pravi, da je tram originalen in je edina stvar, ki se je ohranila od nekdanje Puhove domačije. Zidaričev! se očitno spoznajo na sodobno trženje. Svoje steklenice so opremili s sodobno oblikovanimi etiketami, ki imajo poleg sorte vina še napis Janez Puh in fotografijo modela njegovega dvocikla, za svoja vina pa imajo Brez puhovcev muzeja ne bi bilo... V‘ Leta 2000 so v Juršincih ustanovili Društvo rojaka Janeza Puha Ob vseh drugih so si zadali dve osnovni nalogi: predstavljati tehniško dediščino širši javnosti ter obujati spomine na rojaka Janeza Puha in njegovo delo. V društvo je včlanjenih okrog 300 članov, ki prihajajo iz 35 občin. Tehniško dediščino predstavljajo kar s starodob- nuni vozili, za katera pa m nujno, da so iz Puhove tovarne. Z velikim navdušenjem in delovno vnemo so se vključili v izgradnjo Puhovega muzeja. Ni jim bilo žal prostovoljnega dela ne denarja, ki so ga prispevali in ga tudi na različne načine zbirali. Predsednik društva je Vlado Slodnjak, ki je dejansko ustvaril nekakšno Puhovo družino, ki zdaj složno in uspešno rešuje probleme v zvezi z dediščino In še bolj pomembno je, da je za sodelovanje navdušil vodilne v tovarni Steyr-Daimler-Puch of Magna v Gradcu, v kateri je poleg mnogih drugih Slovencev tudi sam zaposlen. Vodstvo tovarne je moralno m materialno ves čas podpiralo izgradnjo muzeja ter na osrednjem dvoriščnem prostoru svoje tovarne odkrilo doprsni kip Johannu Puchu - Janezu Puhu. Da je do otvoritve muzeja sploh lahko prišlo, so veliko prispevali odlični obrtniki, ki so tudi sami puhovci. Večino gradbenih in instalacijskih del so opravili sami ali s pomočjo prijateljev in simpatizerjev, vse seveda brezplačno. v krHiiču, ki te pripelje do Puhovega muzeja. Nanj boste naleteli, če se od Sv. r' bijete mjmo Stare Gere preti Juršincem. Foto: Nataša Juhnov Ni opravičila, da je bil Janez Puh pri nas, v Sloveniji (Jugoslaviji), dolga leta skorajda pozabljen. Zanimivo je, da tudi v deželnem glavnem mestu ni bil deležen kakšnih posebnih časti. Šele leta 1912, po 27 letih bivanja in ustvarjanja v mestu, postane častni meščan mesta Gradec in šele leta 1949 je dobil v graški mestni četrti »svojo« ulico - Puchstrasse. Janez Pub je bil sin slovenskih staršev, rojen v Slovenskih goricah, bil je lojalen državljan svoje domovine - habsburške monarhije, v kateri se je rodil, živel in umrl. Bil je podjetnik, ki je dosegel svetovni sloves - njegove izdelke so poznali na vseh celinah. Bil je človek, ki pripada tehničnemu napredku vsega sveta, vendar je nedvomno naš in smo lahko nanj ponosni. Tudi on ni skrival svojega porekla in se je rad vračal na svoj dom. Tudi tik pred smrtjo ... junij 2005 Pi" 34 BEl SOBOTA. Ka, še inouk vama trbej pomagati? swsmfGmwfT :otel 'tm.n solei' je, dobro je Dobro kaj ste zaključali skupa? »iskoteka Š BELTINCI na eno vprašanje Jure Zauneker Med akcijo sem iskala od£° podvomil o lastništvu pa, Če bi bil ukraden. .Ai'S UliW Staša Pavlovič & Maja Prettner Edina punca, ki se ni spačila in nonšalantno odkorakala mimo. Pred tem sem namreč nagovorila skupino deklet, ki so se odzvale zelo burno: »CCCC, valda ja ... komaj čakan!« ali »Sigurno! Ka si nouri, ka mo ge pomagala, jzoŠ...« ipd. Čast deklet je tako rešila zadnja v tokratni akciji. Imele smo malo več težav kot v prejšnjih primerih, a je Šlo. Kjer je volja, je pot, pravijo. In to še kako drži. Čestitke torej punci, ki je ni strah dvigovanja kolesi Ja, ja, lejko ... kama ... samo ta prek ceste?« F* Zgodilo se mi je, ko sem si sposodila Majino kolo, in nasploh se mi to dogaja ves čas. Ves čas pozabljamo w in drugačne številke, imena, podatke... Kako naj si torej enkrat za vselej zapomnimo številko ključavnice 1:1 kolesu? Če si je ravno ne vtetoviramo na roko, vedno obstaja tveganje, da nam enkrat pač uide iz spomina domov šli peš, kolo pa pustili zaklenjeno tako dolgo, dokler se prebrisana številka ne vrne v spomin. Do takrat PF lahko za pomoč prosimo prijaznega mimoidočega, ki nam bo kolo pomagal odnesti do našega doma. Resda bomo temu pešačili, a bomo vsaj imeli družbo, kolo pa bomo lahko pospravili v domačo kolesarnico. Najprej sem bila sama. Fant mi je sicer rade volje pomagal. Stopil je s svojega kolesa in z eno roko pograbil mojo zaklenjeno starino. Prosila sem ga, naj mi ga nese do serviserja koles, ki je preko |k ceste, on pa mi je zaupal svoje kolo, ki sem ga z lahkoto Bt potiskala ob sebi. Fant se je dobro znašel in zaklenjeno kolo K vozil po prednjem kolesu, tako da sem se počutila kar malo čudno, ker se tega nisem spomnila že sama. A nič ne de, bom vsaj vedela za drugič ... Gospodu kar nisva mogli pojasniti situacije, ko je brez flj kolesi in se hitro napotil proti prehodu za pešČe, da sva ga n Predvsem zaradi smeha, ki naju je napadel, ko se mož"hd^ ^jj, tel ustaviti. Očitno je želel, da bi čimprej prispeli na cilj i" aa * |ier. pomoč res kakovostna in hitra. Na koncu smo se vseeno smehu razšli. On peš, medve s kolesi... v naročju. Po končani akciji sva še minut postali na pločniku, da sva se spomnili številke ključavnice, in nato, da sva jo sploh uspeli odkleniti. V tem trenutku je Šlo zares, zdaj nama najbrž ne bi veri^^ več. Jure naju je čakal za dr1** meni pa se je porajalo bi nama on pomagal, če bi ustavili na cesti? -»ir je čez cestišče z nasmeškom zaklical mladenič, ki nama je le nekaj minut pred tem že pomagal, potem pa, ko se je še enkrat prikazal, sva z Majo Še vedno lovili pomagače. Torej, se je izkazal? Kot vidite, sva nalogo malo zasolili. Priklenili sva namreč kar dve kolesi - moje rdeče kolo in Majino črno. Z eno ključavnico seveda. Zdaj vsaj nisva bili videti kot neiznajdljivi in šibki, kajti dve trmoglavi kolesi sta bili zalogaj tudi za fanta. A ena-dve-tri smo rešili tudi to. »Ti primi lejvoga, ti desnoga, ge pa zadaj oba!« In smo šli... »Joj, hm. lejko probamo hihi.« p^n ■ junij 2005 W»35 kA . Na koncertu skupine Bijelo dugme v Zagrebu »Menjam 100 kun za TRAVO« Nataša Juhnov Vsi varnostniki so prihajali iz samo ene varnostne agencije: Sokol security. Očitno so skupaj s policisti opravili dobro delo, saj na koncertu ni bilo niti enega večjega izgreda. Spektakl in zabava sta bila pomembnejša od tehnične izvedbe, bi lahko rekli po koncertu skupine Bijelo dugme, ki se je za mini turnejo po Sarajevu, Zagrebu in Beogradu znova zbrala po 16 letih m na stadion Maksimir po ocenah policije privabila 55 tisoč ljudi iz vseh krajev Hrvaške in Slovenije. Na odru so se poleg idejnega moža skupine, kitarista Gorana Bregovica, ljudskih pevcev in pevk, znamenitih Bulgark, ter godalnega ansambla zvrstili tudi vsi pevci skupine: Alen Islamovič, Mladen Vojičič - Tifa in Željko Bebek Slednji, originalni pevec skupine, je ob prihodu na oder doživel največji delirij občinstva, ki so ga sestavljale vse starostne kategorije, od najmlajših do kar precej starejših, sam pa je glasbeni potek koncerta iz bolj diskotečnih ritmov speljal v bolj simfo rock vode. Koncert je skupaj z dvema dodatkoma trajal tri ure, že po prvi četrtini pa ga je popestril ognjemet s pomožnega maksi-mirskega igrišča, čeprav je le dan prej Bregovič izjavljal, »da takšnega kiča oni ne potrebujejo« Bijelo dugme je svoj nastop začelo s skladbo Nakon svih ovih godma, v rednem delu končalo s pesmijo Sanjao sam nočas da te nemam, za drugi dodatek pa sta bili skladbi DurdevdaninHajdemo u planine. Za varnost je skrbelo več kot 1400 policistov m varnostnikov, ki so včasih s svojimi ukrepi pretiravali, predvsem so se nad njimi po koncertu pritoževali fotografi različnih medijev, od katerih je verjetno najdaljšo pot do Zagreba opravila ekipa nemške TV-postaje WDR. Po neuradnih podatkih naj bi z omenjeno sponzorsko izredno močno podprto turnejo po treh prestolnicah nekdanjih jugoslovanskih republik Goran Bregovič & co. spravili v svoj žep okrog 700 tisoč evrov T. K. Bregovič in Bebek sta znova v harmoniji, čeprav je slednji pred desetletji izjavljal: »Nikoli več z Bregovičem.« Ampak v dobi retromanije se vse to hitro pozabi. Pa tudi zasluži se dobro na samo Prodajalcev majic z imenom ansambla seveda ni manjkalo. Najduhovitejši pa je bil vseeno mladenič, ki si je na hrbtno stran svojega jopiča iz džinsa z bucikami pripel bel list papirja, na katerem je pisalo: »Mijenjam 100 kuna za TRAVU«. Že pred koncertom se je vedelo, da bo po nastopu obveljala ocena, da so Bi jelo dugme navdušili Zagreb, zato ker je bila publika navdušena že prej, preden so Bijelo dugme sploh prišli na oder. Strogi kritiki so na zadevo gledali malce drugače. Objektivno novinarsko oceno koncerta je bilo težko podati, zato ker je tudi večina tistih, ki so nosili oznako »PRESS«, pela in plesala skupaj z občinstvom. Vprašanje je, ali je vse to res bil samo »press«. ('* Zadra, op. p.) so pred Maksimir prišli že ob šestih zjutraj, čeprav ’ »ladiana odprla šele ob 1*. uH. Pa tudi takrat se jih je veliko odločilo za (ll'in na soncu in vetru do začetka koncerta, predvsem zaradi strahu, da ' Iunaj, Policija je namreč izjavljala, da bo zaprla vrata, ko se bo na '° ^0 tisoč ljudi, v prodaji pa je bilo 66 tisoč vstopnic. Alen Islamovič je med l«cič ■ Tito °gnjemeta iiskotečne Sksbe do ^fo rock opere »ncu rednega dela so glo„ □n Bregovi Željko Bebek p^n junij 2005 Meditacija dai1 Predstava $ kobrami •> \ > Poleg nosačev veliko tovora prenesejo jaki, Radoveden jak in gora Ama Dabiam v ozadju ozko sotesko. Na tej višin« > , zrak, hodimo 5 do 6 ur na 1 poročljivo je piti veliko tekočjna' Pred odhodom na treking Everest uredimo potrebne dokumente za vstop v nacionalni park in rezerviramo letalske vozovnice za Luklo. Ogledamo si nekatere znamenitosti mesta in budistični tempelj na robu mesta. Po 364 stopnicah se verniki in obiskovalci povzpnejo, da bi počastili Budo in zavrteli molilne mlinčke. V središču mesta, na trgu Durbar, občudujemo nekdanjo kraljevo palačo in številna hindujska svetišča. Misli usmerjamo proti gorovju Himalaja, kjer v verigi 800 in širini 200 km kar mrgoli osemtisočakov. Nestrpni smo dočakali trenutek, ko nas je majhno 20-sedežno letalo lokalnega prevoznika Sita air v 40-minutnem letu iz Katmanduja prepeljalo v majhno gorsko vasico Lukla na višini 2840 m. Letališče z najkrajšo in položno pristajalno stezo na svetu, kjer je treba imeti za adrenalinski pristanek veliko izkušenj in spretnosti. Za to pot peš bi potrebovali nekaj dni. Začenja se naš pohod. Končni cilj je 5550 m visok Kalapatthar v bližini Mont Everesta. Opremo nam nosita šerpi Lakba in Yam. To je težko opravilo, na tisoče jih za nekaj dolarjev na dan prenaša težo tudi do 100 kg. Videli smo nosača, ki je nosil polnih 15 5-litrskih plastenk tekočine. Po videzu so slabotni, naš Lakba oblečen tehta le 50 kg, toda v njih je neka posebna energija, sicer pa vedo, da si le na ta način lahko služijo kruh V slikoviti soteski ob reki Dudh Kosi mimo Paktinga prispemo v kraj Namche Bazar, polkrogle terasaste oblike na višini 3400 m. Je trgovsko in šerpovsko naselje z dobro hotelsko in kulinarično ponudbo. Tukaj je zadnja priložnost za polnjenje akumulatorjev za kamere. V okolici Bazarja opravimo aklimatizacijsko turo za vzpon na 3790 m visok Kumjung. Tukaj se nam odpre čudovit panoramski razgled s pogledom na eno najlepših gora v Himalaji, 6856 m visok Ama Dabiam. Dobro razpoloženi naslednji dan nadaljujemo pot, vreme je prijetno, pomlad je, veliko zelenja, med drevjem zagledamo kakšen cvetoči himalajski rododendron, v ozadju so zasneženi vrhovi. Zelo ži vahno je, srečujemo veliko V- ■ Potem ko sem v minulih letih precej potoval in videl mnogo zani®1 krajev, sem začutil željo, še posebej kot planinec, obiskati g°r Himalaja in se približati najvišjim vrhovom. Običajno se miif uresničijo, tudi to pot so se. Finančna sredstva v ta namen privarčeval, na