/T
lik /-
Adriatic
"»ovalna družba d.d.
S
ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik VII - št. 23. -15. december 1998 - cena 150 SIT

NBZ NIK
I<
Banica Koper
TISKOVINA	Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica
Zadnja seja občinskega sveta v stari sestavi - predsednik Zorko Šajn podal oceno o delu
Ni bilo vse idealno
gostilna Dolenjski potok je bila v petek, 11. decembra, prizorišče zadnje, 45. seje jlskega sveta v stari sestavi. Seja, ki je bila sklicana predvsem zaradi pregleda i lika in sklepov 44. seje ter pregleda nerealiziranih sklepov od 22. do 42. seje, se aključila s kratko oceno Zorka Šajna o delu občinskega sveta in z večerjo.
v o pregledu zapisnika in sklepov 44. :'e(pripombe je imel le Ivan Boštjančič, lž$e ni strinjal z zapisom svojega Javljanja o rebalansu občinskega , acUna za letošnje leto) so se svetniki j eWi pregledu nerealiziranih sklepov od ij®0 42. seje in informaciji občinske ,s,Ve 0 dogovarjanjih glede 90 milijonov Te terjatve Banke Koper do občine, .^nka Tomšič iz občinske uprave je Pala, da se občina z banko že dogovarja . javnavi, saj je bila pritožba občine pri )vetn sodišču v Kopru 1. decembra lojena kot neutemeljena. Občinska igrVa je banki posredovala nekaj variant xj,Vnave, občinskemu svetu pa je L .Sala, da sprejme sklep, po katerem naj Clna znižani znesek terjatve brez obresti
«|, 1 Cca 51 milijonov tolarjev poravnala ' ■ januarja 1999. Pri tem pa bi Banka v obliki donatorstva občini za bcije odobrila sredstva v višini 15 ^Jonov tolarjev (prvo polovico leta 1999, , Pa leta 2000). O posamezni investiciji 1	porabe teh sredstev bi se banka
k Clna posebej dogovorili. Po kratki t ^av* so se svetniki odločili, da velja sklep I) s’ Seje, ko so občinski upravi naložili, tie Pri pogajanjih ravna po svojih ®‘jših močeh in v korist občine.
L . aslednje, kar j e vzvalovalo sicer mimo lajanje na seji, je bila prisilna poravnava ( s°nitu. Iz razprave je bilo razvidno, da j ekateri svetniki še vedno ne morejo 60rZn.ti z razvrstitvijo občine v finančni (U sanizaciji Lesonita v stečaju v tisto tJorijo upnikov, ki jim ni omogočeno ^alificirati terjatve v lastniški delež.
^ reden j e predsednik občinskega sveta • S]^SV°j° oceno o delu, so svetniki sprejeli <L eP 0 imenovanju članov v Upravni tje ^-SP Ilirska Bistrica (To so postali: lojj.n Miše, Teodor Šircelj in Ivan ; Jančič.) ter sklep o začasnem tlenju občine do sprejetja proračuna
,sv°ji oceni je Zorko Šajn dejal, daje it3^ePrav velikokrat razdeljen glede na ^irn^0 pripadnost ali kako drugače, zadeve sprejemal soglasno. Kot \(lel'	pri delovanju sveta je
V, Zamudo pri imenovanju občinske ter neizkušenost le-te. O nekdanjem ! tri, j Manislavu Prosenu je rekel, da se Hle 1 'n si prizadeval pri reševanju 5|tio vV' Bil paje tudi velikokrat odsoten ft pr®°®e kdaj pa kdaj premalo angažiran trs,, ^alo zahteven do dela občinske
ive. o
so si bili preveč različni: nekateri kritični in prizadevni, drugi povprečni, nekateri pa se sej niso sploh udeleževali. "Ni bilo vse idealno," je nadaljeval, "vendar smo se trudili po svojih močeh in za svoje delo nemalokrat dobili kritike, upravičene in neupravičene. "Pri tem velja omeniti, da so svetniki 'sejali' kar na 45. rednih in 5. izrednih sejah, pri čemer so morali vedno predelati izredno obsežna gradiva. O sebi je dejal, da se je trudil po svojih najboljših močeh in upošteval izrečene kritike. Na koncu je še dejal, da so kot prvi občinski svet dobro zaorali ledino za dragega, ki bo s svojim delom začel 19. decembra 1998, in se zahvalil občinski upravi, nekdanjemu županu ter vsem članom odborov.
občinski svet upravi ni zaupal. Vojko Mihelj, podpredsednik OS, je potrdil tezo Barbe, da bi morala delovna telesa občine bolj pridobiti na veljavi, poleg tega pa je dejal, da je nujno potrebno zaupanje med občinsko upravo in občinskim svetom. Pohvale od širše javnosti pa ta svet po njegovem ne more pričakovati.
Po končani seji, ki seje za vsega hudega vajene člane občinskega sveta zaključila gladko in hitro, so se svetniki posvetili prijetnejšemu delu: slavnostni večerji in prijateljskim pomenkom.
Kakorkoli že, končalo se je štiriletno obdobje, v katerem so si izkušnje in znanje pridobivali člani občinske uprave in sveta. Tako do enih kot drugih je bila javnosti nezupljiva glede delovanja občinskih struktur na Bistriškem.
Začenja se novo obdobje. Marsikateri član občinskega sveta je moral po letošnjih lokalnih volitvah zapustiti svetniški stol in
Stari občinski svet med svojo zadnjo sejo v petek, 11.decembra 1998. Slika: Petar Nikolič
O preteklih štirih letih j e spregovoril tudi občinski tajnik Ivan Barba, kije poudaril, daje občinska uprava takrat začela z delom večinoma z novimi in neizkušenimi ljudmi ter brez pravih informacij o preteklem dogajanju v občini. Občutek ima, da
ga prepustiti novemu, neizkušenemu, predvsem pa neobremenjenemu človeku. Tisti pa, ki so ostali, bodo lahko bogate izkušnje preteklih let pridno uporabili za tisto, za kar.smo jih volilci izvolili: za naše dobro.	Ksenija Montani
Slika: P. N.
^ UVODNIK	'
Tako. Leto se izteka. Ker smo ljudje nagnjeni k računanju, ocenjevanju in tehtanju, sestavljanju bilanc in poročil, bodo zadnji dnevi tega leta in prvi dnevi prihodnjega minili v znamenju, kaj je kdo kje naredil, oz. kdo je kje kaj pokvaril, oz. kaj vse nas čaka v prihodnjem letu, desetletju ali tisočletju.
Torej. Da boste lažje tehtali, računali ali ocenjevali, smo vam v pomoč pri sestavljanju poročila o dogajanju na Bistriškem prelistali vse letošnje izdaje. Po čem se bomo leta gospodovega 1997 spominjali na sončni strani Snežnika?
V	letošnjem letu je vaš in naš časopis »Snežnik« postal dvotednik in že v prvi letošnji številki predstavil avtorja Italijansko-slovenskega slovarja iz Ilirske Bistrice Sergeja Šlenca ali po domače Jankota Šlenčevega. Ker ravno poteka akcija Radia 94 ‘Osebnost leta 1998’, naj vas spomnimo, da je bil osebnost leta 1997 z Bistriškega Vojko Čeligoj. Radoš Gregorčič iz podgrajske Plame-purje bil januarja proglašen za enega izmed treh najuspešnejših gospodarstvenikov na Primorskem v letu 1997, eden izmed dvanajstih dobitnikov letošnje Prešernove nagrade pa je postal Mitja Šircelj z Dolnjega Zemona.
Tako kot že dvajsetič poprej smo letos na Bistriškem organizirali ‘mesec kulture’, letošnji pust pa je bil še posebej odmeven tudi na straneh našega časopisa. Marca je na občinskem svetu padla odločitev o usodi Mikoze, začela se je humanitarna akcija zbiranja denarja za reševalno vozilo, dobili pa smo tudi športnike občine Ilirska Bistrica za leto 1997. Aprila se je zatresel stolček sedaj že bivšemu predsedniku občinskega sveta, v Trnovski ulici so se prepirali zaradi prometnega znaka, uspešno se je zaključilo zbiranje denarja za reševalno vozilo, razdejana Cankarjeva ulica pa je vse bolj burila duhove svojih prebivalcev in mimoidočih. Da o razdejanju na železniški postaji v Kilovčah in razdejanju, ki ga je na voznih redih vlakov povzročila uprava SZ, niti ne govorimo.
Tomo Šajn je konec aprila prejel nagrado za novinarske dosežke, v prvi majski številki pa ste lahko prebirali še o kresovih in prvomajskih praznovanjih. Brez vizite tudi letos ni šlo, vse bolj odmevna pa je postala tudi akcija ‘Veter v laseh ’ - s športom proti drogi. Da je droga velik problem, je pokazala tudi javna tribuna o zasvojenosti z drogami na Bistriškem. Z drugačnimi temami sta se vsak po svoje ukvarjala: pesnica Tamara Valenčič Laris v svojem prvencu ‘Zenska' in stečajni upravitelj Franc Lipolt v Lesonitu, kjer je po besedah ministra Dragonje potekala uspešna sanacija. Mimogrede. Na straneh našega časopisa se je v pomladnih mesecih razvila debata, ki pa to v principu ni bila, med tremi občinskimi svetniki in stečajnim upraviteljem.
V	Ilirski Bistrici še vedno nimamo čistilne naprave. Morda pa bi se morali zgledovati po edinem bistriškem podjetju, ki skorajda nemoteno deluje že več kot petdeset let. TIB Petrol Transport je namreč junija letos odprl svojo čistilno napravo in se kasneje v okvirii akcije ‘Moja dežela - lepa, urejena in čista ’ uvrstil tudi med tri najboljše urejena podjetja na področju Območne gospodarske zbornice Postojna.
V	zadnji junijski številki je uredniški odbor časopisa »Snežnik« opozoril na dokaj mačehovski in hladen odnos ter pomanjkanje razumevanja bistriške občine do edinega lokalnega javnega medija na Bistriškem, to je do »Snežnika«. Vse skupaj je nekoliko zakodralo takrat sicer mirno površino voda bistriške občinske uprave, problem izhajanja časopisa pa je še vedno tu.
Julija smo doživeli XII. bistriške dneve in 3. razstavo obrti, Bistričani in vsa vesoljna Slovenija smo dobili nov roman izpod peresa Franeta Tomšiča z naslovom ‘Posvečena zemlja ’. Roman je hvalnica Bistrici in našim krajem. Poleg tega pa nas je s prvencem ‘Ocean v kaplji’ nagradil pesnik Marko Novak. Na žalost pa se bomo poletja 1998 spominjali predvsem po nesreči na gorski hitrostni dirki Ferrari 98, v kateri je ena oseba izgubila življenje, 22 drugih gledalcev pa je bilo poškodovanih. V Jelšanah se bodo letošnjega poletja spominjali mogoče bolj zaradi njihove reakcije, ko so zvedeli, da dobijo nove sovaščane - ‘cigane ’. Zgodba, ki Jelšancem ni v čast, je dobila vseslovensko razsežnost, saj smo o njej lahko brali tudi npr. v »Jani«.
Glasbena šola Ilirska Bistrica je z organizacijo 1. mednarodne poletne šole v avgustu potrdila sloves dobre in ambiciozne šole, o kateri se bo v prihodnosti še veliko slišalo, skozi Knežak pa ste se končno lahko popeljali po obnovljeni cesti. Bistriški taborniki so v Črnem dolu slovesno po taborniško praznovali 45 let svojega delovanja.
V	letošnjo jesen smo na Bistriškem zakorakali kar z nekaj pridobitvami: Turistično društvo Ilirska Bistrica je v Hodnikovem mlinu uredilo svoje prostore in razstavni prostor ter obeležilo 100 let Društva za olepšanje, uspešno pa se je zaključila tudi akcija Moja dežela - lepa, urejena in čista. Svetniki so dali zeleno luč gradnji hladilnice za brkinsko sadje in novi tovarni pohištvenega okovja. Ribiči so slovesno odprli svoj ribiški dom ob jezeru Mola, lovska družina Dolnji Zemon pa je uspešno proslavljala 50-letnico delovanja. Bistriški obrtniki in občina so se uspešno predstavili na 31. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, na Kongresu evropskega kmetijstva v Ljubljani pa so se s sodelovanjem ilirskobistriške občine predstavili brkinski sadjarji. Razstava, povezana s sadjem, je potekala tudi na premskem gradu. Knjižnica Makse Samsa je svečano odprla nov prizidek in prvi, ki je v njem predstavil svojo novo knjigo, je bil Bistričan Ivko Spetič-Magajna. Vse novice pa niso tako lepe. Kot strela z neba je med bistriško srenjo padla novica o en milijon nemških mark visokem dolgu občine do Banke Koper.
Drugi del jeseni je potekal v znamenju volitev. Rezultati po tekmi ‘kdo bo koga ’ so vam znani. Imamo 23 bolj ali manj novih občinskih svetnikov in povsem novega župana. Imamo pa tudi povsem novo reševalno vozilo, ki ga brez vseh nas ne bi tako zlahka in hitro dobili.
Vsekakor pa ne smemo pozabiti tudi naših športnikov: Maje Štefančič (lokostrelstvo), Tamare Matko in Andraža Lipolta (trap), Špele Muha (karate), mlajših selekcij NK Ilirska Bistrica, KK Plama-pur, Karate kluba Samurai, Lokostrelskega kluba, Trap kluba in vseh ostalih. Lista je vsekakor predolga, saj imamo na Bistriškem kar 35 športnih društev z več kot tri tisoč člani.
To je torej v grobem vse, kar se je v preteklem letu dogajalo na Bistriškem.
»Snežnik« s to številko uspešno zaključuje prvo leto izhajanja kot dvotednik. Takšen je, kot si ga zaslužimo: lahko bi bil veliko boljši ali pa veliko slabši. Tisti, kritiki naklonjeni bralci, bodo rekli, da pišemo samo o lepem, na grdo pa pozabljamo. Res je. Naši občini zadnja leta gotovo ne cvetijo rožice in marsikdo bi lahko o marsičem povedal kaj kritičnega. Res pa je, da naše malo uredništvo vsega ne zmore. Zato nam pišite in v pismih oz. člankih polemizirajte, kritizirajte ali pa hvalite, strani »Snežnika« so vam na voljo. Na koncu koncev je to naš oz. vaš edini časopis v občini, ki edini lahko spremlja utrip življenja in dogajanja v naših krajih. Vsi skupaj lahko ustvarimo časopis, ki bo objektivna bvnika nekega časa in nekega kraja na prelomu tisočletja.
Hm, kaj pa naslednje leto? Kakšne so prognoze? O tem pa kdaj drugič in morda na kakšnem drugem kraju. Do takrat pa: lepo se imejte, lepo praznujte in si življenje v srečo kujte!	K. M.
P. S. Naslednje leto bomo v Sloveniji uvedli davek na dodano vrednost ali na kratko DDV. TV Poprovci ne bi bili poprovci, če ne bi pogruntali novega pomena te kratice, ki ^ pa ni daleč od resnice. DDV po novem pomeni: Daj Drnovšku vse._____________j
*
PO OBČINI
KMETIJSTVO
DAN KISLEGA ZELJA IN REPE
Tradicionalno srečanje slovenskih kisarjev je bilo tokrat v naši občini. Tako smo se v četrtek, 10. decembra 1998, zbrali v gostilni Pri Korajžniku. Posvetovanje sta organizirali Kmetijska-svetovalna služba Ilirska Bistrica in Poslovno združenje prehrane Slovenije GIZ - Odbor za vrtnine iz Ljubljane. Namen te prireditve je bilo strokovno posvetovanje, ocenjevanje vzorcev kislega zelja in repe ter družabno srečanje.
Posveta seje udeležilo kar osemdeset udeležencev, med katerimi so bili predstavniki raznih semenarskih hiš (Semenarna Ljubljana, Bejo Zaden, Rij k Zwaan), strokovni delavci Fakultete za agronomijo iz Zagreba, Kmetijska zadruga
Brkini in posamezni kisarji iz naše občine ter cele Slovenije.
Zbrane udeležence je v uvodu pozdravila načelnica za gospodarstvo občine Ilirska Bistrica Nevenka Tomšič. V nadaljevanju je sledilo strokovno posvetovanje po
programu:
-	Pridelava vrtnin v občini Ilirska Bistrica, Rafaela Žejn iz KSS Ilirska Bistrica
-	Varstvo kapusnic pred boleznimi in škodljivci, Ivan Žežlina iz KVZ Nova Gorica
-	Zdravstveni in tehnično-higienski pogoji izgradnje kisam, Denis Zidarič, republiški inšpektor
-	Trženje kislega zelja in repe doma in v tujini, Marija Orešnik iz Poslovnega združenja prehrane Slovenije.
Po končanem strokovnem deluje sledilo podeljevanje priznanj za vzorec kislega zelja in repe letnika 1997.
V popoldanskem času so predstavniki kisarn organoleptično ocenjevali vzorec letine 1998. Vseh vzorcev je bilo 48: od tega 25 vzorcev ribanega zelja, devet vzorcev kisanih zeljnatih glav, enajst vzorcev kisle repe, dva vzorca ribanega rdečega zelja in en vzorec ribanega zelja z dodatki. Sledilo je družabno srečanje s šaljivim kvizom, ki gaje vodila ga. Marija Orešnik, za dobro voljo pa je poskrbel domači ansambel Oštarji.
Za prijetno vzdušje pa se moramo vsekakor zahvaliti Društvu kmečkih žena Ilirska Bistrica, ki so vse tokrat pogostile z izvrstnimi pecivi. Za topel sprejem in pripravo značilnih jedi iz kislega zelja in repe gre zahvala tudi osebju gostilne Pri Korajžniku. Kmetijska-svetovalna služba Ilirska Bistrica
JABLANICA - VAS KI ŠE NIMA ASFALTA
Jablanica šteje 158 prebivalcev, živečih v 41-ih stanovanjskih enotah. V preteklosti sta vas krasila grad in pristava. Pred drugo svetovno vojno in še po njej sta bili v Jablanici občina in pošta, danes pa je zadnja vas v občini Ilirska Bistrica brez asfalta. Da je temu tako, so botrovali objektivni, pa tudi neobjektivni razlogi, ki pa sedaj niso več pomembni.
Krajani smo se na referendumu odločili, da bomo s 1.1.1997 uvedli triodstotni samoprispevek na vse dohodke za dobo treh let ter tri dnine na gospodinjstvo. Posebej smo zbrali in še zbiramo sredstva za ureditev vodovoda. Zgradili smo nov raztežilnik in tako uravnali pritisk vode pri uporabnikih. V
oktobru 1997 smo s Proizvodno-gradbenim podjetjem “Snežnik” sklenili delovno pogodbo za izvedbo del pri rekonstrukciji vodovodnega omrežja v vasi ter izdelavo fekalne in meteorne kanalizacije. V tem času smo vgradili 1580 metrov vodovodnih cevi v vrednosti 7.840.000,00 SIT ter 625 metrov meteorne in 684 metrov fekalne kanalizacije. Stroški kanalizacije so znašali 9.320.000,00 SIT.
Da smo vsa ta dela realizirali, se moramo zahvaliti predvsem občini za finančno pomoč in pa vsem izvajalcem, še posebno Proizvodno-gradbenemu podjetju “Snežnik”, kije opravilo večino del.
Jablanica je pripravljena za asfaltiranje. Volje imamo še veliko, denarja pa???
Danilo Štefančič
|
20LET OSNOVNE ŠOLE
IN WE V KUTEZEVEM
10. december 1978 je bil za učence in krajane Podgore pomemben dan. Pred dvajsetimi leti so imeli priložnost prisostvovati otvoritvi šole na novi lokaciji na "Betuli" in se razveseliti novih prostorov in boljših pogojev za delo, prvič pa so imeli priložnost svoje predšolske otroke oddati v varstvo enoti vrtca, ki je začela delovati pri šoli.
Dolgih dvajset let je bilo potrebnih, daje šola dobila primerne prostore. V tem času je na Betuli šolanje dokončalo 321 osmošolcev, ki so skupaj s svojimi učitelji in drugimi delavci šole potrpežljivo prenašali tegobe dvoizmenskega pouka, kljub temu pa svoje delo opravljali vestno in uspešno. Učenci zgodovinskega krožka so obletnico obeležili s priložnostno razstavo, radijski krožek je pripravil krajšo oddajo šolskega radia, ravnatelj je čestital vsem učencem in delavcem šole in vrtca.
Vsi skupaj pa že nestrpno pričakujejo dokončanje telovadnice, saj bodo takrat v goste povabili nekdanje sošolce, učitelje, delavce šole, krajane in ostale goste. Za vsepabo takrat spet pomemben dan - slovesno bo obeležena 20-letnica, uradno pa bosta odprta in predana namenu nov prizidek in športna dvorana.
fr	\
ZAHVALA
Zahvaljujemo se Vam za podporo in zaupanje našemu kandidatu za župana v drugem krogu volitev Francu Lipoltu.
Skupaj z Vami bomo izvajali program, ki smo si ga zastavili pred volitvami, s ciljem, popeljati našo občino na pot vsesplošnega napredka.
Ob prihajajočih praznikih Vam želimo vesele božične praznike in srečno, zdravo ter uspešno novo leto 1999.
Občinski odbor ZZP
Spoštovane občanke, dragi občani!
Za zaupanje, ki ste mi ga izkazali z izvolitvijo za Vašega župana, se Vam zahvaljujem. Iskrena hvala za številne čestitke in tople želje.
Kot župan bom naredil vse, kar bo v moji moči, da bom izpolnil Vaša pričakovanja. Obenem pa Vam želim vesel božič in srečno, zdravja in uspehov polno novo leto 1999.
Franc Lipolt
L	J
Pobuda ilirskobistriškega poslanca Čeligoja vladi Republike Slovenije za hitro cesto
Ker se na Ministrstvu za promet in zveze ni še popolnoma nič premaknilo 8
.led1
IX VI SC liti lMllllSllSivu Z, ti piuiuci 111 trtic 111 sc ptipuiuuma mv pi viu«—-	.«
hitre povezovalne ceste Postojna - Ilirska Bistrica, meddržavni mejni prehod Je,s 1
je naš ilirskobistiški poslanec Vladimir Čeligoj poslal Vladi RS poslansko pobu	'elik
Kot smo že poročali, so predlog za hitro izgradnje avtocest v republiki Sl°ve®l ie
x 7i~ no :____1__j_____1____/‘'.-.lirrnl^
povezovalno cesto Postojna - Ilirska Bistrica - meddržavni mejni prehod Jelšane podprli tudi občinski sveti Postojne, Pivke in Divače, torej vse lokalne skupnosti, kjer naj bi potekala hitra povezovalna cesta. Kljub širši lokalni podpori se na Ministrstvu za promet in zveze do sedaj še nič ni premaknilo. Zaradi tega je ilirskobistiški poslanec Vladimir Čeligoj 3. decembra 1998 vložil pisno poslansko pobudo Vladi republike Slovenije, da takoj prične izdelovati predinvesticijsko dokumentacijo za čimprejšnje odločitve za umestitev tega proj ekta v nacionalni program
Vlada RS je pobudo poslanca Čeligoj3'	e
„„	in zveZc
na znanje in minister za promet in zve
arlan* nri K
je na dano pobudo že odzval v Par!a®^i zelo pomemben projekt v naši občini-'J1,, ^Se
4. decembra 1998. Vsekakor gre pn
obdobju je pomembno predvsem to. vlada RS uvrsti v nacionalni P10^ ^
slovenskih avtocest. Tega se p°s jj. 1 Čeligoj dobro zaveda, zato skuša 0 s<
aV k,
ravno to.
Ko bo ta hitra cesta vnesena v nac>0!l program, bo ta proj ekt tudi izveden- j
3 Nv
LOKALNE VOLITVE 1998
ILIRSKA BISTRICA
URADNI IZID!
§
Štev.					-j			Franc LIPOLT	
		Vpis.	glas	%		%	vdj.	3419	
t	KS Ii Bistr.	790	366	46%	6	2%	360	215	
2	Gas dom li 8	318	178	56%	6	3%	172	100	
3	CZSD	410	226	55%	5	2%	221	13$	
4	Videm 11.B.	327	172	53%	4	2%	168	85	
5	OŠ D K.Ii.8.	475	199	42%	6	3%	193	lil	
6	Glas. 5.11.8.	679	360	53%	6	2%	354	190	
J	AMD 11 B.	792	369	47%	6	2%	363	213	
8	,rn	21!	144	68%	2	1%	142	81	
9	Vrbovo	260	118	45%	0		118	85	
10	Vrbica	121	120	99%	19	16%	101	66	
n	lablanica	134	98	73%	3	3%	95	44	
62	KtitsŽevo	226	90	40%	1	1%	89	44	
63	Trr.*in,-	104	62	60%	3	5%	59	39	
64	Zabiče	275	121	44%	4	3%	117	77	
65	Podgraje	238	122	51%	3	2%	119	80	
86	S-ušak	80	61	76%	0		61	48	
1?	Novokračine	219	144	66%	2	t%	142	72	
18	Mšane	239	121	51%	0		121	87	
19	Dolenje	174	119	68%	0		119	93	
20	Veliko Bralo	103	n	8954	6	7%	86	73	
23	M Bukovica.	140	76	54%	0		76	52	
22		317	213	■ 67%	18	8%	195	88	
23	V. Bukovica	153	132	86%	1	1%	13$	88	
24	Soze	26	24	92%			24	5	
2$	Dol Zemon	372	189	51%	3	2%	186	128	
26	Gor.Zitflioti	92	45	49%	i	2%	44	28	
27	Pavlica	42	39	9384	1	3%	38	18	
28	Sttaod	44	43	98%	2	5%	41	20	
29	Pcalgrad	485	168	35%	7	4%	$61	42	
m	Pc<fbc*c	105	97	9254	3	3%	94	30	
31	Račiče	127	124	98%	0		$24	23	
32	Sabcmje	78	49	63%	2	4%	47	19	
33	Hrušica	233	78	33%	3	4%	75	48	
34	Pregane	333	182	55%	11	6%	171	102	
35	Prvložc	62	37	60%	0		37	22	
36	Zajelšjs	51	50	98%	2	4%	48	36	
37	Temmjc	101	79	78%	0		79	64	
38	Harije	217	116	53%	2	2%	114	72	
40	Rečica	406	191	47%	2	1%	189	99	
41	Ost. Brdo	91	91	100%	12	13%	79	41	
42	Jan Brdo	18	17	9454			17	6	
43	Kilovče	44	44	100%	i	2%	43	28	
44	Din G.Bitoja	97	93	96%	4	4%	89	40	
45	Rat Brdo	26	25	96%	5	20%	20	10	
46	Pk«,	147	83	56%	10	12%	73	43	
47	Cehi	5$	49	96%	4	8%	45	27	
48	Smrje	102	93	91%	4	4%	89	53	
49	Topole	269	114	42%	l	1%	113	70	
50	Mereče	56	51	91%	7	14%	44	17	
51	Podstcnje	58	58	100%	0		58	10	
52	Šembije	199	178	89%	0		178	20	ff!
53	Knežak	413	243	59%	6	2%	237	45	
54	Bač	382	306	80%	0		306	45			
55	Koritnice	154	89	58%	3	3%	86	6	
903			57		2	4%	55	21 _	
999	Vol po pošti		23		1	4%	22	■i		
	SKUPAJ	11666	6828	59%	200	3%	6628	3419 _	
				c	DSTOT	KI			
"»eh „ l2.J« ij6l
AlttO1*
72.
86,
83,
S2,
Ijj.
15»
61,
jj,
b,
9,
45,
JO.
40,
3J,
J3,
jO,
jj.
Ji,
jj jji 45
J?
5»
jj,
*
JI
J«
jj.
mi,
ji
jj (j |i ti |i
it 9«
ji
n.
j.
49
j»y ^ ti
y
ji
jj
ji
jji
2*1
ji
.4
žit
N
J
%
1
Nrc
Nre
K
-V
ft»g
hi
H,
»o/ iela % il v. k N k % k
K
Hr(
'k
k,
k
K
v
V

