St. 63. ________ Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob H. uri predpoldne t"i' stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem lotu vred po poŠti pre-jeniana ali v Gorici na dom posiijana: vse leto .......13 K 20 h, ali gld.-6-GO pol leta........6 » CO » » » 3-30 Četrt leta.......3 » 4n » » » 1*70 Posamične številke stanejo 10 vin. ^ ,•' .. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki tiliei Stov. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabrscek vsak dan od S. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah 5o tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., :S-krat 6 kr/vsakt" vrsta. Večkrat po dogodbi, — Večje črke; po prostoru — Reklame in spisi v uredniškem delu lf> kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od« ^ovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Gorici, v sredo dne 9. avgusta 1905. Tečaj XXIW. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K- Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do lL dopoludno tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopc" rine. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči., katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništva. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petefc in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« i »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrendič na trgu della' Caserma. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov, Iv. Meljavec) tiska in zaL Krajevna imena. Nemci in Lahi so se trudili ter se trudijo še dandanašnji dati slovenski zemlji popolnoma tuj značaj. To se godi v prvi vrsti s spačenimi ali popolnoma potujčenimi krajevnimi imeni. Na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem ima vsaka slovenska vas svoje nemško ime poleg domačega. Kar preložili so slovensko ime vasi ali trga na nemško ali pa ga zverižili kako drugače, da se je končno kazalo, kakor bi bile vse te zemlje nemške, če je prišel v te dežele tujce, ki ni poznal razmer, je moral misliti, in tako je tudi še dandanašnjima je vse to ozemlje nemška last. Sama nemška imena povsodi na prvem mestu, slovenska prezirana ali potisnena na drugo mesto — kako pa naj sodi drugače? V naših primorskih deželah je najslabše, kar se tiče krajevnih imen, v Istri. Tam sopalaščili, kar soje dalo. Nekoliko boljše je pri nas. Sicer imamo tudi pri nas grde spake, kakor Auzza za Avče, Ronzigna za Ročinj, Bergogna za Breginj itd., ali vendar imamo v gorah, v goriški okolici, v Brdih, v Vipavski dolini in na Krasu no večini pripoznana slovanska imena. Nekaj je tudi nemških, kakor Kirchheim za Cerkno, Haidenschaft za Ajdovščino, Karfreit za Kobarid. — So pač že nekdaj razne oMusti imele namen dati našim krajem tuje lice; za to so sprejemale potujčena ali popačena imena naših krajev v svoje spise, zemljevide itd.; in tako vidimo še vse polno takih spak, kamorkoli pogledamo. Razni uradi še dandanašnji usiljujejo popačena krajevna imena, posebno se v tem oziru odlikujejo davkarski uradi, ali proti temu se treba enkrat korenito postaviti po robu. Taka pačenja so za nas poniževalna, v splošnem oziru pa naravnost nesmiselna in škodljiva. Kaj pa sicer pomaga, Če stojijo po uradnih spisih tuja če so taka bedasta imena zašla celo v podrobne zemljevide, saj kraji so vendarle slovenski in prebivalstvo slovensko, samo spisi in zemljevidi so ob veako veljavo, ker kažejo imena krajev, katerih ni. Radi tega se lahko pripeti kaj takega, kakor se je te dni na vojaških vajah na Notranjskem. Neki nadporoč-nik je marširal s svojim krdelom proti kraju »Kaltenfeld*, kakor je kazal zemljevid. Srečal je kmeta na potu ter ga vprašal, kje blizu je »Mrzlopolje«. Kmet ^e rekel, da takega kraja ni. Nadpo-ročnik pa je trdil, da se mora vas tako imenovati, ker stoji na karti po nemško »Kaitenfeld«. Kmet jo čez čas povedal, da »Mrzlegapolja« ni, pač pa je »Stu-denopolje!« Take nerodnosti, ki utegnejo biti v slučajih v veliko škodo, pro-vzroča tisto brezmiselno potujčevanje naših lepih slovenskih krajevnih imen. Lotos bodo velike vojaške vaje pri nas. Če bodo gledali po zemljevidu ter spraševali po krajih, ki imajo spačena imena, pa jih bodo kmetje debelo gledali!.... Opotovano žo smo se bavili s krajevnimi imoni ter kazali na našo sramoto, katero nam prinašajo, in pa na splošni nesmisel takih spak. Danes moramo z nova klicati: Proč s popačenimi krajevnimi imeni! Naše slovenske vasi, naši trga, naša mesta, morajo imeti povsodi pripoznana le naša imena! Tu pa je zopet naloga občin, da stopijo na noge ter se proti vi jo tujim imenom naših krajev. Proč ž njimi iz uradnih spisov, proč ž njimi s pečatov, ven ž njimi iz zemljevidov! Vse prizadete občine bi se morale dvigniti, slovesno prote-stovati in ne odnehati prej, da se doseže pravica! Naš Čepovan so bili že spačili v Ohiapovanno, ali občina je storila primerne korake, in spaka Ohiapovanno je odpadla... Torej občine na dan s protesti proti tujim imenom naših krajev! Vsa