Barcolana: legendarni Nibbio je ostal brez svojega lastnika Brunetta Rossettija /7 V leto 2010 Klop vstopa z obračunom opravljenega, malo samokritiko, predvsem pa z načrti in željami... >/15 Primorski Veseli bodo vaših in naših kartic... POLJANKA DOLHAR V zadnjih mesecih se je marsikateri gledalec Slovenskega stalnega gledališča vprašal, kaj bo padlo z neba. Na to ga je opozarjal tudi velik plakat, ki je sameval na Petro-nijevi ulici: meseci so tekli, sezona ni stekla, plakat je vztrajno visel ... Med včerajšnjo tiskovno konferenco v tržaškem Kulturnem domu so se pod vprašanjem Kaj bo padlo z neba? zvrstili kamen, riba, nogometna žoga, jabolko in star televizor. K sreči pa tudi res bogata abonmajska sezona, ki bo prvič v zgodovini tržaškega teatra nosila samo eno letnico: 2010. Letošnja sezona SSG bo najkrajša doslej, vse kaže pa, da bo tudi najbogatejša. V gledališču so se očitno odločili, da jih lahko iz skoraj neverjetne situacije, v kateri je bil postavljen pod vprašaj sam obstoj te stoletne institucije, rešita le raznolikost in kakovost. Zato občinstvu ponujajo trinajst dogodkov: od monodrame do muzikala, od klasičnih avtorjev do sodobnih dramatikov mlajše generacije, od jazzovskega koncerta do večera odporniške pesmi. Na tržaškem odru bodo gostovale predstave, ki so v Sloveniji doživele izreden uspeh in veljajo že za kultne. A tudi slovenske praizvedbe v produkciji domačega gledališča, s katerimi bi SSG lahko prodrlo tudi na kak mednarodni festival. Težave seveda ostajajo, delovne pogodbe so začasne, o finančnem stanju bosta pooblaščena upravitelja spregovorila čez teden dni: a predstavljena ponudba (končno) spominja na »normalno« gledališče. V preteklih sezonah se je marsikateri (tudi bivši) abonent pritoževal, da je repertoar tržaškega gledališča »reven«, da so predstave »težke«. Letošnji ima vsaj na papirju take lastnosti, da bi lahko zadovoljil in razveselil še tako raznoliko občinstvo. V kolikšnem številu bo slednje sprejelo vabilo in vpisalo abonma, bodo povedali naslednji tedni. Čez nekaj tednov bo ravno tako jasno, koliko naših profesionalno uveljavljenih veljakov (podjetnikov, odvetnikov, zdravnikov, novinarjev, trgovcev, »zlatih« upokojencev, takih in drugačnih svetnikov) želi besede nadomestiti z dejanji. SSG se je namreč letos odločilo, da ponudi tudi dva podporna abonmaja: zlatega in srebrnega. Tisti, ki jim bančni računi ne povzročajo preglavic, lahko na preprost in konkreten način podprejo gledališko dejavnost: s podpisom čeka. In ker so čeki že malce staromodni, manjšina pa vedno v koraku s časom, nobene skrbi: pri blagajni bodo veseli tudi vaših in naših kreditnih kartic ... dnevnik PETEK, 8. JANUARJA 2010_ Št. 6(19.683) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € slovensko stalno gledališče - V Trstu predstavili sezono. ki se bo začela 21. januarja Z neba je končno padel res bogat abonma 2010 Kampanja je že v teku - Trinajst kulturnih dogodkov za vse okuse m požar - Nekaj preplaha, a nihče se ni poškodoval Črn oblak nad Trstom Goreli so odrabljeni avtomobili ob cesti za Opčine - Dim se je videlo več kilometrov daleč TRST - V dopoldanskih urah se je nad Sv. Ivanom začel dvigati gost črn dim, kakršnega že dolgo nismo videli. Opazili so ga daleč naokrog, tudi v Sloveniji in na Go- riškem. Telefon tržaškega poveljstva gasilcev je neprestano zvonil in gasilci so se z desetimi vozili odpravili na kraj požara. Na avtood-padu ob cesti za Opčine so goreli odrabljeni avtomobili, dva delavca pa sta se za las izognila ognjenim zubljem. Težavno gašenje je trajalo kar štiri ure. Na 6. strani TRST - Slovensko stalno gledališče lahko končno dvigne zastor nad sezono 2010: 21. januarja bodo na velikem odru tržaškega Kulturnega doma uprizorili tri enodejanke Antona Pavloviča Čehova. Sezono je vodstvo gledališča predstavilo včeraj na zelo dobro obiskani tiskovni konferenci, ki so se je ob novinarjih udeležili tudi številni politični predstavniki. Razveseljiva novost letošnje sezone je zelo bogata abonmajska ponudba, ki predvideva kar trinajst kulturnih dogodkov: od monologa do muzikala, mimo komedij in dram vse do jazzovskega koncerta. Abonmajska kampanja je že v teku pri gledališki blagajni: med novosti spada tudi uvedba zlatega in srebrnega podpornega abonmaja. Na 10. strani Obdavčenje dohodka podjetij v Sloveniji le še 20-odstotno Na 4. strani Srbsko pravoslavni božič v Trstu Na 6. strani Harmonikar Igor Zobin v dvorani Tripcovich Na 8. strani Goriški župan skrbnik 183 mladoletnikov Na 13. strani Naprodaj Lasciacova vila pod Kostanjevico Na 14. strani italija - Izziv voditelja Demokratske stranke Bersani: Berlusconi naj pove, ali daje prednost sebi ali državi RIM - »Na najjasnejši in na naj-odločnejši način potrjujem, da smo pripravljeni na takojšnjo razpravo o institucionalnih reformah, ne da bi čakali na deželne volitve. Toda če bo desnica poplavila parlament s cunamijem pobud za rešitev premiera, potem bo prevzela odgovornost za propad takšnega soočenja.« Tako je včeraj povedal sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani, ki je tik pred obnovitvijo politične dejavnosti po prazničnem premoru premiera Silvia Ber-lusconija izzval, naj jasno pove, ali daje prednost svojim osebnim problemom ali problemom Italije. Na 5. strani slovenija DeSUS išče Erjavčevega naslednika LJUBLJANA - V Demokratični stranki upokojencev Slovenije (DeSUS) poteka iskanje kandidata, ki bi po pričakovani razrešitvi Karla Erjavca v državnem zboru z mesta ministra za okolje lahko prevzel vodenje okoljskega resorja. Slo-venjgraški župan in strankin poslanec Matjaž Zanoškar je včeraj pristal, da se njegovo ime vključi v kadrovski postopek. Če bi Zanoškar prevzel vodenje ministrstva, bi ga v DZ lahko zamenjal prav Erjavec. Na 3. strani fa io trgovina Naturalia z jestvinami, sadjem in zelenjavo Seêcta, 9.12010 od 17 £0 uxe dalje tuMjenl! Križ 340, na pokrajinski cesti 2 Petek, 8. januarja 2010 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Mir, moralno vprašanje in naše okolje Julijan Cavdek / Si zamisliti prispevek za Žarišče v prvem tednu novega leta ni enostavno. Marsikatera misel in argument se zdita pomembna in vredna presoje, razmisleka in pisne obravnave. Težave se pojavijo, ko je treba argument izbrati. Enkrat se zdi določena tema prava, pa se spet čez eno uro pojavi dvom in je drug argument bolj zanimiv. No, kakorkoli že, nekje je treba le začeti, zato upoštevajmo sedanje obdobje, ki se je iz starega leta 2009 prelilo v novo leto 2010, od katerega si marsikdo nadeja veliko boljše čase od tistih, ki so pravkar minili. Med to nemajhno množico prištevam tudi samega sebe. Če upoštevamo čas, ki gre od zadnjega meseca v letu do konca prvega meseca v novem letu in če to doživljamo znotraj tradicije katoliške cerkve, vidimo, kako je to obdobje z adventom in božičem nabito z raznoliko pozitivno simboliko, ki vključuje živ oseben odnos, čudežno skrivnost rojstva novega življenja, medsebojno pomoč, spoštovanje med različnimi, pozornost do najšibkejših in še bi lahko naštevali. Osebno se mi zdi, da če skušam povzeti ves ta čas, vključno z vsebino, se mi kot najbolj primeren izraz pojavi beseda upanje in z njo stavek svetopisemske Nove zaveze »Upanje pa ne osramoti«. Stavek o upanju je vzet iz pisma apostola Pavla krščanski skupnosti v Rimu, zato ni čudno, da se je davnega leta 1967, prav v Rimu, porodila pobuda za Svetovni dan miru. Takratni papež Pavel VI. je s svojo božično poslanico nagovoril vse državne poglavarje, v upanju, da bodo predlog sprejeli. Tako se je tudi zgodilo in od takrat naprej je prvi dan leta posvečen vrednoti mira, ki je verjetno tista, ki združuje sporočili adventa in božiča, po njej pa upa in hrepeni velik del človeštva. Papež Pavel VI. je takrat zapisal: »Predlog, da posvetimo miru prvi dan v letu, nam ni pred očmi kot nekaj izključno verskega, katoliškega; želimo, da bi se mu pridružili vsi resnični prijatelji miru, kakor da gre za njihovo lastno pobudo.« Kar je spet zelo lep izraz upanja. Ob letošnjem, že 43. svetovnem dnevu miru, je sedanji papež Bene- dikt XVI. povzel izvorni smisel pobude in ga namenil spoštovanju oko-lja-stvarstva. Pri tem je podčrtal, da gre za moralno vprašanje in se je navezal na nauk Cerkve o odnosu do okolja-stvarstva. S posebnim poudarkom je omenil opozorila Pavla VI. in Janeza Pavla II. Slednji je že leta 1990 vključil problematiko človeškega odnosa do okolja-stvarstva v splošno vsečloveško potrebo po novi solidarnosti, ki naj upošteva stanje najrevnejših predelov sveta in skrb za prihodnje rodove. Sedanji papež Benedikt XVI. je svojo poslanico ob svetovnem dnevu miru zaobjel v sporočilu, po katerem ni mogoče živeti v miru, če je pri tem okolje-stvarstvo ogroženo zaradi prekomernega izkoriščanja in onesnaževanja. Da se lahko ta trend obrne pa je potrebno sprejeti nov način življenja, kjer bo potrebna marsikatera odpoved, ki bo temeljila na dolgoročnem načrtovanju naše skupne prihodnosti in spremembi naših življenjskih navad. Do miru lahko pridemo, le če bomo pri tem znali vzpostaviti primeren odnos do samih sebe in posledično do oko-lja-stvarstva. V kar spet upa velik del človeštva. Kaj pa za naš zamejski prostor lahko vse to pomeni? Ali je omenjeno razmišljanje lahko aktualno tudi za nas in naš narodni teritorij? Prepričan sem da ja. Saj nas tare marsikatero vprašanje glede našega narodnega ozemlja, ki ga tukaj ni potrebno obnavljati. Prepričan pa sem, da bi morali še resneje premisliti o odnosu, ki ga imamo kot narodna skupnost do teritorija, do naše zemlje. To pa zahteva, da predhodno resno vzamemo v poštev kvaliteto odnosov med nami in do nas samih, saj se le ti potem odražajo na načine ravnanja s prostorom kjer živimo. Predbožični čas je bil za našo narodno skupnost izredno napet. Grobi napadi na predsednika SSO, posegi in razmišljanja, ki so katoličane postavljali v slabo luč, pozivi na združevanje in reforme, kjer pa ni videti konkretnih vsebin, predvsem pa so postavljeni na omejeni podlagi finančne vsebine, ki ne upošteva celostnega položaja slovenske narodne skupnosti; pa tudi ne slonijo na jas- nih kriterijih, saj retorične fraze, kakršne so npr. priseganje na kvaliteto, meritornost in učinkovitost, lahko postanejo v danih razmerah relativne, če ne celo subjektivne. Kdo naj bi namreč ocenil vrednost neke, naj si bo tudi majhne realnosti? Kam vse to vodi? Italijanski predsednik Giorgio Napolitano in predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini sta skupno pozvala na narodno enotnost za prebroditev resne splošne družbene krize, ki se najbolj kaže v nezadržnem propadanju kvalitete odnosov med družbenimi akteriji - ne le političnimi - , kar ima svoj vpliv na celotno italijansko družbo. V tem najde primarni prostor moralno vprašanje, o katerem je bilo sicer že večkrat govora in ga ni potrebno obnavljati. Verjetno pa je zanimivo razmišljati o moralnem vprašanju pri nas, v zamejstvu. Po mojem skromnem mnenju ima moralno vprašanje znotraj naše narodne skupnosti tehten pomen, če si želimo resnične prenove in ne le drugačne finančne porazdelitve ali parcialne reforme civilne družbe. Zavedam se sicer, da se dotikam zelo delikatnega področja. Je pa po drugi strani res, da se je potrebno vprašati kakšnih odnosov smo sploh sposobni. Ker sem prepričan, da v tem ne dosegamo ravno najboljših rezultatov, je posledično tudi podobno na vseh ostalih ravneh, vključno z odnosom do našega narodnega okolja. Na podlagi tega se sprašujem ali imamo še vzroke za upanje? Smatram se za optimista, zato sem prepričan, da jih je še nekaj. Verjetno pa potrebujemo tistega medsebojnega miru, kjer se bomo znali lepše sprejemati in upoštevati, kjer bomo sposobni ustvariti tako okolje, ki bo plodno za primeren vsestranski narodni razvoj, medsebojno sodelovanje, priznanje ter skupno nastopanje. V takih razmerah bodo, upam, Glosa ali kakšen bivši odgovorni urednik pisali npr. tudi o takih krščanskih osebnostih kot jih opisuje Lorenzo Fazzini v knjigi »Nuovi cristiani d'Europa«, v kateri je predstavljenih deset sodobnih spreobrnitev evropskih intelektualcev. Mogoče bo tako le več miru med nami in za naš prostor. koper - Sojenje zaradi suma dvojnega umora V nadaljevanju sojenja Kristini Mislej bodo forenziki ponovno pregledali vse sledi DNK Kristina Mislej (spredaj desno) med eno od prejšnjih obravnav KOPER - V nadaljevanju sojenja Kristini Mislej, ki je obtožena, da je konec marca lani v stanovanju v Sežani med spanjem umorila svoja dva otroka, bodo forenziki ponovno pregledali vse sledi DNK s kraja tragičnega dogodka. Kot zadnjo pričo so na koprskem sodišču zaslišali Branka Planka, ki je priznal, da je v mladosti ubil svojega očeta. Ker Mislejeva ves čas trdi, da svojih otrok ni umorila, in ker so se v javnosti pojavila namigovanja, da bi otroka lahko umoril tudi kdo drug, so v sredo na sodišču zaslišali tudi 50-letnega Planka, nekdanjega soseda Mislejeve.Petdeset-letni Planka, ki so ga na sodišče sežanski policisti privedli prisilno, je pojasnil, da je stanoval v istem bloku kot Mislejeva z otrokoma, in sicer pri Janezu Lotriču, s katerim sta imela intimno razmerje. Lotrič je potrdil, da sta bila usodnega večera skupaj doma in da je bil Planka trezen. Planka pa je med pričanjem povedal, da ga je Lotrič večkrat zmerjal z morilcem. Na vprašanje sodnice čemu, je Planka priznal, da je kot 16-letni fant na svojem domu z bajonetom ubil svojega očeta, ko je hotel prestrašiti svojega polbrata, s katerim sta se sprla. Kazen je prestal v zaporu za mladoletnike v Celju. Vendar so možnost, da bi Planka umoril otroka, kriminalisti že izključili. Planka je na izrecno vprašanje sodnice, ali je morda on umoril otroka, odgovoril, da ne. Priznal pa je, da je Iztoku Misleju na stopnišču res dejal, da bo zdaj tudi on trpel. Ob tem pojasnjuje, da mu je zameril, ker mu kot zdravnik nekoč ni želel pomagati, čeprav ga je prosil. Sojenje se bo nadaljevalo šele sredi februarja, saj bodo morali forenziki ponovno pregledati vse sledi DNK, ki so jih našli na kraju umora. Poleg tega bo po odredbi sodišča posebna komisija medicinske fakultete še enkrat preverila, ali je bila obtožena Mislejeva ob tragičnem dogodku prištevna ali ne. Prvo izvedeniško mnenje pravi, da ob dogodku ni bila zmanjšano prištevna. Specialistka klinično psihološkega svetovanja Helena Mrak Černelič je v izvedenskem mnenju za Mislejevo zapisala, da gre za osebo, ki se zna potegniti zase, do svojih otrok je ljubeča in zna prisluhniti njunim potrebam. Postavka na področju agresivnosti pa je bila po besedah Mrak Černeličeve pri Mislejevi skoraj nična. Maja Rus Makovec z ljubljanske psihiatrične klinike pa je dejala, da je Mi-slejeva na pregledu septembra 2007 priznala, da je že dve leti odvisna od alkohola in bi se te odvisnosti želela rešiti. Po dveh mesecih in pol kliničnega zdravljenja so jo predčasno odpustili zaradi kršenja hišnega reda in ji predlagali ambulantno zdravljenje. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Slovenski in slovensko govoreči župani V zvezi z vprašanjem vašega bralca v Pismih bralcev 5. januarja 2010 bi rad pojasnil, da je slovenski župan na Koroškem tisti, ki se priznava za Slovenca. Slovensko govoreči župan pa je tisti, ki je po objektivnih merilih Slovenec, ne vemo pa, ali se za Slovenca tudi priznava in ali bi mu sploh bilo prav, da ga imenujemo slovenskega župana. Isto je z izrazom dvojezični župan. To je lahko župan, ki se priznava za Slovenca in govori tudi nemško kot sicer vsi koroški Slovenci, na drugi strani pa je to lahko župan, ki govori oba deželna jezika na Koroškem, pa mu mogoče ne bi bilo prav, če bi ga zaradi tega imenovali slovenskega župana. Na tako imeno- NIA vanih slovenskih listah na občinskih volitvah na Koroškem pa kandidirajo tudi nekateri nemški oziroma nemško govoreči Korošci. Zato ne moremo imenovati vse Slovence, ki kandidirajo na slovenskih listah. Malce komplicirano ali ne? Tako je pač pri nas na Koroškem. Joza Habernik, nekdanji slovenski podžupan v Žitari vasi na Koroškem, izvoljen na slovenski (dvojezični) Enotni listi, danes politični tajnik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev sežana - Zavirala naj bi gospodarski razvoj Občinski svetniki zahtevajo izločitev mesta iz Nature 2000 SLOVENSKI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM Prebeneg Prebeneg je od nekdaj pripadal dolinski župniji, eni najstarejših na Tržaškem. Najstarejši priimki so zabeleženi v socerbskem urbarju iz leta 1579: La-vriha, Pasarit, Mahnič, Meteš, Muhič, Prašelj, Parovel, Vodopivec. Vsi, razen zadnjih treh, kaj kmalu izginejo, a se za- to v naslednjih stoletjih pojavijo novi: tako na primer Koserc in Žerjul v 17.sto-letju, Bandi, Križmančič, Klabjan, Slavec in Štrajn pa v 18.stoletju. Vsi omenjeni priimki so prisotni še v 19. stoletju, ko se jim pridružijo še Korošec, Kra-ljič, Pečar, Olenik, Rapotec in še veliko drugih, ki pa ne obstanejo dolgo. Marko Oblak SEŽANA - Sežanski svetniki iz vrst Liberalne demokracije Slovenije so prepričani, da predstavlja Natura 2000 največjo grožnjo gospodarskemu in družbenemu razvoju v Sežani po letu 1945. Zato so na zadnji seji občinskega sveta predlagali, naj ministrstvo za okolje in prostor (MOP) mesto Sežana izloči iz Nature in v to prepričali večino svojih kolegov. »Mesto Sežana je bilo v Naturo vključeno nezakonito, saj vlada o tem ni opravila javne razgrnitve in razprave,« je pobudo utemeljil Iztok Bandelj. »Zaradi Nature je treba za vse spremembe prostorskih aktov izdelati celovito presojo vplivov na okolje (CPVO), dolge procedure pa odganjajo investitorje. To pomeni gospodarsko škodo.« Zato so predlagali, naj začne občina 31. januarja - če do takrat Sežana ne bo izločena - sodno izpodbijati uredbo o Naturi, obenem pa naj v denarju zahteva povrnitev škode, ki naj bi nastajala zaradi nezakonite uvrstitve mesta v Naturo. Po Band-ljevih besedah naj bi zaradi Nature izdelava presoje za spremembe urbanistične zasnove Sežane občinski proračun stala 168.000 evrov. »Če k temu dodamo še okoljsko poročilo za luški logistični terminal, potem bo Davorin Terčon strošek narasel še za 200.000 tisoč. Po tej računici lahko občina za izdelavo CPVO porabi tudi milijon evrov. Poleg tega pa je postopek dolgotrajen, na dovoljenja mora investitor čakati tudi leto in pol. Breda Durcik iz Slovenske demokratske stranke je poudarila, da zahteva po celostni presoji ne izhaja samo iz Nature, ampak tudi iz Zakona o varstvu okolja. »Vlada je bila dolžna vključiti v Naturo vrsto območij, vključno s Sežano, na zahtevo Evropske unije oziroma Uredbe o posebnih varstvenih območjih. Razvoj Sežane pa ni samo v velikih industrijskih konglomeratih. Ali turizem, v katerem se po nekaj letih končno opažajo premiki, ni gospodarska dejavnost?« Sto-jan Gorup iz Socialne demokracije je soglašal z izločitvijo, vendar brez odškodninskega zahtevka. »Če so zapleti samo v Sežani, pomeni, da je z nami nekaj narobe. Mislim, da mora občina postati bolj aktivna in sama pripraviti koncept in strategije. Prepričan sem, da bomo več dosegli, če se bomo pogovarjali, kot da grozimo s tožbo. Občina ima še vrsto drugih projektov, pri katerih je sogovornik MOP.« Po besedah župana Davorina Terčona je občina pripravljena sodelovati, vendar bo branila svoje interese. »Edino v Sežani je ministrstvo opravilo izredni nadzor nad prostorskimi akti. To pa zato, ker ga je nekdo napotil na to. V Sežani so ljudje, ki pišejo na MOP pisma in povzročajo škodo občini, ministrstvo pa do danes še ni sprožilo ustavne presoje. Po ustnem zagotovilu so na MOP že predlagali izločitev Sežane.« Robert Rogič iz Zelenih Slovenije pa je naštel primere, ko je izdelava presoje obvezna tudi brez Nature. »Gradnja terminala za notranji pretovor, industrijske cone, večje od petih hektarov, več-stanovanjske zgradbe. Sprašujem se, ali bo občina hotela čez čas spreminjati zakon in ustavo.« Irena Cunja / ALPE-JADRAN Petek, 8. januarja 2010 3 slovenija - Iskanje novega ministra za okolje in prostor DeSUS kot možnega kandidata predlaga Zanoškarja S tem bi se Karlu Erjavcu tudi odprla vrata v državni zbor LJUBLJANA - V Demokratični stranki upokojencev Slovenije (DeSUS) poteka iskanje kandidata, ki bi po pričakovani razrešitvi Karla Erjavca z mesta ministra za okolje lahko prevzel vodenje okoljske-ga resorja. Slovenjgraški župan in strankin poslanec Matjaž Zanoškar je po pogovoru z vodjo poslanske skupine Joškom God-cempristal, da se njegovo ime vključi v kadrovski postopek, obenem pa se razširi še na druga imena. Ob tem je dodal, da ima vse do konca možnost drugačne odločitve. Po njegovih besedah je za poslance DeSUS nameravana razrešitev Erjavca z mesta okoljskega ministra pravno vprašljiva, zato nameravajo za dotične člene zakona o računskem sodišču vložiti v ustavno presojo. "To lahko celoten postopek zavleče tudi za nekaj mesecev. V tem času sem tudi sam za to, da se avtonomno vodi kadrovski postopek za novo ministrsko ime, zato ne nasprotujem temu, da sem vključen v kadrovski postopek. Prepričan sem, da se bo mojemu imenu pridružilo še kakšno, tako da bo izbira kadrovske komisije stranke in nadaljnja procedura bistveno lažja," je dejal Zanoškar, ki bi se moral v primeru imenovanja na mesto ministra odreči župa-novanju Slovenj Gradcu, nad čemer tudi sam ni pretirano navdušen. Če bi Zanoškar prevzel vodenje ministrstva, bi ga v državnem zboru Erjavec lahko zamenjal kot nadomestni poslanec. Premier Borut Pahor je napovedal, da bo predlog za razrešitev Karla Erjavca skupaj s predlogom za imenovanje novega ministra DZ posredoval predvidoma prihodnji teden. Ali bo sprejel predlog za imenovanje kandidata, ki ga bo predlagal DeSUS, pa bo odvisno od kakovosti predloga in posvetovanj s koalicijskimi partnerji. Kot je poudaril, si na mestu okolj-skega ministra želi strokovnjaka, ki ima tudi menedžerske sposobnosti, da lahko vodi okoljsko politiko, ki bo pomembno vključena tudi v izhodno strategijo Slovenije. V zvezi z možnostjo pobude za ustavno presojo zakona o računskem sodišču, ki predsedniku vlade nalaga razrešitev ministra, ko ga k temu pozove računsko sodišče, je Pahor poudaril, da je zakon jasen, da pa je vprašljiva njegova interpretacija. Povedal je, da se je glede poziva računskega sodišča posvetoval s svetovalci in dobil tudi odgovor. "V tem dokumentu je zapisana nesporna ugotovitev, da je praksa interpretacije računskega sodišča taka, da od premiera skoraj terja, da predlaga razrešitev. Vprašanje pa je, ali je to prava interpretacija." V preostalih treh koalicijskih poslanskih skupinah SD, Zares in LDS napovedujejo, da se bodo do kandidata za prihodnjega okoljskega ministra opredeljevali, ko ga bo premier predlagal. Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je dejala, da upa, da Za-noškar ni predlagan zato, da se Karlu Erjavcu zagotovi služba in poslanska imuniteta, temveč da bi to omogočalo dobro sodelovanje koalicije tudi vnaprej. Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič je povedal, da bodo predlog premiera za razrešitev Erjavca soglasno podprli. Pri vprašanju, ali bi podprli Za-noškarja, pa gre po Kontičevih besedah za ugibanja in kupčkanja, saj "nasprotujemo vsem takšnim in podobnim političnim igricam, ki bi nastale na podlagi če bi in če bo". V LDS si za prihodnjega okoljskega ministra želijo strokovnjaka, saj sta slovensko okolje in prostor tako pomembni, resni in odgovorni področji, da ne smeta biti predmet političnega kupčkanja in trgovine. (STA) hrvaška - Volitve Hud prepir Bandica in Josipovica ob koncu kampanje ZAGREB - Če bodo državljani dali glas Milanu Bandicu, bodo volili tudi Iva Sanaderja, je hrvaški predsedniški kandidat iz vrst SDP Ivo Josipovic poudaril na zaključni novinarski konferenci pred nedeljskimi volitvami in dodal, da se tako Bandic kot Sanader bojita predvsem boja proti korupciji. Medtem pa je Bandic dejal, da ne želi biti predsednik v službi prvaka SDP Zorana Milanovica in odhajajočega predsednika države Stipeta Mesica. Stična točka obeh predsedniških kandidatov je bila tako tri dni pred odločilnim drugim krogom predsedniških volitev zgolj povabilo državljanom, naj v nedeljo pridejo na volišča v čim večjem številu. Josipovic je ob tem še dodal, naj volivci izberejo med "Ban-dicevo umazanijo in konceptom demokratične evropske Hrvaške". Bandic se je na omenjeno provokacijo odzval z obtožbami, da Josipovic poskuša z njim obračunati na "rasističen način", saj naj bi mu očital nevljudnost in neiz-obraženost. Ministrska kariera Karla Erjavca se počasi bliža h koncu. Ali jo bo uspel zamenjati za poslansko? politika - DS pred deželnimi volitvami Debora Serracchiani: Govorice o moji kandidaturi v Laciju so navadna politična fantastika TRST - »Govorice, da naj bi se potegovala za mesto uradnega kandidata Demokratske stranke na deželnih volitvah v Laciju, so navadna politična fantastika.« S temi besedami se je Debora Serracchiani, deželna tajnica Demokratske stranke v Furlaniji-Julijski krajini, odzvala na morebitna razmi- DEBORA šljanja nekaterih, da naj bi sprejela iz- Serracchiani ziv in se podala v volilno tekmo v La-ciju. Glede določanja kandidatov DS pa je Serracchianijeva opozorila na metodo, ki ji nikakor ni všeč. »Namesto da bi pri tem dali glas potencialnim volivcem na primarnih volitvah, pa se spet obnavlja praksa, da se kandidate izbira v zaprtih političnih krogih brez posvetovanj s člani in volivci,« je dejala. Opozorila je tudi na popolno paralizo, ki vlada v DS pri iskanju primernega kandidata v Laciju. Na svojem blogu je evropska poslanka in deželna tajnica DS zapisala, da se sprašuje, če ne bi bilo morda bolje, da se resno vzame v poštev kandidaturo Emme Bonino in se jo podpre tudi kot kandidatko Demokratske kroma stranke. »Casinijev UDC je že izbral politično stran in bo v Laciju podprl desno sredino,« piše na blogu Serracchiani. »Predvsem pa me skrbi, da je desna sredina že pred dobrim tednom dni začela z volilno kampanjo in za kandidatko dobila tako močno in kredibilno osebnost, kot je Renata Polverini, Demokratska stranka pa še vedno išče ime kandidata. Zato lahko samo upamo, da bo poizvedovalni mandat, ki ga je stranka zaupala Zingarettiju, čim prej končan in se bo prešlo h konkretnim dejanjem,« je še zapisala Debora Serracchiani na blogu. Srečanje Pahorja in Kosorjeve 13. 