=======^
LETO IX. — VOL. IX.
HhstnA Mies.
Sodnik Licghly od Common ■Kaodnije, je odločil, da W REorajo gledališča s premi.
I kajočimi slikami ob nedeljah zapreti.
Sffij^Sodauk Lieghly na Coni-Bp ipieaj «odiiiji je v sredo Nfpil, da -so gledališča s pre-Hajočtmi slikami, ki imajo ^Ktave ob nedeljaih, protipo mpsm in da jSh je treba zapre-Mibtedališča so ravno tako HEposUvno odprta, 'kakor so Kjpii, se je izjavil sodnik. Ta BtiHcova izjava je izvalila ve-Kftsko ogorčenje ne samo K lastniki .gledališč, 'katerih Hfayeentov spfath «n«e more ob-WW0;-če nimajo o<b nedeljah Hjjfo, ampak tudi med Ijud-|$m. Toda pozneje se je po-Saj pomiril, ko je župan Da-E izjarvil, d'a dokler (bo on £u-|ij||iK! bo nadlegoval nedelj-^■gfedališč. Izjavil se je: (Sialillča s premikajočimi sli-MM^i so najiboljša zabava de-
Ito to->r-■ri-
0-irt
I fs J°
te, er ko
It*
il-th
>či na
Lilo n-ta o, Ur j ia, a e
li| se ■al so ni se
10 >i-ji ja o n. ni >il e-le
1 d-►ji ta Or
li: :u e-a,
1-
ta
>
p-
11
t-
o
volj vitfeti. Igralci so oproščeni.
—nMestna krava "Jolly Top-sy" v Warrensville je dab tekom zadnjih sedem dinij 508 funtov mleka. Mesto je za kravo plačalo $600, ker je prave holsteinske ipasme.
—Druilba pocestme železni-nice zahteva za prihodnje leto $970.000 izdatkov za nove tire. Ako se dovoli ta svota, tedaj se bo vožnja "dvignila na pet centov. '
—1V četrtek je prišla k direk torju javn£ varnosti de pu taci j a ženskih klubov in vložila pri njem prošnjo, d'a nastavi me sto vsaj 25 ženskih poficistinj. Gospod direktor pa se je iz j a vil, da rma zelo rad 'ženske, toda mesto nima nobenega denarja, da <bi plačevalo ženske policistinje.
—Ako se v tovarni z vami krivično postopa, ako vas skuša kdo izkoriščati, če morate za klelo v tovarni kakemu "bo-svt" kaj (plačati, in sploih če potrebuj ette kakega nasveta, obrnite se na mestni naselniški oddelek "Immigration Bureau", iki se nahaja v mestni hiši. Taim fcod'ejo zastonj skušali vam v vsem ugoditi in izvršiti vso zadevo/ v vašo z ado vol j nos t.
—Podzeimljska železnica pod E. 55th St. se bo pričela gradi ti meseca aprila, kakor se je izjavil predsednik {podjetja. V štirinajstih dnevih so načrti gotovi, nakar se predloži mestnem^ svetu. Podjetje too ve^ Ijalo $65.000.000, in kakih 4000 delavcev bo zaposljenih.
Na clevelandfelfi, razstavi avtomobilov, se je tekom eaie ga tedna, odkar je.razstava ociprta, prodalo že za $1.000.-ooq novih avtomobilov.
Interesantna debata se j6 vršila v sredo v E. 55th St. dvorani med momistom Martin Bumge in špiritualistom, Tom CHffordom. Slo se je za vpraša nje: "Ali se neha življenje po smrti?" Martin Bunge je trdil; da se po sinrti vse neha. Človeški cfcuih, če je truplp bolno, zgiubi svoje delavnosti, kadar pa truplo neha 'živeti, umre tudi duh. Življenje se enotno razvija, razcvita, ovene," potem se ipa ve*lno v novih oblikah zopet pojavlja. iDuiša je le ena mala enota vesoljnega vsemir-ja. Tom Clifford pa je trdil, da je spiritualist in tnd'il je, da stoji špiri tulalize m na filozof ion i in znanstveni podlagi, in špiri-tualizem je dokaz, da človeška duša živi po smrti. 'Ljudstvo je obema ploskalo, ker najbrž ni vedelo komu bi vrjelo. *
—V Cleveland dospe družba finite ruskiih plesalk, ki »lovijo kot prve svoje vrste v plesni umetnosti. Med njimi ste dVe baletni plesalki, gdČme. Aleksandri^ Wallaski in Valentina Kačula kot lepotice prve vrste. V CleveFandu bodejo imeli le tri predstave, in sicer v H»p-pddromu 16. 17. im 18. marca. Vstopnina k posameznim predstavam bo od $1.50 do $5.00.
—Slovenska Narodlna -Čitalnica ima sledeči odbor za leto 1916: Predsednik Ant. Peter-lim:; podpreds. Fr. Litnka; tajnik Ignac Gril; blagajnik John Čebular; rac. tajnik M. Cvel-bar, Nadzorni odbor: Marica Kunstelj; Atomi ja Likar in A. Milavec. Knjižničar: Fr. Kra-šovec; pomozjni knjižničar, J, Mrhar. Hišni upravitelj Josip Linger; kolektor Peter Pikš. Novj, odbor, kakor tudi vse članstvo srčtno pozdravljamo, in želimo, da dela tudi v novem letu 1916, kakor dosedaj, za izobrazbo, prosveto in kulturo, milega nam slovenskega naroda.
—Dr. Lunder-Adamič priredi svojo običajno "maske ratio" na pustno nedeljo, v Birkovi dvorani.
—Cenjene čitatelje opozarjamo na oglas trgovca Jos. Žele,
Kongres razburjen.
Senatska kot poslanska zbornica zahtevajo od vlade, da se z oboroženo silo posreduje vMeksiki.
Washington 12. jan. Umor 17 Amerilkancev v Me/ksiki od bariditov generala Ville je povzročil silno nezadovoljnost med člami kongresa. Demokrat-je kot republikanci zahtevajo od predsednika, da prenefha s svojo mirovno politiko napram Meksiki in »pošlje v Meksiko vojaštvo, ki bo kaznovalo one, ki so ubili Amerikance. Državni odide lek ameriške vlade je brzojavil začasnemu predsedniku Carranzi, da mora ta)koj storitj, vse ikorake, da ulovi morilce in jih kaznuje kakor zaslužijo. Dasi se je predsedmik posvetoval tekom dneva z vojnim ikot z mornariškim tajnikom tekonn dneva, vendar se ne more vedeti, če bo Amerika poslala brodOvje v Mteksiko alj vojaštvo preko meje. Od mnogih stranij se tudi očita vladi, da je storila prehitro, ker je priznala Carranzo za vladarja Meksike, ne da . bi mogla d'obitti Amerika od Meksilke garancije, da se ameriški državljani laibko mirno in svobodho gibljejo v Meksiki.
• El Paso, Tex., 12. jan. Mek-sikanslka vlada je že poslala več oddelkov vojakov, da poiščejo One (bandite, ki so umorili ameriške državljane v Meksiki. General Gaviro je bil odposlan xi Juaresa, in general Trelbimo iz Chiliuaiiua. Včeraj so meksikanski band?tje zopet pomorili kakih /9 tujezemskih državljanov.	.	•
Komigresmana Dyer in BrJ-rvefrt st vldz.ila v kongresu resolucijo, v kateri se predsednika Wilson a vtprašuje, ali ni pri^ šel že čas, da se opusti potrpežljivost napram Meksiki in se začne z Oboroženo silo proti Meksiki.
El Paiso, Tex., 12. jan. Iz Chihuahua City priihaja .poročilo, da so pristaši generala Villa umorili nadaljnih devet ameriških državljanov, med eno amgleško ženo. Ti ameriški državljani* so bili pomor-jeni na izrecno povelje generala, in eksekucijo je izvršil njegov general Rodriguez. Ta general je predkratkim izd'al razglas, da bo ubil vsakega Ame-rikanca, ki pride v njegove roke. Ameriška kompanija "American Smelting & Refining Co." je danes izdata odredbo, da morajo vsi uslužbenci zapustiti Meksiko, ker «e boje, da l?o še več Amerikancev umorjenih. Omenjena kompanija ima kakib 200 uslužbencev v Meksiki. Ljudstvo v El Paso, Tex, e silno razi j učeno nad Mieksi-cahci, in oblasti komaj zadržujejo Amerikance, da ne padejo po Meksikancih. V El Paso so danes dospela mrtva trupla 17 ustreljenih amerikancev.
Schmidt umre.
Vse priprave, da usmrte Rev. Schmidta na električnem stolu so sedaj dovršene.
Roosevelt za vojsko.
New York, 13. jan. Načrt ex^preziidenta Roosevelta je, da se odpošlje v Meksiko ne^ muldoma močna armada pod poveljstvom generala Wooda in da se naredi v Meksiki enkrat mir, kakor $e.'je naredil mir «a Kubi. Stokrat več vzrokov imamo, da z vojaško silo posredujemo v M'eksiki kot smo na K-ubi. Politika, ki jo vodi predsednik Wilson, pomeni sramoto za Zjed. države, in umori, kot so se pripetili v pondeljek se bodejo ponavljali, dokler <ne
IN>w Yor<k, .112. jan. Zgodaj zjutraj v petek bo na električ nem stolu dtalkončal' svoje živ ljenje Rev. Hans Schmidt, bivši katoliška župnik,, ker je u srmrtit svojo ljubko, katere se je Tlotaliznebiti. V Je priprave za eksekucijo so gotove. Edino naido, ki jo ima še Rev. Sohmi dt je ta, da ga 4)0 guverner Whitman v zadnjem trenutku pomilostil. Toda zatrdno se pričakuje, da guverner »me bo pomilostil morilca.
IDIne 5. septembra, 1913 so našli gorenji del života umorjene Ane Aumill'erieve v' reki Hudson blizu Woodcliff, N. J. Deset dnij pozneje #je bila ču dežna najdba telesa rešena in sicer po marljivem, prizadevanju policijskega jnadzornika Faureta.	'
Ko je bil Rev. Sdlnnidt prijet, je takoj priznal ves svoj krvavi zločin, in- je povedal porotnikom, da je razrezal truplo dekleta na devet fcosov. Njegova izpoved je tako grozna, da so zdravniki nekaj časa dvo-mi?i, da je Rev. Schmidt popol noma zdrav in pri pravi pameti. Štirje zdravniki so ibili poklicani, da govorijo v prid Rev. Scihmidta, češ, da tega krvavega dejanja ni storil pri zdravi pameti. Po| sodnijskih razpravah, ki so se'vlekle mesece in mesece, 96 konečno zdravniki "izpričal^da je Rev. Schmidt neozdravljivo bolan na blaznosti. Pri prvem porot nem zasedbmju sta bila dVa porotnika mnenja, da je Sohmidt res blazen in porota je 'bila raz-pu&čena. Pri drugi sodnijski obravnavi pa je ibrl Somidt e-inoglasno priznan od porotnikov kot zdrav in kot morilec Ane Au miller j eve Dne 12. feh lanskega leta je bil konečno obsojen n« sanrt, toda po svojih odvetnikih je zavlačeval ek sokucijo, dokler se konečno ni ud'al. Dal je poklicati državne ga pravnika k sebi, kateremu je odkrito povedal, da je sam si izmislil blaznost, ker je bil prepričan, da bo na ta način pdbegnil smrti.
Youingstown, O. 13. jan. Delavci tovarne The Republic Steel & Iron Co. so se pogodili z delodajalci, kakor je naznanilo kompanijisfko vodstvo. Delavci so glasovali, da se jpovr-nejo na delo. Med' delavci in kompanisti je prišlo do sledečega sporazuma: Delavci dobijo zboljšanje plače za 3 cente na uro, izučeni delavci pa deset procentov povečano plačo; Strajk pri zgorej omenjeni tovarni se je pričel 27. dec. ko je odšlo 7000 delavcev nqt štrajk, ker so zahtevali 25 centov na uro. Milicija ostane še nadalje v mestu.
Državni pravnik iz Colum-busa, zvezini pravnik iz Washington ter več drugih odličnih oseb, ki vodijo preiskavo glede požiga in poboja v Young-stownu, so prepričani, da so delavce nahujskali agenti tujezemskih vlad na štrajk. Omenjene osebe imajo baje v rokah važne zadeve, katere priobčijo, kakor hitro imajo vse podatke v rokah.