naša javnost bo na Vaši strani! DOPISI. Iz biljanske iupanije. — Zadnje občinske volitve so bile za naše občinarje v marsičem podučljive. V dolgo časa trajajočem volilnem boju so imeli ljudje priliko spoznavati vso zlobo in zvitost nekaterih oseb, ki so zgolj iz sebičnih iti umazanih namenov začele boj proti sedanjemu županu. Že proti koncu triletne volilne dobe se je pričela pojavljati proti županu neka struja. Županovi nasprotniki so re-prezentirali le par nerazsodnih volilcev in plačanih agitatorjev. Gotovo je, da je prihajalo hujskanje od višin oseb. Glavni povzročitelji vsega prepira si prvič niso upali očitno nastopati, le od njih nahujskani ljudje so začeli najhujšo agitacijo s tem, da so začeli vsako nedeljo in praznik hoditi od krčme Co krčme ter zabavljati o županu. Pravega vzroka, ki bi opravičeval njih počenjanje, seveda niso imeli, zato so si skušali pa z raznovrstnimi lažmi in obrekovanjem pomagati. Ti možakarji so, kadar so se ga malo nalezli, očitno kazali vso svojo klerikalno oliko, tako, da se je vsak pošten človek ; zaničevanjem obračal od njih, „Oštja madona, mi smo katoliška stranka, mi smo klerikalci, mi nočemo liberalnega župana," to so bili njih pogosti vskliki. V prejšnih dopisih smo tudi že nekako očrtali njih podivjano počenjanje. Glavna podpiratelja vsega tega početja sta bila gotovo v prvi vrsti biljanski župnik in zvesto mu udani biljanski klerikalni učitelj. Gotovo se no dobi še ena občina z učiteljem, ki bi bil provzročitelj toliko prepira, kakor ta župnikov podrepuik. S tem možič-kom smo se do sedaj še premalo bavili, za sedaj omenjamo le, da je ta hinavski sveto-hlinec poročil neko nekdanjo služkinjo, pravijo, da nečakinjo kuharice bhjanskega župnika. V toga človeka kakor tudi v celo njegovo družino izliva župnik vso svojo veliko ljubezen, katera je rodila sovraštvo do župana in sploh vseh občiuarjev. Pred časom je bil biljanski učitelj tudi občinski tajnik. Največ radi tega človeka se je spustil biljanski župnik v boj. Klerikalci so začeli v svojih glasilih na jako nesramen ia zvit način napadati župana. Tu je imelo naše ljudstvo priliko spoznati pretkanost politikujočih duhovnikov, ki v pridigah vedno rohne proti naprednim časopisom z lepo zavitimi besedami, skušajo ljudstvo od čitanja istih odvrniti, čitalo naj bi se samo njih »katoliške" časopise, da bi oni v istih tem lažje napadali poštene njim neljube osebe. — Po nesramnem pisarenju »Primorskega lista" in »Gorice« so tudi i.aši občinarji spoznali, da ta dva časopisa nista tako katoliška, kakor se ju slika, ampak da skrivata pod imenom „katoliškia vse druge umazane namene. Po d.Mvu razpisa občinskih volitev so vprizorili klerikalci pravcato gonjo. Kakor obsedeni so zletali plačani agitatorji okoli volilcev, hoteč jih spreobrniti. Tem bližje je prihajal dan volitve, tem hujši je bil pritisk. Pri nevednih ljudeh so strašili, da se gre za vero, da je treba voliti z gospodom fajraoštrom, da je župan brezverec i. t. d. Najnesramnejse laži in obrekovanja so krožila o županu okoli. Če je bil kateri volilec dolžan pri posojilnici, se mu je žugalo s takojšno tožbo, ako ue gre volit proti županu. Za glas v tretjem razredu se je ponujalo do 10 K, v drugem razredu do 20 K. Med volilci so nekateri, ki so koloni grofice Baguer. Tem se je zapovedovalo, da morajo iti volit s !ilerikalci. Kakor vem«, se g. gro-' fica iu g. grof za naše boje in razmere jako malo zmenita. Doznali smo, da je medanski kurat tako dolgo moledoval okoli grofice, da je izprosil označeno zapoved. Kurat KurinČič si je znal pri grofici pridobiti naklonjenost. Ta dobro znani klerikalni junak, kateremu ni dovolj, da drži v temi in v verigah vse me-dansko priprosto ljudstvo, ki se ne sramuje zmerjati svoje pohlevne ovčice v cerkvi z ne-čistniki in prešestniki, tako da se pošteni ljudje kar zgražajo, ta politikujoči nune se je drznil vtikati svoj nos tudi v našo občino. No, njegovo prizadevanje je bilo brezuspešno, a povemo mu, da pride čas, ko zašije tudi v Medani žarek napredka in da bode konec njegovemu klerikalnemu gospodstvu. Z vsemi navedenemi sredstvi so spravili klerikalci le par nevednežev in neznačajnežev na volišče, ni ga bilo razumnega moža v njih sredi. Kak vspeh je imelo vse njih početje, smo že poročali. Županova stranka bi zmagala popolnoma tudi v prvem razredu, da niso klerikalci z vsemi možnimi načini in denarjem spravili nekega veleposestnika na volišče, da je volil z njih stranko. Imenovani veleposest. Grof Montc Cristo. | napisal fl!exandre Dumas. ! (Dalje.) „Ta je že izdihnil in ležal s stisnenimi pestmi, z lasmi, naježenimi vsled smrtnega pota, s široko odprtimi očmi iu pretečim obličjem. „ Vampa se mu približa in spozna Cucumetta. Jzza onega dneva, ko sta mu rešila Luigi in Teresa življenje, je gorelo njegovo srce v ljubezni do Terese, in prisegel Je, da mora osvojiti mlado deklico. Neprestano jo je zasledoval, izrabil priliko, ko jo je zapustil njen ženin, da je pokazal tujcu ^ot! jo odgnal s