1. v Kranjski Gori LJUBLJANA - Predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor se bosta na delovnem srečanju sestala 13. januarja v Kranjski Gori, so včeraj sporočili iz urada slovenske vlade za komuniciranje. Premier Pahor je v začetku tedna napovedal skorajšnje neformalno srečanje s hrvaško kolegico, iz njegovega kabineta pa so v torek sporočili, da bosta predsednika vlad sestanek izkoristila za poglobitev nadaljnjega vsestranskega sodelovanja med državama ter reševanje odprtih vprašanj. To bo že drugi obisk hrvaške premierke v Sloveniji, od kar je v začetku julija prevzela položaj. Prvi obisk je bil 11. septembra lani, s Pahorjem pa sta se tedaj dogovorila o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU in o rešitvi spora o meji na arbitražnem sodišču. Slovenija in Hrvaška sta nato 4. novembra v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum, v skladu s katerim bo vprašanje meje med državama reševalo ad hoc arbitražno sodišče, ki bo z delom začelo potem, ko bo Hrvaška z EU podpisala pristopno pogodbo. Hrvaška je omenjeni sporazum že ratificirala, medtem ko je v Sloveniji sporazum predmet ustavne presoje, pred ratifikacijo pa se obeta še predhodni referendum. Ljutomerski policisti v tovornem vozilu našli moško in žensko truplo MURSKA SOBOTA - Ljutomerski policisti so včeraj okoli 14. ure na deponiji sladkorne pese zunaj Veržeja v tovornem avtomobilu odkrili moško in žensko truplo. Na nobenem truplu ni bilo vidnih zunanjih znakov nasilne smrti. Po ugotovitvah policije, so v vozilu našli truplo 60-letnega moškega z območja upravne enote Ljutomer, ki so ga pogrešali od torka, prijavo o njegovem pogrešanju pa so sprejeli včeraj dopoldne. Druga mrtva oseba pa je 44-letna ženska, prav tako doma z območja upravne enote Ljutomer. Preiskovalni sodnik je odredil sanitarno obdukcijo, ki bo pokazala točen vzrok smrti, so še navedli na PU Murska Sobota. hrvaška - Raziskavi javnega mnenja agencij Mediana Fides in Promocija plus Kosorjeva bolj priljubljena kot Mesic Nekdanji premier Ivo Sanader premočno prvi na seznamu najbolj negativnih politikov - Med strankami v vodstvu SDP - Podpora vstopu v EU še vedno pod 50% ZAGREB - Hrvati niso naklonjeni predčasnim volitvam, pre-mierka Jadranka Kosor pa je najbolj priljubljena političarka in je tako po dveh letih kot prva s tega prestola odnesla predsednika države Stipeta Mesica. Nekdanji premier Ivo Sana-der je medtem postal najmanj priljubljen politik, kažeta raziskavi agencij Mediana Fides in Promocija plus. Poleg Kosorjeve (21,5 odstotka) in Mesica (19,7 odstotka) je visoko na lestvici priljubljenih tudi predsedniški kandidat socialdemokratov (SDP) Ivo Josipovic (7,8 odstotka), ki se je v raziskavi CRO-Demoskop uvrstil na tretje mesto. To je redna mesečna raziskava Promocije plus, ki so jo v začetku januarja prek telefona izvedli med 1500 anketiranci. Josipovicev protikandidat na nedeljskih volitvah Milan Bandic je na šestem mestu s petimi odstotki glasov. Bandic je sicer z 2,4 odstotka glasov petkrat manj priljubljen kot Josipovic (0,5 odstotka) na seznamu najbolj negativnih politikov, na katerem je prepričljivo prvi bivši premier in bivši častni predsednik Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Ivo Sanader. Slednjega je na vrh omenjene lestvice postavilo več kot 50 odstotkov anketirancev, s tem pa je postal najbolj negativno ocenjena oseba od januarja 2004, odkar Promocija plus izvaja tovrstne raziska- Sanader se je slabo odrezal tudi v raziskavi Mediane Fides, ki jo je v novi številki objavil tednik Globus. Le 2,5 odstotka izmed 714 anketirancev je namreč menilo, da Sanader ni skorumpiran, 85,5 odstotkov pa jih verjame, da je vpleten v afere v javnih podjetjih. 89 odstotkov vprašanih jih ob tem ne verjame, da je julija lani zapustil politiko zgolj zato, ker ni želel prepustiti ozemlja Sloveniji, 80 odstotkov pa ga je ocenilo kot avto-krata in ne demokrata. Za 84 odstotkov anketirancev Mediane Fides je Kosorjeva boljša premierka, kot je bil Sanader. Njena vlada je v CRO-Demoskopu dobila najvišjo oceno od zadnjih parlamentarnih volitev - 3,38. Sanaderjeva najvišja ocena je bila 2,71, in sicer maja 2008. V raziskavi Mediane Fides pa je dve tretjini vprašanih izrazilo nasprotovanje predčasnim volitvam, ki jih zahteva opozicija. SDP je v obeh raziskavah še vedno najbolj priljubljena stranka - s 33 odstotki v raziskavi Promocije plus in 27,2 odstotka v raziskavi Mediana Fides. Sledita HDZ s 24 oziroma 22,9 odstotka ter opozicijska Hrvaška narodna stranka (HNS), ki volilni prag presega le v CRO-Demoskopu. Ostale parlamentarne stranke so pod volilnim pragom. Raziskava Promocije plus je pokazala, da vstop Hrvaške v EU še vedno podpira manj kot 50 odstotkov anketirancev - 48,9 odstotka v primerjavi z 49,1 odstotka prejšnji mesec. Članstvu nasprotuje tudi nekaj več anketirancev, to je 39,9 odstotka, kar je za 0,8 odstotka več kot decembra lani. (STA) Cv t * / * www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje \ Se strinjate, da bi v šolah v FJK uvedli v februarju teden zimskih počitnic? Q Da Q Ne 4 Petek, B. januarja 2010 GOSPODARSTVO davčni sistem - Od 1. januarja 2010 kot zadnje dejanje Janševe davčne reforme V Sloveniji davek na dohodek podjetij znižan na 20 odstotkov Po novem tudi hitrejše vračanje DDV in dodatni davek na menedžerske plače LJUBLJANA - Z letom 2010 se v Sloveniji zaokrožuje proces postopnega zniževanja splošne davčne stopnje za dohodke pravnih oseb, ki ga je takratna Janševa vlada začela pred tremi leti. Nekaj novosti je tudi pri davku na dodano vrednost (DDV), saj ga bo država vračala hitreje, nabor nižje davčne stopnje pa se širi. Država bo letos prvič obračunala dodaten davek na menedžerske plače. Medtem ko je bila stopnja davka na dohodek pravnih oseb še do konca leta 2006 25-odstotna, se je v letu 2007 znižala za dve odstotni točki in v naslednjih dveh letih še vsakokrat za po eno odstotno točko. Z letom 2010 se je davek na dohodek pravnih oseb znižal še za odstotno točko, tako da zdaj znaša 20 odstotkov. Z novelo zakona o DDV, ki se začenja uporabljati z letom 2010, se skrajšuje rok za vračilo preplačanega davka z veljavnih 60 oz. 30 dni za izvoznike na enotnih 21 dni. Državni zbor je novelo zakona sprejel že lani spomladi, ko je finančni minister Franc Križanič pojasnil, da skrajšanje roka pred letom 2010 ni mogoče zaradi javnofinančnega položaja države. Ob tem je Križanič napovedal, da bo po prenovi zastarelega informacijskega sistema Davčne uprave RS mogoče rok za vračilo DDV skrajšati na sedem dni. A pri prenovi sistema se vnovič zatika, saj oba zavrnjena ponudnika na razpisu, ki je bil objavljen maja lani, zahtevata revizijo postopka. Z novelo zakona o DDV se poleg tega spreminjajo pravila v zvezi s krajem opravljanja storitev in pravila za vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici EU. Uvajajo se dodatni ukrepi za preprečevanje davčnih goljufij in zvišuje višina pavšalnega nadomestila za kmete. Pomembna novost je uvedba nižje stopnje DDV za določeno blago in storitve. Za knjige, čiščenje oken in gospodinjstev, manjša popravila, domače varstvo, frizerske storitve in lončnice, sadike, cvetje po novem velja 8,5-odstotni DDV. Kot najpomembnejšo novost pa na ministrstvu za finance izpostavljajo zvišanje praga za uporabo posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji z 208.000 na 400.000 evrov. Gre za poenostavljeno izbirno davčno ureditev, ki je namenjena majhnim podjetjem. Po ocenah bi jo lahko uporabljalo več kot 82 odstotkov vseh davčnih zavezancev za DDV. Potem ko je DZ sprejel zakon o dodatnem davku na dohodek članov poslovodstev in nadzornih organov v času krize, bodo morali zavezanci napoved za odmero davka vložiti do 31. marca. (STA) Tudi za ločnice, sadike in cvetje velja po novem 8,5-odstotna stopnja DDV arhiv kredit - Podatki Banke Italije za FJK Bačna posojila navzdol, depoziti družin pa rastejo TRST - Po podatkih Banke Italije o gibanju kredita v zadnjem četrtletju leta 2009 se je obseg bančnih posojil v Furlaniji-Julijski krajini v tem času v letni primerjavi zmanjšal za 2,4 odstotka, kar je več kot v državnem povprečju, kjer je bilo zmanjšanje 1,2-odstotno. Vzporedno so se v zadnjem lanskem četrtletju povečali bančni depoziti družin in podjetij, ki so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 zrasili za 3,4 odstotka, potem ko je junija lani njihova rast znašala 2,3 odstotka. Po raziskavi, ki so jo izvedli v tržaški podružnici Banke Italije, je v tržaški pokrajini zmanjšanje obsega posojil podjetjem znašalo 1,3 odstotka (potem ko se je četrtletje prej povečalo za 3,2 odstotka)zajelo in torej ni odstopalo od državnega povprečja. Zmanjšanje obsega posojil je zajelo vse glavne gospodarske sektorje in dimenzije podjetij, najbolj intenzivno pa je bilo za pre- delovalna (-2,9 odstotka) in storitvena podjetja (-2,6 odstotka). V prvih devetih mesecih lanskega leta pa se je - po pojemanju, ki se je začelo v drugi polovici leta 2006 - stabilizirala rast kredita za družine oziroma potrošniških posojil, katerih obseg se je povečal za 2,6 odstotka. Delež novih težko izterljivih ali neizterljivih posojil na vsa v deželi Furlaniji-Julijski krajini podeljena posojila je v zadnjem lanskem četrtletju znašal 1,7 odstotka in je rahlo zrasel v primerjavi s četrtletjem prej. Ta delež je več ali manj enak kot v državnem povprečju. K povečanju deleža slabih bančnih posojil je pri podjetjih (kjer je znašal 2,5 odstotka) seveda največ prispevala gospodarska kriza, o čemer priča tudi stabilen in majhen delež slabih posojil pri družinah, torej potrošniških posojil, ki je bil omejen na zgolj 0,7 odstotka. banke - Finančni minister Križanič o zanimanju Santanderja Slovenska vlada naklonjena morebitnemu vstopu Špancev v NLB LJUBLJANA - Španska Banco Santander, ki naj bi se zanimala za delež belgijske bančne skupine KBC v Novi Ljubljanski banki (NLB), je po ocenah slovenskega ministra za finance Franca Križaniča kakovostna banka in bi jo v primeru vstopa v NLB cenili enako kot KBC. »S Santanderjem bi šli v delniški sporazum, medtem ko z anonimnimi skladi delniškega sporazuma ne bomo sklepali,« je pojasnil minister, ko je komentiral informacijo, da naj bi se Banco Santander zanimala za delež KBC, ki ima v največji slovenski banki 30,6-odstotni lastniški delež. Finančni minister se je dotaknil tudi dokapitalizacije NLB in spomnil, da je vlada skladno z zahtevami uprave banke in stališčem Banke Slovenije pričakovala njeno izvedbo do konca leta 2009. Ker pa belgijska KBC pri do-kapitalizaciji ne želi sodelovati, bo morala Slovenija dokapitalizacijo najprej priglasiti Evropski komisiji. »Če bodo vsi postopki stekli hitro in bo uprava NLB hitro dala nov predlog, bo doka- Franc Križanič arhiv pitalizacija izvedljiva do konca aprila,« je dejal Križanič. Vlada bi si sicer želela izvedbo dokapitalizacije NKB že v prvem četrtletju letos. Španska bančna skupina Banco Santander naj bi se po poročanju slovenskih medijev zanimala za delež KBC v NLB, česar pa v španski banki niso želeli komentirati. Po poročanju tujih tiskovnih agencij bo Banco Santander kmalu izdala kratkoročne obveznice v vrednosti dveh milijard evrov, ni pa jasno, ali je ta emisija kakorkoli povezana z domnevnim prevzemom približno tretjinskega deleža NLB. Kot je pred časom povedal Kri-žanič, so v KBC sklenili, da o morebitnem sodelovanju pri dokapitalizaciji NLB razmislijo do 11. januarja. KBC, ki je 34 odstotkov NLB od države kupila leta 2002, sedaj pa ima v banki 30,6-odstotni delež, je sicer postopke za umik iz NLB začela konec aprila 2008. V KBC so želeli postati večinski lastniki NLB, na kar pa slovenska vlada ni pristala, saj se je zavzela, da se večinski delež obdrži v slovenskih rokah. Za delež KBC so se zanimale britanska zasebna investicijska skupina Apax, združenje manjših bančnih ustanov iz štirih držav in China Development Bank. Skupina Banco Santander, ki je po tržni kapitalizaciji največja banka v območju evra, je nastala leta 1999, ko sta se združili Banco Santander in Banco Central Hispano. Pozneje se je banka okrepila še z združenima bankama Banco Central in Banco Hispanoamericano, ki sta se poimenovali Banco Santander Central Hispano. (STA) D&B: Slovenija bo v letu 2010 rabila nekaj sreče LJUBLJANA - Največja svetovna bonitetna hiša Dun&Bradstreet (D&B) v januarskem poročilu ugotavlja, da se je slovensko gospodarstvo v tretjem lanskem četrtletju okrepilo, skrbi pa naraščanje brezposelnosti, predvsem v proizvodnih sektorjih. Povpraševanje slovenskih gospodinjstev se je sicer še zmanjšalo, zato pa je izvoz spet rasel. Dodana vrednost se je v pomembnih proizvodnih sektorjih zvišala, v gradbeništvu in trgovini pa padla. Proizvodnja je rasla predvsem zaradi fiskalnih vzpodbud nemški avtomobilski industriji, ki je pomemben kupec slovenskih industrijskih proizvajalcev, in lahko letos pojenja. Analitiki D&B opozarjajo tudi na zaskrbljenost vlade in na javno izražanje nezadovoljstva med delavci in upokojenci. D&B sicer v januarskem poročilu ni znižala ratinga Sloveniji, ki tako ostaja pri DB2c. To pomeni nizko tveganje, pristavke o nazadovanju oziroma krepitvi pa ni, tako da je rating označen kot stabilen. ACEPE prireja srečanja za pametno pitje vina TRST - Vino, ena najbolj plemenitih sestavin italijanske gastro-nomije, je že dolgo na zatožni klopi zaradi škode, ki jo posebno v prometu povzročajo vinjeni ljudje. Potrošniki se zato oddaljujejo od proizvoda, ki bi ga bilo treba uživati z ustrezno dozo zmernosti in v popolnem miru. To se seveda pozna tudi v trgovini z vinom in še posebej v javnih lokalih, zato je tržaško združenje trgovcev in upraviteljev gostinskih lokalov ACEPE sklenilo organizirati brezplačna srečanja za gostince in potrošnike, na katerih bodo lahko vino bolje spoznali. Prvo srečanje, katere gost bo eden največjih in najbolj znanih vinarjev v Furlani-ji-Julijski krajini, bo 13. januarja ob 16. uri v sejni dvorani združenja na Borznem trgu 7 (zraven trgovine Giornalfoto). Udeleženci bodo v dar prejeli komplet za kontrolo alkoholne stopnje v krvi. Ker je število sedežev omejeno, je treba udeležbo prijaviti na tel. 040638424 ali 040638658. EVRO 1,4304 $ -q,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. januarja 2010 evro (povprečni tečaj) valute 7.1. 6.1. ameriški dolar 1,4304 1,4350 japonski jen kitajski juan 133,50 132,69 ruski rubel mniickn niruia 9,7663 42,6175 65,3B00 9,7973 42,B500 65,7660 ll lUMSISa l uuila danska krona hntsncrU'! ti ini" U J, JOvv 7,4411 0,B9960 uj,/ uuy 7,4407 0,B9B60 Ul 1 La1 ISM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ ^rAns 10,2120 B 19B0 10,1B70 B1BB0 1 1UI VCSISa M Ul IG češka krona 26,370 1 4B32 26,33B 1 4B23 SVIUalSM 11 al lis. estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 270,30 15,6466 26B,BB 1 1 ICIULO I SIS.I 1U1 II 1 L poljski zlot 4,1225 1 47B9 4,0953 1 4920 isal laustu uuidl avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,5611 1,955B 1,5677 1 955B UUIUai SM ICV romunski lev litvn/CKi ifac 4,1731 3,452B 4,15B5 3,452B IILUVSM I I Las latvijski lats nra7lMCKI TAal 0,7093 2,4969 0,7095 2,4BB2 Ul a ¿.lljs lxl ical islandska krona ti lira 290,00 21195 290,00 211B5 LUI sisa lila hrvaška kuna 7,2915 7,2950 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 7. januarja 2G1G 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,23125 0,24933 0,4175 0,41063 0,64b75 0,9675 0,94b13 1,22125 0,44b 0,692 0,9b9 1,243 ZLATO (999,99 %%) za kg 25.389,89 € -179,74 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. januarja 2G1G vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA PRVA KOTACIJA GORENJE 13,35 INITEDIII IDriDA C Q/I -1,40 KRKA 1 1 IKA KOPER 67,76 +0,69 -1,2B LUKA KOPER MERCATOR PETROL 25,00 161,30 320 19 -0,36 +1,25 TELEKOM SLOVENIJE 134,05 -0,B4 -1,01 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 32,BB DELO PRODAJA - CTni -1,32 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,77 h/11 IMnTCCT -1,42 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A 26,20 -2,93 PROBANKA - - CAI 1 K 1 II IDI 1A M A SAVA ' TERME ČATEŽ 23B,39 +1,05 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV B9,75 +5,59 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 7. januarja 2G1G +°,36 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,42B BB,54 1B57 -1,3B -1,29 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,66 1 31 -0,4B +1,34 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 5,295 1125 +3,64 +1,73 EDISON ENEL ENI 4,1B 1B36 +2,65 +0,97 FIAT FINMECCANICA 10,79 1114 +0,60 -0,37 FINMECCANICA GENERALI IFIL 1B,91 -0,09 -0,79 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,1375 13B5 -1,41 -1 21 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 1B,45 +0,3B MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,6B5 B,B3 1 9B6 -0,79 +2,26 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,4425 13 26 +0,20 +0,91 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,50 +4,33 +1,32 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,3B75 6,475 1 079 -0,95 -1,07 TENARIS TERNA 15,B2 -1,10 +0,76 -0 17 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,935 0,16B2 1035 +0,06 UNICREDIT 2,39 -0,29 +2,36 SOD NAFTE (159 litrov) 82,68 $ +G,Q2 IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. januarja 2G1G indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.1B3,27 1.012,00 -0,45 -0,43 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.B26,41 2.715,45 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.599,90 2.29B,3B 1.141,17 1.193,52 6.019,36 5.526,72 4.012,91 2.590,62 1.152,70 3.007,34 10.6B1,66 2.913,25 22.269,45 3.277,14 17.701,97 +0,25 -0,12 +0,35 +0,05 -0,25 -0,06 -0,11 -0,35 -0,0B -0,46 -0,5B -0,65 -0,4B +0,45 / GORIŠKI PROSTOR Petek, 8. januarja 2010 5 politika - Voditelj Demokratske stranke potrdil pripravljenost na soočenje o reformah Bersani: Berlusconi naj pove, ali daje prednost sebi ali Italiji Za demokrate so zakoni ad personam nesprejemljivi - Bonaiuti: Sodstvo napada premiera RIM - »Na najjasnejši in na najodlo-čnejši način potrjujem, da smo pripravljeni na takojšnjo razpravo o institucionalnih reformah, ne da bi čakali na deželne volitve. Toda če bo desnica poplavila parlament s cunamijem pobud za rešitev premiera, potem bo prevzela odgovornost za propad takšnega soočenja.« Tako je povedal sekretar Demokratske stranke Pierluigi Ber-sani na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj dopoldne na strankinem sedežu v Rimu, tik pred obnovitvijo politične dejavnosti po prazničnem premoru. »Pripravljeni smo takoj razpravljati o reformi parlamenta in vlade, o znižanju števila parlamentarcev in o volilnem zakonu, pa tudi o reviziji odnosov med zakonodajno, sodno in izvršno oblastjo. Toda drugo so zakoni ad personam. Berlusconi mora zdaj povedati, ali daje prednost svojim osebnim problemom ali problemom Italije,« je pristavil voditelj demokratov. Sicer pa se je Bersani kritično obregnil ob agendo, ki jo je vlada predlagala za obnovitev politične dejavnosti v novem letu in v kateri je na prvem mestu reforma pravosodja. »Ne rečem, da reforma sodnega sistema ni pereč problem, toda moja prva skrb je dati odgovore na vprašanja, ki jih postavlja italijanska stvarnost. V tem trenutku se italijanske družine ubadajo predvsem s problemom zaposlitve mladih. Kako je mogoče začeti leto, ne da bi upoštevali problemov, s katerimi se spopada ves svet?,« se je vprašal prvi mož Demokratske stranke, ki je podrobneje navedel, kako so v ZDA, Franciji, Španiji in v drugih državah ta čas v središču politične pozornosti gospodarske in socialne teme. V tem smislu je Bersani tudi predlagal, da bi parlament začel leto z razpravo o temah, kot so zaposlitev mladih, šolstvo ter davčna razbremenitev delavcev in podjetij. Razpravo naj bi neposredno prenašala televizija. »To bi bil tudi prispevek za zbližanje med politiko in civilno družbo,« je dejal. Na Bersanijeva izvajanja se je vladna večina takoj odzvala. Berlusconijev glasnik Paolo Bonaiuti je pozdravil, da je Ber-sani pripravljen na reforme, pristavil pa je, da bi vodja Demokratske stranke moral dobro vedeti, kako so sodniki sprožili »cu-nami« proti Berlusconiju, ki bi ga danes ne smel nihče spregledati. Oglasil pa se je tudi voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro. Če demokrati res nočejo zakonov ad personam, potem bi morali umakniti svoj zakonski predlog za ponovno uvedbo parlamentarne imunitete, ki bi v danih razmerah zaščitila predvsem premiera, je dejal. Na levi sekretar DS Pierluigi Bersani na včerajšnji tiskovni konferenci; desno premier Silvio Berlusconi včeraj v javnosti prvič brez obližev po atentatu 13. decembra v Milanu ansa politika - Priprave na marčne deželne volitve v 13 deželah Demokrati bi v Laciju lahko podprli Boninovo v dvoboju s Polverinijevo RIM - Voditelj Demokratske stranke Pierluigi Bersani se je na včerajšnji tiskovni konferenci dotaknil tudi priprav na deželne volitve. Posebno se je zaustavil pri razmerah v Laciju in v Apuliji, ki so za njegovo stranko posebno zapletene. Kar zadeva Lacij je vzel na znanje, da je je UDC odločila za podporo desnosredinske kandidatke, dosedanje sekretarke sindikata UGL Renate Polverini. Bersani ni izključil možnosti, da bi se demokrati opredelili za radikalko Emmo Bonino, ki je medtem že uradno napovedala svojo kandidaturo. Po njegovih besedah pa je še vedno odprta tudi možnost, da bi se demokrati predstavili s svojim kandidatom, kakršen bi lahko bil Enrico Letta. O tem tečejo pogovori s krajevnimi voditelji, odločitev pa bo znana v kratkem. Kar zadeva Apulijo, je Bersani potrdil, da podpora dosedanjemu predsedniku Nichiju Vendoli (sicer voditelju stranke Levica, ekologija in svoboda) ne pride v poštev, češ da bi bila leva sredina na tak način že vnaprej obsojena na po- Emma Bonino ansa raz. Zelo verjetno se bo Demokratska stranka predstavila s poslancem Fran-cescom Boccio, ki bi ga podprla tudi UDC. Volitve bodo 28. in 29. marca z morebitnimi balotažami 11. in 12. aprila. Potekale bodo v 13 od skupnih 20 italijanskih dežel. Poleg Lacija in Apulije bodo namreč obnovili svoje deželne uprave Piemont, Lombardija, Ligurija, Veneto, Emilija Romagna, Toskana, Marke, Umbri-ja, Kampanija, Kalabrija in Bazilikata. Kandidatne liste je treba vložiti do Renata Polverini ansa 20. februarja, ponekod pa so že zdaj znani glavni kandidati. Tako se v Pie-montu obeta dvoboj med dosedanjo le-vosredinsko predsednico Mercedes Bresso in severnoligašem Robertom Coto na čelu desnosredinske koalicije, v Lombardiji pa dvoboj med dosedanjim desnosredinskim predsednikom Robertom Formigonijem in demokratom Filippom Penatijem na čelu levo-sredinske koalicije. UDC bo v Piemon-tu predvidoma podprla Bresso, v Lom-bardiji pa Formigonija. Alfano in Maroni: V Kalabriji okrepitve proti 'ndrangheti REGGIO CALABRIA - V Kalabrijo bo prišlo šest dodatnih sodnikov in 121 dodatnih pripadnikov sil javnega reda za okrepitev boja proti organiziranemu kriminalu oz. tamkajšnji mafiji - 'ndrangheti, obenem bo v Reg-gio Calabrii tudi sedež vsedržavne agencije za upravljanje premoženja, ki je bilo zaseženo mafiji. To sta na včerajšnjem vrhu na prefekturi v kalabrijski prestolnici napovedala ministra za pravosodje in notranje zadeve, Angelino Alfano in Roberto Maroni, po besedah katerih se država ne bo pustila ustrahovati in bo krepko reagirala na dejanja organiziranega kriminala, kot je bil nedavni bombni atentat na sedež tožilstva v prestolnici Ka-labrije. Ravno včeraj zjutraj so namreč odkrili novo eksplozivno telo na sodišču v Reggio Calabrii, pred vhodi v nekatere trgovine so našli molotovke, neznanci pa so pomazali napis na pročelju sedeža političnega tajništva evropskega poslanca Italije vrednot in bivšega tožilca Luigija De Magistrisa. Kot odgovor na te poteze je sinoči v Reggio Calabrii potekala tudi solidarnostna manifestacija v podporo sodnikom, ki so jo priredili sindikati Cgil, Cisl in Uil, pristopil pa je tudi sindikat Ugl. Potrojitev števila ur dopolnilne blagajne RIM - Po podatkih zavoda INPS se je skupno število ur dopolnilne blagajne v letu 2009 več kot potrojilo. V primerjavi z letom 2008 je bil porast 311-odstoten. INPS pa obenem poudarja, da se je trend v decembru nekoliko zaustavil, saj je bilo ob koncu leta manj prošenj. Predsednik zavoda INPS Antonio Mastropasqua ocenjuje, da je tolikšen porast v letu 2009 posledica novih pravil, po katerih ima pravico do dopolnilne blagajne več delavcev in podjetij. Propadlo srečanje med Schifanijem in Grillom REGGIO EMILIA - Predsednik senata Renato Schifani je zavrnil zahtevo po zasebnem srečanju s komikom in politikom Beppejem Grillom, potem ko je ta predlagal neposreden prenos sestanka prek interneta. To je povedal sam Grillo ob robu srečanja v Reggiu Emilii, na katerem je vprašal Schifanija za pogovor v zvezi z zakonskim predlogom, ki ga je podpisalo 350 tisoč ljudi. Zakonski osnutek ponovno uvaja preferenčne glasove v volilni zakon in predvideva, da v parlamentu ne smejo sedeti osebe, ki so bile obsojene zaradi kaznivih dejanj. Schifani se je vsekakor obvezal, da bo zakonski predlog v doglednem času predmet obravnave v parlamentu. varnost - V Rimu, Milanu in Benetkah Od marca telesni skenerji na treh letališčih RIM - Italija bo po spodletelem božičnem napadu na letu iz Amsterdama v Detroit najkasneje v marcu na letališčih v Rimu, Benetkah in Milanu začela poskusno uvajati telesne skenerje, je po srečanju z letalskimi oblastmi ENAC včeraj napovedal notranji minister Roberto Maroni. »Varnost ima pri Italijanih absolutno prednost. Varnostni ukrepi na italijanskih letališčih so na najvišji ravni,« je povedal Maroni. V prihodnjih treh mesecih bodo za rimsko letališče Fiumicino, milansko Malpenso in tudi za letališče v Benetkah kupili skupaj 10 skenerjev. Omenjena tri letališča so italijanske oblasti izbrale, ker na njih opravijo največ če-zoceanskih letov. Sporne telesne skenerje, ki s pomočjo rentgenskih žarkov ali mikrova-lov omogočajo pregled oseb, kot če bi bile gole, je med članicami EU že uvedla Nizozemska, v Veliki Britaniji pa naj bi jih začeli uporabljati že čez tri tedne. O tem, da bi jih začeli uporabljati, razmišljajo tudi v Franciji in Nemčiji. O mo- ansa rebitni uvedbi telesnih skenerjev po celotni sedemindvajseterici pa so včeraj v Bruslju strokovnjaki EU. Maroni je napovedal, da namerava na neformalnem srečanju notranjih ministrov EU 21. t. m. v Toledu predlagati, naj se za uvedbo telesnih skener-jev odločijo vse članice. Nekatere države se temu upirajo tudi zaradi morebitnih negativnih posledic na zdravje. Za italijansko vlado bo ta problem preučila posebna komisija, od katere Maroni pričakuje, da bo tudi predlagala rešitve za morebitne težave. italija - Nov val podražitev Cena bencina in dizelskega goriva že spet strmo raste RIM - Z novim letom je prišlo tudi do novih podražitev bencina in dizelskega goriva. Po ukrepu družbe Agip, ki se je v torek odločila za podražitev, je spletna stran quo-tidianoenergia.it objavila izsledke lastne monitoraže. Ta je pokazala, da so se za podražitev bencina in dizelskega goriva odločile tudi vse ostale družbe. Cena litra bencina je tako ponekod prekoračila mejo 1,35 evra, cena litra dizelskega goriva pa 1,20 evra. Najvišjo ceno za liter bencina so zabeležili na črpalkah družbe Shell (1,352 evra, tj. + 0,015 evra), ki ji sledi družba Total (1,344 evra), medtem ko niha cena litra bencina pri ostalih družbah med 1,337 in 1,339 evra. Podražitve so po mnenju predsednika organa za varstvo konkurence (Antitrust) Antonia Catricalaja »nerazumljive«. Kot je sam povedal, pa mu ni uspelo dokazati, da so se družbe združile v kartel. »Iz racionalnega vidika podražitev ne razumem, toda iz tehničnega, pravnega in gospodarskega vidika ni dokazov, da predstavljajo te podražitve prestopek,« je še povedal Catricala. Cene so, kot rečeno, zvišale vse družbe. Tako stane liter bencina Api-IP 1,337 evra in liter dizla 1,182 evra, Erg je povišal ceno bencina na 1,339 evra in dizla na 1,184 evra, Shell pa je najdražja tudi glede dizelskega goriva: 1,199 evra. Cene so podražile tudi družbe Esso (1,338 evra za bencin, 1,185 evra za dizel), Q8 (1,338 in 1,183) in Tamoil (1,337 in 1,182), medtem ko je treba za dizel Total odšteti 1,189 evra. loterija italije - Nagrade Pet milijonov v Rim in Verono RIM - Glavni zmagoviti srečki Loterije Italije z nagrado 5 milijonov evrov sta bili prodani v Rimu in na avtocestnem postajališču pri kraju Soave blizu Verone, običajen »lov« na srečneža pa se je že začel. Nagrade so izžrebali med televizijsko oddajo na mreži RAI1 Affari tuoi, toda letos so zabeležili 37-odstoten upad prodanih srečk. Teh je bilo skupno 11.622.620 za skupnih 58.113.100 evrov. Zato je direktor RAI1 Mauro Maz-za tudi napovedal, da bo moral RAI v prihodnosti poskrbeti za privlačnejši televizijski program. Prvorazredne zmagovite srečke so: 5 milijonov evrov dobita imetnika srečk M 860594, prodana v Soaveju (Verona), in B 578553, prodana v Rimu v Ul. Marsi št. 67. Srečka O 935805, prodana v Milanu, je vredna 1,5 milijona evrov, srečka F 642985, prodana v Ascoliju Satrianu (Foggia), je vredna 1,2 milijona evrov, srečka M281628, prodana v Gallarateju (Varese), je vredna milijon evrov, srečka A 727577, prodana v Vallati (Avellino), pa pol milijona evrov. Izžrebali so tudi 10 drugorazrednih srečk po 100 tisoč evrov in 75 tretjerazrednih po 20 tisoč evrov. Srečke z drugorazredno nagrado so: F 301527, prodana v Palermu, G 589875 (Milan), I 277001 (Rim), I 697077 (kraj Villorba pri Trevisu), O 672099 (kraj Capena pri Rimu), A 278825 (Parma), I 164588 (Riccione); F 271453 (Rim), B 028618 (Modena) in A 938269, prodana v kraju Teglio Veneto blizu Benetk. Vse zmagovite srečke so objavljene na spletni strani http://www.estrazionilotte-rie.it/Italia_2009/lotteria_italia_2009_home.htm. 6 Sr eda, 6. januarja 2010 E—Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu cesta za opčine - Pod Trebenskim vrhom goreli odrabljeni avtomobili Na avtoodpadu izbruhnil velik požar Ogenj prizanesel delavcem in gozdu, uničil pa drago stiskalnico - Gost dim je bil viden več kilometrov daleč Mogočen črn dim, ki se je včeraj okrog 10.10 začel dvigati v nebo izpod Trebenskega vrha in vile De Rin, je bil viden več kilometrov naokrog. Več sto metrov visok oblak je bil podoben posledicam bombardiranja. V resnici je šlo za požar, ki se je vnel v avtoodpadu Adriano ob cesti za Opčine. Po pričevanju dveh delavcev, ki sta se za las izognila ognjenim zubljem, naj bi se za požarom skrivali tatovi bencina, po mnenju gasilcev pa sta bila delavca (ali pa njuni delodajalci) neprevidna. Gašenje je trajalo štiri ure. Verjetno bo državno tožilstvo uvedlo preiskavo, da bi razčistilo zadevo in ugotovilo morebitne odgovornosti. Telefon pokrajinskega poveljstva gasilcev je po 10. uri neprestano zvonil. Občani so sporočali, da se nad Sv. Ivanom dviga ogromen oblak dima. V avtoodpad Adriano, ki ga upravlja Rodolfo Crepaldi, se je z Opčin odpravilo pet gasilcev, kmalu zatem pa se jim je pridružilo še 13 gasilcev iz Trsta. Privozili so z osmimi gasilskimi vozili in dvema avtomobiloma. Prihiteli so tudi tržaški mestni redarji, osebje deželne okoljske agencije ARPA in policija. Na koncu odpada, v objemu borovega gozda, je gorelo kakih 70 odrabljenih avtomobilov, del katerih je že šel pod stiskalnico. Ravno stisnjene ostanke avtomobilov je bilo najtežje pogasiti. Plameni so se v glavnem širili po plastičnih odbijačih, načeli so tudi nekaj iglavcev, pravočasen poseg gasilcev (uporabili so tudi pe-nilno sredstvo) in brezvetrje pa sta preprečila gozdni požar. Po štirih urah trdega dela je bilo vsega konec. Upravnik avtoodpada Rodolfo Crepaldi je bil potrt, saj je ogenj uničil 150 tisoč evrov drago stiskalnico, k sreči pa se ni nihče poškodoval. Redarji so zaslišali očividca, ki sta se za las izognila zubljem. Srbski delavec Vlado Krasic, ki dela v odpadu že tri leta in pol, je povedal, da so v zadnjih mesecih imeli opravka s tatovi bencina: »Bencin, ki ga črpamo iz avtomobilov, hranimo v sodih, neznanci pa si ponoči natočijo gorivo v plastične posode in jo uberejo v goščavo. Enkrat so odnesli 150 litrov bencina, drugič sem v gozdu našel polno posodo.