Lakota v Avstriji.
London, 12. jan. Iz zanesljivih virov se poroča, da prebivalstvo v Avstriji itrpi na silnem pomanjkanju. Vojaške konje, ki so ranjeni v bitki, proldajajo za nevrjetno visoko ceno. (Konjsko meso je slaščica. Vladb je le z največjo težfcvo dosegla da ji je Rumunija prodala 27. 000 glav goveje živine.
NOVICE IZ BOJIŠČA.
Vojaška dolžnost v Angliji.
London, /13. jan. Zakonski načrt, glasom katerega se uvede v Angliji prisilna vojašika dolžnost bo prav gotovo sprejet v zbornici. Vlada ima sedaj vse stranke na svoji strani. Celo irski nacijonalni državni poslanci so opustili svojo opozicijo, proti temu zakonu, dasi so Irci izključeni od prisilne vojaške dolžnosti. Kot se je izrazilo več govornikov v parlamentu, i\nglija nikalkor ne more dobiti zmage, če se ne u)ve«de splošna vojaška dolžnost v Angliji. Pojutranjšnem se vtisi konečno glasovanje o tem predlogu, in* vlada pričakuje, da bo sprejet 10-1.
30.000 Nemcev padlo.
Pariz, 1(3., jan. Zadnja nemška ofenziva, katero so pričeli IMemci na fronti osem milj od La Cortine do Mastiges, je veljala Nemce ogromne žrtve, kot se sedaj poroča iz fronte. Nemšlka ofenziva se je pričela v soboto, 8. jan, in se je nehala iv pondeljek, 10. jan. Nemci so strahovito streljali, v dvanajstih urah so vrgli nad 400. 000 bomb, annogo \n«jih napolnjenih s strupenimi plini. Nemci so napredovali proti Francozom v štirih gostih kolonah, najmanj 60.000 nemških vojakov je bilo pri vsdh kolonaih. Francozje se niti premaknili niso s svojih pozicij, pač pa so njih "75" topovi sejali simrt med napadajoče mase. Kljub temu pa so Nemci osvojili 300 jardov frameoske zemlje, tod'a pozneje so jim Francozi odvzeli 200 jardov. Za sto jardov francoske zemlje je padlo 30. 000 Nemcev, ranjenih ali mrt-vi«h. General von Einem, ki je vodil napad, je 'krvavo plačal svojo ofenizivo.
Cela nem&lca fronta na ruskem se umika?
London, 12. jan. Glasom poročil iz Petrograda, je avstrij-
zadjali tako tešlke .zgutoe, da so morale naiše čete plezati čez cele gore ranjencev, d'a so zopet prišle do svojih pozicij. 'Kljufb temu pa smo morali izprazniti Berane. Avstrijski napadi pri Rugovi in »Mojkovacu niso imeli uspeha. S proti napadom smo zopet osvojili Tur-ja'k, toda sovražnik je dobil ponovno pomoč, in smo se morali uimakriiti na levi breg Lime. Tekom .zadnjih »štirih dnij je sovražnik noč in • dan streljal na naše utrdbe,pri gori Lovčen. Ko je prišel do naše prve ob-ramibene črte, smo ga sedemkrat zagnali nazaj z velikanskimi zgulbami. Tod'a ponoči se je sovražnik priplazil s strupenimi plini, m morali smo seaima-knitj iz gore. Morala naše ar made je izvrstna, kljub temu, da vojaki sikoro neprestano stradajo. Boji se nadaljujejo.
Parniki oboroženi.
Pariz, 12. jan. V očigled nem š<ke in avstrijske submariinske politike, prevladuje v francoskih in italijanskih vojaških ikrogih mnenje, da naj se vsi trgovski parniki oborožijo s topovi, da se varujejo suibmari nov.
Italija v nevarnosti?
iRim, 12. jan. S temf da so Avstrijci zavtzeli močno črnogorsko postojanko na gori Lov čen, je ogrožana italijanska pomorska sila. Vojaški krogi so prepričani, da "bo Avstrija kontrolirala Jadransko morje in da bo lahko napadla Grško od severne Albanije sem. Italija je naprosila velesile, da pomagajo oteti Črnogorce. (Italija bi morala sadna že zdavnej poslati dovoljno vojašflco por moč Črnogorcem, toda najbrž želi, da bi kdo drugi se za njo trudil.)
Apel črnogorskega kralja. - Rim, 13. jan. Čtmogorski kralj INlikita je izdal sledeči a»pel: Lovčen je Olimp naše
vzeto in da so Črnogorci sklenili, <Ua se borijo nadalje.
Nemci proti Solunu.
London, 13. jan. Kot se poroča iz Aten, so se pričeli gibati Nemci proti zaveznikom, ki branijo Solun. Ofenziva se vrši na dolgi fronti. »Nemci so bombardirali angleško fronto pri Doiranu ves dan v pondefjek in torek. Zavezniki so zajedho o-kupirali grški otok Krf in Francozi so spremenili palačo nemškega kajzerja na tem otoku v vojašiko bolnišnico. Grška je protestirala proti okupaciji o-toka.
Mirovna komisija.
n
'■'f i-B
New York, 13. jan. potniški parnik Giuseppe Verdi, je dtames dobil dbvoJjenje od ameriške vlade, da sme oditi iz New Yorkana prosto 1 je kljub temu, da ima na dva topova. AmerišUoa vlada je dobila ddl laške vlade zal da bo parnik rabil ta dva va le v skrajnem obrambo' svojih kar se je parniku dovol iz ^Niew Yorka.
ki kot nemški generalni št&fbjp rodu; zibeljfka naše dinasti zgubil vsako nado, da pridobi nazaj ozemlje, katero so vzeli
'je, trdnjava, ki se je upirala Turkom tudi tedaj, ko je pa
Rusi v zadnji ofenzivi. 2e cele mesece so Avstrijci in Nemci pripravljali velikanske aaloge na fronti, da spomladi z silo znova napadejo ruske vrste. Vladimir-Volynski, je bilo glavno opirališče avstrijske armade, Kovel pa opirališče nemške armade. Na obeh prostorih je zgradb! sovra'ž)nik velikanska skladišča tramov in železnih traverz. (Nemci sedaj hitro umikajo skladišča iz Ko-vela Chelm, Avstrijci pa iz Vo-lynskega v S oka K Toda umikanje se vrši z velikimi težavami, radj desettisoče ranjencev, ki jih morajo zajedno voditi nazaj. Časopisi iz DvinsSca tudi poročajo, da se pripravljajo Nemci na utmikanje iz Ponie-we&ha. 'Postaje za Zeppeline so popolnoma zginile. Kaj je s Penijo? Washington, 12. jan. Ker je avstrijska vlada izd'ala izjavo, da ni mdben njenih sulbmarinav torpediral parnik (Persia, na katerem je utonil tudi ameriški konzul MlcNeely, vlada v pomorskih krogih prepričanje, da Persia sploh ni bila torpedira-na, pač pa je potonila radi notranje eksplozije kotlov. Enaka poročila prihajajo tudi iz Aleksandrije, kamor seje rešilo največ potnikov. Vlada Zjed1. držav bo na podlagi teh poročil' počakala s svojo noto mapram Avstriji. Črnogorsko uradno poročilo.
Pariz, V2. jan. Črnogorsko poslaništvo v tem mestu je izdalo sledeče uradno poročilo: Avstrijci energično nadaljujejo s svojo ofenzivo na vseh frontah, posebno na severu In vzhodi^ Sovražnik je v silmem številu in posebno hudo napada na Ipek fronti. Mi smp jih večkrat odbili in smo jim pri-
del močno utrjeni Dunaj. Za Črnogoro je Lovčen ibolj dragocen kot če bi bil iz demanta. Zavezniki nam morajo priti na pomoč, sicer poginemo do zadnjega.
Rumunci prodajajo Nemcem.
Biskarešt, 12. jan. Rumumski listi poročajo, da je izdal ru-munsiki minister za poljedelstvo dovoljenje, da se sme tekom" treh tednov vsak teden izvoziti v Avstrijo po 9000 glfcv (klavne 'živine. Nadalje se bo izvozilo v Nemčijo 100.000 kil tobalka m 200.000 kil volne.
Konzuli kot vohuni.
Pariz 12. jan. Pariška vlada je izdlala komunike, v katerem naznanja«, da so bili 'zavezniki prisiljeni prijeti avstrijske, tur ške, nemške in bulgarske konzule v Solunu, torej na nevtralnih tleh, ker se je izkazalo, da so tu konzuli vohumili za svoje vlade. Avstrijski konzul je poslal vladi na Dunaj vsalk dan dolgo brzojavko o gibanju zavezniških čet.
1468 urednikov na fronti.
• London, 12. jan. UradVio naznanilo časnikarske zveze sporoča, da se je dosedaj vpisalo 1468 urednikov časopisov med vojake, in da vsi služijo na fronti. 55 teh je bilo že ubitih, 71i' ranjenih, deset ujetih in deset jih je bito odlikovanih. Deset ženskih urednic služi kot strežnice Rudečega križa.
Črnogorci sklenili premirje?
ILondon, 13. jan. Sem se poroča, da sta Avstrija in čnna-gora sklenili premirje, ko so se avstrijske in nemlške čete približale. Cetinju, glavtnemu mesltfu, in , odkar so Avstrijci zavzeli Lovčen, ki dominira nad Cetinjem. Drugo poroči-
H'aag, 13. jan. Henry Ford je ustanovil permanentno mirovno komisijo, ki 'bo imela sedei v Haagu ali Stodcholmu. Zajedno je bilo imenovanih deset ameriških mirovnih komisarjev, in ravno toliko jih da vsaka druga nevtralna dežela. Stroški tega odbora bodejo $500.000 na leto. Med člani te komisije je tudi Wm. Bryan, bivši amerišiki državni tajnik.
Oboroženi laški parnik.
»-i
Kajzer v postelji
* ti
London, 13. jan. Brzojavka iz Riima naznanja, d'a je bifa čiena grškega kralja, kraljica Sofija, ki je sestra nemškega ikajzerja, poklicana v Berolii k bolniški postelji svojega brata. Nemška publika ne ve ničesar o bolezni ikajaerja, k< dvorni krogi skrivajo vi malenkost.
Srbija dobi novega kralj
iLondbn, 13. jan. Iz Rima prihaja poročilo, da »bo proglašen za srbskega kralja nezakonski sin pokojnega kralja Milana. Avstrija baje želi tega postopača usiliti Srt)om za darja. Dosedaj je lemiharil na Dunaju. Edini zakonski sin pokojnega kralja Milana je Aleksander, ki je fbil leta 1903
s kraljico Drago uibit. -1
—iPrvo sodhijsko zaslis za državljanstvo- v tem letu se je vnšilo v četrtdc na Common Pleas sodnijr pred sodnikom Eestepom. Zopet moramo z največjim veseljem biljeiiti, da bili Slovenci izmed vseh narodov sveta najbolj Številno stapani. Nobena druga narod- | nost, velika afi mala, ni dala toliko ameriških državljanov kot slovenska. Nemcev je v Cleveland*! nad 100.000, pa niti polovica toliko državljanov jih ne postane kot Slovencev. Sledečj, rojaki so dobili državljanske papirje: Anton iMarolt; Mihael' Verček, Anton Brani-selj; Josip Verbič; John Pajk; Matija Primož; Štefan Žele: Matija Kodrič; Daniel Jazbec; Albin Stemberger; Frank Stre-ihove>c; Josip Koporc; John Tu-tin; Josip Rakovec; Atnton Pri- | jatelj; Josip iMramor; Henry Kožuh; Josip Babnik; Frartk Končan; Marko Kopač; Frank Dolenje; Anton Mbusfer; Ubk; Martin Vodopivec; drej Stanovnik; Josip Kužnik; Anton Bolka; Fraink Urbas in John Legan, skupaj 29 Sle cev. Častitamo novim
m- NO. 5. '
H AI	^KU	^^^^ ^^^^^ ^m	I
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE
V AMERIKI.
CLEVELAND, OHIO, PETEK, 14. PROSINCA, 1916.
" . ...