%
><
>ii
Ur

s
kr.
k
%c
s
OPRAVIČILO
V 22. številki časopisa "Snežnik" smo pomotoma zamenjal* **af^ t j tabel ("župan" in "občinski svet") z rezultati lokalnih volife'
.naš občini.	i
s občini.	)fl, j|
Bralcem "Snežnika" se za neljubo napako iskreno opr°sC
Novi župan Franc Lipolt
ŽUPAN STAREGA IN NOVEGA TISOČLETJA
Malokatere lokalne volitve na Bistriškem so vzbudile toliko zanimanja in sprožile , o različnih špekulacij in govoric kot letošnje volitve za župana. Že samo dejstvo, da j p ^ za mesto župana potegovalo kar devet kandidatov in daje bila volilna udeležba v ,. e® krogu iznad republiškega povprečja, pove, da se na Bistriškem zavedamo težkega . i °Zaja, v katerem se je znašla občina. Po prvem krogu sta ostala v igri neodvisni ,^idat Anton Šenkinc in Franc Lipolt iz Zveze za Primorsko. Kdo je tisti ta pravi, j *’ ki bo drsenje navzdol zaustavil in dosegel, da si bomo opomogli? Volilci smo odločali j ^.Se odločili, da svoje zaupanje poklonimo stečajnemu upravitelju Lesonita Francu i. *™°ku, diplomiranemu inženirju kemijske tehnologije. Pred njim ni lahka naloga, toda aa$e dobro upamo, dajo bo kar najbolje izpeljal. O problemih, kijih v naši občini ni ( 0 m o pogledih novega župana občine Ilirska Bistrica nanje, je tekla beseda v Pednjem pogovoru.
j Ztoaga je bila tesna. Kakšen je vaš
mentarktemu?
I o Lipolt: Moj protikandidat je imel L.Vnejšo volilno kampanijo, vendar je dobil glasov samo na 19 voliščih. Na enem sva i 'jft3 ena*co število glasov, na 35 voliščih oz. | o ” odstotkih vseh volišč pa sem največ , ^0v dobil jaz. Če bi bila volilna udeležba jj estu Ilirska Bistrica višja, pa bi bila razlika anama prav gotovo večja.
ibo prvi korak oz. poteza novega
Lipolt: Ni potreben korak ampak bo j jj nih več korakov. Najprej bo seveda ebno konstituirati občinski svet in vse eone odbore. Vzporedno pa bo treba program dela za tekoči del in nato Stam investicij ter razvoja občine.
sestavi občinske uprave se je v p	času tudi veliko špekuliralo.
, ,Slla bo občinska uprava pod vašim
astvom?
, Lipolt: Moje načelo je, da nič, kar se dela lej n°ruk m na jurišni dobro. Tako bodo občinske uprave najprej prejeli ij “ ^tve. Če bodo dobro in kvalitetno delali, ^ ekakor zaslužijo mojo podporo in k^s'’ L* me poznajo, vedo, da Tiar n° cenim pridne ljudi, lenuhov pa ne Če se kdo v občinski upravi ne bo Ij.s pridnostjo in kvalitetnim delom, bo i ttoral drugam. Menini pa, da se da ob V ertl vodenju iz povprečnega narediti rega delavca.
t/c‘	lesonit kot tudi občina nista v prav
f,!jUvid/jivempoložaju. Zdi se, da bi naša Slede na probleme potrebovala ne I, j enega ampak dva župana. Glede tega, tjs0°*,e hkrati županovali in vodili Lesonit, W. KePtični samo vaši nasprotniki ampak ‘h,J>r‘vrŽenci. Kako boste vse to zmogli, hirali?
Ve-*u°*t:	80 me v teJ volil
lip tT "'ure uspeti, ce za se 4{j ' Pr' vodenju podjetja, tc k ^So ekipe sposobnih ljuc
dirpVfrvv-;,- z^-7

temu pa bo verjetno težko brez ^uiti estuika v Lesonitu oz* nu občini Vv... sPremljati dogajanje na teh dveh ’Polnih problemov.
V Ali bom imel namestnika ali ne? ;Se,p Ql to je ena od možnosti. Trenutno se o ^s0 arn° dogovarjamo. Rečem lahko le to, Prte vse opcije.
L
\ J11 edvolilnem času, še posebej pa v h; ^ Prvim in drugim krogom, se je iz Senikov, prebivalcev občine >6| . 1 at slišalo mnenje ali bolje rečeno hef ° boste kot župan izkoristili občino
evanje Lesonita.
e<LN,kakor. Na plečih občine se iitia a rešiti ne da, saj občina tega denarja tlloča ®rtatju iz občinskega proračuna pa •Hgjj 1°°čmski svet; njegova poraba je °t žp a ln ze vnaprej določena. Ce pa bom 6Sege| n na državni ravni lahko karkoli Itgeg vk korist Lesonita in ne v škodo ’etakšn’ 0 to dobro tudi za občino. Čudijo w. p0[ja razmišljanja in podtikanja, da bom , razil vodo gospodinjstvom, da je
Lesonitu ne bo treba plačevati. To je navadno natolcevanje.
V občinskem svetu ima ZZP od 23-ih pet sedežev, to je največ. Pred drugim krogom so med poznavalci razmer na Bistriškem krožile govorice, da so se ostale stranke iz občinskega sveta povezale v nekakšno opozicijo, ki bi lahko ogrozila tako vaše delo kot tudi delo občinskega sveta. Ali je vse to res in kakšno sodelovanje občinskega sveta si obetate?
Lipolt: Glede na razgovore s predstavniki list, ki imajo svoje predstavnike v občinskem svetu, menim, da bo delo potekalo nemoteno. Če pa se kdo 'apriori 'postavlja v opozicijo, pomeni, da občini ne želi dobrega. Taki, ki jim njihove osebne ambicije pomenijo več kot potrebe občine, ne morejo prispevati k napredku. Takšnih ljudi v svojem vodstvu občina ne potrebuje.
ZZP je v svojem programu zapisala, da bo izključno podpirata povezovanje občine v regijo na zahod, na Kras in proti morju. Ali se vam ne zdi, da je takšno stališče kljub vsem bistriškim argumentom za oz. proti povezovanju s Postojno preveč izključujoče, saj smo hočeš nočeš s Postojno navsezadnje zelo povezani
Lipolt: Povezovanje v regije je samo stvar dogovora. Občina Ilirska Bistrica ima zelo malo skupnega z Bloško polico in Loškim potokom, čeprav meji na ti dve občini. Nasprotno pa ima poleg postojnske občine veliko skupnega tudi z občinami na zahodu tj. z Divačo, Sežano in Hrpeljami-Kozino ter Pivko. Menimo, daje naše mesto v regiji s temi občinami in, če seji bodo hoteli na postojnskem pridružiti, tudi s Postojno. Navsezadnje pa so takšno opredelitev glede regijskegapovezovanjapodprle tudi vse liste bivšega občinskega sveta, tako da to ni nič novega. Ločiti pa moramo med povezavo v regijo in sodelovanjem med občinami. Nihče ne more preprečiti sodelovanja s katerokoli občino, četudi z njo ne bomo v isti regiji.
Smo denarno obubožana občina, zato moramo denar za vlaganja iskati zunaj meja občine. Kje vidite prednosti in slabosti naše občine v pridobivanju zunanjega kapitala in iskanju investitorjev? Za katero področje oz. področja imamo več možnosti pridobitve sredstev in zakaj?
Lipolt: Predvsem imamo premalo hotenj in ambicij. Pa tudi če bi jih imeli, bi jih lahko malokdo uresničil, saj smo dovolili, da so nam kadri ušli. Iskanje investitorjev je domena podjetij, občina pa jim lahko pri tem samo pomaga. Tako lahko občina gospodarstvu oz. bodočim investitorjem nudi pomoč pri urejanju dokumentacije, komunalne urejenosti zemljišč ipd. Pri tem lahko izrazito koristi usluge in pomoč državnih institucij.
Ilirska Bistrica ima kar nekaj prednosti, kijih vlagatelji zelo cenijo. V krogu petdesetih kilometrov ima kar tri mednarodne luke. Če k temu dodamo še podatek, da imamo veliko brezposelnih, ki bi želeli delati, ter daje Ilirska Bistrica polna praznih objektov, ki so ustrezno komunalno opremljeni, menim, da zanimanje sovlagateljev in investitorjev ne bi smelo izostati.
Sem pa najprej za vlaganja v gospodarstvo, ker, če je nek zametek, se investitor lažje odloči. Seveda pa je tudi pri pridobivanju sovlagateljev ali novih investitoijev potrebna velika previdnost. Vsak tak korak je treba vnaprej zelo dobro pretehtati.
Dejstvo, da imamo sovražnike, jasno dokazuje, da imamo zasluge. Slika: Petar Nikolič
Zavedati se moramo, da tuj denar rabimo in se ga ne smemo otepati. Navsezadnje bodo vsi ti objekti obnovljeni ali na novo zgrajeni pri nas in nam bodo ostali za vedno. Ne smemo pa se pri tem postavljati v podrejeno vlogo.
Maloobmejno sodelovanje med našimi kraji in kraji na drugi strani državne meje je po osamosvojitvi skorajda zamrlo. Pri tem je bilo najbolj prizadeto kmetijstvo. Vemo pa, da bo izolska občina, ki nikjer ne meji na Republiko Hrvaško, v celoti uživala prednosti maloobmejne občine in s tem povezanimi sporazumi, medtem ko bo naša, ki meji na Hrvaško po vsej svoji vzhodni in južni meji, le delno spadala v maloobmejne sporazume.
Lipolt: Celotna občina bi morala spadati v maloobmejni pas. Mislim, da glede tega ni nobenega dvoma. Treba pa bo pritiskati na državo, da s Hrvaško končno stvari doreče in jih uredi. Hrvaški sabor je en sporazum o maloobmejnem sodelovanju že ratificiral, na naši strani pa je še vse na mrtvi točki. Država bo to torej morala čimprej urediti, naša naloga pa je, dajo do tega prisilimo.
Sramota je, da občina Ilirska Bistrica s sosednjo Hrvaško še vedno nima maloobmejnega prehoda. Tako naši kmetje v času poletne sezone, ko so na mejnih prehodih neprenehni zastoji in kolone, sploh ne morejo do svojih njiv na Hrvaškem. Ali naj mejo prestopijo kot ilegalci?
Izguba kvarnerskega trga je kmetovalce naše občine zelo prizadela. Kako jim pomagati?
Lipolt: Glede kvarnerskega trga je predpogoj to, kar sva že omenila: maloobmejno sodelovanje, sklenjeno med obema državama. Menim pa, da bi bilo treba kmetom pomagati, da se uveljavijo na nekem drugem trgu, ki je tudi v naši bližini - na italijanskem trgu. Za kakršenkoli preboj pa se bodo morali kmetje organizirati in združiti ter si pomagati pri razvoju in odpiranju predelovalnih obratov. Občina jim bo tu vsekakor stala ob strani in jim pomagala. Predvsem pa se bo treba dogovoriti, kako in od kod zagotoviti sredstva za razvoj kmetijstva na Bistriškem.
Brez mladih izobražencev pa vendarle ne gre. Kako mladino oz. katerega koli visoko usposobljenega strokovnjaka zadržati doma? Kaj jim ponuditi?
Lipolt: Tudi o tem sem v predvolilni kampaniji že veliko povedal. Predvsem seje treba z mladimi ukvarjati že v času šolanja. Vse njihove potrebe so takšne, da se jih z malo
denarja in dobre volje da zadovoljiti. Prostor, kjer bi se mladi lahko srečevali, zabavali in tudi izobraževali, v Bistrici ni problem. Menim, daje dovolj praznih objektov, ki bi se jih dalo urediti za te namene.
Z ustrezno štipendijsko politiko je treba podpirati izobraževanje v deficitarnih poklicih, ko pa končajo šolanje, jim je treba ponuditi zaposlitev, neprofitna stanovanja za mlade družine ipd.
Da naši mladini ni vseeno, kaj se na Bistriškem dogaja, je dokazala tudi javna tribuna s kandidati za župana, ki jo je organiziral Klub študentov. Že to, da so takšno tribuno tako uspešno organizirali, pove svoje. Razvoj občine moramo graditi na domačih kadrih. Ti mladi imajo svoj kraj radi in takšni so za občino izreden kapital, ki ga ne bi smeli zanemariti.
Kaj pa mladi in droge?
Lipolt: S tem, ko bi imeli nek svoj center, bi se mlade lahko tudi odvrnilo oz obvarovalo pred drogami, ki so pri nas velik problem, čeprav bi ga nekateri radi prikrili. Glede preprečevanja uživanja drog in njihovega razpečevanja bi policija morala vsekakor več narediti in tudi Lokalna akcij ska skupina, ki so jo to leto ustanovili prav z namenom preprečevanja in omejevanja porabe drog na Bistriškem, bo tu lahko odigrala pomembno vlogo. Njeno delo bom vsekakor podpiral in ji stal ob strani, saj menim, daje vsak človek neprecenljiv.
O srednji šoli se na Bistriškem že precej časa govori. Vse pa ostaja le pri pobožnih Željah. Že v predvolilnem boju je ZZP v svojem programu omenila potrebo po srednji šoli oz. možnost, da se ustanovi srednja glasbena šola. Ali je to realno in če je, kdaj lahko pričakujemo, da bi se takšna šola v Bistrici res odprla?
Lipolt: Srednjo šolo vsak malo večji kraj potrebuje m srednja glasbena šola, ki bi izšla iz ilirskobistriške nižje glasbene šole, je edina realna možnost za Bistrico. Srednja šola bi mladino dlje časa zadržala doma, poleg tega pa bi lahko postala pomemben dejavnik življenja in razvoja občine. Kdaj bi takšno šolo v Bistrici končno le odprli? Verjetno bi na državnem nivoju potrebovali kakšno leto za prepričevanje in dokazovanje smiselnosti ustanovitve srednje šole. Če bi nam to uspelo, menim, da bi imeli že pred koncem mojega mandata otipljive rezultate.
Bivši župan je na javni tribuni, ki jo je 14. novembra priredil Klub študentov, dejal, da smo ena izmed tistih občin, ki ima zelo razvito infrastrukturo. Ali se z njim strinjate?
Lipolt: Delno. Imamo dobro vodooskbo in vse vasi razen Fabcev in Jablanice imajo asfaltirane ceste. Zatakne pa se pri kanalizaciji. Tu bo treba še veliko narediti tako v mestu Ilirska Bistrica kot po vaseh v občini. Problemi tu niso tako veliki kot tisti v gospodarstvu, vendar se jih brez močnega gospodarstva ne bo dalo še tako hitro rešiti.
Ob vseh problemih, ki niso majhni, pa našo občino pesti tudi nekaj ekološko obarvanih problemov. Globovnik je največji, potem so tu še tovorna vozila nevarnih snovi, ki so parkirana vsepovsod, divja odlagališča ipd. Zamuja tudi gradnja čistilne naprave. Kakšen je vaš program na tem področju?
Lipolt: Te probleme je treba jemati življenjsko. Ljudje bi radi imeli vse: čist zrak, dva metra do službe, čisto industrijo, dober standard ... Med vsemi temi zahtevami je treba poiskati kompromis - kompromis med čistim okoljem in koristjo. Globovnik in divja odlagališča bo treba čim prej urediti. Ker pa občina sredstev za to nima, bo treba zahtevati pomoč države.
Ni ga velemesta, ki bi imelo več kot eno parkirišče za tovorna vozila z nevarnimi snovmi. Na žalost j e Bistrica tu spet izjema. S sklepom sedaj že bivšega občinskega sveta, temu sklepu je ZZP odločno nasprotovala, je mesto Ilirska Bistrica postalo mesto parkirišč. Namesto da bi se s sodelovanjem vseh zainteresiranih uredilo do sedaj edino tovrstno tj.Transportevo parkirišče v občini, jih bomo imeli sedaj kar nekaj, in to v neposredni bližini reke Reke, kar pa zakon o Škocjanskih jamah izrecno prepoveduje. Poleg tega pa se ta parkirišča urejajo parcialno. Kje so tu inšpekcije in druge ustrezne službe? Na žalost so pri tej določitvi občinskega sveta prevladali osebni interesi.
Čistilna naprava je spet poglavje zase. Vsekakor jo občina potrebuje, toda če vemo, da ima zastarelo kanalizacijo, bi treba pred izgradnjo čistilne naprave obnoviti in urediti kanalizacijo. Poleg tega se tehnologija čistilnih naprav iz leta v leto vse bolj razvija in projekt čistilne naprave, ki je po nekih informacijah že v izdelavi, bo čez nekaj let popolnoma zastarel. Glede same lokacije čistilne naprave, kijev bližini Topolca, pa je potrebno s prebivalci te vasi poiskati pravo rešitev. Če to pomeni, da bo čistilna naprava nekaj sto metrov bolj stran, se bo njihove želje vsekakor upoštevalo.
Problemov je več kot dovolj in vseh se pač ne moreva dotakniti ali jih obdelati v tem trenutku. Ker pa izhajam iz lokalnega časopisa, ki so si ga ljudje kar nekako prisvojili in mu pravijo kar občinski, me zanima, kakšne poglede imate na pojavljanje lokalnih medijev in ali bo v času vašega županovanja poleg časopisa Snežnik na naši sceni nastopil še kak drug javni medij?
Lipolt: Informiranja ni nikoli preveč in vsekakor ga mora občina podpreti, tudi denarno. Nikakršnih zadržkov ni, da tudi Bistrica ne bi imela svoje lokalne radijske ali televizijske postaje - samostojne ali pa v okviru kakšne že obstoječe lokalne postaje v bližini, kar bi bilo mogoče še najbolj realno. Glede časopisa »Snežnik« menim, daje naša podpora odvisna od dogovora med izdajateljem oz. uredniškim odborom časopisa ter občino. Tudi na področju informiranja j e razvoj hiter in če informiranju ne bomo posvetili dovolj pozornosti, bo tudi tu zaostanek vsak dan večji.
Sedaj je pred vami štiriletno obdobje Županovanja. Zaradi nas vseh in zaradi vas samih vam v tem obdobju žetim čim več uspeha. Časa za podobne pogovore bo upam vedno dovolj. Do takrat pa srečno.
Lipolt: Najlepša hvala. Ta trenutek bi rad izkoristil za zahvalo vsem volilcem, ki so zame oddali svoj glas. Občanom pa sporočam, da želim biti vsem čim boljši župan. Zahvalil bi se vsem tistim, ki jih ni malo, in ki so mi čestitali ter izrazili vse najbolje za naprej. Obenem pa bi rad zaželel vesel božič, srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1999.
Ksenija Montani
DO KAM SEŽE NAS POGLED
Postojnsko društvo »Tvoj telefon«
DRUGI SO NAŠA OGLEDALA
Od leta 1991 v Postojni deluje društvo »Tvoj telefon« za telefonsko pomoč ljudem v stiski. Prvotno je bilo mišljeno, da bo bil telefon namenjen samo otokom, vendar so na pobudo odraslih svojo pomoč in svetovanje namenili vsem. V postojnskem društvu ob veliki fluktuaciji deluje okoli štirinajst svetovalcev, zaposleno pa imajo tudi eno osebo preko javnih del, ki skrbi predvsem za administrativno delo.
»Tvoj telefon« lahko kdorkoli, kije v takšni ali drugačni stiski, pokliče vsak delovni dan popoldne. Hedvika Turk, strokovna sodelavka v društvu, je dejala, daje število klicev različno, vendar ne veliko. To pa ne pomeni, da ljudi s stiskami na tem koncu Slovenije ni. Verjetno se raje poslužujejo drugih tovrstnih telefonov, ki so dostopni 24 urna dan in ki so zastonj. Res pa je tudi, da ljudje rabijo čas, saj je takšen način pogovora kljub vsemu za večino še vedno tuj. Zveza društev svetovalcev za telefonsko pomoč ljudem v stiski si želi, da bi po vsej Sloveniji nastala mreža svetovalcev, ki bi vzdrževala organizirano pomoč 24 ur na dan.
Društvo “TVOJ TELEFON”
067/24-445
Vsak delovni dan za ljudi v stiski od 14.00 do 18.00 ure.
Vsak torek ob 18.00 uri v Zdravstvenem domu Postojna, soba 310 za ljudi, željne pogovora v skupini, kjer si prisluhnemo in pomagamo! v__________________________________________J
Svetovalci, s katerimi se lahko vsakdo, kijev stiski, pogovori po telefonu, izhajajo predvsem iz vrst šolskih svetovalnih služb, zdravstva, socialnega dela ipd. Naloga slehernega svetovalca je predvsem poslušati in sprejemati ter imeti pozitiven odnos do sogovornika. Tehnike pomoči se naučijo na seminarjih, predavanjih in iz literature. V Postojni so letošnjo pomlad organizirali seminar za usposablj anj e tovrstnih svetovalcev, ki pa j e prerasel svoj e okvire ter postal srečanj e za ljudi, željne pogovora v skupini. Tako se enkrat tedensko v Zdravstvenem domu Postojna srečujejo vsi, ki si želijo pogovora, ki si med seboj prisluhnejo in pomagajo. Ali kot je dejala Turkova: "Najboljši svetovalci smo šele takrat, ko se zavemo, da so drugi naša ogledala. Tehnike se lahko naučiš, vendar mora vsak dober terapevt spoznati najprej sebe. " (Prestop, februar 1998)
PREJELI SMO
V tej rubriki avtorji izražajo svoja osebna mnenja in prepričanja.
Sporočilo bralcem
V skladu z določili Zakona o javnih glasilih si uredništvo pridržuje pravico do objave, krajšanja ali povzemanja prispevkov bralk in bralcev, skladno z uredniško politiko časopisa Snežnik, ki je neodvisni nestrankarski dvotednik. Prispevkov, ki niso podpisani s polnim imenom in priimkom ter naslovom avtorja, ne objavljamo.
DVOTIRNOST NA PODROČJU BISTRIŠKE TURISTIČNE PONUDBE
ODGOVOR NA ČLANEK NOVINARJA G. ALEŠA ZIDARJA, OBJAVLJENEGA V ČASOPISU SNEŽNIK ŠT. 20, Z DNE 1.11.1998
Na vprašanje, ki je bilo zastavljeno na seji občinskega sveta glede dvotirnosti vodenja turistične ponudbe na ilirskobistriškem območju, daje Upravni odbor Turističnega društva Ilirska Bistrica naslednji odgovor oziroma pojasnilo:
Turistično društvo Ilirska Bistrica je registrirano v skladu z določili Zakona o društvih, za kar ima odločbe ustreznih upravnih organov. Društvo je imelo zadnji občni zbor dne 20.10.1997.
Članice in člani so na občnem zboru sprejeli program dela društva, kije bil tudi finančno ovrednoten. Programje bil 5.11.1997 posredovan občini s prošnjo, da nam ustrezni upravni organ ali pa Občinski svet odgovori, če je program sprejemljiv v smislu splošnega družbenega interesa, kar med drugim predvideva tudi ustanovitev Turistično razvojnega centra, ki bi se sofinanciral preko javnih del, za katera seje pripravljal razpis. Na občnem zboruje bilo prisotnih kar precej najodgovornejših ljudi in nihče ni oporekal programu, niti ni bilo omenjeno, da ima občina sama namen ustanoviti in voditi Turistično-informativni center. Ker nismo prejeli nobenega odgovora, smo vseeno pripravili program, da ne bi zamudili roka prijave na razpis Zavoda za zaposlovanje RS za javna dela. Pri predaji pripravljenega programa smo bili grobo zavrnjeni z obrazložitvijo, kako si sploh dovolimo razmišljati, da bi bilo Turistično društvo Ilirska Bistrica koordinator turistične ponudbe v občini. Ko je občinski svet ustanovit v okviru občinske uprave Turistično-informativni center, smo to sprejeli kot dokončno dejstvo in svoj program preusmerili izključno na območje krajevne skupnosti Ilirska Bistrica. Program vsebuje dejavnosti, potrebne da Ilirska Bistrica postane kraj, ki ga bodo imeli radi domačini in ga bodo z zanimanjem spoznavali naši obiskovalci. Torej, osredotočili smo svojo dejavnost v urejanje naše dediščine in j o na primeren način tudi predstavljamo domačinom in tujim obiskovalcem.
Pričakovali smo, da bodo sledili natečaji za pridobitev sredstev za določene turistične programe in bomo enakopravno z ostalimi društvi, ki so se konstituirali kasneje, konkurirali za sredstva. No, pa tudi tega nismo dočakali, saj so bila sredstva za razvoj in promocijo turizma razdeljena, ne da bi naše društvo dobilo možnost sodelovati pri pridobivanju - razen, če smo po malomarnosti spregledali te razpise. Vse razumevanje za naše delovanje je izkazal le župan, kije ugodil našim prošnjam glede finančnih pomoči, potrebnih za organizacijo, po našem mnenju, uspelih prireditev. Zato smo mu tudi zelo hvaležni.
Svoje delovanje smo osredotočili na aktivnosti krajevne skupnosti Ilirska Bistrica. Izrecno zavračamo trditev, daje Turistično društvo Ilirska Bistrica hotelo samo in edino predstavljati enotno bistriško turistično ponudbo. Prvi smo, ki pozdravljamo ustanavljanje tovrstnih društev po celi občini, saj je naš kraj tako raznolik s svojimi zanimivostmi, da vsaka vas predstavlja kamenček v mozaiku turistične ponudbe. In le domačini vsakega kraja najbolje poznajo svoje navade in običaje.
Naše delo je prostovoljno in povezano z ogromno porabljenega časa, dobre volje in želje narediti v Bistrici nekaj, kar bomo lahko pokazali turistu. Če je bilo vprašanje dobronamerno, smo se potrudili nanj odgovoriti po naši presoji tako, kot so se stvari dogajale. Komentar novinarja je razumeti kot kritiko društvu, zato ga pozivamo, da ne omalovažuje našega dela in delovanja, ker bi bila škoda, da se dobro začeto delo prekine. Sprejemamo pa vsako dobronamerno sugestijo in pomoč.	Predsednica TD, Heda Vidmar
PO OBČINI
FRANCISKINIH STO LET
Med stoletnike seje 10. decembra 1998 vpisala tudi Franičiška Vrh, po domače Kovačeva. V svojem življenju je preživela kar dve vojni, vzgojila štiri hčerke, predvsem pa veliko delala, saj je njeno življenjsko vodilo: Delo in samo delo. Obiskali smo jo v Tomšičevi 18, kjer živi slavljenka s hčerko Majdo. Opozorila nas je, da mama malo slabše sliši, da včasih kaj pozabi, a da vedno rada pomaga pri delu. Po vseh teh opozorilih je sledilo srečanje s slavljenko.
V svoji lepo opremljeni sobi je sedela Frančiška, obdana s šopki cvetja in darili. Vsa ta srečanja in čestitke sojo malo zmedli. Kmalu pa je bila pripravljena na pogovor pa tudi šalo. Ko smo jo vprašali, kako se počuti kot ženska, ki je rojena pred desetimi desetletji, je sledil kratek molk, nato pa smeh iz vsega srca: "Nikdar boljše." Njeno življenje je bilo težko. Končala j e osnovno šolo v samostanu, nato odšla delat v hranilnico-posojilnico. Ko ni bila tam, j e na kmetiji pazila ovce. Z delom v kmetijski zadrugi sije zaslužila pokojnino, za katero je vezana tudi anekdota: "Več letje pokojnino nosil poštar. Ko so se odločili, da ji bodo pokojnino nakazali na hranilno knjižico, se je vse skupaj zapletlo, saj računalnik ni bil programiran za ljudi, rojene pred letom 1900." Z zdravjem se ne more preveč pohvaliti, toda gospa Frančiška misli, da bo zdržala še kakšno desetletje. Z zdravniki se tudi sicer ne druži in še nikoli ni bila v zdravstvenem domu. Ko pa seje nekega dne le odpravila tja, so sicer našli njeno knjižico, kartona pa nikakor ne.
Ker se ji je poslabšal vid, ne gleda televizije, pač pa rada bere. Če j e lepo vreme, se sprehodi s svojimi hčerami, najraje pa gre k maši v cerkev sv. Petra. Takrat obišče tudi
grob svojega moža. Od tam pa s ponosom pogleda proti Dolnjemu Zemonu, od koder je bil njen Anton. Tam sta kot mladoporočenca preživela kar trinajst let. Na koncu so naši slavljenki zaželeli še mnogo zdravih in veselih let v krogu svojih naj dražjih, predvsem hčerk Majde, Fani, Olge in Antonije.
Tekst in slika: Petar Nikolič
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu.	,
Tone PavW
Vse iskrene želje in lepe misli stn° povezali v šopek, ki ga podarjati10 slavljenki Frančiški Vrh ob njenem častitljivem jubileju, ob njenem 100. rojstnem dnevu.
Plen
»oči
Poče
'J\e
iveč;
Krajevna organizacij3 Rdečega križa Ilirska Bistri03
ENAJSTO SREČANJE KLUBA BRIGADIRJEV SLOVENSKEGA PRIMORJA IN ISTRE
V soboto, 12. decembra, je Klub brigadirjev - sekcija Ilirska Bistrica organiziral svoje 11. tovariško srečanje, ki je letos prvič potekalo v Ilirski Bistrici in ne v Kopru kot deset let doslej.
Klub ilirskobistriških brigadirjev, ki danes šteje okoli dvesto članov, je pripravil zanimiv kulturni program, ki ni pomenil le prijetnega obujanja spominov na delovna leta brigadirjev, ampak je opomnil tudi na njihov velik dosežek iz let 1956-57 - na 4,5 kilometra dolg odsek ceste Spodnja Bitnja - Čelje (brkinska-slemenska cesta).
Po prihodu na Pregarje so brigadirji iz vseh vetrov Slovenije krenili v Čelje. Tu so se ustavili ob spomeniku brigadirjev veteranov, ki so zgradili brkinsko-slemensko cesto. Nadvse prijetno sojih sprejeli vaščani Čelj. Na Premu so si ogledali rojstno hišo
Dragotina Ketteja in premski grad, v katerem so brigadirji stanovali v času delovne akcije.
V Ilirski Bistrici je bila zanje v TIB Ilirska Bistrica organizirana proslava s programom, kosilom in glasbo. Udeležilo se je je tudi nekaj pomembnih ilirskobistriških
/r