« Krasic in njegov sodelavec Darko Dordevic sta dopoldne z rezalnim gorilnikom rezala pločevino avtomobilov, ki so bili namenjeni pod stiskalnico. Dordevic je odrezal kos avtomobila, se obrnil k drugemu vozilu in nenadoma zavohal smrad po dimu. Skočil je vstran, za njegovim hrbtom pa je izbruhnil požar. Pozneje sta mlada delavca opazila, da je bila pri žarišču, skrita pod avtomobilom, plastična posoda za bencin. »Požar sta bržkone povzročila bencin in iskra rezalnega gorilnika,« je menil Krasic. Gasilci, ki so do 17.30 odstranjevali razbitine in pregledovali pogorišče, so vsekakor povedali, da sta delavca rezala blizu plastičnih materialov in sicer skoraj praznih rezervoarjev za gorivo. »Požar je povzročila človeška napaka,« so povedali na openski postaji gasilcev. Agencija ARPA je medtem preverjala kakovost zraka. Avtoodpad se nahaja v nekdanjem kamnolomu, v katerem so pred stoletji črpali pečenjak za gradnjo tržaških palač in cest. Ko se je kamnolom preveč približal vili De Rin, so na istem pobočju odprli nov kamnolom, ki ga je pozneje prevzela družina Faccanoni, po kateri ga danes poznamo. (af) več fotografij na WWW.primorski.eu Gašenje je trajalo približno štiri ure, saj je gorelo okrog sedemdeset odrabljenih vozil. Ogenj se je v glavnem širil po plastičnih odbijačih. kroma Alternativno priznanje Borisu Pahorju Pisatelj Boris Pahor bo prejel priznanje Trst civilna kultura, ki mu ga v bližnji prihodnosti namerava podeliti odbor tržaških intelektualcev v odgovor na zadržanje tržaške občinske uprave, ki Pahorju noče podeliti zaslužnega meščanstva. Boris Pahor, piše v sporočilu, bo priznanje prejel zaradi kulturnega, dostojanstvenega in doslednega protifašističnega prizadevanja, ki je iz njega naredilo živeč simbol odpora proti včerajšnjemu in današnjemu fašizmu v okviru resničnega, multie-tničnega in večkulturnega Trsta. Pobudo bodo predstavili v ponedeljek v Novinarskem krožku na Korzu Italia 13 ob prisotnosti Margherite Hack, Fulvia Camerinija, Uga Pierrija, Claudia Venze, Claudia Cossuja in drugih, prisotna pa bo tudi novinarka dnevnika Corriere della sera Marisa Fumagalli, ki je z zadržanjem tržaške občine do Pahorja seznanila širšo italijansko javnost, pri čemer se je sklicevala na pisanje našega dnevnika. Loterija Italije: 20 tisoč evrov v Trst Med dobitniki nagrad Loterije Italije je tudi srečnež, ki je kupil srečko v tržaški pokrajini. Med izžrebanimi srečkami je namreč tudi srečka L 646992. Njen imetnik si je zagotovil dobitek 20.000 evrov. Tatovi pri O. Krainer Upravnik trgovine s pohištvom O. Krainer, Oddino Krainer, je javil policiji, da so tatovi vlomili v njegovo trgovino v Ulici Flavia 53. To je opazil v sredo zjutraj. Nepovabljeni gostje so razmetali prostore, v iskanju skrite blagajne pa so tudi sneli slike s sten. Po navedbah policije baje niso našli ničesar, so pa razbili vratno okno in poškodovali vrata sama. Forenziki so iskali prstne odtise. Razgrajača prijavili Močno vinjenega 38-letnega Lorenza B. je policija prijavila sodstvu, ker je razgrajal v stanovanjskem bloku v Ul. D'Alviano. Tolkel je in brcal v vrata, za katerimi so bili neki znanci, ki mu seveda niso odprli. Nasilneža, ki je imel v žepu nožek, je mučilo ljubezensko razočaranje. Stanovalci so poklicali policijo, ki je možakarja ovadila zaradi nasilja oz. groženj, motenja počitka in posedovanja noža ter mu naložila globo zaradi vinjenosti. srbsko-pravoslavna skupnost - Včeraj v cerkvi sv. Spiridona Slovesno praznovanje božiča Srbsko-pravoslavna cerkev se še vedno drži julijanskega koledarja, zaradi česar obhaja božič trinajst dni za katoličani Tržaška srbsko-pravoslavna skupnost je včeraj obhajala enega največjih krščanskih praznikov, božič namreč. Kot večina pravoslavnih cerkva, namreč tudi srbska glede verskih praznikov sledi staremu julijanskemu koledarju in obhaja božič trinajst dni za katoliškim in protestantskim svetom, se pravi 7. januarja. Tako je včeraj dopoldne v cerkvi sv. Spiridona potekala slovesna božična liturgija, ki jo je daroval paroh Raško Radovic, obogatilo pa jo je petje cerkvenega zbora. Kot smo že poročali, pa so v sredo, ki je predstavljala božično vigilijo, v cerkvi potekale slovesne večernice, na katerih so verniki prejemali blagoslovljene hrastove vejice (badnjak, simbol hrastove veje, ki na sveti večer oz. dan bedenja gori na ognjišču), ki so jih potem odnesli na svoje domove. Ob priložnosti praznovanja božiča so tla cerkve sv. Spiridona tudi pokrita s slamo v spomin na razmere, v katerih se je rodil Jezus Kristus, ki je prišel na svet v betlehemskem hlevu. V cerkvi sv. Spiridona, katere tla so bila simbolno pokrita s slamo, je božično liturgijo daroval paroh Raško Radovic kroma / GORIŠKI PROSTOR Petek, 8. januarja 2010 7 spomin - V dneh, ko je občinska uprava odločala o častnem meščanstvu Mitji Kosmini Odšel je Brunetto, ki je rešil legendo Barcolane pred esesovci Brunetto Rossetti je jadrnico Nibbio tržaškega Juda skril pred Nemci - Po vojni cela vrsta uspehov V božičnem tednu je usoda po svoje združila dolgoletna protagonista Barcolane, prvega in zadnjega. Na dan, ko je tržaški občinski odbor odobril sklep o podelitvi častnega meščanstva Trsta zadnjemu zmagovalcu, slovenskemu skiperju Mitju Kosmini, je preminil eden od prvih osvajalcev najbolj množične sredozemske regate, Brunetto Rossetti, lastnik legendarnega Nibbia, jadrnice, ki se je udeležila prav vseh 41 izvedb Jesenskega pokala, kot je Barcola-ni uradno ime. Rossetti in Nibbio sta bila na Bar-colanah preteklega stoletja nedeljiv binom. Dokler je zmogel, ga je Brunetto upravljal in z njim osvojil petnajst prvih mest v razredu »paser«, priboril pa si je tudi pokal za trikratno zaporedno zmago. Pred leti se je na domu pod Sv. Jakobom živo spominjal svoje življenjske jadralske sopotnice in njene res posebne zgodbe. Brunetto in Nibbio sta bila skoraj vrstnika. Rossetti je bil letnik 1920, Nib-bio leto mlajši, a se ni »rodil« s tem imenom. Ob rojstvu v tržaški obrtniški ladjedelnici v Ul. Fabbri so leseni jadrnici nadeli žensko ime Darlyng. Njen prvi lastnik je bil Francesco Bucovaz, ki je jadrnico prodal nekemu Antoniu Radivu. Ta ji je »spremenil spol« in Darlyng je postala Furio. Sedanje ime Nibbio je izbral njen tretji lastnik, tržaški Jud Giuseppe Piazza, direktor tržaške tovarne tobačnega papirja in igralnih kart. »Bil je čudovit človek,« se ga je spominjal Rossetti. »Spoznala sva se še pred vojno v tržaškem jadralnem klubu. Leta 1943 je zaslutil, da mu Nemci strežejo po življenju. Prišel je k meni in me prosil, ali lahko prepiše jadrnico na moje ime, da mu je ne bi - kot Judu - zaplenili.« Rossetti je privolil. Kmalu nato so Piazzo odpeljali v Nemčijo; njega, njegovo slepo mamo, očeta in sestro. Niso se več vrnili. Nibbio je ostal v Trstu. A nekdo si ga je hotel prilastiti. Obvestil je esesov-ce, ti so prišli v jadralni klub, da bi barko odpeljali, a so naleteli na zelo energičnega predsednika kluba, ki jim je sveto zagotovil, da v njegovem društvu ni nobene judovske jadrnice. Nekaj let po vojni je Rossetti izvedel za ovaduha: bil je lastnik ene od tržaških javnih hiš. Nibbia res ni bilo v jadralnem klubu. Rossetti ga je s prijatelji najprej »shranil« v skladišče krompirja v Ul. Macchiavelli. Zatem ga je pripeljal v kanal pri Ponterošu, nato v kontovelski kmetijstvo Pristojbine za zdravstveno kontrolo ne bo Kot smo že poročali, je bilo plačilo pristojbine za zdravstvene kontrole za kmetije pod vprašajem. Pristojbina je namreč vzela v poštev kmetijska gospodarstva, ki prodajajo svoje pridelke in proizvode pretežno na debelo (nad 51 odstotkov prometa). Vse deželne kmečke organizacije, med temi tudi Kmečka zveza, so na deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino naslovile zahtevo, da so vse kmetije, ne glede na način prodaje, oproščene plačevanja te pristojbine. Deželna uprava je zahtevo sprejela, kot sta to že pred tem storili deželi Lom-bardija in Toskana, in sklenila, da se za podjetja primarne proizvodnje (med katere spadajo vsa kmetijska gospodarstva) ne izvaja deželni odlok št. 194/2008, ki je uvedel pristojbino za zdravstveno kontrolo. portič pri Čedasu. Tam je nekdo na bok jadrnice narisal Davidovo zvezdo. Bru-netto ji je moral na vrat na nos poiskati varnejše mesto in je z njo prive-slal do Lazareta, kjer je ostala vse do konca vojne. Po vojni je Rossetti jadrnico popravil in jo uredil. Nibbio je v dolžino meril (in še meri) šest metrov, dva v širino, na 11-metrskem jamboru pa lahko razpne 33 kvadratnih metrov jader, kar je bilo »za povojne čase kar precej.« »Takoj po vojni smo si pomagali, kot smo pač znali. Flok smo na primer izdelali iz platna fašistične železniške policije,« se je živo spominjal jadralec. Tudi prva povojna regata mu je ostala živo v spominu. Poleti 45 so se v Tržaškem zalivu pomerile štiri jadrnice: Nibbio in jadrnice nekega potapljača, nekega mehanika in nekega Štruklja, ki je imel v Trstu trgovino s športnimi rekviziti. »Pred vojno smo prirejali regate od Trsta do Izole in nazaj, takrat pa je bila Istra že pod jugoslovansko upravo, zato smo morali regato prilagoditi novim političnim razmeram,« je pripovedoval Rossetti. In kdo je zmagal na tisti prvi povojni regati? »Zmaga ni bila pomembna. Pomembno je bilo le, da smo končno lahko spet jadrali in uživali v jadranju,« se je izvil jadralec, ki pa je »izdal« nagrado: »Tekmovali smo za zaboj sardonov.« Slabega četrt stoletja pozneje, 20. Rossettijev Nibbio v Tržaškem zalivu (Fotodomani), levo pa Brunetto Rossetti z delom osvojenih pokalov (Foto Marjan Kemperle) oktobra 1969, se je Rossettijev Nibbio udeležil prvega Jesenskega pokala, prve Barcolane. Med 51 jadrnicami je zmagala jadrnica Betelgeuse nekega kapitana Nappa, Nibbio pa se je »po izredni preizkušnji« uvrstil na absolutno četrto mesto in na prvo mesto v razredu »paser«. Rossetti se je namučil z regato še pred startom. Barkovljani mu niso hoteli dovoliti udeležbe, ker so pravili, da je Nibbio prehiter. Regata je bila omejena na jadrnice do dolžine 7,32 metra. Rossetti je organizatorje vendarle pre-prosil, da so ga pustili na regato. Za Nib-bia, ki meri 6 metrov, so »ustanovili« poseben razred »paser«, tako je lahko Ros-setti v lahki sapici zajadral svoji prvi od petnajstih razrednih zmag naproti. Nibbio je osvojil tudi eno tretje in eno četrto absolutno mesto. Imel pa je tudi priložnost za zmago. »Vodili smo, a mi jo je sunek vetra spodnesel. V bo-naci sem zaznal, da prihaja sunek, mu sledil, pa me je odnesel v nasprotno smer, vse tja do tržaške Pomorske postaje. Najhujše je bilo po regati, ko so me prijatelji nahrulili zaradi spodletele zmage,« je v začetku novega tisočletja obujal sladke in grenke jadralske trenutke Brunetto Rossetti. Z leti se je Barcolana spremenila v pravi jadralsko-medijski spektakel. »Množičnost je ovrednotila regato, poznajo jo po vsej Evropi, s prihodom velikih jadrnic si je tudi na Barcolani utrla pot profesionalnost.« Tudi Brunetta Rossettija so vabili na druge jadrnice, a Tržačan ni nikoli zapustil svojega Nib-bia. Vedno mu je ostal zvest. Tudi ko ga je predal v upravljanje drugim, prijateljem, je hotel ob vsaki Barcolani vedeti, ali je jadrnica primerno pripravljena, urejena, in po televiziji pozorno sledil, da bi ga njegovo vešče oko izsledilo med tisoči in več jader. Na letošnji regati bo Nibbio prvič po 41 letih jadral sam, brez Brunettove očetovske roke in njegovega pozornega pogleda. Le smrt ga je lahko za vedno ločila od jadrnice, ki jo je rešil pred ese-sovci in jo popeljal v legendo Barcolane. Marjan Kemperle V Itisu predvajanje filma Viva Zapata! V domu Itis v Ul. Pascoli 31 bodo danes popoldne ob 16.30 predvajali film režiserja Elie Kazana Viva Zapata!, ki prikazuje življenje znanega mehiškega revolucionarja Emiliana Zapa-te. Scenarij je napisal John Steinbeck, v filmu pa nastopa sloviti Marlon Brando. Ogled filma spada v niz predvajanja velikih zgodovinskih filmov, ki ga je pripravil kulturni delavec Edoardo Kanzian z združenjem Il pane e le rose. Vstop je prost. Koncert ob zaključku božičnih praznikov Združenje Friedrich Schiller prireja danes v Beethovnovi dvorani v Ul. Coroneo 15 ob 18. uri koncert ob zaključku božičnih praznikov v sodelovanju z Nemškim dobrodelnim društvom in zborom Univerze za tretje življenjsko obdobje D. Dobrina. Vstop je prost, vabljeni pa so člani, simpatizerji in ljubitelji glasbe. V baru-knjigarni Knulp vokalna jazz glasba V baru-knjigarni Knulp v Ul. Madonna del Mare 7/a bo drevi ob 20.45 prvo letošnje srečanje z glasbo v živo v okviru niza, ki ga prireja tržaški jazzovski krožek Thelonious. Nastopil bo vokalni kvartet Vocinconsue-te, ki ga sestavljajo Annalisa Ponton, Chiara De Santi, Lucia Mattiussi in Elisa Ulian, ki je tudi umetniški vodja skupine. Sneg: Tommasini zavrača očitke »Ne drži, da pokrajinska uprava med ponedeljkovim obilnim sneženjem ni pravočasno ukrepala. Nasprotno, na pokrajinskih cestah št. 1, ki povezuje Opčine in Bazovico, in št. 35 na odseku med openskim križiščem in Bani so bila vozila za češče-nje cest na delu že ob 10. uri.« To je poudaril včeraj v tiskovni noti pristojni pokrajinski odbornik Mauro Tommasini, ki je tako zavrnil vsako kritiko na račun pokrajinske uprave. Omenjeni cesti sta imeli na osnovi navodil prefekture prednost, ker se ju lahko poslužujejo tovornjaki v primeru zaprtja hitre ceste, je dodal Tommasini. Dejstvo, da je bila pokrajinska cesta št. 1 sredi dneva še zasnežena, pa gre pripisati izključno izrednemu sneženju, je še povedal odbornik in napovedal dodatno srečanje med pokrajinsko upravo in okoliškimi občinami glede prednostnih ukrepov v primeru slabega vremena, ki bo v januarju. briščiki - Pobuda zgoniške občinske uprave Pozornost do starejših občanov Novoletni pozdrav župana Mirka Sardoča, »vedeževalka« Vesna Hrovatin, glasba Kraškega šopka, darila društva Briščiki in lovski golaž Udeleženci srečanja zgoniških starejših občanov so se združili ob pogrnjenih mizah Uprava Občine Zgonik je tudi letos ob novem letu priredila srečanje za starejše občane, ki so se v velikem številu zbrali v torek, 5. januarja, v kulturnem središču v Briščikih. Tu so jih sprejeli zgoniški občinski upravitelji z županom Mirkom Sardočem na čelu, ki je vsem prisotnim čestital ob praznikih in jim zaželel vse dobro v letu 2010, ter člani KRD Dom Briščiki in Društva slovenskih lovcev FJK Doberdob, ki so pripravili gostom odličen lovski golaž. Za dobro razpoloženje so poskrbeli »vedeževalka« Vesna Hrovatin in glasbeni trio Kraški šopek, medtem ko so člani društva Briščiki obdarili vse prisotne. Občinska uprava je izkoristila novoletno priložnost za počastitev najstarejše udeleženke srečanja in sicer gospe Giuseppine Valentinčič . Razposajena druščina se je v društvenih prostorih zadržala do poznih ur, kar dokazuje, da je ta dan med starejšimi občani še kako priljubljen. (ŽP) 8 Petek, 8. januarja 2010 TRST / dvorana tripcovich - Camerata strumentale italiana Z orkestrom je zaigral harmonikar Igor Zobin Koncert, za katerega je dala pobudo Pokrajina Trst, je sodil v niz prazničnih prireditev Člani skupine Camerata strumentale italiana so s svojim sproščenim pristopom, raznolikim repertoarjem in izvirnimi glasbenimi projekti primerni posredniki prazničnih voščil. Med letošnjimi božičnimi in novoletnimi prazniki so kar dvakrat z odlično obiskanima koncertoma v dvorani Tripcovich potrdili, da so zelo priljubljeni pri domači publiki. Po tradicionalni matineji na dan svetega Štefana je to sredo sledila novejša tradicija glasbenega praznovanja dneva svetih treh kraljev s koncertom, do katerega je prišlo na pobudo Pokrajine Trst. Starka Befana je ob vhodu v dvorano delila koncertne liste in bombone obiskovalcem vseh starosti (med temi je bila tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat), ki so brezplačno sledili skoraj dvournemu koncertu. Dirigent Fabrizio Ficiur je ponudil publiki »pokušnjo« različnih stilov, ki se je pričela pri beneškem baroku z znanim koncertom v h molu za štiri violine in godala Antonia Vivaldija. Tudi manj vešči poslušalci poznajo vse stavke tega koncerta, kar daje solistom večjo odgovornost pri precej zahtevni izvedbi. Člani orkestra so zaigrali skladbo dovolj smiselno, a brez posebnih fines v oblikovanju zvoka, kar je prišlo do izraza predvsem v neuravovešeni kombinaciji članov kvarteta. Program se je nadaljeval z ravno tako znano Malo nočno glasbo Wolf-ganga Amadeusa Mozarta, ki je zazve-nela v kipečih, živahnih tempih. Med dopadljivimi skladbami, ki se od prve do zadnje note prikupijo poslušalcem, je tudi Brittnova Simple Symphony, mali biser angleške literature 20.stole-tja, ki so jo orkestraši zaigrali navdušeno in s poudarjanjem njene komorne sporočilnosti v niansah pianov. Višek programa je bila izvedba koncerta za harmoniko in orkester Aconcagua Astorja Piazzolle, pri katerem je s solistično vlogo nastopil gost večera Igor Zobin. Tržaški harmonikar je tudi ob tej priložnosti potrdil vsestransko obvladanje odra, skladbe in izvedbe. Spevnost, strast in melanholija Piaz-zollove glasbe so zapele v široki ek-spresivni paleti harmonikarja, v dobrem soglasju z navdahnjenim orkestrom, ki je ubral toplino mehkega in čustvenega izraza. Godalno zasedbo sta za to izvedbo okrepila še mlad pianist Matjaž Zobec, ki je že igral s tem orkestrom ob izvedbi iste skladbe na devinskem gradu v okviru koncertov ob stoletnici Glasbene matice, in harfistka Tatiana Donis, ki je ponudila solistu zanesljivo in tankočutno osnovo, kar je prišlo do izraza predvsem v tesnem dialogu drugega stavka. Odobravanju zadovoljne publike se je Zobin oddolžil še s solo dodatkom iz opusa Vladimira Zolota-reva. Koncertna kariera nadarjenega harmonikarja se je v zadnjih letih razvila z umetniškimi podvigi v državnem in mednarodnem merilu; dolgo vrsto koncertnih obveznosti bodo v prvih dveh mesecih novega leta podaljšali koncerti v sodelovanju z mladinskim orkestrom Accademia del Concerto v Vicenzi in na festivalu sodobne glasbe Nuova Musica v Turinu z orkestrom Italijanske radiotelevizije. Orkester Camerata strumentale italiana je zaključil koncert v dvorani Tripcovich s prepričljivo izvedbo izbora skladb Leroya Andersona, ki jo je obarval tudi kanček humorja pri mi-javkanju »mačje« glasbe The Walzing Cat in z uporabo budilke pri skladbi The Syncopated Clock. Glasbeniki so se z muzikaličnostjo vživeli v plese, ki jih je ameriški pianist v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja pisal, večkrat v jazzovskem duhu, tudi za orkester Boston Pops. Njihovi ritmi in melodije so prevzeli tudi publiko, ki je s svojim odobravanjem in številno prisotnostjo potrdila, da je tradicija tega prazničnega koncerta vredna nadaljevanja. (ROP) Igor Zobin z orkestrom med koncertom v dvorani Tripcovich kroma rossetti - V kavarni Andro Merkù dvakrat s svojim Bravomabasta!!! V kavarni tržaškega gledališča Rossetti bo danes in v sredo, 20. januarja, ob 22. uri nadvse živahno. Na priložnostni oder bo stopil priznani vodja radijskih oddaj slovenski komik Andro Merku s predstavo Bravomabasta!!!, ki si jo je sam zamislil in priredil za oder. Tržaški showman bo dal duška svojemu imitatorskemu talentu in ob klavirju publiki postregel z enkratnim dinamičnim onemanshowom. Seveda ne bodo izostale osebnosti, ki so Merkuju posebno »pri srcu«, se pravi astro-nomka Margherita Hack in predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, kot napoveduje, pa bo udaril po aktualnem političnem dogajanju na državni, deželni in pa mestni ravni, gledalce pa čaka tudi nekaj simpatičnih presenečenj. Komik se je dela lotil pred nekaj meseci, na pomoč pa mu je priskočil tudi novinar našega dnevnika in poznavalec satire Marjan Kemperle. Vstopnice so na voljo pri blagajni gledališča Rossetti že jutri, zanje pa bo treba odšteti 10 evrov. Kdor bo večerjal v kavarni pa si bo lahko brezplačno ogledal predstavo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.ilrossetti.it oz. na tel. št. 040/3593511. 43. kraški pust - Čez mesec dni povorka Samo do jutri je še čas za predložitev tehničnega pregleda vozov Za 43. izvedbo Kraškega pusta, ki se bo razživela čez mesec dni, je že vse nared. Vaški pustni navdušenci pridno izdelujejo in krasijo vozove, skupine pa se pripravljajo na posebno doživetje po openskih ulicah, kjer bodo vsem pokazali sadove natančnega in trmastega dela. Organizacijski odbor Kraškega pusta poziva vse, ki se nameravajo udeležiti letošnje pustne povorke, da predložijo čimprej tehnični pregled vozov in naslov slednjih ter naslov skupin tako v slovenščini kot v italijanščini v bar Prosvetnega doma, saj jutri, 9. januarja, zapade rok oddaje. Kdor tega ne bo storil, se ne bo mogel udeležiti 43. pustne po-vorke. Naslednji sestanek odbornikov s predstavniki vasi bo v kratkem. Živjo pust! -met- Na sliki KROMA arhivski posnetek lanske povorke na 42. Kraškem pustu. Podobni prizori se bodo ponovili čez mesec dni. Včeraj danes Danes, PETEK, 8. januarja 2010 SEVERIN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.39 -Dolžina dneva 8.54 - Luna vzide ob 1.21 in zatone ob 11.27. Jutri, SOBOTA, 9. januarja 2010 JULIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,1 stopinje C, zračni tlak 1009,8 mb raste, veter 2 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 82-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C. □ Lekarne Do sobote 9. januarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. au Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Io, loro e Lara«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Soul Kitchen«. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Io, loro e Lara«; 20.20, 22.00 »Rec 2«; 18.00, 20.00, 22.00 »Il riccio«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il mondo dei replicanti«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Hachiko«; 18.10 »Piovono polpette - 3D«; 16.30, 19.50, 22.15 »Sherlock Holmes«; 16.00, 22.00 »Natale a Beverly Hills«; 16.20, 18.20 »La principessa e il ranocchio«; 16.15, 20.00 »A Christmas Carol - 3D«. FELLINI - 16.45 »Arthur e la vendetta di Maltazard«; 18.30, 22.15 »Io e Marylin«; 20.30 »Natale a Beverly Hills«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Dieci inverni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'eleganza del riccio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hachiko, il tuo migliore amico«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00 »Dobrodošli v deželi zombijev«; 16.30, 19.00, 21.30, 0.00 »Scherlock Holmes«; 16.10 »Planet 51«; 15.20, 18.30, 21.40 »Avatar 3D«; 19.40, 21.50, 0.10 »Ljubezen, ločitev in nekaj vmes«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Sherlock Holmes«; 22.15 »A serious man«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Piovono polpette 3D«; Dvorana 3: 18.15, 22.15 »Rec 2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il mondo dei replicanti«; Dvorana 4: 20.30, 22.20 »Brothers«; 16.45, 18.20 »La principessa e il ra-nocchio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.00 »Io, loro e Lara«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Il riccio«; Dvorana 3: 18.00, 20.20, 22.10 »Il mondo dei replicanti«; Dvorana 4: 18.00 »Hachi-ko«; 20.20, 22.15 »Brothers«; Dvorana 5: 17.30 »La principessa e il ranocchio«; 19.50, 22.10 »Sherlock Holmes«. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 8. januarja 2010 9 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Informativna srečanja se bodo odvijala po sledečem razporedu: OV Mavrica Milje - 11. januarja ob 16.30; OV Mi-školin Boršt - 11. januarja ob 16.30; OV Kekec Boljunec - 11. januarja ob 16.30; OV Pika Nogavička Dolina - 11. januarja ob 16.30; OV Palčica Ricma-nje - 20. januarja ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - danes, 8. januarja ob 17.00; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. januarja ob 16.15; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 11. januarja ob 17.00; COŠ »l . Bubnič« Milje - 11. januarja ob 17.30. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja. UČITELJI COŠ GRBEC STEPANČIČ vabijo starše otrok, ki obiskujejo 3. letnik otroškega vrtca na dneve odprtih vrat in obisk didaktičnih dejavnosti v kombiniranih razredih v dneh 11., 12. in 13. januarja, od 8.00 do 9.30. Zainteresirane starše prosimo, da se predhodno telefonsko najavijo na tel. št. 040-834379. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da v ponedeljek, 11. januarja, ob 16.30 bo na sedežu ravnateljstva v Ul. Caravaggio 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjer-ju. Dnevi odprtih vrat v Barkovljah (Ul. Vallicula, 11) bodo v ponedeljek, 1., 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. Dnevi odprtih vrat v Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) bodo v torek, 2., 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razširilo paleto naslovnikov za vključitev v prednostne sezname učnega osebja. Tudi suplenti, ki so bili v š.l. 2008/09 imenovani iz zavodskih lestvic za nepretrgoma za 180 dni, smejo namreč vložiti tozadevno prošnjo, in sicer do 14. januarja na tajništvo šole, na kateri so poučevali. Obrazci so na razpolago na spletni strani ministrstva za šolstvo. Dodatne informacije na tajništvih šol in na Uradu za slovenske šole. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri bo na sedežu v Ul. Ca-ravaggio 4 informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v š.l. 2010/2011 obiskovali prvi razred osnovne šole na ravnateljstvu pri vv. Ivanu. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. Loterija 7. januarja 2010 Bari 22 69 39 89 90 Cagliari 89 82 85 81 1 Firence 37 23 19 67 16 Genova 29 61 67 7 68 Milan 22 35 68 39 38 Neapelj 64 72 33 1 11 Palermo 47 31 68 70 79 Rim 57 33 17 20 87 Turin 87 88 31 17 82 Benetke 76 36 63 75 1 Nazionale 63 10 16 4 57 Super Enalotto št. 3 13 24 26 34 76 77 jolly 80 Nagradni sklad 4.409.032,15 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 117.207.089,73 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 15 dobitnikov s 5 točkami 44.090,33 € 1.574 dobitnikov s 4 točkami 420,17 € 67.010 dobitnikov s 3 točkami 19,73 € Superstar 75 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 9 dobitnikov s 4 točkami 42.017,00 € 289 dobitnikov s 3 točkami 1.973,00 € 4.693 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 31.871 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 71.640 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Čestitke Danes slavi v Mariboru naša draga NADA RAJHER 60. rojstni dan. Jutri pa se bo združila z nami, da ji voščimo vse najboljše in najlepše. Sestrične z družinami. Ü3 Obvestila KRUT obvešča, da bodo danes, 8. januarja, uradi odprti od 9. do 13. ure. Od 11. januarja dalje se bodo dejavnosti odvijale po ustaljenem urniku. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vadba prične danes, 8. januarja. Urnik: ob petkih od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00; ob torkih pa od 18.00 do 19.00, od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00. Za jutranjo vadbo ob ponedeljkih od 9.30 do 10.30 pa predhodno kličite na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822. PRAZNIK KULTURE IN ŠPORTA 2009 Danes, 8. januarja, bo ob 20. uri v občinski telovadnici v iabrežini nagrajevanje športnic in športnikov, ki so v sezoni 2008/2009 dosegli vidne rezultate in uspehe. Priznanja prejmejo tudi vsa športna in kulturna društva občine Devin-Nabrežina za delovanje v letu 2009. IZOBRAŽEVALNI TEČAJ - Študijski center Melanie Klein prireja izobraževalni tečaj za vse, ki bi radi spoznali delovanje in delo v jaslih. Tečaj zaobjema štiri srečanja po štiri ure, vršil pa se bo na sedežu društva v ul. Cicerone št. 8. Podrobne informacije in prijave: 328-4559414, www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org. Število mest je omejeno. MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja božični koncert v soboto, 9. januarja 2010, ob 20. uri v boljunski župnijski cerkvi. Sodelujejo: Otroška skupina Mladinskega Doma Boljunec, Domače cerkvene pevke, MePZ in MoPZ Sveti Jernej z Opčin in MePZ Sveta Lucija pri PortorožuGospa Zlata Kra-ševec bo spregovorila o Božiču. Toplo vabljeni. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA poziva vse, ki se nameravajo udeležiti letošnje 43. pustne povorke, da oddajo tehnični pregled vozov in naslov slednjih ter naslov skupin v slovenščini in italijanščini do sobote, 9. januarja, v baru Prosvetnega doma. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU prireja niz božičnih pesmi v domovih za ostarele v tržaški pokrajini, naslednji bo v soboto, 9. januarja, ob 16. uri v domu šolskih sester pri sv. Ivanu v Trstu (Ul. delle Doc-ce 34), kjer bo nastopila mlajša dekliška pevska skupina »Vesela pomlad« z Opčin, ki jo vodi Mira Fabjan. Vabljeni tudi sorodniki in znanci gostov doma. AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev v Forni di Sopra v nedeljo, 10. januarja, avtobusni prevoz za člane društva. Predviden odhod avtobusa: ob 6.30 iz parkirišča izpred bencinske črpalke Esso na Opčinah. Tel. št.: 347-4421131 (Valentina Suber), 347-5292058 (SK Brdina), www.skbrdina.org, info@skbrdi-na.org. OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽINI obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za dopust do nedelje, 10. januarja. Svoje duri bo redno odprla s ponedeljkom, 11. januarja. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 10. januarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Pekarna Miš-Maš« v izvedbi Dramske skupine Bovec. Prva predstava bo ob 16. uri (red Sonček), druga ob 17.30 (red Zvezda) v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD VIGRED sporoča, da so društveni koledarji na razpolago v gostilni Gruden v Šempolaju, v kavarni Gruden in v knjigarni Terčon v Nabrežini ter pri društvenih odbornikih. SMUČARSKI ODSEK SPDT bo tudi letos priredil sobote na snegu za osnovnošolce v januarju in februarju 2010. Podrobne informacije bomo objavili na Primorskem dnevniku in na spletni strani ww.spdt.org. V BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo blagoslov otrok v nedeljo, 10. januarja, med mašo od 11. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. januarja, na predstavitev »Goriške knjige«, ki jo je uredila Lojzka Bratuž. Predstavila jo bo Marija Pirjevec. Začetek ob 20.30. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi člane na redni občni zbor, ki bo na sedežu v Pa-dričah v torek, 12. januarja, v prvem sklicanju ob 20. uri v drugem ob 20.30. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v sredo, 13. januarja, ob 19. uri ob prvem in ob 19.30 ob drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 13. januarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici Sv. Frančiška 20. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 14. januarja, predavanje dr. Andreja Šmuca »Velika izumiranja v geološki zgodovini. Večer bo ob 20.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Eno uro pred predavanjem je možna poravnava članarine 2010. Vabljeni! SC MELANIE KLEIN v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu za dojenčke začeli v petek, 15., oz. v soboto, 16. januarja, s sledečim urnikom: skupina 0 - 12 mesecev ob petkih zjutraj, skupina 12 - 36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije:info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328 -4559414. Število mest je omejeno. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria iz Trsta Onlus in Andos Onlus iz Tržiča s sodelovanjem storitvenim centrom volonterstva vabijo v skupino »Ponujam ti roko: samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe«. Prvo srečanje bo v torek, 19. januarja, ob 17. uri v storitvenem centru volonterstva (Centro servizi vo-lontariato) v Trstu, Galleria Fenice 2, tretje nadstropje. Predvideno je 10 brezplačnih srečanj s psihologom. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2009 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do ponedeljka, 1. februarja 2010. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12. Vse potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Na-brežina 102, tel. 2017370. 13 Prireditve SKD VIGRED vabi v sredo, 13. januarja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na ogled filma »Trst je naš«. 17. MEDNARODNI FESTIVAL AVE NINCHI bo na sporedu v soboto, 9. januarja, ob 19. uri v občinski telovadnici v Nabrežini, v priredbi združenja LArmonia. Gostovala bo dramska skupina La Stropula krožka AC-LI iz ul. San Nicolo (Tržič-GO) s predstavo »Ugo xe qua«, briljantno komedijo v narečju. Besedilo in režija: Luciana Ricchi (www.teatroarmo-nia.it). GODBENO DRUŠTVO PARMA iz Trebč prireja novoletni koncert v soboto, 9. januarja 2010, v Ljudskem domu v Trebčah ob 20.30. Toplo vabljeni. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pod vodstvom Alessandra Švaba vabi v soboto, 9. januarja, ob 20.00 v Ljudski dom v Križ na novoletni koncert. Sodelujejo pevci akademije, pihalni orkester Ricmanje in OPZ Fran Venturini Domjo. RAZVOJNO ZDRUŽENJE REPENTA-BOR IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST RE-PENTABOR vabita na »Božično novoletni koncert« v soboto, 9. januarja, ob 17. uri v cerkvi Marije Vne-bovzete na Tabru. SKLAD MITJA ČUK vabi na božični dobrodelni koncert v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Tržaška ženska vokalna skupina Cappella civica, flavtist Gior- gio Marcossi in kitarist Marko Feri pod vodstvom dirigenta Marca So-fianopula bodo izvedli stare božične himne in hvalnice ter skladbe iz slovenske, istrske, ruske, španske, angleške, nemške, francoske in grške božične tradicije. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 10. januarja 2010, ob 18. uri na koncert »V soju dišečih sveč...«. Nastopata ŽPS »Dekleta s Škofij« in ŽPS »Ivan Grbec«. Vodi Marjetka Popovski. MEPZ GORJANSKO vabi na »Božično novoletni koncert« v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri, v Vaški dom, Gor-jansko. Najprej se bo predstavil domači zbor MePZ Gorjansko, nato bo kot solist ob klavirski spremljavi Ingrid Tavčar zapel basist Goran Ruz-zier. Glavno vlogo pri oblikovanju pevskega večera bodo imeli gostje MePZ F.S. Sedej iz Števerjana z dirigentko Aleksandro Pertot. Vabljeni! SKD TABOR v sodelovanju z ZSKD -Openska glasbena srečanja v nedeljo, 10. januarja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah novoletni koncert s pihalnim orkestrom iz Komna, dirigent Simon Perčič, Uroš Pavlovič, trobenta. Vljudno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Milje, Stolnica, 10. januarja, ob 15.30 nastopata DPZ Kraški slavček-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan) in Kvartet Nomos-Trst (umetniški vodja Aljoša Tavčar). SKD F. PREŠEREN iz Boljunca - Skupina 35-55 prireja v četrtek, 14. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren predavanje Maurizia Radacicha (v italijanščini) »Mlini v dolini Glinščice«. Vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. H Mali oglasi OB PRILIKI POLNOČNICE sem na Re- pentabru izgubila predragi spomin, zapestnico iz belega in rumenega zlata. Poštenega najditelja prosim, da me pokliče na tel. št.: 00386-31684137 (Ivica). PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane. Tel. št.: 338-7412320. PRODAM čistokrvni psički nemškega ovčarja po zelo ugodni ceni. Tel. št. 339-5472406. PRODAM ekološki teran PTP in belo vino Malvazija-Vitovska, s certifikatom. Tel. št.: 00386-57668245. PRODAM hrastova drva za kurjavo. Tel.: 335-5319333. PRODAM stenski klavir črne barve v dobrem stanju. Cena ugodna po dogovoru. Tel. št.: 040-417735 (ob večernih urah). PRODAM STANOVANJE na Opčinah 110 kv.m., v dobrem stanju, prvo nadstropje, dnevna soba, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, balkon, shramba, pokrito parkirno mesto, cena 230.000 evrov. Brez posrednikov. Tel. 3497878267. Z JANUARJEM oddamo v najem opremljeno stanovanje (55 kv. metrov) na Proseku v prvem nadstropju, s parkiriščem in samostojnim ogrevanjem. Tel. 331-1129574. ZA SV. ŠTEFAN sem izgubil šop ključev od 10.30 do 11.00 v Mačkoljah pred pokopališčem ali v Boljuncu na 'Gorici' v bližini telefonske kabine. Poštenemu najditelju nagrada. Prosimo, če jih pustite pri Nataši v baru ali v Mačkoljah v župnišču. Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 64. Nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040-229439. OSMICO je odprl Paolo Pernarcich, Medja Vas 21. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Prispevki Ob prvi obletnici smrti dragega Gigija Škabarja se ga spominja Silva Bogatec ter daruje 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Križa. V spomin na dragega Ivana Čuka darujeta Mira in Sara 100,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na drago Ivanko Colja darujeta Barbara in Marta 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ivana Čuka daruje Elva 25,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na draga Nešto in Ladota Uk-mar darujeta Nela in Dunja 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Ivanko Tomažič vd. Colja darujeta Majda in Darjo Štoka 30,00 evrov za KD Vigred. V spomin na prof. Nadjo Pahor Verri darujeta Diomira in Drago Bajc 50,00 evrov za KŠD Rojanski Krpan. V spomin na Angelo Legiša darujeta Marta in Verenka 50,00 evrov za mavhinjsko cerkev, v isti namen darujejo n.n. 75,00 evrov za cvetje v mavhinjski cerkvi. V spomin na Angelo Legiša daruje Norma Gabrovec 30,00 evrov za Mavhinj-ski cerkveni pevski zbor. V spomin na Ivanko Tomažič vd. Colja darujejo Eda, Miranda in Lučka Batista 30,00 evrov za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na drago Angelo Lukač por. Viller darujejo družine Geri, Racman in Gombač 50,00 evrov za kapelico v Gročani. V spomin na drago Nadjo Pahor Verri darujejo bivši sošolci in prijatelji 100,00 evrov za KŠD Rojanski Krpan. V počastitev spomina Nadje Pahor Ver-ri in Ivanke Tomažič Colja darujeta Silvana in Vojko Slavec 50,00 evrov za slovenski Dijaški dom S. Kosovel. V spomin na drago Ivanko Colja darujeta Nada in Uča Gašperšič 50,00 evrov za Krut. V spomin na Nadjo Pahor Verri daruje Elva 25,00 evrov za KŠD Rojanski Krpan. Ob 4. obletnici smrti nepozabnega očeta daruje hčerka Dolores z družino 20,00 evrov za cerkev sv. Florjana (Bani). V spomin na dragega Ivana darujeta Mira in Sara 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Egona Emilija in Ivana Čuka darujeta Miranda in Renato Blason 20,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomina na Nadjo Pahor vd. Verč in na Ivanko Colja daruje Stanka Hrovatin 60,00 evrov za Knjižnico Pinko Toma-žič in tovariši. V spomin na drago hčerko Bredo in moža Hermana daruje Marija Legiša vd. Klanjšček 25,00 evrov za MPZ Fantje izpod Grmade ter 25,00 evrov za Ženski zbor Devin. Ob priliki novega leta daruje Ivan Perdec 15,00 evrov za MPZ Fantje izpod Grmade. t Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in stric Svetomir Čok (Cveto) Žalostno vest sporočajo žena Draga, nečakinji Sonja in Slavica z družinama, svakinja Tončka ter Livia z družino Pogreb bo v ponedeljek, 11. januarja, ob 10.30 iz ulice Costalunga v cerkev v Bo-ljunec. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Boljunec, Koper, 8. januarja 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje Vojki in družini SKD Lipa ter pevke in pevci MePZ in MoVS 10 Petek, 8. januarja 2010 KULTURA / slovensko stalno gledališče - V tržaškem Kulturnem domu predstavili sezono 2010 Brez ljubezni, vere in upanja ne moreš graditi teatra Bogata abonmajska ponudba za vse okuse - Bassa Poropat: Zaprtje gledališča bi bila tragedija za tržaško skupnost Slovensko stalno gledališče je končno tudi uradno stopilo v sezono 2010. To je storilo z včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri je predstavilo letošnji izredno bogat spored: trinajst kulturnih dogodkov, ki občinstvu obljubljajo gledališke in glasbene užitke. Tako na velikem kot na malem tržaškem odru (goriški abonma je trenutno še v dodelavi) se bodo zvrstile monodrame, komedije, a tudi koncerti in celo muzikal. Prva premiera bo 21. januarja, ko bodo v režiji Paola Ma-gellija na velikem odru zaživele tri enode-janke Antona Pavloviča Čehova. Da težav SSG-ja še ni mogoče arhivirati, je uvodoma spomnil odvetnik Andrej Berdon, ki je bil s Paolom Marchesijem pooblaščen, da preuči finančno stanje teatra in sestavi »solidno predvidevanje poslovnega leta 2010«. Svoje ugotovitve bosta javnosti predstavila prihodnji teden, proračun pa bo morala nato odobriti skupščina, v kateri sedijo predstavniki javnih uprav in gledališča. Berdon je vsekakor izrazil zadovoljstvo nad prvim prilivom sredstev, ki je omogočil začetek delovanje. Direktor Tomaž Ban je opozoril, da je kljub krajši in varčevalni sezoni letošnji abonma bogatejši od prejšnjih. Domača produkcijska dejavnost bo sicer delno okrnjena, abo-nenti pa bodo lahko izbirali med različnimi sklopi: šestim predstavam osnovnega programa bodo dodali enega ali več programov in tako izbirali med trinajstimi različnimi dogodki (vsak abonent bo imel na voljo najmanj 8, največ 13 predstav). Ponudbo je podrobneje predstavil umetniški vodja Primož Bebler in poudaril, da teatra ne moreš graditi brez ljubezni, vere in upanja: tem trem pojmom, predvsem ljubezni, so posvečene tudi predstave v abonmajski ponudbi. Začenši z uvodno, domačo premiero, ki nosi kajpak naslov Uh, ljubezen: po Beblerjevi oceni sestavljajo tri Čehovove enodejanke zabavno, provokativno in umetniško dovršeno celoto, s katero bo lahko SSG nastopilo tudi na mednarodnih festivalih. Sledila bo koprodukcija z Gledališčem Koper, slovenska praizvedba Bolezen familje M: delo Fausta Paravidina (v Trstu smo gledali njegovo Tihobitje v jarku) bo režiral Miha Golob (Maraton v New Yorku, Kreutzerjeva sonata). Na malem odru bo v domači produkciji še »žalostna komedija« Luigi de Oblo-mov, ki jo je napisal Ivan Aleksandrovič Gon-čarov, režiral pa Egon Savin; a tudi svetovna uspešnica Dueti Petra Quiltra. Glavnino abonmajske ponudbe sestavljajo gostovanja. Vsi abonenti si bodo ogledali Molierovo komedijo Tartuffe (SNG Drama Ljubljana, režija Dušan Jovanovič) in »žlahtno komedijo 2009«, muzikal Sugar -Nekateri so za vroče (Mestno gledališče ljubljansko, režiser Stanislav Moša). Izbirali pa bodo tudi med tremi dodatnimi programi, dramskim, monodramskim in glasbenim. Prvi predvideva intenzivno gledališko doživetje (z nekdanjo članico SSG Vesno Per-narčič Žunič in Vesno Jevnikar): Lep dan za umret v režiji Vinka Moderndorferja. A tudi multimedijsko uprizoritev Eda - zgodba bratov Rusjan, v režiji Nede R. Bric in postavitvi Slovenskega mladinskega gledališča ter SNG Nova Gorica. V monodramskem programu so svetovna uspešnica Jamski človek, avtorski projekt Gregorja Čušina Hagada in mojstrska igralska interpretacija kultnega romana Čefurji raus! Ljubitelji glasbe pa bodo uživali ob koncertu odporniških pesmi Na juriš in the mood! zbora Carmina Slo-venica ter jazzovskemu poklonu Jožetu Privšku (Big Band RTV Ljubljana). Bogat bo tudi program za otroke in mlade, ki ga SSG prireja, ker verjame v vzgojno moč gledališča. Podrobneje ga je predstavila Valentina Repini in se zahvalila referentom po šolah, s katerimi so tudi letos skušali izdelati najprimernejši program (glej sosednji seznam). Na tiskovni konferenci so bili prisotni številni politični predstavniki, pred mikrofon pa je stopila Maria Teresa Bassa Po-ropat, saj bo ena od mladinskih predstav nastala v sodelovanju s Pokrajino Trst. Predsednica se je zahvalila izrednima pooblaščencema za vloženi trud ..ter še enkrat opozorila, da bi bilo zaprtje SSG tragedija za vso skupnost in ne samo za uslužbence gledališča. (pd) Sezono 2010 so predstavili Tomaž Ban, Andrej Berdon, Valentina Repini in Primož Bebler (v italijanščino ga je prevajala Tanja Sternad). Prisluhnili so jim tudi številni politični predstavniki (spodaj del občinstva) kroma sezona 2010 - Abonmajska kampanja je že v teku Letošnji abonma: na izbiro imamo od najmanj 8 do največ 13 predstav Osnovni program zaobjema 6 predstav, vsak abonent pa izbira tudi med tremi dodatnimi programi Osnovni program: - dve premierni uprizoritvi SSG Trst na velikem odru 1. Anton Pavlovič Čehov Uh, ljubezen Začnimo znova (s tremi) 2. Fausto Paravidino Bolezen familje M v sopro-dukciji z Gledališčem Koper - dvepremierni uprizoritvi SSG Trst na malem odru 3. Ivan Aleksandrovič Gončarov Oblomov 4. Peter Quilter Dueti -dve gostujoči dramski predstavi 5. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana: Jean-Baptiste Poquelin Molière Tartuffe 6. Mestno gledališče ljubljansko: Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill Sugar - Nekateri so za vroče Trije izbirni dodatni programi Dramski 1. Prešernovo gledališče Kranj: Vinko Moderndor-fer Lep dan za umret 2. Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana v so-produkciji s SNG Nova Gorica: Neda Rusjan Bric Eda - zgodba bratov Rusjan Monodramski 1. Gustav gledališče v soprodukciji islandskega Theatra Mogul: Rob Becker Jamski človek 2. Mestno gledališče ljubljansko: Gregor Čušin Hagada 3. Dejmo stisnt teater - Glej - Zavod No History Ljubljana: Goran Vojnovic Čefurji raus! Glasbeni 1. Big Band RTV Ljubljana Poklon Jožetu Privšku 2. Zbor Carmina Slovenica Na juriš in the mood! Program za otoke in mladino Abonma zlata ribica SSG Trst : Mjuta Povasnica Olgica in mavrica Prešernovo gledališče Kranj: Ela Peroci - Desa Muck Muca Copatarica Lutkovno gledališče Ljubljana: Vinko Moderndor-fer Zeleni fantek SSG Trst: Oton Župančič Ciciban Abonma morski pes Prešernovo Gledališče Kranj: Desa Muck Blazno resno o seksu Slovensko ljudsko gledališče Celje: Milica Piletic Tom Sawyer in vražji posli Mestno gledališče Ptuj: Philip Ridley Pravljično srce Abonma barakuda SSG Trst: Anton Pavlovič Čehov Uh, ljubezen! SSG Trst: Ivan Aleksandrovič Gončarov Oblomov SSG Trst: Franco Pero »Poročilu slovensko-itali-janske zgodovinsko-kulturne komisije« oziroma: dialog kuharice v gostilni in njene pomočnice o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Uprizoritev zmagovalnega besedila natečaja za gledališko igro, ki ga je razpisala Pokrajina Trst, da bi spodbudila razmislek dijakov o odnosih med sosednjima državama ter italijanskim in slovenskim prebivalstvom.) Cene abonmajev se sučejo med 55€ (mladinski abonma z enim izbranim programom) in 175€ (premierski s tremi izbranimi programi - skupaj torej 13 predstav) Podporna abonmaja zlati 350 in srebrni 250 evrov ljubljana Zadovoljstvo urada in v ministra Žekša Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu na čelu z ministrom dr. Boštjanom Žekšem pozdravlja začetek nove abonmajske sezone v SSG, saj si je vseskozi aktivno prizadeval k rešitvi nastalih težav gledališča. Minister se je aktivno vključeval v pogovore s predstavnikoma slovenskih krovnih organizacij v Italiji, senatorko Tamaro Blažina, izrednima pooblaščencema gledališča Andrejem Berdonom in Paolom Marchesijem, ter na problem SSG večkrat opozarjal ob srečanjih s predstavniki italijanskih oblasti. Urad je lani za reševanje problema Slovenskemu stalnemu gledališču (SSG) iz razpoložljivih sredstev namenil 257.000 EUR sredstev. Minister Žekš se ob tej priložnosti zahvaljuje obema pooblaščencema, ki sta odigrala ključno vlogo pri reševanju nastale situacije. »Reševanje SSG je bilo uspešno zaradi skupnih prizadevanj članov gledališča, vodstva slovenske manjšine v Italiji, predstavnikov italijanskih mestnih, pokrajinskih, deželnih in državnih oblasti, predstavnikov Republike Slovenije ter nenazadnje zaradi dela obeh izrednih pooblaščencev, ki se jima moramo vsi skupaj toplo zahvaliti.« Pet mesecev smeha, joka, razburjanja, presenečenj ... Umetniški vodja SSG Primož Bebler pravi, da je po naravi optimist. Zato upa, da bo »magnet vžgal«: magnet je ta čas abonma, ki ga je včeraj predstavil javnosti. »Glede na to, da sezono začenjamo v najbolj nemogočem času, ko so denarnice prazne zaradi smučanja in božičnih daril, in da bo abonmajska kampanja trajala samo 15 dni, smo menili, da nas lahko reši samo izredno bogat program. Tak abonma, ki bo za gledalce pravi magnet, ker bo poln smeha, joka, razburjenja, presenečenj.« Bebler pa ne skriva, da kljub kakovostni ponudbi računa tudi na solidarnostni čut gledalcev. »To ni prva kriza SSG, kolikor vem pa ni bil njegov obstoj nikoli tako pod vprašajem: letošnja sezona ponuja upam priliko, da dokažemo, da se nekaj takega ne sme več zgoditi. Dober odziv abonentov bi bil najboljši odgovor na to krizo.« (pd) / SVET Petek, 8. januarja 2010 1 1 bližnji vzhod - Iranski zunanji minister na obisku v Bagdadu Irak in Iran bosta začela pogovore o določitvi sporne meje Motaki se je v Bagdadu mudil po decembrskem incidentu, ko so iranske sile zavzele naftni vrelec BAGDAD - Irak in Iran bosta prihodnji teden začela pogovore o nerešenem vprašanju kopenske in pomorske meje med državama, so včeraj v Bagdadu sporočili predstavniki obeh držav. Iraški predsednik Džalal Talabani je ob tem izrazil prepričanje, da sta državi dovolj modri, da bosta kljub še nerešenemu vprašanju meje ostali prijateljski državi. Na enodnevnem obisku v Bagdadu se je včeraj mudil iranski zunanji minister Manušer Motaki, ki se je v iraški prestolnici srečal z najvišjimi državnimi predstavniki - premierom Nurijem al Ma-likijem, vodjo iraške diplomacije Hošjar-jem Zebarijem in Talabanijem. V ospredju pogovorov je bilo vprašanje meje in sodelovanja na področju varnosti. Kot je na skupni novinarski konferenci z Zebarijem pojasnil Motaki, se bosta v prihodnjih tednih večkrat sestala tehnična odbora obeh držav, ki bosta določila kopensko in pomorsko mejo med državama. Del meje, ki je sporen, je dolg 1458 kilometrov. Motaki se je v Bagdadu sicer mudil po decembrskem incidentu, ko so iranske sile zavzele naftni vrelec št. 4 na naftnem polju Vzhodni Majsan na spornem območju ob meji. Okoli vrelca so izkopali jarek, ga zastražili z oklepniki in dvignili iransko zastavo. Omenjeno dejanje Teherana je sprožilo enega najhujših incidentov med državama od ameriške invazije na Irak leta 2003. V v Bagdadu so ga označili za neupravičenega, do njega pa je bil na srečanju z Motakijem včeraj kritičen tudi al Maliki. Motaki je bil sicer precej spravljiv, saj je mejo med državama opisal kot mejo "prijateljstva, ljubezni in miru", medtem ko je bil al Maliki v svojih izjavah precej bolj oster. "Enostranski ukrepi ali odločitve ne bodo pomagali ohraniti varnosti in stabilnosti," je dejal iraški premier. Talabani pa je po srečanju z Mota-kijem izrazil prepričanje, da sta državi dovolj modri, da bosta kljub nerešenemu vprašanju meje prebrodili vse težave in ostali prijateljski državi. Ob tem je izrazil potrebo po razširjenem sodelovanju in koordinacijo med državama. (STA) Iraški premier al Maliki (desno) sprejema iranskega zunanjega ministra Motakija egipt - V sredo v mestu Naga Hamadi v provinci Kena Islamski fanatiki pred pravoslavnim božičem ubili šest koptskih kristjanov KAIRO - Na jugu Egipta so v sredo zvečer, na predvečer pravoslavnega božiča, napadalci iz avtomobila s streli pokosili šest koptskih kristjanov in policista. Kot so povedali varnostni viri, so trije neznanci v nakupovalnem okrožju iz vozila streljali na kristjane, ki so bili sredi nakupov. To je bil najhujši napad na kopte v Egiptu v zadnjih letih. Napad se je zgodil v mestu Naga Hamadi v provinci Kena, poleg smrtnih žrtev pa je terjal še devet ranjenih. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa so napad izvedli muslimanski fanatiki. Po informacijah iz varnostnih krogov je glavni odgovorni za sredin napad znan, policija se je že podala na lov za njim in njegovima sodelavcema. Po sredinem nasilnem dogodku so včeraj v mestu izbruhnili izgredi. Kakih 2000 koptskih protestnikov se je spopadlo s policisti. Protestniki so na pripadnike varnostnih sil metali kamenje, ti pa so odgovorili s solzivcem in zažigalnimi bombami. Izgredi so izbruhnili pred bolnišnico v mestu, kamor so prepeljali posmrtne ostanke v sredo ubitih kristjanov. Provinca Kena je bila že novembra prizorišče nasilnih napadov na kristjane. Ti so izbruhnili po aretaciji mladega kopta, ki naj bi posilil neko muslimansko deklico. Najhujši napad na kopt-ske kristjane v zadnjih letih se je sicer zgodil januarja 2000, ko so muslimani v vasi Al Košeh po nekem prepiru ubili 21 pripadnikov te krščanske ločine. V Egiptu, ki šteje okoli 80 milijonov prebivalcev, je okoli 10 odstotkov koptskih kristjanov, ki trdijo, da so diskriminirani in včasih tarča versko motiviranih napadov. (STA) Kopti so včeraj protestirali na ulicah ansa afganistan Samomorilski napadalec ubil osem ljudi KABUL - Samomorilski napadalec je včeraj na vzhodu Afganistana ubil osem ljudi, 24 pa jih je ranil. Tarča napada je bil konvoj zasebne varnostne družbe, poročajo tuje tiskovne agencije. Napad se je zgodil v Garde-zu, glavnem mestu pokrajine Pak-tija na vzhodu države, pred poslovalnico kabulske banke. Samomorilski napadalec je poleg sebe ubil še direktorja varnostne družbe, dva njegova telesna stražarja ter pet civilistov. V eksploziji podtaknjene bombe pa je bil medtem ranjen vršilec dolžnosti guvernerja južne afganistanske pokrajine Host. Ta-hir Han Saberi je imel v svojem uradu srečanje z drugimi visokimi predstavniki pokrajine, ko je v zgradbi eksplodirala bomba. Poleg Saberija je bilo ranjenih še nekaj ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA) Vodja Al Kaide v Jemnu še vedno na svobodi SANA - Jemenski notranji minister Ra-šad al Hlimi je včeraj zatrdil, da je krajevni voditelj teroristične mreže Al Kai-de Mohamed al Hank še vedno na svobodi. S tem je demantiral sredino novico, po kateri naj bi ga zajeli. Deman-ti je presenetil, saj je novica medtem obšla svet. Al Hlimi je pojasnil, da so jemenske varnostne sile v sredo v resnici zajele tri ranjene teroriste, ki so se zatekli v neko bolnišnico. Sprva so mislili, da je med njimi tudi al Hank, a pozneje se je izkazalo, da ni tako. Zunanji minister BiH jezen na izraelskega kolega SARAJEVO - Zunanji minister BiH Sven Alkalaj je v sredo zvečer izrazil nezadovoljstvo zaradi izjav vodje izraelske diplomacije Avigdorja Libermana, ki je v torek dejal, da je Balkan prihodnja tarča teroristov. Alkalaj, ki je razumel, da je Liberman ciljal tudi na BiH, je izraelskemu kolegu telefoniral in dejal, da so takšne izjave neutemeljene. Liberman je v torek na srečanju z makedonskim premierom Nikolo Gruev-skim v Jeruzalemu, sklicujoč se na lastne ocene in obveščevalne informacije, menil, da je območje Balkana prihodnji cilj globalne mreže džihada, ki namerava tam izgraditi infrastrukturo, rekrutirati nove borce in zbirati sredstva. Alkalaj je Libermanove izjave označil za neutemeljene in poudaril, da škodijo mednarodnemu ugledu BiH, še posebej v času, ko ta od Evropske unije pričakuje pozitivno odločitev glede vizumske liberalizacije, iz katere je pred božično-novoletnimi prazniki izpadla. Na Kitajskem usmrtili sedem mafijskih šefov PEKING - Na severu Kitajskem so včeraj usmrtili sedem mafijskih šefov, ki so bili obsojeni na smrt zaradi umorov, izsiljevanja in tihotapljenja orožja, so poročali kitajski državni mediji, ki so sojenje razglasili za največji primer proti organiziranemu kriminalu v tem delu države v zadnjih 60 letih. Zhang Baoyi in šest članov njegove združbe, ki so jih usmrtili v provinci Hebei, so bili obtoženi, da so od leta 1997 nadzorovali promet in trgovino v omenjeni provinci in okoliških območjih. V sodbi sodišča piše, da je kriminalna združba z grožnjami in nasiljem izvajala nezakonite kriminalne dejavnosti, pri čemer se je posluževala umorov, napadov, pretepov, provokacij, izsiljevanja in ponarejanja računov. Sedmerica je bila obsojena tudi zaradi nezakonitega posedovanja orožja, preprodaje orožja, nezakonitega prirejanja iger na srečo, ropov in posedovanja ukradenih stvari. argentina Odprti arhivi iz časov diktature BUENOS AIRES - Argentinska predsednica Christina Kirchner je v sredo po poročanju ameriške tiskovne agencije AP ukazala vojski, da umakne oznako zaupno z vseh dokumentov iz časa vojaške diktature, ki je trajala od leta 1976 do leta 1983. Predsedničin ukaz pravi, da 25 let po ponovni uvedbi demokracije v Argentini dokumentov in informacij ni več mogoče prikrivati z izgovorom, da bi objava ogrožala nacionalno varnost. Gre za dokumente, ki bodo lahko pojasnili številna vprašanja glede hudih kršitev človekovih pravic s strani argentinske vojske. V času desničarske vojaške diktature je "izginilo" na tisoče levičarjev. Politične nasprotnike so mučili in pobijali, po mnenju predsednice pa je skrajni čas za razkritje zgodovinskih dejstev. (STA) velika britanija - Laburisti Brown preživel še en poskus prevrata v stranki LONDON - Britanski premier Gordon Brown je nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami, kot kaže, preživel še en poskus prevrata znotraj lastne stranke. Laburistična poslanca in nekdanja ministra Geoff Hoon in Patricia Hewitt sta se namreč v sredo zavzela za glasovanje poslancev laburistične stranke o tem, ali naj Brown ostane njihov voditelj. Ministri so se včeraj postavili na Brownovo stran. "To, kar se je zgodilo včeraj, je bil nedvomno nesrečen dogodek, to je bila motnja. Toda danes zjutraj vemo, da si stranka želi Gordona Browna za voditelja," je izjavil minister za Severno Irsko Shaun Woodward. Brown se je od prevzema vodenja stranke in vlade od Tonyja Blaira junija 2007 že večkrat soočil z opozicijo znotraj lastne stranke. Junija lani se je uspešno obranil domnevnega poskusa prevrata, ko so eden za drugim odstopali ministri v njegovi vladi, eden od njih, James Purnell, pa ga je pozval, naj odstopi. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se britanski komentatorji strinjajo, da se je Brown ubranil tudi zadnjega po- skusa prevrata, čeprav je prejel le mlačno javno podporo ključnih ministrov v svojem kabinetu. Zunanji minister David Miliband, ki naj bi leta 2008 razmišljal, da bi se uprl Brownu, je potreboval več ur, da je objavil izjavo, v kateri pa Browna ni omenil z imenom. Britanski BBC je v sredo poročal, da naj bi bilo šest ministrov pripravljenih podpreti prevrat. Med njimi naj bi bila tudi ministra za pravosodje in za obrambo Jack Straw in Bob Ainsworth, ki pa sta včeraj to zanikala. Laburistična poslanca, nekdanji obrambni minister Hoon in nekdanja ministrica za zdravje Hewittova sta v sredo v pismu poslanskim kolegom zapisala, da je stranka globoko razcepljena glede vprašanja, ali naj jo vodi Brown ali ne. "Številni kolegi so izrazili razočaranje nad tem, kako to vprašanje vpliva na naše politično delovanje," sta poudarila. Pismo je najprej naletelo na podporo vztrajnih Brownovih kritikov, vendar pa ga ni podprla nobena vidna osebnost v stranki. Hoon je v sredo zvečer priznal, da je njegova pobuda propadla. (STA) kosovo - Srbski predsednik v samostanu Opozicija kritizira vlado zaradi Tadicevega obiska PRIŠTINA - Srbski predsednik Boris Tadic je včeraj zaključil svoj obisk v samostanu Visoki Dečani na Kosovu, kjer se je zjutraj nazadnje udeležil božične maše. Njegov obisk je dovolila kosovska vlada, kar pa je včeraj ostro kritizirala kosovska opozicija. Kot menijo v Zvezi za novo Kosovo (AKR), je vlada s tem, ko je dovolila Tadicev obisk, dokazala, da ni sposobna skrbeti za državo. Poleg tega pa naj bi Tadicev obisk pričal o pomanjkljivi koordinaciji med državnimi inštitucijami, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Tudi Zavezništvo za prihodnost Kosova (AAK) nekdanjega premiera Ramusha Haradinaja je prepričano, da so državne inštitucije v Prištini izkazale nemoč in pomanjkljiv občutek odgovornosti. "Vlada bi se morala bistveno odločneje spoprijeti z zahtevami Beograda," menijo v AAK. Tadic je v Visoke Dečane prispel v sredo, na pravoslavni božični večer, in ob tem vsem namenil sporočilo miru in poudaril pomen sprave. Vendar pa se po včerajšnjem poročanju medijev srbski predsednik ni držal obveze, da ne sme govoriti o političnih vprašanjih. Izjavil naj bi, da bo Srbija v Evropsko unijo vstopila skupaj s Kosovom kot svojim sestavnim delom. Poleg tega pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v odgovoru na vprašanje tudi dejal, da ima "Srbija iste meje, kot jih je vedno imela". Njegov prihod je sicer že v sredo izzval nezadovoljstvo med Albanci. Nekaj sto jih je popoldne blokiralo cesto od mesta Dečani do samostana, s čimer so izražali svoj protest nad Tadicevim obiskom. Slednji je tako na dvorišču tega srbskega samostana popoldne pristal s helikopterjem sil Kfor. (STA) 1 2 Petek, 8. januarja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu fara - Avtomobil brez nadzora zavozil na nasprotni vozni pas Trčenje na Majnicah usodno za priletna zakonca iz Gorice Žrtvi sta 79-letna Maria Micheluzzi in 83-letni Erminio Cempi - Brez hujših posledic za še dva vpletena voznika Ceste so včeraj dopoldne terjale krvavi davek. V prometni nesreči na Majnicah, med Gorico in Faro, sta izgubila življenje Maria Micheluzzi, ki bi 14. februarja dopolnila 79 let, ter njen 83-le-tni mož Erminio Cempi. Ženska, ki se je vozila na potniškem sedežu avtomobila tipa Fiat uno 45, je bila na kraju mrtva, njen mož, ki je sedel za volanom, pa je izdihnil sinoči okrog 18.30 v goriški splošni bolnišnici, kjer so ga sprejeli s pridržano pro-gnozo. Sprva je sicer kazalo, da si bo kljub zelo resnemu zdravstvenemu stanju Cem-pi vendarle opomogel, in so zato v oddelku prve pomoči ocenili, da se bo zdravil 60 dni. Nazadnje pa je moški podlegel zelo hudim poškodbam, zlasti poškodbi vranice, preluknjanju pljuč in možganski krvavitvi. Zakonca iz Gorice sta bila upokojena - zaposlena sta bila več let v goriški veleblagovnici Standa, kjer sta se tudi spoznala - in imela sta dve hčeri. Eleonora je umrla zaradi raka pred poldrugim letom, Francesca, ki je poročena z nekdanjim goriškim odbornikom Giuseppejem De Martinom, pa je učiteljica v otroškem NA GORIŠKEM SODIŠČU Tri začasne zaposlitve Na goriškem sodišču bodo za obdobje enega leta zaposlili tri uslužbence, ki bodo v pomoč tajniškemu osebju pri iskanju, pripravi in kopiranju dokumentov in aktov razne narave. Vsa tri delovna mesta so namenjena delavcev v izredni in redni dopolnilni blagajni ali na mobilnosti, za zaposlitev pa zahtevajo višješolsko izobrazbo in poznavanje računalniškega programa office. Prošnje za nadaljnje selekcije bodo zbirali do 18. januarja v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici, ki je odprto ob delavnikih med 9.30 in 12.30. Prosilci bodo morali predložiti dokazilo o obliki socialnega blažilca, ki jo uživajo. Pri zaposlitvi bodo imeli prednost prebivalci goriške občine, upoštevali pa bodo tudi dolžino njihovega dosedanjega delovnega obdobja. vrtcu Forte del Bosco in rajonska svetnica v goriških Stražcah. Iz še nepojasnjenih razlogov, morda zaradi počenja gume, nenadne okvare ali slabosti, je 47-letna voznica Renaulta Chiara Sapunzachi izgubila nadzor nad svojim avtomobilom, s katerim je bila namenjena iz Fare v smeri proti Gorici. Ženska, ki je doma v Gradišču in je po poklicu profesorica tujih jezikov na italijanskih višjih srednjih šolah v Gorici, se je okrog 10. ure peljala po deželni cesti št. 351, pri križišču z Ulico Ison-zo, ki vodi do muzeja Ford in trgovine z motorji FR Moto, pa naenkrat ni več obvladala svojega avtomobila. Rumeni Renault se je obrnil okrog svoje osi in več metrov drsel po cestišču, dokler ni bočno trčil v avtomobil znamke Fiat uno sive barve, v katerem sta se proti Fari vozila goriška zakonca. Trčenje je bilo silovito. Cempi, ki je sedel za volanom, je utrpel hude telesne poškodbe, njegova žena pa je bila pri priči mrtva. Oba sta ostala ujeta v skrotovičenem avtomobilu, ki je obstal ob robu ceste. Po trku je Renault odbilo v poldrugi meter globoki jarek ob cesti, ki je v tem predelu nekoliko privzdignjena. V trčenje je bil vpleten še avtomobil tipa Mercedes razreda C črne barve; z njim se je 54-letni Pierpaolo Moroso iz Krmina vozil v smeri proti Fari tik za nesrečnima zakoncema. Ko je opazil, da Renault kangoo brez nadzora drsi po cestišču proti avtomobilu z zakoncema, je zavil v desno. Zavozil je v obcestni jarek in obstal v blatu med grmovjem in robido kake tri metre pred Renaultom. Krminčan se ni poškodoval; ko je izstopil iz svojega vozila in se povzpel na cestišče, je kljub šoku začel mahati z rokama. Mimoidoči avtomobilisti so takoj klicali na pomoč. Ob prihodu reševalcev je bila Mic-heluzzijeva že mrtva, njenega moža pa so s pomočjo gasilcev potegnili iz pločevine in ga nemudoma odpeljali v goriško bolnišnico. Tam so takoj ugotovili, da je njegovo zdravstveno stanje zelo resno. 83-letnik je utrpel močan udarec v glavo in v prsni koš, poškodoval si je vranico, zlomil si je več reber, nos in levo roko, pljuča so bila preluknjana, zdravniki pa so zasledili še možgansko krvavitev. Starost mu seveda ni pomagala in je sinoči ob 18.30 podlegel poškodbam. Tudi 47-letno voznico Renaulta so reševalci pripeljali na zdravljenje v goriško bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpela zgolj zvin vratu. Voznik Mercedesa ni potreboval pomoči reševalcev. Poleg osebja službe 118 in gasilcev so na kraju nesreče posredovali tudi prometni policisti iz Gorice, ki so voznike opozarjali na začasno cestno zaporo in jih preusmerjali drugam. Ko so s prizorišča odpeljali ponesrečenca in truplo Marie Mic-heluzzi, je pristojna služba podjetja Friuli Venezia Giulia Strade očistile cestišče, po katerem se je iz avtomobila Fiat uno izlilo motorno olje. Zaradi prometne nesreče je bila deželna cesta med Faro in Gorico zaprta približno tri ure. (dr) gorica Narašča število družin v stiski V Gorici narašča število družin, ki ne uspejo priti do konca meseca. Rastoča stiska je v glavnem odvisna od gospodarske krize, zaradi katere je marsikateri Goričan izgubil delovno mesto. »Število družin, ki potrebujejo pomoč socialnih služb, je v zadnjih letih v glavnem nespremenjeno, novost pa predstavljajo težave, ki jih družine imajo zaradi posledic gospodarske krize,« pojasnjuje občinska odbornica Silvana Romano, ki je pristojna za občinske socialne službe. Po njenih besedah redno prejema denarno pomoč od občine približno petdeset družin, ki bi drugače ne uspele shajati. »Vsak mesec dobijo po 180 evrov, ki jih porabijo za glavne življenjske potrebe. Skupno občina mesečno nameni tovrstnim posegom 15.000 evrov, kar pomeni, da letni znesek doseže 180.000 evrov,« pravi Romanova in pojasnjuje, da nekaterim družinam pomagajo zelo veliko let, seveda pa za pomoč nameravajo poskrbeti tudi prihodnje leto. V zadnjih dneh je zato Romanova skupaj z osebjem socialnih služb vzela pod drobnogled vse storitve, ki so jih nudili med letošnjim letom. Poleg zagotavljanja mesečnih prispevkov je namreč občina poskrbela tudi za dostavo hrane na dom, za oskrbo starejših občanov na domu in za celo vrsto raznih storitev socialne narave. Da je negativne posledice svetovne gospodarske krize opaziti tudi na Goriškem, dokazuje porast prošenj za razne oblike pomoči. »Prošnjo za prispevek za plačevanje najemnin je vložilo 392 oseb, za prispevek za plačevanje računov za energijo pa 512 oseb. Ko bomo vse prošnje preverili, se bo seveda število upravičencev znižalo, ne glede na to pa tolikšna potreba po pomoči, marsikaj pove,« pravi Romanova in pojasnjuje, da so pred kratkim uvedli še prispevke za plačevanje računov za plin in prispevke za osebe, ki so izgubile službo in so ostale na cesti. »Pomoč za plačevanje računov za plin je zaprosilo 85 občanov, za prispevke za brezposelne pa 88,« razlaga Romanova in pravi, da pripravljajo seznam posegov in projektov za prihodnje leto, ko naj bi se socialna stiska v mestu še nekoliko povečala. Ostanki pirotehničnih sredstev pred industrijskim zavodom v Ulici Puccini Poulične umazanije preveč Poulične umazanije je v Gorici preveč; cigaretni ogorki, papirčki in drugi manjši odpadki so razpršeni po vseh mestnih ulicah, vključno z mestnim središčem. Zato pri združenju Nuo-vo lavoro prirejajo projekt 2010 Očistimo Gorico (»2010 Puliamo Gorizia«), v okviru katerega se bodo opremili z metlami in se odpravili na čiščenje mesta. Posebno pozornost bodo namenili območjem pred šolami, pri čemer napovedujejo, da bodo očistili tudi parkirišče pred slovenskim višješolskim centrom in industrijskim zavodom v Ulici Puccini. Čiščenje bo potekalo ob petkih in sobotah, predvidoma dvakrat mesečno; zanj bodo poskrbeli člani združenja, seveda bo dobrodošla pomoč vseh, ki jim je pri srcu čistoča mestnih ulic. gorica - Pojav v porastu Zupan skrbnik 183 mladoletnikov Goriški župan Ettore Romoli je skrbnik 183 mladoletnikov, ki jih je sodišče odvzelo družinam zaradi raznih oblik psihofizične stiske. »Na sodišču se vse bolj pogosto odločajo, da začasno odvzamejo staršem oskrbo nad otroki. To ni odraz kake posebne socialne stiske ali revščine, pač pa do tega prihaja predvsem v primeru ločitev in razporok. Številni starši se ne uspejo dogovoriti na miren način, tako da prihaja do kreganja in do napetosti, kar je za otroke, še predvsem za majhne, seveda zelo škodljivo. V teh primerih se sodišče odloči za odvzem oskrbe, ki jo sodnik zaupa občinskim službam oz. županu, ki pravno zastopa občino,« pojasnjuje občinska odbornica Silvana Romano, ki je pristojna za socialne službe goriške občine. Po njenih besedah je pogosto goriška občina samo formalno skrbnik mladoletnikov, saj je njihova dejanska oskrba večinoma zaupana bližnjim sorodnikom. »Tudi, ko otroci živijo pri dedkih in babicah ali pri stricih, je zanje odgovo- ren župan, čeprav občina ne finančno prispeva k njihovemu preživljanju. Drugače velja za otroke, ki nimajo nikogar, ki bi lahko namesto staršev skrbel zanje; v teh primerih je za njihovo oskrbo poskrbljeno v zavodih, stroške pa poravna občina,« pojasnjuje odbornica. Število otrok, za katere je skrbnik župan, se je po besedah Romanove v zadnjih letih precej povečalo. To je vezano na rastoče število sporov v družinah, kjer so prepiri na žalost vse bolj na dnevnem redu. Po besedah Romanove so navadno otroci v županovi oskrbi za krajši čas. »Ko se razburkane vode pomirijo in se zadeve znotraj družin uredijo, na sodišču navadno odločijo, da otroke vrnejo staršem,« pravi Romanova in pojasnjuje, da je kakih deset družin v zadnjih časih izrazilo pripravljenost k nudenju oskrbe otrokom. »Zadeva je precej zapletena, vsekakor pa bomo preverili, ali družine imajo vse potrebne rekvizite, da bi jim lahko zaupali oskrbo otrok,« razlaga Silvana Romano. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 10. januarja 2010 1 1 gorica - Trgovski dom še vedno neizkoriščen Dežela napoveduje objavo razpisa za obnovo pritličja Semolič: Naj postane Evropska hiša - Casa dEuropa - Odločna podpora županu Brulcu Trgovski dom na Verdijevem korzu v Gorici je spet priplaval na površje javne pozornosti. V osnutku statuta in konvencije o ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) na območju občin Gorica, Nova Gorica in Šem-peter-Vrtojba - »Evropsko mesto« je omenjen kot sedež ustanavljajočega se združenja, od katerega si trojica občinskih uprav obeta, da bo na Goriško prineslo evropski denar za razvojne projekte. Bolj kot z vsebino EZTS, ki naj bi bila čezmejno zasnovana in gospodarsko naravnana, se manjšinska javnost ukvarja s Trgovskim domom. Razumljivo, saj je po pogostih napovedih o njegovi ponovni oživitvi nadenj legel molk. V resnici pa se klobčič njegovega vračanja počasi, a le odvija. Še pred koncem januarja ali najkasneje februarja naj bi dežela FJK objavila razpis za izbiro izvajalca del v pritličnih prostorih, kjer naj bi pod okriljem Narodne in študijske knjižnice nastala slovenska in-formativno-dokumentacijska točka, pravi arhitekt Dimitri Waltritsch, ki je pri zadevi konzulent, poverjen od dežele, in z arhitektko iz deželne direkcije za upravljanje premoženja, Nicoletto Zennaro, soprojek-tant ureditve pritličja. »Postopek se nadaljuje, priprava razpisa pa pomeni, da je zagotovljeno tudi finančno kritje. Če bo razpis objavljen januarja ali februarja, če bo izbira izvajalca del narejena v predvidenem roku 60 dni, če bodo dela trajala od osem do devet mesecev, kakor naj bi izhajalo iz razpisa, potem bi lahko pričakovali, da bo ureditev pritličja dokončana na začetku prihodnjega leta. To je seveda optimistična napoved,« dodaja Waltritsch. Snovalce EZTS in namen, da bo sedež te neprofitne organizacije s statusom pravne osebe javnega prava v Trgovskem domu, odločno in brez zadržkov podpira Li-vio Semolič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) za Goriško. Svoje stališče tako pojasnjuje: »Izražam podporo novogoriškemu županu Mirku Brul-cu za vse korake, ki jih je naredil v zadnjih letih zato, da bi prišlo do čim bolj konkretne povezave in sodelovanja med Gorico in Novo Gorico, pri čemer je vedno upošteval slovensko manjšino in njene potrebe. Župan Brulc je obenem z veliko treznostjo in gorica - CISI Ovčje opozorilo na potrebe prizadetih Eno leto bosta goriški župan Ettore Romoli in njegova odbor-nica Silvana Romano »skrbela« za ovci, ki so jih iz lesa in volne izdelali varovanci centra CISI iz Ulice Forte del Bosco in ki so bile med prazniki na ogled v jaslicah na Travniku. Včeraj sta ju županu in odbornici izročila njuna avtorja, Michele in Paola, ki so ju med srečanjem na županstvu spremljali predsednik zavoda CISI Renato Mucchiut, koordinatorka dnevnega centra Flavia Lippi in Ruggero Gaier, ki je vodil pripravo jaslic. Z izročitvijo ovc upraviteljema so se predstavniki zavoda CISI zahvalila za pomoč in sodelovanje s strani goriške občine, hkrati pa so opozorili na težave in potrebe prizadetih oseb. Med srečanjem so predstavniki zavoda CISI pojasnili, da že več let sodelujejo z var-stveno-delovnim centrom iz Nove Gorice, saj skupaj pripravijo jaslice. Le-te zatem razstavijo v Gorici in Novi Gorici. Romanova je pri tem predlagala, da naj prihodnje leto postavijo jaslice še v domu za starejše občane Culot v Ločni-ku, kar je Mucchiut takoj podprl. V centru CISI v Ulici Forte del Bosco imajo štirinajst varovancev. diplomatsko zrelostjo znal kljubovati številnim polemikam, ki so jih podpihovali razni nacionalistični krogi, in dosledno nadaljeval pot, ki jo je začrtal z županom Vit-toriom Brancatijem, ne da bi se pri tem oziral na katera koli ideološka pogojevanja. Imel je in ima pred seboj edino interes našega teritorija in ljudi, ki tu živijo. Zato je tudi s primerno dozo pragmatizma znal vselej reševati probleme. Rezultat takšnega pristopa je danes tudi dejstvo, da sam župan Ettore Ro- moli spodbuja povezovanje med Gorico in Novo Gorico ter ga postavlja v zelo konkreten okvir projekta EZTS. Razveseljivo je tudi dejstvo, da uživa ta projekt široko podporo treh občinskih uprav in da ga skušajo s pospeškom uresničiti, saj ravno to evropsko združenje lahko bo izhodišče za marsikatero oprijemljivo razvojno strategijo. Če bo vlogo odigrala tudi slovenska manjšina, potem bomo lahko še naprej sooblikovalci tega prostora in bomo tvorno prispevali k V Trgovskem domu na Verdijevem korzu kljub večletnim prizadevanjem se še niso sprostili pritlični prostori, kjer načrtujejo slovenski informativno-dokumentacijski center, prvo in tretjo nadstropje zasedajo ministrske službe, katerih usoda je nejasna, drugo nadstropje pa ostaja povsem neizkoriščeno, če se sklicujemo na okoliščino, da še nismo opazili odprtih oken bumbaca vedno večji povezavi obeh mest.« O Trgovskem domu pa Semolič pravi: »Dejstvo, da je Brulc predlagal Trgovski dom za sedež EZTS in da je Romoli predlog takoj sprejel, je pomembno. To bo odprlo pot uresničitvi zamisli o Trgovskem domu kot evropski hiši, kjer naj polnopravno domujeta tako slovenska kot italijanska kultura, to pa bo znamenje, da skupaj oblikujemo današnji čas v duhu vrednot Evropske unije. Prepričan sem, da s tem ne bodo na nikakršen način prizadete dejavnosti slovenske manjšine, čisto nasprotno, in zanje ne bo zmanjkalo prostora v Trgovskem domu. Zato se mi zdi vsaka polemika na ta račun preten-ciozna in neplodna, posebno v tem trenutku, ko se zadeve premikajo v pravo smer, vrednoti sožitja in sodelovanja pa postajata last vseh goriških komponent ne glede na ideološka razlikovanja. Žalostno bi bilo, če bi slovenska manjšina, ki je bila vse do danes glavni spodbujevalec sodelovanja, postala zaviralni element. SKGZ bo zato še naprej aktivno in prepričano podpirala vsak korak, ki bo šel v nakazano smer, in bo skušala še vedno odigrati vlogo protagonista.« Semolič k temu dodaja, da »je nesprejemljivo tudi dejstvo, da je dvorana Trgovskega doma, ki je namenjena državni knjižnici in za obnovo katere je bilo svojčas že nakazanih nekaj milijard lir, še vedno v razsulu in se zanjo nihče ne zanima. Zato upam, da bo sedež EZTS v Trgovskem domu sprožil pozitivno dinamiko, ki bo privedla do obnove in primerne uporabe vseh prostorov v stavbi. Gorica bo tako pridobila v samem središču mesta čudovit zgodo-vinsko-arhitektonski objekt in simbol več-kulturnega mesta. Zaščitni zakon za Slovence v Italiji dopušča to možnost, v kolikor namenja Trgovski dom ustanovam slovenskega in italijanskega jezika. Ob težavah, s katerimi se kot narodnostna skupnost spopadamo zato, da bi pridobili v njem prostore, sem zaskrbljen tudi zaradi dejstva, da nobena italijanska ustanova se ni zavzela, da bi tam dobila sedež, kar pomeni, da je italijanski del Gorice do danes prezrl to priložnost«. V zvezi z italijanskim nazivom za Trgovski dom, ki si ga želi goriški župan, pa Semolič predlaga: »Palača naj ostane Trgovski dom, doda pa se lahko dvojezični naziv Evropska hiša - Casa d'Europa.