EMŠO se nisem oziral, saj pravim, da »stroj, * giblje, rad zarjavi«. Šest nas je v skupini, vsi smo iz severovzb001’ Slovenije, vodi nas izkušeni alpinist Samo. 31. marca 2005 polet^ Brnika preko Dunaja v glavno mesto Nepala Katmandu. Mesto z 081 500.000 prebivalci je izhodišče za ture v osrčju Himalaje. ž.a razmere nenavadno živahno mesto. V dokaj ozkih ulicah i-^ ponujajo razno blago, med številnimi domačini in turisti vijugajo . motoristi in kakšen avtomobil se prebijajo skozi gnečo, vse se brez razburjanja, v najlepšem redu. Pred hotelom nas s svojimi za nekaj rupijev zabavajo krotilci kač. Nastanjeni smo v hotelu ( peak, pravijo mu tudi - slovenski. Hrana je pestra in okusna, Hi prijazni in pošteni, kar prispeva k temu, da se tujci dobro po Humor načrtih- Budistični tempelj v Bodhnathu. Romarji darujejo cvetje in častijo Budo. pohodnikov, na tej višini veliko prenašajo jaki. Premikajo se P ,r zelo plasm, vodnik jih usmeT)®* ranjem in žvižgi. Nisem videl, da ■ pretepali ali z njuni grobo ravna _ . Prispemo v kraj Teng boche, • budističnem samostanu, kjer F okrog 30 menihov, ki vsak dan °” ^i) verski obred Tikaj srečamo že naši poti znanega alpinist® Humarja s svojo ekipo, ki vzp nami dosti lažje premagujejo v F se pripravljajo za novo pleza« / Tomaž Humar in Vanja Furla*1 1996 prva preplezala zahte rozahodno steno Ama Dablama najvidnejši alpinistični podvig n Po visečih mostovih večkrat p / na dan. Ustavljamo se v F-f na teh višinah skromneje z^1 hrano si privoščimo zvečer, . zelenjavno juho in kakšne šPa- I(1c a V kraju Dmgboche limatizacijski trening v okolic* vZpslt nam je tako dobro, da smo se P 5083 m visok Nangkar ? težave, glavobol, slabost, preb®'' slab spanec. Da bi bili čimbolj za končni naskok na K®18? povzpnemo še na en vrh, Opažamo, da je pohodnik0^^ je, je začel naletavati sneg večinoma hodimo na višin1- Preseneča, da je v koca o ' posteljnih sob, ki so zelo ’■ '" ^i. in nič drugega Spimo v • 1 i^n1' vrečah Pogrešamo obeša*11 lahko obesili prepoteno i" r 1 flpt če bom še kdaj hodil tukah seboj kladivo in nekaj žeblje t g se dnužba zbere v jeddn«^ |Op*^ železne peči, iz katero • posušen jakov gnoj. Sobe peratura je ponoči padla • v plastenkah ob postelja^ I ■ U’ zamrznjena Korak za korakom A Letališče Lukla z najkrajšo pristajalno stezo na svetu Pen junij 2005 najvišjimi goram Mt. Everest 8.850 m ^ilr’ Vi po °b le^eniku Khumbu pridemo do ]e^°’an^e Lobuche Popoldne si og-krajino in smer, po kateri naj prišli do cilja BJn® M povzpeli mi 5650 m shitr Na vrhu je divjal veter JJv..5 ,1 ‘^km na uro in vsak si je iskal ’ih?.Wefl skalovjem. Pri snemanju s " nacn one j težave Ob veliki skali se s na hrbet, stisnil kamero z ob teto m nekaj posnel V tifnc(.SV 9)?u in lepoti so bili pred ^pts raZVrščeni Mont Everest, Lhotse in OsPredju pa ledenik Khumbu, T^bno -1^ • ah smo si od zbeganosti na je Iti običaj. Ne glede na ^sijih * 4renutk! radosti, ki J'ta želel. Čeravno nisem stal ^ore na svetu> 8848 m 'kij] nn Everestu, sem ga videl in bližini, mogočnega in ne- Ulj u P>rtl ,tnu svoj ponos in le redko premagati brez truda, želja, izkušnje, telesna pri-‘ - urb trma, vendar do prave - 1 ^Popustljivost v določenem lahko usodna Končno igra tudi denar Za vzpon na ‘ ' ^Palske strani je treba plačati metanske pa 10 000 dolarjev po uvenet, najvišjo goro sveta, sta stopila leta 1953 sir ^^ta-y in šerpa Norba Tensing. 'w5 Vživetjem obogateni se po sposobnosti zadovoljni postanek s kopalnico, ■jt hladnim pivom po kosilu si % ■' •' Namche Bazarju. Tukaj so nahupi spominkov ter šPortnih oblačil. V Lukli nas V* *rU 2a Prevoz v Katmandu dim Mi so v nepalskem tega mimo jezili. Ob prihodu Sta nas Peter in Pavel' ’ ■ 5ta bUa medtem v Tibetu, 'h h r56BUelila z zakusko in do-^ni^rn Pogost prizor no nepalskih mestnih ulicah Lep razgled s**ti»ČS in romarski ob reki Bagmati. Sončni žaki m. I«« ’ P’kh“; i.,rj ' trgu Durbar v središču Na koncu naporne poti si po navadi načrtujemo turistično obarvan program. Tako smo zadnje dni bivanja v Nepalu odpotovali v 200 km oddaljeni Chitwan, nacionalni park ob indijski meji z obsežnimi gozdovi, močvirji ter travnatimi m vodnimi površinami, ki so pravi raj za domovanje nosoroga, bengalskega tigra., krokodila, jelena in raznih ptic Park je del svetovne dediščine Unesca. Program je zajel tudi čolnarjenje po reki, kjer se je nekaj metrov od nas na pesku sončil 3 m dolg krokodil. Nekdo je rekel, da je verjetno iz plastike, nastavljen za turiste, a tega nobeden ni šel preverjat. Domačini so se potrudili in nam zvečer pripravili folklorni program Najbolj zanimivo pa je bilo iz košare na slonovem hrbtu v pravem Pogled na Mt. Everest iz Kalapattharja Po visečem mostu čez sotesko pragozdu opazovati divje živali. V objektive aparatov smo ujeli kar nekaj nosorogov in drugih živali. Potovanje po nepalskih cestah je poglavje zase, pravi kaos, toda vse se dobro konča Ni problem, ker uradno vozijo po levi strani, problem je, ker vozijo, kjer pride, prehitevajo kjer koli, potniki sedijo tudi na strehah avtobusov. Smer zavijanja in prehitevanja sprevodnik, ki stoji na stopnicah kabine, nakazuje z mahanjem roke. Obiskali smo tudi Pokharo z željo, da bi videli Annapurno in goro Macha puchare pa še katero. Nismo imeli te sreče, megla in oblaki so zastrli pogled nanje. Pred odhodom iz Pokhare obiščemo planinski alpinistični muzej, v katerem je predstavljena tudi Slovenija Za potovanje do Katmanduja, kar znaša 200 km, smo porabili celih 8 ur, kriva pa sta bila slaba cesta in gost promet, a mi se po nepalsko spet nismo jezili. Zadnji dan pred vrnitvijo smo v mestni četrti Pašapatinat ob sveti reki Bagmato opazovali obred hindujskega pogreba Sežiganje mrtvih je za nas dokaj nenavadno Pravijo, da dobijo ti, ki na ta način odidejo na oni svet, ob reinkarnaciji boljše pozicije. Ko se pogovarjamo o potovanjih, na koncu vprašamo, koliko pa to stane? Za tiste, ki doživijo načrtovano pot v polnem zadovoljstvu in so bogatejši za nova spoznanja, za tiste ne stane veliko. 22. aprila 2005 smo se srečni in zdravi vrnili domov. Tudi za vas je hodil po Himalaji Lado Klar junij 2005 Pc” -------------p^n-----------------------------38 1 Dr. Milan Lovenjak je znanstvenik na področju epigrafike. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študiral arheologijo in latinščino. Doktoriral je na Dunaju iz proučevanja vsebine antičnih oziroma rimskih napisov. V domači in tuji stroko^ literaturi je objavil številne tovrstne znanstvene izsledke. Ali Slovenci nimamo SVOJIH kurvinih sinov? Sem, iz časov, ko smo ob predvajanju državne himne stali mimo iz prepričanja ali, če hočete, privzgojenega občutka spoštovanja do domovine. Ob 25. maju na primer ne mami ne očetu ni bilo posebej treba reči, češ nocoj pa bo mo gledali proslavo z beograjskega stadiona JNA. ker je bilo to samoumevno. In komaj sem čakal, da bom občudoval množico mladih teles. ki tako odlično in ubrano telovadijo. Pa potem družinska katarza ob koncu slavnostnega večera: predaja štafete edinemu izvoljencu ljudstva. Podobno sem ob 29. novembru vedel, da bomo spet »morali« v kino, kjer bomo dočakali novo partizansko zmago. (Saj se še spomnite Neretve pa Kozare in drugih vojnih spektaklov, v katerih so igrala celo znamenita hollywoodska imena?) Dandanes se moja deca se še zmenijo ne, da je zvečer na nacionalni TV neposredni prenos osrednje proslave ob dnevu državnosti. Kje pa, če je istočasno na POP TV takoooo dobra kriminalka ... Saj si kot narodnostno zavedni in državotvorni oče niti na glas ne upam predlagati, da bi bilo lepo, če bi... in potem pogledam sam. Proslavo. Pa si potem razbijam glavo, kaj je z mojo deco (ali, bog ne daj, mojo vzgojo) narobe. Zakaj Slovenija tudi ob 14. rojstnem dnevu še vedno raje razpravlja o tem , kdo je bil kdo v osamosvojitveni vojni. So odločilneje prispevali k temu, da smo danes v lastni državi, fantje v policijskih ali uniformah Teritorialne obrambe? * In, kar me še bolj bega: je res tudi po 60 letih relevantno, kdo je koga med 1941. in 1945., zakaj ga je in predvsem, kdo je kriv? A ni res, da je vojna kruta igra za odrasle, ki v končni konsekvenci nima opravičila, da se je zgodila? Prav v času, ko smo se v Sloveniji navadni smrtniki nekako »mimogrede« spomnili 14. rojstnega dne samostojne države ih malone brez čustev ugotovili, da smo po teh letih pač tam, kjer smo, in bi nam lahko šlo tudi bolje, se po nekdanji Jugi (vključno's podalpsko deželico) dogaja tako imenovana gumbomanija. Pastirski rockerji, od katerih je najstarejši rojen prav ob koncu druge svetovne vojne, so spustili duha iz steklenice. Mnogi so sega bali, češ da gre za nevarno /ugonostalgi/o, pa le ni bilo hudega. Glasba je še enkrat dokazala, da je predvsem združuje in je v tem smislu, hvala bogu, daleč nad miselnostjo onih, ki se izgubljajo v sovraštvih. A v smislu razprave o nacionalnih čustvih se mi zdi značilna in za SLO-razmere poučna polemika pred prvim koncertov gumbov v vendarle njihovem Sarajevu. Frontman Bregovič je namreč v času obleganja mesta ob Miljacki živel povsod, le tam ne. Zamera bi morda bila pozabljena, če je ne bi pogrel sam z neprevidno izjavo, da ne želi igrati v Alijevem Sarajevu. Nič ni pomagalo, če je hotel s tem reči, da ga politika ne zanima in da Bosna niso samo Muslimani. Številni »pravoverni« Bosanci so zahtevali Bregovičevo glavo in pravijo, da ga je bilo zato med koncertom neznansko strah. A pomemben je konec. Tudi pravoverni Bosanci namreč niso trmoglavili, pač pa so v svojem stilu sklenili: »Jest, da je Bregovič kurvin sin, al'je NAŠ kurvin sin.« Še zdaj mi ni jasno, ali je zrelejši tisti narod, ki je sposoben ODPUSTITI svojim kurvinim sinovom, ali oni, ki svojih niti SPOZNATI noče. Za Rimljani ostali napis’ na kamnu, amforah eri? n jo . Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani smo zmotili sredi proučevanja strokovnih knjig 40-letnega Prekmurca Milana Lovenjaka. Doma je s Cankove, kjer je končal osnovno, v Lendavi pa srednjo tehniško šolo. Leta 1990 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz arheologije in antične zgodovine Vzporedno je študiral latinščino. Na Inštitutu za antično zgodovino in epi-grafiko na Dunaju je leta 1996 doktoriral in je prvi tovrstni doktor pri nas. Dela se loteva z vso zbranostjo. Od leta 1997 je bil bibliotekar na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, leta 2000 pa je dobil naziv znanstveni sodelavec za področje epigrafike. Epi-grafika je veda o starih, antičnih napisih Je eden od dveh, ki se pri nas znanstveno ukvarjata z rimskimi napisi, ki so najdeni na ozemlju Republike Slovenije. V novejšem času ima naziv docent. Rimljani so zapustili na našem ozemlju precej materialnih dokazov o svoji prisotnosti. Gre za več kot poltisočletno obdobje od rimske zasedbe severno-jadranskega in vzhodnoalpskega ter predalpskega območja do zatona in propada zahodnega rimskega cesarstva. V širšem smislu sega do naselitve Slovanov na prehodu iz 6. v 7. stoletje. To je obdobje, v katerem je zdajšnje slovensko ozemlje prestopilo razvojni prag iz prazgodovine v zgodovinsko obdobje antične civilizacije. Panonska severovzhodna Slovenija je prišla pod rimsko oblast najpozneje, beležijo zgodovinski viri. Na Cankovi našel kamnito sekiro In kaj je vzpodbudilo mladega Milana Lovenjaka, da se je lotil tovrstnega študija? Izhaja iz polkmečke družine. Oče je bil železokrivec v nekdanjem gradbenem podjetju na Cankovi. Mama se je ubadala z gospodinjstvom, kmetovanjem. In on se je potem kar napotil v Ljubljano. Na fakulteti so ga posebej pritegnili strokovni sestavki Jaroslava Šasija o rimskih najdbah. In njegova prva otipljiva arheološka izkušnja je bila, ko je našel leta 1988 blizu Cankove kamnito sekiro. Podaril jo