1944 WAR APPEAL
O
frf Vf
your Red Cress aft his side!
tWvilk* pokf onion sa dan, k» VUt BAroČBio* - V teh čadk ■ploft&tga pov •^tf t, potrebo -J® lin Vate st ^ Skoftajt*
imeti naročnini ^ \ plačano.
GLAS NARODA
O .
lisi storrensldfi JtlatcevT Ameriki.
»kIMlallhiM OBW. a* New I«fc, N. f, ^
Act ef
No. 48 — Štev. 48 $ ® ^
Srd. 1ST*.
NEW YORK, THURSDAY, MARCH 9, 1944 — ČETRTEK, 9. MARCA, 1944
VOLUME LIT. — LETNIK LIL
BOMBE PADAJO NA BERLIN
1800 AEROPLANOV VRGLO 350.00 \ ŽIGALNIH ROMB NA PRESTOLICO
Včeraj je bil ob belem dnevu izveden na Berlin največji *račn,: napad, ki ga je še doživelo kako,mesto. Okoli 900 letečih trdnjav v spremstvu nad 1000 napadalnih aeroplanov je vrglo na Berlin 360,000 bomb —10,000 razstrelilnih in 360,000 vžigalnih. Niih skupna teža je bila okoli 2000 ton.
V zračnih bojih so ameriški »o vrnili, je bil po napadu Berlin zavit v proste oblake dima na razdaljo osem milj. Veliki po-ža r ^ je pričel, ko je prva skii-piua bombnikov bombardirala na jil>olj industrijski kraj Berlina. Dim iii sij plamena je bilo mogoče videti na razdaljo 100 mil. Koliko je mofrooc posneti iz samo površnih poročil, so bili zadeti vsi poglavitni ci-Iji kot Erknerjeve to vame, letališča, mnogo tovarn in vojaških naprav.
Poglavitni cilj pa je bila Er-knerjeva tovarna, ki izdeluje 90 odstotkov točajnih kroglic fball-bea rings) za aeroplane. To je po svoji važnosti dr upa tovarna vrsrte za tovarno v Seliweinefurtu.
Nemnki napadi ni aeroplani so s precejšnjo silo napadli prvo skupino (bombnikov, drugi pa so poleteli nad Berlin, in so	niyati bundle «
so se (brez boja zopet vrnili na svoje letališče.
V včerajšnjem napadu na Berlin je bilo vdeleženih na o-1k*1i straneh 600,000 mož. V tem številu je bilo 12,000 ameriških in angl<>4kih letalcev ter 1000 nemških leta.lccev in 500,000 Nemcev, ki so streljali s proti-7.račnimi topovi od atlantske obali do Berlina.
m angleški napadalni aeropla-«i izstrelili najmanj ti.*{ nemških aeroplanov, koliko pa so jih «-ničili boiiribniki, ni znano.
dveh veil i kih mračnih bitkah pri belem dnevu v torek »n sredo nad Berlinom je iiilo uničenih 2.V) nemških aeroplanov. Ker pa so jih tudi bonibniki u-»ičili preeeješnnje število, jih bo mogoče uničenih okoli
I Vi včerajšnjem napadu je bilo izgubljenih težkih (bombnikov in napadalnih aeroplanov, medtem ko jih je bilo v jiondeljek izstreljenih 68 l>oinJhiiikov in 11 napadalnih aeroplanov.
Vsled tako velikega števila Itomb je Berlin plaval v ognje-item morju. Poglavitni eilj napada .je bi hi Krknerjeva tovarna, ki izdeluje važne dele za aeroplane v Erknerjn, V pred-me*tjji Berlina.
V včerajšnjem napadu je l»om(hni<kc spremijnlo največje Htcvik* napadalnih aeroplanov, ki jib je iz Anglije poslal general Jimmy Doolittle.
I'olesr tpg«'» pa so zavezniški Ih mi hI >11 i ki bomba riti ral i tudi intioge nemške utrjene kraji« ob J'as-de-Calaift v Franciji in ladjedelnice v I je Mans.
Kot sosporočib letalci, ki so
Ceho-slovaki se borijo v Titovih vrstah
Nemci sami so bili prvi, ki so dali v svet vest, da so v Titovi armadi tudi Čehi in Slo-
vaki. V po nacijih kontroliranem tisku na Češkem in Moravskem je bilo naznanjeno: da bodo pod vzeti koraki maščevanja nad družinami "izdajnikov" o katerih je bilo rečeno, da so se pridruiili "kriminalnim part zanskim bandam v Jugoslaviji."
Tako je prišlo na svetlo dej
Ne vreme, ne blato ne ovira ruske ofenzive
Sovjetska prva ukrajinska armada je odbila več so-vraznih protinapadov infanterije in tankov ter je napredovala ob gorenjem teku Buga ter se približala železniškemu križišču Proskurov ob Odesa Lvov železnici na sedem milj. Zavzela je Gruževico, 59 milj severno od rumunske meje.
V svojem prašku proti Pro-I Ruska poročila ne omenjajo >kurovi in proti železnici na vi- bojev okoli Tarnopola, toda vijugasti 60 milj dolgi fronti so chyski radio naznanja, da so
Rnsi dosjieli ie tudi v predmestje Starokonstan-tinova, močile nemško utrdftie milj severovzhodno od Proskurova.
Na ukrajinski fronti je bil« včeraj osvobojenih nad 100 obljtidenih krajev in nad 1000 krajev, odkar se je pričela valiti armadn maršala Zukova |M) jugovzhodni Poljski.
Poročila iz Moskve naznanjajo, da je na tem kraju fronte dedielo blato, toda Rusi svoje čete in orožje prevažajo na saneh, ki jih vlečejo traktorji.
Ruski aeroplani letajo daleč za nemško črto in raabijajo ee- ... ...	HUPI
sre, železnice in koncentracije T 1	P^vazanje nem-
vojašrtva. V»l*d nenadnega gorseverno od za-kega vremena so v blatu obti-1	poatojank pri Rimu
*.Ii nemški tanki, trnki in dru^a'"0 Pomem, se feldmarsal vozila. Kot poročajo Rusi, je K«welrin* pripravlja na eetrto
bilo včeraj ubitih nad 3000 Nemocr in radbitih je bilo 67
Rusi na tem kraju napredovali Štiri milje in. se približali mestu na, 6 milj. Berlinski radio naznanja, da Rusi napadajo na treh krajih v Dnjeprovem kolenu pri Krivem Kopju, Kirovo-gradu in iZvenigorod-ki.
Stoekholmski listi poročajo, da se foldmaršal von Manstoin pripravlja, da premesti svoj glavni stan iz Ukrajine na Ru-munsko.
FRONT« V ITALIJI
Včeraj so zavezniški letalei
tankov..
Da vstavijo ruski prodiranje «m> Nemoi poslali v iboj veliko Število tankov in samo na enem t raju jih je bilo 100, toda Rusi ao jih razbili 42, ostali pa so •e obrnila m pobegnili
ofenzivo, ali pa pričakuje novo zavezniške napade.
V Cassinu se poulični boji nadaljujejo že drugi dan. Na obeh straneh se poslužujejo v teh bojih možna rje v, granat in aitilerije. Novozelandski topni-čarji južn© od Caesino so zadeli neko železniško postajo.
stvo, da so češki ter slovaški borci stopili v boj za svobo-jenje na jugoslovanski zemlji.
To je ibilo v avgustu lanskega leta. Kmalu potem* je jugoslovanski radio ssun podal poročila o čehoslovaiški enoti v Titovi armadi. Xodolgo zatem pa je eehoslovaški bataljon "Jan Žižka" poslal pozdrave predsedniku čeh o slo vaške republike, Edvardu Bencin v Ijondon, kakor tndi poveljniku čehoslovaške brigade na r irski fronti, polkovniku Liuhvigu Svobodi, ki se je posebno izkazal in odlikoval v bojih pri Harkovn in Kijevu.
Te pozdrave je podpisal poveljnik bataljona, Joscf Rožič-ka.
Ružička je češki delavec, eden od mnogih čeških mehanikov, ki so šli na delo v Jugoslavijo in druge balkanske dežele. Pro j jo bfl za po sij en v znanih Skodovih tovarnah za municijo in orožje v Pilsnu. Bataljon, ki je pod njegovim poveljstvom in kateremu so češki 'borei na-diili inie slavnega zgodovinskega jnnaika starih Hnsitov, Jana Žižka, ki je pometel nemške vpadnice s češke zemlje v petnajstem stoletju, tvorijo češki delavci, ki so živeli v Jugoslaviji in mnogi češki patri jot je, ki se jim je posrečilo pobegiliti iz ('ehoslovakije odkar so isto okupirali naeiji. Preko Avstrije in Madžarske so prišli do partizanov v jugoslovanskih gorah in so se jim pridružili. Med njimi je bilo mnogo častnikov in mož bivše čehoslovaške armade. Vsi ti so bili prvovrstno izvežtoani za vojaško službo in to je Osvobodilni vojski veliko ikoristilo.
Češki fantje so bili izvrstni artiljeristi, tankovei, pilotje, strelci, itd., in njih uvrščen je v partizanske sile je imelo izredno vrednost za Osvobodilno armado maršala Titta.
Bataljon 'Man Žižka'' še vedno narašča številčno. Mnogi Čehi in Slovaki, ki'so živeli v raznih krajih Jugoslavije ali Balkana, kamor so jih naeiji nagnali na delo, uhajajo skotzi ustaške in nacijske črte ter se pridružujejo slavni Titovi vojski, ki je postala simbol odpora v vseh potepita nib deželah. Kot v čehoslovaiški brigadi v Sovjetski uniji, tako so tudi v bataljonu "Man Žiž>ka" reprezen-tirani Čehoslovaki iz cele bivše Čehoslovaške. Narodnost in vera a*i prepričanje ne odvrača nikogar od sodelovanja v borbi proti nabijem. Ena s*o-tnija je docela slovaška, drugo tvorijo Karpto-.Rusi.
Čeh-oslovaški bataljon v Jugoslaviji ima za seboj neka j velikih bitk. Najprej so se Čehi borili proti nacijem v Sloveniji, 'kjer so nemškim okupacijskim fiilam ^pobrali mnogo vojnega malterijala in težkega voj nega orožja. Pozneje so se borili na Hrvaškem in v D a Ima-
6 MILIJONOV ITALIJAN. DELAVCEV ZASTAVKALO V SEVERNI ITALIJI
Bern, Švica, 7. marca. — Kot se glase poročila došla semkaj, je v gornji Italiji zastavkalo okrog šest mi. lijonov delavcev, ki zahtevajo od naciiev in Musso linijeve lutkarske vlade, da se j:m. da več jesti ter da se preneha z odvajanjem italijanskih izurjenih tehničarjev in drugih važnih de avcev v Nemčijo. Poleg teh dvt'h zahtev, je bila
izrečena t in! i želja, da se neha z v]H>klieem v vojaško službo letnikov li>*J4 in 1!>25. Delavei tudi zahtevajo preklic ali nki-njenjc odredb, ki določajo, da se po mestih gornje Italije po gotovi uri zvečer ne sme več pokazati civilistom na ulicah.