1____ J g*	.t	|_
Official Ortan of 85 Slor*-niaB Socwti*. and Orfuii-
rokah, pa ne VMinjkih.
orožje. Cena iivlj^nlja in bogastva (bo 11 a preko sle Nemčije, ki tnxxra »tati v boju proti štirim svetovnim silam, ne da t>i mogla imeti kalco trgovino z ostalim svetom.	^
In (kadar pride ta čas, sovražnikom Nemčije ne (bo treba trgati slednje, 'kajti Nemčija sama bo irazpaidla na dtucate defov. Eno leto vojslke je zaveznike iprepričalo, da se borijo proti narodu in ne cesarju, da se (borijo proti sanjam naroda, ne proti idejam par izbranih mož.
Kar zavetniki najbolj pričakujejo in o čemur so zavezniški generali najbolj prepričani, je to, da se bodo posušili nem-šlki viri bogastva in moštva, kair bo povzročilo ipri nemškem narodu željo za mir, mir — ki bo mogoče razven Alza-cije irn Lorraine .pustil Nemcem vse, kar so ;p<riborili Avstrijci, kar se je'-dolbilo na Bal-k»mr in v Rusiji. Tako bo Netmčija ostala še vedno močna. toda oropana vsqga, Ikar je pricfolbila in zaprta ji bo pot proti turškemu ozemlju in v Azijo.
In v tem duhu in pričakovanju se odpira novo leto. Bitka je dovolj jasno opisana. In prikazuje se evropska mapa, Ika-kor bo ostala za prihodnjih sto let. Vprašanja, ki se morajo reš»ti, so vprašanja nemške premoči inad Avstrijo, na Poljskem in na Balkanu. Usoda Francije in Belgije se je že odločila in pri-hodnjost dbeh je zagotovljena. Veliki Angliji se vojna niti ne pozna ne; in po^ leg tega je Anglija pridobila večiitro nemških kolonij in na svetu ni nobene nemške trgovske todije, ki bi se drznila na morje.
Prešli iz osvojevalne vojske v vojsko strpljivosti. Ce more Nemčija toJiko časa izdržati kot njeni sovražniki, ted'aj je Nemčija vojsko dobita, sice* ne na način (kakor je upala, kajti Framcija in AitTglija ste varni. In če more |N»mčija vzdržati, dokler ne izrabijo njeni sovražniki vseh svojilh mo-črj, tedaj bo vladala Nemčija od Hamfbtrrga do Aden a, od Scih.lesswig-Hols(t«iifa do Arabije, ukretpila pa se (bo tudi ob Suezu in Perzijskem zalivu. (Nadaljevanje)
Na horizontu evropske vojne.
(Pile Frank H. Simonds.)
NOVA DOBA.
(Na vojnem polju se pričenja nova doba, in na to bi rad obrnil pozornost čitateljev. Vojna se je v pretečenem letu popolnoma spremenila. Spremenila se je toliko v mnenju {Nemcev kot v ■mnenju' zaveznikov. Nada vseh zavenikov, da uničijo Nemčijo, je zginila. Iz viharja sedemnajst mesečne voj-srice je prišla Nemčija še vedno edfl'nia, in oni ki še vedno govorijo o strankarstvu v Nemčiji, omejujejo svoj igovor »na povrnitev Alzacije Franciji,
Zadnji govor nemškega kanclerja v državnem zboru je razkril potrebo, da se prepriča nemški narod, da nemška vlada ne bi zavirnihi govoriti o mirovnih pogojih, če (bi se ti po-, govori vršIH na ipodlagi sedanjih nemških uspehov. Toda zajedrto je Nemčija -tudi izdala, da nemški1 sovražniki niso pripravljeni na mir, ki bi Nemcem prizlnaj kaj ozemlja ali časti. •
Toda zakaj se pa torej nem-škj sovražniki botre? Kakšni so njih mirovni ipogoji ? Nemogoč« je to povedati, prvič, ker se aavezniki -borijo sa pamet. Evropa je v svojilh vojikati se vedno pokarala, da en narod; eno pleme, ne more samo vladati. Mir f mišljenju Francozov, Angležev, Italijanov in Rusov bi bil sedaj samo premirje, le večji vojni, kajti tudi Nemčija bi se pripravila in popravila svoje napake, ki jih je naredila v prvi vojni.
To leto, ki je sedaj pred nami bo odlo^lMMl stvar. Odločilo se bo, ali more Nemčija prinesti domov kak dobiček od silnega napora, katerega je imela. AH more Nemčija Polj-
Afriki, pa bi imeli Nemci še vseeno prosto pot k napredku do svetovne oblasti, kakor jo je imel Napoleon.
Kakor hitro bi bilo to ogromno cesarstvo reorganizirano, bi Nemčija vzela Trst, vrnila bi se v Antwerp, utrdila bi se ob Suezu, oil) Evrautsiki dolini in pri bagxladsrtci železnici.
Brez vprašanja je, da predno bi začela Nemčija z novo voj--ino, bi skušala potolažiti Francijo. Med republiko Francije in med nemškim cesarstvom ni druge zapreke kot Akacija in Lotirinška. iDfanes je Nemčija voljna vrniti Fnanciiji Metz in one pokrajine Lorraine, Ikjer prebivalstvo govori francosko. Toda če izvzamemo Francijo, ali morete združeni« Anglija in Rtusija premagati Nemčijo? Ali ni francoska vojaška sila tista moč, ki danes zadržuje Nemce, in ali ni bila bitka pri Marne pravi poraz nemških načrtov?
Danes želi Nemčija mir, ker ne more ničesar več dobiti, kar bi bilo zia- njo pomenljivo, raz-verf da drži, kar je d'osedaj dobila. Nemčija zahteva mir, ker je ekonomičen pritisk n<a njo strašen, in ker začenjajo nemški državljani trpeti in najbrž tudi mrmrati. Toda z mirom Nemci vedno mislijo mir z dobičkom z doibro prihodnjostjo, kupljeno s strašnimi z gubani i koliko mesecev klanja.
ZAKAJ JE MIR NEMOGOČ?
Ce je Nemčija, posvarjena po vzgledu Napoleona, sedaj priprav tj ena na mir, je to le "zmajgovit mir", mir njene vrste. Nemčija je spoznala, da je prišla do one točke, kamor je Napoleon dospel leta 1809, ko je naredil Francijo veW'ko in močno, pa je še vedno silil naprej v vojsko, radičesar je zgubil cesarstvmr dočim je njegova dežela zgubila vse one deta, 'katere je Napoleon osvojil in kar jib je revolucija pridobila.
Četudi bi bila Nemčija da-
dko oprostiti ruskega Hipllfilva nes pripravljena, da izprazne iti zgraditi na svoji vahodni Belgijo, odstopi Metz in Alfca-
moji poljsko dlržavo, katero bi branili Nemci- in Avstrijci proti ruski ekspanziji? To je enaka poditi-ka kot jo je imel francoski kralj Ludovik XIV, ki je hotel iz Flandrije in Alzaci-je narediti posebno državo, ki bi ustavila sovražnika, 'hoteče-ga se poBastiti Pariza. V priho-dnjosti bo Rusija velik sovražnik in še večja nevarnost za Nemčijo, kajti rusko prebivalstvo že šteje 200.000.00 ljudi j, in notranje spremembe v Rusiji bodejo slednjo naredile močno.
Toda celo varnosUproti Rusiji je za (Nlemce manj pomembna. Nemčija se danes bori, da bi dominirala nad Centralno Evropo od Baltika do Črnega Morja in' da bi kontrolirala za-padno Azijo. Avstrija je postala navadno orodje v rokah Nemčije, M a žar ska pa zavezmi-ca, katere neodvisnost in varnost je odvisna od pruske pro-tekcije. SHbija je podjarmljena, in Bulgarija, ko se je vrgla na milost in nemilost v riaročje Nemčiji, more le toliko časa živeti, dokler ji Rusi ne pridejo za hrt>et. Kar se tiče Turči je, so ruske, amigleške, francoske in laške armade pred njenimi vrati, in brez nemške pomoči je* usoda Turčije zapečatena.
Ce bi se seda^ naredil mir, če bi se Belgiji vrnila samostal-nost, Franciji okupirano ozemlje, Rusiji Poljska, Italiji Trident, Egejsko morje z Albanijo, če (bi si Francozi in Angie-razdelili tnemške kokwwje v
ciijo Franciji, pregovori Avstrijo, d'a izroči slednja Trst in Trident Italijanom in da izroči Galicijo Rusom, in četudi bi bila voljna, da izroči svoje afriške kolonije Angležem, pa zavezniki ne bi bili zadovoljni s temi ponudbami, kajti Nemčija bi bila še vedno tako mogočna, da bi ogrožala njilh mir.
V Parizu,, Londonu in Bero-linu prevladuje mnenje, da če se vojska nadaljuje, Nemčiji nikakor ne bo mogoče prenesti strahovitega pritiska; kajti Nemčija ima mamj prebivalcev kot zavezniki, nima nobene pomorske trgovine, in se bo morala ukloniti kot se je Francija uklonila leta 1814 kljub Napoleonovim zmagam in kljtfb ogromnim pridobljenim deželam. V zavezniških mestih so prepričani, da eno leto ali dve Vojske bo prineslo nemškemu narodu prepričanje, da itvirope ni mogoče premagati, in da je cena nemške ideje, biti vzvišen nad druigimi, smrt in mize-rija, ogromni davki in trpljenje.
Tako so izračunali zavezni škj 'generali in ekomomoati. O-ni so prepričani, da se Nemčijo lalliko ipobije za ceno, katero zavezniki laihke plačajo in jo morajo plačati, da se Nemčijo prisili k miru, kakor se je prisililo Francijo na Dunaju sto let nazaj. In če se sklene tak mir, tedaj bo Belgija in Srbija svobodna, in z njima vred drugi mali narodi. Nemška premoč bo strta, turška pomoč tz-podbita, Carigrad v krščanskih
Ali naj se damo Jugoslovani uplaiiti od nesreče?
Vekoslav Fabjančič, Ženeva, Švica.
. ,,	,	r.	M
irwitfffl MjtVIfl An	If 9
TCimo iinsrja, vunimaR
iMMtlro micji* tri Lm. nMmmftni
vinsicai misija, ki j« newogroni pos:oj trdnega cfc.tw.fca vsake
države.
AK Stfbija je tip države, ki je zgrajena na »trdnih tleh in ki ima avojo popolno določeno zgodovinsko nalogo. Sitirfja je spočeta v krvi; brez tuje pomoči, z lastnim mišičevjem je sam narod ustvaril Srbijo. Ona se je obdržala nad sto let v tolikih notranjih krizalh. S časom je postala vise večja in močnejša. Poslednje dve zmagoviti balkanski vojni sta podvojili njeno ozemlje in tako pomnožili vojno silo in dTžav-nj> ugledi Srbije, da je »bila od tega trenutka definitivno jaisna uloga1, ki je ima ona igrati na (Balkainu. Jugoslovanska ideja se je ipoTajgoma izkristalizirala in svojih ilirsIkUn in irialističnih povojev, in postalo je jasno, da imajo vsi' Jugoslovani "težiti za svojim združenjem v eno celotno, narodno državo, v kateri bodo Srlbi, Hrvati in Slovenci ravnqpravni člani enega tiarokla. Srbija, že obstoječa in urejena jugoslovanska država, ima biti jedro, okoli katerega se bo nanizafo cielo Jugoslovansko.
iZbrubnila je evropska vojna. Srbija je proglasila pred celim svetom, da se bori za sveti cilj jugoslovanski. Visoko je razvila zastavo narodnega in državnega edinstva Srbov, Slovencev in Hrvatov. V Več kot ©moletmi vojni je pokazala žila-vost in odporno silo, ki je začudila ves sve*, ki ki je dvakrat do nog potolkla voj/sko avstrijskega cesarja.
Danes je Srbija v veKki krizi. Zapuščena in podb izdana od svojilh balkanskih zaveznikov, predčasno podprta od svojih evropskih velikih zaveznic, je objekt skupnega napada dveh cesarstev in izdajalcev slovenske misli na Balkanu. Pa tudi v teh borfbalh je pokazala Srbija odpor in čudležte junaštva, kateremu se je moral čudi-tj »am sovraižmk, kajti ti so-sovražmiki Srbije govorijo samo s spoštovanjem o njej.
More H taka država proipa* sti? More li Srbija propasti? S to eventuelnostjo niti njeni lastni sovražniki ne računajo. Grof Tisza jo hoče samo oslabiti. Tuldi če zmaga Nemčija, bo Srbija ostala pri življenju. Žilave roke in energija in sposobnost celokupnega • jugoslovanskega naroda, ki je neimič-iJjMr^bpdo popravile, so zagrešile slabe zveze in prezgodnji Čais.
iMi pa danes prejkoslej verujemo v poraz germanske najez-de in pričakujemo od te vojne rešitev jugoslovanskega vprašanja v smislu svobode tnostojmosti.