silo s seboj in menil, da je že njegova, ko mu J° prodrla srce Vampova kroglja, katero je vodil bistri, nepre-vatijivi vid mladega strelca. nVampa ga nekaj časa opazuje, ne da bi se pokazal na njegovem obličju izraz sočutja ali gnusa, dočim se Teresa trese s0 vedno in se le počasi približa mrtvemu roparju, na katerega se ozre boječe čez ramo svojega ženina. »Za trenotek se obrne Vampa k svoji ljubici. » ,0, o/ pravi, ,ti si že preoblečena; zdaj se moram preobleči še jaz.' »Teresa je bila res že preoblečena od temena do peta v obleko mlade grofice San-Felice. »Vampa si naprti Cucamettovo telo in je odnese v jamo. teresa ostane zunaj. »Če bi bil zdaj prišel mimo popotnik, bi bil videl nekaj izvimiednega, r«unre6 mlado pastarico, ki je pasla ovce v ob- leki iz kašmira, s krasnimi uhani, okoli vratu z nakitom iz biserov, z demantuimi iglami iu z gumbi iz safirov, smaragdov in rubinov na telovniku. »Brezdvomno bi bil mislil, da je prestavljen v Florijanove čase, in vrnivši se v Pariš, pripovedoval, da je videl ,Alpsko ovčarico/ sedečo ua vznožju Sabinskih gora. „Za četrt ure se vrne iz jame Vampa. Njegova obleka ni bila nič manj elegantna kakor obleka Teresina. „Oblečen je imel jopič iz granatno barvanega žameta z zlatimi, cizeliranimi gumbi, bogato vezen, svilen telovnik, rimsko ovratnieo okoli vratu, torbico za patrone iz rdeče in zelene svile, okrašeno z zlatom, nebesno modre žametaste hlače do kolen, ki so se zapenjale z demantnimi gumbi, gamaše iz jelenovega usnja, ki je bilo poslikano z arabeskami, in klobuk, na katerem so frfotali v vetru trakovi vseh možnih barv; na pasu sta mu viseli dve uri, v nožnici za pasom je imel krasno bodalo. „Teresa vsklikne začudenja. Vampa je bil v tej obleki podoben sliki Leopolda Roberta ali Schnetza. »Oblekel si je celo Cucumettovo obleko. „Mladenič opazi vtis, ki ga je napravil na svojo nevesto, in ponosen smehljaj mu zaigra okoli ustnic. „Ali hočeš deliti z menoj mojo usodo/ pravi Teresi ,naj bode kakoršnakoli ?' „,0 da 1' vskUkne dekle cuuševljeno. „,In mi hočeš slediti, kamorkoli pojdem?' „ ,Do konca sveta/ „ ,Torej se me primi za roko in pojdiva, kajti nič časa ne smeva izgubljati.' „Dekle položiN svojo roko v njegovo, ne da bi vprašala, kam jo pelje, kajti ta trenotek se ji je zdel lep, ponosen in I mogočen kakor bog. ,,In tako kreneta proti gozdu, v katerega dospeta v nekaj minutah. »Ni nam treba šele omenjati, da je poznal Vampa vse gorske steze. Brez pomišljanja torej vstopi v gozd, dasi ni bilo v njem nobenega pravega pota. Na drevesih in grmih spozna, kam se ima obrniti. Tako korakata poldrugo uro. „Po tem času dospeta na najgostejši del gozda. Izsušena struga je vodila na tem kraju med visoko se dvigajoče bregove. — Vampa krene po tem težavnem potu, ki so ga zavijali v mrak strmi bregovi in goste sence visokih jelk. »Teresa postane v tej divji samoti vnovič plaha in se tesno privlje k svojemu vodniku. Toda njegov jednakomerni korak in njegovo obličje, s katerega je žarel vesel mir, premagata njen strah. »Naenkrat stopi deset korakov pred njima izza drevesa mož, ki je bil dotlej skrit, in pomeri na Vampo. „,Niti korak naprej/ pravi, ,sicer umrješt' „,Ne bodi vendar otročji 1' pravi Vampa in prezirljivo zamahne z rGko, dočim Teresa več ne more premagati svojega strahu in se ga oklene. ,Od kdaj je pa navada, da se trgajo volkovi med seboj?' .,,Kdo si ?' vpraša straža. „,Luigi Vampa, pastir s posestva grofa San-Felice?' „,Kaj hočeš?' „ ,Govoriti hočem s stvojimi tovariši.' „,Torej pojdi za menoj/ pravi straža, ,ali bolje, pojdi pred menoj!' *. ' . »Vampa se nad to roparjevo previdnostjo prezirljivo nasmehne, odide s Tereso predenj in nadaljuje pot s prav tako mirnim in trdnim korakom kakor je prišel. »Za deset minut jima da ropar znamenje, naj obstaneta. ^^mtPi»^4^%^ aik je bolan ter se ul. hotel volita udeležiti. Lahko rečemo, da so tako rekoč izsilili njegov glas. Na volišča ga je tiščal Zamar kakor klešče, pravijo, da se mu je hotel izmuzniti, a Zamar mu je stisnil še en 20 kronski bankovec na skrivnem v roke, kar je videl neki mladenič, kateri je slučaj povedal volilni komisiji in prisostujocemu političnemu komisarju, kateri je dal pripetljaj zabilježiti v volilni zapisnik. Obnašanje biljanskega župnika po volitvi daje resno misliti, da v njegovi glavi ne more biti vse v redu. Župnik se je drznil očitno vpričo mnogo ljudi imenovati župana ter še nekega obče znanega poštenega rodoljuba, da nista kristjana ampak brezverca. Ali se ne pravi s takim govorjenjem, hujskati nerazsodne ljudi proti svojemu bližnjemu. Proti takemu" govorjenju katoliškega duhovnika protestiramo najodločneje. Če sreča župnik kakega yolilca županove stranke, kateri bi se mu kakor navadno rad odkril, obrne se od njega kakor od hudiča. Ljudje se župnikovemu ravnanju posmehujejo ter pravijo: „Bog mu razsvetli pamet !