Stavka rji so nacijem tndi stavili zahtevo za osvobojen je vseh italijanskih delavcev, ki so bili aretirani in odvedeni na Poljsko.
Zahteve so menda predložili brigadir«emu f^nerahi Zim
mermanu v Turinu predstavniki stavkajočih delavcev, 4.°, po številu. Nemci so dali italijanskim delavcem, ki so šli na stavko ultimat, po katerem bi se morali vrnit i na delo do osme lire, v sredo 8. marca.
Bernsko poročilo navaja, da so italijanski delavci dobro vedeli, da Nemci ne bodo ugodili njihovim zahtevam in zato so pripravljeni na vse posledice, kajti gotovo je, da se l>odo Nem-
ci maščevali nad njimi zaradi zastoja v vojni produkciji v Milanu in Turinu. V ta namen so naeiji že postavili po Turinu in Milanu stroj nična "gnezda'-ter razpletli na važnih in stra-tegičnih točkah žične ograje za «1 ilea j izgredov.
Mussolini jeva republikanska hi tka rs ka vlada je izdala odlok. da se polovi vse mladeniče vojaške starosti, ki l»i se jih zalotilo na ulietah tekom stavke in katori no bi hoteli p roso voljno izvesti obvezne prijave za vojaško službovanje. - • -
I>veti marec je za Italijane važen, ker ta dan poteče šest moseev odkar je Italija kapitulirala in je Mussolini odšel v pozailx>, ali na ta dan se. tudi praznuje oziroma obhaja mednarodni dan ženstva in iz Moskve je l»i!<> naznanjeno, da bodo italijanske delavke opozorjene naj se pridružijo stavku-jočim delavcem in tako zaustavijo produkcijo za nemšk* no mašino.
SENATORJI ZA RAZŠIRJENJM AMER. VNANJE TRGOVINE
Washington, 7_ marca. — V resoluciji naslovljeni na predsednika Roosevelta in predloženi v senatu, po senatorjih Thomasu. K i lgorn in Trumami, ki so vsi demokrat je, je izražena zahteva po razširjenju ameriške vnanje trgovine m širšem sodelovanju Združenih držav v svetovni ekonomiji.
Omenjeni trije senatorji so v resoluciji izrazili, da bodoči mir zavisi predvsem od odprave političnega nacijonalizma in ekonomskega imperijaliza ter avtarkije. Večja posplošenost in razširjenje ameriške trgovine v svetu bo prispevek k splošnemu boljšemu razumevanju in miru, ki bo zagotovil vsem narodom prijateljsko medsebojno sodelovanje na polju e-konomije in trgovine.
Senatorji v resoluciji dalje pril*oročajo izpostavitev posebne komisije za vnanjo trgovino in ekonomijo. Ta komisija, kateri naj bi imenovat na-
Jugoslovanska fronta
Hudi boji pri GKini
Ijoiidon, 7. marca. — Jugoslovanski partizani pod vod •itvom mai-šala Tita. vodijo Im de ft»oje > sovražnikom v pn» del ju okoli Gline, kjer Nemci napadajo s pomočjo tankov in podpirani po svoji zračni ki l>ombardira okolje.
Ljnt.i lK»ji so v teku tn<li v Hercegovini pri Kordimu in v zapadni Bosni. Sovražnik <ku Ša prodirati proti Kotarju in je pri tem utrpel težke izirul><\ \"klji^l» 4omn pa partizanski komunike pravi, da izvaja n. jn ska .17.^. divizija v tem prede lju izredno mr^an pritisk.
Uspehe so zabeležile part i zanske odi nice v okolici Ti a.
binja v Hercegovini.
*
Boji v Sloveniji uspešni
Jugoslovanski radio Svobo dna Jugoslavija poroča, da -o bili koncem meseca Februarja uspešno zaključeni večji boji r Sloveniji. Tekom teh bojev je bilo ubitih 500 Nemcev in v <"-je število je bilo zajetih.
Dober sosed
New London, Conn. — Henry Belgrade je prišel domov / dela in se je po večerji odpravil k svojemu sosedu, kjer -o pričakovali štorklje, da vidi kako jim kaj gre. Seveda se ni mož nadejal, da je štorklja že prav blizu in se je malo za-
voj-
SOA'JETSKA MISIJA PREDALA POVF.RILNICE MARŠALU TITU
Napol j, 10. fob. — (iZaka snelo poročilo). Sovjetska vojaška misija, katero tvori 22 ruskih častnikov, na čelu katerim je generalni .poročnik Korneyeff, d fibrozne ni ruski poveljnik, ki je vodil ruske čete v bojih na zarpadnem delu ruske fronte, je srečno dospela v Jugoslavijo in predaja svoje poverilnicc maršalu Titu, poveljniku Osvobodilne vojske jugoslovanskega ljudstva.
čelnika predsednika Zdr. dr- vzel, ko je videl, da se sosed žav skupno s podpredsednikom ter vodilnimi člani senata in kongresa, bi sestojala iz dvanajstih predstavnikov dela, industrije in odjemnlne publike ali ljudstva % splošnem. Komisiji bi bila letno določena gotova vsota denarja, s kate-
ro l»i vršila svoje delo za po-spešenje in razširjenje ameriške vnanje trgovine v korist vseh dežel in v dobrobit Združenih držav samih.
vso naglico odpravlja po zdravnika. Ni mu kazalo drugega, kot da ostane in počaka, da ^e mož vrne z zdravnikom. M« d tem pa, ko je mož mlade so sede iskal zdravnika, je štorklja že dostavila novega člana družini in pomagač je bi! ka j pada sosed, ki je prišel samo malo v vas. (Zdravnik je dejal, da je posel imenitno izvršil.
Podprite napad! — Kupujte bonde 4. Vojnega posojila.
Prihod ruske vojaške misije ni spremenil položaja v Jugoslaviji
Dohod sovjetske vfojaške skupine v Jugoslavijo, ni fak-tično nič spremenil položaja v pogledu zaniotanosti, ki vjada spričo še nadaljngea priznavanja kraljeve vlade v zamejstvu po vseli treh velikih zaveznikih, kateri vzdržujejo diplomatlčne od nosa je z vlado v Kaiin. An-
glija tudi ni od poklicala svoje zaupne vojaške misije, -ki jo i-ma pri generalu M ihajlovicu, kateri se odprto bori proti O-svoUxxliihu vojski, ter je vrhovni poveljnik vojnih sil vlado kralja Petra II.
Sovjetska misija je imela razgovore z vojaškimi odpo-
slanci maršala Tita nekje v Sredozemlju preden je odpotovala v Jugoslavijo, rlane mi>i-je je pogostil in pozdravil Vladimir Velekit, ki je bil na čelu Titove vojaške misije v Sredozemlju.
Iz razumuljivrh vzrokov ni mojgoče navesti kako je misija potovala in po kakšnih potili je dosegla jugoslovansko osvobojeno ozemlje, kjer ima Tito svoj gl. stan. Lahko se sklepa, da je bila -sovjetska vojaška misija v Jugoslaviji sprejeta z velikim navdušenjem.
Zavezniška misija, kateri je na Čelu brigadir Fi-tzroy H. R. MacLean angleški parašuter, je v Jugoslaviji že nekaj mesecev. V tej vojaški skupini je tudi nekaj Američanov. Poročilo iz Napolja pravi, da je spremljal sovjetsko vojaško misijo v Jugoslavijo neki ameriški polkovnik, katerega ime pa ne sme biti se objavljeno.
RANJENI VOJAKI SE VRAČAJO
eijL Najbodj pa so češki borei bataljona Jan Žižka** ponosni na to, da se jim je posre-' čilo osvoboditi	talcev v
Jiekem taborišču blizu Karlova-ca.	, Velik
i f
__________
•"if ^ '""" • ^^' "k,m pri""U4u-
THURSDAY, MARCH 9, 1944
fgtAWOnjP L 1IM

**GL,AS NARODA"
51st Year
"tMaa Maroka" U
FuhecetptleB T early $7.
•very day exoept Saturdays, 8«a4ays ud HoUdaya.
Advertisement on
t ZA C1JLO LJBTO VHLJA LIST ZA ZDBUtENE DRŽAVE IN jtANAlX)! $7.—; ZA POL LETA S3 .SO; ZA ČETRT LETA 92.—.
Hi las Naroda" lahaja raakl dan
aobot, oedelj In pnailkoT.
"4.1AM NAMMM". Ill
1L N. ¥
I—134!
JS.I
KAJ JE Z ITALJANSKO FRONTO?
i'nil šestimi iues*ei se je ameriška armada izkrcala pri ♦mu. 1. ofctoftra je prišla v Na^iolj.
Prvotni Rooseveitov in fliurehillov iiat*rt je bil, ki ga pa -ki sirategi ni^o odobravali. da ameriške in angleško e<'T<* -ikajo v Rini 'božični dan.
Ta um* rt, ki sta <ra kzdclals Ko<vsevelt in ClrarriiiU, jo i-|MilifjK«iio ozadje in je liil jako lep. UhU izkazal so je. da i In * i raff in krvav.
ViiHTi^ki generali in admirali, ki jiiri Roos^voltov na«*'rt v k«T je 4>olj zasledoval politične ko*t pa vojaške eiljo. tj pravijo, da je Hoowoll iz po i ličnih ozirov 'hotel na ka-,
|MKtran>kein Hcrajn pokazati kak veeji uspeh in jo s ten,i S^J na.>bolj pouvdarja m raztrosil ogrožen,. silo. General in admirali ,»a so J,ili važ1no't11 raziskovanja bakra in
URAD ZA RUDNIKE UPRAVLJA ISKANJE TVARIN PO OEIil DEŽELI
Za zaveso ne še popolnoma vietknoFt je neprecenljiva tudi
•odkritih tajnosti, raziskal
radi tega, ker omogočuje po šiljatev tisočerih poročil naenkrat po eni isaani žici ocean
ena grupa geoloških in mineraloških učenjakov po Zdnrže
nih državah in po Ala^ki redke |skega kabla ali telefonske ži-
metaiie in minerale, ki so po-jce. Do sedaj so največja le-
trebni za vojno. Mr. lekes, mi žišča v Združenih državah bila
niste r notranjih zadev je pove-1 odkiita v Arkansas u, v južnih
dal, da so pod vodstvom urada Apaliahijskih hribih, ter v Mo
za rudniške ti učenjaki že do- ha\v*k in Cham|plain dolinah se
prinesli vojni produkciji, ker( vernega New Yorka. .
<o že odkrili nove in neizko--	, . ,.. . ...
• -	, t (Ker je pred voino bilo toliko
n.scene izvire pri rodne ga boga . v * v , x.