Noben narod ni dosegel svoje svobode naenkrat, z enim samim udarcem, z eno samo vojno. Svoboda se ne kupuje na labak način, ona se dobiva samo za ceno krvi, krvi najboljših sinov naroda. Italija se je osvobodila po polstoletnih vojnah za osvoboditev in Nemčija je morala tudi več vojn voditi za svoje združenje, in mi še danes vidimo, da ta narod, ki je s svojim brezolbizirnim terorizmom udaril v lice celi Evropi, in ki je žalibože s svojim disci-p'Hranem barbarizmom celo vlil rešpekt in< občudovanje narodom nižje duševne kulture, kakor n. pr. Bulgari, in narodom, ki vsled svoje nemoči imajo strašen rešpekt pred brutalno silo, kakor n. pr. Grki in Rumunci, ni niti danes v največjem slavlju svoje prepoten-ce uspel združiti vse s\x>je so-narodnjaike v eni sami državi. Tudi Grška se je ustanovila, dvignijena izjpod turškega jarma, šele po dollgih in teških bojih, s krvjo lastnih sinov in s krvjo narodov Trojnega sporazuma ; in ta Grčija še danes i zda leč ni popolna, •zjedinjena. Res imamo primere, da So se ustanovile države brez sodelovanja proU volji dotičn<ega naroda, kakor n. pr. slučajno z Bulgarijo, katero so osvobodili Rusi. Vendar take na silo stvorjene države, nikdar ne morajo imeti pravega redu, one se dolgo ne morejo skrista-
ni sa-
Izmajlov.
Tako je naslov igre^ katero priredi društvo "Triglav" v nedeljo, 16. januarija, v Knau-sovj dvorani, zvečer točno ob osmi uri.
Ker je igra povsem prav ma-k> znana cenjenim čitateljem, posebno pa še mnogim ljubiteljem dramatike, naj omenim le nekoliko vsebine v naslednjih vrsticah.
Prvo dejanje nam predoči ljubko kramljanje med bratrancem pl. Kozakievviczem s svojo sestrično Vando ali grofico Izmajlov, ki je bila pravi kras poljske lepotice. Ni čuda. ako so mamil« ljubke besede krasno Vatido tako globoko, da se ji je vzlnidila ljubezen. Poleg sladkih besedij, ki jih je izgovarjal (tako čustveno in v srce segajoče, je Xoza'kiewicz jej podal na ogled razne romantične in dokaj impozantne slike. Napravil je nadvse krasno sliko Vande. Tako si je poleg svojega dobrikanja s sladkimi besedami pridobil dvojni vpljiv in zaupnost pri Vandi. Nastop Izmajlova, kot poveljnika armade, kaže na prvi pogled pravi tip rahlo čutečega srca in dokaz neizmerne ljubezni do s^oje soproge Vande. Dasi je bil čez štirideset let star, je kljub vsemu temu izkazoval
dov je kot dokaz tfremtjenja zi
lova, ter mu ob vsaki potreb poeocHU	.voto. K<
se je pa razširila novica,- da odide Izmajlov s svojim polkom daleč tja v Sibirijo, se je vzbudila v Židih velika skrb, kako naj bi zadbbifi posojeni denar. Da je ;bil Izmajlov poštenjak, to jasno priča njegovo zagotovilo, ko je podpisal pogodbo, da ibode celo svoto, ki jo dolguje poravnal v teku enega dneva, in je s tem potolažil zibeganost in slkrlb pri judovskih šipekulantih.
V dr.ugem dejanju, na plesni nabavi ali koncertu, katerega je priredili grof Zagorski, je dokaj krasnih prizorov, kot posnetek iz 'življenja plemičev in dvorske gospokle. Vesela družba v plesni dvorani in nastop mladih plesalcev, je dokaj zanimiv. Otožnost Izmajlova, radi skrbi, kje naj dobi« svoto, da poravna svoj dt>lg pri nepotr-pežljivemi judu, je prav jasen pojav »hipnih in mučnih skrbi. Vanda in Kozakiewicz sta mu tudi vzbujala nekoliko sumnje, dasi tega n* odkril nikoimir. Sledi »abava mad Vando in Kozakiewkzem cel čas veselice in 'razne občutljive in ljubke besede, katere je Kozakie-wicz naprenehoana šepetal Vandi, inr ji tako vzlbujal večjo ljubezen db sebe.
Tretje dejanje nam nudi prizor v stanovanju ali starinar-sko solfb zida Edelsfeeina. V prvem prizoru opazimo (hčerki joda, Ester in Judit, ki s svojim zvonkim glasom veselo prepevati bajne pesmice. Pozneje vznemirjenost Žida Edel-steina ter spretno opravljanje njegovega prometa. Velika skrb, katero je imel radi Izmajlova, če 1>ode storil to, kar mu je bil prejšmi obljoibil, itd. Izmajlov kot poštenjak prinese žkfu predmet, s katerim bi poravnal svoj do|g. Iz ljubezni do Vande, svoje žene, je ukradel predvečer briljanten nakit, pri Zagorskem, da bi mu žkl ne napravi nepotrebnih sitnosti, in da ;bi mu ne odvzel častiš katero je splošno uižival.
Zadnje dej »oje kaže, kako daleč privede nqpremiisljeno in lahkotno življenje. Izvršen <beg Varnle in Kozakiewicza v Pa-•kjer je Kozakiewiczev
nz,
stric zapustil ogromno svoto denarja njemu, kot edinemu dediču. Preseneče obvestilo, katero je sprejel Izmajlov od svoje ubegle soproge Vande, mu je napravilo pojav blaznosti, katera .se ga je prijela, ra dj nezveste žene; inovica v list idr o tatvini, ter aretiranju zida Edflsteina, mu je še toli ko 1>olj podvojilo zbeganje in blaznost. Poset njegovega stot nika, kj, je prišel, da zahteva opravičenje od polkovnika, radi govorice, ki se je širida po mestu o izvršeni tatvini *pri Zagorskem, obvestilo, da leti vsa sumnija na armadni zbor, kateremu }e I'majlOv poveljeval, vse to je nanj tako upliva-lo, da je stopil v stransko sobo in se tam ustrelil. '
Da je igra iizborne vsebine, se gotovo vsak lahko prepriča •že po tem, ker- je izpod peresa našega pokojnega Anton Aškerca. Saj je pokojni gotovo znan vsakemu po svojih neprecenljivih spisih, katere je tako marljivo in požrtvovalno podajal naši javnosti z namenom, da si vedrimo urni in zboljšamo 'bedni kulturni s tam kot zatirani narod. Upati je, da se bode slavno dbčinstvo odzvalo v velikem števiPu. Da bode duševnega užitka v dbilici, je najboljše jamstvo od igralcev, kajti njih spretnost in marljivost jo požrtvovalna pri vajah z namenom, da bode užitek v polni meri vsem cenjenim udeležencem.	"N
ZAHVALA.
•Podpisana se toplo zahvaljujem društvu Presvetega Srca Jezusovega, radi hitre in točne izplačitve bolniške podpore in s m rt nine po mojem pokojnem mote«.
V Clcvehmdu, 12. jan. 1916.
Ivana Kolar.
■ koj Ogla««te se takoj, ker lai l ko takoj pričnete deliti Orf • site se pri Union Salt Co. Ad. dison Rd. & Lake Shore R'y
i ,. 1 , -- (;
Addison Rd. Suit 6.
m_ »--■•■ _ vjSM
J5iiviiiiiiaaii>iiimiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiu»iiiiiiiiiifliii>i
I Petkova URNA RAZPRODAJ^
Vaald tadan v«lik* todansk« prilike. Skuiajte, da pridat« I* tadan I
j — gotavo obdala itnii katera telite — in prihranite «i v*^ ||
j -li----ti i . ' 'M
9S/ THE BIG STORfc SlASK?«
S	1	i
TUJEZEMSKI ODDELEK NA BALKONU. I I VPRAŠAJTE ZA SLOVENSKE PRODAJALCE.]
1 Poseb. cel dan v petek
I Ženske volnene obleke« fl
S	$2.95—$4.95 obleke, volnene serge in	\	/h 4
g	fiino pletene s svilenim aH čipkastim	r	\ I
5	ovratnikom in> gumbi, krila vse mode.	(	JJ J^
g	Črne, višnjeve, rujave, sive in drug«.	/	■
g $3 95—$5-95 volnene serge obleke, fi- \	4 A
I no izdelane s belim pique ali srilnatim t	^L B ,'M-^B ovratnikom. Vse banve ( J[ JB
Tretje nadstropje.	/	T
■	1 1	I 1 1 ii^^aJB
I HIŠNE OBLEKE I ŽENSKA KRHA I |U5,$1.50 QOp $3.00 {1 7Q J
f celi dan ^Ot nste
Lične obleke, višnjeve ali Ženska krila, volncit^ i sivi kambrrk,\vikijeve,sive serge, pisane, lično del d I aii ruidece gingham, oikm- razni vzorcif , žepotn^ttl
I cane a,! brez'	katere s pasom. Vse mer«,
g ve. Dobro pristojece dble- zadnje modt
| Ice z ovratnikom ali brez
i 'od 36—46. Čet. nadstrpj	Tretje nadstropje
I Dekliške suknje po $4.95
1 Zibelins, corduroys in volneni velours"« ovratnikom ill 1 pasom, iz žameta aH iz kožuhovine, <mere od 6—14 J^t-S
$5—$8 Junior$ chinchilla suknje, raz« f An Aflti ni vzoroi, okinčani s žametom ali z > 1 drugim mere ocf 13^19 let.....$2.95 \
i Dekliške sufknje, raznovrstno blago, V	In
■ z žametastim ovratnikom,	r . Jr. .^HH
a anere od 6—14 let.........$2.45 i tDtei«
Tretje nadstropje, x /
^iiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiintimiiiiiiiiiiiniiHimiuiimM^
1	j " 1 "'"y
■....... 1 1 m
■m J. S. Jablopslri,
Slovenski fotograf J
m St Clair Kil	MU ktMwaj
Izdeluj« slike sa ienitbe In draSinake alike, HliiiM|j| slike, po najnoT^ii modi In po niskih cenah. Zrn 9MN Trednoatnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko ▼ naravni Tclikostffl ssatonj.
MT VSE DELO JE GARANTIRANO, -m
^ : Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah inutfo trn r I geelo, da kadar treba naročiti
^ DOBRE IN MH
fj društvene tiskovine, se vselej obrnejo jjL na slovenako unijsko tiskarno
K "Clevelaodska Amerika" I^H
Mi iadelojsmo rs« druitvsns, trfovsk« ia fV privatne tiskovine. Naša tiskarna je aaJMJ lil
aodarno o pre taljena ismad vtsli slavsaakOi WA tlakam v Ameriki. Pilit« sa eeaa vaake MH L L tiskorine nam, predno se obraeta kam dm- 11
gSeL pri nea dobite lepi«, cenejše in boljša ■ ^ tiskovin«.
IS CLEVELANDSKA AMERIKA 1»
IV	PRVA SLOVENSKA UNUSKA
lyr	TISKARNA
Wf	6119 ST. CLAIR AVE.
IA # CLEVELAND, O. mmmm**
___________ _________________________________ ' ^Mm
i'	-..........WAROClilWA
I X« J&xtrvpo' JJ-fO	H+OltKp - Sc
Vsa 11-mri, dopisi la denar naj m pašilja na: "Clavelaadska Amerika",
Iailt ft. CLAIR AVE. N. E.. CLEVELAND. OHIO_
EDWARD KALEH. PMUm. j	^^ / PIRC>
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.	I
Rmd by 25.000 ShMnians (Krahmt) in Hu City of CUveland and eltewhtrt. Advertising rmtu m rwqutst. Amfiritan in spirit Fonign in hngnags only.