** IZ Štjlkl. — V nedeljo dne 30. juHjaje priredilo tukajšnje bralno društvo „Višava" lepo in pomenljivo veselico. Veselica se je vršila vseskozi v najlepšem redu. Ob tej priliki izrekamo najsrčnejšo zahvalo slavnemu pevskemu društvu: „Kraški vrh" iz Avbera, ki je s svojim krasnim petjem navduševalo in vzbujalo srca naših Štjačanov — zvestih naši majki Slavi in milemu narodu. Čudili smo se posebno dražestnim pevkam, ki so vkljub toliki vročini ostale tako vedrega in zadovoljnega lica. Zahvaliti se moramo tudi vrlemu g. Albinu Soncu iz Tomaja, ki se je toliko trudil in prizadeval, da je šaloigra res izvrstno vspela. Igro so vprizorili domači diletanti: g ca Ivanka Mislejeva in gospa Saražinova ter gg. Ivan Tuna, Alojzij Saražin, Franc Štem-berger in g. Alb. Sonc. Igrali so vseskozi jako gladko in je igra v polni meri dosegla svoj Pozabiti tudi ne smemo godbe iz Lo-kavca, ki je pri veselici kakor tudi pri plesu jako izborno svirala. Hvala pa tudi vsem tistim, ki so kaj pripomogli k veselici, kakor vrlim »bratenj-skim" in stjaškim dekletom, kajti pokazale sto se res vredne hčere slovenske matere. Mislim, da ostane ta dan globoko vtisnjen v naših srcih, ter upam, da se v kratkem zopet snidemo. Zato kličem še enkrat : srčna hvala in veseli na-zdar vsem, M so nas počastili s svojim posetom zlasti pa našim sosednim Braničarjem, ki niso pozabili Štjaka. Štjačan. Dnin, di«} 7. Vin. 05. — Bralno-pevsko društvo »Ladija" v Devinu priredi v nedelo dne 17. septembra t. 1. veliko narodno veselico s petjem, igro in plesom. Tem potom se uljndno obrača društveni odbor do vseh brat- skih narodnih društev, da bi prišla društvu »Ladija" na pomoč z nastopom ali izletom. Društvo »Ladjja" se nahaja na najnevarnejši poziciji narodnih bojev. Ta pozicija je važna za Slovence ob naši mili Adriji. Lahko imenujemo to pozicijo naš slovenski »Port Artur". Društvo „Ladqa" je ono društvo, katero zmiraj čuva to pozicijo kot last slovenskega naroda. Slavna društva in vrli rodoljubi, treba je nam zvestih mornarjev in voditeljev; tukajšnji mornarji društva „Ladje" so neprenehoma v valovih narodnih bojev. Dan na dan se sovražniki zaganjajo ob šibko a vendar ne-ustrašljivo »Ladjjo*. Da ji ni dovolj biti boj z narodnimi sovražniki, mora tudi biti boj s »Potemkinci". Potemkincevje, žal, tudi v Devinu najti 1 Toraj slavna bralna društva in vrli rodoljubi, pridite tudi Vi pomagat veslati in mor-nariti „Ladijo'' proti zaželjenemu cilju. Naj si bode mornar z desne ali leve, Devinci, pristopite k temu društvu kot zvesti junaki našega »Port Arturja Vsa ona društva, '^.e.-ra mishjo nastopiti na gori imenovani veseli z eno ali več pesmimi, so naprošena, da naznanijo svojo udeležitev in pesem, katero bodo peli do dne 3. septembra t. 1. odboru društva »Ladija". Odbor je sklenil pri svoji seji dne 6. avgusta t. 1., da se udeleži odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani po deputaciji. Včeraj okolu 11 V« predpoldne je tukaj razsajal velik vihar z dežjem, bliskom in gro-mon. Strela je ubila g. Ivanu Kocmanu pri Sv. Ivanu kravo vredno 280 kron na paši tik Sardočevega mlina. Še prej je bilo slišati čudno tulenje viharjs. Škode po polju je tudi napravilo, vse trte je s kolov prevrnilo, drev-lja polno polomilo, strehe odkrilo. Včeraj je imel tukajšni »grnppo della Lega" svoj občni zbor. Videli smo, da je v tem »gruppu" samo blažena Kalabrija. Avstrijcev je v tem društvu 6 ali 7, in Italijanov iz Italije je kakih 60. Mislijo napraviti javno tombolo. Tombola samih Italijanov iz Italije!! Domače in razne novice. Preplačali so šč vstopnice za JE koncert": Gg. Gruntar Franc, župan i. t. d. Šmarje, 10 K; Obljubek Franc, župan, in Marinič, župnik, Kojsko a 2 K; Žnideršič Andrej, župiuk, Gradno, 2 K; KristanČič Ivan, pos., Višnjevik, 2 K; Ladislav Likar, učitelj, Ozeljan, nabral 33 K. XVII, glavna skupščina »Zaveze avsfr. Jugoslov. učiteljskih društev" se bo vršila letos dne 13., 14. in 15. t. m. v Pulju. I. V nedelo dne 13. avgusta bo ob 3. uri pop^dne: Seja upravnega odbora v prostorih »Čitaonice". — n. V ponedeljek dne 14. avgusta bo ob 8. uri dopoldne: Zborovanje delegacije v dvorani »Hotela Belvedere". Točno ob 2V4 uri po- poldne ogledovanje c. in kr. mornarskega ar-zenala in bojne ladje po dovoljenju c. in kr-poveljništva morn. arzenala. Ob 5. uri pop. ogled arene — rimski amfiteater. — III. V torek dne 15. avgusta. Ob 8. uri dopoldne : Glavno zborovanje po vsporedu, ki ga določi delegacija v dvorani wHotela Belvedere". Ob 12. uri: Banket na vrtu »Hotela Belvedere". Točno ob 3. uri popoldne izlet na Brione na posebnem tenderju, ki ga je brezplačno dal v porabo c. kr. pristaniščni admiralat. — IV. V sredo dne IG. avgusta Ob 4. uri popoldne odhod h Pulja na Reko s parobrodom „Ugar-sko-Hrvatskog dioničkog pomorskog parobro-darskog družtva". Za XVII. glavno skupščino so zglašene sledeče razprave, predlogi in resolucije : 1. Početki slovanskega šolstva v Istri v jožefin-ski dobi. Poročevalec gosp. prof. dr. Fran Ilešič. 2. Učiteljski stan — najlepši stan. (Študija slovanskega učitelja ob jezikovni meji.) Stavki: Ob jezikovni meji naj delujejo najboljše učiteljske osebe 2. Ob jezikovni meji naj skrbi učitelj v prvi vrsti za svoj ugled. 