NOVI OBRAZCI URNIKA
OBRATOVALNEGA ČASA PRODAJALNE
V uradnem listu RS, št. 78/98 je bil objavljen Pravilnik o spremembah pravilnika o obratovalnem času prodajaln, na podlagi katerega se mora umik obratovalnega časa prodajalne prijaviti na novem obrazcu. Izpolnjen obrazec j e treba oddati občini Ilirska Bistrica v treh (3) izvodih.
Nov obrazec urnika obratovalnega časa prodajalne lahko dobite pri ga. Mirjam Hafner - Urbančič, občina Ilirska Bistrici, soba št. 8, 2. nadstropje.
N,

mož. Novi župan F rane Lipolt, Ivan 10 - predsednik sekcije KB v Ilirski Bi$1 „ji Zdravko Troha, ki je kot ne komandant 1. in 2. akcije v Brkinih povedal o brigadirskih akcijah. ,.o0ii ;nel V delovne brigade so zbrali tol* ^v-o irje( vse Slovenije. V letih 1956-57 je °%iJ <egl gradilo našo domovino 2476 tol* t Vj mladincev. Graditelji ceste Spodnja so Čelje seveda niso poznali stroje''. .asc ]\ cesto gradili z "golimi rokami",	&lerj
skrbeli domačini in RK Slovenije- ” e$tč ilcov so približno 8 kilometrov makadam5 'tya od Prema do Pregarij.	gel" Na\
Vodstvo kluba iz Kopra je jjo1 ^ pohvalilo komaj leto dni staro se\ Ilirski Bistrici za uspešno izvedeno jvj0 in nekatere člane obdarilo s knjig311^.^ Mpr Šuštar meni, da so s srečanjem dok3 ^eji> '1$^ imajo kljub starosti še veliko moči m 'ol
biti zgled tudi mladim.
Naslednje srečanje brigadirje'v ^j,v jt|(S
še"1 (|o>„

merilu bo v soboto, 18. decembra Novem mestu.	.fJ'
Tina Milostnik, 4' ‘	/%
Snežni

Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič	$
ggffiP
Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o., °
Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovič
Uredniški odbor: Dragica Prosen, dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic,
Ivko Spetič /predsednik/
Urednik in novinar: Ksenija Montan Lektorica: Nevenka Ujčič	.*
Tehnični urednik: Raymond Fabijan
a___________m -j ~ „ turska
Tisk: "GA commerce" d.o. o. Ilirska Naklada: 1300 izvodov	__
ReP^.1
Po mnenju Ministrstva za kulturo n
Slovenije št. 415/1433/97 z dne 2.
se časopis SNEŽNIK šteje med Pr0lZ
katere se na osnovi 13. točke tarifne^ ^6 Tarife davka od prometa proizvodov ^ plačuje 5% davek od prometa Pr0'ZV *aSoP'^
plačuje 5% davek od prometa Prometni davek je vračunan v ceno
15. december 1998	PO OBČINI	Snežnik - stran 5
		