_TELEPHONE CUV PRINCETON 180__
Rrtf—i 0$ mtmd-dass matter January 5th 1909. at tk* post office at Cleveland, Qkit under fkt Act of March 3rd. 1879.__
No. 5. Friday, Jan. 14th 1916.
pmerni člani anfMederafistov, ki so v pričetku glasovali proti svoji lastni stranki. Ko je Washington odstopil kot predsednik, se je {ederalistom še enkrat posrečilo, da izberejo, še enkrat svojega človeka za >pred sednika, naimreč John Addame. Toda ta je s federalistično svojo politiko tako zapletel ves položaj, da je stranka začela razpadati. Pri predsedniškilh volitvah leta 1800 so federalist propadli, in so prišli na vrhunec vlade repulikanski-demo-krati, in dasi so se federalisti pozneje še 'trudili, da dobe prvenstvo, niso nikdar več prišli do vlade.
HARTFORD KONVENCIJA
■	.i	• rt l	'	' 1 '
Znamenita konvencija • v Hartfordu je zadala federalistični stranki smrten udarec. Ta skupščina narodnih zastopmi-kov Nove Anglije, kjer je bila trdnjava federalistov, je bila »kHcana leta 18114 'v svrho, da razpravlja- o pritožbah onih držav, ki so se pritožile ob času, ko so bile Združene države zapletene v vojsko z lAngli-
j mj iritftrtfitlriv nam
I * J UCrUblAJ V AN5KA.
avttxnobiklca tovarna v Clevclandu Priporočam ae vsem britgm Slo-vencem m Hrvatom za vsa popra, vila, kar se tiče avtomobilov, kakor tndi predelovanje avtomobilov, na novo barvanje. Izdelujemo nove "body" po naročilu, brzo in poceni. Mi za vsako delo garantiramo. Imamo tudi vedno na razpolago avtomobile za svadbe, veselice in sprevode. Ako potrebujete kaj ena-cega, se obrnite na j Carnegie Auto Body & Painting Shop.
ANDREAS RORICH, 3712 Carnegie ave. Bell Tel. Rosedale 170 Ohio State 7054 L.
Priporočamo se vsem rojakom. —————————— Friday
POZOR!
Priporočam vam, da kdor si želi novo hišo kupiti, kajti v tej okolici bo kompanija naredila mnogo novih hiš, nekaj plačate takoj, drugo pa na mesec na lahke obroke odplačujete. Peljite se z Euclid Beadh karo, stopite doli na E. 140th St. blizu Sylvia ave. Vprašate pa lahko na 14218 Sylvia ave. Collinwood ob sobotah in nedeljah.	(Fri. Jan. 30-16)
DR. TRIGLAV
si šteje v čast in dolžnost, da obvesti vse ljubitelje petja o tem, da je otvorilo
TEORETIČNO SOLO v petju. Sola se bo vršila vsako sredo zvečer v Knausovi dvorani.
Pričakovati je, da se bo odzvalo vieliko števik> rojakov, posebno mladenioev, karterim je priljubljena slovenska mila pesem, da se poslužijo te ugodne prilike.-
Torej sikupaj, mladeniči in nnozje, <fa povzdignemo dar glasu v vzvišenem petju. Vse stjrostke v to svriio žrtvuje'
- "DR. TRIGLAV" --— (Čri-3)
pili-1.........v »v • ■ 1 fc 1 v§
povenska Uofcroaelna zveza.
(slovenian mutual benefit astn.)i
* II	' ' ' ' \	111 * ' '	11 1	I
I llHmil)im a m».	laltorpor. 13. huw
I 19101 fFRl »it j
vdHhtiouo yjatAmm tMnioui Sedež: CLEVELAND, OHIO
VRHOVNI URADNIiKI:
PRBJD8EJDNIK: JOHN GORNIK, 6106 ]BT. OLAIR AVBNUB. PODPREDSEDNIK: FBflMOt KO O O J. 3904 ST. CLAIR AVE. ■TAJNIK: FRANK HUDOVBRNIK, 106J BAST Bind 8T. BLAGAJNIK: JBRNBJ KNAUS, 1062 BAST 62nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. S ELIfliKAR, 6127 ST. CLAIR AVE.
||	ODBOlRNIKI:
Frank M. JAKSIC, 1203 Norwood Rid. Joa. RUSS, 6712 Boi*na ave. Frank ZORIC, 6909 'Froaser ave. Fnunk CERNE, 6033 St. Clalr ave. Anton ORDINA, 61J7 St. Clalr ave. Ignac SMUK, 1061 Addison Rd. Anton OSTUR, 1168 E. 61st St. Sede vrhovnega odbora ae vrtijo vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega brada.
Pisarna vrhovnega urada 11052 B. 62nd St. drugo nadstropje, xa-daj. Cuyahoga Telefon Princeton 1276 R.
Val dopisi, druge uradne stvari in denarne nakaznice, naj se poMIjaJo na rvrhovnaga tajnika.
Zveslno glullo: "CLEVBLANUSKA AMERIKA"
ThfClwk
SAVES
"Kaker rmOmm iladwd fa*w,nt«kM>>Nsi mislil luraaM toda leniMas sai•!. 1|iWI| ••m n«k* daklico in hotel — j. poratiti, "SkavT «m vpnia. Jas bimb
IMAI mAmummmrn lah	- - -
•■fwTQni UB M MM
hatal ifilld Toda oaa j« hotela d« začn« hraaiti moj d ona ri Dum kruhro ■WaJ aaCIovoluMlTnMt Co. Itfor so ssale vlog* ▼•dno
Crwt^mpany
110,000 Dtpoaiten
|Politika in politične stranke.
| Da moremo tem bolj razu-HKieti ameriško politično usta-Bloin da lažje razumemo, na raašdsen način deluje ameriška Biržavna ima^inerija, je treba, |i|& imamo nekak pregled o a-flneriških strankah, ki se u-Pkvarjajo s politico.
t- Vselej, ikadar ameriški narod Hpaj želi, se t^ narodna želja iz-Rtazi navadno ipotom zahteve politične stranke.
IpLe redkokdaj je narejena Bbflca .postava v Zjed. državah, Bile redkoikdaj se izvoli kak urad-|;nik ali reši kako važno -vipraša-fifnje, ne da (bi imela ena ali <fru-Wma. poftitiona stranka 4caj pri ||tem povedati. Za vsakogar, ki rat hoče spoznati s političnimi graameraimi ameriškimi, je po-, ■trcflfno, da pozna nekaj notra-' ■je ■ zgodovine posameznih HBfank, posebno da spozna na-gffčine in sredstva, katerih se -te ilstrjHlke poSKižhijejo. Zigodovi-p|fT^Ktifqni!h strarik ipred usta-pia polit ionih stranic ,pred ustav-pb| 'konvencijo leta 1767 je ttfcoro brez "pomena in brez Iplpljvva na današnje razmere, liker pred1 tem časom je Ameri-Hfc spadala pod angleško gos-gpodstvo. Toda leta 1787 se je Kajredila ustava Zjed. držav, Kova načela so prišla do velja-pive, proglasila se je absohitna jfipolittčna svoboda, in iz so Be' izcumile danaim'je stranke, ■ki vlatfaijo ameriško politiko.
I Že tedaj, ko se je delala ustaliva. Zjed. držav, se je narod a-Hmeriški razdelil na dve veliki /politični stranki.
I Prvo vprašanje, katerega so Htyprafc obe stranki rešiti, je ^^Hgče bode ljudstvo Zjed. Hr£&v sprejelo novo ustavo.
BfPri ustavnen zborovanju, ko H| se idelale temeljne postave Ki bodoče Zjed. države, leta HH7, je bilp zastopanih dvoje ^R^cnjjh' ■ inmenj^ Ena stranka, |e je imenovala federalistič-Hraje zahtevala osrednjo ali Kf tira lis tično ylado. y , -Druga ■pita pa, ki se je knenova{a ■»federalistična, (pa je bila I nio^i temu, da se uygde .ustava Hpft stranka je bila zopeit raz-Bpftna na dive stranki, in sicer KKk&merne in radikalne zastop-Bnlr'f Tekom mnogih debat pri HuBvljanju usitave pa so anti-■Balisti vseeno popuistili in K tudi oni dbs?ovno sprejeli Hptavo. Zlasti je te poslance pspreletel strah, da če se med moj prepirajo, da bo imel tre-Htji 1 doilviček, naimreč Velika ■Britanija, ki je dotedbj vladala ■•feZjedinijenih državah. Zbali HBIfe pa truidi osred'nje ali cen-H|listične vlade, da bi postafo Hpyeč <močna in s pomočjo te K latarala posamezne države ^Mrol>odno gibanje. Zato so ^■ federalisti in anti-federali-Hn zidru7.ili v skupno stranko, Htro »o imenovali republi-Hh|co, ali bolj natančno "de-H^ratsko-republikansko", naj-I po vzgFedu prvih borite-ftia ljudske pravice, repub-Hpfifikih Francozov.
porf vodstvom Jeffersona je Hfanika postala tako (močna, Ertf so jo morali kmahi vsi dm-gj {x'>slusati. 5 f ' f TjJ ■ 'M 'i
Odtedaj naprej je obstajala samo republikansko-deraokrat-s'ka stranka, toda radi osebnega nesporazuma dveh voditeljev stranke, Clay a in Jadkso-m<a, se je stranka leta 1830 razdelila na dve struje. Ena izrmed te, poznana kot današnja demokratična, se je oprijela načel Jeffersonove demokracije. Druga stranka se je imenovala najprvo ^National Republican", pozneje pa Whigs, in je bila sestavljena od elementov demokratično -republikanskih, ki so do gotove meje obdržali načela federalistov,
SUŽENJSKO VPRAŠANJE.
Ob istem času je prišlo dru-go vprašanje v javnost, ki je zanimalo ves tedajni državni sistem: nastalo je vprašanje, ali naj se raziširi suženjstvo za-padno od M'issourija, Siprva site obe stranki zahtevali, da se to vprašanje ne meša z redno politiko, toda zaman, ker konečno so morali tudi to vprašanje vnnešatj v politiko. Leta 1852 se je demokratična stranka javno prtznafa, da zathteva suženjstvo, in je' dobila radite-ga ime '"pro-slavery party", ali stranka za suženjstvo. Stranka Wlhigsov pa je neprestano se skušala izogniti temu vprašanju in ni hotela jasno izraziti svojega stališča. Toda ta njih politika je bila usodepolna. Pri predsedniških volitvah so doživeli poraz, in tekom dveh let pozneje je stranka popolnoma razpadla na kose radi zahteve, da spremenijo Kansas v terito-
NASTANEK REPUBLIKANSKE STRANKE.
Toda demokratje niso dolgo ostali brez -nasprotnikov. Hitro je »nastala nova stranka, ki je zjedinila poti seboj >vse sile, ki so nasprotovale demokratični stranki in ki so nasprotovale suženjstvu. Ta stranka se je imenovala republikanska. Pri predsedniških volitvah letal860 Je demokratje niso doibro razumeli med seftjoj, in dasi je bila nova republikanska stranka še mlada, pa je porazila demokratično stramko, in Lincoln je bil izvoljen za predsednika. Od tega leta pa vse do 1912 (razven dveh presledkov Clevelandovega predsedništva, «so ostali republikanci na čelu vlade. In republikanci bi se danes imeli svojega mojža za predsednika, da ni lbt-a 1911 nastal razpor v republikanski stranki. Stranka se je razpršila na dve struji, katerih eno je zastopal Uedan j i predsednik Taft, drugo pa bivši predsednik Roosevelt, ki je ustanovil ta-kozvano "progresivno stranko''. Radi prepira rt>ed republikanci in progresivisti, je bil leta 1912 i z brain demokrat Wilson za predsednika.
Konec prihodnjič.
Veliko naših rojakov je kupilo že pred več leti stavbišča (lote), na prigovarjanje pod-kupljenfh agentov s tem, da bo-dto ta stavbišča v pa£ letih več kot trikrat toliko vredna, kolikor so naši rojaki /tisti čas za nje plačali. V več slučajih imajo nesrečni ljudje že 10 do 12 let tako kuiplje.no zemljo. In danes lahko kupite od zapeljanih rojakov za isto ceno, kot so oni sami plačali pred 12. leti* Napaka je ta: Ker naši ljudje preveč radi vrjamejo, kadar jim kedo Obljubi kravo za pet grošev. Nekateri izmed teh ljudi potrebujejo sedaj denar, in si ne znajo pomagati. Zatorej vsi taki, naj se oglasijo pri meni, da poskusim njihove lote prodati, ako prodam, jim računam po kot za moje plačilo. Rojaki' pa, kateri želite lote kupiti naj se obrnejo do mene, da ostane cela kupčija med rojaki.