3. Ob jezikovni meji zbujaj učitelj v šoli in zunaj šole pravi domoljubni slovanski čut ter krepi slovanske korporacije (društva, zadruge.) 4. V šoli in izven nje bodi pravičen v jezikovnih in narodnih vprašanjih. Poročevalec gosp. Ivan Lapajne, ravnatelj v Krškem. 3. O peticiji na državni zbor za izboljŠ»r.,V- gmotnega položaja ljudskega učiteljstva. p*uare in Anagni, ki spozna Vampo. „,Di, *oda moja želja ni, postati vaš tovariš.' „,In kaj hočeš od nas?' vprašajo banditje začudeno. „,Prišel sem, da se vam ponudim za glavarja/ pravi mladenič. »Banditje se spustijo v glasen smeh. „,In kaj si storil, da zahtevaš za se to čast?' vpraša glavarjev namestnik. fl,Umoril sem vašega glavarja Cucumetta, kar vam priča mojji obleka/ pravi fcuigi, ,in zažgal vilo grofa San-Felice, da som preskrbel svoji nevesti za svatbo to obleko/ »Za jedno uro so ga izvolili soglasno za Cucumettovegaj naslednika." »Torej, moj Jjubi Albert," pravi Franc, obrnivšl se k svojemu prijatelju, ,,kaj meniš zdaj o mojstru Luigiju Vampi?" »Menim, da je to bajka," odvrne Albert, „in da Luigi Vampa ni nikdar živel." „In vi trdite," pravi Franc Pastriniju, „da izvršuje mojster Vampa zdaj svoj roparski posel v rimski okolici V" »In sicer s predrznostjo, v kateri se ne more primerjati z njim nobeden izmed prejšnjih banditov." »Ali ga je policaja zastonj poskušala ujeti V" „Kaj hočete! Sporazumljen je s pastirji na planem, z ribiči na Tiberi in tihotapci na obali. Če ga iščejo v gorah, je na reki, če ga preganjajo po reki, vbeži na morje. In če menijo, da je na otoku del Giglio, del Guanouti ali Monte-Cristo, se pojavi naenkrat v Albanu, Tivoli ali RiccnV »In kako ravna navadno s popotniki, ki mu pridejo v roke ?* „0 moj Bog! Zelo priprosto. Primerno razdalji od mesta jim da osem do dvanajsturni ali po potrebi tudi celodnevni rok, da pošljejo po odkupnino. Če mine ta čas brezuspešno, 'itn podeli milostno Še jedno uro. Če še nima denarja, ko aiine šestdeseta minuta te ure, vzame pištolo in požene jetniku krogljo v glavo ali pa mu zabode nož v srce, in s tem je stvar končana." »Torej Albert," pravi Franc, »ali bi se peljal h F Joseju še vedno rad okoli mesta?" »Gotovo," pravi Albert, »če je pot slikovitejša." V tem hipu udari ura devet, vrata se odpro in voznik se prikaže. »Ekscelenci," pravi, »voz vaju pričakuje." „Dobro," pravi Franc, »torej h Koloseju." »Skozi vrata del Popolo, Ekscelenci, ali po ulicah ?" »Po ulicah, vraga, po ulicah!" vsklikne Franc. »Ah, moj ljubi," pravi Albert; dvigne se in si prižge tretjo smodko, „ resnično, smatral sem te za bolj srčnega." Nato odideta mladeniča po stopnicah in vstopita v voz. Prikazni. Franc je izbral uo Koloseja pot, po kateri vsled pogleda na razvaline, mimo katerih ste se peljala, ni izgubila njegova veličastnost in mogočnost za oči ničesar. Bila je to via Sistina, iz katere sta zavila okoli desnega ogla Santa-Maria-Majora v via Urbano ter prišla skozi San-Pietro-in-Vincoli naravnost «a via del Colosseo. Ta pot je dopuščala Francu, da je mislil ves čas samo na povest, ki jo je čul pravkar in v katero je bil zapleten njegov skrivnostni amfitrion z otc^a Monte-Cristo. Stisnil seji* v kot ter se zatopil v cel labirint vprašanj, ne da bi si mo^ti odgovoriti povoljno le na jedno izmed njih. Na njegovega prijatelja Simbada ga je spominjalo še i-.!" kaj, namreč skrivnostne zveze med mornaric in banditi. Kar je pripovedoval mojster Pastrini o zavetju, katero najde Vampa na ladijah ribičev in tihotapcev, je spominjalo Franca na kor-ziška bandita, ki ju je videl večerjati z moštvom jahte, in na ovinek, ki ga je napravila jahta, plujoča proti Malagi, da ju je izkrcala v Porto-Vecchio. Ko je izgovoril mojster Pastrini ime, s katerim je imel nagovarjati gostitelja na otoku Monte-Cristo, je bil Franc prepričan, da je on tisti, ki igra človekoljubno ulogo na obalih zapadnega dela Sredozemskega morja; kajti spomnil se je, da mu je pripovedoval tudi o Tunisu in Palermu, dokaz, da so bile njegove zveze zelo obsežne. A dasi se je zatopil duh mladega moža popolnoma v te misli, se vendar predrami, ko se dvigne pred njegovimi očmi temna, mogočna senca Kolozeja, skozi katerega odprtine je HI miflfla „soce" ti «3. i dne 8. avgusta 19B5. Akad. fer. društro »Adrlja« priredi 12. avg. ob 9. zjutraj pri »Jelenu" v Gorici svoj redni letni obč. zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odborovo. 2. Poročila odsekov: a) za narodne manjšine; b) za ljudske knjižnice; c) narodni kolek. 3. O potrebi »dijaške kuhinje" v Gorici. 4. Dijaška potovanja o počitnicah. 5. Poljudna predavanja. 6. Tržaški dijaški shod. 7. Razmerje med ^-Adrijo" jni>nSloy., dij. zvezo" v Ljubljani. 8. Poročilo preglednikov. 9. Volitve. 