[RAZGLEDNIH
I ceneje uvažati potash iz Nemoči je, je skoraj v>a ta tvarina,
stva naše dežele..
Mr. lekes je v neki izjavi . . . , .. ,	.	.
pred kratkim povedal. da iaz-'kl * b*,a tu ^,ahna	.
iskovalei sedaj delujejo v 30.	\nm-	^^^ v Runu, drugi ameriški
ch-žavah in r Alaski, ter da so	^O .l^i ^gnojivo jo bc.iiibiiiki pa so napadli prista-
še od začetka Speljevanja toga »***>	V ZdrnyPli.il rlrza-1nisce za nemške podmorniee v
načrta za *»«a dveh in ix>1 let.	J ^To.lioim V Franciji in železnic*
posnane zaloge mineralv še po ^JL^J'l	Klo!VIMii v |,al»ji- kakor tu"
Rima.
Vsemogočni To j o
Pomislite, kakšen kabinet je ]>ostavil japonski general Tojo i" kakšno delo si je naložil. Kot ministrski predsednik more u-knzati vojnemu ministru Tojn, da naroči šefu generalnega šta-rha Tojn, «la zaj»ove trgovske-Amerike'leteče trdnjave so,niu ministru Tojn. «1,
LETEČE TRDNJAVE NAD RIMOM
najde
ini bilo nikjer. Detektivi >o do mnevaJi, da je na ka-k narin pri šel v posest kakega iniljonarja. ali pa da krasi prsi kak«- lepo 'i«-e. 1 - kii J i so ga po mnogrli <!•■ žela h in tn<li v Južni Ameriki, Klalo ]>a sedaj v zapoi n, ker je zastavil razm* %latuiii«% ki m ti jo bila izročena v
v torek'lHMivbar<lirale železniške j ver vojakov za mnnicijsk«*^! ■ VO v;,r<tv°« /IX
večale za mnogo ti>*oč ton..
To delovanje raziskuje pregledovanje industrijskih zem-fiiše rudnikov oglja, Likanje k varen ill kristalov in ver kot <lvanaist drugih važniL mine ralov kot so baker, azbest, eink živo srebro, tungsten, vanadium. bemliiun. iborundimi, a-lttminum. molibdenum. mangan, železo, krom, biznnt nii-kelj.
umi i :i/.y r«isn cwH»ro®ene sne. ueneran m admirali j M ii ja, da j«* trriba utirati vse vojaške sile za zma^o na Paeifi-, « in za vpad v zapadno Evrofio.
Načrt za vpad v Italijo se je porodil v Ohurehillovi glavi If«> •*.<»velt je sprejel, kajti o^ba sta bila mnenja, da 'bo j tu-v odpor v Italiji tako malenkosten, da ga b<> kaj lahko ; I Motili. Amjrleški inteligenčni ali )>oizve<lovalni urad, ki i i v 111 no zelo prebrisan in iztakne najmanjše jK>dro4>iiostj. naj-]>■/.' na tozadevna vprašanja ffi-urohillu ni dal pravega odgo-^ '<■-•» ali pa < 'linrehiU sploh ni vpraišal za kako pojasnilo.
l'o /.«•!<» verjetnih vesteh iz Washingtona je jKiveljnjk pete armade general Mark \V. Clark prejel zagotovilo, da bo zadel i • o4> >ii»ko nemško armado kakih 10,000 mož pri Salenru. Mer tega pa ga je sprejelo 50,.'XM) d«*bro izvežjl>anih nemških vo-ja, ov. hi ta armada (bi s<* mogla imenovati le sprejemni odbor več je armade v oscadju.
INis ediea tt> kampanje, ki jo je diktirala politika in ki so i i ua-prof -vali strategi, je sedaj, da so imeli Amerikanci do 17. I. l.raarja .'50,000 izguib, to je mrtvih, ranjenih itn pogrešali ili. \ » kakor pomeni celo vpadno podjetje v Italijo za zavez-•• zelo krvave iboje in težke izgube, toda pri vism tem se more / v-» gotovostjo zatrdili, da Nemci zavezniških armad no bodo i v morje, *kot po zagrozili, vendar pa morajo saj še za-č,i-no o-tati v defejizivi proti nepričakovanemu nemškemu od-i oru.
ča«u defenzivnih bojev pa zavezniki dolbivajo velika o-. «««11 ja in ko bodo dovolj močni, bodo pričeli z ofenzivo, s ka-i--io Ijo«1" j i rej ali slej vendar zmagoslavno vkorakali v Rim, kar je za s<Hlaj njih prVi eilj.
I/, vse i tal j an s ke kampanje je mogoče jasno videti, da v i Ki iirra politiki! veliko vlogo.
A ko pogledamo te Ttalije čez Ja/lran, je tudi tam s stra-i i zaveznikov mnogo politike vmes. Zavezniki imajo prosto pot čez Jadran in ibi zaveznifcSko vojaštvo v nekaj urah moglo pristati na dalmantinski obali, da pomaga jugoslovanski osvo-i < dilni vojski v njenih bojih proti Nemcem.
\'etiK», da zavezniki čez Jadran vozijo v dalmatinska pri-taui-ča orožje in dm^o pomoč Titovi armadi, da prevažajo i a r j* n«*e osvobodilne vojske v Italijo v bolnišnice^ toda zavetz-i-ka armada ne poskusi preskočiti Jadrana, da bi v Jugosla-v i.i i |K>^tavila novo fronto s pomočjo jugoslovanske osvobodilne ojsike, ki ni neznatna, in bi Hitler bil od te strani izpostavljen " .i padom, katerim najbrže ne bi bil kos. Imel bi preveč front, i a katere ne bi mogel poslati dovolj vojaštva in njegova moč I i se kaj kmalu zdrobila.
V tej vojni igra veliko vlo^o politika. Toda te politike nikakor ne maramo obsojati, kajti mogoče so ■za njo veliki mirti, za katere vodo le najvišji zavezniški voditelji.
cinka, ker Fe ta dva metala edno več potrebuje za izdelavo »vojnega orodja- Več kot 200,000 ton bakrene in kobalt-ne rude so našli v Idaho. Izgle da. da so ta ležišča kobalta naj večja v tej deželi. Kobalt, ki se rabi za mešanje z drugimi metaili, pe mnogo potrebuje za hitre rezilne naprave in magnete. Rateiskovanje v Nevadi je pokazalo, da so tam velika ležišča cin'ka. V Nevadi, Ore-gonu, Wyomingu, so našli tudi nova ležišča oglja s katerim bo mogoče olajšati pomanjkanje kurjave na zapadni obali. .
Molibdenum se uporablja kot dodaitek v zelo močno jelklo in je ena redkih tvarin, katerih ti', dežela ima dovolj. Izrnašli so. da se lahko odli-čno uporablja namesto tungstena, katere-
Ok rog fK) odstotkov ptodrtkoi^jo tea:a minerala rabi za pol je-delstno.
/Važne znloire boksita, rude. • iz katere se dobi aluminium, so bile odkrite v Alabami. Ta nora ležišča -o ogTonma. .
Pričakuje se. da bo grupa itčenjakov. ki je sedaj na delu v Alaski, ki je največji nepre-i^kani del Združenih držav, dala poročila o bogatih zalogah. Mi.-*li so, da se bo iz rudnih polj Ala«>ke največ dobilo oglja, železa, živega srebra nafte, aluminia. tungstena in cinka.
}Od leta lO.*^). ko se je pod vodsftvom kongresa začelo delo vati na tem načrtu, so agenti urada za rudnike pregledali več kot 5,000 zemljišč z rudo. Delo ki je do danes opravljeno,
d t letališča severno 01
Zelo poškodovana j<* bjla železniška po>taja l/ittori<» v se-verneui <leln Rima in Ostiense postaja v južnem delu. Te po-rstjije porabljajo X«*mei za za a ^artje svojih amuwl pri Oassi-nu in ira fronti južno otl Rima.
m i n i st m Tojo in eol<» more ukazati na učnem n ministru Tojn,
Pred
erimn.
— •—........... ■»■■« """ — i .»...j...
na^firotoval ali pa vprizoril ka-fio. marca, ko revoliHjo v kabinetu. igovimi in
Frank Sakser major
Mr. I*'rank Sakser, pre<ls«'d-nik Slovenie Pnblishinn: Co.. ki >e nahaja v vojaški s iiž.bi Strica Sama v Floridi je dosegel čin majorja. Čestitamo!
Vnanji komisar največje sovjetske republike
(Sovjetska uradna časnikarska agentura naznanja, da je bil Arkadi j T. Lavrentijev ime-
le«! so4liš«-om prišlo s« daj na dan. kje je ta dijaman da določi, kaj se mora učiti v Imela ira je M r-. Kapopori. /» šolali. Tojo j«* <n*Io ministrstvo« na krojača v Monm \ in mor^mirno spati. Bati mu -V. V.
ni treba, da bi mil kak minister) Krojač Rapo|>orr j,. (ir ..
IM4:: v Plutov., t, mn je predložil ra *	Jeun za	Plato je za za
Se ne bo zmanjkalo žganja
• eludi je v sedanjih ča>ih težko dobiti žganj«', vendar naj JmwIo ljubitelji žgane pijače po-t"laženi, kajti vlada razmišlja o tem, da l>o iz nadvi^neira pridelka krompirja l3H,00fH)00 bušljev dovoljeni skuhati nekaj žira n ja za <-iviluo potre1>o.
. novan za vnanjega komisarja ni vehkef\iazno>ti samo za vop 0 . , , e i . „
..... 4 v , .. Sovjetske federativne sncijali-
no industrijo, temveč tiuli radi neodvisnosti in važnosti samostojne produkcije nekih mineralov tudi po 'končani vojni
FTJS.
SPOROČILO ITi STAREGA KRAJA.
stične rej-julbli-ke, ki je največja in najvažnejša republika v Sovjetski uniji.
Tem potom naznanjamo či-tateljem, ki se zanimajo za knjigo: 4 4 American Wild Life", da je ravno izšla nova izdaja in da imamo knjigo
ga je prej bilo vedno treba uvalnimiv opis, ker je žati iz Kitajske. Na ta način opis t^di v "life"
____tm-J___ I , - . „ .	. ,
Priloženo pošiljam znamke zia 30 cenim' v naročilo oglasa-1 , , -ne knjižice -TI,o Incredible!zopet v zalogl" Tito.J o katerem je gotovo zabil o njem magazinu
se je produkcija molibdena vjod 14. februarja ter imajo Ame svetu povečala z 35 tisoč fun- rikanci vedno več informacij tov leta 1940 za več kot 90 od- o njem.
wtotkov. čeprav so se mnogo Prav za Miklavža lansko le-vrednostna polja ostala nepre- to smo dobili tudi mi potom ls'kana. .	, Rdečega križa iz domovine po-
F>na najbolj važnih iznajdb ^^ iso m^ti, dva brala in
S Vozi Ameritkanski Rdeči Križ se je od začetka vojne-raz-dHilo vojnim žrtvam v 30 deželah pomoči v vrednosti 80 mi« lijonov dolarjev. Potr*b6čine so bile poslane na Norveško, v I M-i jo, Fra:ncijo, na Kitajsko, v Rusijo, na Poljsko, Madžar-i o, v- Rumunijo, Ranijo, Jtnj^oelavijo, Fin»ko in druge Balti-Ke dežele, v Nizozemsko, Severno Afriko, Egipt, Palestino, > ir ijo in Lebanon, Grčijo, in dru#e države. Obdržite ta tofe po-! oči! Prispevajte Fondm Rdečega Križa !