JOSEPH ZAJEC,
1378 E. 49th St. Cleveland, O.
Tel. Central 6494 R. (14)
Hiša, katera ima prostora za 3 družine, je poceni naprodaj. 1055 E. 67th St.	(7)
Lepa spalna sooa s kopališčem se odda v najemsgp nizki- ceni. 998 E. 74th St. Suite 2. (7)
Išče se dekle za konfekcijsko trgovino, (Candy Store). 5393 St. Clair ave.	{'/)
ALWAYS
Cene blagu to danes v Zjed. državah višje kot zadnjih 40 let. Barvano blago je redko. Vte kar mi rabimo, stane več denarja, toda naša cena je vedno i $10.00. ~ 1
—Ali hočete prodati hišo, lot ali iščete prijatelja, znanca, dolžnika, ali bi radi priporočili svojo trgovino? Denite mal oglas v naš list, in takoj bo-dete imeli uspeh. Nad 8ooo rojakov v Clevelandu bere "Cle-velandsko Amfriko".
Kdor ima hita ali lot naprti daj, naj poskusi * oglasom v naiem listu. Kmalu ae bo ogia-
COR. PROSPECT & ONTARIO ST.
CLEVELAND, O. fe B®
,[	NAČELA:
iKakor smo rekli, so zahtevali federalisti močno osrednjo alj, centralno vl&do. Dos-slednji temu načrtu so zahtevah visok tarif, namreč visoko cpkromo za vse stvari, ki se uva-žujejo v Ameriko, meneč? da s te«m podpirajo 'bolj domače trgovino, da bodejo domači izdelki cenejši in da se bo v A* merikj čimveč blaga pridelalo. Nameravali so tuidi, da se izda velikio državnega denarja za notranje naprave in -za (veliko narodno skupno ibanko. Tean zahtevam so nasprotovali demokratični republikanci. Načelo, katero si je nadela federalistična stranka, je naravno upfjivalo, da je postala ta stranka zavetišče trgovcev im bqgatifti tovarnarjev, ker se je za nje postavila, zajedno pa je ta stranka k sebi pritegnila bu^ dl vse mirnejše elemente, ki so se ustrašili krvi francoske revolucije, «ki so mislili, da bode^ jo pristaši demokratično-repub-likanske stranke enako naredili z Zjed. državami. Kljub temu pa je bila demokratsko-re-publikarvska stranka — stram-mase.
FEDERALISTIČNA PREOBLAST.
Ko je bila glasom nove ustave imenovana prva vlada, so bile stranke nekako razdeljene med ljudstvom. Toda federalisti so bili precej boljše organizirani in imeli so sigusn^j«^ sestavljena načela-, d'ocim sč an-ti-federalisti še niso priučili skupnemu dlelu. Bo?j zmenni članš te stranke so prvotno glasovali za federaliste, tako da se je zgodilb, da je federalistična stranka prišla' na krmilo, četudi je imela manj pristašev. Washington, ki je bil izvoljen za prvega predsednika Zjed. držav, je bil izbran od obeh strank, in ni pripadal fnobeni stranki. Ves čas svojega vladanja je skušal! vzdržati ravnotežje med obema strankama, pozneje pa, radi upljiva Hamil-tona in še yeč rs*li osrednje vlade, katere^ j<e| ^Vashitijgton lji£il, se je poftkvil oa fcah feKtemistoiV. Zn arno j e o vv a-sfyro^ipnu, da k bU sicer na-roetnjak in ljubitelj syobode, ;pa je tail še vedno prijatelj nekakega Hanperializma in dvorskimi Šeg in običajev. Osrednja vlada pa je vedno taka, da zdruiži vso moč v sebi, dočim se morajo vse druge države pokoriti taki vladi: Na ta nai-čin so federafisti dobili veliko moč, dokler jih niso volitve le-ta 1800 porazile.
Nasprotna %tra»nka, anti-fe-deralistična, ki je bila v začetku jako slaba, je kmalu sprevidela, da če ne bo edinosti v stranki, da ne bodejo napredovali. Zato so sklenili pri svojem zborovanju skupno dek>. Da se jim je to posrečilo, so pomagali največ federaPisti. Kmialu se je opazilo, da federalistična stranka zastopa nazore, s katerimi se širše mase naroda nikakor niso strinjale. Ti so nazori brez pardona uničevali mesitno in osebno svobodo, in vedno bolj se je delovalo na to, da se podvržejo prance in svobbdščme posameznih držav centralni vladi. Pr-
■ ' v1^- .....i	■	-ff : '	'.' -/lirf, '
S im TEINIATR EST A f
:
s sveaih finih m modermh poroc-[ otb oblek, šlajerjev, šopkov^ | kakor tudi vseh drugih potrdb-[ ščin, ki spadajo v to vrsto.
Vsaka nevesta ali ženin ima v shičajtu poroke precej velikih ' strošdoov, in torej, če si želite svoje stroške zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, kupite, kar potrebujete za po-. roko piti meni, kjer dobite vse 1 potrebščine ipo vedno nižji ceni kakior kje drugje.
Na dan poroke pošljem k vam na dom dobro izurjeno " spletalko, ki vam splete lase im 1 opfavi iza poroko in to čisto
brezplačno. k Za obilen obisk se maj topleje priporočam, ker bom tudi ved-r no gledal na to, da v^tm točno ■ in pošteno postrežem, i	Z spoštovanjem
BENO B. LEUSTIG, l 6424 St. Clair ave blizu Addi-l son Road.	(26)
I ZADNJA PRILIKA!
Vse ženske in otročje zimske suknje iz najfinejšega blaga, najmovejše mode, vse številke, morajo biti razprodane ne gle-1 dajoč rna zgu(bo ali dobiček po ' sledečih, cenah:
ŽENSKE SUKNJE: " poprej $ 7.50, sedaj $3.25 poprej $ 9.50, sedaj 9 3.95 " poprej $112.50 do $ 15. L sedaj samo... 6.95 " Vse auknje vredne $18 do $25. sedaj samo.. ti.. $11.75 OTROČJE SUKNJIČE: ^ poprej $4.00, sedaj <S1.98 poprej $ 5.00, sedaj 75 Vse suknjiče vred. $6—$10, sedaj samo......$3.95
Zapomnite si dobro, da blago kupljeno pri meni, je garantirano čisto, sveže in trpežno.
Kupite sedaj, Jcer lahko do-• bite dve suknje za ceno ene.
Za obilen obi^k se vam naj-topleje pniporočam.	(11)
BENO B. LEUSTIG, 6434 St. Clair aVe. bKzu Addison ceste.
KUPČIJA MED ROJAKI!
••••Si ~ -.........-1MML 1
-J ^^
' .aBfP ~
uit
Ulic	1 a..	'i' 1
v- J^B^^^^F-
a m
Nations! Drug 8tora! Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 6if ceste. 9 posebno skrbnostjo izdehijemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
□	Pouk v angleMlnl In (»popi* D
□	Ju potom dopisovanja. V Cleve- B b landu tudi • privatnim uftlto* b b Ijam. Denar, ki aa irtvuje za m- b b mo Izobrazbo, Ja najbolje nalo- b b ten, In ne vzame ga ne kriza n« b b vojna. Pilite za pojaanlla na b b slov. k. iola. b b 6119 st Clalr ave. (4s)b b CLEVELAND, ohio. b
PINO VINO
vedno jdobite pri Jos. Koželu. Belo, niagsrs in concord vino. Posebno iensksm je moje vino znano. Po stari navadi Jos-Kozely, 4734 Hamilton ave.
Dekleta!	Dekleta!
Naučite se najbolj lahkega in najbolj plačanega dela izmed vseh. La<hko, čisto delo, posdb-no za ženske. Mi imamo izvedence, ki vas učijo izdelovati cigare v kratkem času, im v tem času, ko se učite, ste plačane. Z malo izkušnjo lahko naredite več denarja kot pri vsakem drugem delu. Pridite k nam, da se pogovorimo.
American Cigar Co. E. 9th St. NWoodlsnd ave. ---(10)
Delo dobijo takoj dekleta stara 18 let ali več. Dobra, stalna tovarniška služba. Pridite pripravljene na dtefo. Lake Erie Inon Co. 915 E. 63rd St. severno od 9t. Cfeir ave	(8)
Bell tiosedsle 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Ursdne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in 10* boto zvečer od 6—8.
Dr. P. L. KENNEDY, zobozdravnik
Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 540a Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. .(23-416)
Išče se dekla za splošna hišna dela. Stalno delo, plača po dogovoru. 1226 E. 55th St. (5)
Čedna frornt soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. 1386 E. 53
St.	(4)
Dva fanta se* sprejmeta na hrano in stanovanje 1261 E. 6obh St.	(sred,—8)
Pošteni fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje 5605 Bonna ave.	(6)
Opremljena soba se odda za dva fanta. 1171 E. 58th St zgoraj.	' (5)
Soba za enega fanta se odda 11140 E. 6otih St.	(6)
Oddasti se dve sobi za spati, kjer si stanovalec lahko sam kuha. 1319 E. 55th St. (6)
Lepa priložnost za pravega Slovenca.
•
Grocerija, obstoječa 7 let, napreduje jako dtobro, ima veliki slovenski "cash" promet ter zanesljive in stafne odjemalce. Trgovina se proda poceni, radi dolgotrajne bolezni v hiši, in ker se gospodar zanima za drugo podjetje. Kupec mora imeti $1000.00 gotovega denarja. Frank Wachcic, 3244 St. Clair ave.	(9)
Naprodaj je lekarna, obstoječa 25 let z velikim prometom. Gospodar želi opust&ti trgovino. Lepa priložnost za pravega moža, imel foode velik dobiček. 712 E. 152nd St.	(7)
Išče se slovenski ali ihrvatski brivec, izučen v sitarem kraju. Pfača dobra in po dogovoru. Peter Popov, 2823 Globe ave. Lorain, O.	(5)
daj prt meni po *Kjno zniža-
ni ceni -
Kupite sedaj in s> prihranite, denar, ker volna je vsak dangi
Za dbilen obisk se vam «smM topleje priporočam . BENO B. LEUSTIG 6434 St Clair ave.
i 1 blizu Addison ceste.
Čedna front sobe se odda za
ali 2 fanta, ali pa za dve dekle-^ ti 1259 E. 6ist St. zgoraj (6)"
^f ! . ^ i .	I •	Si IB -O.Ig., 1,6!».»
Dvojne znamke
"Četi dan	četrte K, '
I -■ 1	# I I	1 ,!!'," !'■ I;1' ' '
■ Stotine stvari m razprodaji rsa QSHQ Id dan t Diien pritE^
Molke, ženske, deike in dekliške obleke. Vse blago je mo- Kg* derno, trpežno in po ceni.	j
Tolmače za	e*)ropsKfi jeziK*
naJem 1nje*emsKfitn oddetKu SLiŽ^SJl j
Oni tam pomagajo pri kupovanju, da dobite kar telite in Tam naredijo
m visi
f prihranite
I od $5.00
I do $8.00.