10. Slučajnosti. — Gostje dobrodošli! Odbor. * • »Narodna pr0SWtau. — V knjižnici »Narodne prosvete" je vsako sredo in sol /to vse živo, ker prihajajo ljudje po knjige. Izposodilo j se je doslej že nad 2000 knjig. Počasi prodira namen knjižice tudi v Širše sloje, katerim je v prvi vrsti namenjena. Pokopali SO v Bovcu pretekli teden gospodično Terezino Kavs, gojenko IV. tečaja tukajšnjega ženskega učiteljišča. Morala je pustiti sredi minolega šolskega lota šolo ter iti domov, kjer jo je sedaj položila v prezgodnji grob neizprosna sušica, m jr smo že omenjali večkrat, se čudovito množijo slučaji sušice med gojenkami na tukajšnjem ženskem učiteljišču ! Klerikalna propalOSt, — »Slovenec" ne more trpeti »Sokolov''. Sokolska ideja mu je zo-perna, ker gori za »ideje", ki se goje" po »čistih" Marijinih društvih. Več sokplskih društev je šlo v nedeljo na veselico v tako izpostavljene Jesenice. Vse je bilo lepo v redu — le »Slovenec" se je v brzojavki z Jesenic nesramno zlagal, da so Sokoli metali kamenje, ki je zade!o neko ženo. —- To je najnovejša podlost »Slovenca", glasila ljubljanskega škofa. To bodo zopet izkoriščali nemški listi. Tako spravlja ob ugled Slovence z lažmi »katoliško-narodni" »Slovenec"! Ali je še kje kdo, ki kaj veruje neslovenskemu »Slovencu", ki nam več škoduje nego vse nemško in laško časopisje ?! Lat ill pOtllO Obrekovanje imenuje dopisnik iz Biljaue v včerajšnji »Gorici" vest v »Primorcu", da je posegla v občinske volitve v Bilja ni tudi tamkajšnja posojilnica, — Čo reče klerikalec laž in obrekovanje kaki vesti, potem je prav gotovo resnična! Tako je tudi v tem slučaju. To potrjuje dopis iz biljansko žu-panije v današnji »Soči"; tam je jasno razvidno, kako je posegla v volilno borbo tudi posojilnica. V Rlcmanjlh je bil 4. t. m. 51. civilni pogreb. Umrl je ugledni posestnik Josip Prega-rec. Udeležb« pri pogrebu je bila kakor navadno prav velika. Svirala je domaČa godba, pelo je pevsko društvo »Slavec", množica pa je z vaškim županom na čelu pobožno molila na poti in na grobu. Vse se je izvršilo v najlepšem redu. Nekrščenih otrok je sedaj v Ricinanjih okoli 100. Kakor psa SO pokopali v Št. Andražu onega nesrečnega Karola Zavadlava, ki so ga našli obešenega v soboto zjutraj. Seveda revež je bil, denarja ni imel, zapuščenost, bolezen in pomanjkanje ga je gnalo v smrt. Ta obupni korak je storil v skrajni bedi, ker ni imel nič, pa jetičen je bil. Vse se ga je ogibalo, moči so ga zapuščale, slednjič je šel ter storil konec svojemu življenju. Zavadlav vrhu tega hi bil normalen človek. Vodil je Štandrežke fante leto za letom na nabor. S svojo krivo nogo, z rdečo kapo na glavi, s palico v roki fes SolHu^F^eTTrj^miT" še drSal^ resno, kdor pa ga je videl, se je smejal prepričan, da je mož malce prismojen. Nastopal je tudi na plesiščih; ves našemljen je stal pri uhodu, in v odmorih uganjal svoje reči. Kdo more reči, da nastopa tako normalen človek? — Vendar pa ni našel milosti pri sveti katoliški cerkvi, marveč so ga vrgli v zemljo kakor psa. Če bi bil imel denar pa če bi bil kaj zapustil cerkvi ali farovžu, pa bi ga bili pokopaliJcot^druge kristjane, pa če se je trikrat obesil! Čudno se nam zdi tudi, da tako bogata občina, kakor je štandrežka, kisi je pač sezidala tako lepo in drago cerkev, ni imela par novcev za takega reveža, kakor je bil Zavadlav, da bi ga bila vsaj v bolnišnico spravila ali kako drugače preskrbela! V Kanal SO prinesli h krstu dete Martina Mar-kiča iz Ilodeža, ali tam niso nič opravili, marveč so morali nesti dete vPlave krstit — dasi se je bilo bati, da umrje, ker je bilo jako šibk . Rodež spada pod Deskle. Ker pav Desklah ni duhovnika, so prideljene fari v Plaveh. Ker je iz Rodeža bližje v Kanal in ker je bilo dete šibko, so šli ž njim v Kanal, češ, da ne umrje brez svetega krsta. Ali ta gorečnost dobrih katoliških kristjanov je bila presneto slaba plačana, kajti duhov *»-podruž-nik v Kanalu je rekel, da ne kr* > otroka, naj ga nesejo v Plavi, in ko se je reklo, da je daleč ter se je bati za dete, je rekel, da mu ni nič mar ne za dušo ne za telo, ter jih zapodil. Potem so nesli dete h krstu v Plave. — Sveta cerkev je s takim ravnanjem jako veliko pridobila na Kanalskem! Dež brez nunčevega žegna, — v jedni naših okoličanskih vasij je godrnjal nune radi plesa ter pristavil, da čo bode suša, pa naj prašajo župana in starašine, ki do.oljujejo ples, zaže-gen. Dasi je pretila velika suša, ga vendar ni nihče prašni po žegnu, pač pa so občinski možje rekli, da bodo pa sami prosili Boga brez njega, naj pošlje dežja. Kakor pravijo, mu je prišlo to najbrže do ušes, in ker je v noči na nedeljo že malce deževalo, je naznanil v jutro žegen za ponedeljek zvečer. Aii deževalo je že v nedeljo v radost kmetovalcev brez nunčevega žegna. 500 K namesto proste bire je bila sklonila dati jednemu svojih nuncev neka okoličanska občina. Toda zadnjič za spovedne listke je šel vseeno okoli pobirat jajca. Nekdo mu je očital to, in ker mu ni dal listka, je hitro naznanil, da ne sme biti za botra nikomur, da bi tako napravil sitnosti drugi družini, kjer je že bil oni večkrat boter! Rekel je tudi, da oznani vse tiste, ki mu niso oddali spovednih listkov, v cerkvi, pa si je premislil. Ustrašil se je veljavnih imen! Veselica društva »Miren" v Mirnu v nedeljo seje izvršila kljubu nestalnemu vremenu kolikor-toliko po voljno; udeležba seveda bi bila velika, če je ostalo vreme ugodno, ali tako je ostal obisk omejen bolj na domače. Izvedene točke so ugajale ter se sme reči,.