« (ide) tržič - Dvajset oseb brez doma kmalu z novim bivališčem Ulica za brezdomce Po klošarju Nataleju Morei bodo poimenovali ulico, ki bo dejansko obstajala samo na papirju V Tržiču živi približno dvajset brezdomcev. Dom so si uredili v prikolicah ali v barakah, eni so izgubili delovno mesto, drugi so ostali sami. Ne glede na različne življenjske izkušnje se morajo tudi brezdomci prijaviti v matičnem uradu, še predvsem, če želijo dobiti dokumente in z njimi iskati novo delovno mesto. Ker nimajo pravega bivališča, bi na njihovi osebni izkaznici moralo pisati, da bivajo v Ulici brezdomcev. Ker bi s tovrstnim bivališčem, težje našli delovno mesto, saj se delodajalci brezdomcev raje otepajo, so na tržiški občini našli učinkovito rešitev. Ulico, ki bo obstajala samo na papirju in na njej bodo bivališča brezdomcev, so poimenovali po Nateleju Morei. Gre za klošarja, ki sta ga leta 2003 v Rimu nepridiprava hudo ranila, medtem ko je skušal braniti nekaj deklet. Moreo je še isto leto odlikoval takratni predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi, leta 2006 pa je brezdomec umrl v kraju Massafra. Od njegove smrti so pretekla samo štiri leta, po zakonu pa se ulice lahko poimenuje po nekom, samo deset let po njegovi smrti. Ker v tem primeru gre za poimenovanje ulice, ki je dejansko ni, je goriška prefektura zelo hitro izpeljala potrebni postopek in prižgala zeleno luč. V preteklih letih so po besedah tržiške občinske odbornice za socialne službe Cristiane Morsolin v t.i. Ulici brezdomcev bivali v glavnem Romi, ki so občasno prihajali v Tržič, v zadnjih časih pa se je število oseb brez doma povišalo. Med njimi je več delavcev, ki so izgubili delovno mesto in so se naenkrat znašli na cesti. »V novi ulici Natale Morea ne bodo bivale osebe, ki so zasedla stanovanja in si v njih nezakonito uredila dom. Mestni redarji imajo namreč nalogo, da preverijo bivališče oseb, ki se prijavijo v matičnem uradu. Za tiste, ki se bo izkazalo, da živijo v nezakonito zasedenih stanovanjih, bodo izdane odredbe o izselitvi,« poudarja Morsolinova. trgovski dom SSk pisala Brulcu, ki je sklical manjšino Zaradi razprave, ki jo je v javnosti sprožil predlog o sedežu Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) v Trgovskem domu, bo novogoriški župan Mirko Brulc sklical predstavnike manjšinskih organizacij iz Gorice, zato da jim podrobneje predstavi namen združenja treh občin in pojasni svoj pogled na razloge za izbiro Trgovskega doma. Srečanje bo v petek prihodnjega tedna z začetkom ob 9. uri v novogoriški mestni hiši. Za ta korak se je odločil potem, ko je pokrajinski predsednik stranke Slovenske skupnosti Silvan Pri-mosig v javnosti izrazil prepričanje, da se mora manjšina izreči o usodi Trgovskega doma. Primosigovo stališče je dodatno razvil pokrajinski tajnik stranke Jaulijan Čav-dek in pismo s svojimi pogledi poslal no-vogoriškemu županu. Čavdek piše: »Stranka Slovenske skupnosti (SSk) ni bila uradno obveščena o projektu EZTS. Prav tako niso bili s tem seznanjeni naši izvoljeni upravitelji na goriški občini. Zase lahko povem, da sem za projekt izvedel le iz medijev, bežno ga je goriški župan omenil ob skupnem prižigu božičnih lučk na Evropskem trgu oz. pri Transalpini, Vi pa ste ga omenili na tradicionalnem srečanju s slovenskimi organizacijami, ki ga je novogoriška mestna občina priredila 22. decembra lani. Ne pretiravam, če trdim, da bi bilo potrebno srečanje ad hoc, da nam bo projekt podrobneje predstavljen. Glede na to, da je Trgovski dom omenjen v državnem zakonu 38/2001 za zaščito Slovencev v Italiji, bi bilo obvezno predstaviti namen uporabe Trgovskega doma paritetnemu odboru. SSk podpira ustanovitev EZTS med Gorico, Novo Gorico in Šem-petrom-Vrtojbo, saj bo to prvi resni korak na poti čezmejnega sodelovanja, ki ga je naredila sedanja goriška uprava. SSk tudi ni nasprotna temu, da bo EZTS imelo svoj stalni sedež v Trgovskem domu, in hvalevredno je, da je mestna občina Nova Gorica to predlagala. Priporočljivo pa bi bilo, da bi bila s tem predhodno seznanjena slovenska manjšina. Glede na to, da je sedež EZTS izrecno omenjen v statutu ustanove, SSk predlaga, da bi bili v statutu omenjeni tudi obe slovenski krovni organizaciji, SSO in SKGZ, ki bosta skrbeli, da bo slovenska narodna skupnost aktiven dejavnik pri uresničevanju in delovanju EZTS. Pri tem pa je potrebno, da si razčistimo določene pojme,« opozarja Čavdek in v nadaljevanju svojega pisma navaja: »Državni zakon 38/2001 določa - kljub ohlapnemu in nedorečenemu besedilu -, da morajo v Trgovskem domu dobiti prostor slovenske organizacije (začenši z Narodno in študijsko knjižnico). Zato je potrebno, da Italija uresniči ta zakonska določila, ki so še danes mrtva črka na papirju. Alternativna pot bi naredila Italiji uslugo in jo tako olajšala za obvezo, za katero se je zavzela z državnim zakonom. Ne pozabimo, da je bil Trgovski dom nasilno odvzet Slovencem v času fašizma, kar nalaga Italiji poravnavo nastale škode.« »SSk z zaskrbljenostjo gleda na dejstvo - poudarja Čavdek -, da bo potrebno naziv Trgovski dom prevesti v italijanščino. Ko gre za uveljavljanje dvojezičnosti, smo s strani italijanskih javnih ustanov priča stalnemu oklevanju in zavajanju z razlogi, da bi to lahko kršilo omikano sožitje, ki sedaj vlada v Gorici. Dejstvo je, da se na takšen način zavlačuje s priznanjem slovenske prisotnosti v mestu in se slovenski narodni skupnosti povzroča ogromna škoda, ki se kaže predvsem pri mlajših generacijah. SSk je glede sedeža EZTS v Trgovskem domu tudi zaskrbljena, da se ne bi v Gorici ponovila zgodba o Narodnem domu v Trstu, kjer kljub zakonskim določilom imamo Slovenci na razpolago le skromno dvorano, vse ostalo pa uporablja Tržaška univerza. Ravno zaradi tega je pomembno, da se vprašanje sedeža EZTS v Trgovskem domu podrobno preuči s paritetnim odborom.« Tajnik stranke tako zaključuje svoje pismo: » Tudi pri SSk si z vsem srcem želimo gledati naprej in se ne vedno ukvarjati z neizpolnjenimi obljubami in zakoni, ki obvezujejo Italijo v odnosu do Slovencev. Izkušnja nas je žal poučila, da se potem rado zgodi, da ostanemo le pri gledanju.« 14 Petek, 8. januarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Vsi načrti o oživitvi palače in parka padli v vodo Na pobočju Kostanjevice Lasciacova vila naprodaj Naložba v gradbeno dovoljenje je šla v nič - Luthar: »V vilo sodi novogoriška univerza« Če bi se uresničile obljube izpred skoraj dveh let, ko je takratna slovenska ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar v družbi predstavnikov novogoriške univerze, centra Emuni in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU na pročelju Lasciaco-ve vile na Rafutu svečano odkrila obeležje za njeno temeljito obnovo, bi moral biti izgled omenjene vile danes povsem drugačen, pa ni. Vila Rafut še zmeraj sameva za zaklenjenimi vrati in deli usodo s podobno zanemarjenim parkom, ki bi bil lahko s svojimi eksotičnimi drevesi in rastlinami ponos mesta. Koncem januarja 2008 je ministrica obljubila, da bo država, ki je lastnica objekta, za njegovo prenovo namenila dva milijona evrov in da bodo obnovitvena dela na stavbi s tremi etažami in skupaj 800 kvadratnimi metri površin zaključena do pomladi 2009, kar pa se ni zgodilo. Znamenita hiša, ki je nastala po načrtih goriškega arhitekta Antonia Lasciaca - njegova slovenska starša očitno nista bila narodnostno posebej zavedna, zaradi česar se sin ni imel več za Slovenca - in je zaznamovana s slogom, ki ga je arhitekt pridobil med življenjem in delom v Egiptu, propada. Streha vile, ki že s svojo pojavnostjo priča o prepletanju sredozemskih in evropskih kultur, pušča, tako da je ta dragocena kulturna dediščina po vsakem nalivu bolj poškodovana. Načrti o tem, da naj bi v njej prostore dobili Univerzitetni center za evro-sredozemske študije EMU-NI, podiplomska fakulteta Univerze v Novi Gorici in novogoriška raziskovalna postaja Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), so padli v vodo. Ko smo včeraj na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo preverjali, ali držijo neuradne govorice o tem, da naj bi ZRC SAZU-ju odvzeli pravico do upravljanja z objektom in ga prodali, so nam poslali naslednjo obrazložitev: »Ugotovitev, da je ocenjeni strošek v obnovo objekta Vila Rafut iz vidika smotrnosti vlaganj previsok in ekonomsko neupravičen za načrtovani program uporabe objekta, je bila podlaga za odločitev ministrstva, da se pravica upravljanja z objektom skupaj s pripadajočimi zemljišči vzame ZRC SAZU in vrne ministrstvu.« V pisni obliki so pojasnili še, da je ministrstvo objekt s pripadajočimi zemljišči uvrstilo v letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v rangu posamične vrednosti nad 300 tisoč evrov za leto 2010, kar pomeni, da ga samo ne potrebuje ter da ga je z eno od zakonitih oblik namenjeno odplačno odsvojiti novemu lastniku-uporabniku, ki bi zagotovil njegovo smotrno rabo in ohranil njegovo kulturno vrednost. To pa enostavno pomeni, da ga nameravajo prodati. Za komentar smo zaprosili direktorja ZRC SAZU Ota Lutharja, ki je izrazil razočaranje nad tem, kar se dogaja. Pojasnil je, da nosi velik del krivde za trenutno stanje prav bivša ministrica, ki je kljub temu, da so sami pridobili gradbeno dovoljenje in bi z deli lahko takoj začeli kmalu po njenem obisku, postavljala nove pogoje, potem ko so jih izpolnili, pa je šla vsaj polovica denarja, namenjenega obnovi, za reševanje finančne krize Univerze na Primorskem. »Tudi mi bi lahko začeli z gradnjo, se zadolžili za 1,5 milijonov evrov, potem pa hodili od vrat do vrat prosit za denar. Bedaki smo bili, da tega nismo naredili. Morali bi tvegati, tako da je to delno tudi moja krivda,« je z grenkobo dodal Luthar in nadaljeval, da ga najbolj boli to, da je gradbeno dovoljenje, za katerega so skupaj z idejno zasnovo ureditve parka namenili okrog 120 Vila Rafut sameva za zaklenjenimi vrati in deli usodo s podobno zanemarjenim parkom, ki bi bil lahko s svojimi eksotičnimi drevesi in rastlinami ponos Nove Gorice foto n.n. tisoč evrov, poteklo 17. decembra lani. »Ministrstvo smo opozarjali na to, da denar, ki smo ga investirali v to dovoljenje, ne sme iti v nič,« je pojasnil Luthar in izrazil prepričanje, da bodo na ministrstvu za to vendarle poskrbeli. S tem v zvezi je omenil, da sta trenutno aktualni dve iniciativi, o katerih pa bo več znanega čez kakšen mesec, saj se stvari trenutno še premikajo. Izrazil je tudi željo, da bi v vili vendarle dobila prostore novogoriška univerza, ki je po njegovi oceni najboljša univerza v Sloveniji, kar predvideva novejša od omenjenih dveh iniciativ, ki je stara šele nekaj dni. Nace Novak Gregorčičev kip pomazan Neznani vandali so se oborožili s črnilom in pomazali Gregorčičev spomenik v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici. Na kamnitem podstavku se je v minulih dneh namreč spet pojavil napis »Slo-veno«. Primerno je, da občinska uprava čim prej poskrbi, da bo spomenik očiščen. Pri Sv. Ivanu »Bila je noč« Duhovnija Sv. Ivana in prosvetno društvo Štandrež prirejata jutri ob 20. uri v cerkvi Sv. Ivana v Gorici božični koncert z naslovom »Bila je noč«. Pod taktirko Davida Bandlja bodo nastopili mešani pevski zbor Štandrež in solisti Alessandra Schet-tino (sopran), Michele Schincariol (kitara), Gregor Spačal (orgle, klavir), Luka IKanjs-cek (bas kitara) ter Aljaž Srebrnič, Joahim Nanut in David Ličen (tolkala). Ogled solkanskih vil Turistično društvo Solkan prireja jutri voden ogled solkanskih vil. Vile v Solkanu izvirajo iz 17. stoletja, ko so se začele v kraju pojavljati pomembne plemiške družine, ki so gradile rezidenčne stavbe in dale s tem kraju meščanski in gosposki videz. Udeleženci si bodo ogledali ostanke Grimarjeve graščine z vrtom, vilo Puppi, ki je danes bolj znana kot Hotel Sabotin, vilo Paniaco, vilo Barolomei in vilo Lenassi podjetnika Odoneja. Zbirno mesto bo pred vilo Bartolomei. Ogled bo trajal od 10. do 12. ure, zanj pa bo treba odšteti dva evra. V primeru slabega vremena ogled odpade. (nn) Nočni pohod na Čaven Planinsko društvo Ajdovščina prireja jutri na tradicionalni nočni pohod na Čaven, ki se bo začel ob 18. uri pred cerkvijo sv. Lovrenca v Lokavcu. Hoje bo za približno dve uri, udeleženci pohoda pa bodo premagali 1.100 višinskih metrov. (nn) Zmago posvetili Matteu Ekipa Bluenergy iz Codroipa je v košarkarski C1-ligi premagala Ladurner Marghera z rezultatom 91-87 in zmago posvetila Matteu Molentu, svojemu bivšemu igralcu, ki ga je 20. decembra zadela srčna kap v goriški športni palači. Molent je umrl v goriški bolnišnici 28. decembra. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. 15 Prireditve V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ - Zimski popoldnevi: v soboto, 9. januarja, ob 16.30 »Favole al video telefono«, v izvedbi gledališke skpine La Piccionaia / I Carrara. OSREDNJA PROSLAVA Dneva slovenske kulture, ki jo že vrsto let skupno prirejajo organizacije Slovencev v Italiji, bo 6. februarja ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču; pokrovitelja sta krovni organizaciji SSO in SKGZ, izvajalec pa bo gledališka šola StudioArt. Novost letošnje proslave bo izročitev priznanj posameznikom in skupinam za pomembne ume-tniško-kulturne dosežke. H Mali oglasi PRODAJAM in na Goriškem pripeljem na dom gozdna drva. Obenem prodajam tudi visokokvalitetno briško ekstrade-viško oljčno olje. Tel. 0481 - 390238. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalnici in dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža. Cena 140.000,00 evrov. Tel. št. 328-8872507. PRODAM dva meseca stare lovske pse pasme »breton espaniel«. Tel. št. 0481-882421. M Izleti SPDG obvešča udeležence pohoda v Dražgoše, da bo odhod v soboto, 9. januarja, ob 18. uri pri Rdeči hiši. H Osmice KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. H Šolske vesti RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. VPISOVANJA ZA ŠOLSKO LETO 20102011 v slovenske vrtce in osnovne šole v goriški pokrajini se bodo začela februarja. Na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo Ivan Trinko potekala od 22. do 27. februarja; sprejemali jih bodo na ravnateljstvu v Ulici Grabizio v Gorici. Ostale šole bodo roke za vpis posredovale naknadno. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razširilo paleto naslovnikov za vključitev v prednostne sezname učnega osebja. Tudi su-plenti, ki so bili v š.l. 2008-09 imenovani iz zavodskih lestvic za nepretrgoma 180 dni, smejo namreč vložiti prošnjo, in sicer do 14. januarja na tajništvo šole, na kateri so poučevali. Obrazci so na razpolago na spletni strani ministrstva za šolstvo; informacije na tajništvih šol in na Uradu za slovenske šole. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.10 -22.00 »Io, loro e Lara«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Il riccio«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Soul Kitchen«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Rokoborec«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »Io, loro e Lara«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il riccio«. Dvorana 3: 18.00 - 20.20 - 22.10 »Il mondo dei replicanti«. Dvorana 4: 18.00 »Hachiko - A dog's story«; 20.20 - 22.15 »Brothers«. Dvorana 5: 17.30 »La principessa e il ranocchio«; 19.50 - 22.10 »Sherlock Holmes«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 18.00 -20.00 »A Christmas Carol«. M Koncerti OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalni Novoletni koncert, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 10. januarja, ob 18.30. Nastopali bodo dekliška pevska skupina Bodeča neža, ansambel Nomos in oktet Vrtnica. Županja Alenka Florenin bo po tradiciji izročila prispevke kulturnim in športnim društvom, ob koncu pa bo skupna zdravica za vse udeležence, za katero bo poskrbelo domače kulturno društvo Sovodnje. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bodo v torek, 12. januarja, ob 20.15 nastopile pianistke Meta Faj-diga, Natalija Šaver, Neva Klanjšček in Sara Rustja. Na sporedu bodo Chopinove Balade, Valčki, Noktur-ni, Scherzi in Etude; informacije na tel. 003865-3354013, www.kultur-nidom-ng.si. BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT v spomin na Mirka Špacapana bo danes, 8. januarja, ob 20. uri v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Na večeru bodo nastopili OPZ Veseljaki iz Doberdoba, MVS Akord, MePZ Podgora in MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Priložnostni govornik bo Jurij Paljk, večer bo vsebinsko obogatila recitacija božičnih motivov in odlomkov Balantičevih poezij iz knjige Gospod, za Tabo se bom zdaj napotil, ki je izšla pred kratkim. V vlogi recitatorja bosta nastopila Matija Kralj in Mairim Cheber. Dobrodelni izkupiček bo namenjen združenju za paliativno zdravljenje Mirko Špacapan. MEPZ IZ ŠTANDREŽA se bo predstavil s sledečimi božičnimi koncerti: v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi Sv. Ivana v Gorici; v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah; v nedeljo, 17. januarja, ob 18. uri v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu. ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK in slovensko kulturno in rekreativno društvo Jadro prirejata tradicionalni Božični koncert v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopil bo mešani pevski zbor Štandrež pod taktirko dirigenta Davida Bandlja. KULTURNI CENTER L. BRATUŽ : v ponedeljek, 18. januarja, ob 20,30 Carmina Slovenica »Na juriš in the mood! - Od koračnic do swinga«, Janez Dovč (harmonika), zbor vodi Karmi-na Šilec. 3 Obvestila SPDG obvešča, da bo od 17. januarja do 7. februarja priredilo nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra in v Žle-beh (Nevejsko sedlo) in poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave bodo sprejemali danes, 8. januarja, in v ponedeljek, 11. januarja, od 18. do 20. ure na sedežu društva, Verdijev Kor-zo 51/int. v Gorici. GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanja za pomoč ločenim staršem; informacije na tel. 349-3884549, amps.gorizia@yahoo.it, www.mam-mepapaseparati.org. OKENCE ATER v Tržiču pa bo zaprto do 10. januarja. KRAŠKI KRTI prirejajo v nedeljo, 10. januarja, ob 9. uri pri jamarski koči na Vrhu praznično druženje ob začetku jamarskega leta. Dopoldne bodo od-kopali tri odprtine v upanju, da so pod njimi globoke jame, ob 14.30 bo kosilo z glasbo. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina tečaj plesne terapije po metodi Marije Fux, mentorica Martina Serban. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 11. januarja, ob 18.30. V STARI CERKVICI NA SELCAH so do nedelje, 17. januarja, v popoldanskih urah (14.30 do 17.00) na ogled premikajoče se jaslice, ki jih družina Gon iz Ronk postavlja že od leta 1981. Pogrebi DANES V PODGORI: 9.30, Giuseppe Hlede (iz splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V MOŠU: 10.30, Silvano Brai-dot v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Albano Bon (iz goriške splošne bolnišnice) na pokopališču; 14.30, Luigia Mavric (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Luciana Amabile Petrussa vd. Skocaj (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Bruno Borsetti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISON-ZO: 14.00, Lidia Bragagnolo vd. Bi-gnolin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Petek, 8. januarja 2010 Št. 75 (128) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu Neuresničene želje Klop je v minulih dneh veliko sanjal o bodočnosti, projektih, načrtih, željah in prav o vsem, kar mu je šinilo po glavici. A potem se je zamislil in se vprašal, kaj mu vsega v minulem letu ni uspelo uresničiti? Saj tako se lahko izboljša in glej stvari, ki zaradi lenobe ali po nesreči ni v minulem letu uresničil je kar nekaj. Od kod naj bi seznam začeli? Prvi problem klopa je točnost. Te napake mu letos še ni uspelo odpraviti; na sestanke klopovci prikapamo vsak s svojo zamudico in seveda s pripravljenim opravičilom, čes saj sem obvestil/a , da imam prej zmenek, ali pa je težava pri parkiranju: najti parkirišče v bližini sedeža Primorskega dnevnika je res včasih igra na srečo ... Če pa smo točni, nas večkrat kdo predčasno zapusti zaradi drugih obveznosti. Res, letos se bo moral Klop s tem problemom resneje spoprijeti, saj so navsezadnje sestanki bistveni za planiranje delovanja naše strani. Ko pa se že vsi skupaj usede-mo za mizico, pride do nove, za moški del skupine, prave nočne more. Klopovke se namreč zelo rade spustimo v klepet in kaj kmalu se naša sobica spremeni v pravi kurnik, katerega skuša moški del neprenehoma miriti. Nazadnje pa le zavlada mir in včasih celo resnost in listi papirja samo čakajo, da jih popišemo s predlogi, novimi temami, sijajnimi idejami ... Problem je samo v tem, da včasih, zmanjkuje idej, ni nobene nove teme in vsak klop gleda v list papirja in se sprašuje, zakaj vendar nima nobenega predloga, zakaj ničesar ni premislil. Ampak nazadnje so te hibe na sestankih, ki jih Klop letos ni premagal, bolj zanemarljive, saj konec koncev vedno dobimo luknjico, kjer parkiramo avtomobil, s polurno zamudo smo skoraj vsi Klopovci pri mizi in nazadnje med enim klepetom in drugim pridejo tudi nove ideje in teme na plan. Kaj pa ostalo? No ja, nekaj pa še peče Klopa. Klop si je res želel vzbuditi zanimanje pri mladih, jih priklicati k pozornosti in upal je, da se bodo ti klicu odzvali. Tako je upal, da bodo mladi v večjem številu prisotni na javni debati, ki jo je Klop organiziral v minulem mesecu. Žal pa je bila prisotnost teh v dvorani nizka, skoraj minimalna. To je tudi vplivalo na počutje Klopa, ki se je nekoliko nejevoljno in kislo odpravil na večerjo in se pri tem vprašal, kje, kako in zakaj je zgrešil. Potolažil pa se je z dejstvom, da je bil to le prvi poskus in prvi poskusi so vedno nekoliko ponesrečeni ali vsaj gotovo ne izpolnijo vseh pričakovanj. No seznam pa še ni pri kraju. Klopu je namreč zmanjkal vinjetist in mu še ni uspelo najti nadomestila. Vinjetist je pa za Klopovo stran res pomemben in ena od Klopovih novoletnih želj je prav ta, da bi mu uspelo najti novega, nadebudnega in izvirnega vinje-tista. Seznam neizpolnjenih želja in dolžnosti bi se lahko daljšal in daljšal a Klop si je sedaj že nekoliko razjasnil misli in že zbira pogum in dobro voljo, da se bo v letošnjem letu še izboljšal in izkazal in to delno za lastno zadoščenje, predvsem pa za naše bralce, za vse tiste, ki v petkih pokukajo, pregledajo in preberejo našo stran. Ob začetku novega leta marsikdo pogleda nazaj, razmišlja o minulih 365 dneh, se spominja lepih in slabih trenutkov ter si zastavi nekaj ciljev, ki jih bo v novem letu bolj ali manj uspešno uresničil. Vsi dobro vemo, da nihče izmed nas ni perfekten in da tudi najboljši stremijo po izboljšanju. Katere so torej najpogostejše želje, ki z rdečim podčrtane krasijo naše sezname dobrih namenov za novo leto? Med prazniki smo žrli in žrli, do onemoglosti smo se najedli na družinskih kosilih in slavnostnih večerjah. Nekateri so se nato podali na smučanje ali v terme, a kaj , ko so tudi tu v kočah in hotelih ponudbe tako privlačne, da se iz ust kar cedijo sline? Panettoni, Wienerschnitzel, šampanjec, nam že segajo čez ušesa, zato je naša prva želja hujša-nje. Začnemo tako z vpisom v fitnes, z dieto in nakupovanjem vsakovrstne športne opreme, češ, če imam doma nove kopalke, bom res šla vsaj enkrat na teden v bazen! Ah, ko bi bilo res tako lahko ... Naslednja želja je gotovo bolj pogosta za predstavnice nežnejšega spola. Vsa dekleta namreč nestrpno čakajo na popuste ob koncu sezone, ko se v izložbah prikažejo magični napisi in naznanjajo vsakovrstne ponudbe. Tako si marsikateri/a naloži v koš tudi izredno modne a neudobne čevlje; nekdo si privošči prekrasno, ampak premajhno majico v upanju, da bo shujšal/a. Naslednji namen je običajno je bolj racionalno trošenje denarja in pametno nakupovanje. V preteklem letu smo si posvetili premalo časa. Zato si zastavimo kot cilj uresničevanje svoje osebnosti, notranjo izpopolnitev in odkrivanje novih dejavnosti. Kolikokrat smo si rekli, da bomo , vVM* > • > •■ 1 tk-iáká ^ VC,1 > M' * ■' / - , t 5 "■ ¿o* if,i -'i- - - .■■-■. -v^Hféf ■ M* - .. v.;- . < - o • - '.■i T tó* ' i 1'f . i^Wl ■■■■ v . končno prebrali tisto zaprašeno knjigo, ki že celo večnost čepi na nočni omarici? Kolikokrat smo si obljubili, da bomo pri vožnji bolj pazljivi in bomo na križiščih vedno prižigali smerne kazalce? Da bomo redno pospravljali sobo in bomo končno izničili kupe oblek, ki ždijo ob postelji? Zakaj se ne bi vpisali na tečaj fotografije in končno spoznali to čudno zver, ki jo skoraj vedno nosimo s seboj na počitnice in praznovanja? Lahko bi se naučili novega jezika: gotovo nam bo znanje tibetanščine nekega dne prav prišlo. Pogumneži naj se spustijo s padalom ali preizkusijo skok z elastiko, sramežljivi naj stopijo na odrske deske in prema- gajo tremo. Korajžno: prav gotovo čaka vsakega izredna izkušnja! Tudi čas, ki smo ga posvetili svojim dragim, je bil verjetno slabo razporejen. Večkrat bi morali obiskati babico, ki nas še vedno sprašuje, ali smo dovolj jedli in nam nato na skrito da 20 evrov za sladoled. Vsaj enkrat na mesec bi morali telefonirati prijateljici iz srednješolskih klopi in ji vrniti kakšno staro spominsko knjigo ali cd. Več bi se morali pogovarjati s starši, pozornejši bi morali biti do bratov in sestra... Skratka: ljudem, ki so nam blizu, bomo naslednje leto posvetili več časa. In nenazadnje smeh! Poceni in iz - -.V'- * * ^ «P* Str srca. V novem letu naj se vsaj nekajkrat na dan lepo nasmejemo. Ni važno, če je nasmeh namenjen prelepemu fantu, ki sedi zraven nas na univerzitetnih klopeh, ali stari babičini prijateljici, ki nas vedno uščipne za lice... Lahko je to smeh, ki nas pripelje do solz in krčev v trebuhu, lahko pa je le skoraj neopazen smehljaj izpod oči. Važno pa je, da pazljivo pogledamo v svoje življenje in vidimo, koliko nam je bilo že dano in koliko lepih stvari lahko še uresničimo. 4. januarja je v Dubaju potekalo slavnostno odprtje najvišje stolpnice na svetu. Kljub gospodarski krizi, kljub revščini in vojnam lahko še vedno gledamo v višave... Kakšno leto pričakuješ oz. kakšno leto te pričakuje: odgovori na test, pa ti bo jasno 1. V novem letu si želiš: a) Obilo spanja b) Veliko denarja c) strastno ljubezen č) pustolovščine 2. Potrudil/a se boš, da boš: a) spil pol kozarčka manj, saj bom tako vitkejši/a b) bolj požrtvovalen, to bo v tem letu moj slogan! c) bolj samozavesten in odkritosrčen č) manj lenaril, človek tako izgubi ogromno časa 3. Na delovnem mestu boš: a) Delo? Ne ne preveč stresa. Če se boš zjutraj počutil/a utrujenega oz. utrujeno se boš kar odklopil/a od sveta in glavo potori/a v blazino. b) vedno točen/a oz. Prispel/a boš še pet minut prej c) z glavo v oblaklih in kot vedno boš sanjal/a o dekletu/ fantu, ki si jo oz. ga srečal/a zjutraj č) spal/a kot polh, potem pa si boš v zamudi spe-kel oz. spekla jezik z vročo kavo. Prihrumel/a boš kot vedno komaj v času in gotovo boš imel/a na sebi nogavici različnih barv 4. Najraje bi spil/a kozarec: a)pomarančnega soka seveda b) kavo seveda, da me obdrži zbujenega in aktivnega č) energetsko pijačo , rabim vitamine, aktivnost c) toplo sladko čokolado 5. Teknila pa mi bi: a) No ja ni važno kaj bi meni osebno teknilo ampak kaj moje telo potrebuje. Gotovo bo v me-nuju solata, zrezek a majhen saj z mesom ne bom pretiraval/a. Ob jedači bom pil/a kozarec vode. b) Jesti? To pomeni se vsesti za mizo in izgubiti ogromno časa. Ne raje bom kar pogoltnil/a nekaj energetskih tablet in seveda spil/a kavo. c) Pravijo, da je veliko afrodizičnih jedi. Kaj pa če bi to poskusil/a? Mogoče bom v restavraciji še srečal/a zanimivo osebo. č) Kaj bi mi teknilo? Kar si bom sam/a uloivil/a po poti. Če pa se mi bo ponesrečilo, bom gotovo dobil v kaki gostilni dobro pečen zrezek. 