IUmmi
iiuuvuvga
posredovalca
fjjv'-*-?.' L" '■-' "
theRIOIHAN brus®
nas/ bodeš deš dosti godi tu*, iin> dcš
i fis i PJ ^ m © » m
11J ^k f ^ kM
omar«
tllllllll
JNM?m
noč,
la
leo te je po sobt za-ivati tenrnoZelena senca, katera je prihajata z vrta, vkfeli so, da je storjeno delo dobro bi popolno. iNoto ko so sftolentli, -da se
_ni konzorcij« so že pod-lsetih stolov, je stala v sredi
ne dfclnice, katere n»o na- dvorane. Razven prej omenje-1 bosti mesečno vršili dVe seji, i obdržati ovrgli Torej nega, ni bilo druzega pohištva, Un» sicer mala seja petnajstega, lo. je stod-vajset; delničar- kot še cllve dolgi omari za <kmiji- a velika tridesetega v mesecu, v, kateri so zastopali slkoro ge, kateruhi stekla so bila v no- so se razSli. ridesettisoč delnic, kar naj trarojosti z zeleno svilenimi za- Saccard in Hamelrn sta šla dalo skupno število dveh ti- stori zastrta. Soba je bila tape- »kupaj v risalno dvorano, kjer glasov, to j« toliko, kolikor cirana z temnoruidečimi tape- ju je gospa 'Karolina ipričaiko-je zahtevalo, da se je mo- t ami, in edina tri oflcna, so bila vala. >Ja zadregi svojega bra-imeti sedež in glas na sflcup- olbrnjena na vrt hotela Beauvil- ta je taikoj spoznala, da se je i. Ker pa si .posamezen <fcl- lieres. Samo mračna zračna radi pomanjkanja1 energije zo-r ni smel nikdar več kot svetloba je prihajala z vrta, ka- pet enkrat podal, deset glasov prilastiti, ne gle- kor iz ikakega mirnega, z drev- V trenutku jo je to s.pozna-govih akcij, tako veliko število jem obdanega samostana. Nad- nje razjezilo. "Toda poslušajte govili akcij,tako je znašalo na- zormi odbor se je zbral, da .si iz- vendar! To m<i pametno," je tanČno število glasov, en tisoč- voli svojega predsednika, in je zaklical Saccard. "Pomislite eesto skupaj triinširideset. bil, ko je štiri ura odbila, sko- vendar, da ima predsednik tri-Saccard je izrecno za/hteval, ro polnoštevilem. Marquis de deset tisoč framkov ,plače, ka-da vodi sejoiHamelin, a sam se Bohain, ctolge suihe postave, s tera se bode še podvojila, ta-je prostovoljno izgubil med svojo bledb aristokratsko gla- koj, ko se naša kupčija na bolje množico. Za inženirja in sebe vico, je bil častitljivi zastop- obrne. Niste zadosti bogati, da \ je vzel po petsto delnic, kate- nik starega plemstva, nas-prot- l>i se mogli takih dohodkov re naj Ibi se vplačalo po izvrše- no je prijazni tDaigremont za- braniti.....Čempi se splofli boni vknjižbi. Bili so navzoči vsi stqpai] -bogate, in uspehov va- jite?"
člani konzorcija. Daiigremont, jene državljane cesarstva.	"Ja'z se bojim vsega," odvr-
Huret, Sedille, Kolb, marquis Sedille je govoril z Kolbom ne gospa Karolina. "Mojega de Bohain., vsaki * skupino del- o nekem nepričakovanem sre- brata ne bode tu„ a jaz sama, aičarjev, kateri «o pod' njih po- čanju na Dunajskem trgu. Oko- ne razumem nič o denarnih veljstvom prišli	li mize so poslušajoč sedeli dru- zad'etvali. Vidite, teh petsto del-
(Nja tej skupMni se je zapa- gi člani nadzornega odbora; mc, za katere ste ga vpisali, tudi Salhatinija, enega naj- eni so skušali vjeti kako borz- brez da bi takoj plačal! Torej?
bnejših .subskribentov, no novico, drugi so zopet go-1 Ali ni to prava netočnost? Ali o tako jautroua, kakor tu- vorili o svojilh osebnidi zadevah, ne 1>i 1>ili mi kaznjivi, v slučaju, vUjih nastavljencev battr- Oni iso bili vendar samo zato hla -kupčija spodleti. Ali se sploh teri so pred dvema dne- tu, da so izpoi'nili število, Ln» da na slabo obrne?" nastopili slu&bo. Vsi važ- db dnevih plena, pograbijo svoj Saccard se glasno za-s,meje: Inic se tikajoči sklepi, so delež. Huret je prišel kot ved- "Taka bagatelna svotal Pet-aprej tako natančno pro- no prepozno, brez sape in v sto delnic, prvo vplačilo od jeni in trdni, da niše niti zadnjem trenutku. Ko se je 0- 62500 frankov! Alko ne bode konstituirana, generalna I pravici], so še tudi ostali, do- mogel po prvi razdelitvi do>bič-ekla talko mirno, kot sedaj stoječi odborniki zasedli ka, predno šest mesecev pote-ta. Enoglasno so se pri- svoja mesta.	če, te malenkosti plačati, po-
pravila, nakar se je iMarqujs de Bohain, je kot tem je boljše, da skočimo vsi U kapital, ter se vplačalo najstarejši zasedel - stol pred- skupaj takoj v Seno, prej kot ce, po «toindvajset franr secjnik^, kateri je bil pozlačen se še ipotnid'imo, še ikaj podvze-. Potem se je slavnost- '" vifijj o4 drutgMi. Saccard kot ti... Ne, pomirite se, špeku-silo druižbo za konstl- ravnatelj; mu je sedel naspro- lacija zad-avi samo nezmožne-Nprto se je prešlo k vO- ti. Taikoj ko je marquis nazna- ga." nadzornega odbora. Ta nil, da se prične volitev ipred- Sedela je še vedno tu, vsa naj bi obstajal iz dvajse- Uednika, je vstal' Hamelin, in I stroga, v vedno naraščajočem nov, kateri naj bi poleg da bi «e ubranil vsake kandida-1 mraikti v sobi. Potem se je pri-•vote petdesettiaOč fran- ture, pričel je dolgo in široko! neslo v sobo dve svetilki, ka pokritje stroškov število dokaze vati, da odpotuje pri- teri ste z svojo svetlobo raz-sej, dobival še dleset pro- Jiodnji dan v Orient, dla se ne svetili stene, velike zvitke raz-od čistega dobička. Ker razume na knjigovodstvo, da- ličnih planov in pisane akva-bito za prezreti, je vsaiki lje, da mu je bančno in borzno relske slilke. konzorcija želel priti v ta poslovanje popolnoma tuje, 5e je 1>ila planjava gola, go-j tako so bili izvoljeni tier da se že vnaprej zalhvalj.u- rovje je zapiralo očem razgled t, Huret, Sedille, je in odklanja čast predsedni-l in ona si je živo predstavljala 1, marquis de Bohain, ter ka nadzornega odbora.	potrebo onega starega, na svo-
ikaterega so mislili Do skrajnosti začuden ga je I jih zakladih |x>čivajočega sve-i predisedniikom. Iz- poslnišal Saccard; še dan jx>- ta, katerega naj bi se torej po je bilo še štirinajst dru- prej je bila stvar že slkoro do- moderni vedi potegnilo iz ne manje poznanih delničar- menjena. Uganil je, da govori vednosti in blata. Koliko lepe
on pod vplivom sestre Karoli- ga in dobrega ostane še za iz-ocard, kateri je dosedaj ne, kajti »bilo mu je znano, da (polniti. In prikaže se ji nova v temnem zadnjem delu sta iniela dopoldne oba daljši vizija; kot v megli zavite vidi e, je stopil naprej v tre- razgovor med seboj. . nove rodove korakati pred svo ko je prišel čas, za voli- iKer pa ni hotel imeti notte-ljimi očmi, nov, močnejši in ravnatelja.	ne&a drugega predsednika kot srečnejši človeški rod, poganja
j ko ga je Hamelin pre- ravno Hamelina, nobenega ne- liki rožno tpol|je iz starih tal, •ga je Skupščina pritrje- odvisnega človeka, kateri <bi rod zdrav in napreden, pozdravila. Tudi on je mu lahko njegove načrte križal "Špekulacija, špekulacija !" enqglasno izvoljen. Konečr torej je posegel vmes, in. za- mrmra nehote v dvomih, je bilo trelba voliti še dva čel dokazovati, da je urad pred- Saccard/ kateri je dofcro po-pregledovalca, kate- sednika fe časten urad; da po- znaval njej navadno mišljenje, dolžnost <bi bila, generalni polnoma zadostulje, da je pri je na njenem obrazu pazino za^ inj natančen račun pre- generalnih sejah navzoč, da sledov al njene misli, in je ve-nadzorovanje bilance, podpisuje predloge in zahteve del, da se iste bavijo z prihod od predsednika in nadizor- nadzornega odbora, in da dr- n j ostjo.
odbora predložene raču-natančno pregledaiti.
ne baš potrebna uradnika je Saccard izbral nekega gotovega Rousseaua in nekega lierea. Prvi je kil od dru-popolnoma odvisen, a dru-dolg, (plavolas in zelo vljih-1 gospod:, je vedno vsemu pritrdil, ker si je 'želel pozneje priti v nadzorna odbor, v slučaju, da bodejo sedaj z njegovimi sroožnostimi zadovoljni. ' Po imenovanju Roulsseau-a in Laviguiera se je hotelo sejo zaključiti, tedaj pa so se na likov apel deset pro-centne premije vstanoviteljev, je zneslo Skuipno svoto šti-ristotisoč franikov, vknjižilo na vstanovne sftroške podjetja. To je bila malenkost, nekaj se mo-1 vendar žrtvovati. Veliki deničarji so potem tali, da se je množica mali rupom kake ovčje črede in so počakali do zad-zunaj na etaoin taonini roke, ini se zadovoljno rijajoč razšli. Že naslednji dan se je z4>ral odibor v hotelu Orvi-v prejšnjem Saccardovem iu, skupaj. Velika miza, tna z preprogo od zele-obdane od dvaj-
ži govore. Sploh pa se bode-vo-1 ".Seveda, špekuJacija. Zakaj lilo Še enega predsedniškega se strašite te 'besede?.;..Spe-namestnika, kateri bode .pred- kulacija je kakor vada, večno sednikui vedno za pomoč. Kar zahtevanje, katero sili človeka
se pa drugiUi zadev tiče, ktaji- I k bojat hi življenju____Ako mi
govodstva, tborzn« kupčije, in dovoliste, da vam povem neki tisočero drugih 'posameznosti primer, tedaj vas prepričam.'* vsalke velike bančne hiše, zato ISaccard se zopet zasmeje, je on tu, Saccard, kateri je rav- kajti spomnil se je na nekaj nateljem za to imenovan. nežnega, nekaj delikatitnega.
Po pravilih je on zato tu, da Vendar je povedal svoj obetani kontrolira dohodke in izdatke, planer, kajti imel je navado, da vodi bančno kupčijo, da pri-Ida je od ženSk rad brezobzirno prav,lja seje za nadzorni odbor govoril.	■ -
.....sploh, on je eksekutivna "Torej, ali mislite, da bi....
cft»last družbe.	no, kalko .bi se izrazil?____brez
•Kakor so bile te besede pre* nemoralnosti prišfo dosti otrok pričevalne, vendar se Hamelin na svet? Na sto nezaplojemh še dolgo časa ni nehal braniti oti'ok, je komaj eden ploden, te časti. Tudi Dargremon-t inlPregoreča čezmernost prinese Huret sta ga1 odločno silila, naj I torej ta potrto sdboj, kaj-prev^zaine kadidattrro. t ne?"
iM!arqui9 de Bohain je ostal "Gotovo!" odvrne ona v za-doslojanstveno popolnoma tih. dregi.
Konečno se je inženir vdal, "Torej, brez špekulacije se in je bil imenovan predsedni-1 ne more narediti 'kuipčije, čekom nadzornega odbora; a za njena prijateljica.....za vraga
nadomestnega predsednika se tudi, čemu bi z svojim denarje z volilo nekega nepoznanega jem zaklada! in svoje premo-posestnika z dežele, svoječas- ženje na kocko stavil, ako mi nega člana državnega zbora, ne nudi nenavadnega1" užitka, v ikomteja de Robin-Chagot-a. hitro srečo, katera mi ndbo On je bil dobrodušen pa skop odpre? Z postavnim in malem-mož, izvrsten«, apatičen "pod- kostnim plačilom dela, z mo-pisovaFni stroj."	drim ravnotežjem vsakdanjih
Za zapisnikarja so izvolili, člo-lopraN-kov, je življenje na svetu
I ..	, . . *	__
g i ' '
ernki- padejo. 'Prikažite jrm :pa na ho-r icon tu svetle konture fate n\organe, obljuibite z emm somom naredite sto souov dobička, pozovite vse one zaspance na lov, na nekaj nemogočega, na lov, na katerem se v teku dveh ur sredi grozovitih pre padov zaimorejo priboriti milijoni, potem se tek sveta ol)>rne, muje in moče se napno, vse radi pohlepa po bogatstvu."
Sedaj se je tudi gospa Karolina zasmejala:
"Torej," pravi, "sklepate, da se mora to trpeti, it radi nara
ve same.....Vi imate prav,
življenje ni posebno čednost-tno."
■Pravi fbojni pogum je šinil vanjo db mislih, da je vsaki korak k napredku šel skozi kri in blato. Volja je bila glavna reč.