je soboškemu muzeju. Potem je pogosto sodeloval pri arheoloških izkopavanjih v Prekmurju, predvsem v Bukovnici. Spremljal je tudi obsežna izkopavanja na trasi avtoceste. Pravi, da gre tu za najdbe svetovnih razsežnosti. Zdaj proučuje rimske napise z območja Dolenjske, Ptuja ... Pravi, da so za rim-skodobne napise zanimive lepo oblikovane črke in izpovedna moč. O navadah antičnih prebivalcev vemo zelo malo Ohranjenih je malo pisnih virov. Na nagrobnikih so napisana imena pokojnikov. Če je bil pokojnik rimskega izvora, je bil napis troimenski. Domačini (staroselci) so bili navedeni s svojim imenom in imenom očeta. Za sužnja je bilo na nagrobniku zapisano njegovo osebno ime in ime lastnika. Tako se danes lahko strokovno ugotovi, ah so na nekem območju prebivali ■ Dr. Milan Lovenjak z rimskim napisom. V ozadju je prikaz rimskih novcev. Foto: Franček Štefanec Rimljani oziroma priseljenci iz Italije, trgovci, vojaki ali keltski domačini. Na območju Prekmurja sta bila doslej najdena le dva rimska nagrobnika z napisi. Eden v Dolgi vasi pri Lendavi, drugi v Murski Soboti. A nikjer doslej ni bilo najdeno grobišče. Obstoječa nagrobnika pa sta zanimiva zaradi napisov in okrasja. Za Prekmurje so za to obdobje značilni v glavnem gomilni pokopi. A najdene so tudi kamnite »pepelnice«. Gre za manjša iz kamna sklesana korita, kamor so bile položene posode s pepelom pokojnika Tak grob je bil najden med drugim v Gerlincih. Lovenjak je povedal, da je bil na tej »pepelnici« napis, ki je bil namerno poškodovan, preden so ga dah v gomilo. Rimski grafiti razstavljeni v Soboti________________ Lani so v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti pripravili razstavo z gradivom ptujskega muzeja. Za predstavljene rimske grafite je pripravil strokovne opise dr. Milan Lovenjak. Napisal je tudi besedilo za priložnostno zloženko. Eden razstavljenih grafitov nam da vedeti, da gre za izdelek Sekstija Vibija za Marka Septumijana Poleg Lovenjaka se ukvarja z rimskimi napisi pri nas še starejša sodelavka gospa Marjeta Šašelj Kos. Ona strokovno obravnava širši emonski prostor, Lovenjak pa panonski prostor od Dolenjske do Porabja. Žigi na amforah Zanimivo je tudi proučevanje napisov, ki so ohranjeni na rimskih amforah, najdenih na Ptuju in drugod. Amfore so izdelovali Rimljani serijsko v velikih lončarskih obratih. Pn nas ni najdenih ostalin tovrstne .far.V1 d**"' delavnice. Najdeni pa so os«*--lončarskih obratov, v katerih so f opeko in vodovodne ter topk*1- Amfore so bile v naše kraje drugod. In veliko jih je najdenih na Ptuju, Celju... Iz napisovna amforah zven .... i . . i - , i d vrsti živil, ki so jih preval-1-1 trgovskih poteh, transporta • - ____1.2 „n! zaščitni znaki izdelovalca a vtisnjeni žigi. Nove, še m L1‘ .j.J delavnice izdelkov niso opre^^ Na žigih so najpogosteje linenca i posesti, na kateri je bila delava1 ... je bilo označeno ime lončarja . delavca v delavnici. Z osebni na žigih prisotni skoraj vsi” Na amforah obstajajo tudl ^rr* neseni s čopičem na zunanjos *.. ji so vpraskani z ostrim pr1 dmeto t napisi so nastali po napol^^ 1»^ vsebujejo podatke o vrsti vse je še oznake poznejših lastn- ■ ugotavlja Lovenjak. Žigi na rimskih opekaj ./ ■ da so 1:41- I Lovenjak še ugotavlja-rimskih opekah vtisnjeniv tji । a še mehko glino pred njem. Na njih so navadno ■ obrata, delavnice ah posesti y vojaških delavnic so imeli * > vojaške enote. Vseh opek n131 Na Ptuju je ohranjenih različnih tovrstnih žigov. Raze pyoi116 rimskih legij (I. Pomožne, " Dvojne Martove in 15. -^1"' drugi izvirajo iz zasebni -izdelke so tudi izvažali. Rimske ostaline kot gradbeni členi Dr. Milan Lovenjak 1 znanstvenih prispevkov. lil^f v domači in tuji stro^^K1 Zanimivo je, da je pr^ s' ' • *' epigrafike. Veliko dela ’" ., ^,1: razvozlavanjem rimski1 heoloških najdišč na De 1 ? Ob gradbenih delih na * v Celju, na prostoru Moh® t < i na dvorišču Knežjega najdeni zanimivi napism ■ p so bili uporabljeni kot g1a , je služil nekoč tudi rimsk1 ...u' -bil najden v temeljih P katoliške cerkve . yjo ■ ’ V Celju so odkrili mesta Celje, ostanke 1 m tri miljnike. Največ diva pa je bilo najd otoškimi raziskavami n kletnih prostorih knežji . Cj spodnjega ali mestnega - , Dr. Milan Lovenja* 1 < kovalnega dela. A si z0 _ nove ostaline z rimske^jj Prekmurju. Veseli pdf’’1 j* izpričuje dejstvo, da se jfji0 retumu Volčji Potok- 5° J Prekmurko. Vezi s 3 tr pogosto gučita po Pr®'‘ IIWSTHIK junij 2005 jU-arhivi še nedostopni Franček Štefanec «wr?!"nr“l Rakovcih Samuelova s Smithovima: Suzano in Derekom Wf. Marija Gruškovnjak, prva soseda Samuelovih: »Naši novi sosedje so takoj po prihodu pokazali, kako se je treba predstaviti. Prišli so tudi k meni. Sprejemam jih z vso svojo dušo in srcem. Zame je najpomembnejše, da je človek odprtin pošten, da lahko z njimi delim dobro in slabo. Samuelovi so taki.« V slogu znane pesmi skupine Kingstone Cela ulica nori je bilo vse do časa za pižame pa tudi še dlje drugo soboto v juniju veselo na koncu Ozke ulice v Murski Soboti Ulične zabave, s katero so najprej začeli v Čopovi, se očitno nadaljujejo in ne recite dvakrat, da v prihodnje ne bi poročali še s katere. »Krivca« za veselo razpoloženje v ulici sta bila lan in Louise Samuel, ki sta se pred kratkim preselila v Soboto naravnost iz Londona. Tako se je po vstopu Slovenije v EU samo potrdilo veliko zanimanje Angležev za Slovenijo, kar je ob Primorski in Gorenjski najbolj očitno na Goričkem Večina jih kupuje nepremičnine, ker so (zanje) smešno poceni; le redki izmed njih vidijo v Sloveniji tudi poslovno priložnost. Nepremičnine v glavnem ku- pujejo zgolj z namenom preživljanja prostega časa, torej dopustov in počitnic. Zakonca Samuel pa razmišljata drugače: v Sobota, na Ozko ulico številka 10, sta se kar preselila. Nekdanji mlin ob Muri pri Eakovcih, ki ga večina še vedno pozna po prvem lastniku Lukaču, naj bi čez leto ali dve preuredila v hotel Prepričana sta namreč, da je v naši pokrajini z nešteto termalnimi zdravilišči in kopališči, neokrnjeno naravo in bogatimi kulturnozgodovinskimi objekti, najbolj pa zaradi odprtih in prijaznih ljudi, turizem poslovna priložnost št. 1. Na vprašanje, zakaj sta zapustila Otok, lan pove, da sta se naveličala mestnega življenja in sta iskala kraje za nove izzive. Hitro sta se navdušila za Slovenijo, še bolj pa za Prekmurje. lan, ki je imel v Londonu samostojno elektro podjetje, tam pa je bila zaposlena tudi njegova žena Louise, je prepričan, da njegova nova domovina ponuja veliko priložnosti za posel, zlasti v že omenjenem turizmu »Ljudje v ulici šo naju odlično sprejeli. Dokaz za to je tudi zabava, ki so nam jo pripravili kot dobrodošlico, da se bolje spoznamo« je bil navdušen in presenečen obenem. Kot je dejal, imata največ zaslug za zabavo Suzana Smith, rojena Sobočanka. (dekliško MatajJ, in Karmen Pirš. Omenili sta, da bodo v znak angleško-slovenskega prijateljstva v ulici podobno zabavo pripravili vsako leto. Pri Bakovcih naj bi odprli hotel, še prej tečaj slovenščine -’Padec mej zadosten impulz za preseljevanje narodov Zelo resno sem jemal organizacijo Vestnikovih vlakov. Posnetek je z Raven na Koroškem. Kosilo za potnike smo pripravili na prostem. Pojedli smo in izpolnila se je napoved domačinov, da bo popoldne nevihta. Srečelov smo nato kljub temu imeli, saj je bil naliv kratek. Louise pa ni pozabila omeniti, da so tudi njuna sinova - 2-letnega Lenona in 4-letnega Dylana - v vrtcu Gozdiček, ki ga obiskujeta, zelo lepo sprejeli. »Ljudje so zelo prijazni in odprti, kar nam v navajanju na novo okolje še posebej veliko pomeni,« je pristavila. »Čeprav (še) ne govoriva slovensko, s sporazumevanjem nimava težav, saj tu veliko ljudi govori angleško. Kljub vsemu seveda razmišljava o tečaju slovenščine.« lan nekaj besed že obvlada in kot iz topa je izstrelil: »Dve mali pivi. Na zdravje!« Geza Grabar Zabave, ki so jo nekateri poimenovali tudi ulični sprejem, se je udeležila tudi skupine iz Gregorčičeve in Ulice Staneta Rozmana. Slednji so prepoznavnejši kot gostje iz Kukla. ' paš dolgoletni urednik in direktor (levi v prvi vrsti), '•■črnor, za njo sedanja direktorica Irma Benko, ob njej ' h., in v zadnji vrsti so (od leve proti desni) Jože Herman, 1 (pomočnik odg. urednika Vestnika) in Anica Krpic. the9o od izletov po Jugoslaviji. Takrat smo prijateljevali Osopisa v Pa raci n u in radia v Banjaluki... Za okusno pripravljeno hrano vseh vrst je skrbel Janez Kalamar iz bližnje Partizanske ulice (skrajno levo). Pomagal mu je Janko Bertalanič iz Černelavec. Skrajno desno ena od dveh soorganizatork Karmen Pirš s hčerko Urško. °* sem začel peti v hen> pevskem zboru Op. ^e^ano Kovača in na ^'h revijah in drugih Vestnikov Gra* (desn°) mi napovedovanjem ° moram snB('' sPre9ovoriti. In na u *em z brado, ki jo nosim od leta 1970. p^n — Za Angleže (postaja) Prekmurje obljubljena dežela? Stojim levo in se zadovoljno smehljam. Direktorica Irma Benko izroča priznanje pobudniku Vestnikovega vlaka Dragu Belogiavcu. Dobila sva ga tudi Erika Hertl (za Irmo) in jaz. Nad prizoriščem bdi Geza. Bilo je v Sombotelu na Madžarskem leta 1967. Z menoj je na posnetku Feri Maučec (levi). Delegacija Vestnika je bila na obisku uredništva tamkajšnjega časopisa Vas nepe. Bil sem se brez brade. Samuelova sta pripeljalo iz Londona naravnost v Mursko Soboto tudi velik zračni tobogan, ki so ga bili najbolj veseli na (mlajši iz ulice, po njem oo sta se (pogumna?) proti t1em spustilo tudi LONDONČANI SO POSTALI SOBOČANI junij 2005_________________________ p^n Bela Szomi Kralj Glasbeni producent petih CD-iev - Regrat u salat (Kontrabant - 1997) - Z nogami v zrak [Kontrabant - 2001) - Prešvercano/Smuggled (Kontrabant - 2004) - Nepridiprav in radovedna Katra (Nepridiprav - 1998, glasba za otroke) - Naša družina (Nepridiprav - 2000, glasba za otroke) Uspešnice____________________________ - Zelena dežela - besedilo (Victory) - Metri ljubezni - besedilo (Victory) - Kako naj čas ustavim - besedilo (Victory) - Dal ti bom pesem - glasba, aranžma (Kontrabant) - Prekmurje, moje Prekmurje - besedilo, aranžma (Kontrabant) - Tou Džouži - glasba, aranžma (Kontrabant) - Radovedna Katra - glasba, besedilo, aranžma (otroška pesem) -Teden za lenuha - glasba, besedilo, aranžma (otroška pesem) - Mama - glasba, besedilo, aranžma (otroška pesem) - Nepridiprav - besedilo (otroška pesem) - Ljubezen je - glasba, besedilo, aranžma (otroška pesem) -pesem Ljubezen je je tudi v učbeniku za osnovno šolo (besedilo je napisal pesnik Bogdan Novak) Uglasbil pesmi slovenskih pesnikov - Feri Lainšček (Črnooka, Utrinek) - Karel Turner (Dal ti bom pesem, Ciganska, Moj ki- uk, Fse To sem jaz Zgodbaz nastop Zanimivosti_______________________________— V OŠ Zalog je bil razrednik violinistke Anje je poučeval fiziko tudi kitarista Roknbanda - Biaza in nekdanjega pevca skupine Sausages -skega. Je vodja glasbenih skupin Kontrabant (Štih ' in Nepridiprav [dve CD-plošči za otroke). Kot glasbeni gost je sodeloval na zadnji plošči ■ in Vuhmepiš (V rožcah). Glasbeno prijateljujeta.' s Kregarjem (pevec MI2), Vladom Poredošem (Orlek■■ Vlahovičem (Victory) m Adijem Smolarjem. največ zaslug, da je izšla leta 1998 pri založbi He glasbene skupine Nepridiprav, na kateri so otro»“ ki jih je napisal Bela. fner V Domžalah vsako leto organizira etno-rock । nastopajo izvrstne glasbene skupine iz Sloveni]6 ■■ preigravajo in poustvarjajo etnoglasbo in ritme- Poklic_____________________________________ Učitelj fizike, matematike, astronomije, Njegovi mladi šahisti so med najboljšimi v Slove ■ je napisal 10 učbenikov in delovnih zvezkov °s Leto rojstva__________________________—— I960. - Pal Szomi (Marciusi ajandek) - Bogdan Novak (Ljubezen je. Jaz sem blazno vate) Jeziki, ki jih govori __ . --- Madžarščina, srbohrvaščina, nemščina, slov9®*'* 1 t a j j P f P i « i j ! I 1 ! 