6. Ko zjutraj razgrneš zaveso, bi pred sabo najraje videl: a) sijajen razgled, sonce, ki sveti in greje, okrog sebe pa le planine in neonesnažen zrak. Po pašnikih pa kravice, ki že jedo zajtrk. b) Time Square. Moram vedno biti v središču dogajanja. Vse novice imeti ob roki in seveda takoj pod oknom pred vhodom v moje stanovanje mora biti parkiran taxi, ki že čaka, da me zapelje na delo. c) Obalo in morje in tako bi lahko že sanjal/a o večernem sonanem zatonu. Poleg tega so na plaži ljudje vedno bolj sproščeni, veseli, lepi, dobre volje in pripravljeni na klepet, ki se lahko potem spremeni v zmenek! č) Kakšna vprašanja. Najraje ne bi imel/a niti okna. Zbudil/a bi se kar v džungli zaradi rjovenja tigrov in vreščanja opic. To bi bila najlepša budilka. 7. Najraje bi sanjal o: a) Sanje? Važno je, da se v spanju odpočijem, ne pa da kaj sanjam. b) Sanjal/a bi kako nad mano lebdijo kovanci in kako spim med bankovci. c) Sanjal/a bi le o njej oz njemu. č) Sanjati? Kdor sanja je izgubljen. Treba je vedno biti v akciji! Takoj lahko prebereš, kaj te čaka ... Tip A Zbrali ste mirno in zdravo pot. Letos si nočete puliti las ali pa preživeti budne noči zaradi stresa. Mir, dobro počutje, zdrava prehrana, kanček športa vas bodo letos vodili v tem letu. Delo? Saj človek ni od tega odvisen, prej mora skrbeti za svoje dobro. Pazite le, da ne bo vaše iskanje dobrega počutja in miru preseglo v lenobo. Tip B Odločili ste se za zahtevno leto. Mogoče imate v mislih velike načrte a le pazite, da vas ti ne bodo pogoltnili. Odlično je biti delavni a ne pretiravati. Obeta se vam veliko ciljev in podvigov, ki si jih boste sami zastavili ter jih skušali čimprej in čimbolje doseči. Če pa se vam bo kdaj pa kdaj spodrsnilo, si le oddahnite, za delo se vedno najde čas. Tip C Nič drugega vas ne zanima, kot vaše srce. Pred vami se planira romantično leto, katerega pa si morate sami ustvariti. Veliko boste sanjali in srce vam bo močno utripalo. Rdeča barva ljubezni in strasti vas bo tesno držala v svojem objemu, pri tem pa ne pozabite, da poleg srčk in sanj je v življenju še veliko stvari, ki jih je bolje ne zanemariti. Tip Č Odločili ste se za divje leto. Naraje bi se pridružili kakšnemu pustolovcu ali pa sami postali nov Robinson Crusoe. Na delovnem mestu boste sanjali džunglo; cilji, ki si jih boste zastavili, bodo od vas zahtevali nemogoče a saj prav v tem je adrenalin. Nove težave komaj čakate, da jih boste s svojim najnovejšim skokom preskočili. No ja ob vsem tem pogumu in adrenalinu, vam res zaželimo, da se pri vsem tem ne boste znašli v bolnici prekriti z gipsom in obliži. 1 6 Petek, 8. januarja 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - V nedeljo v Angoli začetek afriškega pokala Evropske klube spravlja v slabo voljo Do konca meseca v boju za naslov »črne celine« številni zvezdniki - Favorita Kamerun in Slonokoščena obala Čeprav ga v evropskih nogometnih klubih ne marajo, bo afriško prvenstvo, ki ga bo od nedelje do 31. januarja gostila Angola, vseeno precej v ospredju pozornosti strategov, skavtov, menedžerjev in nogometnih navdušencev. Ne samo zaradi vse večje kakovosti afriškega nogometa, temveč tudi zaradi bližine svetovnega prvenstva, ki bo letos v JAR. Afriško prvenstvo bo torej nekakšna generalka za junijsko dogajanje v Južnoafriški republiki. Za reprezentance črne celine bo to priložnost za osvojitev cenjene krone najboljšega v Afriki, za tiste reprezentance, ki so se uvrstile tudi na SP 2010, pa dragocena priložnost za merjenje moči. Dvoboji držav, ki v nogometno razviti (ali bolje finančno močnejši) svet izvažajo vse več nadarjenih igralcev, bodo zelo zanimivi tudi za selektorje drugih udeleženk SP 2010. V ospredju slovenskega zanimanja bo gotovo skupina A, kjer bodo gostiteljica Angola, Mali, Malavi in Alžirija - tekmica Slovenije, Anglije in ZDA na letošnjem mundialu. Ta skupina bo igrala v Luandi, kjer bo imela gostiteljica Angola nedvomno močno podporo. Prav Angola - ali črne antilope, kot je njihov vzdevek - je ob Alžiriji, zmagovalki afriškega prvenstva leta 1990, tudi glavni favorit za preboj v drugi del tekmovanja. Medtem ko Malavi poznavalci ocenjujejo za «out-siderja» (na tem tekmovanju je nastopil le leta 1984), pa to ne velja za Mali. »Vem, da nismo med favoriti, toda navdaja nas optimizem, menimo, da lahko pridemo do finala. Treba je pogledati le kakovost igralcev v tem moštvu, telesno govorico, odnos in tekmovalni ter ekipni duh. Nikakor ne morem reči, da nimamo možnosti za naslov,« je odločen malijski selektor Stephen Keshi, ki bo lahko računal tudi na v Evropi uveljavljene Seydouja Keitaja, Mahamadouja Diarraja, Moma Sissoka in Frederica Kanouteja. V skupini B so Slonokoščena obala, Burkina Faso, Gana in Togo. Ta velja za «skupino smrti». Gana, ki je to tekmova- Didier Drogba (Slonokoščena obala) je eden velikih zvezdnikov Afriškega pokala v Angoli ansa nje osvojila že štirikrat, je v kvalifikacijah za prvenstvo pokazala takšno formo, da so jo mnogi označili za favorita turnirja. A Gancem ne bo treba dolgo čakati na (vsaj) enakovrednega tekmeca, saj ima Slonokoščena obala (ob Kamerunu na stavnicah glavni kandidat za končno zmago) prav tako kader za afriški prestol. Že samo ime Didier Drogba pove dovolj. Gana in Slonokoščena obala sta favorita skupine, Togo, finalist leta 2006, in Burkina Faso pa jima bosta skušala odščipniti kakšno točko. V skupini C so branilci naslova Egipčani. Faraoni bodo skušali še tretjič zapored in skupno sedmič pokoriti črno celino. Njihov motiv bo tokrat še nekoliko večji, saj se jim ni uspelo prebiti na SP 2010. V dodatni tekmi jih je izločila Alžirija. Čeprav selektor Hassan Shehata v kader ni uvrstil napadalca Amra Zakija (ki naj še ne bi popolnoma okreval po poškodbi), bi bilo presenečenje, če se Egipt v konkurenci dvakratne zmagovalke Nigerije (skupaj z Egiptom je favorit skupine), Benina in Mozambika ne bi prebil v nadaljevanje tekmovanja. Skupino D pa sestavljajo Kamerun, Gabon, Zambija in Tunizija. Favorita sta štirikratni prvak Kamerun z izvrstnim napadalcem Samuelom Eto'ojem in Tunizija (zmagovalka leta 2002), čeprav je slednja, denimo, razočarala v kvalifikacijah za SP in ji afriško prvenstvo predstavlja nekakšno tolažbo. Sicer pa to prvenstvo na vsaki dve leti poskrbi za obilo slabe volje med evropskimi klubi in reprezentancami, saj afriški nogometaši v mnogih klubih po Evropi igrajo ključne vloge. Spori so tako nekaj normalnega, vzrok zanje pa ne samo sam termin tekmovanja (ki je sredi evropskih ligaških tekmovanj), temveč tudi bojazen, da se bodo igralci za odločilni del klubske sezone vrnili poškodovani. V primeru afriškega prvenstva 2010 je precej nejevolje požel tudi sam izbor gostitelja. Za mnoge Angola ni prava izbira, kritiki pa so še pred začetkom dobili veliko kosti za glodanje. Med drugim je bilo namreč veliko težav z vizumi, nastanitvami in slabo komunikacijo. SPORED Finale bo 31. januarja v Luandi Skupina A Angola, Mali, Malavi in Alžirija. Skupina B Slonokoščena obala, Burkina Faso, Gana in Togo. Skupina C Egipt, Nigerija, Benin in Mozambiko. Skupina D Kamerun, Gabon, Zambija in Tunizija. Iz predtekmovanja se bosta po prvi dve ekipi uvrstili v četrt-finale, ki bo 24. in 25. januarja. Polfinale bo 28. januarja. Tekma za tretje mesto bo 30. januarja, finale pa dan pozneje v Luandi. Vse tekme po Tv euro- sport Dosedanji zmagovalci 1957 Egipt, 1959 Egipt, 1962 Etiopija, 1963 Gana, 1965 Gana, 1968 Kongo, 1970 Sudan, 1972 Kongo, 1974 Zaire, 1976 Maroko, 1978 Gana, 1980 Nigerija, 1982 Nigerija, 1984 Kamerun, 1986 Egipt, 1988 Kamerun, 1990 Alžirija, 1992 Slonokoščena obala, 1994 Nigerija, 1996 Južnoafriška republika, 1998 Egipt, 2000 Kamerun, 2002 Kamerun, 2004 Tunizija, 2006 Egipt, 2008 Egipt. TOUR DE SKI Petra Majdič zdaj skupno na 2. mestu TOPLACH - Poljska smučarska tekačica Justyna Kowalczyk (12:37,6) je zmagovalka šeste tekme novoletne turneje Tour de Ski v Toplachu na Južnem Tirolskem. Drugo mesto na pet kilometrov v klasični tehniki je osvojila Finka Aino Kaisa Saarinen (+11,6), tretja pa je bila Slovenka Petra Majdič (+14,8). Vesna Fabjan je preizkušnjo končala na 38. mestu (+1:20,3). Italijanka Arianna Follis je bila na koncu 6. Kowalczykova vodi tudi na skupni uvrstitvi Toura, Majdičeva pa je druga pred Follisovo. Jutri bo v dolini Fiemme na sporedu klasični tek na 10 kilometrov s skupinskim startom, v nedeljo pa sledi še zaključek z devetkilometrskim vzponom na Alpe Cermis. HUDA NESREČA - Italijanski motorist Luca Manca je hudo padel na šesti etapi vzdržljivostnega relija Dakar v puščavi Atacama (Antofagasta-Iqui-que, 598 km) in pri nesreči s svojim KTM-om utrpel hude poškodbe glave. Sardinca Manco so nemudoma prepeljali v bolnišnico Cobre de Calama, kjer je v kritičnem stanju, poleg poškodb glave je utrpel tudi nekaj zlomov kosti. Na včerajšnji etapi je zmagal Španec Coma. NAPAD - Navijači nogometnega drugoligaša Torina so bili na svoje igralce zaradi slabih predstav v zadnjih tednih tako slabe volje, da so se nad-nje spravili s pestmi. Med navijači in igralci so pesti zapele v enem od restavracij v predmestju Torina. Približno 20 navijačev je vdrlo v lokal, kjer je eden nogometašev Torina skupaj s soigralci praznoval rojstni dan, in pričelo z zmerjanjem igralcev. Ti niso dolgo ostali ravnodušni in zapele so pesti. Igralci Torina so zagrozili s stavko, tako da je tekma proti Cittadelli pod vprašajem. TREZEGUET - Zaradi zvina desnega gležnja na sredini tekmi proti Parmi bo moral napadalec Juventu-sa David Trezeguet mirovati štirideset dni. Odsoten bo kar na šestih tekmah (5 prvenstvenih in v pokalu). ATALANTA BREZ TRENERJA - Antonio Conte je dan po domačem porazu z Napolijem z 0:2 odstopil z mesta prvega strokovnega moža Atalante. LJUBLJANA - Tivoli odslej raj hokejistov Dvorana Tivoli v sedanji obliki odhaja v zgodovino Union Olimpija v novi sezoni v Stožicah - Sinoči za slovo poraz s CSKA LJUBLJANA - Ker košarkarji Unio-na Olimpije nimajo več možnosti za uvrstitev v drugi del evrolige, je bila sinoč-nja tekma proti CSKA Moskvi zadnja v dvorani Tivoli. A ne le letos, temveč tudi na splošno v evroligi, saj se klub s prihodnjo sezono seli v novo dvorano, ki se gradi v Stožicah. Dvorana Tivoli počasi, a zanesljivo odhaja v zgodovino. Objektu, ki je bil zgrajen za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu 1965 in evropsko hokejsko naslednje leto (leta 1970 pa je gostil tudi svetovno košarkarsko prvenstvo) in ki ga je z veličastnim koncertom odprl jazzovski velemojster Louis Daniel Armstrong, so v tej obliki šteti dnevi. Dvorana Tivoli bo seveda ostala na svojem mestu, toda glede na načrte prenove, naj bi v njej dobili domovanje predvsem hokejisti. Oblikovalci so predvideli hokejsko dvorano za 8800 gledalcev ter manjšo košarkarsko dvorano, ki bi sprejela približno 2000 gledalcev. KK Union Olimpija pa se bo po koncu sezone zagotovo preselil v novo dvorano v Stožicah, ki naj bi bila na-red 30. junija letos. V njej bo skupno prostora kar za 12.000 gledalcev, ob njej pa 5.000 parkirnih mest. V stilu nastopov v letošnji evroligi so košarkarji Uniona Olimpije tudi v devetem krogu evrolige (skupina C) izgu- bili. Po podaljšku je bil namreč CSKA Moskva boljši s 77:80 (15:18, 28:32, 49:38, 62:62), pa čeprav je po tretji četrtini kazalo na zmago Ljubljančanov, ki so pred zadnjimi desetimi minutami vodili za deset točk. Toda zadnja četrtina je minila v znamenju številnih zgrešenih metov Uniona Olimpije, pri stanju 62:62 pa je Ožbolt v zadnjih sekundi iz povsem izdelanega meta zgrešil met za tri točke. Podaljšek je bil razmeroma izenačen, toda Moskovčani so tekmo kljub temu brez večjih težav odločili v svoj prid. Pri Unionu Olimpiji sta bila najučinkovitejša Bečirovič s 13 in Walsh z 18 točkami, pri CSKA pa Holden (19) in Langdon (21 točk). OSTALI IZIDI: skupina A: Žal-giris - Cibona 68:61, Asvel Basket - Regal Barcelona 64:90; skupina B: Efes Pilsen - Olympiacos 85:93, Unicaja - Entente Orleanaise 72:88; skupina C: Mac-cabi Electra - Lottomatica Rim 79:59; skupina D: Kimki - Armani Jeans Milano 79:63 ODBOJKA - Odbojkarji Ekipe Marchiola Vodi so v prvi tekmi 1/16 finala pokala challenge doma premagali nizozemski AB Groningen s 3:0 (19, 22, 18). Povratna tekma bo naslednjo sredo v Groningenu. A-LIG DAN POTEM V primežu vaških straž in pravljičarjev Dimitrij KriZman Novo leto, a nič novega na nogometni obli, ki je že kar takoj postregla s predvidljivim sceno-sledom. Inter je takorekoč z odliko opravil svojo nalogo v Veroni. Ob golu (in pritoževanju nad rasističnimi vzkliki) Balotellija si ne upam niti pomisliti, kako bi bilo, če bi inter v Veroni igral ne proti Chievu, ampak proti Hellas Veroni. Znameniti »butei«, ki skupaj s tržaškimi kolegi radi obiskujejo fojbe v Bazovici in po Istri, bi Ba-lotelliju nedvomno pripravili precej bolj pester sprejem. Zakaj do tega vedno znova prihaja je seveda tipično italijanski problem: po eni strani je igralec, čeprav temnopolt italijanske kulture, klasičen proizvod italijanske nogometne šole, kajti gre za 1,88 metra velikega orjaka, ki ob najmanjšem dotiku pade na tla kot pokošen; po drugi strani se vestno tolerira »negodovanje« gledalcev na njegov račun, kar je po svoje razumljivo, če pomislimo, da je med temi gledalci morda precej takih, ki v pro- stem času opravljajo še prostovoljne naloge raznih vaških in mestnih straž, ki se kot gobe po dežju pojavljajo v severni Italiji. Komu se torej splača preganjati tiste, ki bdijo nad našim mirnim spancem? Jasno, nikomur, še posebej pa ne sedanji vladni garnituri. Je Milanov preporod tudi povezan s potrebo po ljudski podpori Berlusconiju? Leonardo je sestavil igračko, ki roko na srce kar dobro deluje, čeprav je kar precej njenih delov dotrajanih ali drugorazrednih. Sam si recimo stežka predstavljam, da bi za vrhunsko ocenil moštvo, v kateri je glavni mož okoli katerega se vrtijo niti igre... Ambrosini! Ampak dobro, tudi taki, ki kažejo 40 let in se skušajo s trakom med dolgimi lasmi prepričati, da jih imajo 20, morajo obstajati. Čim je Milan dobil zalet in čim je Juventus spet pognal kolesje v pogon, že se bo v nedeljo najbrž zgodilo to, da bo eden izmed dveh odpadel iz zasledovanja In-terju. Juventus je že itak velik del svoje verodostojnosti zapravil v nesrečnem decembru, Milan pa mora le upati, da bo do derbija čez slab mesec prišel z znosnim zaostankom, ki bi mestnemu rivalu tudi nagnal nekaj straha v kosti. Sicer pa se pomanjkanje novosti nanaša tudi na dogajanje izven igrišč. Med prazniki se je v Ju-ventusov kader vrnil Roberto Bet-tega ter takoj jasno in glasno povedal, da je v minulih letih Juventus naslove zmagal na igrišču. Zgodba je tudi italijansko podobna Balotellijevi: narod, navajen, da ga zdaj eden zdaj drugi iz govorniškega odra prepričuje (in prepriča) o pravilnosti svojih pogledov, verjame vsakršnim pravljicam, če jih le nekajkrat sliši. Konec koncev, razni butei in ne le oni še kako verjamejo, da je v foj-bah na desettisoče (čakam, kdaj in kdo bo presegel magično mejo petih ničel) nedolžnih rojakov. (dimkrizman@gmail.com) / ŠPORT Sobota, 9. januarja 2010 8 ALPSKO SMUČANJE - Ta vikend začetek tekmovalne sezone v deželi Na treningih in tekmah skupaj s skupnimi trenerji Poleti sta Devin in Brdina trenirala ločeno - Projekta Ski pool Gadi niso obnovili Z zimo in snegom se začenja tudi smučarska tekmovalna sezona pri nas. Mladinci so kondicijo preverili že na prvi letošnji tekmi FIS v deželi v začetku decembra, vsi ostali od najmlajših kategorij vse do veteranov pa bodo novo znanje in pripravljenost preizkusili ta vikend. Člane in veterane čaka prva deželna tekma FISI v soboto na Piancavallu, najmlajše tekmovalce pa v nedeljo. Baby in miški bodo tekmovali na Zoncolanu, dečki in naraščajniki pa v kraju Forni di So-pra. Mladinci bodo tekmovali na drugi tekmi FIS na Zoncolanu. Triletni projekt Gadov je z lansko sezono zaključen, za nov projekt pa se pri Mladini in Devinu, ki sta pri njem sodelovala, niso odločili. Skupni treningi mladincev Devina in Mladine so se v tej sezoni vsekakor nadaljevali, pri mlajših kategorijah pa so se prav tako usmerili v sodelovanje. V kategorijah babyjev in mi-škov, dečkov in naraščajnikov bodo Devin, Mladina in Brdina sodelovala s skupnimi treningi, skupaj se bodo tudi udeležili tekem v deželi. Tako bosta babyje in cicibane Devina in Brdine (kriška Mladina v teh starostnih kategorijah nima tekmovalcev) vodila trener Devina Aleš Sever in trener Brdine Lovrenc Gregorc, dečke/ce in naraščajnice/ke pa trener Brdine Dean Kaus in učitelj Devina Matej Štolfa. Doslej so skupni treningi stekli enkrat (šlo je predvsem za izoblikovanje skupine), od začetka tekmovalne sezone pa bo sodelovanje tesnejše. Slovensko planinsko društvo Trst in Gorica pa izrazite tekmovalne dejavnosti ne gojita. Pri Devinu so v letošnji sezoni vsi tekmovalci trenirali pod vodstvom trenerja iz Sežane Aleša Severja, ki je lani vodil mladince. Na koroškem ledeniku Moltall sta od julija izmenično trenirali skupini najmlajših (21 dni) in skupina mladincev (35 dni), včasih pa so se jim pridružili tudi veterani. Predvsem udeležba mladincev Devina in Mladine je bila na treningih na snegu zelo nizka, čeprav je bilo dni na snegu manj kot lani, kot je bilo določeno v dogovoru s tekmovalci pred sezono. Od osmih tekmovalcev je bila bolj prisotna manj kot polovica teh. Decembra so se nekateri udeležili učiteljskega tečaja, od sobote dalje pa bodo po programu tekmovali na vseh tekmah FISI in FIS v deželi. Smučarji Devina in Brdine so julija trenirali na Moltallu Mlajši tekmovalci Devina (skupaj so trenirali babyji, miški in dečki, naraš-čajnikov ni) pa so bili vseskozi bolj redni: prvih deset dni so pilili predvsem tehniko na prostem in v postavitvah manjših kolov, v zadnjem delu priprav pa so se preizkusili tudi na veleslalomski postavitvi. Vsi tekmovalci so v poletnih mesecih pilili kondicijo, kar nadaljujejo tudi med sezono. Edini mlajši tekmovalec Mladine Albert Kerpan (zadnje leto na-raščajnik) je pred sezono vadil s smučarskim klubom iz Ajdovščine, z začetkom tekem pa se bo pridružil skupini tekmovalcem naših klubov. Trener Sever še ne ve, kam sodijo mlajši tekmovalci v deželnem merilu. Zeli si, da bi se vsaj dva miška uvrstila med najboljših 14 smučarjev v deželi, v mlajši kategoriji babyjev pa računa predvsem na boljše rezultate smučark. »Če bodo najmlajši vztrajali, bodo prvi rezultati vidni šele čez dve sezoni. Vsekakor veliko pomeni tudi starost tekmovalcev: velike razlike so vselej med prvim in drugim letnikom vsake kategorije.« Pri Devinu vadi že od septembra tudi skupina najmlajših tekmovalcev pod vodstvom Natalina Culota. Gre za skupino superbabyjev, babyjev in miškov, ki so izbrali nekoliko milejši program. Doslej so na snegu vadili dvanajst dni, novoletne praznike pa so izkoristili še za priprave. Vadbo na snegu so od septembra do decembra dopolnjevali s sobotnimi dveurnimi treningi na plastični progi v Nabre-žini. Program skupine predvideva ob treningih še sedem tekem (štiri tekme Primorskega pokala in nekaj deželnih tekem FISI). Pri Brdini je poletne priprave vodil Lovrenc Gregorc. Od konca avgusta so treningi potekali vsake dva tedna (skupno 25 dni) - večinoma so trenirali med vikendi, izkoristili pa so vse proste šolske dni za daljše priprave. Gregorc je vodil mešano skupino šestih najmlajših babyjev in mi-škov ter skupino šestih dečkov/ic in naraščajnikov/ic. Večino snežnih treningov se je udeležila le polovica vseh tekmovalcev, celotna skupina pa je bila prisotna na daljših pripravah med počitnicami. Avgusta in septembra so priprave potekale na ledeniku Moltall zaradi boljših snežnih razmer, nato pa so se preselili na Kaprunu zaradi primernejših terenov za najmlajše kategorije. Vadba je bila na začetku usmerjena predvsem v piljenje tehnike s prostim smučanjem, nato pa so na vsakem treningu vadili tehniko na prostem in v postavitvah. Trener Gregorc, ki bo med sezono vodil skupino mlajših tekmovalcev, želi, da bi se babyji, ki so letos leto starejši, prebili na višja mesta na deželnih tekmah. Cilj pa ostaja tudi uvrstitev vsaj enega tekmovalca na državni finale »Ostržka na smučeh« v Abetone. Vsi tekmovalci so božične in novoletne praznike izkoristili za zadnje intenzivne priprave na deželnih smučiščih. Devin je s skupino mladincev in ma-sterjev treniral med božičem v kraju For-ni di sopra, skupina babyjev in miškov pa na Oklinih. (V.S.) Predtekmovalna skupina Devina je trenirala v kraju Forni di Sopra KOŠARKA - Jadran Položaj postaja zaskrbljujoč V državni C-ligi je Jadran Qu-bick Caffe »zapustil« zadnje mesto na lestvici, čeprav ima enako število točk kot zadnjeuvrščeni videmski Virtus. Jadranovci so mesto višje le zaradi boljšega razmerja med doseženimi in prejetimi koši. Zadnje mesto je v tem krogu zapustil San Daniele (10), ki je premagal višjeposta-vljeni NBU (12). V sredo je do ugodnega izida prišel tudi San Vendemia-no (14), ki je na gostovanju v Caor-lah (18) zmagal. Caorle so po 14. krogu zdaj na tretjem mestu, ki ga deli z Oderzom. Prvo mesto zaseda Porde-none s 24 točkami. V deželni C-ligi pa Breg (16) še ni prebrodil krize in doživel četrti zaporedni poraz. Tokrat je bila boljša nižjepostavljena Venezia Giulia (10). Bor (8) pa je morali priznati premoč Albe (20), ki kroji vrh lestvice. Boljši je le Santos (24), ki pa je tokrat izgubil proti UBC-ju (10). Praznih rok je ostal tudi Roraigrande (20), ki je za eno točko (71:7o) klonil proti Cervi-gnanu. Svetoivančani so sedaj še na zadnjem mestu z 8 točkami prav tako kot videmski univerzitetniki. NAJBOLJŠI STRELCI Ta teden: Crevatin 25, Madonia in Slavec 19, Marusič 14, S. Ferfoglia 12, Sila in Bole 10, Buttignon in Malalan 9. Skupno drž. C-liga: Sosič 174, Marusič 131, Coco 125, Slavec 120, S. Ferfoglia 78, Franco 76. Skupno dež. C-liga: Haskič 212, Klarica (Br) 211, Alberti (B) 170, Crevatin (B) 166, Madonia (B) 158, Šu-šteršič (B) 126, Buttignon (Br) 116, Krizman (B) 114, Secchet (Br) 112, Štokelj in Bole 95. Skupno D-liga po prvem delu (13. krogov): Paoletič in Zaccaria 129, Ban 121, Švab 115, Gantar 59, God-nič 40, Bukavec 18, J. Sossi 14, Bufon in Regent 12, Vodopivec in Ukmar 11, Bernetič 3, N. Sossi 2, Starc 0. NAJDOSEŽKI Prosti meti: Klabjan (Br) 6:6, Bole (B) 4:4, Madonia (B) 7:8 (87,5) Za 2T: Marusič (J) 3:3, Malalan (J) 4:5 (80 %) Za 3T: Sila (B) 2:2 Statistika flop: prosti meti: Bo-zic (B) 1:6 (16,6 %), 2T: Klabjan (Br) 0:4, Alberti (B) 1:6 (16,6 %), Sosič (j) 2:9 (22,2 %); 3T: Haskič (Br) in Bole (B) 0:4. PREDSTAVITEV SEZONE - Smučarski klub Devin Tekmovalna dejavnost, smučarska šola in organizacija tekem ATLETIKA - Hitra hoja Fabio Ruzzier pred novimi izzivi Smučarski klub Devin je včeraj priredil tradicionalni predstavitveni večer zimske dejavnosti. V dvorani KD Igo Gruden v Na-brežini so se zbrali številni tekmovalci, tečajniki in starši. Po uvodnem pozdravu predsednika Daria Štolfe so na odru predstavili vse tekmovalne skupine. Letos je najštevilnejša skupina babyjev, miškov in dečkov. Sledila je predstavitev predtekmovalne skupine, nato so stopili na oder še prisotni mladinci, članici in pa številna ekipa ma-sterjev, ki bo 26. januarja nastopila na zimskih olimpijskih igrah veteranov v Kranjski gori. Vse tekmovalne skupine vodi trener Aleš Sever s pomočjo Mateja Štolfe, predtekmovalci pa trenirajo pod vodstvom Natalina Culota. Ob tekmovalni dejavnosti so predstavili tudi šolo smučanja, v kateri bo letos skoraj 120 otrok. Prisotni učitelji smučanja so staršem nakazali potek dela na snegu, obenem pa opisali tudi potrebno opremo, ki jo mora vsak tečajnik nabaviti Mladi tekmovalci Devina s trenerji in predsednikom Dariom Štolfo kroma (velikost smučarskih čevljev, smuči in palic ter ostalo opremo). Zimsko dejavnost Devina bo dopolnjevala tudi organizacija tekem. Klub bo letos organiziral uradno tekmo FISI za najmlajše kategorije za 5. pokal Alternativa sport, in sicer že naslednjo nedeljo v kraju Forni di Sopra. Na istem prizorišču bo 20. februarja priredil zamejsko prvenstvo, 21. februarja društveno tekmo, 13. marca pa 22. Pokal prijateljstva treh dežel in 6. memorial Lucijana Sosiča, ki sodi v sklop tekem Primorskega pokala. Voditeljica večera Nadja Kralj se je pred zaključkom zahvalila številnim sponzorjem kluba, in sicer Idrosistemu in Zadružni kraški banki, ki sta omogočila nakup tretjega kombija; nato še Alternativi sport, Frandoli group, Alexu Grudnu in Finzicarta ter drugih manjšim pokroviteljem. Večeru so sledili tudi direktor nabrežinske podružnice ZKB Marjan Brecelj in predstavnika ZSŠDI Loredana Prinčič in Livio Rožič. Lonjerski hitroho-dec Fabio Ruzzier bo čez dva tedna nastopil na prvi preizkušnji v novi sezoni. V kraju Montalto di Castro bo na zimskem članskem prvenstvu tekmoval na 35 kilometrov dolgi razdalji. V prvem delu sezone čaka Ruzzierja najtežja preizkušnja 7. marca, ko bo v Si-gni pri Firencah nastopil na državnem prvenstvu na 50 kilometrski razdalji. »Skušal bom potrditi normo za nastop v svetovnem pokalu v Mehiki. Potreben je čas pod 4 urami in 30 minutami,« pravi Ruzzier, ki z novim letom brani barve novega društva. »Po 23 letih sem se vrnil v Trst. Po enajstih letih sem zapustil goriško Atletico Gorizia in sem se pridružil tržaškemu klubu Marathon UOEI Trieste. Atletska zveza je medtem ažuri-rala rekorde in potrdila Ruzzierjev evropski rekord v veteranski kategoriji M55 v disciplini 5 km na stezi (čas 22:28), ki ga je tržaški hitrohodec dosegel lani v Zadru. Potrdili so še poltretje leto star evropski rekord (46:22), v starostni kategoriji M50, na cestni razdalji 10 km, ki ga je Ruzzier dosegel prav tako na Hrvaškem. Ruzzier ima v žepu še en evropski rekord (M50), ki ga je dosegel na razdalji 3 km v dvorani (13:04). Italijanska atletska zveza FIDAL pa je objavila spisek najboljših absolutnih svetovnih atletov na 50 km. Na 50 km zaseda Ruzzier 189. mesto (skupno 190 atletov). Prvi je Rus Sergej Kirjapkim, ki je lani na SP v Berlinu zmagal s časom 3.38:35. Ruzzierjev čas je 4.34:39. Najstarejši hitrohodec pred Ruzzierjem je vsaj deset let mlajši od Lonjerca. Objavili so tudi spisek najboljših »azzur-rov« vse časov na razdalji 50 km, 20 km na cesti in 20 km na stezi. Na cestni 20 kilometrski razdalji je Ruzzier skupno 95. (1.28:30 v Zurichu leta 1988). Prvi je Maurizio Damilano (čas 1.18:54). Na razdalji 20 km na stezi je Ruzzier 64. (1.29:20 v Rimu leta 1993). Prvi je Val-ter Arena (1.19:24). Na 50 km je vodi Alex Schwazer (3.36:04). Ruzzier pa zaseda odlično 44. mesto (4.06:38, leta 1993) in je za tri sekunde boljši od nekdanjega slovitega olimpijca Abdona Pamica z Reke. Za Ruzzierjem pa je še nekaj nekdanjih reprezentantov. 