I RI3PEVAJTE V VOJNI FOND RDEČEGA KRIŽA
ZA 1944. LETO!
prejplft SVOJO
m podražilo, tudi tiikovni papir in droge tiskar-Da «1 rojaki nsifurajo redno laMro gredo npravolštm na da imajo vodno, U le snogofe, vna-ALINE BI OBNOVILI
te znanstvene raziskovalne gru pe je bila odkritje celega hriba berili uma v južnem Oregonu. Izgleda, da je to največje znano ležišče uide na svetu. Be-rilimn je trikrat, lažji od a«lu-rniniuma, čvrščef^i od jekla in narija. Toda čist berilimm je zelo krhek, in se razbije na koščke, ako pade na tla. Zato ga znanstveniki lahko uporabljajo samo skupaj z drugimi t vari nami.. Za izdelavo natančnih instrumentov za merjenje se mesa z bakrom. Sedaj se <za to tsvrho mnogokrat rabi namesto brona in jekla..
Njorva odkritja bodo Združenim državam dala tudi dovolj vanadiuma. I>?žišča tega metala so v Wyoming in Idaho. Ta mineral daje jakost jeklu. Je ogromine važnosti v vojni, ker daje moč jeklenim ploščam hitrim napravam, ter strojem fci izdelujejo vojno orodje. Na-^li so ga prvič pred 150 leti; toda količine trgovinske vrednosti ni«o bile odkrite do leta 1905. Radi krasnih barv katere ima ko <?e raztopi, je dobil ime vanadium, po Švedski boginji lepote Vanadi..
Kvareoe kristale sedaj iščejo po štirih državah. Ta tvarina je postala ogromno važna odkar je radio »v porabi; sedaj se največ dovoza iz Brazilije. Treba je čistih kratenih fcris-
5 sestra moje žene se vsi zdra vi in živi na ovojih mestih na Vrhniki ,v Ljubljani in Mjari-born. Živ jo tudi še m-oj 82-»letni stiic Franc .Tesenko, bi-vši dol<»olefni pismonosa na Vrhniki.
Pismo je bilo oddano v ma ju 1943 ter nas je nepričakovano dobra novica nadvse razvesel-i-la v nadi, da nekaj naših naših krajev le «e ni porušenih in še številnim ljudem pri-zanešena ikrnlost okupatorja.
Pozdrav nsem!
Jože Zelene, Walkegan, 111.
AMERICAN
WILD LIFE
POPRAVEK
Cenjeni g. urednik: — Prosil bi vas, da popravite par napak v mojem dopisu z dne 24. februarja v št. 38. Jaz pern zapisal, da je omenil Rev. P. Jeram, da bi bi4o treba naložiti A Mnmika na Rail in odnesti iz naselbine. S tem sem mislil les 2x4 ali 4x6 (v stori domovini so jih imenovali re-mieJne.) To je način, ki so ga uporabljali Kb Klux Klani, ali pa rudarji in izpirale! zlata tu na zapadu, ko so se hoteli i i znebiti nezaželjene ga tova risa ZeleBnjea je biia oddaljena par dni hoda. Dtnca na-
V knjigi je natančno pofitsano življenje |»oNHmesnih živali, Živečih ua subem, ▼ morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo In njeno pestro živalstvo, knjigo bral z velikima zanimanjem, ker bo v njej naSel marsikaj iz Življenja divjih živali, kar mu dosedaj Se nI bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda je slednjič izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem avojem skrčenju prioa&a POPOLNI POPIS ŽIVIjJKNJA AAi» RISKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in poplsnje -vse živali, ki jih Je dovoljeno In prepovedano streljati; fMMMV ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi aaStete VSE 1UBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 sUk v naravnih barvah, r velikosti eeie strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige je 9 x 6 inčev. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, kače in iivali. ki so ravnotako na subetn kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno z zlatimi črkami.
V ANGLEŠČINI Cena $3.50
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET New York 11. N. Y.
Kdaj bo konec vojne?
Winston Chttrehill je nedavno rekel, da se bo vojna zavlekla š<» dolino in da bo končana saj v Evropi šele prihodnje Joto. .Mati amyleske^a generala sira Bernaroda Montj»OMieryja |>a je mnenja, da 'bo vo jna končana že to leto, ker "jen <in pravi ta«ko. Xek ameriški vojak, ki je videl jjyenerala Mont«r> mervja sredi najimjšejra oarnja. je pozneje rekel: "General Montgomery je najbojevitejši petelin, ki sem srn še Trda j videl."
*
Vulkani »e kosajo s topovi
Xa Novi Gvineji, 'kjer *o v teku vedno zelo vroči boji med AmerHcanei in .Taponei, jt- vnl kan (Joropu, ki bruha offenj i/, svojega zrela mnoiro hujše kot ee|o vrsto prejšnjih let. Tndi Ve^nv pošilja proti nebu visoke stebre dima. po njegovem ]^o?l>očjn pa se vali -lava v obliki črke "V"—vietorv.
htevano vsoto napisal ček, na to pa je lfajMiportii / « l» ;j.r tno kretnjo izročil Vnx-ko. r»*koč: "T<» jo okrasek, ki niorote domov zn svojo zono/ '
"Tako medel je," j*- rekla broja«"*eva žena. "Kaj naj na rodim ž njim
Mož ji svetuje, naj trn iio>i •»a črni obleki, ki jo ji je naro dil. Žena pa je l»iK-ko z dija mantom vtaknila v neko bin/o, ki je viselsi v omari eoio poletje. Ko pa se je bližal 17. j:i-nuar. 17. obletuiea njune poroke, je želela žena, da bi bil d i jama nt predelan v prstan. Mož je dovolil pfnl i>o£ojom, d« no l>f> predrago. Ko žena prii»«*«e zlatarju dijamant. jo vpraši. Če lifa proda in ji je oUljnhi za ".i $4000. /ena se začudi in uro /. dijamantom domov. Možu po\v wlo povest in mož i?a nese druaremn zlatarju, ki mu jo «a koj ponwlil $10,000. Mož jo k odvetniku vpraša+ za Odvetnik 271 je poslal k di-n ik-tnemu atorniju. Sedaj <e clii;i-m a o t nahaja vblasrajni lastnin ske«fa urada in sotlišče bo odločilo, čejrav je dijamant. ki je bil nekda j la«t španske kralji ee.
n
__paka je, da eva se s Mr. Fr.
talov za pregledovanje hitrosti»»tajala na konven
radio valor. Baftrijo jih tudi v
1 poslušanju za določitev nuor-ak2h g-lobin, za določevanje da-ijave od sovraiznih ciljev, za I poslušanje podmornic, aeropla I nov in ledenih s&nt. Njihove
eijah JSKJ ne pa KKFCJ. Pro da uri oprostite to nadde govanjie..
S pozdcevom.
John Kerzienik,
Bnriey, Cal.
V naznanje:
Posrečilo se uam je dohiti imdaljno zalogo knjige spisa na v angleščini: The Inered; ble Tito. Zdaj bo vam mojjoče iloi»iti izvod 'brez zamude i|<»
■kraljiea Viktorija j kler nam zaloga ne pote«V. grlici poleg drugih Knjigama Slovenie Piiblishinu
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovernika, jako kupuje WAE BOMBE in 4EE redno.
Čudna pot dijamanta španske kraljice
Španska je v svoji oi
dragih kamnov imela midi pre- 'Company, 2lt> West isti eej velik in krasen 17 karatni( Xew York 11, X. V.
dijamant nežne belo - modre _
barve. Pred letom dni je bil last j draguljarja Paul Flato v Xow| Yorkn. Kako je prišel v njegovo; roko, ni znano. Pia.to ga je pn-| stil vdelati v ibueko. 10. marca' lanskega leta pa je dijamant nenadoma izginil. Pofclienl je pol iea jo in detektive, preiskali so vso njegovo hišo, privzdigni-1 li vsako preprogo, odstranili eel o okraske s sten. Pa dija-j manta, ki ga cenijo na $60.000. J
St
revmatične boleči
DOBITE
PAIN-EXPELLER
Od leta 1867 . . . Zanesljiv liniment la družino
g KNJIGA, KI STE JO VEDNO ŽELELI \
S	\
Modem Encyclopedia Ž
Y ANGLEŠČINI
22,000 Razlag ... 1,100 Slik	^
Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
L_________
S neverjetno je, da je nogo** tako najpopilne^o knjigo pobiti
Cena sedaj $4.-
< Poštnina ln cavaroralniBa plačana. I

^Knjigarna Slovenie Publishing Company
21« Wert 18th Street. New York 11, N. Y.

TO KNJIGO Bl If ORAL IMRTI TfTDI VSAK DIJAK NA RAZPOLAGO J
THURSDAY, MATtfH 0. 1944
TBtANOTUlN L.
Vesti m -slovenskih naselbin
Dopisi M
vedno
rokot med teboj pogovarjajo.
TO IN ONO IZ LITTLE PALLS, N Y.
Ko in tikko smo zopet prišli Henar pa mora odnekod priti
veti post, ali boljše reeeno, v lirot.^ leto Htrašuo vajae, kot )tar ni-nwt pričakoval., da >e bode zavlekla tako dol#o. Čeravno divja od dne do dne, pa vseeno ni še ni kakega rz^leiia, kd:ij I>o*le konee te ><t raSne morije. Tukaj nisnuo v nevarno -ti hoinllwirdiranja, ali selitne iz krnja v d t mri kraj, pae pa
' nMt skoraj v«i v skr^veh za
torej je prišel od tistih, ki so delali. A!i bi ne bilo veliko bolj nošteno in človW*ansko, da bi deinli vsi in -\rsak zase i**kr-belii, mestne in javne oblasti pa bi ne imele nobene sitnosti. Vsi vemo, da samo z delom se lahko prcžrvimo. Ves človeški sistem <=e bi rooral pa po tem urediti, in -e hi jim ne Kili tre-
kolikor tolike j ba beliti sr'av v Washington d naše sinove, tisti! pa kot sem že rekel bodo že
;	:—r____•_______-i? ,	i » ' i
toli'ko bolj. ki jih imajo že na front m h. d mpri maio manj ko so še Inka j, pa kot vse kaže, Uma u pridejo v.-n na vr*to Kdo bi si prod časom mislil, da j«* kaj tafeega mogoče! T>e kako na< bo<le sodila poznejša /irodovina! Oe-neraeija m neraeijo «o irradile m svoje liotomee. vsi v upanju za njih boljšo bodočnost, pa pridemo I prosvitljeno oivilizaei.jo 20. piolet ja. pa uničimo, ako nr
"no. kar v do-
bavno vse, pač pa več i
V
•e bilo ta"ko s trudom in firein upanju žiti n jeno .