Njen pogled1 se je zagledal na načrte in risbe, katere so bile po dolgem ob stenah, in zagledala je zapeljive slike bodočnosti : pristanišča, prekopi, deželne ceste, 'žleleznice, planjave z krasnimi in- fino urejenimi kmečkimi posestvi, nova, lepa mesta, v katerih je bilo ljudstvo zelo učeno.
"Dobro, prav veselo, "dati vami moram zopet prav, kot vedno.....Skusimo pa storiti
kaj dobrega, da se nam bode odpustilo."
Njen brat je še vedno molčal ; sedaj pa je stopil naprej, in jo objel. Ona mu je ipožu-gala z prstom:
"O ti, ti si priliznjen mucek,
te<be poznam......Jutri pa, ko
nag/ bodeš zapustil, se ne bo-ibrigal, kako se nam kakor hitro se bo-tam vglobil v svoja dela, bode vse dolbro; ti bodeš sa njaj o triuimfih, v tem, ko se n>a bode tukaj, mogoče cela stvar sesula pod nogami.
"Toda," zakliče šaljivo Sat card, "saj je vendar domenje no, da vas on ;pusti tukaj kot mojega orožnika, kateri ima nalog mene zgrabiti, kakor hi tro zavozim iz ceste!"
Vsi trije so se glasno zasme fall.
"Na to lahko z gotovostjo računate, da vas bodfcm zgra bila! Ohranite si le v spominu kaj ste naim Obljubili, najprvo nama obema, potem tolikim drugim, naprimer mojemu, do bremu Dojoie, katerega sem vam toplo priporočila.... Da im* našim ubogim sosedin j am tem ubogim damam iz Beau-villers. Danes sem zopet videla, ikako je mogla njih kuharica nekaj kosov njih perila oprati, gotovo hočejo znižati račun njilh perice."
Nato so se nekaj časa vsi prijateljsko menili in določili čas Hamelinovega odhoda.
Ko je prišel Saccard zopet doli v svojo delavno sobo, mu je naznanil sfinga, da ga neka gospa čaka, in da se ni hotela odstraniti, dasitudi ji je rekel, da je seja, in da težko, d"a jo bo mogel gospod sprejeti. Saccard je Ibil truden, in je zapo-vedal gospe ji sprejem odlpove-dati, toda spomnil se je na svoje dolžnosti; ako zapira vrata svoje hiše, odvrnil si bode u« pehe in srečo. Množica teh Ijti-dij, kateri so ga hodili prositi, ali pa so prihajali po sivete, je rastla dan za dnem, m to ga je naredilo, veselja pijanega.
Ker je ena sama svetilka razsvetljevala sobo, ni obiskovalke natančno videl. "Gospod Busch me je poslal
sem, gospodi....."
Razjezil se je, po tankem glasu je spoznal gospo >Me-cihain, in ji tudi ni ponudil sedeža. No, lepa delničarka, ta ženska, katera kupuje delnice po teži!
Ona je pričela mirno .praviti, da jo je poslal gospod Busch, da se hoče informirati o '^Ban-que Unifverselle" — Ali so še delnice na razpolago? Ali je caj upanja, še nekaj njiih dobiti? To je bil pa gotovo le izgovor, da je prišla v hišo, d'a kaj izvohuni, kajti njen kot pšica bodeči pogled je pregledal v trenutku vse po sobi, ter se vedno zopet vstafvil na Saccar-du, kot da bi hotel prodreti v dno njegove d-ulse. Po dolgoletnem potrpljenju je imel Busch FamoznO povest o za-
odgovori Saocard osomo.
Ona je sprevWela, da ne bo mogoče {fanes nič rz njega dobiti, in da bi bilo danes neumno, še kaj tvegati. Zato se je takoj obrnila proti vratom1, še prej ko je bila odpuščen«.
'IZakaj pa ne zahtevate nič delnic ■za sebe ?" jo je vprašal zasmehovalno.	,
tZ svojim sikajtočim in rezkim glasom je odgovorila:
"Kaj jaz? to ni moje operacijsko polje----Jaz še čakam."
Dalje prihodnji«.
Kadar iščete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k nam ali pišite nam, da denemo v list. Ker je "C2eve]aiuhk» Amerika" razširjena po vseh mestih, se bo prijatelj kmalu dobil »
IMENIK OfHJŠTVENIH URADNIKOV S. O. Z.
"SLOVENEC" It 1.
preda. Al. Stemfoerger, 853 B. 137. St. ta]. Frank Zorič, 5909 Prosser ave blak. Frank Oaredkar. 1063 B. 68th St zdrav. J.M. Seliškar, 6127 StClalr ave Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grd in o vi dvorani, 6025 St. Clair ave.
"8L0VAN" it. 3. preda. Martin Sorn, 1119 Addition Rd laj. Joeip Skupek, 1119 Addison Rd blag. Rad. Perdan 6024 St. Clair ave zdrav. F. J. K urn, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Jos. iBirkovi dvorani, 6006 9t. Clair ave.
"SV. ANA" tt 4
preds. Ivana Gornik, 11075 B. 61st St taj. Gennoefa Supan, 5422 Stanard ave blag. Mary Strnlfta, 1009 B. 62nd St. zdrav. J.M. Seliškar, 6127 St.Clair ave.
Zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlwovl dvorani, 6025 IB*. Clair ave.
'•NAPREDNI SLOVENCI" it. 5
preds. Fr. Cvar, 38$ 7 Lakeside ave taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave, blag. Fr. Butala, 6410 St. Clair ave zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave Zboruje vsako drugo nedeljo v me secu ob 2. pop. v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.
"8L0VENSKI DOM" it. 6. preds. L. Rechar, RFD. 1, Euclid, O taj. J. Korenčbč, Box 126 Euclid, O blag. John Fabec, 876 B. 200th St. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clatr ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dop. na 876 B. 200th St
"NOVI DOM" M. 7. preds. Ant. Cugel, RFD. 1. Euclid, O. tadL L. J. Safran, 4803 St Clair ave. blag. Jos. Berknpec, 1090 B. 66th jBt. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsako pifvo nedeljo v mesecu ob 10.30 dop. v Jos. Birkovi dvorani, 6006 St Clair ave.
"KRA8" it. 8.
preds. Frank Legan, 676 B. 160th St. taj. Ignac Medved, 15725 Saranac Rd blag. Ferd. Ferjančlč, 986 Ivanhoe Rd zdrav. F. J. Kern. 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v me-Becu ob 9.30 dop. v cerkveni dvorani na Holmes ave.
"GLAS CLEV, DELAVCEV" it. 9.
preds. Frank Bittenc, 1042 B. 61th St. taj. John Brodnik, 6515 Juniatta ave. blag. Jos. Lunder, 974 Addison Rd. zdrav. F. J. Kern, 6204 St Clair ave.
Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Leo Schwalbovi djvorani, 6131 St. Clair ave.
"MilR" it. 10 preds. LouVs Vrček, 3684 B. 78th St. taj. Flori Jan Cesar. 3559 B. 82nd St. blag. John Vintar, 3614 B. 81st St. sdrav. F. J. Kuta, 3726 (Broadway S. B Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Jos. Smrekarjevi dvorani, 3627 B. 82nd SL
"DANICA" št. 11. preds. Agnes Zalokar, 899 Addlsqn Rd. taj. Ivanka JerSan, 987 B. 76th St. blag. Ana Blatnik, 6304 St Clair ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsaki drugi torek v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani
6025	St Clair ave.
"RIBNICA" it 12. preds. Tt. Virant, 969 Addison Rd. taj. Frank Lunka, 5523 Carry ave. Wag- Nick Vidmar, 1145 B. 60th St. sdrav. F. J. Kern. 6204 St. Clair ave.
Zborttfe vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovi dvo-rapi, 6015 St Olalr ave.
"DOSR. »LOVEN K E" it 13. preds. I. Vidrik, 19764 Shawnee ave. taj. M. Drugovlch, 19508 Keewanee bias. Ang. Ivančlč, 1280 B. 168th St. sdrav. F. J. Kern. 6204 Bt. Clair ave.
Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v Jos. Drugo-vičevl dvorani, 19508 Keewanee ave.
"CLEV. SLOVENCI" it. 14. preds. Frank Laurlč, 6011 Glass ave. taj. Josip Gašper, 1145 B. 60th St. bias. Frank fBranoelj, &616 Carry ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne v John Grdimovi dvorani, 6026 St Clair ave.
"DR. A. M. SLOMŠEK" it. 16.^ preds. Jos. Megllč, 6614 Schaefer ave. taj, Leopold Kušlan, 1221 B. 61th St. blag. Franik Kebe, 1221 B. 61st St. zdrav. J.M. Seliškar, 6127 StClalr ave.
Zboruje vsako fprvo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne v šolski dvorani sv. Vida.
"FRANCE PREŠEREN" it. 17.
preds. Fr. Sodnlkar, 6218 St. Clair aye. taj. J. Stanpfel, 8127 St. Clair ave. bla*. A. Anllovar, 6111 St. Clair ave. sdrav. J.M. Seliškar, 6127 St.Clair ave.
Zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani,
6026	St. Clair ave.
"SV. CIRIL IN METOD" it. 18. preds. J. Zakrajšek, 6218 St Clair ave. taj. Joto Videli voli, 1153 B. 61st St. blag. Anton Bašca, 1016 B. 61st St. sdrav. J.M. Seliškar. 6127 StClalr ave.
Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v šolski dvorani •v. Vida
OPOMBA:
Va teh ur
puščeneim otroku za zrelo; od^ meniti m
Vsako spremembe nasto-
DOBRO DELO.
Moike obleke................f 1.00
Moik* suknje.................$1.00
JopMfc..............................50c
NIZKE CENE.
Ženske kiktje.....................80s
Ženske dolge sukqje $1.00 Ženske obleke.................$IJOO
Tha DAMM DRY CLEANING Co.
CSLZ223T 1574 E. 55th ST. ="L22»f
A. J. DAMM, poslorodja.
TIL. PRINLftlON 1sm4.
FRANK ČERNF
1	slovenska trgovina	JLsfl
3 FINIMI URAMI, DIAMANT!, GRAMO-FONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
m
6033 St, Clair Art.
Kadar želite kupiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia grafofone, plošče v vseh jezikih, posebno Importirkae slovenske plošče is stare domovine ter vse v to stroko spadajoče predmete, obrnite se zaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, slatniue in grafofonov. Vsako blsgojejamčcno.
MARTIN SCHULLE
(Eaflt Jamil^ Xtquor Kouae)
Velika aalsga rasnsga vina, iga^ja in dragib pg«2. Trinsijeve vino. Fine cigare.
Rojak GEO. TRAVNIKAR v službi in ga b« veselilo vi pozdraviti v teh prestarih. 5602 St, C lat
Ilovenski
grebni zavod,
pohištva, pečij in kočije in avtomol poroke, krste in druge prilike.
6108 St Clair Avenue.
za nsklonjenott m podporo I strežb« redno točna in poltena.
• ii ■>
Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam
POSEBNOST I Varnostni bmdi sa draitvsM aradaflw ps 25c. od WOO. OS aa leto. — Javni astar. - Psissalls la nssveti sMtoa].
AUGUST HAFFNER,
lkT „ —— ,. n J W»__J
rvorwoou tvoaa
____s_____i«_______
II JVAZJSfAffILO.
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem kupil nov av- I romobil "CADILAC 8" na osem cilinkJrav, da mf bode I
mogoče občinstvu postreči db vsaki (pri Tik i, za zenitov a- I nje, izlete, krste in pogrne. Cene bodo kalkor v©(fno niz- I kc. Postrežba točna. Pokličite nas po dnevu ali ponoči, I vedno smo na razpolaga
Posebna prilika se nudi novoporočencem, ki fcuipij® I pri nas za $50.00 ali več v gotovini pohištva, imajo ;
BREZPLAČNO na razpoJJago en avtomobil od 8 zjutraj do 12 dop. ob tže- I nitovanju.
(Rojake opozarjamo na maš moderno urejeni pogTab- I ni izavod. Za'hvalna pisma so nam najboljši dokaz, da smo I priredili najbolj urejene sprevode in to še za tako nu&o J ceno, kot nikldo drugi.
Moderna Ambulanca vam je na razipolago po dnevi"!! f ali ponoči.	1
POGREBNI ZAVOD ODPRT NOČ IN DAN. Se priporočam za nadaljno maklonjenost
JOS. ŽELE, 6108 St. Clair Ave. 1
Tel. Princeton H1194 W.
JOSIP ŽELE,