1 san punčoke ponuco, Tou Džouži) _ , « v -i, • - Uroš Vošnjak (Sin panonske sem ravnine, Dom praznih dni) Instrumenti, Ki jul Igra - Dušan Pečavar [Ste kot otrok leteli, Sanja, Dete moje) Harmonika, kitara, ustna harmonika. Stan------------------------- Poročen, oče štirih otrok. Živi in ustvarja v u Salih Zečiri Neredko ga je srečati ob najrazličnejših prireditvah v Beltincih in okolici, kjer že kar nekaj generacijam prodaja sladoled. Vsekakor imajo ljudje gospoda Saliha radi, od njega kupujejo sladoled, ki ga ponuja iz svojega posebnega tricikla z veliko posodo za sladoled in streho. Dobra volja in humor sta tista, ki ju nosi sladoledar po vaseh med otroke in odrasle, ki so željni sladoleda. Oglasil sem se v njegovi slaščičarni v Beltincih, v Panonski ulici, kjer pa me je Šalih presenetil z neverjetnim filozofskim pogovorom in življenjsko zgodbo, seveda po tem, ko mi je ponudil mrzlo kremo, ki se v teh dneh prav gotovo prileže. Življenje Saliha Zečira se je začelo v gorski makedonski vasici Gajre v Tetovem leta 1940. Bil je sin edinec očeta Hajeulala in mame Alije. V hribovitem predelu so imeli nekaj obdelovalne zemlje, kar pa je Salih pred kakimi tridesetimi leti s svojim sorodnikom, prav tako slaščičarjem, ob prodaji sladoleda bilo premalo za preživetje družine, zato sta se oče in njegov brat odločila, da bosta šla iskat srečo na tuje, kamor bosta odpeljala potem tudi svoje družine. Brata Zečiri sta tavala od Romunije, Turčije, Avstrije, da bi našla delo, dokler nista prišla v Slovemjo, v Mursko Soboto, kjer sta odprla majhen lokal in si rekla: »To je to, kar sva iskala!« Ker pa lokal m bil velik, sta se zatem odločila, da se ločita, in njegov oče se je priselil v Beltince, kjer je v hiši Osterčevih najel lokal. Leta 1951 je v Beltince pripeljal sina Saliha, ki je ob svojem prihodu čutil veliko domotožje in nenavezanost na novi kraj. Salih pravi, da so domačini njegovega očeta in vso družino zelo lepo sprejeli, mu stali ob strani pri urejanju lokala in pri jezikovnih težavah - za to pomoč se Salih najbolj zahvaljuje pokojni gospe Antoniji Osterc, ki mu je stala ob strani, ko je šel v strokovno šolo v Maribor. Tako mu je bila gospa Osterc druga mati. Dejal je še: »Bog naj poplača z dobrimi deli tudi dobrim sosedom, ki so že pokojni, tistim, ki so živi, pa naj Bog da dolgo življenje!« Svojo novo ^’1 ‘ Salih s hčerko in sinom ob tortah, ki jih je spekel za neko priložnost u h menilo ne le po zgradba..; ljudje imajo drugačen pO’ , v takrat, ko je on prvič P’1"’’ slaščičarno je družina začela urejati v hiši na zdajšnji Panonski 21, v nekdanji stavbi Sapačevih. Leta 1972 je mladi Salih od očeta prevzel obrt, m to v tistih časih, kot je sam povedal, ko je bil poklic slaščičarja še garaški, saj ni bilo zamrzovalnikov niti hladilnikov za led. Zgodaj zjutraj je moral vstati in oditi v grajsko ledenico, ki so jun jo v uporabo dodelili beltinski oblastniki, in v njej natovarjal led v posode, katerega je moral prej streti. Priprava sladoleda je potekala ročno, sestavine se je težko dobilo, To so bili zanj težki časi, toda vesel je bil, da se je s sladoledom potem zapeljal med ljudi. Salih se je privajal na življenje po beltinsko, se vključeval v najrazličnejše klube. Nekoč mu je njegov oče povedal: »Nikjer v svetu ne boš nikoli tako dobro sprejet, nikjer ne boš tako spoštovan in zaželen kot prav v Prekmurju, prav v Beltincih, ker se je moral prekmurski človek že zdavnaj srečati s tujino1« Pravi, da se je Prekmurje spre- Muri. Ker je bila v družim p^’ ženska pomoč, se je Salih P' ' letih na željo svojih nevesto iz Tetovega. poroki mu je umrla žolčnih kamnov, saj v ^.|;i medicinska znanost še o: .’’v razvita. Po dveh letih zakon“ prvi otrok, deklica, Poteini dilaše ena punčka ut dva r že poročena, enako b-1^1 . ju Salih ima tudi že pet 1 pričakuje novega druži13 Salihovega šestega vnu-'ft' ' Takšno je življenje d*^' pj ■ Tetovčana, ki je prav tak našel srečo v Prekmurja ' WSIHIhi,______________________________ p^n junij 2005 Pozabljena sedemdesetletnica । r l J i J J, r to i u s e° malo nas je še tistih, ki se spo-poletnega popoldneva, ko le Predsednik Kluba prekmurskih ^nui*v (KPA) Vladimir škerlak po-^''^nvvrt Vsi povabljeni, večinoma J/"' nar®dili malo maturo na soboški realni gimnaziji, smo se zbrali tnalih maturantov je bilo tudi I‘reijsMS^inurs^1 študentov, članov KPA ’ nam J® po kratkem uvodu * namen sestanka. KPA bo hiranje podpisov vseh Prek-l»ozh tu. da Sobota dobi popolno . ^atko nam je raziožii, kako naj ‘°1 hiranju podpisov. Priporočil Po dva in dva na teren in Midva z mojim prijateljem m Cvetkom sva dobila y Cankova, Gerlinci, Fikšinci, ^1, Ocinie, Serdica in Sotina S V na pot. Ponekod so naju lepo .. 10 takoj podpisali, drugje sva jih ^pričevati, da so podpisali, 36 ’e da 11150 daU sv°iesa ^°rda so se bali, da bodo imeli s otvoritvi Samoupravne realne gimnazije v Murski Soboti je prejela 19. , ° oška državna realna gimnazija in 3. oktobra je prišlo brzojavno naročilo Iq . 1 da naj se izvrši vpisovanje v 5. razred. v,h i/rj ° ra vPigovanje v 5. samoupravni razred. Od 39 vpisanih učencev ■r« 'u '' dru&ih šol zopet v Mursko Soboto, 11 pa je šele otvoritev gimnazije v ■ Ril- nadaljevanje šolanja. ,sn^e državne realne gimnazije začnejo 11. oktobra z rednim poukom v °' realne gimnazije, in to: dr. Pavel Strmšek (ravnatelj), Ivo Zlobec, ■? Tejkal - Justin, Marija Hvala in Friderik Jugovič. S, r suplenta Milan Potokar in Djordje Stevanovič od Profesorjev , ,, razredu in 20. novembra se prične ■V V. / m »«w w . a ‘Utntku profesorski zbor je bilob koncu w e, • .. C? k.T** KUkm dlretono (popeval - ' &'*■ ‘tn^ zgod.), i™ Stal« ta.), dr. Tama: Kalane (ran. Kovats (ev. verouk). tem v zvezi kakšne dajatve. Naslednjič pa sem zbiral podpise s svojim sosedom in prijateljem Jožetom Kološem. Obhodila sva naslednje vasi. Lemerje, Puževci, Jenkova, Bodonci, Kruplivnik, Radovci in Gornja Lendava (sedaj Grad). Zbirali smo podpise v treh primerkih m tako so nastale tri knjige podpisov. Prvo so poslali v Beograd kralju Aleksandru L, drugo tudi v Beograd prosvetnemu ministru Antonu Korošcu, tretjo pa v Ljubljano Marku Natlačnu, banu Dravske banovine. Prekmurje /e v letih od 1927 do 1931 že imelo višjo samoupravno gimnazijo, na kateri sta bila tudi dva višja tečajna izpita. Ker pa je bilo njeno vzdrževanje za Soboto pretežko breme, je samoupravna gi mnazija leta 1931 prenehala obstajati. Toda misel na popolno državno gimnazijo med Prekmurci ni zamrla. Da zopet pokaže svojo vedno bolj živo m trdno voljo, je Prekmurje vnovič sprejelo nase finančno breme samoupravne gimnazije, toda ne kot dokončen cilj, temveč, da s tem izpriča svoje neomajno stremljenje in potrebo po popolni državni gimnaziji. Uresničenje tega cilja je bila največja želja vseh Prekmurcev. Bil sem med tistimi, ki so prestopili prag prvega višjega razreda samoupravne gimnazije, za katero se je s svojim ljudstvom tako žilavo boril Klub prekmurskih akademikov. Še danes mi je v spominu tisti srečni trenutek, ko sem po enoletnem pavziranju tako rekoč poletel v staro gimnazijsko poslopje. Ker smo bili »samouprave!* gostje državne gimnazije, smo imeli vsa štiri leta pouk popoldne, seveda tudi ob sobotah. Kljub temu smo srečno prišli do 8. razreda in v šolskem letu 1938/39 smo imeli na soboški gimnaziji ponovno višji tečajni izpit. Tako se je po več kot osmih letih uresničila želja Prekmurcev in zopet je bil v Murski Soboti višji tečajni izpit. Še en višji tečajni izpit je bil na samoupravni realni gimnaziji naslednje Šolsko leto, potem pa je samoupravna gimnazija prenehala obstajati in je v Murski Soboti nastala osemletna Državna realna gimnazija kneza Koclja. Te vrstice sem napisal zato, da bi se starejši spomnili, kaj se ]e dogajalo v zvezi s direktora, če njemi glij sakši projekt ne Pol leta je mijmo. Deca so spričevala doubih Vrli se veselijo, ovi malo menje vrli, do se pa avgusta na popravni veselili. Ali pa tudi nej. Če ga ne napravijo. Samo tou je nej pravica. Deco tak mantrati. Pa što pijta kakšega uspe Nišče. Ali pa cilou ka fabrika cu grunt spravi. Fčasi v enoj driijgoj fabnki direktor grata, Deco pa mantrajo, če njemi glij naprimer matematika nejde glij najbole. Tou je po mojen nej praf. Ka vala za deco, bi moglo valati za se. Pa ka moremo? Najvekša opozicijska stranka se pa. nemre pa nemre fku-per pobrati. Drujgo ne vejo, kak če se s kak-šin zakonon ne strinjajo ka vb odijdejo z dvorane Negda so tou Janšovi tuj delali. Samo so se prle redno gor prosili. Pa se tedanjomi LDSi redno prtivili Tej zaj pa kak če bi njin picek kriij odneso. Kak Kalimero negda, da je moj ati mali bil Prej ka do meli cilou izderdni kongres, v gesen. Tone Rop več glij nema vole, ka bi tou inda tak močno stranko naprej vodo v nouve podvige Čiidno, nej? Kapitan bi mogo zagenj ladjo, ka jo voda zalejvle zapistiti. Sedanja oblast pa ma par čtidni med sebof Eno ga majo, ka bi rad pregledavo mednožja poslankan opozicijski strank. Znankar doma več ne dobij, ali je pa ščel ginekolog biti. Vej se tuj pijše Rupar, pa nej čuda če bi rad rupe gledo. Ka nemo pravo, ka si še eni privoščijo Bogdan Barovič , poslanec Jelinčičevi nacionalistov s pištolof odi po parlamenti. Koga ga je li straj. Mogoče je kavbojski filmof gledo da je mali bil? De pa te Barovič popejvo letos na melodija) morja m sonca. Predstavo de se s pesmicof: »Moj črni konj.« Evropsko) uniji, tak opevanoj, pa ne kaže glij dobro. Niti Francija , niti Nizozemska mislin volilce s tej dvej držav se ne strinjajo z evropsko!ustavof Se tou meni malo vliče na bivšo Jugo Ene stvari pač idejo, ene pa nejdejo fkuper. Nej tak daleč nazaj pa je Slovenija med prvimi potrdila toisto ustavo. F parlamenti. Najboukši med najboukšimi, so za nas mislili. Slovesnkin volilcan de te pa ponovno pridobitvijo popolne osemletne gimnazije v Murski Soboti, mlajši pa, da bi zvedeli, kako težko je bilo priti do tistega, kar so si Prekmurci tako močno želeli in morali tudi dobiti, to je popolno soboško gimnazijo Aleksander Čisar dano, ka do volili, če do baute v nedelo odprejte, ali če de se delala še ena termoelektrarna, če do se ženske lejko dale umetno oplojevati, pa takse Smo pa ena redki držav, ka pošila svoje najbole vrle vojake na romanje v Lurd. Na stroške vojske seveda. Kak še priprošnje so tan oddali smo nažalost nej zvedeli. Mogoče za nouve tanke, ali pa kakšo malo podmornico za piranski zaliv So se pa naši parlamentarci na Brionaj sestali s hrvaškimi. Od sej gamau mo si prej dobri, ka dobri ljubili se bomo. Nikši mcidentof več. Nika Ena sama ljubezen. Zakoj so se glij na Brionaj sestali, mi je nej jasno. Mogoče so čakali kakšo prikazovanje. Maloga Joškoja s Kumrovca Ka bi nji pamet presvejto. Junija se se dosta gučalo tuj od nekše zemle pa šume pa parcel, do sten bi naj nešterni poslanci fejst po fali prišli. Ja pa ka te. Pa što nebi če bi bil pri kopanji. Kakši nas v Bakofcaj tudi hektar šume bi naš ati tuj fčasi po tej cenaj kiijpo kak je zadnje čase oli dragi. Ali pa travnika Nikdar ne vejš ge do golf igrišče delali. Mogoče da pri Ministrica za kmetijstvo pa še se ka coj ide, se pa ne kaže rada v javnosti. Če je pa prej betežna Samo te da bi ona na pregled naj šla, je tan nišče ne opazi. S srcon ma prej težave. Mogoče pa s šprebavof tuj, kak ga serejo f ton našo n kmetij stvi. Zavolo nej glij prave zakonodaje dohodninske nan je EU štopala več kak 18 milijonof Evrov, za razvoj podeželja. Pa se zatou nišče ne trga. So pa po brzon postopki sprejeli zakon o RTV-ji pa istospolnih zvezah. Tou ka bi radi obvladovali medije, tak nikoga ne čudi. Mediji lejko fnško koga postavijo za nadheroja ali ga pa z emn prispefkon total vničijo. No to o istospolnih zvezah, pa ge glij ne razmin No nej kabi nej razmo. Samo so tej ka te zakon nticajo že pravli, ka je zamkoj. Naš ati je pravo, ka je lekar sploj nej bil njin namenjeni Do zaj so nas tej naši prejgnji v glavou, zaj do nas pa lejko tuj odzaja. Po zakoni prosn lipou! P S. Vrli bojte. Pa na dopusti preveč ne zapravlajte. Ka de pa friško gesen pa te mogli oli ali pa drva kujpiti. Ka od zvezkof pa knig sploj ne gučin. Vas lipou pozdravla junij 2005 p^n 42 Z očmi mladega farmacevta Bojana Madjarja »Motivira me predvsem Z našega štedilnika (za 4 osebe) j možnost, pomagati ljudem« »Odločitev za študij farmacije pravzaprav nikoli ni bila sama po sebi umevna. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na gimnazijo v Murski Soboti in se v bistvu šele tik pred zdajci odločil za farmacijo. V igri je bilo več opcij, nazadnje sem tehtal med farmacijo in mikrobiologijo. Na koncu je padla odločitev za farmacijo. Kot eden od odločilnih dejavnikov je bila vsekakor možnost zaposlit ve,« priznava magister farmacije Bojan Madjar, doma na Ivancih, ki trenutno opravlja svoje službene dolž nosti v lendavski lekarni »Je pares, da nisem šel na fakulteto z jasno izraženo predstavo, kaj bom počel po diplomi. Po vojaščini sem, tudi zato, ker je bila žena zaposlena v Ljubljani, sprejel ponudbo za strokovnega sodelavca tujega farmacevtskega podjetja pri promociji zdravil na območju Slovenije. Na začetku sem užival, potem pa je postalo zaradi več dejavnikov precej naporno. Ob rojstvu hčerke še toliko bolj, saj so z napredovanji prišle dodatne obveznosti m podaljšanje delovnega časa z 8 na 12 ur. To je vplivalo na odločitev o spremembi delovnega okolja. Po treh letih življenja v prestolnici sva se vrnila v domači kraj, kjer imava starše, ki nama pomagajo pri varstvu hčerke, in tudi precej prijateljev iz otroških let,« zvem od sogovornika »To delo Je zame precej dinamično« »Imel sem srečo, da sem dobil pripravništvo v Pomurskih lekarnah, čemur je po 7 mesecih sledilo opravljanje strokovnega izpita. Potem sem podaljšal pogodbo in sedaj delam kot farmacevt receptar, trenutno v lekarni Lendava. Delo v lekarni je zelo zanimivo, a hkrati precej naporno, tudi zaradi strokovne odgovornosti. Zame je tudi precej dinamično, saj velikokrat nadomeščam kolege. Tako sem doslej delal že v večini lekarniških enot v Pomurju.« Kako pa ste se vživeli v nov kolektiv? »Gre za prijazen kolektiv, kjer sem bil toplo sprejet, kar verjetno navsezadnje občutijo tudi stranke. Pri delu v lekarni me predvsem motivira možnost, pomagati ljudem« Ozaveščanje ljudi o zdravem načinu življenja »Eden od načinov pomoči liuHAm is tudi nisanie član- kov v vašem časopisu. S tem se tudi sam sproti izobražujem, obenem pa se vključujem v sistem ozavešča-nja ljudi o zd ravem načinu življenja. Ljudje sena žalost vse premalo zavedajo, da prenehanje kajenja in pitja alkohola, zdrava prehrana, dovolj gibanja, odsotnost stresa ter navsezadnje pozitiven pogled na življenje zelo zmanjšajo možnost mnogih hudih obolenj. Gre za zelo preprost recept, ki pa je v praksi v mnogih primerih težko izvedljiv. V bistvu sta potrebni samo nekaj samodiscipline in močna volja.« Bi nam zaupali načrte za prihodnost? »Vse je odvisno od tega, kako bo z mojo in ženino zaposlitvijo Če je ne bomo podaljšali, se bomo prisiljeni dokončno preseliti v Ljubljano Nadejam se, da bo država sprevidela, kako se splača dragocen potencial farmacevtov strokovno izkoristiti in nas močneje povezati v zdravstveno mrežo. Dejstvo je, da ne gre za navadne prodajalce zdravil, saj imajo farmacevti veliko odgovornost. Ob ogromnem znanju o boleznih in zdravilih namreč omogočamo pravilno, predvsem pa varno zdravljenje naših pacientov.« Milan Jerše Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Otroci in varno sončenje - sedem pravil Prihajajo toplejši dnevi, strokovnjaki napovedujejo spet dolgo vroče poletje in obeta se obilica sončnih dni. Po turobni zimi si kar želimo sonca, saj zelo ugodno vpliva tako na naravo kot na ljudi. Vendar bodimo previdni, sončni žarki lahko prinesejo poleg koristi tudi škodo za človeški organizem: - zmanjšajo obrambno sposobnost pred raznimi boleznimi, - med drugim povzročijo težave z vidom, - sončne pege, gubasto in 3usnjasto3 kožo - ter kožni rak. Zlasti slednji predstavlja veliko grožnjo. V hitrem porastu je po številu novo odkritih primerov in velikokrat se konča s smrtnim izidom V ZDA umre vsako uro en človek za posledicami melanoma -najhujše oblike kožnega raka. Tudi starostna meja pojavnosti se znižuje. Če se je pred desetletjem pojavljal predvsem pri petdesetletnikih, je danes zelo pogost že pri dvajsetletnikih. Kožni rak nastane zaradi okvar dedne zasnove pod vplivom UV- žarkov in ker se le-te kopičijo, je še toliko bolj pomembna pravilna zaščita otrok že od rojstva naprej Zdravniki so že pred leti pripravili navodila za starše v obliki sedmih pravil, ki zmanjšajo tveganje, da bi sončni žarki razvili neugodne učinke: 1. Izogibanje soncu________________________ Opozorilo je pomembno še zlasti med 10 in 16 uro, ko so sončni žarki najbolj močni. Naj vas ne zavede oblačno vreme, saj lahko do 80 odstotkov škodljivih sončnih žarkov prodre tudi skozi meglice in oblake. Otroci naj se zunaj raje večino časa igrajo v senci. a. Zaščitne kreme________________________ Uporabljajte zaščitno kremo s faktorjem 15 proti UVB-žarkom ali višjim, ki jo nanesite 30 do 15 minut pred izpostavitvijo neposrednim sončnim žarkom. Pri nakupu bodite pozorni, ali krema zaščiti tudi pred UVA-žarki Nanesemo jo na vse izpostavljene dele kože, na lica, nos, ušesa, vrat, roke in noge. Postopek ponovimo čez čas, oziroma vedno, ko pridejo otroci iz vode, če se konaio Pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev, zaščitnih Ananas, melona in rakci v solati 8 listov glavna te solate, 1 oo g rdečih, redkvic, 2 paradižnika, 200 g melone, 200 g svežega ananasa ali iz konzerve, 100 g zamrznjenih rakcev, 2 žlici oljčnega olja, 2 žlici limoninega soka, pol čajne žličke gorčice, 2 žlici sladke smetane, sol, poper, 1 šalotka, 1 strok česna, nekaj nasekljanih listov bazilike, melise in peteršilja Rakce odtalimo, če imamo sveže, jih skuhamo in ohladimo. Solatne liste operemo, enako tudi paradižnik, in osušimo. Redkvice operemo in narežemo na rezine. Melono in ananas olupimo ter narežemo na majhne kose, paradižnik pa narežemo na osmine. Vse sestavine pomešamo z rakci in nadevamo na krožnik, na katerega smo dali solatne liste. Za solatno omako zmešamo olje z limoninim sokom, sladko smetano m gorčico ter začinimo s soljo in poprom. Šalotko in česen olupimo ter na drobno nasekljamo in vmešamo v omako Solato prelijemo s pripravljeno omako, potresemo z nasekljanimi zelišči in pustimo nekaj časa, da se sestavine prepojijo z omako. Solato okrasimo z listi zelišč in jo ponudimo. Hladna breskova juha s sladkimi zdrobovimi cmoki____________________ Janez Gjergjek, vodja kuhinje hotela Radin Sladki zdrobovi cmoki 80 g breskev, 2,5 dl vode, 1,5 dl belega vina, 4 žličke breskovega likerja, 3 jedilne žlice rjavega sladkorja, 2 žlici limoninega soka, ščepec zmletega muškatnega oreška, 1 žlica drobno narezane mete Breskve operemo, odstranimo koščice in narežemo na drobne kocke. Narezane breskve, vodo, vino, sladkor in limonin sok damo v lonec in skuhamo do mehkega. Nato juho zmešamo z mešalnikom in ohladimo. Juho izboljšamo z breskovim likerjem in muškatnim oreškom. krem ne uporabljamo, zato njihove kože neposredno soncu ne smemo izpostavljati. b. Naglavna pokrivala___________________________ S klobukom lahko uspesno zaščitimo glavo, vrat, ušesa ter oči c. Zaščitna sončna očala________________________ Sončna očala zelo dobro zaščitijo oči, če imajo zanesljivo zaščito pred UV-sevanjem. Nekakovostna naredijo več škode kot koristi. Kakovostna lahko kupite predvsem pri optiku. d. Primerna obleka______________________________ Oblecite otroke v lahna, ohlapna oblačila, ki dihajo: srajce z dolgimi rokavi, dolge hlače ah krila. e. Brez umetnih postopkom za porjavitev Za otroke niso primerni nobeni umetni pripomočki in sredstva za porjavitev, kot je, denimo, uporaba solarijev ali tablet za porjavitev. f. Redno pregledovanje kože » Enkrat mesečno preglejte vse telo in bodite predvsem pozorni na spremembo velikosti, oblike in barve rojstnih znamenj, peg ali lis na koži. Če opazite kakšne spremembe, denimo sumljivo rano, ki se ne celi, obiščite zdravnika. Sončenju se seveda ni treba povsem odpovedati, saj je navsezadnje tudi koristno. S pomočjo sončnih žarkov nastaja vitamin D, ki je skupaj s kalcijem potreben za tvorbo kosti. Zelo pomembno dejstvo za otroke v obdobju rasti. Poleg tega toplota poživlja Krvni obtok, prek spodbude nekaterih hormonov pa je blagodejna za duševno počutje in priskrbi nekakšno poletno dobro voljo. A, kot že rečeno, velja biti previden. Sončni žarki so namreč iz leta v leto, predvsem po zaslugi mačehovskega odnosa do narave, zmerom bolj škodljivi. V največji nevarnosti so otroci Zato jim postrezite s sedmimi zaščitnimi ukrepi. Sedem je pravljično število. Naj otroci občutijo srečni pravljični konec na svoji koži! Bojan Madjar, mag. farm. 4 dl mleka, 2 žlici sladkorja, I naribane limonine lupine, dug's* zdroba Mleko zavremo, dodamo s naribano lupino ter vmešamo 211' ‘ blagi temperaturi mešamo ne^ ■, Cmoke oblikujemo s pomočjo Juho nalijemo v krožnike žličnike. Juho lahko ponudim0 mlačno Račje prsi z ragujem iz 4 kosi račjih prsi, sol, poper, 1 žlica paradižnikovega kečapa- _ 1 žlica medu, olje za pečenje, " ji. I šampinjonov, 200 g belega g1^ mandeljnov, 30 g masla, 1,5|J- J Prsi solimo, poprstmo, 1 mešanico gorčice, kečapa in ■ vročem olju opečemo. Nat° ^j.U' vročo pečico in pečemo pribil minut Med pečenjem jih nekolik- ^jef1-Omako, ki je nastala m* zalijemo z nekaj penine m rair1 ter odstavimo. Šampinjone operemo in lističe. Na maslu rahlo proF’1 .;:n ■' pinjone, na lističe narezane . r-> grozdje ter vse skupaj zali)6 dr \ rahlo prevremo in doh)61110 penine. . F Omako nalijemo na kr1' ' ot pg' položimo pečene prsi ter ponudimo nadevane bučke s P m avokadom. Nadevane bučke s proS&r10 , in avokadom 4 bučke (cukini), 200 g zelenjavne osnove, 1 dl olla' $ 100 g suhih sliv, 150 g ■r""' ' majaron, muškat, sol, poper 0 Na maščobi rahlo kašo m zalijemo z zetrn ? Pokrito dušimo približne koncu dodamo narezane ’b le' kocke narezan avokado n skupaj pomešamo in z''- „3^ operemo in izdolbemo se s proseno maso. Nadevane- $ J in pečemo v pečici prib • foliji ■ 170 °C. Bučkam odstranim ponudimo. Ribezove penasWre?