SVETI MIKLAVŽ, VELIK PRIJATELJ OTROK
I Osv. Nikolaju kroži vrsta legend. Ena izmed bolj znanih je tista, ki pravi, daje neki toič poslal svoje tri hčerke v javno hišo, da bi si tam prislužile doto za poroko. Neke J1 Pa je sv. Nikolaj vsaki vrgel skozi okno mošnjo zlatnikov, da so lahko opustile svoje Cetje in se poročile, zato velja kot priprošnjik za dobro poroko. Je velik prijatelj otrok, vl|iik trgovcev, gostilničarjev, mlinarjev, pekov, mesarjev, žganjarjev, kmetov, Carjev in drugih. Na Slovenskem je miklavževanje predvsem praznik otrok.
v Obnovitev sejmov ob prazniku sv. > ,avža na Ilirskobistriškem sta začela ^r'stično društvo Ilirska Bistrica in . '"očna obrtna zbornica Ilirska Bistrica, a lansko leto prvič organizirala Miklavžev ftn na Plaču. Sejem bi skoraj preprečil dež, iiu *tiub temu so pripravili nekaj stojnic,
, aterihje ponujalo izdelke deset domačih 'ttukov. Prav zato sta se pobudnika in i Mizatorja prvega sejma, katerima se je ^ Pridružila tudi Občina Ilirska Bistrica, j ,°cila sejem prestaviti. V soboto, 5., in i,. e|Jo, 6. decembra, seja zbralo v Domu na niu 22 predvsem domačih obrtnikov, Sovcev in raznih društev, ki so ponujali >čne izdelke. Prijavljenih j e bilo še več, a
pentljami. Na venček pritrdimo tudi štiri svečke, katerih barva je usklajena z okrasjem. Vsako nedeljo pred božičem prižgemo eno svečko, za božič pa vse štiri - vsaka svečka pomeni eno od štirih obdobij stare zaveze. Podoben venec brez svečk obesimo na vhodna vrata. S tem izražamo dobrodošlico vsem obiskovalcem. ”
Vrsto zanimivih venčkov, pa tudi drugih cvetličnih aranžmajev za praznične dni je razstavila cvetličarka Margita Gartner v izložbenem oknu na Vidmu. Piko na i pa dodal Andrej Jelen, ki je poskrbel za lutko sv. Miklavža.
Gospa Vojka Lenarčič je opisala tudi adventni koledar.
sejem obiskal že v soboto popoldne. Ob prihodu seje pozanimal, če so otroci veseli snega, ki jim gaje naklonil, nato pa prisluhnil ubranemu petju Hrušiških fantov. Otroci so bili sprva nekoliko zadržani, pozneje pa so se kar razživeli in tudi sami zapeli nekaj pesmic. Stari mož je bil navdušen nad znanjem in “korajžo” otrok. Povedal jim je še nekaj pravljic, ob 18. uri pa povabil vse, da se mu z baklo ali lučko pridružijo v sprevodu. Dolga kolona, kakšnih dvesto ljudi se je na čelu sv. Miklavžem, hudičkom in angeli kot j ara kača pomikala mimo Komunalno-stanovanjskega podjetja in starega kina na Plač. Na pravljično okrašenem Plaču se je sprevodu pridružilo še kakšnih trideset ljudi. Otroci, ki so vztrajali do konca, so bili ob povratku na Videm lepo nagrajeni. Lahko so se pogreli s toplim čajem, odrasli tudi z domačim “šnopčkom”, vsi pa so poskušali različna praznična peciva pekarne Slava, Drobtinica, Peciva Ljubica in ilirskobistriškega Mlinotesta.
Organizatorji prireditve: Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica, Turistično društ\’o Ilirska Bistrica in Občina Ilirska Bistrica se zahvaljujemo za pomoč vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji ali ste prireditev finančno podprli:
Banki Koper d. d., posebej direktorju poslovne enote v Ilirski Bistrici, gospodu Ivanu Kovačiču, župnijskemu uradu Ilirska Bistrica, še posebej gospodu dekanu Bogdanu Bercetu, Mlinarstvu Nemec, Bogdan Nemec s.p. Podstenje, Marketu Berni, Jožica Kavčič s.p. Ilirska Bistrica, slikarki Ester Mršnik, učencem in učiteljem Osnovne šole Dragotina Ketteja in Osnovne šole Antona Žnideršiča, Cvetličarni M, Margita Gartner s.p. Ilirska Bistrica, Mašnci, Milojka Primc s.p. Ilirska Bistrica, Srečku Sanaborju s.p. iz Harij (suho sadje iz Brkinov), Pizzeriji Park, Ilirska Bistrica, Irbisu d.o.o. iz Ilirske Bistrice, Mlinotestu, pekami Ilirska Bistrica, baru Scena B, Andreju Jelenu s.p., Ilirska Bistrica, Konjeniškemu društvu Ilirska Bistrica, pekarni Drobtinica, Marija Mikuletič s.p., Mala Bukovica, Pecivu Ljubica, Ljubica Vouk s.p.. Zarečica, pekarni Slava, Zorka Iskra s.p., Ilirska Bistrica, gospe Jolandi Šuštar iz Ilirske Bistrice, Trgovini Barbra, Barbara Stanič s.p., Ilirska Bistrica, Grafični delavnici Bor, Ilirska Bistrica, Romeu Volku iz Ilirske Bistrice, Komunalno-stanovanjskemu podjetju Ilirska Bistrica, Društvu za vzgojo in varstvo ptic Ilirska Bistrica, pevski skupini Hrušiški fanti, Okrepčevalnici Trnovo, Peter Urbančič s.p., Ilirska Bistrica, Petru Nikoliču; za predhodno najavo prireditve, časopisom: Snežnik, Primorske novice in Ljubljanski dnevnik, Radiu 94, Elektru Skok, Stanislav Skok s.p., Ilirska Bistrica, učencem in profesorjem Glasbene šole iz Ilirske Bistrice, Glasbeni agenciji M. U. V., Marjan Uljan s.p., Podgraje, Frizerskemu salonu Križman, Anica Križman s.p., Ilirska Bistrica, Pedikerskemu salonu Milka, Emilija Prosen s.p., Ilirska Bistrica, gostilni “Pri Korajžniku ”, Vida Kovačič s.p., Rečica, harmonikarju Damjanu Batisti (Mini market Batista, Metko Batista s.p., Ilirska Bistrica), Zavarovalnici Triglav d.d., Postojna, Zavarovalnici Adriatic d.d. Postojna, predstavništvu Zavarovalnice Adriatic d.d. v Ilirski Bistrici, SKB banki d.d., posebej vodji gospe Anici Stare, Marici Vrh s.p. z Gornjega Zemona (Izdelovanje zaščitnih rokavic), podjetju Elbis d.o.o., Vrbica, gospe Dragici Prosen za pravljice in pa seveda vsem stojničarjem in drugim sodelujočim s priporočilom, da bi nas bilo naslednje leto še več. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki ste pomagali, pa smo vas mogoče nenamenoma izpustili. Prisrčna hvala za vse!
jj^atere prestrašilo petkovo sneženje L ,Ceste (snežni konvoj, zmajčki, labod , K ede na to, je bilo konec prejšnjega tei . 'amil dokaj živahno, organizatorji -j^eli, da seje ves čas nekaj dogajalo (| a predvečer Miklavževega sejma s | J' na Vidmu odprli zanimivo razst; „vV«'h del (poslikave na svilo) mit
!m "‘co ze leto dm vodi slikarka in like aS°ginja Ester Mršnik iz Ilirske Bisti in, Casu sejma je bila na ogled i
ava prazničnih pogrinjkov, ki j
5|s;;av'l° Turistično društvo Ilir
'|0je Ca- Ob tej priložnosti so izdali 1
“Praznovanje v decemh
% L; 10 paje pripravna gospa > Clc- V uvodu je zapisala takole 'V U. decembra, ko se katol. jb[ yj°jo na Kristusov prihod, je ad\ dventni čas se obeleži z advei L, 'V ti ga postavimo na mizo c. \fa ,^estavimo ga iz zelenega rast b0 Pa po lastnem okusu z vej, ! cJa, suhimi plodovi, storži ali razli
“Posebnost, ki se uveljavlja predvsem v zadnjih letih, je adventni koledar. Gre za to, da izdelamo vrsto drobnih zavitkov (škorenjčki, nogavičke, culice in škatlice), ki jih oštevilčimo od 1 do 24 (vsaka številka pomeni en adventni dan). V vsak tak zavitek položimo drobno darilo. Zavitke potem otroci odvijajo, vsak dan po enega, po oštevilčenem vrstnem redu. Vse zavitke obesimo na vrvico, ki jo napnemo med dvema oknoma ali na drugem ustreznem mestu. Če sami nimamo dovolj časa ali za izdelovanje nimamo pravega veselja, vse potrebno okrasje kupimo. ”
Drobnih daril se je tokrat lotila izdelovalka zaščitnih rokavic Marica Vrh z Gornjega Zemona. Na veliko veselje najmlajših je izdelala kar nekaj različic rokavic in škornjev, vse to pa napolnila z jabolki, krhlji, orehi, rožiči in drugim sadjem.
Sv. Miklavž je zelo star mož, zato smo bili nekoliko zaskrbljeni, če bo zmogel nič kaj prijetno pot na Videm. V dopoldanskem času seje namreč zadrževal pred marketom Berni, saj gaje družina Kavčič letos ponovno povabila “na hrib”. A obljubo je držal in
" Novo leto je tudi čas za obdaritev odraslih. Darila so lahko skromna - z njimi izrazimo svoje spoštovanje, naklonjenost. Potrebno je vedeti, kaj komu lahko darujemo: marsikdaj lahko z nepravim, tudi preveč razkošnim darilom, obdarovalca spravimo v neprijetno zadrego. Ni vseeno, kako darilo podarimo, v kaj je zavito, kako okrašeno. Darila izdelamo sami ali jih kupimo, vedno pa jih velja podariti z veseljem in dobrimi željami - sicer je bolje tega ne početi. "
In kaj vse so ponujali na tokratnem Miklavževem sejmu ? Veliko sladkarij, igrač, izdelke domače in umetne obrti: suho sadje, suhe venčke, vizitke; tople nogavice, pisane balone, ročno poslikane izdelke, izdelke iz gline, božične zvezde, adventne venčke, zimska pokrivala in rokavice. Zanimiva ročna dela so ponujali na stojnici Turističnega društva Ilirska Bistrica, Grafična delavnica Feliks z Dolnjega Zemona pa je nudila Bistriški koledar za prihajajoče leto. Še posebej pestra je bila izbira voščilnic. Dobiti jih je bilo mogoče pri Marjanci Čekada (Mary art), Branki Počkaj (Nina, Račiče), enoti Varstveno-delovnega centra Doma starejših občanov iz Ilirske Bistrice in na stojnici Turistično-informativnega centra Občine Ilirska Bistrica. Slednji je prodajal voščilnice domačina Romea Volka: Miklavžev večer (1996), Na nebu zvezda zažari (1997) in najnovejše Rojstvo ter Novoletni koledniki.
Kljub pomanjkanju prostora je bilo vzdušje praznično in prijetno, za kar je zaslužna predvsem Milojka Primc, ki je s pomočjo učencev in učiteljev Osnovne šole Dragotina Ketteja poskrbela za okrasitev prostorov. Nedvomno pa so k lepšemu videzu pripomogli tudi praznični prti Gostilne “Pri Korajžniku” iz Rečice.
Seveda pa bi se dalo še marsikaj narediti, če bi imeli orgnizatorji na razpolago večji in ustreznejši prostor.
MIKLAVŽEV VEČER
Mesec december je poln pričakovanj, tihih želja, bolj ali manj glasnih praznovanj. Sveti Miklavž, skrivnostni prinašalec daril, zaščitnik študentov, otvori veseli december in s svojo prisotnostjo ustvarja napeto pričakovanja v vsakem od nas, še najbolj pa v otrocih. Legenda pravi, da je imel poseben posluh do revnih in jim s svojimi darovi omogočil svetlejšo usodo.
Njegov zgled se je ohranil vse do današnjih dni, le darovi so postali bolj obilnejši. Vendar ne povsod. Med nami žive otroci, ki niso krivi, da njihovi starši ne zaslužijo dovolj, da so i* družini dolgotrajne bolezni, da so osiroteli ali živijo le z enim od staršev.
Starši, ki trkajo na moja vrata, niso vajeni prosjačiti. Po večini gre za ponosne, delovne ljudi, take, ki so veliko dali družbi. Po pomoč pridejo ponižani in pozno. Pridejo v upanju, da bodo s tem obvarovali svojega otroka prikrajšanja za reči, ki so večini samoumevne.
Splet nesrečnih okoliščin jih je prignal na rob družbe. Brezposelnost, bolezen, smrt, razveza, brezdomstvo-kruta in neizprosna usoda se lahko poigra z vsakim od nas!
Še hujše mi je, ko starši po pomoč pošljejo otroka. Otroci rečejo: "Šel- šla bi, a starši nimajo denarja. Pravijo, da bo možno, če mi boste vi pomagali plačati."
Iz te stiske sem si obljubila, da moram nekaj storiti za te ljudi. Družba pomaga veliko, a vendar je Ilirska Bistrica med tistimi z najnižjimi standardi in velikim številom brezposelnih.
Bolel me je članek, ki je bil objavljen pred kakim letom v lokalnem časopisu z naslovom »Mesto duhov«. Govoril je o tem, kako v Bistrici vse po vrsti jemlje vrag.
Jaz nočem misliti tako. V vsaki krizi se najde rešitev. Tukaj živim, misliti moram ne le na svojo prihodnost, ampak tudi na prihodnost svojih otrok ter tistih, ki so mi profesionalno poverjeni.
Verjamem in upam, da vsaka družbena sfera naredi vse, kar zmore. Gospodarstvo se prilagaja novim razmeram, humanisti se soočamo z boleznimi sodobne družbe.
Zdrava družina je v vseh časih in sistemih zmogla prebroditi veliko težav. Tudi danes jih bo. To jim povejmo, nudimo jim razumevanje in občasne pomoči, da bodo lažje izpolnili svoje poslanstvo.
V tem članku bi se rada zahvalila za trud, znanje in prispevke ljudi širokih src in rok, ki so se udeležili lanskega in letošnjega Miklavževega večera in sprejeli med svoje stroške tudi položnice za prispevek Skladu za finančno in socialno ogrožene otroke.
Hvala vam vsem, ki ste razumeli moj namen.
Takšni ljudje zaslužijo gala zahvalo. Pripravili smo jim jo z največjo skrbjo na OŠ Antona Žnideršiča. Z družno pomočjo zakoncev Baša, s pomočjo MČ Rdečega križa, voditeljico Katjo Ujčič, čudovitim programom Družinskega tria Volk in Glasbene šole Ilirska Bistrica, oktetom Resa in Malibu-jem smo v prijetnem okolju preživeli prijeten večer.
Prejela sem več opozoril, da ljudi v Ilirski Bistrici moti pridevnik gala. Nič hudega. Resje bilo gala. Za drugo leto pa mi pomagajte, da bom povabila take, ki ne bodo samo sprejeli povabil, ampak bodo tudi prišli na prireditev.
Šolska svetovalna služba Darinka Dekleva, dipl. soc. delavka
V___________________________________________________________________J
BOŽIČNO-NOVOLETNE PRIREDITVE V
ILIRSKI BISTRICI
PREDNOVOLETNO SREČANJE NUMIZMATIKOV nedelja, 20.12.1998, ob 9.00
hotel Turist Ilirska Bistrica Informacije: PND Ilirska Bistrica, tel. 067/42-639
Glasbena šola Ilirska Bistrica prireja in vabi na
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT nedelja, 20.12.1998, ob 16.00
Dom na Vidmu Ilirska Bistrica
NASTOP SOLISTOV IN KOMORNE SKUPINE četrtek, 24.12.1998, ob 18.00
Dom na Vidmu Ilirska Bistrica
Informacije: Glasbena šola Ilirska Bistrica, tel. 067/400-031
BOŽIČNI KONCERT
pevskih zborov in skupin z Bistriškega, komornih glasbenih skupin učencev in profesorjev
Glasbene šole Ilirska Bistrica ter gostujočih skupin
nedelja, 3.1.1999, ob 18.00
cerkev sv. Jurija Ilirska Bistrica Informacije: ZKD Ilirska Bistrica, tel. 067/81-250
PRAZNIČNI DECEMBER odprti dan šole sreda, 23.12..1998, ob 10.00
OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica Informacije: OŠ D. Ketteja, tel. 067/41-455
OBISK DEDKA MRAZA
četrtek, 24.12.1998, ob 10.00
OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica Informacije: OŠ A. Žnideršiča, tel. 067/41-541
SANKE DEDKA MRAZA nedelja, 27.12.1998, med 10.00 in 18.00
Dom na Vidmu
Informacije: DPM Ilirska Bistrica, tel. 067/41-541
SPREVOD DEDKA MRAZA po ulicah Ilirske Bistrice nedelja, 27.12.1998, ob 13.00
Informacije: KD Snežnik, tel. 067/81-250
BOŽIČNO-NOVOLETNE PRIREDITVE V
KNEŽAKU
BOŽIČNI KONCERT PIHALNE GODBE iz Ilirske Bistrice sobota, 19.12.1998, ob 17.00
OŠ Knežak
Informacije: Društvo PIŠKOTEK Knežak, tel. 067/84-005
PREDSTAVA
»MOJCA POKRAJCULJA« sreda, 23.12.1998, ob 11.00
VESELI DECEMBER sreda, 23.12.1998, ob 16.00
OŠ Knežak
Informacije: OŠ Knežak, tel. 067/84-002
BOŽIČNICA z ansamblom POD LIPO četrtek, 24.12.1998, ob 23.30
cerkev sv. Marije Vnebovzete Knežak
Informacije: Društvo PIŠKOTEK Knežak, tel. 067/84-005
BOŽIČNI KONCERT
pevskih zborov in skupin z Bistriškega, komornih glasbenih skupin učencev in profesorjev
Glasbene šole Ilirska Bistrica ter gostujočih skupin
sobota, 26.12.1998, ob 17.00
cerkev sv. Marije Vnebovzete Knežak
Informacije: ZKD Ilirska Bistrica, tel. 067/81-250
Radio 94 d.o.o.
Kolodvorska 5a 6230 Postojna
Telefon: 067/25-123 in 24-150
OSEBNOST LETA 1998
Izteka se leto in čas je, da vas tudi letos povabimo k sodelovanju za izbor osebe, ki je po vašem mnenju pustila še posebej močan pečat mesecem in dnem, ki so za nami - k izboru OSEBNOSTI LETA 1998.
»OSEBNOST: moralno, kulturno, družbeno pomemben človek« je med drugim pod geslom »osebnost« zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. In -prav takega človeka iščemo. Nekoga, ki je na podlagi svojih osebnih človeških značilnosti zgradil pravo osebnost, brez katere bi življenju v naših krajih nekaj manjkalo in katerega prispevek »k skupnemu dobru« bi težko pogrešali.
Svoje glasove - vsakič bomo sprejeli določeno število klicev s posameznih področij - boste lahko oddajali vsak dan, izmenoma v dopoldanskem in popoldanskem času.
Hkrati z glasom za OSEBNOST LETA naše regije, ki jo bomo letos izbirali že četrtič, pa boste lahko oddali še glasova za najbolj in najmanj priljubljeno osebo slovenskega političnega prizorišča.
Letos bomo izbirali tudi ŠPORTNIKA LETA, za katerega boste lahko glasovali dvakrat tedensko popoldne ter v ponedeljkovi oddaji ŠPORT IN SLA VA ob 20. uri.
Osebnost leta, najbolj in najmanj priljubljena slovenska politika ter športnika leta 1998 bomo tudi letos razglasili na svečani prireditvi, ki bo v Jamski restavraciji v soboto, 16. januarja prihodnjega leta. Prireditev bo hkrati zabeležila zaključek tradicionalne, letos že tretje dobrodelne akcije zbiranja sredstev za Bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo v Postojni. Tokrat bomo zbirali denar za dve luči, imenovani PHOTO THERAPIE, ki ju v bolnišnici potrebujejo za zdravljenje rumenice pri novorojencih.
Z vašo pomočjo so v porodnišnici kupili dva nujno potrebna aparata in verjamemo, da bodo tudi tretjega. Združimo moči in prispevajmo, vsak po svoje, košček k skupnemu dobru, kajti, kot je dejal Aldous Huxley: »Dobro je tisto, kar združuje, zlo tisto, kar ločuje«.
BOŽIČNO-NOVOLETNE PRIREDITVE V
JELŠANAH
VESELI DECEMBER sprejem Dedka Mraza četrtek, 24.12.1998, med 8.00 in 13.00
OŠ Jelšane
Informacije: OŠ Jelšane, tel. 067/88-001
BOŽIČNI KONCERT
pevskih zborov in skupin z Bistriškega, komornih glasbenih skupin učencev in profesoijev
Glasbene šole Ilirska Bistrica ter gostujočih skupin
sobota, 26.12.1998, ob 16.00
cerkev sv. Marije Vnebovzete Jelšane
Informacije: ZKD Ilirska Bistrica, tel. 067/81-250
BOŽIČNO-NOVOLETNE
PRIREDITVE
PREGARJE
VESELI DECEMBER sreda, 23.12.1998, ob 10.00
OŠPregarje
Informacije: OŠ Pregarje, tel. 067/89-160
PODGRAD
VESELI DECEMBER sreda, 23.12.1998, ob 10.00
OŠ Podgrad
Informacije: OŠ Podgrad, tel. 067/85-014
HARIJE
ŽEGNANJE KONJ
za sv Štefana
sobota, 26.12.1998, ob 11.00
Infonnacije: Peter Valenčič, tel. 067/81-193
VABLJENI *** VABUENI *** VABUENI *** VABUENI *** VABUENI
PLANINSKA VABILA V DECEMBRU 1998
Informacije in prijave v društvenih prostorih, Bazoviška 8/1, Ilirska Bistrica, tel. 067/81-552
PLANINSKO DR UŠTVO SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA
vabi na zaključni letošnji planinski večer, ki bo v četrtek, 17. decembra ob 18. uri na Vidmu. Gost večera bo alpinist Zvonko Požgaj s predavanjem:
“AMA DABLAM- ODSANJANE SANJE”.
Tokratni planinski večer društvo posveča spominu na domačina alpinista Bojana Počkarja, ki je za vedno ostal pod himalajskimi vrhovi. Vabljeni!
PLANINSKO DR UŠTVO SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA vabi v nedeljo, 20. decembra 1998 na Zimski pohod na Javornik ".Odhod z osebnimi vozili ob 7,30 uri izpred PD.
Izlet vodi Niko Krašovec. Prijave v PD ob torkih, med 17. in 19. uro. Vabljeni!
VABUENI *** VABUENI *** VABUENI *** VABUENI *** VABUENI
NASTOPI PIHALNEGA ORKESTRA
Dom starejših občanov v Ilirski Bistrici
sreda, 16.12.1998
Vojašnica v Ilirski Bistrici ob 30. letnici teritorialne obrambe
petek, 18.12.1998, ob 14.00
Osnovna šola Knežak
sobota, 19.12.1998
Dom na Vidmu Ilirska Bistrica
nedelja, 20.12.1998, ob 16.00
Harije
sobota, 26.12.1998, ob 10.00
Informacije: Glasbena šola Ilirska Bistrica, tel. 067/400-031
Zveza kulturnih društev Ilirska Bistri^8 vabi na
GALA NOVOLETNI KONCERT
popularnih arij in skladb različnih avtorjeV' Rossini, Kodaly, Offenbach, Delibes, Verdi in Strauss
v torek, 29.12.1998, na Reki.
Dirigentka:
Nada Matoševič solista:
Olga Šober - sopran in Darko Brlek - klarinet
Informacije: ZKD Ilirska Bistrica, tel. 067/81-250
19. decembra 1998 bo ob 18. uri v Ilirsla
samostanu sester De Notre Dame v Bistrici
MLADINSKA MAŠA-
Po maši bo družabno srečanje in koncert Roberta Roliha in Saše Mugerlija,
ki bosta predstavila svoj prvi CD-
Pred tem bo ob 14.30 v samostanu DEKANIJSKO SREČANJE MLADih'
VABLJENI!
BOŽIČNO-NOVOLETNE PRIREDITVE V
PODGORI
VESELI DECEMBER sreda, 23.12.1998, ob 11.00
OŠ Kuteževo Informacije: OŠ Kuteževo, tel. 067/87-162
DREVESNICA SUVAN
Matenja vas pri Postojni 6258 PRESTRANEK, tel.: 067/54-405
V 'V
BOZICNO-NOVOLETNI SEJEM
Od 17. do 24. 12. 1998 vsak dan od 10. do 20. ure
Božiček vas bo popeljal na ogled:
■ jaslic
- božičnih zvezd ^
■ božičnih drevesc ^
■ okrasov	f j
iz vsega sveta Božični ognjemet vsak večer !!!
pi
V.
I
BOŽIČNI KONCERT ^
pevskih zborov in skupin z Bistriške® -komornih glasbenih skupin učence'
profesoijev	. 0
Glasbene šole Ilirska Bistrica ter gostuj skupin
nedelja, 27.12.1998, ob 17.0°
Športna dvorana Zabiče Informacije: ZKD Ilirska Bistrica, tel. 067/81-250
Božiček ne bo pozabil na lačne in žejne!
T3 O
PRIREDITVE VESELI DECEMBER
"Sanke dedka Mraza"
Društvo prijateljev mladine je tudi letos pripravilo pestro prednovoletno dogajanje za najmlajše. Prireditve se začenjajo že v torek, 22. decembra, do četrtka, 24. decembra, ko bo obiskal Dedek Mraz s svojim spremstvom vse šole in vrtce v občini, otroke v novi knjižnici ter varovance Doma starejših občanov.
Posebej praznično in živahno bo v nedeljo, 24. decembra, ko boste lahko sodelovali na celodnevni prireditvi v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici in na Plaču.
Od 10. ure dalje se boste lahko udeležili najrazličnejših kreativnih delavnic za vse starosti, se do mile volje naigrali v igralnici, pokušali sladke dobrote ter si ogledali tri Podstave v veliki dvorani:
ob 11. uri: igra "Lahko noč hudobe" - gledališka skupina OŠ Dragotina Ketteja
ob 15. uri: igra "Mojca Pokraculja" - gledališka skupina OŠ Knežak
ob 16 uri: živa slikanica "Muca Copatarica" - Sonja Munih z obiskom Dedka Mraza in spremstva
Po zadnji predstavi se bo povorka s sanmi Dedka Mraza v spremstvu Snežniške konjenice odpravila na Plač, kjer bo zadnje dejanje prireditve: Muca Copatarica bo Pripovedovala mačje pravljice in obdarila otroke z bonboni in toplim čajem. Povorka b° nato obiskala še Trnovo, kjer se bo Dedek Mraz za letos tudi poslovil.
Vabimo vas dragi otroci, mamice, očki, dedki in babice ter vse, ki bi radi doživeli Pozabljene čarobne trenutke veselega pričakovanja novega.
DPM, Ilirska Bistrica
v__	__________________________________J
IN MEMORIAM
OB SMRTI ČASTNEGA PREDSEDNIKA PGD ILIRSKA BISTRICA
Gasilci iz vse občine smo sev soboto, 21. novembra, poslovili od pokoj nega Branka Mizgurja, dolgoletnega delavca in sooblikovalca razvoja gasilstva v naši občini.
Že takoj po osvoboditvi se je vključil v gasilske vrste in bil eden tistih, ki so ponovno pričeli z delom PGD II. Bistrica, ustanovljenega leta 1886. Že na prvem sestanku je bil izvoljen za tajnika društva. V sodelovanju z ostalimi člani je organiziral razne kulturne in druge Prireditve, da si je društvo s pridobljenim denarjem nabavilo najnujnejšo opremo ln obleke, saj takratno gasilstvo ni imelo nobenih dotacij. Leta 1948je bil izvoljen ~a Predsednika društva. To funkcijo je opravljal vse do leta 1955. Ko se je istega fet« ustanovila Občinska gasilska zveza, je bil izvoljen za prvega predsednika. Bil Je tudi predsednik Okrajne gasilske zveze Koper, po likvidaciji le-te pa podpredsednik Okrajne gasilske zveze Postojna. Ves čas svojega delovanja je imel vrsto pomembnih funkcij: bilje član {JO ali NO Občinske zveze, v Gasilskem društvu 11. Bistrica je se s Ponovno izvolitvijo opravljal funkcijo predsednika društva vse do leta 1980, ko je bil izvoljen za tajnika društva. Mesto predsednika je prepustil mlajšim, ki pa jim je vedno rad pomagal s svojimi izkušnjami. Deloval je na vseh področjih v gasilstvu.
Za aktivno več kot petdesetletno delo v gasilski organizaciji je prejel mnoga Sasilska in druga priznanja in odlikovanja. Pomembnejša med njimi so vsekakor Sasilsko odlikovanje za posebne zasluge, zvezno gasilsko odlikovanje gasilska zvezda lfl red dela s srebrnim vencem. Za dolgoletno sodelovanje s pobratenim DVD Opatija &aje odlikovala tudi Gasilska zveza Hrvaške. Za dolgolteno uspešno in aktivno delo ter za posebni prispevek pri razvoju gasilstva ga je letošnji občni zbor PGD II. strica imenoval za častnega predsednika PGD II. Bistrica.
Branka Mizgirja, gasilca in tovariša, bomo gasilci občine Ilirska Bistrica '‘hraniti v trajnem spominu.	PGD Ilirska Bistrica
IN MEMORIAM JANKU ŠKUDO VEMU.
V začetku letošnjega julija je v svojem petinsedemdesetem letu preminil domačin, borec 9. brigade 18. divizije in preživeli taboriščnik v Mauthavsenu, Andrej Samsa iz Ilirske Bistrice, med prijatelji in delovnimi tovariši bolj znan kot Janko Skudov. S svojimi brati Rajkom, Francem in Stankom je sodil v tisto generacijo bistriške mladine, ki ji je svetovna vojna oropala mladost. v Izhajal je iz stare bistriške obrtniške družine. Kolarstva se je izučil pri svojem Ceju- Kot devetnajstletnik je moral v italijansko vojsko. Po kapitulaciji Italije se je lJučil v NOV, in sicer v 9. brigado 18. divizije. Pri partizanskem napadu na Ribnico n.a dolenjskem aprila 1944 so ga ujeli Nemci. S skupino tovarišev je bil odgnan v Poljano in Begunje na Gorenjskem. Preživel je mučna zaslišanja in strahote nemških sporov ter bil po mesecu dni odpeljan v taborišče smrti Mauthausen. Srečno je l^Ca^al osvoboditev taborišča in se izčrpan vrnil domov šele junija 1945. Po i^dkotrajni zaposlitvi na bistriški pošti se je kot mizar za stalno zaposlil v lesni v j^^iji tovarne Lesonit in se sredi sedemdesetih let invalidsko upokojil. Bil je dejaven omačem prosvetnem društvu in bil vsa povojna leta tudi aktiven član gasilskega ekiStVa ^eS č°s’ d°Iclerni resno zbolel, je bil tudi tekmovalec v gasilskih veteranskih Pah. V Ilirski Bistrici sije na Partizanskem hribu postavil dom in si ustvaril družino, let°^^ovan z medaljo zaslug za narod in bil član Združenja zveze borcev. Zadnje 0 Saje težka bolezen še bolj priklenila na dom. Naj mu bo lahka domača zemlja.
V.Č.
V Ilirski Bistrici, 1. december 1998.
SILVESTROVANJE NA PLAČU 1998
Turistično društvo Ilirska Bistrica je organiziralo skromno silvestrovanje leta 1997 na Trgu maršala Tita v Ilirski Bistrici. Odmevi na prireditev so bili pozitivni in obisk je bil vzpodbuden. Izkazalo seje, da Ilirska Bistrica potrebuje tijko prireditev, na kateri bo prostor za vsakogar, predvsem pa za tiste, ki ne želijo blišča in razkošja gostinskih lokalov, za mlade, da ne iščejo prevozov do plesnih dvoran in za vse, ki ne želijo biti vezani na določeno uro prihoda in odhoda.
ČRNA KRONIKA 25.11. - 10.12.1998
V tem obdobju so policisti PP Ilirska Bistrica pri ilegalnem prehodu državne meje prijeli sedem ilegalcev. Po končanem postopku so dva vrnili hrvaškim mejnim organom, ostale pa so odpeljali v prehodni dom za tujce v Ljubljani. *** Kriminalisti so imeli opravka s preprodajalcem mamil, kije kupoval heroin v Postojni in Ljubljani, ter ga prodajal narkomanom na področju Ilirske Bistrice in Podgrada. *** Poleg tega pa so obravnavali še štiri poškodovanja tujih stvari, dve tatvini in en vlom. *** Policisti so obravnavali devet prometnih nesreč. Končale so se le z materialno škodo ali lažjimi telesnimi poškodbami. *** Glede na vremenske razmere bodo policisti izvajali akcijo »VARNA ZIMSKA VOŽNJA«. Vozniki naj bodo še posebej pozorni na stanje cest in predpisano zimsko opremo. *** Na področju javnega reda in miru so obravnavali sedem kršitev v gostinskih lokalih in v zasebnih stanovanjih. *** V zadnjem obdobju se vse več občanov pritožuje nad neprestano uporabo pirotehničnih sredstev, s katerimi večinoma mladoletniki motijo svojo okolico in nočni mir, zato ni odveč OPOZORILO staršem, naj poskrbijo za varnost svojih otrok.
OPOZORILO
Policisti bodo v predprazničnih dneh intenzivno izvajali akcijo »NATAKAR, TAXI PROSIM«, zato prosimo vse voznike, naj raje ne sedejo za volan, če niso sposobni za vožnjo, in naj tako pripomorejo k večji varnosti na naših cestah. V času akcije bodo z alkotestom preizkušeni VSI VOZNIKI, ki:
-	ne bodo imeli prižganih zasenčenih luči,
-	bodo prekoračili dovoljeno hitrost,
-	med vožnjo ne bodo pripeti z varnostnim pasom in
-	vozniki, ki ne bodo upoštevali pravilne strani in smeri vožnje.
PONOVNO RAZPISAN REFERENDUM ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA V KS ZABIČE
Novo izvoljeno vodstvo KS Zabiče j e pristopilo že k prvi resnejši nalogi. Po izpeljavi ankete v vaseh Zabiče in Podgraje se je Svet KS odločil ponoviti referendum o uvedbi samoprispevka, ki v zadnjem poskusu ni bil izglasovan.
Posledica tega je tudi prekinitev že začetih del, še bolj pa je očitno to, da ne moremo pristopiti k nekaterim nujno potrebnim aktivnostim. Uvedba samoprispevka nam pomeni tudi trden in resen dogovor s KS Kuteževo glede realizacije skupnega programa.
Krajane pozivamo in opozarjamo, daje časa za odločitev vedno manj, zato moramo tudi s svojim glasom odločiti, v kakšnem in kako urejenem kraju želimo živeti.
Pozivamo vse vaščane Podgraj in Zabič, da se udeležijo referenduma 10.1.1999 in da s svojim glasom ZA pokažejo, da so odločeni tudi nekaj storiti za svoj kraj in svojo bodočnost.
SVET KS ZABIČE V__________________________
Voščilo
ANDREJ DEBE VE C
je konec preteklega meseca praznoval 90. rojstni dan.
Planinski prijatelji svojemu najstarejšemu planinskemu tovarišu iskreno čestitajo in Želijo še naprej obilo vedrine, zdravja in še mnogo prijetnih poti v naravo, posebno tistih po planinskih stezicah proti vrhu Snežnika.
Zabava se bo začela že ob 17. uri, ko bo Dedek Mraz pozdravil otroke in bodo lahko po našem Plaču zaplesali tudi najmlajši. Starši jim bodo lahko kupili čaj, Dedek Mraz pa jim bo ponudil sladke piškote. Seveda se bo Dedek Mraz z otroki pogovarjal in zaupali mu bodo lahko svoje skrite želje.
Od 20. ure dalje pa bo veselo za odrasle. Ob zvokih umirjene glasbe se bodo srečevali z znanci in s prijatelji in z njim nazdravili s kozarčkom dobrega vina. Poskrbljeno bo tudi za skromen prigrizek. V društvu se trudimo, da bi bile cene pijače in jedače zmerne -dostopne za vse. Župan občine bo opolnoči voščil vsem občankam in občanom, nazdravili bomo zadnjemu letu tega tisočletja in si zaželeli, da bi ga preživeli kolikor mogoče dobro, da bi imelo čimveč ljudi zaposlitev, da bi bili zdravi... Ob tem pa bo vsakdo lahko prižgal svečko miru.
Iti če že misllimo in pišemo o željah, ki jih ima vsakdo od nas, potem je prav, da spregovorimo tudi o eni želji in prošnji, ki jo Turistično društvo Ilirska Bistrica naslavlja vsem obiskovalcem prireditve. Petarde in ostali eksplozivni izdelki ne sodijo na nobeno prireditev! Bodimo obzirni drug do drugega in spoštujemo zakon, ki prepoveduje uporabo teh izdelkov. Starši spoštujte svoje otroke in sokrajane. Če že imate denar, ki ga ne potrebujete, bodite raje tako humani in ga podarite v dobrodelne namene. Če bi na tak način združili vsak tolar, bi Rdeči križ ali Kartitas pomagal socialno ogroženim družinam.
Veseli bomo vsakogar in vseh, ki se nam boste v najdaljši noči pridružili na bistriškem Plaču. Družno bomo nazdravili in zaplesali v novo leto.	Vabi vas vaše
Turistično društvo Ilirska Bistrica
Občanom Ilirske Bistrice
želimo
vesel božič ter srečno in uspešno novo leto 1999.
oo
SDS
Ilirska Bistrica
Ker Iivuenie potrebuje varnost
N ' trrrrrtsm >
Oj	JO
£	J1
O.	'o
**/n\c* postojna
Smučarsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav, d. d.
Prihaja zimski čas, povezan s potovanji. Zimska potovanja so zlasti vezana na obiske smučarskih središč, kar j e najpogosteje povezano s prijetnimi doživetji in kasneje s prijetnimi spomini. Toda sleherno potovanje ali dopust nam lahko pokvari vrsta nepredvidljivih dogodkov. Zato pa pravi smučarji ne bodo pozabili na smučarsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav, d.d. Posebna ugodnost -10% -ni popust - velja pri tem za vse člane Smučarske zveze Slovenije. Uveljavljate ga lahko z veljavno izkaznico SZS, za pridobitev popusta pri družinskem zavarovanju pa je dovolj, daje včlanjen v SZS le en član družine.
S smučarskim zavarovanjem boste omilili morebitne posledice neljubih dogodkov, ki utegnejo doleteti vas ali vaše družinske člane na potovanjih doma ali v tujini. Tako bo vaše potovanje s polico smučarskega zavarovanja v žepu varnejše in brezskrbno. Smučarsko zavarovanje vas lahko varuje na poti na smučišče, med smuko, ob povratku in tudi med večernim sprehodom po mestu, kjer ste na dopustu. Včasih se na pot odpravite sami, spet drugič z družino. Z eno zavarovalno polico lahko zavarujete sebe in svoje družinske člane za čas smučarskega dopusta, in sicer v trajanju 8,16, 24, ali 32 dni za vso smučarsko sezono -od 1. oktobra pa do 31. maja. Zavarovanje pa je možno skleniti skozi celo koledarsko leto za vsa turistična zavarovanja.
Smučarsko zavarovanje krije več sklopov nevarnosti, ki smo jih poimenovali kar z nevarnost A, nevarnost B, nevarnost C itd.
Katere nevarnosti krije smučarsko zavarovanje?
*	nevarnost A - stroški reševanje in prevoz vozila, potnikov in prtljage
zaradi prometne nesreče, okvare ali tatvine vozila
*	nevarnost B - posledice nezgode
*	nevarnost C - škoda na prtljagi ali osebnih stvareh
*	nevarnost D - odgovornost zavarovanca
*	nevarnost E - stroški prekinitve potovanja oziroma kasnejše vrnitve z njega
Če pa ponujene kombinacije zavarovalnih nevarnosti vendarle ne ustrezajo vašim potrebam po zavarovalnem kritju, vas vabimo v eno izmed poslovalnic Zavarovalnice Triglav, d.d., kjer je zavarovanje možno skleniti tako, da izberete vse ali pa le tiste nevarnosti, kijih sami želite zavarovati. Edini pogoj pri tem je, daje potrebno izbrati vsaj dve nevarnosti.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D., OE POSTOJNA
želi vsem svojim zavarovancem veselo in prijetno praznovanje božičnih in novoletnih praznikov.
Naj bo novo leto srečno, zdravo in uspešno.
KULTURA
KINO
KINO
Informacije: 81-569
DR. DOOLITTLE, amer. barv., komedija Režija: Betty Thomas Igrajo: Eddie Murphy
18.12.1998	ob 20.30,19.12.1998 ob 18.00,
20.12.1998	ob 18.00 in 20.30
LET BELE GOLOBICE (Wings ofthe Dove), amer. barv., ljubezenski triler Režija: Iain Softley Igrajo: Helena Bonham Carter, Linus Roache, Charlotte Rampling
19.12.1998	ob 20.30
ŠEPETATI KONJEM (The Horse VVhisperer), amer. barv., romantična drama Režija: Robert Redford Igrajo: Robert Redford, Kristin Scott Thomas, SamNeil
23.12.1998	ob 20.30, 26.12.1998 ob 20.30,
27.12.1998	ob 20.30
ŽENITNI POSREDNIK, amer. barv., komedija
27.12.1998	ob 18.00
TRUMANOV SHOW (Truman Show),
amer. barv., črna komedija Režija: Peter Weir
Igrajo: Jim Carrey, Ed Harris, Laura Linney
31.12.1998	ob 18.00,2.1.1999 ob 18.00,
3.1.1999	ob 18.00 in 20.30
DALEČ OD OČI (Out ofSight), amer. barv., akcijski triiler Režija: Števen Soderbergh Igrajo: George Clooney, Jennifer Lopez, Denis Farina
2.1.1999	ob 18.00
NORI NA MERY (There's Something About Mery), amer. barv., komedija Režija: Bobby & Peter Farrelly Igrajo: Cameron Diaz, Matt Dillon, Lin Shaye
8.1.1999	ob 18.00 in 20.30, 9.1.1999 ob 18.00 in 20.30
REŠEVANJE VOJAKA RVANA (Saving Private Rvan), amer. barv., vojni Režija: Števen Spilberg Igrajo: Tom Hanks, Edward Burns, Tom Sizemore, Matt Damon
15.1.1999	ob 20.30,16.1.1999 ob 20.30,
17.1.1999	ob 17.30 in 20.30
PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
SREČANJE NA MEJI BREZ MEJE - SUSRET NA GRANICIBEZ GRANICE
Letošnjo prireditev "Srečanje na meji brez meje" bi lahko uvrstili med eno uspelejših a vendarle "standardnih" kulturnih dogodkov", če ne bi bila ozadje nastajanja, predvsem pa jasno določen cilj tista, ki sta dogajanju na odru Doma na Vidmu vtisnila pečat globljega pomena.
Naj takoj zapišem, da bi letošnje prvo "Srečanje..." moralo biti udejanjeno že poleti v Jelšanah in predstavljati prvo od nadaljnjih tradicionalnih srečanj v različnih krajih občine Ilirska Bistrica in Matulji. Vsebovalo bi športne, kulturne in zabavne prireditve, predvsem pa bi bilo namenjeno druženju prebivalcev iz krajev ob našem delu nove meje med Slovenijo in Hrvaško. Tudi doslej so sicer v Jelšanah potekala v tem duhu športna srečanja in zabavne prireditve. Manjkala je samo "kultura", ime prireditve in pa dogovor s sosedi, da bi se "Srečanja.." selila in dobila še pomembnejšo vlogo. Rečeno - storjeno.
V soboto, 12. decembra, so se v dvorani Doma na Vidmu zbrali mnogoštevilni gledalci, veliko iz Jelšan, Matulj, Rupe ... in si z zadovoljstvom ogledali raznovrsten a harmonično sestavljen program, ki sta ga ponudili bistriška Zveza kulturnih društev in matulj ski kulturni delavci - seveda pod pokroviteljstvom obeh občin. Frane Gombač, trenutno nenadomestlljivi povezovalec, ki bi mu njegov talent za improvizacijo in govorniški dar ter obvladovanje vseh mogočih in nemogočih situacij na odru lahko zavidal marsikateri poklicni TV ali radijski ali kako drugače "kolega", je v svoj scenarij vključil nastopajoče ter jih privlačno in duhovito napovedal, da je kulturni večer potekal približno takole:
Folklorna skupina žejanskih zvončarjev iz Žejan je mlada skupina, saj deluje le nekaj let. Poleg prijetnega "že znanega" a vedno zanimivega programa so predstavili pevski moški trio. Slednji je zapel "pesmi" izredne etnološke vrednosti, kijih mladina žal opušča, tako da bo lahko zelo pomemben del ljudskega izročila morda le ohranjen samo na kakšnih nosilcih zvoka v nekem inštitutu, sicer pa bo utonil v pozabo. (Znano, mar ne?)
Posebej moramo pohvaliti prizadevnost in nastop Mešanega pevskega zbora "Sloga" iz Jelšan. Kulturnemu društvu "Sloga", nekoč slovitemu, je v zadnjih desetletjih zbledel sijaj. Ob velikih naporih Dimitrija Grl j a pa je zbor pripravil dober program in kot predstavnik kraja tik ob meji poudaril pomen prireditve.
Med pomembnimi pesmi smo kot inter-mezzo slišali nekaj zavidljivo dobrih poezij
iz pesniške zbirke Barbare Smajila, mlade dobitnice nekaterih prestižnih nagrad. Pa še interpretatorke: Marina Udovič, Helena Kalčič, Sanja Saftič in Nina Saftič iz OŠ Jelšane.
Posebno toplo je bil sprejet znani čakavski pesnik Josip Stanič, ki je z branjem narečno pisane poezije v hipu osvojil občinstvo.
"Veliko prijetneje se bomo ob prehodu čez mejo počutili, vedoč, da tam službuje Dean Oblak, "je napovedovalec predstavil mladega harmonikarja in dve poskočni viži.
Seveda sta, kot se spodobi, pozdravni nagovor prispevala tudi župan bistriške občine Franc Lipolt in načelnik (župan) občine Matulji Radivoj Marmilič. Besede so na medobčinskem "nivoju" vsekakor zvenele veliko prijaznejše kot na kakšnih sestankih v meddržavnem merilu...
Zaključni točki prijetnega programa sta pripadli zanemu in priljubljenemi pevskemu sestavu Klapa Volosko iz Opatije, od katerega se občinstvo skoraj ni moglo ločiti, ter odlični Folklorni skupini Mandrač -Telmont, ki je "po svoje" odigrala ženitovanjski običaj iz slovenskega dela Istre.
Tako seje zaključilo prvo "Srečanje na meji brez meje - Susret na granici bez granice". Prihodnje leto se bo preselilo v Rupo ali Matulje. Vsebina bo pestrejša, saj bo vključevala še šport in zabavo, predvsem pa bo v večji meri izpolnjevala osnovno poslanstvo - združevanje ljudi, stoletja prijateljsko ali sorodstveno povezanih - kljub meji, kijih deli in jo bo vsekakor potrebno "zmehčati".
Ob koncu pa gre zahvala še oblikovalcu simbola "Srečanja ..." Matjažu Penku: modro morje in zelena trava, ki se nekje v sredini prepletata, bo postal zaščitni znak vsakega srečanja.
- db - Slika: P. Nikolič
KONCERT ZA PRIJATELJE
Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica jev sredo, 2. decembra, organizirala koncert za prijatelje. V Dom na Vidmu je za ljubitelje dobre glasbe tokrat povabila Opatijski glasbeni klub 4'33", ki ga vodi profesorica Diana Grgurič.
Skupina 30 izbranih mladih pevk iz pobratenega mesta Opatija seje prvič zbrala na vajah šele pred dvema letoma, to je 1996, in je ob koncu istega leta pripravila že svoj prvi samostojni božični koncert v opatijskem Sporeru ter z njim navdušila zbrano publiko. V borih dveh letih je imela že več kot petdeset nastopov na Hrvaškem pa tudi v tujini, saj so njihovemu izbornemu petju lahko prisluhnili tudi na Madžarskem in v Italiji.
Program te prijetne pevske skupine je sestavljen iz originalnih večglasnih obdelav “standardnih” melodij hrvaške in tuje zabavne glasbe, npr.: Killing me softly, Stand by me, Twist again, Vino i gitare, Vjeruj u ljubav, Konobo moja itd. Zbor poje ob posneti glasbeni spremljavi, a tudi ob instrumentalni spremljavi magistra Vladimirja Babina.V njem deluje tudi kitarska sestava šestih deklet s svojim posebnim sporedom. Igrajo na akustične kitare in ob večglasnem petju prepevajo pretežno melodije slovitih skupin, kot so Pink Floyd, Indexi in Bijelo dugme.
Sredi tega leta so že posnele svojo prvo zgoščenko (CD) z naslovom "Dobro jutro, Opatija", prava poslastica za uho, saj so na
njej posnete melodije, kijih najraje oziroma vedno radi poslušamo.
Njihov nastop v Domu na Vidmu, na katerem smo lahko poleg utečenega programa slišali še nekaj božičnih pesmi, je navdušil
zbrane poslušalce, saj je prav vsako zapeto pesem spremljalo burno ploskanje, na koncu paje morala skupina podaljšati svoj repertoar še z dvema pesmima. In kdo ne bi bil navdušen ob poslušanju tako izbranega in lepega petja?
Sedeži v dvorani Doma so bili v sredo, 2. decembra 1998, skorajda vsi zasedeni.
-sun, Slika: I. M.