Pa
i o še ne hi bilo najhujše.
napravili tako, da bode za ve like prav, za nas se pa tako ne
hrijraio, sarn' Pa manj
rat o p« imamo takšne zastopnike. V zadnjih desetih letih nam je Roosove^tova administracija hotela dobro, skoraj bi rekel, «ilila na«- je, pa nismo hoteli, torej >e tudi naša krivda. .
Tn tako je -edaj tudi s temi Tnoome -tax. Vprašal ne pole so tako izvršene, in krwrtplicirane da jih nam, navadnim ljudem ie težko izpolniti. Zato crremo •k advokatu, ki nam računa $5 a i $10. X.i zado>1i, ko mora-
:iko bi bi kakšen izgled za bolj.ino plačati Tneorne tax, zraven šo bodočnost oziroma na- nK\ Še advokata. Lahko hi na-
bili otrok. Pa kot sedaj vse kaže, bodenio ostali skoro tam, * |r>r «ino bili.. Poglejmo samo [malo tukaj v Ameriki (po din fitih deželah bode še slabše.) V AVashintrtonu imajo vsake vrste izvedence, kako bi prenre-'dili industrijo po vojni, in kaj bi na novo gradili, da bi imeli vsi delavci dolo, in tako tehdi vračajoči s-e vojaki. W: Delo! . Po 4M ur na todon za miaerno plačo, pa še (tistega ne bode za . an s stnrejse delavee. Nikar si ne mislimo, da bi se ameriška jjidiistrijn obrnila nazaj, ko je | «edaj v vojnem času večino { strojev izpeljala tako, da sto j vse dvakrat ali trikrat hitreje kot prej. potem si lahko mi-
•	<dimo, kaj nn^ čaka, ne sicer v prvih letih, ker bode pač treba napraviti tisto, kar je sedaj zaos-tn'o. Kaj pa poleni? Se nismo pozabili let I92f>—1933 in takrat niso bili stroji na taksnem vi^kn kot so danos.
j Ako bi se hotelo to odpraviti, miskim brezposelnost, bi bila pa potrebna temeljita opera-
•	eiia.
Na žalost pa moramo priznati, da nimamo v Wa<>>hinsf-tonn niti enega zastopnika, da bi se resno zavzel za ljudske, oziroma delavske pravice. Kaj jo prav za prav treba toliko študirati, kaj in 'kako bodemo <lelali po vojni? Bes je potrebno. Pa tudi potrebno tako, da bi lahko vsi delali. No tukaj .»e pa tistto. kar naši zastopniki ne marajo, to tedenskih nr. enostavno, ure tako wkreiti, da bi lahko vsi delali, a"ko jih je 40 pievee, pa naj are na SO Ne pa tako. kot je bilo v zadnji depresiji; eni so delali po tO—48 ur. druei pa dela niso
Pi •av za prav, kako bodo dru vedeli, ko še sami ne vemo. oziroma nekaj jih ne ve. drugi
SKRBE ZA POVRATEK VOJAKOV
mojem za-dn/eiu dopisu Klub zelo izboljšat pod oskrl>o
da
pa vedeti nočejo. In za vse te *em	? ^fn?tu;mh in,Jolm	> *
ndtranje homatije 2*a Ju- ^npih nkcijah tnkajsnjvh dm- resnici l^po shajališče >:a vojn-
Navija odroma njeno lil*!- t!^ I^TT*	i",ke; kateri so toliko sieeni
tvo dra^o plačati. Zakaj ne	'«»PJ. /raven .eni tu pridejo domov na obisk,
malo več potrpl^nia in skup ^1/"1^1 ^
ne vzajemnosti* '	i1'*1- ka-' nani I>nr(1Ja odhor-
;terena naloga je. da zbere na
■Nrkoli nisem pričakoval, da bi s-e -reeal s toliko različnimi . narodnostiivri nn cv-^f.i lol-m a,Ma ,ta
XAD 40 I^ET NAROČNIK.
Cenjenonre dni^tvo: — Tukaj vam pošiljam naročnino za li>t (i!as Na i oda, $7.00, ker mi nanočnina poteče 10. marca. Mi .je skoraj nemogoče biti brez n jeira. Naročil sem se na list "Olas Naroda,T -meseca fehm-Bil sem lak rat
Tojo
ee se pa tudi ne morejo ženi-'z bestijalneži ti. Bov .ko pridey» fantje na .kal"bra. za j! TTpam, da bodo vsi pri-1 Ar hnenn o<lhora sedaj porodi. potem liode pa tudi tukaj čam. da se vr.šfi veselica 2o. mar več življenja*	jea z iirranjem "bin^o" od 8.
V društvenem in narodnem do nvo 7?vc<>r' kar ožim smo pa tukaj bolj sred-ir,e<! ' nij. ne hitimo preveč, čisto " zadnji pa tudi ne capljamo. Kar -e naše naselbine tiče. sc
i .oTiis Klan ima ta od-
sto ti-OČ
praA'ili bolj piipro>te tiskovine, tako da bi io lahko vsak s^nm izpolnil. No, pa vedo zakaj no. Advokati so se hitro organizirali, da vsi rnako računajo, 'ko so se pa dolavci hoteli so'bili pa takoj komunisti. čeprav še nobeden komu- naniza eiia nista videl ni. .To pač tnko: kdo zrn, pa zna.
iKaj pa Jugoslavija? Bližajo se najbolj reni časi za njo, in Jugoslavija bi morala biti zedinjena sedaj bolj, kot kdaj poprej. Pa kaj vidimo? Jugoslavija je politično bolj razcep Ijena, kot je bila kdaj poprej od s vo jetra obstanka. Kako moremo pričakovati pod takimi okoliščinami, da nam bode vse vrnjeno, »kar nam po vseh pravieah pripada, ko pa še sami sebe ne znamo brzdati!
mi zdr. da smo še de>1i dobro opravili, pa naj hode za SANS kakor tudi za TPO SK. ^'itdno se mi zdi, zakaj drapre naselbino ne vprašajo \r svojih mestih za kakšen prispevek od lokalnih War CHiest ali Community Chest za našo pomožno orsra-nizacijo. kot jo na primer Wau ketran .od kjer so že preeej dali in Sho'bovsran tudi. ali mi tu-kai v IJ-ttlo Falls, quo dobili od lokal neim Wat Chest
harmoniki earja. Zraven pa bor prošnjo do članstva, da v«o list'W. katere -to prejeli, če ^t" jih razprodali, ali ne. vrnete osebam, od katerih s*tc jih prejeli, najknsno.jp do lf>. marca. Ali boste nstioe;!! pro šnji odbora?
Ponovno so zopotf javlja, da vrs prebitek ofl to zabave poj-
manjših
(vasi. Srečamo se ponavadi en-I krat na teden v srostilni, kjer 'se fantje zbero -kupaj in zapo jejo. Ta skupina sestojeea iz 'okro^ 40 mož ima zelo izvež-ban pevski zbor, ki vedno do-jje ter zanje mnosro ]>ohvale.
in vos ta čas je list nosi t e* j veselih in žalostnih novic, kakor io usoda nanesla
pozdravom vaš 42-letni na ročni k.
Prank Ferian, Molala. Wash
[Zelo rad hi vam pisal več o teh j fantih ali r;a« in prostor n*i ne ~ _	•
dopuščata. Omenim .le toliko |NAŠI ZASTOPNIKI da so mi pripovedovali o njih-	■ -■
suznj'osti pod Ttalijo, v kateri California:
so stradali in kjer so bilo vsej San Franeisro. Jacob Lanshin*
njih slovenske pravice potep ICo,orado:
v.	- t	Pneblo, Peter CnllR
tane. N. jim bilo oovoljeno Wal^nhurg> M j. B.Jok.
voriti ali propevnti v svojem Indiana:
materinskem jk&iku, niti ta-' Indianapolis: Fr. Markieh
Illinois:

J^iTo.OO za JPO StSt. Ako bi prosta, po vrhu ples in hinsro vse na-elbine r>o Ameriki tako napravilo, bi na«a pomožna or-že lahko šla preko dolarjev. Saj vprašanje ni konj. Vprašajte, pa bos t O dobili. Kaj so vsi War Chest v ta namen, da dajo tistemu. kateri potrebuje, -po- Na dopustu s«, bil: zadnjo sobno za nas io sedaj lahko;čase sledeči sovenski fantje, vprašali, ko so Jugoslovani,Tony Klun. Ralph Korbar, Fr. tako rWfmjno bojujejo.	jlSflrau-*, TTarrv Ki oil. Ted Pal-
čič ter Thoma^ Stornisha. Z
de v posebno blagajno za čiane.krat. ko so prišli domov na, Kluba in društev, ko se vrnejo obisk od vojakov. V.>o to pie-r vojaki. Ker so majhne izjemo ziranio o^l strani "Lahov jih šo med Slovenci tukaj, da hi noj ni toliko bolelo, kakor prezi-im^li vsaj oneara od «lružino ranje nj;h domačih doma pri vojakih, ker jo vstopnina
v Srbiji h prostorih pa nvizo za lačne in žejne in za srečno osebo $100 vojni bond, so torej pričakuje velike udeležbe na tej prireditvi za dobre ne.
Helamo tukaj skoraj vsi s
Ni dvoma, da je lega razkola največ kriva sedanja ubež-na vlada v Kairu in njen porn a orač <ronoral Mihajlmvič. Ko 80 dolarjev nr» ted on. je bila Jugoslavija na tleh po-
polno paro. ali plačo, moj Bo<r,	''"'V"*" .
kakšno v primeri z dra-injo! k'uhl1' ah ko f
• za j, je pa bo! i težko.
veseljem >e zabavajo v našeno
ižal i na
Na primer jaz. kakor sem zaslužil pred tremi leti, tako da-|
Rojak Frank Bo«zich večkrat
nos pa ne samo jaz. pae pa ve- ni odbornik tukajšnjega Slov lika večina. Res je tukaj ne- doma, -o je moral podvreči tež 'kaj vojnega dola, pa šo tisto so ki operaciji. Upajmo, da kma
toptana, so jo njeni voditelji zapustili in jo od'kurili v London, z izjenno Mihajlov iča, ki je ros začel borbo proti so vraž niku, pa no za demokratično Jugoslavijo, pač pa za takšno črnilo diktaturo, kot je bila za d •njih 20 lot. Kralj in njegovo ministrstvo se je pa zadnje čase presolilo iz Londona v Kairo ko so videli, da Jugoslavija po ■časi vstaja — ne pod Mihajlo-vieem. pač pa pod Titom — in je s skrčenjem| je upanje, da še oživi In ta-M**m zadosti ko » precej bližje, da bi lahko prej prišli k svojemu koritu v Beograd. Ti, ubogo ljudstvo, so pa sedaj bojuj, potem pa poslušaj in plačaj. T>o sedaj šo ni bilo nikako resnično izjav«* od vlade, da bi imeli vsi. mogli dobiti, jih je moralo pa vsak svojo avtonomijo, ne v po mesto ali država živeti in pod- litičnom ali kulturnem oziru. pirati Vemo pa, da vsak mora jesti, in tudi oblečen biti
Angleški
i
Molitvefliki
X ▼ Ji. iiiiiittvntffmiinttviiitfvnniii
V krasni veaavi, ztajfinej-Mfra iidelka.