^^^^ 5 jajc, 100 g sladkorja v prahu^itt(fi 1 vanilijev sladkor, naribar O ' ne, 90 g moke, 90 g sončničnega olja, 100 g' * Ribez operemo ih ' ' if ' obložimo s papirjem za P segrejemona 180 °C. Moko in jedilni škrob p sladkor v prahu, sol, v1 naribano limonino luP1 pemo. Proti koncu počasi ° ejaifc' ; imamo maso gotovo, p1^ p/ škrobom ribez. pekač in pečemo J:n'^ Pečeno vzamemo iz P1 ■ ■ j Sestavine za sneg: 4 bel]a 120 g ribeza a Iz beljakov m sm- ' . sneg, ki mu dodamo °P^’ J Snežno maso namaži" njr sto m pri temperaturi^ k minut, da dobi bar^ ’ narežemo na pravoko« simo z listi mehse. t D junij 2005 — nsmiK43__________ Avanturistično u 11 t D k i » 0 JO (■ II K Uičrtu|enio dolgoročno in kratko-P^lusito tvtk- i koi kredit. Pri obeh se zna vplanu. Ji je povabilo *• n* Dunaj za en dan m že se znajde-' kaj je preveč m kaj premalo za $ turistično pohajkovanje. Vsak nahrbtnik . ' 1 in najraje bi imeli čudežno nsanie Sport Billy Jutranji obrisi . h s“ zamegljeni kot naš prihod v mivščino. Za jasnejši pogled je nujna Hrn° še ne potrebujemo Še ^kih 1 'n'° V261i 3 seb°i iakn0, ^a’d senca s avb ne popušča betonski vročini. Predlogov, kako je lahko naše razisko-" tn zanimivejše, je pred vami ga' j?' zlvaknih opozorilnih barv, Wkob ne spustimo z oči. Obrobe iz se^ - trakov go dobrodošle predv- H ®em tavanju. Nahrbtnik z več žepi /jP61"' je to stvar navade in ‘1:11 kakšen zares skrit nam pride prav '^Iniku ^ih, .ij । ' ~ 1n siriti kotiček pospravimo doku-Mjufe Mobilni telefon naj bo Hita 3^'lv Nikoli niso odveč kakšen ..../"•^a.vizitkajnsvinčnik Kompaktni ‘«11 je skoraj nujen, tako kot **1^1 ^di voda je nepogrešljiv ' ^to je dobro, da je steklenička -. in B V stranski predal ali preklop tehnologijo raje Oh .. " ni'' C'B bodo vtisi mesta pristnejši. obutev *~ Jakna naj bo edino oblačilo iz 1 a Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Za odpravljanje neke bolezni je pomembno, da do podrobnosti poznamo njen pravi izvor in posledice. Čeprav smo poučeni, kaj se dogaja, se zdravljenja ali lajšanja bolezni lotevamo napačno in si s tem stanje lahko še poslabšamo ali izzovemo nove nepredvidene težave, ki imajo lahko hude posledice. r P J K« J I f t j v r * * , pravite, da imate težave z žilami Imate ^^lii krčne žile, kar vas moti Ne le zaradi videza, nuičijo krči m bolečine v mišicah nog. Vase k 'ta storiti, da bi se težave vsaj zmanjšale, če se b '^avnri Masirate se. pa ne veste, ali se masirate ’Ku^Uidl, s čim se masirati? Vzrokov za nabrekle . ,1' \ r ‘ 1'-!i si,e površinske venske žile, ki se najpogosteje l^hko Pa tudi drug)e’ Predvsem 30 ’ „ 'trudil je vep Najpogostejši pa so: čezmerna Jbspremembe, pritisk na medenične vene .1 "Irt. ’’ stoječe delo, pogosto pa jih povzroča spanje " :r‘ v°dnem toku, ki močno negativno deluje '-111 venske zaklopke. Nekateri bolniki nimajo čutijo hude bolečine na prizadetem n’ se poleg omenjenega pojavljajo otekline 'V' Pogosto pa se pojavlja tudi trdovratno * * ’b to ae kojj prj prizadetosti notranjih - mišičnih V ^1.1 H C 'V m pride do slabe oskrbe s kisikom nogah in s tem se zmanjšajo tudi hranilne ' '‘ta krče, koža se bistveno stanjša, oti di, po na 'IJSei 10 obarva. kar v hujših primerih privede Ogi lodprt-' žile). Ker vemo, da so venske žile A . kri -)ovaia.jo k srcu, od koder se pretaka v pljuča, ' V^kom in potem ponovno vrne po arterijah '^o' J411 zdravljenju ven previdni, posebej, ce >P°k?gvseh omenjenih težav pride J b-^-čiu. * ab SD nabirajo apnenčasti strdki (kadilci) Za °'a)šano terapijo v obliki masaže, kar sicer pa moramo krčne žile pa tudi । W v globoko ležečih venah, masirati 4r,tctu (v smen nrinega kazalca) navzdol °bratno proti srcu. ' ‘'/'ll; t rQs'Ju~e mettitki, ki so nastale še v času, ko so 'W'eč enkrat tedensko in skoraj niso 61 ’’ j- * trigliceridov, govorijo (in jih marsikdo ' '''■ du masiramo žile v smeri pri srcu Ta hu le Zdrave žile, in to pri športnikih, da ■'■b..111si ' ' Polno ogljikovega dioksida, čimprei Un/ Lltier oplemeniti s kisikom, kar poveča v' ^h' P|-1 oboJeUh žilah pa moramo upoštevati še posebej, če upoštevamo nekaj kr’ Q(idj* kisik v mišice, se po venskih 11 'h P« venske žile opravljajo s pomoto , . ta Ker se ponavadi z obolelostjo zu 'rt,h. ■|’ Ha lahko tudi prevelika količina kalcija. j6 ki se p0 teiesu prenašajo v obliki evarno, da se le-ti nakopičijo v žilah, in ce '°F -™- -- • •"-nt ječo ■ nenaravnih vlaken Vse drugo naj bo iz bombaža in njegovih mešanic z lanom in elastanom. Nič nam ne more pokvariti dneva bolj kot neprijetno oblačilo ah obutev. Po celodnevnem pohajkovanju bomo čevlje sezuli z največjim veseljem, vendar dober čevelj ne bo pustil žuljev, Avanturistično je lahko vse nepričakovano, vendar poskrbimo, da se bodo spominjali naše modre majice. Tatjana Kalamar Morales Na potovanju največ potnikov zboli, ker užijejo onesnaženo vodo ali hrano. Potovalna driska je najpogostejša težava. Prizadene vsakega petega do drugega potnika na poti iz industrializiranih držav v slabo razvit svet. Na posteljo pri veže vsakega tretjega potnika m skoraj vsak drugi potnik je prisiljen spremeniti načrtovano potovanje. Bolezenski znaki Bolnika navadno začnejo pestiti bolečine v trebuhu, sili ga na bruhanje in bruha Tri- do desetkrat na dan odvaja tekoče blato. Nekateri bolniki imajo vročino Bolezen lahko traja nekaj dni, redko več. Vzrok bolezni Voda in hrana sta najpogosteje kontaminirani s take žile masiramo proti srcu, se lahko oblikujejo strdki, ki povzročajo zamašitev žile in povečajo rizičnost za miokardni infarkt. Lahko pa pride tudi do pljučnega infarkta. Glede na vsa ta rizična dejstva in na osnovi lastnih preizkav in izkušenj Vam, gospa Štefka, in tudi vsem drugim, ki imate podobne težave, še posebej pa bolnikom, ki bolehate za arteriosklerozo, hipertenzijo, artritisom, trombozo in embolijo, priporočam ročno masažo stran od srca, pljuč in možganov. Te dele moramo z masažo razbremeniti, ne pa jih obremenjevati. Če masiramo proti srcu, veliko krat povzročimo infarkt, če pa masiramo žile k prstom, lahko strdke s pravilnim prijemom v prstih stopimo, razbijemo, uničimo in s tem bistveno zmanjšamo rizičnost infarkta. Za masažo ožilja vam priporočam izvleček divjega kostanja. Ti izvlečki se dobijo v obliki maž ali tinktur, lahko pa si ga naredite tudi sami, zato vam bom izdal recept. Jeseni naberite sveži divji kostanj [najboljši je rdeče cvetoč), količina je odvisna od tega, koliko zdravila boste delali. Kostanj olupite m naribajte ali narežite na drobne koščke ter dajte v steklenico in nanj nalijte tropinovko (sadjevec), ne slivovke. Vsakega mora biti polovica. Če imate litrsko steklenico, pol litra kostanja do vrha nalijte tropinovko. Steklenico zaprite, jo dajte v topel in temen prostor ter vsak drugi dan močno premešajte Po nekaj tednih lahko zdravilo uporabljate. Najboljše je, če vsebino precedite v čisto steklenico, zavijete v alu folijo in hranite na suhem. Pred vsako uporabo steklenico močno premešajte, tako da postane tekočina mlečno bele barve In še kratek odgovor Viliju, ki sprašuje, kaj naj stori, da ne bi bil tako nervozen. Glede na kratek opis vaših težav sklepam, da gre pri vas za težave s spanjem, ker spite na nezdravem mestu (kozmična ali zemeljska sevanja), zato zjutraj vstanete utrujeni in nervozni, ponoči med eno in tretjo uro pa se zbujate Ker vam je po vsej verjetnosti padla življenjska energija, so se bistveno zmanjšale vaše fizične in umske sposobnosti, zato po nekaj urah postanete utrujeni in nervozni Glede na opis m težave Vam predlagam, da se najavite za pregled v moji ordinaciji, kjer bova odkrila konkreten vzrok. Če je glava dalj časa izpostavljena omenjenim sevanjem, pride lahko do poškodbe v možganih, in to v tistem delu, ki je sestavljen iz centralnih struktur m možganskih jeder, kar pri številnih povzroča nekontrolirano vzkipljivost, še posebno pri uživalcih alkohola, kadilcih in uživalcih drog Škodujeta pa tudi sonce in prepih. Ker pa je nervozo m njene vzroke težko ugotoviti, saj je vzrokov ogromno, Vam predlagam, da se naročite na pregled v moji ordinaciji. Naslednjič bom odgovoril na vprašanje gospoda Ivana, ki ima težave z govorom in požiranjem, pravega vzroka pa m. Potovalna driska na poti po eksotičnih krajih številnimi bakterijskimi povzročitelji, virusi in paraziti, zato je okužba najpogostejša posledica uživanja oporečnih jedi in pijač. Poleg potovalne driske lahko neprevidnega uživalca doletijo tudi druge bolezni (bruceloza, krip-tosporodioza, giardiaza, hepatitis A in B, legione- m elektrolite. V ta namen se priporoči uporabiti peror alno rehidracijsko raztopino Bolnik lahko je ah pije po želji, opustiti mora le zelo sladke in gazirane pijače ter mastne jedi. Četudi so protimikrobna zdravila učinkovita za preprečevanje, jih praviloma loža, leptospiroza, liste-noza, shistosomiaza in tifus). Znane so tudi zastrupitve potnikov z nekaterimi vrstami rib m školjk, ki vsebujejo biološke strupe ali velike količine aminokisline histidm. Preprečevalni ukrepi Najpomembnejše je upoštevati splošne higienske ukrepe ter skrbno izbirati hrano in ustekleničene pijače. Najbolj velja pravilo: »Skuhaj, olupi ah pustil« Potnik naj ne je mlačne hrane, ki je stala več ur pri sobni temperaturi. Izogne naj se sadju in zelenjavi, ki ju ni mogoče lupiti. Odreče naj se sladoledu ter ne-pasteriziranemu mleku in tovrstnim mlečnim izdelkom. Pije naj le ustekleničeno vodo in pijače, a ne iz poškodovane embalaže. Sicer naj vodo razkuži. Previden naj bo tudi z ledom. Terapijski ukrepi Pri potovalni driski ali bruhanju moramo nadomestiti izgubljeno tekočino pri zdravih ljudeh ne uporabljamo, ker lahko jemanje spremljajo številni neželeni učinki. Protimikrobna sredstva so primerna za potnike na kratkih potovanjih, za ljudi, ki so zelo dovzetni za črevesne okužbe, ter kadar je v primeru driske velika nevarnost zapletov. Namesto povzetka Vsako potovanje v eksotične kraje je treba skrbno načrtovati in se nanj ustrezno pripraviti. Pozanimati se je treba o ukrepih zoper različne -tudi tukaj neomenjene - nevarnosti, ki tam prežijo. Zaradi tega se svetuje vsaj en mesec pred potovanjem obisk ambulante za potnike, denimo Zavod za zdravstveno varstvo. Arhitekta Novaka 2 b, 9000 Murska Sobota Vir: Zdravi na pot + nazaj. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana v sodelovanju z Institutom za varovanje zdravja RS, Ljubljana, 2003. . Janez Springer, mag. farm. Poljubljanje tudi za zdravje Ko se spomnite na poljub s sebi ljubo osebo, vam kar zaigra pri srcu. Ne le da je prijetno, sproži se cel sklop psiholoških procesov, ki krepijo imunski sistem in vas spodbujajo, da čim več storite za lepo in atraktivno telo. Aktivnih je veliko obraznih mišic, zaradi česar je koža, videti mlajša, vi pa bolj sproščeni. Če se poljubljate res zelo strastno, lahko v minuti izgori kar enajst kalorij. Je tudi čustvena meditacija, saj takrat pozabite na jezo, sprostite napetost in se osredotočite na svoje trenutno početje. Poljub je lahko zelo seksualen, noro romantičen ali pa znak pripadnosti. Še posebno tak, ki ga s kom izmenjati prvič, je neka] edinstvenega takrat se sprosti veliko norepinefrina in dopamina. Poljub strasti zaznamuje sproščanje testosterona pri obeh spolih. Poljubljanje dveh partnerjev, ki sta v zvezi že dlje časa, pa sproži povečano nastajanje vazopresina in oksitocina, ki poskrbita fu stanje spokojnosti, varnosti ’in miru. junij 2005 p^n 44 W Nagradna križanka Od 30. VI do 28. VII PEN AM. IGRALEC MESNA JUHA Z ZELENJAVO RUSK) TOVORNI VOZ VOLNENA TKANINA (EGIPČANSKA BOGINJA NEBA ORANŽADA Z RADENSKE NEKDANJA švicarska SMUČARKA tUNNALILT OTOK PRED JZ. OBALO FRANCIJE ROGOZNICA PISATELJ SVETINA PEN NEKDANJA EVROPSKA ORGAN1Z. ZA RAZISKAVO VESOLJA UR£D*AK PEČKO STAVČNO LOČILO DEDALOV SIN NAMENSKA ZGRADBA NEKDANJE PAPEŽEVO POKRIVALO MISTER I*£K»AN1I UGANDSKI DIKTATOR (KM) i NORDIJSKA BOGINJA MORJA PEN ZAKOLIČENA SMER S ODO ČE CESTE HTFER SUNKOVIT PREMIK, TRESLJAJ RAFKO IRGOUČ AANSKD NOMADSKO PLEME HOMERJEVA PESNITEV KATOLIŠKI ZAKRAMENT NOGOMETAŠ (PAUL) USLUŽBENEC NA MEJI PRAŠIČJI GOBEC GLASBENA Pripravlja: ' Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III. - 20. IV.) Obdobje se bo začelo z borbenostjo, pomagala bo dodatna energija Potem pride, da boste razdraženi. Nekje v sredini bo ljubezen, nato upor m proti koncu se boste izkazali s kreativnostjo, Ideje bodo padale kot snežinke - za julij se to lepo sliši a nobena ne bo dolgo ostala v glavi. Nepotrebno beganje sem in tja. Čas zahteva, da sprejmete, kar vam ponuja življenje Pri skoraj vsaki stvari bosta pomembni strpnos+ in popustljivost. rEHTNlCj (23. IX.-22.