RAZSTAVE
1
NOVA RAZSTAVA
RAJKA KRANJCA
O samouku slikarju Rajku Kranjcu smo v preteklem letu že velikokrat slišali. To Wnl čudnega, saj j e Kranj c kot izredno ploden avtor v enem letu pripravil kar pet razstav. Zad J’ šesto razstavo na temo »Naša divjad«, pa si lahko ves december ogledate v restavraciji ho Turist. Razstava, na njej so razstavljena povsem nova dela, je namenjena vsem ljubitelj likovne umetnosti, prav gotovo pa si jo bodo z zanimanjem ogledali lovci. Če bo zaiu®“? veliko, bodo slike na ogled tudi v mesecu januarju prihodnjega leta. Avtor sam pa obljuo-k da tudi v prihodnjem letu ne bo stal križem rok, saj načrtuje, da bo v hotelu Turist pripravi nekaj podobnih razstav.
RAZSTAVA IZDELKOV LIKOVNE DELAVNICE
V galeriji Doma na Vidmu je bila odprta skromna, pomembna likovna dela'd' $ pod vodstvom mentorice Ester Mršnik. Slednjo poznamo kot odlično slikarko, ^ ^ poleg odmevnih razstav poznana tudi po tem, da je dobitnica nagrad na zahtevnih ^ temporih, kot sta piranski in ilirskobistriški, kjer je sodelovalo več kot 150 umetnik Slovenije in sosednjih držav. Svoj umetniški talent pa kot malokdo uspešno prena* mlajše generacije.
Prav zadnja razstava, za katero je svoja dela prispevalo kakšnih petnajst otrok, kaže na uspeh, ki ni kratkoročen, ampak je treba z njim računati tudi v prihodnje, kar pomeni, da se mora v “akcijo” še bolj vključiti bistriška občina preko Zveze kulturnih društev. Tovrstne delavnice so prav gotovo ena od pomembnih oblik boj a proti mamilom. Ester Mršnik je s svojim vodenjem prijetne skupine
ti
po svoje napovedala tudi boj Pr°l‘ ujti
razšiijenemu kiču, saj je v razstavljenih razbrati poleg solidnega obvlado slikarske tehnike tudi izvrsten estetS^rštii*:
TRIDESETLETJA PLANINSKIH VEČEROV
Trideset let planinskih večerov se izteka v četrtek, 17. decembra v Domu na Tokrat bo ljubitelje gora in gorniških podvigov obiskal alpinist Zvonko Pn.^e(
še ta predavanja, se njihovo število gotovo podvoji. In število poslušalcev? Gotovo je Pre število 20.000. Vsekakor lep uspeh domačega planinskega društva.
hiclttl/i
or z zadnjega planinskega večera, 20. novembra, ko sta domače planince oD‘s ,, ■uška Lenarčič in Majda Jančar in predstavili nadvse zanimivo “Deželo In*0 erija v Domu na Vidmu je bila kar pretesna za vse poslušalce.
Ima Dablam, 6828 m visoka gora v Himalaji, velja za lepotico med gorami-tašega domačega alpinista Bojana Počkarja in soplezalca Vanjo Furlana že ^ v-:f i poskusila preplezati še nedotaknjeno severozahodno steno in se po njej povzp	$ef
gla sta višino 6030 m in na novo preplezala 1100 m pokončne stene. Zaradi
f»na cta co	XT-i /, It.	»t... -t, I .t/ Iz/, i r, n oln, HI St3,	—ii 1 P
Dvi gori v daljni Himalaji, kjer je našel svoj večni počitek.
Tekst in slika: Vojk0
L
P
V
Slišati je, da bo mentorica Ester ^ organizirala novo skupino. Prav zato v . k vpisu čimveč mladih likovnih talenjel. tudi takih, ki so zgolj ljubitelji likovni ^ Tekst in slika: Petat S1
Vid<