"KEY OF HEAVEN"
v fiitem nantni 41:60
"KEY OF HEAVEN" v mii tira nem usnju $1.—
Naročite pr»:
8LOVEHIC PUKL. CO. fmtlBthBUm Tofk 11. H. ^T.
samo prit ikl in e, tako da tukaj hi okleva ni nobenega dola za f>0, 70 ali
kot po lOmenil som zadnjikrat tudi •mestih, kjer je vojna prodnk- da so v slovenskem Klubu vo-cija na višku .	diko pisem napiše vojakom, ka
Kljub časom, ki nas precej \ov} z v<^1jem redno od gov ar trdo prijomfljejo, pa delamo po	snv> pismo od vo-
svoje naprej Vesel i ee so šo	^"mil Fan il Kalužo iz Tta-
zmiraj take, kot so bile, ne si- 15i° ^ pismo sem prevedel v cor ta'ko živahne zaradi odsot- si°ve«TŠČino. ker se mi zdi zelo no-ii i'antov, >e pa puneo malo jT>rtmon,hno 5t1 T^ nio'em mne bolj zavrtijo, včasih Še pa mi nin vr°(|rm °bjav^ v naših lis-
Večina izmed njih niti ne ve če so jim dragi še živi ali ne ker niso sijali žo leta cd njih, in Io jo. kar to -iovenske fante najlm j boli.
(V vi Slovenci v Ameriki liamPw|mislite, da se vam godi krivica poiom sedanjega raeionizi-ranja živii>kih potrebščin, poni: slit kaj s*e ir<«li tem revo. ženi. kateri so mogoče nokato-ri va-p-ga mesa in krvi. Skozi kakšen pekel so morajo preži v ljati na tem svetu! To vrstice sem napisal, ker veni da je nekaj slovenskih družin v fJo-slil. da vas IhxIo zanimalo, ka-slil. da vas bde zanimalo- kako godi vašemu narodu. O-pisal -oni. kar sem slišal od slovenskih fantov y>o svoji naj boljši možnosti.
Sedaj bom to pi«mo končal in upam, da m: hosto zopet v kratko m pisali- "Milijonska za hvala vaon za vso šo enkrat! Z veseljem pa pričakujem dneva. ko mi bo m obroče sr z vami doma pogovoriti osebno. Pozdravljeni
Chicago, Joseph Bevčič* Chicago, J. Fabian (Chicago. Cicero in Illinoirtl Jollet, Jennie BamMch La SaHe, J. Rpelich Mascoutah, Martin Dolenc North Chicago in Wnukcgan. Math Warsek Michigan:
Detroit. L,. Plan kar* Minnesota:
Chisholm, J. Lokanleh Elj. Jos. J. Peshel John Teran, Fly, Minn. Ereleth. Louis Couže Gilbert, Lnnia Vessel Montana:
Roundup. M. M. Panian Nebraska:
Omaha, P. Broderick New York: Gowanda, Karl Strnisha*
Little Falls. Frank Masle« Worcester, Peter Kode* Ohio:
Barbertou. Frank Troha*
Cleveland, Anton liobek, rtiarlen
Karlinger*. Ja«-ob K«*«»lk Glrard. Anton Nagode Lorain, Loulw lialant, John Knniflf ZoungHtown, Anton KikHj Oregon:
Oregon Cltj, J. Koblar Pennsylvania:
Bremer, John Jevnlkar
Coiieiiiatigli, J. Brezovec*
Covcrdale In «»kollca, Jims. I*at«-rnf*l
Export, Loni» Su|ianAI^*
Farrell, Jerry Okorn
Forest City, Math Kiiuln*. hrani
Blod nikar Greensburg. Frank Novak Homer City, Josejib Kerln InijKriHl. Vence PnWi-b Johustown, John Polanla* Krayn, Aut. TatižHJ L-nxfrti«*, Frank Bullorb Midway. John Žnxt* Pittsburgh In okolica, Philip I'rogur
Steele on. A. Uren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton. Joseph Jovan Wisconsin:
Milwaukee. West Allls. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Rock Springs. LotiN Tanchar* Dlamondville, Joe Rolich (•Zastopniki, ki Imajo poleg Ime-aa •, «o upravičeni obiskati tudi druge naselbine v njih okraju, kjer je kaj nagih rojakov naseljenih.! i Vsak zastopnik IzOa potrdilo za itu-to, katero Jo prejel. Zastopnike toplo ari poročamo.—Uprava "filaa Naroda"
Rojake prosimo, ko
pošljejo sa naročnino, ako je vam le priročne da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONET ORDER,
Podprite napad! — Kupuj-j te bonde 4. Vojnega posojila.
w VABILO NA POJ K DIN O IN PLES
®taii pridemo malo zraven. Ka kor po navadi bo tudi leto? Slovenski donn napravil party za Jožefovo v pohoto IS. marca.
Ker ne bodo veliko Jožefov bodo pn Josephine nadomesto-valo. bodo že napravilo, ko likor jo v danih razmerah najboljšo mogoče. .
Frank Gircforin, Fittle Falls, N. T.
Ali tukaj jkn je pa zmevšial štreno general Ti4o, ki boli, 'kot vse kaže sedaj za resnično Jugoslavijo. V Titovih vr-sttah so borci vseh treh narodov in vseh različnih političnih skiypin, tako da se res lah ko reče, da je to narodna armada. In proti tej skupini se hoče upirati stara kraljevska vlada, in z njo nekaj gtaroko-pitni'h Srbov, kakor tudi nekaj Hrvatov s PaveJicem na čelu. Na vse zadnje je pa še tukaj v AmeriSd nekaj Srbov za kra-1 jeviao in veliko Srbijo nekaj Hrvatov prod ed Srbov sami zase, in še nekaj, čeprav pičlo «tevilo Slovencev za staro, ali kraljevo Jugoslavijo. Ni Čuda da je zadnjič Mr. Churchill re ke»* v ang*e*kern parlamenta, da so politične naaauere v Ju-•goslaviji jako zamotane, in rav1 no tako nanje je v Washing ] tona

DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
poljudna navodila, kako
ameriški državlian.
Poleg vprašanj, ki Jih navadno •odnlkl stavijo pri lspltu m dr-Cavljanstvo. vaebnje knjižica ie ▼ II. deln nekaj vatnlb letnic la ■godovine Zed lojenih driav, v III. ddv pod naslovom Rasno, pa Proglaa neodvlanoatl, Datava Zedl-ajonlb driiT, Uacolnov poror -v Gettyahurga. Predsedniki Zodtnjo-alh drflav la Poedlno Mavo Cmm tasJHM Js
•amo 60 Matov.
tih, dr: naša javnost izve, p kom <e ameriški slovenski fantje sročavajo v daljnih tujih 'krajih. Pismo se v slovenščini Grlati bledeče:
*4Cenjeno članstvo. — Odlomil srem se, da vam pišem par vrstic V prvi vr^ti se vam zahvalim za cigarete, katere sem prod nedavnim prejel. V <iiusi vrsti pa za pismo, prejeto prod par dnevi. Zelo rad bi se zahvalil vsakemu posebej za vaSp besedilo v pismu, toda upam, da se zavedate situacije.
Jaz »>e počutim precej dobro in ?e nimam nič. pritoževati f*as mi nag-1 orna beri, zraven pa si želim dneva, ko bodem z vami v klubu v razgovorih pri časi piva. .
Zdi se mi, da so je slovenski
F. J. Kaluža.
Tako torej piše naš vojak. Potem pa naj -o kdo reče, da sn ti i vredno učiti slovenskega jezika v Ameriki.
John M>» tokovi oh. Oovranda. N. Y
i •
ta se dobi pri: BLOVDQG fIJBLBHIN(i BIS West lMkSt, New Yscb lh K V.
CO
44TTTR TNCTiFDTRX.F TITO"
Priloženo vam pošiljam mo-nevorder $3,00 za ^deset iz-tisov knjižice	Incredible
Tito" katero knjižico bom raz-dal med Amei ikanee, ker je pi ^ana v aniriošičini, da bodo bolj razumeli, kako junaški je naš borec Tito in Ka ko se bije za neodvisnost nase trpeče Slovenije. Fno knjižico bom obdržal zase.
S spoštovanjem.
Vaš 50-letni naročnik.
Nortbport, "\Ya«h.
V soboto z vere r. ]8. marca. 1944
IMtlltKIH
SLOVENSKI DOM NA 36 DANUBE STREET LITTLE FALLS, N. Y.
POJEDINO ter PLESNO ZABAVO
I'UIDNO STK VAIJI^IKM vsi Sloveiiri ter Vim prijatelji, da m* kolikor mogofe iHlele/ile le zabave.	'
Pn«"f'ti*k «»1» S. uri iveTer.
VSTOPNINA V. I >A VKOM V HI. I» JK :
za odrasle $1.—, za otroke pa 50 centov. ZA PLES BO Ki KAL TUKAJSX I ORKKSTKH
1'IJAfK IN .»EDII. BO iMIVOl^f NA RAZPOLAGO.
NA SVIHKNJE! V.i\ Odl»or: Frank Ma-lt'. Utj
W NOVO ZAIjOGO PRIČAKUJEMO SREDI MARCA ^^fl
NOVA IZDAJA ' Hammomdov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah.
Oona 50 centov
Naročite pri : "GLASU NAHODA", 216 TTest I8th V Street, New York 11. N. Y.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, D A JO PREČIT A
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
a
Najbolj razburljiva povest v 27 letih l"
Stane 25c v uradu — 30c po. pošti.
K«*r je ralosa teh knjlžif wlo omejena, je t»tir*»rn<4jlTr>. da pofiljite naročilo prej ko ra«>j:o»V. K narof-ilu priložite v.dohretn *avitkn gotovino oz. znamke (Združenih državi. — NnroT-ite hihko pr(:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
«1« Woat 18th Street	New Yortc 11. N. Y.