20 Petek, 8. januarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI ODBOJKA - Slovenski goriški derbi v moški C-ligi Olympia Fer-Style ni bila kos bolj izkušenemu Valu Imsi Neustavljiva Valova centra - Olympia se je požrtvovalno upirala - Veliko gledalcev Val Imsa - Olympia Fer-Style 3:1 (25:23, 23:25, 25:9, 25:22) VAL: D. Faganel 11, Ombrato 20, S. Faganel 9, Masi 12, Nanut 12, Ga-gliardi 5, Plesničar (L), Devetak 1, Mucci 0, Radetič, Brisco, Florenin. OLYMPIA: M. Komjanc 15, Ter-čič 15, Valentinčič 10, Sanzin 5, Per-solja 8, Hlede 0, Capparelli (L), Polesel 0, E. Komjanc 0, Brotto 0, Capra-ra, Gatta. Derbi moške C-lige med Valom in Olympio je v štandreško telovadnico privabil veliko število gledalcev. Tekma bi bila morala biti pred prazniki, vendar je bila preložena zaradi sneženja. Začetek zelo lepega prvega seta je bil v znamenju izenačenosti. Olympia je z blokom dobro ustavljala Valove napadalce, le Masi in Nanut sta bila na centru zanjo nerešljiva uganka. Manj izkušeni igralci Olympie so si sredi seta privoščili nekaj naivnosti, Val pa je z napadi Ombrata (igral je s povišano temperaturo) Masija in asom Fagane-la dosegel prednost 13:9 in jo obdržal do izida 17:12. Olympia je nato pod vodstvom podajalca Filipa Hledeta z bolj raznoliko igro ujela nasprotnike pri 18. točki, celo povedla z 19:18, nato še dvakrat izenačila, naposled pa je set pripadel bolj prisebnim gostiteljem. Tudi drugi set je bil zanimiv in še bolj negotov od prvega. Val je precej grešil, zlasti velja to za njegove ne-konstantne krilne tolkače. Tudi v polju je bil premalo aktiven, to pa je Olympia znala izkoristiti šele v končnici seta, ko je krčevito branila točko prednosti do zaključne plasirane žoge Komjanca. Tretji set je pomenil prelomnico. Val je obdržal svoj ritem, še naprej sta bila neustavljiva oba centra, boljše pa je ekipa delovala tudi v drugih elementih. Na drugi strani je Olympia močno popustila, še posebno neraz-položen je bil sinoči Valentinčič (le 9 točk iz 33 napadov), ki ga je Val v bloku skrbno in učinkovito pokrival. Set je bil tako popolnoma enosmeren. Toda gostje se niso vdali in četrti set spet začeli bolj agresivno in s tem morda tudi presenetili valovce. Mlada Terčič in Komjanc sta učinkovito prebijala Valov blok, kar je obrodilo vodstvo Olympie z 11:8. Toda Val je pravočasno reagiral in bolj z obrambo kot z napadom spet prevzel pobudo, a le do vodstva 17:14, saj mu na mreži ni šlo posebno od rok. Tako je bila končnica vnovič izenačena, v njej pa je Val po izidu 22:22 dosegel tri zaporedne točke in občuteni derbi tudi osvojil. Aplavz so si po tekmi vsekakor prislužili igralci obeh ekip, kljub porazu proti favoriziranemu nasprotniku so bili zadovoljni tudi glasnejši privrženci Olympie. (ak) Odbojkarji Olympie so predvsem v četrtem setu učinkovito pribijali Valov blok bumbaca ODBOJKA - Zaostala tekma ženske D-lige Kontovel gladko Mosso so premagale s 3:0 - Le tretji set je bil bolj izenačen - Jutri težka tekma v Trivignanu Kontovel - Mossa 3:0 (25:15, 25:22, 26:24) KONTOVEL: Verša 10, A. Žužič, Micussi 10, Antognolli, Cas-sanelli, Lisjak 5, Starc, Bukavec 16, Pertot 1, Balzano 9, Kapun (L). TRENER: Černe. Odbojkarice Kontovela so zasluženo gladko premagale šibkejšo ekipo iz Moša, ki zaseda mesto v spodnjem delu lestvice. Varovanke trenerke Tanie Cerne so v prvem setu igrale zelo dobro in nasprotnicam prepustile le petnajst točk. Drugi in tretji set sta bila nekoliko bolj izenačena, ker so domačinke igrale preveč sproščeno in so nekoliko podcenjevale nasprotnice. Kljub temu se niso pustile presenetiti. Mossa je vodila le v zadnjem setu (21:20). Sabrina Bukavec in soigralke so nemudoma reagirale in tudi tretji set spravile pod streho. Trenerka Tania Cerne je bila po tekmi zadovoljna: »Pomembno je bilo, da smo osvojili vse tri točke. Med prazniki nismo trenirale najbolje, tako da smo imeli nekaj težav. Že v soboto (jutri op. ur.) nas čaka pomembna in težka tekma v Trivignanu. Upam, da bomo igrale bolj prepričljivo.« VRSTNI RED: Vivil 30, Trivi-gnano 27, Kontovel 22, Corde-nons 21, Rizzi Volley 18, Buia 16, Volley Carnia 15, San Daniele 13, Altura 10, Azzano 9, Il Pozzo 8, Mossa 7, Govolley 5, Fincantieri 0. PLANINSKI SVET Predavanje SPDT .Slovenskoplaninsko društvo Trst prireja v četrtek, 14. januarja 2010predavanje o velikih izumiranjih v geološki zgodovini. Predavanje je bilo sicer načrtovano že za lanski december, tik pred iztekom Darwinovega leta, saj so leto 2009 znanstveniki posvetili velikemu angleškemu naravoslovcu ob 200-letnici njegovega rojstva. Zaradi višje sile smo bili takrat prisiljeni predavanje prestaviti na kasnejši datum. Prihodnji četrtek pa bo Dr. Andrej Šmuc, docent na univerzi v Ljubljani, osvetlil aktualno in zanimivo temo o nastanku življenja, nekako pred štirimi milijardami let, in o izumiranju vrst na planetu Zemlji, kar je na našem Planetu od nekdaj nekaj običajnega. Vrsta, ki je do tistega trenutka obvla- dovala določeno ekološko nišo, lahko zaradi določenih vzrokov izumre, zamenja jo novejša in bolje prilagojena. Poleg »običajnih« izumiranj, ki se dogajajo neprestano, poznamo tudi izumiranja vrst in rodov v večjem obsegu, ki jih imenujemo množična izumiranja. Običajno se zgodijo zaradi globalnih katastrofalnih dogodkov, kot so izbruhi vulkanov, padci meteoritov in globalne klimatske spremembe. . sodobnimi geološkimi metodami lahko zanesljivo dokažemo pet velikih množičnih izumiranj v Zemeljski geološkipre-teklosti. Predavatelj nam bo osvetlil vzroke za njihov nastanek in njihov vpliv na takratno življenje na Zemlji. Prikazal bo tudi, kako se lahko za uspeh sesalcev, posledično tudi za uspeh človeka, zahvalimo prav enemu Udeleženci izleta na Medvedjaku izmed katastrofalnih izumrtij. Predavanje bo v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opči-nah, Ul. Ricreatorio, 2. Začetek ob 20.30. Uro pred predavanjem, pa tudi po njem, bodo društveni odborniki na razpolago članom za poravnavo članarine in zavarovalnine. SPDT na Medvedjaku Planinci . PDT-ja se že enaindvajseto leto, prvega dne v letu, podajo na Medvednjak, da nazdravijo novemu letu. Tudi letos, kljub neugodnemu vremenu, se nas je zbralo na Poklonu na Colu v velikem stevilu. Z polnimi nahrbtniki smo se podali po blatni stezi na vrh Medvednjaka. Na vrhu je dež nekoliko popustil, tako da na kamniti mizi so se pojavile razno vrstne dobrote. Po gasilski sliki smo se podali v dolino. Ko smo prispeli do avtomobilov, nas je dež spet začel preganjati. Ob pozdrvu smo se že priporočili in dali spet zmenek za naslednje leto, ker naš moto je: "ob vsakem vremenu"!!! Tečaji smučanja SPDG Prvič na sneg 17. t.m. Slovensko planinsko društvo že od začetka sedemdesetih let prireja tečaje alpskega smučanja, ob zadostnem zanimanju pa tudi tečaje teka na smučeh in deskanja. Tudi letošnjo zimo so pripravili zanimivo ponudbo, namenjeno prvenstveno učencem osnovnih šol, pa tudi starejšim. Od 17. januarja do 8. februarja bodo potekali nedeljski tečaji smučanja. Prvi dve nedelji se bo dejavnost, pod vodstvom društvenih vaditeljev odvijala v kraju Forni di Sopra, drugi dve nedelji pa na smučiščih v Žlebeh (Sella Nevea). Dejavnost se bo sklenila 28. februarja z društveno tekmo in družabnostjo v For-ni di Sopra. Tečajniki lahko izbirajo med pol-dnevnim in celodnevnim tečajem. Prvi krog prijav se je sklenil ob koncu decembra, prijave pa bodo sprejemali še danes, 8. t.m. med 18. in 20. uro ter v ponedeljek, 11. t.m., prav tako med 18. in 20. uro na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. tel. 0481/532358. ORIENTACIJSKI TEK V Gropadi uvod v zimsko prvenstvo Sekcija za orientacijski tek pri gro-pajsko-padriški Gaji bo v nedeljo v Gro-padi organizirala prvo tekmo tretjega zimskega orientacijskega prvenstva. Tretja izvedba gropajske tekme »Brez meja«, bo tudi letos - kot je že prava tradicija - prečkala italijansko-slovensko mejo. Tekmovalci, doslej se jih je prijavilo okrog 60, bodo na dolgi, srednji, krajši, otroški (do 12. leta starosti) in progi za skupine štar-tali ob 10.30. Zbirališče bo ob 10. uri v prostorih zadružnega doma Skala v Gro-padi, kjer bodo na voljo ogrete slačilnice in na koncu tekme bo poskrbljeno tudi za prigrizek. Tekmovalci se lahko vpišejo še do danes in sicer preko elektronske pošte (posta@origaja.it) ali pa po telefonu (3496932994). Zimsko prvenstvo, ki skupno šteje pet preizkušenj, se bo nato nadaljevalo v nedeljo, 24. januarja, ko bo na sporedu orientacijski tek v Zgoniku. Ostale tekme bodo 30. januarja v Ražici pri Ljubljanu, 13. februarja v Trzinu in 28. februarja v Tržiču, kjer bo tudi nagrajevanje. Deželna zveza je medtem nagradila Gajinega tekmovalca Fulvia Pacorja, ki je bil v lanski sezoni deželni prvak v kategoriji M50 na dolge proge. Zamejsko šahovsko prvenstvo bo 23.1. Zamejsko prvenatvo v šahu, ki je 19. decembra odpadlo zaradi slabih vremenskih razmer, bo v soboto, 23. januarja ob 15.uri v Slomškovem domu v Križu. Na njem lahko nastopajo šahisti vseh starosti, ki se morajo vpisati na naslov elektronske pošte moblak@libero.it. Decembra se je prijavilo preko 30 šahistov vseh starosti, a predvsem mlajših. Ker se bo čas za razmislek 15 minut na igralca, so vabljeni tudi starejši šahisti, saj gre za edinstveno priložnost srečanja med različnimi generacijami šahistov. Zanimanje za šah je v zamejstvu v velikem vzponu, tačas sta aktivni dve šolski mreži in naši mladi šahisti uspešno nastopaj-po na šolskih in zveznih tekmovanjih. V čezmejni mreži bodo letos prvič povezane slovenske šole iz tržaške, goriške in vi-demske pokrajine, ki bodo vzpostavile stike med seboj in s šolami iz Republike Slovenije. (Marko Oblak) Jutri na stadionu 1. maja božičnica Športne šole Trst Jutri zjutraj (ob 10.30) bo Športna šola organizirala oziroma nadoknadila bo-žičnico, ki je morala biti na sporedu pred tremi tedni v dvorani Bojana Pavletiča na svetoivanskem stadionu 1. maja v Trstu. 23 Obvestila SPDG obvešča, da bo od 17. januarja do 7. februarja 2010 priredilo nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra in v Žlebeh (Nevejsko sedlo) in poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave bodo sprejemali še danes in v ponedeljek, 11. januarja 2010, od 18. do 20. ure na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici. Praznični rdo fotoutripj ^Jj Okrašene ulice in -J izložbe nas opozarjajo, ^V da se naglo bliža čas božičnih in novo- „ letnih počitnic. J Zagotovo so to JI dnevi radosti, sprostitve, izletov^ ali zimovanj, spokojnega življenja v toplem objemu družine ali pa »nore« zabave. Vse kar boš zanimivega ali nenavadnega ujel v svoj objektiv, pošlji na spletno stran www.primorski.eu, tako da klikneš rubriko fotografije bralcev. Tvoje prispevke bomo rade volje objavili. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 9. januarja 2010 131 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka - Mali otroški zbor Frančišek Borgija Se-dej, Števerjan 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews, sledi Anima Good News 6.10 Nan.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 20.00, 23.25 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.55 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I raccomandati 23.30 Aktualno: Tv7 0.30 Aktulno: L'appuntamento - Scrit-tori in Tv V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Tg2 Costume e societa 6.15 Dokumentarec: Cebu la perla delle Filippine 6.40 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.50 Aktualno: L'avvocato risponde 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Športni dnevnik 18.30 23.30 Dnevnik 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.10 Dnevnik 21.05 Nan.: Desperate Housewife 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.40 Film: Big Bounce - Brivido biondo (triler, ZDA '04, r. G. Armitage, i. O. Wilson) ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti, in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La scelta di Francisca 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 14.50 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda 16.35 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce - Aspettando la nuova serie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Dok.: Correva l'anno 1.10 Aktualno: Rewind la Tv a grande richiesta u Rete 4 6.50 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan.: Quincy 8.20 Nan.: Hunter 10.30 Nan.: Ultime dal cielo 11.40 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Forum - Sessione po-meridiana 16.10 Film: Sacro e profano (vojna, ZDA'59, r. J. Sturges, i. F. Sinatra) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Codice Mercury (akc., ZDA, '88, r. H. Becker, i. B. Willis) 23.35 Film: Nikita (triler, Fr., '90, r. L. Besson, i. A. Parillaud) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Matiino cinque 9.30 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 12.00 14.20, 22.10, 0.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Resničnistni show: Uomini e donne 17.00 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.15 Resničnostni show: Grande Fratel-lo 18.50 Kviz: La Stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: Tutti per uno 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.35 Nan.: Undeclared 7.00 Nan.: Sabrina, vita da strega 7.30 13.40 Risanke 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Supercar 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Wildfire 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: Cory alla casa bianca 18.30 Dnevnik 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 21.10 Dok.: Mistero 23.45 Nan.: Moonlight 12.05 Aktualno: Hard Trek 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Colori di montagna 16.15 Aktualno: Le ricette dello Zibaldo- ne goloso 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Musica, che passione! 20.20 Passione sport 21.10 Aktualno: Stoa' 23.40 Film: Un folletto per amico (fant., ZDA, '89, i. O. Gruner) LA 6.00 8.00 10.15 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.25 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.00 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Rewind Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Le inchieste di padre Dowling Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Lo sceriffo e il bandito (western, ZDA, '84, i. K. Douglas) La7 Doc - Cacciatori dei tesori per-duti Nan.: Stargate SG-1 Nan.: The District 0.55 Dnevnik Dok.: La Gaia Scienza Dok.: Operazione Off-Side Aktualno: Speciale niente di personale - Operazione Off-Side (T Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.05 Dobro jutro! 10.10 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič 10.45 Kratki film: Enkratni duet 11.00 Enajsta šola 11.30 To bo moj poklic 12.20 Osmi dan (pon.) 13.40 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 14.00 Knjiga mene briga 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 16.00 Otr. igr. serija: Mihec in Maja 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.35 19.50 Gledamo naprej 17.45 23.45 Duhovni utrip 18.00 Z glavo na zabavo 18.30 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Danes dol, jutri gor 20.25 Slovenski avto leta 2010 22.05 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.30 Polnočni klub 0.15 Duhovni utrip (pon.) 1.00 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.55 Infokanal (t Slovenija 2 8.00 Otroški infokanal 9.45 Glasnik, oddaja Tv Maribor 10.10 Pisave (pon.) 10.35 Evropski magazin 11.05 Črno beli časi (pon.) 11.25 SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) 13.00 Novoletna pravljca za otroke 13.55 City folk 14.25 Valentina Turcu in Mariborski baletni plesalci Circom Regional Dok. oddaja: Mariaceljski kolač Mostovi - Hidak V dobri družbi z Blažem Zlata šestdeseta Dok. odd.: Nostradamus Nad.: Zakon v modrem Film: Sladki časi (pon.) Film: Zbornica Nad.: Jasnovidka (pon.) Zabavni infokanal Koper Tele 4 8.05 Aktualno: Storie tra le righe 9.00 Klasična glasba 10.05 Aktualno: Formato famiglia Dnevni program Čezmejna Tv - deželne vesti Euronews Vesolje je... Športna oddaja Film: Otroci in ljubinci Glasb. odd.: In orbita Kuharski recepti Kino premiere Zlatko Zakladko Ali me poznaš 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes Aktualnost 20.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.30 Potopisi 21.00 Dok. odd.: Mednarodna obzorja 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Športna oddaja 0.15 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 9.00 10.05 15.50 18.00 18.40 19.00 20.30 21.00 21.30 22.00 22.30 0.00 20.00, Dnevnik TV Primorka 10.00 Novice 17.20 Hrana in vino Odbojka: 1/16 finala Challenge Cup: Saloniit Anhovo - Stade Poitevin Poitiers Miš maš Pravljica Mozaik Objektiv: Društvo žena Trnovo Razgledovanja Jesen življenja Na Primorskem 23.30 Vedeževanje Mozaik RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Pogovor z violinistko Vereno Rojc; 11.35 Kulturne diagonale; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.0012.30 Dopoldnan in pol; 10.00 140 let čitalnice v Dekanih; 11.30 Pesniška zbirka Alberte Ostan Med brini, pod bori; 12.30 Opoldnvnik; 13.30-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Se-condo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Ca-podistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45, 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 13.00 Popoldne na valu 202; 13.05 Napoved sporeda; 14.00 Pogovor s Stanislavom Bahorjem; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 20.00 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 8. januarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1020 Danes bo nad našo deželo v višjih plasteh ozračja dote- Nad Sredozemljem je obsežno in globoko ciklonsko ob- kali močni in vlažni suhi tokoi. Nad Korziko bo nastal ci- močje, ki vpliva tudi na vreme pri nas. klon. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.39 Dolžina dneva 8.54 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.21 in zatone ob 11.27 A BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv močno obremenilen, z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 9,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.15 najvišje 40 cm, ob 12.40 najnižje -35 cm, ob 18.56 najvišje 7 cm, ob 23.36 najnižje -11 cm. Jutri: ob 6.08 najvišje 43 cm, ob 13.27 najnižje -46 cm, ob 19.59 najvišje 15 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................160 Piancavallo............60 Vogel..................50 Forni di Sopra.........60 Kranjska Gora.........50 Zoncolan..............50 Krvavec................60 Trbiž...................80 Cerkno..................x Na Žlebeh...........150 Rogla..................50 Mokrine..............100 Mariborsko Pohorje . .40 Podklošter............55 Civetta...............130 Bad Kleinkirchheim . . 60 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan sneg pars topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona M. SOBOTA O-2/0 NAPOVED ZA DANES' Oblačno in deževno bo. Padavine bodo zmerne do močne na vzhodnem obalnem pasu; več dežja bo po nižinah in še več v predgorju. V hribih bo močno snežilo, sprva do dolin. Zvečer se bo meja sneženja dvigovala, na okoli 600m v Karniji, na 1000m v Predalpah. Količina snega bo znatna, lahko zapade nad Oblačno bo, padavine se bodo čez dan okrepile. Na Primorskem bo deževalo, drugod večinoma snežilo. Predvsem po nižinah južne in vzhodne Slovenije bo lahko sneg popoldne in zvečer prehajal v dež. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. 100cm novega snega. O GRADEC -1/2 tjUiScjJ J TRBIŽ O -2/1 O -3/1 O -3/2 KRANJSKA G. O TRŽIČ -1/2 O-2/2 S. GRADEC O KRANJ figip LJUBLJANA 0/2 POSTOJNA O -1/2 KOČEVJE ^ O CELJE -1/2 O MARIBOR O-1/2 PTUJ O M. SOBOTA O-1/1 N. MESTO 0/2 O ZAGREB -1/2 O Po vsej deželi bo oblačno in deževno. Ob morju bodo padavine zmerne, po nižinah pa močne. V Predalpah bo močno snežilo nad okoli 1000m nadmorske višine. V Karniji bo meja sneženja verjetno na okoli 600m,na Trbiškem pa do dna dolin. Še bo pihala burja, lahko tudi močna ob ^morju. Proti večeru pa bo burja slabela. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo oblačno s padavinami, po nižinah deloma dež, deloma sneg. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Tam bodo padavine popoldne ponehale. PREVOZI - Hitri vlak se je spet pokvaril Eurostar za dve uri obstal v Rokavskem predoru PARIZ - V predoru pod Rokavskim prelivom je včeraj za dve uri obstal hitri vlak Eurostar na progi med Brusljem in Londonom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaenkrat ni znano, kaj je povzročilo zaustavitev vlaka, do katere je prišlo tri tedne po tem, ko je zaradi mraza v predoru obstalo več vlakov. Ali je tudi včerajšnja zaustavitev vlaka posledica nizkih temperatur, zaenkrat ni znano. Iz Velike Britanije so sicer poročali o rekordno nizkih temperaturah. Na jugu Anglije se je tako živo srebro spustilo sedemnajst stopinj pod ničlo. Vlak so potem na britanski strani potegnili iz predora, potniki pa so pot proti Londonu nadaljevali z drugim vlakom. Zaradi okvare vlaka je sicer pričakovati motnje v železniškem prometu med Londonom in Parizom oziroma Brusljem. Konec decembra je več vlakov Eurostar obstalo v predoru, nato pa je bila železniška povezava med Londonom in Parizom oziroma Brusljem več dni prekinjena. Kot so tedaj pojasnili pristojni, je zaradi ek-stremnih vremenskih razmer v Franciji v notranjost vlakov prodrlo veliko več snega kot ponavadi. Ko se je sneg v toplem predoru začel taliti, je voda zalila električni sistem, zaradi česar so se vlaki ustavili. (STA) Ali primati izvirajo iz Afrike ali Azije? BANGKOK - Na jugu Tajske so odkrili 35 milijonov let star fosil primata, ki naj bi predstavljal dodaten dokaz, da primati, vključno s človekom, morda izvirajo iz Azije in ne iz Afrike, kot se je doslej predvidevalo, poročajo tajski mediji. Generalni direktor tajskega urada za raziskave mineralov Adi-sak Thiongkhaimuk je v sredo potrdil, da fosil dela čeljusti primata, ki so ga odkrili v opuščenem premogovniku v provinci Krabi, pripada gibonu podobnemu primatu, ki je živel pred 35 milijoni let. Starost fosila Siamopithecusa eocaenusa, ki so ga našli leta 1996, so že novembra lani objavili v znanstveni reviji Anatomical Record. Na Tajskem so sicer že leta 1994 našli fosil kosa čeljusti slabše kakovosti, posledično pa so v reviji Nature leta 1995 zabeležili novo vrsto primata, imenovano siamska opica. Tajski arheologi so leta 1996 odkriti fosil preučevali skupaj s kolegi iz Francije in Švice, posledično pa potrdili, da je star 35 milijonov let. Po mnenju strokovnjaka tajskega urada za raziskave mineralov Yaowalaka Chaimaneeja odkritje dokazuje, da primati izvirajo iz Azije, kjer so se tudi razvijali. Najstarejši v Afriki odkriti fosil je star 32 milijonov let. (STA) DOPIS IZ PARIZA Spet javna debata o francoski identiteti Kaj pomeni danes biti Francoz? O tem je v zadnjih letih bilo veliko govora, predvsem ob nemirih priseljencev ali med volilnimi kampanjami, pred nedavnim pa je na pobudo ministra Bessona postala tema debate v državnem zboru. Narodna identiteta je Francozom še posebno draga: ponosni so na svojo zgodovino in jezik, na Pariz in Versailles ... Kaj se je spremenilo? Je bilo nekoč res vse tako jasno? Danes je v Franciji kot marsikje drugje prebivalstvo vedno bolj "mešano": v prejšnjem stoletju so si sledili različni vali priseljencev, ki so močno vplivali na sestavo prebivalstva. Poglejmo nekatere. Eden največjih je bil po drugi svetovni vojni, ko je Francija odprla meje, predvsem svojim kolonijam. Država je bila v razvalinah in rabili so poceni delovno silo. V tistih letih se je arabska populacija močno razširila. Potem so sledili vali iz afriških držav, nato iz azijskih, ki jih je Francija predvsem iz ekonomskih interesov sprejela. Ob teh so se zvrstili še večji ali manjši vali beguncev raznih vojn, ki so pribežali in potem obtičali na francoskih tleh. Kakorkoli že, leta so minila, priseljenci so ostali, ustvarili so si družino in njihovi potomci so danes polnopravni državljani. Ali vsaj naj bi to bili, kajti država, kjer je na vsaki uradni palači vklesan moto "Liberté, Égalité, Fraternité", je priseljence večinoma potisnila v periferije, v t. i. "cité', kjer prevladujeta brezposelnost in kriminal. Nezadovoljstvo je počilo leta 2006, ko je tako gorelo, da so ogenj opazile tudi druge države EU. Problem periferij ostaja še danes nerešen. Toda pojdimo dalje, in sicer k prekomorskim departmajem in teritorijem. V pre-komorske departmaje (Dom) sodijo Gvadalupa, Martinika, Francoska Gvajana, arhipe-lag Saint-Pierre-et-Miquelon in Mayotte, v prekomorske teritorije (Tom) pa Francoska Polinezija, Wallis in Futuna, Saint Martin in St. Barthemelemy. Prekomorski departma-ji naj bi bili enakovredni tistim na evropskih tleh, toda Francija v vseh teh letih ni poskrbela za njihov razvoj: vse primarne dobrine so odvisne od uvoza, kjer peščica družb uvaža in diktira astronomske cene. Posledica vsega tega sta visoka brezposelnost in kriminal. Letos je na Guadalupi in Martiniki počila stavka, ki je pretresla tudi Elizej. Točneje, treslo se je skoraj mesec dni, preden je Elizej reagiral, saj do danes ti oddaljeni de-partmaji niso bili tako pomembni, kot tudi ne njihovi državljani. DOM-TOM so bili za mnoge Francoze idealni za počitnice, saj na sanjskih plažah se jim ni bilo treba truditi z angleščino ali drugim jezikom. Priseljenci, potomci priseljencev, bivše kolonije, drugačnost ... Pri debati o identiteti ne moremo pozabiti na stare manjšine, ki so bile na francoskih tleh dolgo časa zapostavljene. To so Okitanci, Bretonci, Provansalci itd. Šele v zadnjih letih je Francija priznala njihov obstoj, saj je dolgo veljalo pravilo: ena država en jezik! Eh ja! Stvari se niso »zmešale« le pred kratkim in nikoli niso bile urejene po predalčkih! K priznanju vseh teh manjšin je pripomogla tudi EU, ki je zaščitila lokalne identitete. V EU obstajajo tri splošno sprejete kategorije manjšinskih jezikov: jeziki, ki so značilnost regije in ne prevladujejo v nobeni državi članici (npr. baskovski jezik, bretonski, sardinski...), jeziki, ki jih govori majhen del prebivalstva v eni državi EU in so uradni jeziki v drugi, ter neterito-rialni jeziki (npr. romski in judovski). V Franciji je uradno 75 regionalnih oziroma manjšinskih jezikov; v le-te so vključeni tudi jeziki afriških in azijskih priseljencev. Vse se spreminja, tudi identiteta, in mnogi se že dolgo borijo za priznanje te nove Francije. Med slednjimi je tudi raperka Diam's, ki je zaslovela prav s pesmijo "Ma France a moi" (Moja Francija): "... moja Francija ni tista, ki praznuje Beaujoulais, ki krivi priseljence za vse zlo, ki smrdi po rasizmu in se hlini odprta ... moja Francija je mešanica, kot mavrica na nebu ... " V vsakdanu srečaš ljudi, ki se družijo ne glede na barvo kože, poreklo ali vero. To je vidno še posebno pri mladih generacijah. Realnost je bolj raznolika in bogatejša, kot bi nekateri želeli. Mar bi Besson, ko je že minister za "priseljevanje, integracijo, nacionalno identiteto in skupen razvoj" raje skrbel za enakopravnost vseh državljanov, na pravice tistih, ki že leta delajo za Francijo in nikakor ne morejo urediti svojega položaja. Debata glede nacionalne identitete je tokrat spravila v zadrego ne le levico, toda tudi (zmerno) desnico! Časi se spreminjajo. In to seveda ne velja le za Francijo. Jana Radovič