predavanjem “AMA DABLAM - ODSANJANE SANJE”, društvo jih neprt* prireja od leta 1969.	,vTStili
V tem času je društvo pripravilo nad sto planinskih predavanj, na katerih so se .:j jz mnogi znani slovenski gorniki, alpinisti, predavatelji, številni domačini in tudi preda' 6|i tujine.Mnogi so ob obisku Bistrice predstavili svoj a predavanj a tudi mladim šolaijem
osnovnih šolah v občini, pa tudi vojakom, ki so služili vojaški rok v našem kraju. Če up0*® Jo
M
Čelik11
MS
Lili
Pi
KNJIŽNI SEJEM - V ilirskobistriški Knjižnici Makse Samsa je med 2. in 4. decembrom sodelovanjem založbe DZS iz Ljubljane potekal knjižni sejem. Predstavnik založbe je iskovalcem knjižnice predstavil knjige, tisti, ki pa so hoteli, sojih lahko tudi kupili; nekatere Ce'°s 50-odstotnim popustom.	Slika: P. N.
MIKLAVŽEVANJE NA PREMU
, Kuhurno-turistično-športno društvo Prem je v soboto, 5. decembra 1998, z 'klavžem v farni cerkvi sv. Helene na Premu presenetilo kopico otrok in njihovih
Maršev.
V kratkem kulturnem programu sta sodelovali Alenka Pecman in Anja Kirn, ki sta v rečnem pogovoru prikazali, kakšno je bilo miklavževanje nekoč. Sledil j e prihod Miklavža , angelčki in parkeljni. Miklavž je pozdravil vse zbrane, otroke pa je obdaril s prikupnimi k seveda mu tudi palic ni manjkalo. Daje bil večer še pestrejši, sta poskrbeli gostilničarka ^ja in njena hčerka Nataša iz gostilne »Pod gradom« v Gornji Bitnji, ki sta spekli parkeljne 'z kesta, za kar se jima KTŠD Prem iskreno zahvaljuje.
----------------------------------------------------s
prežite izpolnjeno nagradno križanko št. 21 in jo pošljite na naslov:
^edništvo časopisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica.
^ed pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli:
1 ■ nagrada: večerja za eno osebo - "Grili Danilo"
2-	nagrada: 3-mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK
3-	nagrada: dve kino vstopnici Kina na Vidmu za film "Veliki Lobovvski" v petek,
29.1.1999, ob 20.30
Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do
Ponedeljka, 11. januarja 1999. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju!
ZELJNATA GLAVA VELIKANKA
Obilen jesenski blagoslov je doživel Jadran Benigar, Joško-tov iz Trnovega. Na vrtu pred hišo v Gubčevi ulici mu j e zraslo nekaj zeljnatih glav velikank. Največja je imela skoraj 9 kilogramov, natančno 8900 gramov.
Seveda so prvi občudovalci bili sosedje, ki se tudi sami niso mogli načuditi Jadranovi letošnji izredni letini in mu svetovali, da se pri sajenju še naprej drži istega recepta. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu poročali o potrebi po novi željami tudi v Trnovem.
Tekst in slika: V. Č.
SVISCAKE JE PREKRILA SNEŽNA
ODEJA
Sviščake j e prekrila 40 centimetrov debela plast snega, zato so delavci Cestnega podj etj a iz Kopra splužili cesto od Bistrice do Planinskega doma na Sviščakih, ki je odprt vsak dan razen torka;tako se lahko ljubitelji planin brez skrbi lahko odpravijo na to turistično postojanko pa tudi na sam vrh Snežnika.V Planinskem domu vam bosta postregla zakonca Lapuh z raznimi enolončnicami, kosili po naročilu in toplimi napitki; za tiste, ki si želijo ostati dlje časa na Sviščakih, pa je na razpolago 15 ležišč.	Tekst in slika: P.Nikolič
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1999 - vam želi
Prostovoljno gasilsko društvo Ilirska Bistrica
J
Vsem občanom občine Ilirska Bistrica in bralcem Snežnika želimo vesele praznike in srečno novo leto 1999.
Gasilska zveza Ilirska Bistrica
AVTO TAXI
Šembije 68, 6253 KNEŽAK tel.: 067/84-138 GSM: 041/508-469
AVTOPREVOZI PO DOMOVINI IN V TUJINO
NAGRADNA KRIŽANKA št. 21
ITALIJ. SPOLNIK	MESTO V BANATU	ZAHODNI MONGOLI	NOVO MESTO	STAR. SLOVEN. ATLET	MESTO V ČRNI GORI	ZAPOR- NIK	GRŠKA ČRKA	RAZ- STRE- LIVO	GLASB. HAMP- TON	JOŽE r^l PODŽUPAN L J NJEK			LEHA	CIPA (FIG.)	OVE- RITEV	KITAJSKO MESTO	NOVINARKA T0-DOROVSKI	ODMEV	SRBSKO MOŠKO IME
►											LETOVAL. OTROK								
											REKA V RUSIJI								
						-													
ERBIJ			PORTUG. MESTO							SLO. AVTOCESTA									
			BALKON							DAVNE DED. LAST.									
DENAR MOGOČ- NIK							PAPEŽEV LETNI DOHODEK					KRAJ PRI PIVKI						ŠVICAR. PISATELJ	REKA V PAN-DŽABU
RINA				21. IN 15. ČRKA			REKA V Č. GORI					SLOV. ZGODO- VINAR	RAZJEDA						
				VREZO- VALEC			FRAN. PREDLOG						GAJ						
PROSTOR ZA BOKS					MIRNO SOŽITJE						STRAST				DRŽAVA V AFRIKI				
											NEPRE- MIČNINE								
					SKLADBA														
	AERO- FORT	ANGL IGRA							MOŠKO IME					MADŽ. ŽENSKO IME	OGRO- ŽENOST	GRŠKA REKA	ELDA VILER		
		SLONOVA KOST															PRIPR. ZA MERJ. GLOBIN		
LOJZE SLAK			PLOŠČ. MERA			DNJAČA	NAUKO BISTVU STVARI	CIRIL KOSMAČ	PRIPAD. RUS. PESNIŠKE SMERI										
																			
			RUSKO M. IME																
									JUTRANJI SVIT				DALMAT. ŠALJIV.					NEMŠKI FILOZOF	□ VELIKA LEPA VEŽA
													FRNI- KOLA						
									TROP. LES										
									GR. BOG MIRU										
KOVIN. MANOMET.								LJUBK. Ž. IME				SEIDEL				ŽENSKO IME			
16. IN 21. ČRKA								ST. SLOV. IGRALEC				PTICA ROPAR.							
				ČOK						GOJITELJ ČEBULE						PODZEM. HODNIK			
				PRISTAN. NAPRAVE															
										MISTER						DEMONI			
			GRETJE Z ELEKTR. TOKOM											15. IN 4. ČRKA			RAJKO LOTRIČ		
														SLOVEN. PESNICA			ŽOGA ZUNAJ IGR.		
ŠIBENIK			MEDMET			TRSKE							HRV. REKA						n
NEKO. BA-BIL MESTO			LIDIJA OSTERC			LATIN. PREDLOG							IGOR PRETNAR						
					AFR. JEZIK. SKUPIN.					ENOT- NOST									
					IME IGRALCA ULAGE				r 1 SLAST, LJ ™									□	□
PRAZNIKI IN VOŠČILA NAŠIH DEDKOV IN BABIC
Tudi otroci VVO “Jožefa Maslo” se pripravljajo na praznični decembrski čas. Že od nekdaj so se otroci veselili praznikov, ko dobri možje prinašajo darila. Tako so tudi letos srečni in neučakani izrazili svoje želje v vseh mogočih oblikah: ustno, pisno, z risbami. Lanski obisk dedkov in babic otrok zunanje male šole v trnovskem vrtcu je v predprazničnem času minil ob pripovedovanju, kako so nekoč otroci pripravljali na miklavževanje, na božični in novoletni čas. Vnuki so pozorno poslušali svoje stare starše in marsikatera zgodbica je ostala v otroškem in tudi našem spominu.
MIKLAVŽEVANJE
BOŽIČNO IN NOVOLETNO PRAZNOVANJE
"Božič smo pričakovali od 1. adventne nedelje naprej. Vsak večer smo zmolili rožni venec. Vsak teden smo prižgali po eno svečko. Na viljo - večer pred božičem, smo krasili božično drevesce in izdelali jaslice. Na drevce smo obesili bonbone, lešnike ali orehe, zavite v srebrn ali zlat papir. Imeli smo iz kartona narejen hlevček, podobo Marije, Jožefa in Jezuščka. Ravno tako so bili na kartonu narisani osliček, kravca, ovčke, pastirčki, sv. trije kralji. Hlevček pa je krasila tudi zvezda iz zlatega papirja. Obvezno smo šli k polnočnici. Otroci smo mašo skorajda prespali, pa nam je bilo vseeno lepo. Daril za božič in novo leto nismo dobili, saj tega običaja ni bilo; ni bilo pa tudi denarja."
Svoje spomine iz otroštva nam je povedala in napisala Anica Grlj, Jurčičeva uL 26.
"Spomnim se, da smo otroci in starši iz Novokračin peš hodili k polnočnici v Jelšane. Za božič smo od staršev dobili 20 'čentežimov' in si šli potem kupit bonbone v trgovino “Pri Mišini ”. Za Štefanjo (26. decembra) smo šli voščit po celi vasi:
Sem deklica mlada, voščila bi rada, ker voščiti ne znam, pa ročko podam.
Veseli smo bili, če smo dobili jabolka, orehe ali lešnike. Za novo leto smo voščili: Sveto novo leto, ker ste ga učakali to leto.
Da biste ga tudi k letu, da biste se nam kaj rešili."
Svoje spomine in šege koledovanja je otrokom povedala Marija Čekada, Gregorčičeva 23. Njeni vnučki Tina in Maja stajo pozorno poslušali.
"Prav tako se živo spominjam tepežnega dne (28. decembra), ko smo otroci hodili od hiše do hiše s šibami in čakali na darove (jabolka, orehe). V vsaki hiši na Veliki Bukovici, odkoder sem doma, so nas obdarili.
K polnočnici smo šli v Trnovo. Vsak pa si je na viljo božjo postavil drevce in jaslice. Nanj smo obesili orehe in lešnike, zavite v svetlečpapir. Jaslice so bile narejene doma, večinoma lesene, ovčke pa so bile iz gipsa. Za novo leto pa smo otroci pobirali denar (drobiž) z voščilnico:
Voščim, voščim tristo sreč, tristo blagrov in še več, ko bo prišla enkrat smrt, naj bo sveti raj odprt."
Svoje spomine in šege koledovanja nam je povedala Sabinina babica Milka Puž, Trnovska 14.
V sosednjih krajih (Cerkniško) so bile razširjene podobne šege ob praznikih kot pri nas.
"Še bolj smo se veselili tepežnega dne. Skupaj smo se zbrali in šli po vaseh. Vzeli smo si šibo, palico in torbo. Ko smo prišli v hišo, smo pozdravili gospodinjo. Po hiši smo kričali: "Rešite se, rešite se, samo za denar’’. Tista gospodinj a, kije bila dobra, je vsakemu dala pečene kolačke in pitke. Nekateri so zaklepali vrata. To smo počeli cel dan za nekaj suhih sliv, hrušk, jabolk in pečenih pitk in kolačkov."
To staro navado nam j e tudi povedala in zapisala Marija Poklar iz Vrbovega 32.
Kako so otroci v Ilirski Bistrici voščili novo leto po II.svetovni vojni, nam je povedala in zapisala Majina babica, Neta Vergan, Maistrova ulica:
"Kole kole do novo leto je prišlo.
Mi vam hočemo v novem letu voščiti marsikaj, da bi zdravi in veseli učakali še mnogo let. "
Otroci so se veselili božičnega drevesca in jaslic, peli svete pesmi "in molili. S starši so odhajali k polnočnici, ki je bila pravo doživetje. Družina je bila za božič skupaj doma. Janez Bilc poroča: "... in vsak ima kak dar, ki mu ga je ponoči Božič v čevelj prinesel... ".
Zjutraj so se ljudje srečevali in si voščili srečne božične praznike. Novoletno jutro je nekdaj pomenilo veliko veselje otrok. Vsi koledniki so k hiši prinašali srečo, zato j ih j e bilo treba obdarovati. Z naravnimi plodovi, koščkom potice, kruha ali z nekaj centežimi. Najbolj znane kolednice božično -novoletnega časa počasi izginjajo (tepežkanje, koledniki), le miklavževanje seje še ohranilo.
D.Ovsec:	"Prazniki že tisočletja
napolnjujejo človeško življenje in ga hkrati razbremenjujejo. S tem življenje osmišljajo in ga hkrati lepšajo ter harmonizirajo. "
Zahvaljujemo se vsem babicam in dedkom za vse prispevke, posebno gospodu Štefanu Hostingerju iz Novokračin, ki je naše srečanje zabeležil na kaseti “Veseli december”.
Otroci in vzgojiteljica Vida
V	^
Veseli december v vrtcu
Torek, 22.12.1998, bo na jelšanski šoli poseben dan.
Vrtec praznuje 20. obletnico delovanja.
Pripravljamo prireditev za starše, goste in vaščane.
Ta dan nas bo obiskal tudi Dedek Mraz.
Vrtec pri OŠ Jelšane
j)
NAJ POPEVKA
Naj popevka, letos že 5. po vrsti, seje odvijala v Športni dvorani Antona Žnideršiča, ki sicer ni akustična, je pa edini prostor, v katerem se lahko zbere tolikšna množica ljudi. Letošnji obisk te glasbeno-zabavne prireditve je presegel vsa pričakovanja. Na njej so se pomerili najboljši pevci med osnovnošolci in vsako šolo posebej.
Programje začel z zamudo, vendar je bil ta čas zapolnjen z dodatnim programom, da je občinstvo lažje pričakalo začetek tekmovalnega dela prireditve. Že peto leto zapored jo organizira Glasbena agencija M.U.V., za sceno pa je tokrat poskrbelo podjetje UNIKA TTI, ki je obdarovala tudi vse nastopajoče in tudi sicer sponzorira prireditev od njenega začetka. Program so popestrili gostje, med njimi Anika Horvat,
kije zapela tri pesmi, na sceno je prišel tudi Miklavž, potujoča škrata Super par, ta dva sta med programom predstavila tudi svojo novo zgoščenko, za prikupno maskoto Papi pa je poskrbela banka SKB. Letošnja Naj popevka je imela res pester program, stekla je kljub nekaterim manjšim tehničnim spodrsljajem, po njej pa sta gledalce in poslušalce popeljali prikupni napovedovalki Nina in Špela z Radia 94.
V 19-ih točkah osrednjega tekmovanja za najboljšo interpretacijo pesmi je sodelovalo veliko nastopajočih, saj so poleg posameznikov zapeli tudi tekmovalci v duetih, kvartetih in pevskem zboru. Letos so si za svoj nastop lahko pripravili tudi izvedbo tujih skladb. Organizator j e tokrat podelil kar 6 nagrad:
Nagrado strokovne žirije, sestavljalo jo je 5 članov (Karlo Jaksetič, Fanči Kapun, Elena Sedmak, Kristina Polh in Adnan Zubčevič), je dobila sedmošolkaMaja Porta iz osnovne šole Toneta Tomšiča v Knežaku, skupaj z nagrado pa je prejela tudi prehodni pokal Naj popevke. Petošolec Matjaž Perenič iz osnovne šole Dragotina Ketteja j e prejel nagrado občinstva in nagrado za
Žirija je prvo mesto dosodila Maji Porta iz OŠ Knežak. Na sliki v	Gostja Anika Horvat v družbi voditeljic Radia 94 Špele in Nine.
družbi z Miklavžem.
PREDPRAZNIČNI
POGOVOR
Koliko pogledov ljudi je bilo v noči meteorske nevihte zazrtih v nebo, da bii® množico zvezdni utrinkov odkrili svojo zvezdo sreče, da bi skrito hrepenenje koncn zadobilo podobo resničnosti.Ljudje sanjarijo samo včasih. Moje sanjarjenje pa se za že z jutrom in konča z nočjo. In to iz dneva v dan... Včasih sanjam tako močno, da te zaznavam resničnost svojega bivanja. Tako sva začela pogovor z Billlyjem - stanovale
našega Doma in varovancem Varstveno - delovnega centra Ilirska Bistrica. ,v,..
Med nas je prišel natanko pred enim letom. Tako pravi: V spletu “čudnih” °k° .*
... Njegov dom je bil celih sedemnajst let v Kamniku, in sicer v Zvodu za invah , mladino. Dobro mu je bilo tam predvsem zaradi mnogih prijateljev, s katerimi je uZI
Kakšen je spomin na prvo srečanje z ljudmi in našo Bistrico?
Neprijeten, kljub lepi sobi, čudoviti domski hiši in kljub dobrim ljudem. Toliko prijazn®^ in topline, kot sem je deležen ob zaposlenih v domu in Varstveno-delovnem centru, v svoJ^
življenju še nisem doživel. Celo soba je čudovita. Česa lepšega si ne bi mogel želeti, vem ni tisto, kar si želim.
v pogovorih, zabavi in vragolijah, ki jih počnejo mladi njegovih let.
Ko je izkoristil vse možne razloge za bivanje v Kamniku, se je moral posl® Postvaljen je bil pred odločitev, da si poišče drugi dom in s tem tudi drug kraj svoj» bivanja! S pomočjo strokovnih delavcev kamniškega zavoda je bila zanj “odkrita” lb*5 Bistrica.
T
% ,rPo ''lik, '»elj Hi] Hz
Kaj si tako želiš Billy?	. ‘ti z£
Pogrešam prijatelje iz Kamnika. Naša zveza se ohranja samo še preko telefona. V d® ialet pogovorih si izmenjujemo sporočila, popisujemo svoja doživetja in si obljubljamo obisk >	^
jih nikoli ne uresničimo.	taljj.
%
Kaj pa novi znanci v Ilirski Bistrici?	<sta,
Moji poskusi, da bi navezal stike z domačini Ilirske Bistrice, so bili neuspešni.K3®^, „ grem, kako naj najdem družbo, če pa nisem v tem letu uspel odkriti niti kraja, kje se j® ^ ;pr. zbirajo... Vesel sem, da imam med tednom družbo mladih v delavnei. Všeč mi je, da čuti {^ sebi bližino ljudi, da sem sredi dogajanja, pa čeprav samo kot opazvalec.	H ^
fkv( Ner
'ital
v •	•	‘Otirv
In tvoja novoletna želja Billy?	,lj
Nasmeh in čez čas: “Saj sem vendar ves čas govoril o eni sami želji - družbe mia ni želim... “	jj(, lH
Je to tako neuresničljiva želja našega simpatičnega Billyja, kije tako prijeten sog°v°l [j H3 si mislim, ca teea ne izrečem na alas. Nai ostane to želi a za našega Billvja. Želim mu’ H
•asec
Z Billyjem se je pogovarjal ^
Kaj rad počenjaš?
Rad imam glasbo in sanjarjenje o tem, kar je bilo.
bila uresničena v tem skrivnostnem decembrskem času.
MLADINA IN GOR#
Naša šola že vrsto let sodeluje na različnih tekmovanjih. Tako smo se trn
J$e,
Hi
°P0;
di let0 Ii
zbrale dve sedmošolki in dve osmošolki z istim ciljem - da bi dosegle čimboljšo U'r .|0 na že 10. tekmovanju “MLADINA IN GORE”. Vztrajno smo se učile snov (ki je nl
rstitf :alija
malo!), nato pa je prišel 21. november- veliki dan.
Maja, Tina, Marina in jaz smo se poleg cele gruče mladih odpeljale z avtobusom v kraj, kjer naj bi vse skupaj potekalo -Šempeter pri Novi Gorici.
Naj popevka '98: Uživali so dobesedno vst
interpretacijo, saj ima mladi pevec samozavesten nastop in dobro obvlada oder. Nagrajenec za nastop ali koreografijo je postal Erik Dovgan iz osnovne šole Antona Žnideršiča. Na letošnjem tekmovanju j e bila podeljena tudi nagrada za navijaško najbolj razpoložen razred; prišla je v roke osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada. Nagrajeno je bilo tudi občinstvo, nagrada pa je pripadla izžrebani vstopnici št. 10. Praktične nagrade za nastopajoče in nagrajence so priskrbeli podjetje Unika TTI, zavarovalnici Triglav in Adriatik ter Kino na Vidmu, vsak nastopajoči pa je dobil še pohvalo za sodelovanje.
Najboljši pevci se bodo predstavili na letošnjem Veselem decembru, ki bo organiziran na Obali, na Radiu 94 pa bodo za spominski CD posneli zmagovalne interpretacije. Prireditev j e vsekakor uspela, za njeno izvedbo pa se organizator zahvaljuje Uniki TTI, banki SKB, zavarovalnicama Adriatik in Triglav, Radiu 94 in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri njeni realizaciji.
- sun, Slike: P. N.
HIT.
Najprej smo se napotili v športnijj kjer so nam organizatorji j”1!^s(I)o
malico in kratek kulturni program. Zaterr* odšli v tamkajšnjo osnovno šolo, Ki pisale teste. Me smo se kar pošteno na® p saj vprašanja res niso bila enostav napornem delu smo odšli na kosilo- n ^ spet v športni center HIT. Sledila je raZg^|č. rezultatov - skupin, ki so se uvrstile v	"
“Vfinale se je uvrstila tudi OŠ ^ je Zavpile smo od sreče, toda... V fin® . «jfi uvrstilo enajst ekip - ena preveč. Ta in druge so imele enako število točk, z t>i
morale pisati dodatne teste. Najsl^^^di morala izpasti. Med temi petimi je 0 -^t.
naša skupina. Odšle smo znova Pjno
- hj|6 tr**-
Vprašanja so bila težka, zato smo 0
prepričane, da bomo izpadle. Na kon ^
je izkazalo, da smo skoraj vse prav res ’ gjjn 'ep, smo se uvrstile v finale. Medtem s° ^el ,°č. j krajšali čas Čuki. Sledil je finale. Vs® ^j. skupin je šlo na oder, vsaka k syoJ^ % Začelo se je. Na prebrano vpraša-morali odgovoriti z odgovorom, nT zUl#v
toi*1 i, :SUe’ -m te
list. Tmdile smo se in pri razglasitvi r® ttg
Vtil nLnirl nnnlmrNn _
je bil naš trud poplačan - dosegi® sl; .^gn1 'ar(
skaj%o "bilj
mesto in dobile pokal pa tudi nek y,. nagrad. Zmagali so domačini. ^0<n°0p^e Hi : vračale polne doživetij, vtisov, SP gp0 Vc
a g viavaiG puinv uvza vulij, v	u ‘V
smo vrstnike in nove prijatelje. Sk .-ali- bvn —----------------------------m Kr %jt
avtobusa smo jim mahali in
NASVIDENJE DRUGO LETO!
Barbara Smajila, 0~
mentorica Jo:)ca
EKO ŠOL>
■ V
•>
%
s
N«
»01
Naša šola se je letos prvič	A
EKO ŠOLO, kar je pomenil® :J](, spremembo. Okolje je postalo c j0|ijc okenskih polic pozdravljajo rože m ?^ b' . vse bolj urejeno. Vsi se trudim®^gole- l6(, ekološko osvestili tudi druge ljudi i jetos- i]^ Prepričani pa smo, da smo mi - nesa ampak že vrsto let ekološko zelo °s ]et®s ^ šola. Poleg vsega drugega pripravlja o ^ tudi igrico, ki smo jo napisalisarn!- piN' H), drugih projektov. Cilj imamo zastav J A 4
drugih projektov. Cilj imamo
10 potrudili, dag
Barbara Smajila,
skupaj se bomo potrudili, da ga
SIAMO VENUTI PER SEMPRE!”
Konec svetovne morije in koliko pričakovanj! Najprej pričakovanja, da se fantje in možje živi vrnejo s fronte ali iz ujetništev in bolnišnic. In prazna pričakovanja onih, ki niso dočakali svojih ljubih. Pa pričakovanja, da bo konec vojne naše kraje vendarle povezal z ostalimi slovenskimi deželami v skupni slovenski državi ali v povezavi z južnimi slovanskimi narodi. Spet prazna pričakovanja. Prav primorski kraji in ljudje so bili še najbolj ogroženi. Z zahoda je pretila italijanska vojska, ki bi si rada z našimi kraji poplačala svoje sodelovanje v vojni na strani zaveznikov. V Ljubljani ustanovijo Narodni svet, v vseh večjih krajih Narodne odbore in narodne straže, na Bistriškem vodita Narodni odbor brata Milan in Lojze Zajc. V Postojni narodni zbor skliče v torek 28. oktobra 1918 “I. jugoslovanski narodni praznik”, udeleži se ga tudi precej Bistričanov. Pokazali so odločenost tukajšnjega naroda, da želi živeti v skupni državi. Žal seje Primorski zgodilo naj slabše, kar seje lahko.
L Tretjega novembra 1918 ob 16. uri se je lr timska vojska izkrcala v Trstu. Le trinajst ' Po podpisu premirja z Avstroogrsko in o prej, predenje sporazum sploh stopil tovo. Italiji seje mudilo zasesti kraje, ki , 0ln s sporazumom prepuščeni zahodni fjj ezr*ici in pobrati čimveč vojnega plena.
Zasedbi Primorske ni italijanska vojska irj e*a na odpor, razen pri Gorici. Po gorski so prodirale le majhne skupine 'Janških vojakov, nekakšne izvidnice, 'a tnoiTla s kamioni, opremljenimi z belimi j vami. Iskali so orožje, skladišča hrane °Premo avstrijske vojske. Ljudstvo jih je Jemalo z odporom in neprijaznostjo. Se el° Upanje, da gre za napako in da bodo ji kraji vendarle priključeni k osrednji Veniji. Kako prav bi prišel primorski j Rudolf Maister. Tako pa... Z lahkoto l0’ia 'Janška vojska zasedla vse s premirjem JOVorjen° ozemlje na liniji Triglav -^n'ka - Snežnik - Opatija z Voloskim. Ker hodu ni bilo odpora, je italijanska enota a Celo do Ljubljane z izgovorom, da išče 1(0• V svojem zmagoslavnem zanosu so Oh tudi Reko, ki naj bi ostala izven Občnega ozemlja. Nov izgovor ''ek °Va*Ca’ ze*' zoščititi italijansko 0 valstvo pred neredi v mestu. Na Reko hslali svoje enote tudi zavezniki.
^|..h kako so naši kraji doživljali zasedbo .Janške vojske, prihod nove države, do rJaJ sovražnice? Gotovo s čudenjem, e"ečenjem pa tudi sveto jezo.
O prihodu italijanske vojske j e kar nekaj zanimivih zgodb, nekatere pa so si celo nasprotujoče. Pa jih vseeno zapišimo. Janez Ličan povzema pripoved svoj ega očeta Saše Ličana, tedaj sokolskega mladca. Pripoved je zanimiva pa tudi hudomušna: “Po navodilih iz Ljubljane so si tudi Bistričani organizirali narodno stražo in zavarovali svoje domove. Oblekli so sokolske kroje, saj bi bilo v avstrijskih vojaških uniformah lahko nevarno. Prvi italijanski vojaki, ki so prišli v Bistrico, so bili bersaljerji na kolesih in s črnim perjem na klobukih. Med domačini so vzbujali posmeh. Prikolesarili so po cesti skozi Vremsko dolino. Čeprav so bili oboroženi, so jih Bistričani prestregli na križišču pred gostilno pri Novem svetu, obkolili in razorožili. Zajeto enoto so spravili na bližnje dvorišče, kjer so morali zastraženi sedeti. Sam dogodek je presenetil Bistričane. Uspelo jim je to, česar ni zmogla cela avstroogrska armada. Kaj sedaj narediti z ujetniki? Cel dan so poskušali po telefonu dobiti navodila iz Ljubljane. Zvezo so dobili šele pod noč. Na njihovo veliko razočaranje pa so jim iz'Ljubljane ukazali, da morajo ujete italijanske vojake osvoboditi, jim vrniti orožje in se jim opravičiti. Kolikšno ponižanje. ”
To zgodbo podpira tudi pripoved učitelj a Romea Volka, ki se spominja pripovedi Franeta Batiste Condovega, ki mu je v otroštvu večkrat povedal, kako so pred prihodom Italijanov bistriški fantje stikali po
et V °30steje so nov' gospodarji z različnimi povorkami skozi Bistrico razkazovali svojo ■	kmalu se je na čelu sprevodov že začela pojavljati tudi fašistična zastava, brez
. \Jn‘šl° več ob nobeni priložnosti. Na sliki povorka na osrednjem trgu v Bistrici ob
0,1 novih državnih praznikov.
to 'etfrt0ln'r Šinkovec navaja v “Upomen
ji j Snežnikom”, da so Bistričani imel Hi,^ straži kar šestdeset ljudi. Oblečen
le avstrijske uniforme, na kapah pa ni 'W.kokardo s slovensko trobojnico
% . aluo s siovensMJ uuuujmci %vn2er" so bili z avstrijskimi puškami, i
C*ti te oborožene skupine ni bilo mo 1 n'č določenega.
kletno so v naše kraje prišle prve enot IQVernK^e zasedbene vojske med 8. in 1: lreteRir°m *9i8-Žal tudi to obdobje domač %i(j0 °st' ni dovolj raziskano in vat ' 'f%Vlna^e k s°l'dn' obravnavi. Ostajajo 1 ■° ^ivej)r^>0Veck redkih, ki so to obdobje san 1 llv,,.,1 a*' spomini mlajših po pripovec
i6 'h staršev.
c' '6d(1j].aVno Preminuli domačin Kristja S Vici jje Pr'P°vedoval, da so ljudje P°8*edu na prihajajoče italijansk r ^nčv3 katerih j e bila narisana zastav ^ si S **', da gre za madžarsko vojsko, s; f' '^k vtav' zel° podobni. Prvi italijansl *’ “kat 1 ie stopil v njihovo hišo. ie imel
Pomaranče. “Potem pa nikoli vi
Je še pribil.
hišah in prosili za sokolske unifonne, ker da “morajo iti Taljane ustavljat!"
Šestinosemdesetletni Ciril Primc Hladov iz Trnovega je opisal dogodek, ki se gaje spomnil kot otrok: “Piva večja skupina italijanskih vojakov je s svojimi oficirji prišla z vlakom iz Šempetra. Na bistriški železniški postaji so izstopili in razložili vso svojo opremo. Vojaštvo je ostalo kar na postajnem dvorišču, zložilo orožje v kope, kuharji pa so začeli kuhati “pašto šuto". Vojski se ni nikamor mudilo, zvedavih domačinov je bilo vse več in več. Letele so pripombe in opazke, lahko bi prišlo do prvih izgredov. Popoldan so k vojaški enoti pristopili veljaki trnovskega in bistriškega županstva in poiskali poveljujočega. Stekel je pogovor o namerah vojske, nakar je poveljujoči na previdno vprašanje domačih, za koliko časa so prišli, izustil pomenljivi odgovor: “Siamo venuti per sempre!" Prisotni so onemeli. Mnogim so prišle solze v oči. Mar res za vedno? "
Gospa Josipina Žnideršič Lujkotova,
gospodinja gostilne pri Novem svetu, je pripovedovala, da so domači občinski
Italijanska slovesnost na bistriškem trgu, ki je kmalu postal “Plaza Vittorio Emanuele III. ”Na stavbi gasilskega doma je še viden slovenski napis “Županski urad” in “Gasilni dom ” ter dodan že italijanski napis “Corpo deipompieri” in “Municipio”. Kmalu sta slovenska napisa povsem izginila.
Vpričakovanju visokega državniškega obiska na bistriški železniški postaji, sedaj že z napisom TORRENOVA-BISTERZA, v začetku dvajsetih let Prestolonaslednika princa Umbertall. sta poleg visokih vojaških predstavnikov, vojaške godbe, fašističnih veljakov in radovednežev pričakala tudi zadnja • slovenska župana, trnovski župan Jože Žnidaršič in bistriški župan Anton Ličan. Oba sta prepasana z italijansko trobojnico. (Vse slikovno gradivo iz zbirke avtorja)
odborniki z bistriškim županom in slovensko zastavo uradno pričakali prvo italijansko vojaško enoto pred hotelom Ilirija (danes gostilna Lovec), da bi iz prve roke zvedeli o namerah prihajajoče vojske. Poveljujoči je zagotavljal, da prinaša mir in blagostanje, da se niti vojska niti Italija ne bosta vtikali v krajevne zadeve. Pred vsemi je poljubil slovensko zastavo in obljubil, da bo njegova vojska spoštovala vse slovenske narodne simbole in kulturne ustanove.
Že v prvih dneh zasedbe so se pojavili po Bistrici in vaseh proglasi o obvezni oddaji orožja in vojnega materiala. Skupine italijanskih vojakov so se v naslednjih dneh razlezle po vseh naših vaseh. V prvih stikih z ljudmi pa so prestrašeno spraševali: “Serbi? Serbi? ” seveda v strahu, da se ne bi srečali s srbsko vojsko, ki je ta čas v skladu s premirjem zasedala prostor osrednje Slovenije. Kakšnih posebnih izgredov ni bilo razen na Ostrožnem Brdu. Ostrožani, jezni, da so prepuščeni sami sebi, so italijansko enoto “alpinov”, ki je prodirala strmo po kolovozu v vas, prestregli v zasedi in izstrelili nekaj nabojev prestrašenim vojakom nad glavami. Uporne Ostrožane je vodil Franc Maslo Bečanov, ki seje malo pred tem vrnil iz ruske fronte. Za bežečimi Italijani je v polomljeni italijanščini zavpil nekaj stavkov in omenil tudi “Srbe”, kar je verjetno kasneje pomagalo, da italijanski orožniki niso preveč silili v ljudi, da bi odkrili napadalce. Pa izdajalca tudi ni bilo v vasi. Dogodek, kije gotovo izjemen daleč okoli, je slikovito popisal Tone Svetina v knjigi “Med nebom in peklom”. Vojska je še naprej vneto iskala in pobirala orožje. Popisovali so vse moške. Marsikje so domačini skrili orožje, mnogi so ga tudi zakopali. Slučajni požar v vzorčnem čebelnjaku na Košomatovem vrtu ob tovarni Pekatete je odkril skrito orožje. Lastnika Antona Žnideršiča so vklenjenega odpeljali v zapor, kjer je bil zaprt nekaj dni, dokler ni orožnikov prepričal, da tega dejanja ni storil. Pri popravilu zidu pod Samsovo hišo na Topolcu so pred leti našli ostanke štirih zakopanih avstrijskih pušk.
Drago Grlj v svojih zapisih o takratnih dogodkih v Jelšanah piše, da so se prve enote italijanske vojske, ki so prišle v vas, vedle izredno prijateljsko. Z oboroženo Narodno stražo v vasi so nekaj časa kar skupaj vzdrževali red in mir. Kmalu pa so tudi oni pokazali svoje prave namere. Razorožili so Narodno stražo, vodili na zaslišanje vse fante in može, ki so bili v avstrijski vojski, in jih zapirali. Drago Grlj pripominja, da so se verjetno želeli prikazati kot veliki junaki, ki so si zasedbo krajev izborili in imajo zato toliko ujetnikov. Arogantno obnašanje vojakov na vasi in še posebej na vaških plesih je vse pogosteje izivalo pretepe na plesišču. Posebno nepomirljiv je bil domačin Janko Saftič Katinin, ki se ni pustil ujeti in se skoraj leto dni skrival v bližnjem gozdu. Njegovi prihodi v vas so se vedno končali s hajko številne italijanske vojske za njim. Na božično viljo 1919 so Italijani uprizorili pravi lov za mladim upornikom in ga zasačili pri vaškem vodovodnem črpališču. Po močnem
medsebojnem obstreljevanju je Janko Saftič obležal mrtev. O mrtvih in ranjenih na italijanski strani niso nikoli sporočili. Gotovo jih ni bilo malo.
Vojaške enote so se utaborile po naših vaseh. Vojaki so si uredili ležišča v senikih ali pod šotori. Zakurili so pod kotli in si kuhali vojaške obroke. Hrano so delili tudi vaščanom. Preglajena vaška otročad se je zbirala ob njih in čakala na topli obrok, verjetno težje kot vojaki sami. Sedeminosemdesetletna Marija Baša, poročena Ščurek, s Topolca se spominja, kako so starejši odganjali otroke od italijanskih vojakov in vojaških kotlov, češ da Italijani kuhajo meso crknjenih konj, kar ni odvrnilo otročadi od dišeče hrane. Nada Peruzin, poročena Koren, z Dolnjega Zemona se spominja, da so italijanski vojaki napolnili vso vas. Zasedli so šolsko stavbo in prostor okrog cerkve. Oficirji so se nastanili po hišah, tako so s skromno najemnino prišle v hišo prve lire. Šestindevetdesetletna Karlina Polh, poročena Kastelic, Klepčarjeva iz Harij zna povedati, da so italijanski vojaki, nastanjeni v vasi, bili zelo radodarni s hrano, ki je bila domačinom še kako potrebna. Vojska pa je poskrbela tudi za zabavo in vsak večer so pripeljali v vas harmonikarja iz Bistrice. Bilo je zabavno, veselo pa tudi nevarno. Marsikdaj seje vnel tudi pretep, saj harijski fantje niso mogli mimo gledati vsakodnevnega dobrikanja italijanskih vojakov domačim dekletom. Rafaelu Smrdelju doma iz Trnja nad Šempetrom so starši povedali, da so bili prvi italijanski vojaki, ki so prišli v vas z belo zastavo, tako prestrašeni, da bi jih iz vasi z lahkoto pregnale že ženske z metlami. Bile so namreč same v vasi. Fantje in možje so se poskrili v bližnjem gozdu, saj so se bali, da bodo imeli sitnosti, ker so bili pred tem vsi v avstrijski vojski. To seje tudi zgodilo, ko so se čez nekaj dni vrnili v vas prepričani, da jim na videz miroljubna italij anska voj ska ne bo storila žalega. Vse so polovili in jih kot nekdanje sovražne vojake zaprli za tri mesece.
Italijanski državni interesi so zaradi bližine novo nastale državne meje med Italijo in Kraljevino SHS pripeljali v naše kraje še več italijanskega vojaštva. V začetku leta 1919 je močno odjeknila vest, da so italijanski vojaki nad Knežakom pri skrivnem prehodu državne meje ustrelili študenta Mirka Šuligoja, naj starejšega sina Ivana Šuligoja, nadučitelja na Dolnjem Zemonu. Smrt mladeniča je močno odjeknila med Zemonci in ljudmi v bistriški dolini. Žal ta smrt še dandanes ni raziskana.
Italijanska oblast se je počasi vendar vztrajno utrjevala, vse bolj je posegala tudi na civilno in upravno področje. Sprva so še pustili domače župane in domače odbornike. Kasneje pa ... Ob prihajanju vse večjega števila vojaštva so prihajali tudi italijanski administratorji, uradniki, policisti, učitelji. Ob slovenskih napisih so se že pojavljali tudi italijanski, vse pogosteje pa samo italijanski. Na železniški postaji so kmalu prekrili nemški napis Dornegg - Feistritz z napisom
Ker italijanska zasedba naših krajev do Rapallskepogodbe še ni imela mednarodne pravne veljave, so na našem zasedenem ozemlju italijanske poštne oblasti uporabljale sprva še stare avstrijske znamke spretiskom “Regno d Italia Venezia Giulia 3. XI. 1918”, kasneje pa italijanske znamke s pretiskom “Venecia Giulia ” in pripisom v stari avstrijski valuti npr.: 5,10, 20 Heller, pa tudi brezpretiska vrednosti izražene v avstrijski valuti, zato pa v italijanski nacionalni valuti: centezimi in lire, čeprav je bilo to do Rapallske pogodbe še v nasprotju z mednarodnim pravom.
Torrenova-Bisterza. Trnovci so se toložili, da Italijani spoštujejo trnovsko prednost pred Bistričani vsaj na železnici.
Club Alpino Fiumano - (italijansko) Reško planinsko društvo pripelje 10. avgusta 1919 petdeset svojih članov na Snežnik. Na ta dan zaplapola italijanska zastava tudi na Velikem Snežniku.
Pa vendar upi še niso bili pokopani. Ljudje so pričakovali, da bo napovedana mednarodna konferenca vendarle naklonjena našim krajem, ki po narodni sestavi nikakor ne sodijo pod Italijo. “Pravica mora zmagati! ” so se zaklinjali.
(Prihodnjič: Z Rapalsko pogodbo je upanje dokončno ugasnilo. Italija se utrjuje.)
Vojko Čeligoj
SALUMIS V ILIRSKI BISTRICI
Podjetje Salumis, priznan proizvajalec trajnih mesnih izdelkov in proizvajalec naravnih mešanic začimb, je v Ilirski Bistrici odprlo dva prodajna objekta, in sicer mesnico in delikatesni diskont v neposredni bližini avtobusne postaje, kjer lahko kupite vse vrste svežega mesa, tudi divjačino in konjsko meso, v samopostrežnem delikatesnem diskontu pa trajne mesne izdelke lastne proizvodnje ter sire (tudi ovčje), mleko in izbrana vina. S tako ponudbo zadovoljuje vse želje kupcev, ki jim ni treba več po nakupih v Trst ali kam drugam.	P. N.
J
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO 1999
^PlRNJOi
X52A,Zz6,y
n_/So>
J=> E T /? O L
TRANSPORT
I > I
Suma inženiring do.o.
PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU
.joic Trnovo!________
Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica ^tel/fax^067W^6^^|l^
^b\/v
o eJb
) e- čo
V................................................................. ...	...	.... J
Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica
Najem in prodaja prostorov za:
-	proizvodnjo
-	skladiščenje
-	in pisarne
Informacije: tel. 067/81-188
is
cppiama-pur

ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA
Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica
Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475
X	^ j
Gozdno
Gospodarstvo
Postojna
V. . .	...	.	____j
m
PRemA
PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE <1 ° °
VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: + 586 (0)67/81-612, GSM: 041/750-641
ProVITA
Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820
\
z	X
	
ILIRSKA BISTRICA	
Prešernova ~7	
v		y
,;.v

v.. FIZIOTERAPIJA • : IN TRGOVINA
Rozmanova ul. 1 ‘,V 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156
h
DODATEN PROGRAM
limfna drenaža prešo terapija tui-na masaža z akupresuro
refleksna masaža stopat
podvodna masaža aroma terapija
V+ic-jV' X : - -:
-S J
■si primorje^
MajdovščinaM
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM NUDIMO:
-	vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale,
-	prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov,
-	izposojamo gradbene odre in opažni material.
	v	
		
		

6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41 -207
CENJENI KUPCI,
VSAK PRVI TEDEN V MESECU 10 ARTIKLOV V AKCIJI!
VABLJENI
TRGOVINA IN PAPIRNICA
h
Tomšičeva 6, Ilirska Bistrica, tel.: 067/42-215
V VESELEM DECEMBRU PONUDBA ZA PRAZNIČNE DNI:
*	POSLOVNA DARILA IN VOŠČILNICE
*	KOMPLET UNICEF PROGRAM:
VOŠČILNICE IN POSLOVNA DARILA
*	BOŽIČNO-NOVOLETNA DEKORACIJA GIOCOPLAST
*	IGRAČKE
*	DARILNA EMBALAŽA IZ VALOVITE LEPENKE
*	ARANŽIRANA DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI
S>\/ c: 4 .C/'.:/'	: ,W ! j -:i + i	V; . :■ !■ j • ! T ^C i■ : :: i"■' : j	. ' \ i ■ ■■ y | I I 7+ 'Tj/
S
TRGOVINA
ANA
GREGORČIČEVA 2,
ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU TEL.: 067/42-239
M ZNIŽANJE ZA VSAK NAKUP OD 21. DO JE DECEMBRA IM ,
________WL0j
\
BREZA d
0,0,
Bazoviška 4a, tel.: 41-584, 41-799
ŽELI VSEM VELIKO USPEHOV IN VARNO VOŽNJO V LETU 1999
yi
GRAFIČNI ATELJE
ALMA ZEJNULOVIČ s p
UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124
_y
trgovina in zastopstva d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41-913, Tel./Fax.: +386 67 41-927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.: +386 61 1592-729, Tel./Fax.:+386 61 1592-741 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net
PRODAJNI PROGRAM:
GRANULATI:
*	POLISTIREN
*	POLIPROPILEN
*	POLIETILEN
*	POLIAMID
*	ABS ...
J

Surovine in polproizvodi za kemično industrijo

iffi, ILIRIJA
, trgovina, ^
Ilirska Bistrica, Vojkov drevgrg^
tel.: 067/42-041, fax: 067/81'