Hki:,«; il» .. ■
4853232323234848532323234848535353232348482348538990535353232323
2353235353232323534848534848232348484853532323484848532353535323
I >4 Kill« A* —
THURSDAY, MARCH 9,1944
VRANOTUIN C. MP
P
OD SVOBODNIM SONCEM
BO MAN — Spisal: P. a FINŽGAB.__
t - -
44Moj tikm* .-'c ni pomoT-il v kri bratov in so ne bo! Zadosti n.n ie krvi sov rakove. da se je je nap'1 in se je še napije/*
4' Zakaj govoriš tako o nolo, ee si poslanec?"
Birantinec se je drzni) in stopil pred Iztoka.
•'S* ran/' je za^nnel Sloven. 44Tako govoriš ti, sluga ■ pravde, z luenoj, ki som magister peditum, imenovan chI sa nie h ve te despojne, caniee Teodoref"
Vsi trije poslanci so ol» tem imenu glol>oko priklonili kakor s»troji brez volje.	•
"Poslanec sem. da, in ponosen soni, ker sem zmagal, kačo \a>e prelesti. Mir prinašam bratom, pojribel vam, so vragom.!"
"Kačo naše prelesti"" je ponovil drzno IVzantinec.
"I>a, kačo zlogoiko, ki je zastrupila bratska srca! Ali jo poznate, hinavci carsk,?"
Za hip je nastal molk. Jarožir in še en vojš-ak, ki sla spremljala Iztoka, sta stisnila roonike. Zakaj pogledi A-n-1 »v in FUzantineev se /i-ovarjali in ščuvali: "Fbijnio ga!"
"Zakaj molčite? Ha, vaše oči klečeplazijo pred starosto Viljvnoem, da l>: ponnoril železo v m«ijo kri in zapisal krvavo ?.i\e/o z vami! Magister peditum, ljubeic carice Teodore, ima dobro zastražene pr-i. da imi ne ukrade zlepa kdo srca. ^akaj jokala hi po tej pripravni rgračici vaša srveta de spoju a, Imša vlačuga aleksandrij ka! In sam satan krščenikov, ki «»zdi ni plečih Vpravde, e razjoka, ko zve, da se hoči nad Funjušem in tovariši gomila, 'kateio je nasul Iztok!"
Ob teh groznih psovkah na tsveti dvor so se spačili od črta obrazi Bizanti ncev. Anti so zarožljali z meči in os?tnrw?li, ko|popisnemu trpljenju in straho
DVE ZELO VAŽNI PRIREDITVI MED NAMI
Kot je bilo omenjeno že pred Na cvetno nedeljo pridite v nekaj časom, se bo vršil dne Slovenski dom, da se pokloni-2. aprila v Slovenskem domu v mo našemu junaškemu narodu Brook lvnu shod iSANSa, na ka ob tretji obletnici njegovega teiega smo povabili, kot govor trpljenja in odpora, nika Mfr. T^ouis Adamiča in pa	*
naprosili tudi glavni urad Druga prireditev, ki je vaz SANSa, da nam pošlje kakega na m nas Slovence in Jugoslo-zu na njega govornika, da nam vane v New Torku sploh, se bo tako ne bo treba poslušati ved-'vršila v hotelu Diplomat dne no enih in istih domačih go- 23. aprila in sicer bo to skupna vomHiov, katerim je treba tu-j prireditev newyorskih Jugo di malo odpočitka v tem ozirn.j sWanov. Slovenci. Hrvati in
Mr T.ouis Adamič, je oblju-bi'1 priti na npš shod in zato moramo gledati, da Tki dvorana v Domu napolnjena do zadnjega kotička. Pisatelj Adamič ho istega dne popoldne govoril na prireditvi jugoslovanskih pomorščakov, potem pa bo prišel k nam.
Jz u'ada SANjSa še ni pnsel odgovor glede govornika, toda pričakujemo, da nam ho tozadevno ustreženo ako le moiroče.
Prireditev shoda na cvetno nedeljo bo obenem naša spominska manifestacija ob priliki tretje obletnice nanada oa Jugoslavijo. Naš narod doma je pre>el med tem časom skozi •strašne dneve in jo vkljub ne-
•o x vedel i o Tunjiiševem ]K>raciii. Da ni zaslanjal Iztokovega hrbta strašni Jarožir, stežka bi se bili ukrotili in prizanesli drznen»<u Sloven 11. Tudi Sva runic je vedel, da ga varuje meč •tarega Slovwa in pied ftzidjeni močna četa. Zato se ni razburi', ni ganil, ko je završalo med Anti. Mirno je po--egH.za 7apono in izvelekol izpod oklepa carsko pismo. .
"Starosta Viljenee, žalost vas pograbila, ko ste eiite. da je pod rušo pes.ran Tunjuš, požrešni volk naše in vaše s* v obode. Toda žalost se vam razsladi. ko zveš, kaj govori to pismo, ki se je grelo na izdaja* fckein srcu ps>jcga Huna! Tolmača imaš, velevrednega kozel nika, naj ti čita!"
Suh kozel ni k z grbo nad leviimi pleči, enook, je sprejel ptrgament in ?ual in prevajal..
Bizintinci so liedeli, Antoni so se razpirala u-ta od začudenja, čel so ginile preteče sence.
4T)kanaje zastokal bizantinski poslanec, ko je bilo pismo prečiitano.
t4Ni ukana, starost Viljenec. Delo bogov je!"
Kozelnik ;e pomolil starosti pii-mo in z dolgim črnim nohtom kazal na pečat Uprnvde. .	*
Anti so v ic7.; zamrmrali. Mrki pogledi so zbodli Bizan-tince.
41 Srca se odpirajo!" jc pomislil T/tok in izpregovoiil
"Bratje, kdo je zavezal vaši modrosti oči, da ste .-»prejeli v dar zemljo onstran Drr.ave? Ali ni bila zemlja vaša in naša? Kdo je«tam prvi tulil !an ? Rod Slovenov in Antov, ali grabežljivi volk bizantinski? In ta vo'k nam je ugrabil ovna in sedaj vam ga ponuja v dar. hinavec! In za ugrabljeni dar zahteva plačilo, da se bijete z brati, da vas koljejo Var-limii, da vaše prsi branijo mehko postelj, na kateti se valja v bojazni val sovražni.k! ("'uli ste strupene besede Upravde — čnili prelest, ki jo bila skrita na prsih največjga izdajalca! Tunjuša, dokler ni vgriznij v grudo njegov zob. Bratje, tako mi naših bogov, ne prepir-aimo se! Združiiiio se za maščevanje naših očetov in bratov1 Preko Dlonave! Sedaj je žito Z'clo! Posecinio ga! PogibeSt Bfeaneu!"
"Pogibel!" je za;jul Jarožir. 44Pognbel," so zagnneli Anti.
4'Pegi bel!" je zacvilil isuhi, grba vi kozelnik in raztrgal eirski pergament "ter usu' koščke -na žerjavico. Završelo je *>o mestu, razleglo se čez orodje do Izitokove konjenice. "Po •jibel!" so zakričali tudi ti n stinili -konje. ZemJ.ja je zabobnela, skozi predor so se v-uli SI oven i. Preplašil jih je krik, da so pognali Iztoku na pomoč. Toda v trdnjavi so povesili ineče, Anti so jim molili v pozdrav rožence modu
Sloveni -o segli po pijači, taaplapolali so ognji, kozeiitnik jo sožigal buče z oljem bogovom v dar, bi at.je so se objeli v X»ravni ljuibeani.
Ko >'0 bizantinski poslanci spoznali, da so njihovi naklepi uničeni, da je porezan siMitek za vrvi, s katerimi iso hoteli povezati barbare, so hiteli, da uidejo iz trdnjave. .
Toda Sloveni in Anti so jih ustavili in obkolili. Bizan-tinei so se sklicevali na svobodo poslanstva, grozili z Upravdo z novini Hifbudije^n, obečali strašne legije hoplitov, ki pridejo maščevat žalitev poslancev. Toda cd veselja pobesneli Složni in Antje se niso brigali za njih grožnje. Odgovor je bil krohot. Pobira i so suho go\nio hi ga metali Bizantincem v lice. Zasmehovali Upravno in pljuvali pioti vojakom sprem-'jevalcem. Nekateri so pograbili kamen in jim ga lučali v sleme in oklepe. To je Fizantinco »rrztogotilo. Zajezdili ?o, iKitegnili mieče in udarili med Slovence in Ante, da bi si presekali pot iz Tu i risa. Nekaj Anton- je zakrvavelo; brez oklepov in šlemov so ~c zbali težkih iinečev bizantins-ke konjenice. Tedaj je pritisnil Jarožir na pomoč. Zaprl je vhod, udaril z najboljšimi borci v obraz Bizantincem, odzadaj pa so jih klali h sekirami Antje Da ni posegel vmes Iz/tofc bi bili pobili vse do zadnjega. On pa je otei dva poslanca in jim je naročil:
4'Pojdita do Fpravde in mu sporociita, da pjridemo v irosti.. Naj nam pripravi jedi, zakaj pot ho dolga, mi bonno lačni!"
Med krohotom vojščakov sta odjezdil ponižana Bizan-tinca h Turrisa in bežala na jug	i
Precej nate re je zbrala isrenja veljakov in starešin v y>o-rvet ter sklenila zavezo, da abero takoj vojsko Aniti in Sloveni ter udarijo zdrusžežni na bizamtinsko zemljo. Poverili so naj ugodnejšim veljam nalogo, da pohite med Slovene in Ante ter skličejo narod na maščevanje. .	»
' (Nadaljevanja prihodnjič)
tam razvil pod sovražno okupacijo odpor, katerega ne more udnšiti sila osišča. Takemu narodu dolgu.iemo izraz nuoral nega zadoščenja in priznanja in takemu izrazu bomo daili duška dne 2. aprila. Naj nihče med nami no prezre evotno nedeljo, ki bo v zgodovini Jugoslavije od nosno Slovenije ostala zapisana kot zgodovinski dan, kateremu je sledilo stra?
Srb i borno s'odelovaii na pro-giamu in drugače, ker je to v re>uici pioslava jugoslovanske sekcije Vseslovan. kongresa v New Yorkn. Lepi letaki, ki naznanjajo -to veliko proslavo, že 'kroži jo okro<r in bodo kmalu razposlani posameznikom in skupinam. Vstopnice se tudi že prodajajo. Vsaka stane dolar z davkom vred.
i^OLARJEM V NAZNANILO
Vsi oni nčenoi in irčenke Slovenske šole. ki niiso bi«!! preteklo soboto prisotni pri učni uri, naj bodo s tem obveščeni, da gremo v soboto 11. marca »v Metropolitan muzej v New York. Kdor se želi pridružiti, na.j p:rde ob 10:30 dopoldne v
Gledališče... Kinematograf... Radio
ela
"NORTH STAR" V RKO GLEDALIŠČAH
(»inljiva ruska drama Samu-Goldwvnu 44T lie North
Slovenski dom v Brooklynu.'^tar" prično danes igrati RKO odkoder bomo skupno odšJli v gledališča na (Manlia-Mami, v New York. V slueaiu izredno Bronxu in Westchester skupno slabega vremena, dežja mraza ali snega, bomo obisk muzeja
odložili na kako drugo soboto
/Pridite vsi, odrasli in mlajši šolarji, ker dobrodošli ste vsi.