^1 Dinamičen in razgiban mesec, v I lahko marsikaj naučite Razgovor spht dobro del, na velike zahteve poza*' , ste drznejši in zagovarjajte svoje ■ 1 pokazala utesnjenost, se spoprntuteZ ' J^j boste razgibano kot že dolgo ne. boste, vendar v mejah, ki jih stanje dovoljuje, zato je zadeva '°2 Zaveznike boste našli ob pravem ča®11. TOKOVNI ODJEM MK VODJA SAMOSTANA STAVBA ZA ŽIVINO TROPSKI KUŠČAR VOTLINICA V RUDNINI . JUŽNA BOSEM ETTOPUE RASTLINA 12 TURN KRAJEV TOWURcra PESEM SPODNJI DEL POSODE POLOŽAJ PRI JOG) ZELIŠČNI UKER GORSKI REŠEVALNI ČOLN PREGNAN- POSODE V CEUV SLAVEN, SLOVIT ČLOVEK SRBSKA IGRALKA IN PESNICA BENETKE VRSTA VIŠNJE PODEŽELSKO NASELJE KRAJ POD FRUŠKO LASTNIH* IZVAJALEC RECITALA OSTANEK KART PO DELJENJU OTROŠKO VOZILCE KONRAD ADENAUER HUD CINIZEM DANSKI OTOK DEL NOGE BIK (21. IV. - 21. V.) ŠKORPU? (23. X 21.^ Problemčke, ki se bodo porajali, boste z lahkoto prebrodili. Dobro obdobje, toda pri izdatkih bodite previdni, ker si boste želeli privoščiti več, kot boste dejansko zmogli. Resnost in togost bo zamenjala igrivost. Različne situacije bodo zahtevale prilagodljivost, vendar je to za vas področje, kamor s težavo zahajate. Možno, da se v ljubezni obrne novi list. Treba bo priznati in popraviti napako. Bolje počasneje kot prehitro. Mie. ■■ Obrnilo se bo v pozitivno scicf c-' temu si zabave takrat, ko bi hoWu>n r ■■ gli privoščiti. Tudi proti lenobnosti® ne boste našli pravega orožja. ! • poglede, vendar to vsakomur ■ Situacija bo zahtevala soočen) vendar dvakrat premislit®' spoprimete z njo. Proti koncu m*c-srečanje in zdravilo za dušo. Ne h* DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) strel^ Delovnega elana vam ne bo zmanjkalo in zanimale vas bodo neverjetno različne stvari. V tem obdobju preide Merkur, vaš vladar, v leva Prinesel bo igrivost, ustvarjalnost in živahnost. To bo spodbudilo razmišljanje o prihodnosti in možnih spremembah v zvezi s službo. Vsekakor bo dobro, da kljub dopustniškemu razpoloženju spravite vse okrog vas v red. Časa vam ne primanjkuje, zato umirjeno (22-XL-I1AW I jp/-- I Nadejajte se sprememb v £p111J pomemben obisk Stik z nadrej«' ga boste znali obrniti sebi v P' ' rjc^' napredovanje. Na splošno la' ^ri’i spremembe, ki bodo sprem® Veliko energije vam bo vzbI° ' I starim in novim Počitek bi tudi zdravstveno bi se Ljubezen: poudarite svojo RAK PIANIST BERTONCELJ DLETAST ZOB Nagrade za izžrebane reševalce MATEMATIK (JURIJ? FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) 1. nagrada: knjiga Lahko jen\ mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj, Branko Časar in 3.-7, nagrada je praktična, Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 7. julija 2005. Rešitev: Ime In prilmrt: Naslov: P^n Rešitve KRIŽANKE z dne 16. 6. 2005: PRVOLIGAŠ NK NAFTA , GORAN RISTIČ, DAMIR ROB, MILAN KOBLENCER, 1. nagrada: KNJIGA Lahko jam, mag. Branislava Belovič: Darinka Prša, Lendavske Gorice 637, 9220 Lendava 2. nagrada. KNJIGA Boug žegnjaj, Branko Časar: Gregor Maučec, Kratka ul. 5, 9224 Turnišče 3. -7. nagrada Vestnikova majica: Neli Senčar, Žepovci 113. 9253 Apače Lidija Jošar, Šulinci 68, 9203 Petrovci Gorazd Vozlič, Gozdna 1, 9241 Veržej Jože Erjavec, Satahovcl 58, 9000 MS Marija Višak, Poljska pot 5, 4240 Radovljica Pec fe. kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil. da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) In penetrantnež (prodlra)ec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. (22. VI.-22. VII.) Nabralo se bo dela, vendar ne bo obremenilno. Začutili boste širokosrčnost in odprtost Zaupanje se bo pokazalo tam. kjer ga ne boste pričakovali. Ko bo primeren čas, se zazrite vase in se spoprimite z dejstvi. Sicer dinamičen mesec in primeren za sprostitev. V mlaju si lahko privoščite neko novost ali spremembo v življenju Pride pohvala, ki vam bo veliko pomenila in morda kaj spremenila. LEV (23. VII.-22. Vlil.) Takoj, morda že danes ali jutri, priporočamo spremembo videza ali stila. Nekoliko boste obrnjeni k sebi in iskali boste mir v preteklosti Pride trenutek, ko se boste zavedali moči, ki zmore obrniti tok življenja. Zelo pomembno, ker vam bo ravno to pomagalo v okoliščinah, ki se vam bodo zdele brezupne. Samovšečnost lahko vzbudi razne negativnosti Nikar ne zaspite na lovorikah. Dobro, da so dopusti... DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Intimnosti v začetku meseca bodo pripeljale do osame, nato pa bo prišlo še do nesoglasja, čeprav ne po vaši krivdi Sicer bo mesec minil brez motenj in ga boste lahko razglasili za produktivnega O nekaterih stvareh boste imeli svoje mnenje, vendar bo najbolje, če molčite. Potrebujete čas, da si uredite misli, in senca v juliju je primeren prostor za to Pomembno spremembo je treba sprejeti m se potruditi kozo^ 20-(22. xii y A * ci'rilJ ' ' ‘ f*' Se bo treba popraviti določene aVjti > v poklicnem življenju pa nek^0 Da, s tem se bo treba spopad s W mrtvilu zahteva čas od vas kar ne bo težko, saj je Mars Uspeh je možen, pokvarita^'1 * ' in prepirljivost Primerno D ‘ urejanje okolice, kar JaM1' reacijo Počitek bi vam doo . zdravstveno bi se bolje poču i -^^^^jj VOP^ (21. L - }j0 1 Živahen m prijeten mesec, ki ' 1" sicer nekoliko izčrpal, ker boste problem z odnosi. Kljub boste dokazali sposobnosti -a morda dobite celo kakšno pustljivost vam bo nekoliko g' 1 bJi ■'' 1 bodo ljudje okrog vas vedeti, ■ ,^1 te in koristi. V izrednih okoliše10'1 tekel kot po maslu. Če (2o.ii '2°' ; V začetku meseca boste P^9 preizkušnjo, ki bo morda vernost Energije bo dovoli ne bo manjkalo, žlvlxmjc bo P t Morda bo prevelika zap056^ načrte. Vaša prednost * '.H .jp-treba uveljaviti. Boljkotje h*-'11 svojih čustev ne omejujt® ^jglA " srčnost bosta v tem obdobju okrog 20. __I Izdaja ga Podjetje za informiranje.Odgovorni uradnik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Penaso Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emil. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! p^n junij 2005 Odličnjaki ?Mpa»u Občina Beltinci - skupno 15 odličnjakov ■ ’ Popotnico za njihovo nadaljnje uspešno šolanje je župan občine Beltinci K r tn*i । na sprejemu odličnjakov v dvor am beltmskega gradu čestital učencem, razrednikom in vodstvu osnovne šole za dosežene rezultate v šoli in ^eiavnostih. Ob tej priložnosti jim je izročil tudi knjižna darila. ’’ osnovne šole so bili odlični naslednji učenci: Katja Sraka, Marko “,Q=aj Balažič, Nives Zver, Matjaž Balažič, Marko Pucko. Lea Poredoš, Iva »|r terni, Jasmina Marič, Nik Adžič, Tomi Pavlinjek [vsi iz Beltinec) ter Nuša P^vci), Monika Štaus in David Vrbančič (oba iz Dokležovja). M. J. Radgona: odličnjaki Odličnjaki OŠ Križevci Župan občine Križevci Feliks Mavrič je na že ustaljen način sprejemal učence križevske osnovne šole, ki so v šolskem letu osvojili zlata oziroma srebrna priznanja v tekmovanju iz znanja, zlata oziroma srebrna priznanja za gQ^g Aps e e $ podružnico I MT-M- "J ^dgona obiskuje vtem šolskem letu osno otrok y Glasbeno V* RadS°na- Negova in dr. Janka Slab^ $adgona, Radenci in Sveti I i 1 -1- ki deluje za območje občin Gor V vključenih v osnovne sole n.??'pa le vključenih 289 otrok. Izmed vseh se ) y Qg Gornja , r • j10 le 36 takih, ki so imeli ves cas šolanja Monika Fridau, Matej r Sth? Aleksander Bakračevič, Tea BeznecJ a jakopjč, Niko Kardinar, V Tadej Hofman, Rok Horvat, M J Štrakl, Katarina * V’ W v Orgolič, Natalija Roškar, Gregor - stQg0VC1 s0 biIi ves čas . Amž Ns i* Matevž Zih. V OŠ Apače s podruz ej Hribar> Kaja Kočan . I >2^ Doberšek, Dems Bence, Nika Brez Monika Trost V OŠ I 1 'M" rst6n''ar’Matic Maruško, Melani Rošker. a . jaUšovec in Simona Mlinarič. ^'L^šoi/^^ ^gnvapa so to: Marjana Bratuša,- bl]a odličnjaka Jasmina Pukšič . 5, p ^nka Šlebingerja Gornja Radgona s ab odlične uspehe: Matej Srt/ /' Glasbeni šoli pa so ves čas šolanja , skega gradu je Anton '■•^ “a.clg m Simona Mlinarič. V dvora odličnjakov [na posnetku), Jim \r ** i, i- Sh1Z!,PBJ| Hiinuh četrtek sprejel vse 1Zobraževanju vrnejo v 66 %lje UsPehe in jih pozval, da se po ko R K1 foto; o. B. Ob koncu šolskega leta je večina pomurskih županov učence osnovnih šol, ki so se vse leto trudili in dosegali poleg svojih šolskih obveznosti vidnejše rezultate, želela prav posebej nagraditi, pa naj bo to s praktičnimi ali knjižnimi nagradami. Slovesne trenutke smo lovili tudi mi. Ker pa je bilo sprejemov in učencev veliko, smo se odločili, da jih objavimo po abecednem vrstnem redu v dveh številkah. v. p. »Zlati učenci« občine Cankova Ob koncu šolskega leta je župan občine Cankova Drago Vogrinčič v občinski sejni sobi sprejel osnovnošolce, ki so bili vsa leta odličnjaki. To so: Tina Merklin iz Skakovec, Igor Podlesek, Urška Šiftar in Ines Gumilar (vsi s Cankove), Ivan Gomboc iz Gerlinec, Anja Marič iz Korovec m Mateja Vogrinčič iz Domajinec. V kratkem nagovoru jim je župan čestital in jih imenoval zlati učenci«. Izrazil je prepričanje, da so s svojim . prizadevmm učenjem in pridobljenim znanjem pripravljeni na nove izzive in nadaljnje izobraževanje Ob tem je izrazil zahvalo in pričakovanje, da bo gospodarski in vsesplošni razvoj omogočil, da se bodo nekateri med njima kot veliki izobraženci vračali v svoje okolje in da bodo, če jih bo življenje poslalo v tujino, ostali pokončni m plemeniti Slovenci. Milan Jerše Odličnjaki v Črenšovcih V Črenšovcih so priredili slovesnost za učence tamkajšnje osnovne šole Franceta Prešerna m osnovne šole Prežihovega Voranca iz Bistrice, ki so imeli odličen uspeh v vseh razredih šole. Odlični so bili: Kristina Hozjan, Viktorija Ter nar, Mateja Žalig, Špela Frančič m Maša Hozjan iz črenšov-ske šole ter Dominik Vučko, Rok Orgolič, Vesna Lebar in Jožica Škofič iz bistriške šole. Na sprejemu sta bila še ravnateljica slednje šole Terezija Zamuda in ravnatelj Šole Črenšovci Štefan Ptičar. A. B. raziskovalno nalogo, prva in druga mesta na različnih regijskih tekmovanjih, ter seveda tiste, ki so bili odlični vseh osem let. V letošnjem letu je to uspelo kar 16 učencem: Evgenu Bibianku, Sari Bolkovič, Sabini Brumen, Maji Kolmanič, Darji Rus, Sandiju Stanjku, Andreji Žunič, Nini Simčič, Sari Horvat, Moniki Koroša, Evi Kranjec, Joštu Slaviču, Martini Stolnik, Aleksu Tlišku, Sandri Vrbnjak, Patriciji Paldauf in Iztoku Hladnu V. P. junij 2005 p^n .46 HSU Britanska kraljica Elizabeta II. je na proslavi svojega 70 rojstnega dneva 11. junija v Buckinghamski palači (rojstni dan ima pravzaprav 21. aprila, vendar ga uradno slavijo drugo soboto v juniju) dopustila svoji snahi Camilli, da skupaj z drugimi ožjimi člani kraljevske družine z dvorskega balkona opazuje letalski miting, prirejen v njeno čast. To je bilo prvič, da se je Camilla javno m uradno pokazala pred ljudstvom »z ramo ob rami« s svojo taščo. Čeprav je kraljica že ob poroki Camilli priznala polnopravno članstvo v kraljevski družim, pa vse doslej ni pokazala kakšne prisrčnosti do svoje snahe. Princ Charles je, kot dober sin, v glavnem ves čas stal ob materi in je tako svoji mačehi delal družbo posinovljenec, princ William, s katerim se je pozneje, med parado, skupaj vozila v kočiji in se z njim, kar so vsi opažih, veliko pogovarjala. Velden ob Vrbskem jezeru na zaradi okusnega piva. Ki je tokrat naša soseda, Berta Apfelsaft iz kraja Velden on viusmu, ------------- avstrijskem Koroškem Z možem Kurtom, ki je sicer zagrizen heimatdinstovec, imata ob jezeru majhno, vendar prijetno gostilnico, ki jo je Kurt podedoval po starih starših. Turisti radi obiskujejo starinsko opremljen lokalček predvsem zaradi okusnega piva, k! ga Kurt vari v kletnih prostorih, pa tudi zaradi prijaznega Beri mr ga nasmeška. Berta gostoljubno sprejme vsakega gosta in ne dela nobene razlike med njimi, najsi bodo to koroški Slovenci ali Tirolci. Čeprav so ga oprostili, nekdanji kralj popa nima razlogov -veselje: njegova kariera je v zatonu, zaradi velikih stroškov,» * ima z odvetniki, pa je že prodal ranč Neverland, s katerega ^ moral izseliti 13. julija. Jackson je upnikom dolžan 250 mihjo01’ dolarjev in bo verjetno moral prodati tudi pravice za izvajal pesmi Bitlsov, ki jih je leta 1985 kupil za 47,5 milijona doW Začel bo Michael Jackson je sodno palačo zapustil vidno pretresen. Ob njem je ki je skupaj z možem Josephom, Jackovo sestro La Toyo ter brati Randyi* '' Jermaineom v sodni dvorani vsak dan spremljala sojenje. Pevca Michaela Jacksona so oprostili vseh deset točk obtožbe. Med drugim je bil obtožen za seksualno izkoriščanje fanta Gavma Arvisa, za zadrževanje njegove družine na ranču brez njene privolitve in za dajanje alkohola mladoletnikom. Obramba je temeljila na tem, da je pevec žrtev pohlepne družme, ki si je vse to izmislila, da bi prišla do njegovega denarja. Med procesom je bilo zaslišanih 140 prič. Sojenje je trajalo dobre štiri mesece, kar je pevca očitno močno fizično in psihično izčrpalo, saj je bil v tem času kar petkrat v bolnici. Lahko bi dobil dvajset let zapora. Ko je prišel s sodišča, kjer se je ob objavi sodbe razjokal - ravno tako starši, brat in odvetniki ga je zunaj pričakala množica oboževalcev. Pričakovali so, da jim bo zvezdnik kaj povedal, pa je le pomahal, ko je sedel v avto in se odpeljal na svoj ranč, kjer so se leta 2002 začele njegove težave zaradi pe- ni^ dofilije. Takrat je britanski novW . dokumentarec Življenje z Jacksonom. Scena, ki jo je po31*^«!' 