KOMBI PREVOJ
TOVORA do 12 to
BORIS ČEKADA, s p
Dolenje 27	,
067/88-046, 041/748-P1
,_____________V
TRAP
BRONASTA PLAKETA TAMARI MATKO
Strelska zveza Slovenije je pred kratkim organizirala v Ljubljani srečanje najboljših slovenskih strelcev.
Poleg ostalih se gaje udeležila tudi bistriška strelka na leteče tarče (glinaste golobe), Tamara Matko. Državna prvakinja in članica državne reprezentance je iz rok Janeza Stoparja, predsednika SZS, prejela bronasto plaketo za nov državni in lastni rekord, 64 zadetkov. O zasluženem visokem državnem priznanju na je Tamara na kratko povedala: "Rekord in plaketa so obveza. Tekmovalno 1999. leto bo zame zelo naporno, zato že sedaj hodim na fitnes, da si naberem kondicijo; treniram pod strogo kontrolo trenerja na Reki. Moram se dobro pripraviti, saj grem že marca na tekmovanje za pokal Slovenije, takoj za tem pa grem na tekmovanje za svetovni pokal."
, bi mlada strelka vse to dosegla, ji pomaga tudi Vlado Petričič, predsednik TRAP , "ba, ki je napovedal, da bo Tamara ob začetku leta najbrž dobila tudi novo orožje iz °varne Bereta v Italiji.	Tekst in slika: P. Nikolič
Andraž Lipolt
ŠE ZMERAJ MED
Vrhunskimi športniki
Andraž, zadnje čase manj slišimo o tvojih športnih ^hih. Zakaj?
Enostavno, nimam dovolj časa za vse.Glavni vzrok pa " Pfecej zaostalih študijskih obveznosti. Mojim navijačem ^ram povedati, da imam večino tekmovanj v pomladanskem Poletnem delu, ko je tudi na fakulteti največ obveznosti.
; °°jega skupaj že zaradi prekrivajočih se terminov ne morem Pešno opravljati. Vseeno pa sem se letos na tekmi za 'V°Vni P°^a' v Italiji uvrstil v prvo petino nastopajočih,
Je zelo dobra uvrstitev.
Kakšne cilje si si zastavil?
Glede na to, da je sedaj “mrtva” sezona, se bom l *simalno posvetil študiju, ob tem pa bom vseeno treniral,
Tvorbo le mogoče.
h potem?
? Voram povedati, da meje Olimpijski komite Slovenije dal v izbor širšega kroga kandidatov Olimpijske igre Sidney leta 2000. V tem izboru sem edini strelec v disciplini TRAP v j**uji. Vsak športnik si najbolj želi nastopiti na Olimpijskih igrah. To je tudi moja velika
Za vrhunske rezultate je potrebnih veliko sredstev. Kdo ti bo to sezono stal ob strani?
. naslednjo sezono bom skušal obnoviti dogovore s starimi donatorji, ki so mi veliko U tTiagali pri doseganju mojih športnih ciljev. Vseeno pa bo glavno breme, kot vedno, nosila °Ja družina - starši.	Tekst in slika: Petar Nikolič
PRODAJE, PREVZEMI...
Na Ljubljanski borzi so se konec novembra vrednosti delnic obrnile navzgor. Če ^gledamo gibanje slovenskega borznega indeksa, ki je pred štirinajstimi dnevi znašal °->8 indeksnih točk, v zadnjih 14 dnevih lahko opazimo, da se je vrednost znižala na točk in je potem porastla na vrednost 1.665 točk. Vprimerjavi z indeksom izpred Enajstih dni pa je indeks porastel le za 6 točk. Ob dnevnem številu poslov okoli 2.000 Seje dnevni promet gibal v razponu med 300 milijoni in 6,5 milijarde tolarjev, kar pomeni I rekord na borzi. V štirinajstih dnevih sta nam z zanimivostmi postregla predvsem ada in Mercator. Prejšnji torek je vlada prodala polovico svojega deleža v Petrolu in yrQbenzu. Kapitalski sklad, Odškodninski sklad in Zavarovalnica Triglav so kupili 7,8 Ifisije delnice Petrola po 27 tisoč tolarjev in 13,3% emisije delnic Istrabenza po ceni j 0 za delnico. Celotna prodaja je bila vredna 6,4 milijarde tolarjev, za kolikor je pgatejši tudi proračun države. Vrednost delnic Istrabenza se je dvignila za 1,8%, etrolove pa se v zadnjih štirinajstih dneh padle za pol odstotka. Za drugo veliko nov ico j -je Poskrbel Mercator, ki je objavil prevzem podjetja Emona Merkur. Po skupščini , ničarjev, ko se je cena delnic gibala okoli 6.800 tolarjev, se je vrednost znižala na
«■620
I,	tolarjev, novica o prevzemu pa je dvignila vrednost delnice na 6.977 tolarjev,
ffifianje pri tem prevzemu je še vedno država, ki mora Mercatorju podati dovoljenj e za 0**»o poslovno potezo. Na drugi strani pa ta poteza vpliva tudi na Živila in Emono £ Koper, ki sta se želela povezati z Emono Merkurjem. Delnici farmacevtskih podjetij 1^1 a In Krke sta se v preteklih tednih povzpeli na 25.138 tolarje za Krko in 37.132 za Lek, kar je pomenilo polodstotno oziroma 0,3-odstotno rast. Tudi delnice v f}rs^e8a velikana Luka Koper so se dvignile na vrednost 2.945 tolarjev. Luka Koper je i °snjih enajstih mesecih že presegla lanskoletni rezultat, ko je pretvorila 7,3 milijona ^ °'aga. Uspešno je na pot trgovanja stopil tudi kranjski Merkur, katerega delnice so p,..'r8u dosegle vrednost malo nad 18.000 tolarji. Uspešni rezultati podjetja bodo v °dnosti dvignili ceno delnice, saj je Merkur v prvih desetih mesecih letos dosegel lj 'nilijarde tolarjev prodaje ali 17 % več kot v enakem obdobju lani in 1,1 milijarde s 1ev dobička iz poslovanja. Nasprotno pa bi lahko rekli za podjetje Tehnounion, ki $ a°Po dobičku na delnico med najbolj profitna podjetja. Delnica je pričela kotirati v Prejšnji teden in končala trgovanje pri vrednosti 55.800 tolarjev. V četrtek pa je a vrednost delnice le še 41.215 tolarjev, kar je pomenilo 26 odstotni padec. dr !fa prostem trgu so vse oči še vedno uprte v delnice pooblaščenih investicijskih I	s katerimi je sklenjenih največposlov. Na trgu prevladujejo delnice Triglava steber
lJe v zadnjih tednih narastla na 703 tolarje ali za 4,8 %. Enako kot Triglav je pridobila na vrednosti tudi Nacionalna finančna družba, ki je v četrtek znašala 659 tolarjev, kar pomeni 4,6% rast. V nasprotju s tema skladoma pa je vrednost Pomurskega sklada, ki ima tudi vse certifikate zamenjane za delnice podjetij, padla za dober odstotek na četrtkovo vrednost 604 tolarje.
Vrednosti delnic se v zadnjem tednu krepijo, vendar pa ne moremo z gotovostjo reči, da se bo rast nadaljevala.
Matjaž Bernik, Ilirika BPH
KOŠARKA
NEGATIVNA BILANCA PLAME-PUR
Košarkarji Plame-pur, drugoligaši iz Bistrice, nikakor ne morejo zaigrati tako, kakor znajo. V drugem delu prvenstva so Plamovci v 10. kolu pri tretjeuvrščeni Ježici. Tekmo so izgubili z rezultaom 94:68 (46:39). Najboljši strelec pred Bistričani je bil Jovič z 18 koši, sledili so mu Muha in Grk (vsak z 10 koši) in Kerma (8 košev). V 11. kolu bodo Plamini košarkarji potovali v Medvode, kjer se bodo pomerili s predzadnjim klubom na lestvici Proton Medvode.
Lestvica po 10. kolu:
BEŽIGRAD	10	9	1	835:657	19
KOPER MLADI	10	9	1	800:659	19
JEŽICA	10	8	2	802:685	18
CERKNICA	10	7	3	824:794	17
SNEŽNIK	10	4	6	745:703	14
PORTOROŽ	10	4	6	797:796	14
ŽIRI	10	4	6	681:766	14
PLAMA-PUR	10	3	7	657:762	13
PROTON MEDVODE	10	2	8	748:838	12
LOGATEC	10	0	10	669:898	10
NOGOMET
STOTA ODDAJA GOLA
Radio 94 iz Postojne je v sodelovanju s sponzorji in voditeljem nogometne rubrike Alešem Zidarjem organiziral v prostorih "Grili Danilo" malo svečanost ob 100-ti oddaji "GOL - nogomet na Radiu 94". Med gosti so bili tudi Srečko Katanec, selektor slovenske reprezentacije, nogometaš Darko Milanič, Andrej Želko, član NK Primorje iz Ajdovščine, ter mnogi gostje iz MNZ Koper in NK Tabor iz Sežane.
Srečko Katanec v družbi Rajka Štolfe, Danila Primca in prvega peresa Ekipe Metoda Grkmana.
Po uvodnem pozdravu je Aleš Zidar poudaril, daje ta oddaja ena izmed najbolj poslušanih oddaj na področju bistriške in postojnske občine. Srečko Katanec je o metodah treniranja izjavil, da ni čarovnij za uspeh, kajti fantje so izgleda sami ugotovili, da ni rezultatov brez dela in rednega treninga. Nogomet je vidno napredoval, zato ga posebej veseli, ker bomo imeli čez leto ali dve kvalitetne nogometaše. Oglasil se je tudi
Rajko Štolfa iz Sežane, kije obujal spomine z olimpiade v Los Angelesu, ko je bil tudi sam vodja ekipe, Katanec pa igralec. Karlo Emeršič, predsednik MNZ Koper, je bistriškim nogometašem zaželel veliko sreče. Prireditev je popestril kulturni program, v katerem so sodelovali Filip in Ventilčki, Casablanca in Aurora iz Postojne.
KONJENIŠTVO
ZBOROVALI KONJARJI KK »SNEŽNIK«
Čeprav je bilo konjeniško društvo »Snežnik« iz Ilirske Bistrice uradno ustanovljeno šele pred dobrima dvema letoma, pa dejavnost nekaterih članov in simpatizerjev sega cca pet let nazaj. To pa je ravno obdobje, ko so vaščani iz brkinske vasi Harije obudili običaj žegnanja konj na dan sv. Štefana. Mimigrede, v Sloveniji so bili med prvimi, ki so obudili ta običaj. In tako seje začelo. Takoj so ugotovili, da v občini Ilirska Bistrica obstajajo idealni pogoji predvsem za rekreacijsko jezdenje. Naj omenimo dolino reke Reke, brkinsko področje in snežniško pogorje.
Danes lahko zapišemo, daje konjeniško društvo »Snežnik« pod vodstvom delovnega predsednika Andreja Jelena - Štalona že zagotovo zaoralo ledino tudi v širši slovenski prostor in se povezalo s še vedno maloštevilnimi konjenicami v Sloveniji. Društvo je organizator dvodnevne snežniške konjenice, ki se je udeležijo tudi konjarji iz drugih delov Slovenije. Postalo pa je tudi nepogrešljivi del kultumo-zabavnih prireditev v občini: na sprevodih pusta, Miklavža in Dedka Mraza, raznih prireditvah, ki se odvijajo na premskem gradu, viziti, tradicionalnih bistriških dnevih itd. Vse te prireditve dobivajo tudi po zaslugi konjeniškega kluba »Snežnik« vse večjo veljavo, postajajo vedno zanimivejše in imajo odmev tudi v širšem slovenskem prostoru. Milan Dekleva pa se kot član društva udeležuje tekmovanj v endurancu za slovenski pokal, kjer je dosegel že nekaj vidnih uspehov.
Ob koncu leta seje treba usesti za mizo in pregledati dosedanje delo in začrtati smernice za naprej. Letos je bilo to v petek, 4. decembra, v gostilni pri Korajžniku, kjer seje zbralo lepo število članov kluba, skupina Zlata ragoza in predstavnik iz Harij Peter Valenčič. Beseda je tekla predvsem o pripravah na žegnanje konj, ki bo 26. decembra. Ob vsem tem velja pripomniti, da kot klub nimajo nikakršnih finančnih dotacij. Njihovo sodelovanje na vseh prireditvah je tako odvisno samo od dobre volje članov kluba.	- vg
Tomaž Gržina
BISER
BISTRIŠKEGA
NOGOMETA
NK Ilirska Bistrica že deset let vzgaja mladi naraščaj. V njem uspešno delujejo selekcije: mladinska, kadetska, starejši dečki in mlajši dečki, generacija U-10 in tisti najmlajši, "petelinčki" U-7.
Kvalitetno pedagoško delo trenerjev Vojka Kalca, Bojana Dovgana, Draga Ljubišiča-Šikija, Borisa Galekoviča ...je začelo dajati prve rezultate. Na tretjeligaških
stadionih po vsej Sloveniji se pojavlja novi val bistriških nogometašev. Med njimi j e 19-letni biser bistriškega nogometa Tomaž Gržina (na sliki), sicer vzoren dijak Prometne šole v Piranu. Cenjeni so njegova skromnost na igrišču, borbenost in nogometno znanje. Njegovi projektili so strah in trepet za vratarje, dribling pa mu je prefinjen kot pri pravem mojstru.
Tekst in slika: P. N.
Tekst in slika: P. Nikolič
NOGOMETAŠI ZAKLJUČILI SEZONO - Nogometaši NK Ilirska Bistrica, ki tekmujejo v tretji ligi, so zaključili s tekmovanji v jesenskem delu sezone 1998/99. Njihova uvrstitev na lestvici je glede na kakovost ekipe porazna (sedemnajst točk iz štirinajstih tekem in sedmo mesto). Kljub vsemu pašo nogometaši in člani uprave nogometnega kluba zaključek j esenskega dela sezone obeležili s skupinsko večerjo - v luči rezultatov - skromno in brez velikega pompa v restavraciji ‘Grili Danilo’.	Tekst in slika: P. Nikolič
LOKOSTRELSTVO
PRVIH PET LET
Mineva že deset let, odkar se je na Bistriškem zbrala peščica lokostrelskih navdušencev. Po petih letih vztrajanja in nabiranja znanja so leta 1993 ustanovili Lokostrelski klub Ilirska Bistrica, ki je od takrat prerasel v dobro organizirani klub, v katerem j e delo namenjeno predvsem mladim, čeprav so dobrodošli tudi ostali ljubitelji lokostrelstva.
Prve uspehe je klub dosegel že v letu 1994. Takrat je organiziral tudi tretje Državno prvenstvo Indoor, dobili pa so tudi prvega vaditelja iz klubskih vrst. Leta 1995 je postajalo lokostrelstvo vse bolj priljubljeno, predvsem med mladimi. Tako so imeli takrat že več kot 70 članov. Izšolali so še dva vaditelja in učitelja lokostrelstva ter sodnika, po tretjem so organizirali še četrto Državno prvenstvo Indoor. Postali pa so tudi eden najuspešnejših lokostrelskih klubov v Sloveniji, predvsem v mlajših kategorijah. Naslednje leto so ob koncu sezone zasedli drugo mesto v točkovanju za slovenski pokal. Dva mladinca sta uspešno nastopala v slovenski mladinski reprezentanci. Ker je delo z mladimi postajalo vse bolj zahtevno, so izšolali še enega vaditelja in enega sodnika lokostrelstva. Organizirali so četrto Državno prvenstvo v Arrovvheadu. Zmagovalec je bil njihov član, kije istega leta - leta 1996 - postal tudi najboljši športnik občine.
Lokostrelski ldub Ilirska Bistricaje v soboto, 12. decembra, z otvoritvijo novih klubskih prostorov v nekdanjih trnovskih kasarnah svečano obeležil pet let delovanja. Tega za bistriške lokostrelce ter za bistriški šport pomembnega dogodka so se udeležili: predsednik Lokostrelske zveze Slovenije Dušan Perhač, načelnica za gospodrastvo in finance občine Ilirska Bistrica Nevenka Tomšič, tajnik Športne zveze Zdravko Debevc, občinska svetnika Zlatko Jenko inKarmen Šepec, Roman Brozina, Vladimir Tomšič in prijatelji LK Ilirska Bistrica. Uvodne govore so imeli Lado Čeligoj iz LK Ilirska Bistrica, Dušan Perhač in Nevenka Tomšič. Slednja pa je skupaj z najstarejšim članom LK Ilirska Bistrica Vojkom Štembergarjem tudi prerezala trak v nove klubske prostore (na stiki). Po svečanem delu je sledil še družabni del v restavraciji "Grili Danilo".
Po štirih letih organiziranega delovanja so leta 1997 osvojili Slovenski pokal. Z vsake tekme doma in v tujini so se njihovi tekmovalci vračali z najvišjimi odličji. Klub j e bi proglašen za najboljši klub v občini, imeli pa so tudi najboljšo športnico leta v občini, ki si je ta naslov
priborila z odličnimi uspehi v mladinski reprezentanci Slovenije. Organizirali so tudi dve tekmovanji: tradicionalno tekmo v Arrowheadu na Črnih njivah in Mladinsko državno prvenstvo 900 krogov. Letošnje leto so uspehe samo še stopnjevali. Ekipa članic je osvojila naslov državnih prvakinj, članici sta osvojili državna naslova v Arrovvheadu, mladinska vrsta je uspešno nastopala po Evropi, njihova mladinka pa je v ekipi Slovenije nastreljala mladinski svetovni rekord. Organizirali so dve tekmi za slovenski pokal in državno prvenstvo. S pomočjo občine so nekdanje klubske prostore ob TOK-ovi čistilni napravi uspešno nadomestili z novimi v nekdanjih trnovskih vojašnicah.
Pet let ni veliko, vendar pa so bistriški lokostrelci dokazali, daje tudi tako kratek čas ob veliki volji in zagnanosti ter ambicijah članov dovolj, da se vzgoji uspešne mlade športnike in doseže uspehe na državnem in mednarodnem nivoju.	- ai, Slika: P. Nikolič
TRI ODLIČJA V DVEH DNEH
Zakonca Čekada sta v dveh dneh osvojila tri odličja in znova dokazala, da lahko konkurirata tako na domačih tekmah kot tudi v tujini.
5. decembra sta nastopila na lokostrelskem turnirju INDOOR 18 m v Dobravljah pri Novi Gorici. V močni konkurenci nastopajočih, ki so že poskušali doseči norme za svetovno prvenstvo, ki bo marca prihodnje leto, je Dolores z olimpijskim lokom dosegla odličen rezultat 511 krogov, kar je njen najboljši rezultat v novem slogu in tako osvojila srebrno medaljo in zaostala za prvouvrščeno borih 14 krogov. Jadran je nastreljal 496 krogov in kljub težavam z lokom osvojil nehvaležno četrto mesto.
V nedeljo, 6. decembra, sta se oba udeležila še mednarodnega turnirja INDOOR 18 m v Italiji, v mestu Cormons. Tokrat je bil Jadran uspešnejši in je nastreljal 514 krogov, kar mu je prineslo drugo mesto v močnejši konkurenci kot prejšnji dan. Dolores se je znova izkazala in kljub utrujenosti nastreljala 501 krog, kar je bil najboljši absolutni rezultat v slogu olimpijski lok v
ženski konkurenci. Osvojila je prvo mesto in prejela plaketo za dosežen rezultat.
Tekst in slika: P. Nikolič
KARA'
“SAMURAJI NA MADŽARSKEM”
Tekmovalke in tekmovalci Karate kluba Samuraj iz Ilirske Bistrice so po tekmovalnem razporedu konec tega meseca sodelovali na velikem mednarodnem karate turnirju PECS 98 na Madžarskem.
Na pot smo se podali v petek dopoldan ob lOh, na prizorišče tekmovanja pa smo prispeli po kar sedmih urah vožnje, se nastanili v hotelu ter po večerji odšli na kratek sprehod oziroma večerni ogled starodavnega mesta Pecs, ki sicer šteje kakih 300 tisoč duš. Naslednji dan, v soboto, se je po izredno lepem sprejemu v veliki dvorani, kjer sta si sledila nagovor župana in predstavitev folklornih skupin, pričel karate turnir. V katah in bojih pa so se pomerili tekmovalci iz šestih držav in 26 karate klubov. Naši tekmovalci so se odrezali takole:
Dejan KLJUN se na žalost ni uspel prebiti med finaliste v katah, kar pa je po lepi izvedbi kate uspelo Sandiju BERGINCU. V boju za medaljo pa je moral nastop ponoviti. Na končuje zasedel solidno 5. mesto med 29 tekmovalci.
Nejc GLAVAŠ je tekmoval v bojih. Dve zmagi na žalost nista bili dovolj za medaljo, saj je tretji boj izgubil in tako tudi on pristal na 5.mestu.
Saša FATUR in Anja ČEKADA sta tekmovali v isti tekmovalni kategoriji in sta z izredno lepo izvedbo kate dosegli lep uspeh, in sicer Saša 3.mesto, Anja pa 2.mesto za tekmovalko iz KK NOVI SAD.
Izredno se je odrezala Suzana LOGAR, saj je v katah osvojila odlično 2.mesto za predstavnico Madžarske. Popoldan je sodelovala tudi v bojih, kjer je zapovrstjo premagala kar nekaj favoriziranih tekmovalk ter na koncu kljub poškodbi osvojila zlato medaljo. Bravo, Suzana!
Z nami je potoval tudi član KARATE KLUBA SEŽANA Andrej CESAR, kije z odlično izvedbo kate zasedel 1 .mesto pred drugouvrščenim predstavnikom Slovenije in tretjeuvrščenim predstavnikom Jugoslavije.
Naslednji vikend se bomo udeležili Odprtega prvenstva Italije v Gorici pod imenom Pokal SHOTOKAN.
PRIZNANJE KARATE KLUBU "SAMURAI"
Karate zveza Slovenije je pred kratkim ob prisotnosti članov in številnih gostov praznovala 30-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so zaslužnim članom in klubom podelili priznanja in plakete.
Slavnostni podelitvi v Ljubljani je prisostvoval tudi Stojan Šestan, član karate kluba Samurai iz Ilirske Bistrice, kije prejel plaketo za vrhunske trenerske dosežke v Samuraiu ter kot selektor mladinske državne reprezentance. Za visok jubilej, 20-Ietnico obstoja in neprekinjenega dela pri vzgoji mladega naraščaja, so člani karate kluba prejeli zlato plaketo.
Tekst in slika: Petar Nikolič
Stojan Šestan z dvema priznanjima Karate zveze Slovenije.
SPELA
TRIKRATNA
prvakinja
DRŽAVE
Člani bistriškega karate kluba San1^ so pred kratkim dobili novo mlad111 državno prvakinjo Špelo -	■}
Šestnajstletna kategorizirana špor Olimpijskega komiteja Slovenije incl | reprezentance je pred nedavnim osvoj mesto v katah na mladinskem d*žaV”3io prvenstvu v Žalcu, na katerem j e tek®0 260 tekmovalcev iz 42 slovenskih Uspeh mlade
predvsem
iila P^l!
karateistke je še večji, saj je osvoju ^ mesto v borbah in tako postala trl ^ državna prvakinja za leto 1998. Po državnem prvenstvu j e trener Stoj ati ^ ves zadovoljen dejal: “Špela jeprclV° J vsem je lahko za vzor. Je ponos hmii trenerjev in Bistrice. O mladi in ,ia l je karateistki se bo še slišalo. Njen uspeh vseh nas. ’’
Tekst in slika: Petar Nikolič
ŠPORTNI RIBOLOV
RD ‘Bistrica’
USPEŠNO GOSPODARJENJE V LETU 19$
Ribiči RD ‘Bistrica’ so v zadnjih dneh novembra v akumulacijsko jezero Mola vložili dve toni krapov, njihova povprečna.teža je okoli pol kilograma. Krape so kupili v ribogojnici v Žalcu, nakup pa je bil vreden 1,3 milijona tolarjev. Vloženi krapi bodo v naslednjih letih nedvomno močno poživili ponudbo športnega ribolova na tem jezeru, ki sicer že slovi po izjemnih ščukah.
Nakup krapov j e v celoti financirala ribiška družina s prihodkom od prodanih ribolovnih kart. Čeprav je bil v letošnjem letu dograjen ribiški dom, ki je pomenil dodatno finančno obremenitev za ribiško družino, je ta vseeno v celoti izvršila letni gojitveni načrt za leto 1998.
Tako j e bilo v letošnjem letu v ribogojne potoke Dleto, Dolenjski potok in Premski potok skupno vloženih 38 tisoč mladic zaroda soške postrvi, velikih od 10 do 13 centimetrov. V akumulacijo Klivnik je bilo med letom vloženih tisoč kilogramov ameriških postrvi, v letu 1999 pa je planiran vložek 1,2 toni.
Ribiči s s popolno izpolnitvijo načrta gospodarjenja ponovno dokazali, da jim je prva naloga skrb za oživljanje reke Reke in njenih
PLANINSTVO
pritokov, vedno več pa je tudi športnih ribičev, ki ulovljen nepoškodovane vračajo v vodo.
Vlaganje krapov v akumulacijo Mola.
ZAVETIŠČE NA VRHU SNEŽNIKA
Člani IO PD Snežnik so 8.12.1998 imeli svoj redni sestanek, na katerem so med drugim razpravljali o zaprtju Planinskega doma na vrhu Snežnika, Janez Žibert in njegov pomočnik Marko Šenkinc pa bosta postala nova vodja vzpona v PD Snežnik. Konec oktobra, ko je sicer uradno končana sezona planinarjenja, je potekla pogodba za najemnino koče na vrhu Snežnika, ki jo je oskrbovala Majda Ferlež. Janez Žibert je ob tem izjavil: “Planincem in ljubiteljem planin sem predvsem dolžen opravičilo, ker nismo nikogar obvestili, da ja Planinski dom zaprt. Zaprt bo le začasno, dokler ne najdemo novega oskrbnika. Z dosedanjim nismo našli skupnega dogovora, kamen spotike pa je bila pogodba, s katero naj bi oskrbnica prevzela dom kot samostojni podjetnik.Razpisali bomo natečaj za novega oskrbnika, nanj pase lahko prijavijo vsi, ki menijo, da bodo lahko opravljali ta posel.Poudarjam, da bomo podpisali le pogodbo, kijo je izdala Planinska zveza in bo izpolnjevala pogoje Zakona o gostinstvu. Dom na Snežniku bo kljub temu odprt za novoletni vzpon in tradicionalni 25. vzpon, pred dvema letoma poimenovan Sto žensk na Snežnik. Ob tej priložnosti se zahvaljujem družini Ferlež za njeno delo nacvnhtrSmŽnika, vzdrževanje objekta ter prijaznost. ”	P. Nikolič