Učiteljica.
POMLADNI POZDRAV
Malo še,Jn staika zima se ognila ho pomladi; že podlosok na livadi dviga pisane glavice.
iNa programu bodo ta dan
nastopili znani slovanski oeri-'tr	j-*
\ i i • j. -i - v -n narava prebudaa roma .-]u<?oslovanski umetniki i ^	,
, Ju. , , .k novoimu so bo življenju; ter podali pevske, plesne m i • ^	■	, .
ilramatirnp tm-ko. X« vijoli-' ^! 1,0,10 T? V no bo i era I Zlatico Baiokovi,". |trate s	V™*™'
prods. Vseslovanskega kongre-l Ptičke boelo poti jele, sa v New Torku. Ne pozabite'gnezdile in so ženile, tecra datuma, ker to bo ena naj Mladi zarod si vzgojile večjih in najiep^ih priredb, ki kakor vselej prejšnja leta. smo jih imeli Jugoslovani v Ntew Yorkn to sezono.
Poročevalka.
Finska zavrgla tri ruske pogoie
Finska je v svojem odgovoru na ruske mirovne poboje zavrnila tri poboje in sicer uhnle internacije nemške armade na Finskem, glede umika
O, da tndi z naših src bi zima žaolsti zbežala, in pomlad za kraljeval a v nadi na srečnejše čase!
Srečni časi so že blizu, ko zavezniška bo sila spone suženjstva zlomila, in svobodo vsem prinesla.
Kadar lvodo naši fantje vrnili po 1 ju tih bojih,
s komedijo "Rookies i;i Burma" z igralcema .V!an Carney J in Wallv Brown.
44The North Star" so 17 te-' d nov igrali v glediščih na Broawayu. sedaj pa bo drama igrana v RKO gledališčih v sewyorški okolici in v njej nastopajo A lino Baxter, Walter Huston, Ann Harding, Walter Brennan, Dana Andrews in Farley Granger.
Slika kaže junaštvo prebival- Naslednjega dne je prišel na-cev neke majhne ruske vasi, ki cijski napad in otroci z vso našo jo napadli Nemci s svojim g'ico tihotapijo orožje in mn-blitzom. Prizor se prične ravno nicijo skozi sovražne -traže prod nemškim vpadom v juniju' svojim borečim se iovarišcii».
ju! i al
Dana Andrews
10-11 s šolarčki, ki se pr»n>rav-| Vsa slika kaže nepopisno ljajo, da gredo na izlet v Kijev, št v o rnskega naroda.
45 - letno preiskusnjo
I
no uničevanje naroda in notra-ji\miado	U,4° hl
I g-letle vrnitve vojnih in civil-
f in škili
nje trenje, toda obenem pa tu
di sijajen nastop naroda, ki ni nLh "jetnikov, ki so v hotel siniti na kolenih pred
oblastnim sovražnikom, 'am-j Drugih -pogojev Finska ni pa k s.? jo dvignil z golo pestjo'zavrnila. Med item i pogoji je proti njemu, mu iztrgal njego-^wtf pogoj, ki doslej ni bil znan. vo lastno orožje \i rok in mu namreč, da bodo finski delavci napovedal hoj na smrt,	po m a:gaH obnovit] Leningrad.
PRAZNOVERJE
tinske se *v naročje dragih svojih
z vencem zmage nad so vragi.
Pomladanske rože takrat, lepše bodo nam cvetele. Ptičke slajše pesmi pele.
NEKAJ O BOLHAH
Največja bolha jo dolga 5.5 miiil imet rov. Ka rak teri st i čen znak bolhe je skakanje. Bolha iniia namreč izredno močne zadnje nožice. Bolhe se dele
V HOLLYWOODU.
/Tudi v Hollvwood človeku
pesmi sloqe in sobratstva. i ^ /
Ivan Bil kovinski,
Pittsburgh, Pa
IMA
ni ti oba -več brezpogojno prise ga t i Ti a praznoverje. Gledal i-I ščo jo imelo vodno več ali manj približno v 800 vrst in od teh smisla ,za priznavanje nadna-jili živi v Srednji Evropi okrog ravnfK sil. Zato se ne ST11<?(mo
, j a r»___ vi	vri 'i	I
i čuditi, da je bil tndi Hollv-še bolhe na na mačkah, pori-1
ganah, kurah, golobih, d orna-
wood preplavljen z vražami, talismsani in di*ugo tako ropo-
čih zajcih, lastovkah, papigahki so jo bi-M tja prinesli in drobnih pticah. S prometni igralci iz gledališč. Zdaj .se
mi sredstvi se je zanesla v Evropo tropična bolha, nazvana tudi 'kužna ali peščena bolha. Človeška bolha je razširjena po	svetu, kjer živi člo-
vek. Ta bolba lahko znese v 1—3 mesecih 400 jajčec. Odrasla bolha so razvije iz jajčeca v 4 tednih, poloti, pozimi pa v Šestih. .
Bolha živi 3—4 mesece, posebnih okoliščinah so ohranili bolho pri življenju tudi poldrugo leto. Bolhe same ima jo zopet svoje parazite. Sovražniki bolh so nekatere vrste
je rvečina filmskih igralcev in igralk praznoverja odrekla, toda samo do gotove meje.
Jackie Cooper «e smeje vsem vražam, vendar pa se silno boji če skoči črna mačka pred njim čez pot. Dolores del Rio je sicer latinske krvi, pa se je vendarle odpovedala vražam, v koikor niso prijetne. Za sire ^ čo T>a vedno nosi pri sehi šopek rdečih roti.
Otto Kruger veruje samo, da človek v važnih zadevah ne sme prehitro igovoriti. To je
.	,	pa itak pravično nazinanie.
mravlje vreme m smotraa sta-| jeanette Wflcr>0T,alaOTa tudi
a .hlT3e™a- t3k? da W n erjame vražam, kadar pa lah'ko tu in tam govorimo o v	. .. 1
• ■■ i j	.v, zadene v novem filmu igrati, mo
lZiBtnraiiju bo h Bolhe lahko ra lmf,t; „„ n,kai zoIotlP.
prenasano "alez .,,ve holern,. ^ Ravmond se mkaln 7,,aSt. v kopa liscih, sledali^oihji^j	M svo^a telovnika.
sola»h, vo.iasnicah, bolnicah m ■ katerem se ie pripravljal
kazni In icali. Xekateri ljudje A . . 'Ln j. C j	, . .	. svoi pr\i fikn "Alladi gres-
ntenda z nekimi posebnima ,, \ T • u* „ ^-.in ji • • " , . nrk. ' Anita Lomse zbira za^c-snoMmi bolhe odbijajo, d migi. -
jih pa privlačijo,
se me<l krimisko vojno hitro'x
rzuebili bolh, <tako da so se zavijali v konjskek plahte. Ey-se'1 je to izkiišnio potrdil v voj ni let? 1870. Velike prostore, recimo ladtje ali tudi velika wta nwanja je pa treba desinfici-rati s strufpenamri plini, če se hočemo iznehiti bolh. .
-je tačice. Patricia Ellis si u«e-r rancozi so(IO(^ oh polni Tlin- <,voje
čez lervo ranv>. Constance Ben nettova bi T»a za vse na svetu r.e zamenjala med filmanjem svoje škatlice za puder. .
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili I
Na milijone paketov s hrano, katere j« Rdeči križ posilal -Amerikanskim vojnim ujetnikom in vojnim ujetnikom iZdruže-nih narodov, ter civilnim internirancem v 'Evropi in na Daljnem Vzhodu, je bilo prostovoljno nafpravljeno. Toda vzdrževanje tega delovanja je odvisno od tega kako hodete odgovorili na apel Rdečega Križa za prispevke v Vojni Fond! Dajmo
^	WW
■V
PRICNK SE DANES!
Naravnost s 17 TEDNOV na Itroiulwavi: prvie po naših Ijml-skili renaii!
TiKSNirNO VKI.IKK 1'RKI »STAVE
V V S E H RKO GLEDALIŠČIH
na MANHATTAN!/, v BRONXl' in WESTCHESTER
Ncpri^maaljlTa ljulM"/«'ii lt:i'/lmrljivi i»ri/.ori I Kranja jm»|iii> naiietn^fi
Njihova ljulK^.on j«* kljubovala vspm straliotam. — Snuiiwl C.oMwvna mojstrsko ilolo
"The North Star"
"Rookies in Burma'
^meriška^bratska zveza
:: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA
KI IMA
25,000 ČLANOV IN TRI MILJ ONE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesl jiva, nepristranska in zelo priporočljiv* zavarovalnica 7avaruite »ebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanja oroti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. v vasi naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, piSite na glavni nrad. FJy, Minnesota
KNJIGARNA
Slovenlc Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Andrej Ternovc
Spisal Ivin Albreht
Cena M centov
Balade in romane.«
3. izdaja — A. Aškerc
Ona M rfmtov
Ko smo ili v morje bridkosti
Spisal fUv. K. ZakrmJI^s
Knjigi prljioveduje. kako Je Hitler nastavljal llmanloe la saojke In pripravljal "strup" sa Jugoslovane Id njihovo rtr-Cavo £e dolgo prej kot Jo Je napadeL
Knjiga Je v platnu vesana In Ima 207 strani.	|
Cms $2.—
Živi izviri
Spisal Ivan Mstiafl
Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih triuajut rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem slovsnstvu do danainjegs dne.
13 |N>glavlJ — 413 strsnl
V platna vraann
Craa f2.—
Duhovni boj
(Izdala družba »v. Mohorja) L. Skupoll
Cena 50e
knjižica — "HOW TO BECOME A CITIZEN
OP THB UNITED 8TATB8" V tej knjigi so vsa pojasnila ta nskonl sa na asi Jane«.
Ake naredite knjiga, pri letite k ure iilu D. S. e*I roma Canadian Mene) Order sa omenjene noto, Manjfie svete, lahke peiljeto v U. S. vnnn>kali pa t oziroma S cento.
Državljanski priročnik
(V slovenščini)
KnJlSlca dsje poljudna navodila, kako postati ameriikl driavljsn.
Cena M
POUČNI SPISI
Pohorske poti
Spisal Janko G laser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
(r. J. Kornl — VVw.n« knjiga
(Wts 12 —
Brezposelnost
Spisal Fran Krjavec
Cena 50c Problemi sodobne filozofije
Spisal I>r. Frnnte VH»er
Cena 50e
Mlekarstvo
Spisal Anton Prve. 8 stlksenL 1«S strani. — Knjiga ss mlekar J« In farmarje v splnAnrai
Obrtno knjigovodstvo
2JW strsnl. eaana. — Knjiga J« namenjena v prvi vrsti sa stavbno, umetno In strojno ključavničarstvo ter ftsleaoll varstvo.