13-letnim Gavinom Arvisoim FVjjg plaz negativnih reakcij in ceW 7 držal ga je za roko in mu #oV° J spanje z nekom v postelji mhve ljubezni. , . Ob objavi sodbe so bik / čarani, nekateri veselh ?e n| prepričana, da je pevec ' jh^Fv sedeti. Ne glede na vse to se moral sprijazniti s krut° 1 njegova kariera je prak^" grla je v dolgovih, odnos1 s prijatelji so skaljeni. Govoril0 L () namerava preseliti v kariero na novo s povsem no" Bo zmogel, bo imel poslušalci sprejeli, bodo l)ud Vprašanj je veliko, odgovor p'1 prišel zelo hitro. Za vsak primer Paris Hilton (24), dedinja verige hotelov Hilton, je od prihodnjega moža Parisa Latsisa, ravno tako bogatega dediča, zahtevala, da naredi test plodnosti. Če bodo ugotovili, da ne more imeti otrok, se z njim menda ne bo poročila. Kaj pa ljubezen, kaj pa njegovo bogastvo ...? Nemška supermanekenka Claudia Schiffer se je dala fotogr(L britanskega ministra za ugumnoGorduria Browns. Kaj potnem nje" PJ ri u nosom? Ne vemo. Vemo le, da je posnetek narejen v sklopu vrbk^ H siromaštvu. Svetovno znane zvezde na ta način pritiskajo na ministre n-1 da odpišejo dolgove najsiromašnejših dežel in tako pripomorejo k nj 1 1 j --------------- --------junij 2005 ^n— Donald in nekaj mišic. Nase Melanije ni na fotografiji. Ali morda v kuhinji pripravlja narezek? Ameriški podjetnik in milijarder Donald Trump je 11. junija praznoval svoj rojstni dan, kar se končno ne sliši ravno nenavadno. Tudi to, da ga je Praznoval v svojem hotelu Taj Mahal v Atlantic Cityju, ni kaj posebnega. To, 11 je bilo na praznovanju osem mišic, ki so v svojih državah zmagale na umovanju za Miss Universe, je že nekoliko zanimivejše, saj česa takega, v doglednem času, ne bo doživel noben Slovenec. Med mišicami je bila ai Hrvatica Jelena Glišič, ki je dopoldne preizkusila travo Trumpovega e^skluzivnega Golf kluba Bedminster, v katerem je letna članarina pol hijena dolarjev. častna gostja je bila legendarna zajčica Pamela Anderson, praznovanje : 1 je spremljala televizijska ekipa CNN. Najbolj glavna pa je bila seveda n)egova soproga Melanija, čistokrvna Slovenka iz Sevnice. Ameriška filmska igralka Katie Holmes, junakinja novega filma o Batmanu, namerava pristopiti k Scientološki cerkvi. Do te odločitve je prišla samo dva meseca potem, ko se je zaljubila v Toma Cruisea. Zaradi ljubezni spremenila vero Če je sprememba vere dokaz za ljubezen, potem jo Tom ima. Samo po dvomesečni ljubezni se je Katie Holmes, vzgojena v katoliškem duhu, odločila, da prestopi v versko sekto, v kateri je njen izvoljenec Tom Cruise že 15 let. »Čeprav sem imela v začetku o tej sekti izredno slabo mnenje, sem zadovoljna, ker sem poslušala Toma m se ji pridružila. Spoznala sem mnoge nove stvari o sebi in svetu, ki nas obkroža,« je povedala Katie na tiskovni konferenci ob londonski premieri filma Batman: začetek. S to izjavo je zanikala pisanje nekaterih novinarjev, ki so trdili, da ji je Tom izpral možgane in jo prisilil, da se je poklonila tej nenavadni sekti, ki ima tudi v Sloveniji že precej privržencev, predvsem med intelektualci. S Scientološko cerkvijo, ki jo je ustanovil znanstvenik in pisec znanstvenofantastičnih romanov Ron Hubbard, se je Tom seznanil v začetku devetdesetih let. Menda mu je le-ta. pomagala, da sije pozdravil disleksijo (motnja pri branju in pisanju). Med člani te sekte je precej znanih imen, med njimi tudi Larry King, Goldie Hawn, John Travolta, Oliver Stone. Vsi po vrsti izjavljajo, da jim je bila ta sekta v oporo ob različnih duševnih pretresih, istočasno pa zanikajo govorice, da njihova cerkev finančno izkorišča svoje člane. Tom je aktiven član svoje verske sekte in snubi v versko skupnost nove člane, ni pa mu uspelo, da bi o tem prepričal svojo nekdanjo soprogo Nicole Kidman (pravijo, da je zaradi Nicolme neposlušnosti ravno ta cerkev uničila njun zakon) ah svojo nedavno veliko ljubezen Penelope Cruz. Zdaj Tom pravi: »Katie je zares posebna in z njo želim preživeti preostanek življenja. Datuma poroke še nisva določila, vendar bo to v bližnji prihodnosti. Hollywood bo to poroko še dolgo pomnil.« Počakajmo, pa bomo videli! 'p _ J / n| center v Barceloni, kjer jev zacetk „„-*-,^1; wrcto 41. K Ih , hent, m parku so se postavili v vrsto . t pričakovala druzma. V domačem p Tlinn '■ " l!l n! pisuna nekdanji spanski rokometni reprezentant, ter sinovi Juan ’“^WlnMifUtaMenaaso^^^ * s * ^dek, da dobijo sestrico, so bili ravno tako navdušeno Vsak,e narisal "" Irenini sobici. »Tako je sladek, da bi ga najraje pojedel,« je rekel producent David Furnish, ko je 14. junija v londonskem muzeju voščenih lutk Madame Tussaud zagledal kip Eltona Johna. Figuro so izdelali iz čokolade. Elton John je v anketi Cadburys Dairy Milka razglašen za najbolj priljubljeno javno osebo in tako je ta tovarna v reklamne namene financirala izdela™ njegove figure. Če smo že pri tem svetovno znanem muzeju voščenih lutk, moramo dodati, da je leta pred kratkim prišel v arabske roke. Zakaj bi se torej mi vznemirjali, če Anglež kupi kakšno staro domačijo na Goričkem. Pa še nekaj, da se povrnemo k »stvari«: producent Furnish in pevec Elton sta nekaj časa prikrivala, potem pa sta pa priznala tisto, kar se je že nekaj časa govorilo Lju-bita-se, pa. naj ljudje mislijo, kar hočejo. v junij 2005 Po poklicu je priučen tesar lirfSiiti JOG Jožef G. Bistriški »To je doslej mojo največja ribiška trofeja - amur, ujet v Ledavskem jezeru, ki je tehtal 17,5 kilograma.« ali dopust, no, njiju čaka prav zdaj precej nastopov na raznih zaključkih, abrahamih, rojstnih dnevih... Hitro je tekel, zdaj najrajši čaka na ribe Rodil se je pred dvaintridesetimi leti v Vadarcih Osnovno šolo je obiskoval pri Gradu. Od vseh predmetov je imel najrajši telesno vzgojo, saj je bil med najhitrejšimi na šolskih, občinskih in regijskih tekmovanjih v teku. V Serdico pa je prišel za zeta leta 1991. Dokler je bil še samski, zlasti pa v otroških letih, je rad hodil k Le-davskemu jezeru, do koder je imel kakšnih petnajst minut hoje, če je pospešil korak, pa je bil tam v desetih minutah, »Takrat smo se v jezeru lah- V Avstriji tesar, njegova strast pa so tudi avtomobili odpeljem s pomočjo posebnega čolnička na daljinsko vodenje kakšnih 250 metrov na desno stran. Na nitki imam pritrjeno zvočno napravo, tako da lahko mirno zadremam in čakam, kdaj mi bo zazvonilo Vsenaokrog pa je mirno, le voda rahlo šumi, zrak je svež in čist, tako da je to zame res enkraten užitek. Največji je takrat, ko mi uspe ujeti kakšno večjo ribo. Moja trofeja je zaenkrat amur, ki je tehtal 17,5 kilograma. Ni mi znano, da bi kdo v tem jezeru ujel večjega.« Romeo mi je o ribolovu še povedal, da se občasno zapelje tudi k Blaguškemu jezeru in gramoznici pri Kupšincih, pozimi pa gre na ribolov k reki Muri. Ujete ribe običajno tudi sam pripravi. Ima jih zelo rad. Pravi, da zna pripraviti tudi druge jedi, ne bi pa upal peči potic. Odkar ga je zagrabila ta ribolovna strast, vse manj zahaja v gostilne in njegova žena Ivanka pravi, da se je tudi drugače precej spremenil na bolje, čeprav je bil tudi prej še kar v redu. ko kopali, saj je bila voda še kar čista in topla. Tako sem se naučil tudi plavati. Včasih smo s prijatelji skušali ujeti tudi kakšno ribo. Bilo jih je zelo veliko To so bili zame vsekakor zelo lepi časi. In vsakega najbrž vleče tja, kjer je preživljal lepa otroška leta Zdaj se seveda ne hodim kopat v Ledavsko jezero, ampak me je okolica prevzela zaradi ribolova. Kadar imam kakšen prost dan, vstanem po-navadi že okrog 3.30, tako da sem lahko čimprej spodaj, in skoraj vedno imam prvi prijem okrog 6 15 Namestim se na levem bregu jezera, trnek z vabo pa Oba sta Veržejca. On, piše se Brunec, je po poklicu zidar in dela, kar je treba po gradbiščih Gradbenega inženiringa Gomboc. V prostem času igra in poje ali pa se druži (ga neguje, trenira, tekmuje) s konjem kasačem. Ona, piše se Strnad, je trgovka, dela razna dela v VIZ Veržej, v prostem času pa poje, pleše pri FS ... Oba pa sta že peto leto glasbeni duet z naslovom Holliday. V prevodu pomeni to počitnice ,, "V: Kvalifikacijo mu je uspelo opraviti pri gradbenem podjetju Pomurje, potem ko je bil nekaj časa tamkaj zaposlen kot »navaden« delavec »To je bilo ravno takrat, ko je podjetje zašlo v krizo, zato sem si moral iskati drugo službo. Brez težav sem dobil delo v Avstriji, kamor se vozim skoraj vsak dan. Medtem so mi že zaupali vodenje skupine za določena dela pri pokrivanju ostrešij ali pri opažih na posameznih gradbiščih. Doma imamo tudi kmetijo. Žena je po poklicu kmetijska tehnica in deset let smo se intenzivno ukvarjali z rejo plemenskih svinj oz. pujskov, nekaj časa pa tudi krav molznic, zato smo vzeli v najem okrog štiri hektarje zemlje. A smo prišli do spoznanja, da se nam skoraj ne splača delati, zato smo vse prodali m dali v najem tudi svojo zemljo. Tako imam zdaj tudi dovolj časa za ribolov.« Romea veseli tudi glasba. Njegov oče Drago je igral harmoniko in kitaro v triu Lastovka v nemškem Ingol-stadtu, kjer je bil zaposlen. Brat Beno pa je imel doma klavir in skušal pritegniti k igranju tudi Romea. No, njega je mikala predvsem harmonika. Pogrešal jo je predvsem na ženinem domu v Vadarcih, zato si jo je čez kakšni dve leti kupil in zdaj občasno igra -v glavnem le zase, za svojo dušo Poleg harmonike so njegove priljubljene stvari pri hiši tudi psiček Nedo in ptičji par »štriglic«. Njegova velika strast pa so še avtomobili. »Ne da bi se želel hvaliti, ampak je res, da sem zamenjal že okrog štirideset avtomobilov. Med drugim sem kupil tudi dva nova in enega rabljenega mercedesa, imel pa sem še ferarija, porscheja ... Trenutno se največ vozim z BMV-jem, na ribolov pa s škodo, ki jo kmalu nameravam prodati in si kupiti kakšnega terene a.« Čeprav je bilo tistega dne, ko sva se srečala ob Ledavskem jezeru, tam, kjer so se pred leti zbirali kopalci, jasno vreme, ni bil zadovoljen, in sicer zato, ker je bila noč premrzla, V takšnih primerih namreč ribe slabo prijemajo. Vsaj on ima takšne izkušnje; verjetno zato, ker ga ne zanima »drobiž«, ampak le kaj večjega. Izbirčen pa je tudi pri avtomobilih in še kje. ___ »Ko mi j« b,l<> T' som potreb®*0 osebno fotoS|,d sem lahko na obisk k oW*' jo. To je bil« i« vznemirljivego* se, da sem dobl tudi novo cn° _____p^n________________________48 predstavljajo - Romeo Horvat iz Serdicg Zamenjal že okrog štirideset avtomobilom