-da-j« -bila ysa prireditev lepo zasmovana in lepo skončana. Iz BOVCa. -— Vabilo k plesni veselici, katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Bovcu dne 13. t. m. na dvorišču gostilne »pri pošti". Čisti dobiček je namenjen nabavi orodja, ter se preplačila hvaležno sprejemajo. Začetek ob 8. uri zvečer. Posebna vabila se ne razpošiljajo. V slučaju neugodnega vremena se vrši ista prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi veselice p^^^^ društvu uljudno vabi odbor. Laška neotesanost na Solkanski mitnici, Pišejo nam: Že parkrat sem opazil, gredoč iz Gorice, kako neotesano se vedejo mitničarji na Solkanski cesti nasproti slovenskim voznikom iz gor. Mitnica na Solkanski cesti stoji popolnoma na slovenski zemlji, in to je vsakemu šolskemu otroku znano, samo goriški magistrat ne ve, da prihajajo po tej cesti s*»mo slovenski vozniki v Gorico, ter je postavil mojstre laškega jezika, da pobirajo pristojbino od slovenskih voznikov, a znajo samo toliko slovensko, da, kadar jim plačajo mitnino, jih gonijo hudiču v.. ., kamor pa naj le sami grelo. Mi zahtevamo, da se postavijo slovenščine zmožne osebo na mitnico, ker plačujejo naši vozniki magistratu a ne magistrat našim voznikom, kajti gotovo je, da se ne bodo naši vozniki radi par lahonov učili laščine, in še posebno radi mitničarjev na Solkanski cesti ne; in tudi vemo vseeno, da je na južni strani Italija, Čeprav ni tistih par laških svetilnikov na mitnici pred vrati Gorice. — G. župan naj ukrene potrebno! Opazovalec. Vojake nastanijo povodom velikih vojaških vaj okoli Gorice tudi po Šolah, in sicer le po mestnih, ker je dež. šol. svet odredil, da se ne sme nastaniti vojakov v državnih šolskih poslopjih in tudi ne v realki. Bitka V Rubljah. •-- V soboto je posnemal tukajšnji pešpolk št. 47, bitko, ki se je vršila začetkom preteklega stoletja na mostu v Ru-bijah. M. baron Fiiller je takrat, zadrževal z 48 možmi in 3 topovi prehod čez most trem francoskim bataljonom, in sicer toliko časa, da je bila avstrijska vojska na varnem. Polk se je razpostavil tostran in onostran mosta. Ko so čete udrle na most, se je unel boj, in zmaga je bila na strani Avstrijcev. Pri glavnem navalu na most je svirala godba Radetz-kyjev o koračnico. Pelagra. — Bolnih na pelagri je bilo sprejetih letos v tukajšnjo bolnišnico 13. 4 od teh so oddali v oddelek za umobolne, 3 pa so umrli, med temi te dni J. Toloj iz Červinjana, star 71 let. Krvav pretep. — V Gradišču ob. Soči sta se stepla Al. Bergomac in Peter Kolavčič. Ber-gomac je bil ranjen v nogo ter je najbrže že izkrvavel, Kolavčič pa je nevarno ranjen na glavi. »To vse ljubezen st'rl". — v ponedeljek dopoldne je bil velik krik na pokritem sadnem trgu v Gorici. Dve punci sta si bili skočili v lase radi fanta, ker je druga več plesala ž njim nego prava ljubica prejšnji dan. Ruvali sta se in vlekli, pa kričali in se zmerjali, da se je-vse smejalo tam okoli. Slednjič je napravil tržni komisar konec tej komediji. Bralno in pevsko društvo »Slovan" v Kobdilju bode imelo dne 13. t. m. svoj redni občni zbor s tem-le vsporedom: 1. Nagovor; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev novega odbora; 5. predlogi.---------- Delavska veselica v Ajdovščini. ~ Kakor smo naznanili zadnjič, priredijo delavci in delavke v Ajdovščini dne 13. m. veselico. Ob 3, uri pop. se zberejo vsi delavci in delavke z mojstri in godbo pred predilnico, tam se razvrstijo v posamezne oddelke, ki odkorakajo, vsak oddelek s svojo zastavo, poklonit se g. nadvodji ter ga zahvalil za denarno pripomoč, potem pojdejo skozi Ajdovščino v staro papirnico na veselični prostor. Tako se tudi ajdovski delavci enkrat malo povesele. Hlev )8 zgorel Petru Šuligoju v Lokovcu. Treščilo je v hlev ter ga upepelilo. V hlevu je bil hlapec Valentin Bucik z Brega, ki je ostal mrtev. Strela je ubila tudi dva vola v hlevu. Z voza Je padel na Solkanski cesti 34 letni Franc Brešan ter se poškodoval na Čelu tako močno, da se je moral iti zdravit k usmiljenim bratom v Gorico. SIOVO. — Ker mi ni mogoče osebno pozdraviti v slovo povodom naše preselitve v Gradec v stalno bivanje vseh meni in moji družini naklonjenih gospodov in dam, prosim, da sprejmejo moj pozdrav v slovo tem potom. Gorica, 7. avgusta 1900. Ferd. vitez Purschka. Izvrsten Sir! — Podnanoška mlekarska in sirarska zadruga s sedežem v Hruševji pri Postojni na- Kranjskem ima v zalogi obilo dobrega vležanega sira, katerega oddaja po 1 K 44 vin. kg. Kdor hoče torej imeti dober sir, naroči naj si ga pri in- • mu zadrugi. Službe išče kot hišni oskrbnik, tudi kot kontrolor ali nadzornik kakega podjetja. Sprejme tudi ktero-koli nadzorovanje. Sposoben je slovenščine, nemščine in italijanščine v govoru in pisavi. Naslov pove" upravništvo. mesec svoje dolge, blede žarke, jednake pogledom iz očij duha. Voz obstane nekaj korakov pred njim. Kočijnž odpre vrata; mladeniča skočita na cesto, in pred njim obstoji ciceroue, kakor da je zrastel iz zemlje. Ker je bil z njima že cicerone iz hotela, sta imela pri sebi dva spremljevalca. Franc, ki je obiskal to tako izvanredno razvalino, ki je ni mogoče primerjati z nobeno drugo, že vsaj desetkrat ter jo ogledal na vseh straneh in prehodil že v vsaki smeri, ni imel videti nič več novega. Albert, ki je bil prvič v Rimu, je stopil kot novinec v to mogočno stavbo Flavija Vespazijana, in v njegovo pohval moramo priznati, da je bil njegov duh kljub klepetanju spremljevalcev poln navdušenja in občudovanja. Če človek ni videl teh razvalin, res ne more imeti pojma o njihovi veličastnosti in mogočnosti. In njihovo mogočnost še podvoji tajnostni sij južne mesečne luči, ki je skoro jednaka svitanju zahodnih dežel. Franc se zatopi zopet v svoje misli, napravi v notranjih hodnikih, obdanih od stebrov, komaj sto korakov ter prepusti Alberta njegovima vodnikoma, ki sta ga hotela na vsak način seznaniti z vsem, kar spada h Kolozeju, z jamo levov, z dvorano gladijatorjev, s podijem cezarjev. Poiskavši si pol razpadle stopnice in pustivši druge, da končajo svoj obhod, sede v senco stebra pred odprtino, skozi katero je lahko pregledal granitnega velikana v celem njegovem obsegu. Ko sedi Franc, skrit v senci, približno četrt ure ter opazuje Alberta, ki je prišel s svojima spremljevalcema, katera sta mu svetila z bakljami, pravkar iz vomitorija na nasprotnem koncu Kolozeja in hotel p;,'ti s svojima vodnikoma nalik sencam, sledečim vešam, na prostore, ki so bili določeni izključno za vestalke, se mu zazdi, da Čuje kamen, valeč se med razvalinami po stopnicah, ki so ležale nasproti stopnicam, po katerih jo dospel on na mesto, na katerem je sedel. Gotovo je nekaj čisto navadnega, da se zvali po stopnicah kamen, ki ga izlušči iz zidu zob časa, toda Francu se zazdi, da je sprožila ta kamen človeška noga, katere šum je prihajal do njegovih ušes, | dasi si je provzročitelj prizadeval na vse mogoče načine, da bi j napravil svoje korake neslišne. Res se prikaže isti hip človek, ki ga je obdajala senca | tem manj, &m višje je stopal, kajti gornji del stopnic je jasno I razsvitl evala mesečna luč, dočim je ležal spodnji v temni j senci, " | To je bil čisto lahko kakor Franc popotnik, ki mu je bilo ljubše samotno opazovanje kakor pa poučljivo blebetanje vodnikov. Zato ta prikazen našega mladega prijatelja ne preseneti. Toda iz njegovega obotavljanja na vrhnjih stopnicah, iz načina, kako je na vrhu stal in poslušal, je bilo spoznati jasno, da ga je pripeljal sem kak poseben namen in da nekoga pričakuje. Franc se skrije instinktivno kolikor mogoče za steber. Deset korakov od njiju je bil obok poškodovan in je dovoljeval skozi odprtino v velikosti odprtine vodnjakove očem prost pogled na zvezdnato nebo. Okoli te odprtine, ki je spuščala v notranjost mesečne žarke pač že desetletja, je poganjalo grmičevje, katerega prijetne oblike so se ostro odbijale od nebesne modrine, dočim so visele od te nadzemeljske terase velike liane in mogočne trte bršljana ter se zibale pod obokom. Mož, katerega skrivnostni prihod je vzbudil Francovo pozornost, je stal v polutemi, v kateri ni bilo mogoče razločevati potez njegovega obraza, pač pa kroj njegove obleke. Ogrnen je imel velik plašč, katerega jeden ogel je bil vržen čez ramo ter je zakrival spodnji del njegovega obraza, dočim mu je zastiral čelo, oči in nos klobuk s širokimi krajevci. Luč, ki je padala skozi odprtino, je razsvitljevala spodnji del njegovega celesa, in Franc je mogel razločevati črne hlače, izpod katerih so gledali fini, zelo svitli škornji. Ta mož je bil očividno, če ne član aristokracije, pa vsaj iz najboljše družbe. Bil je na svojem mestu že nekaj minut, in poznalo se mu je, da je nestrpen, ko nastane na nadzemeljski terasi šum. Zajedno zatemni odprtina, in v nji se prikaže mož, se ozre pazljivo in prisluškuje po prostoru pod seboj ter zagleda moža v plašču. Takoj pograbi liane in trte bršljana, zdrzne po njih ter skoči z višine treh do štirih čevljev na tla. Oblečen je bil kot Transtiberčan. »Oprostite, Ekscelenca," pravi v rimskem narečju, »pustil sem vas čakati. Vendar prihajam samo nekaj minut prepozno, kajti ura v San-Giovanni de Laterno je bila pravkar deset." »Jaz sem prišel prekmalu in ne vi prepozno/ odvrne tujec v najčistejšem toskanskem narečju; »torej nikakih po-klonov 1 Sicer pa, če bi vas bil čakal, bi si bil mislil, da vas zadržuje pač kaj posebnega." »In prav bi imeli, Ekscelenca. Pravkar prihajam iz An-geljskega gradu, in neizrečeno sem se trudil, da sem govoril z Reppom." »Kdo je Reppo ?" »Reppo je jetniški uradnik, ki mu dajem majhno letno plačo, da vem, kaj se godi v ječah Njegove Svetosti." nO, o, to mi kaže, da ste zelo previden mož." »Kaj hočete, Ekscelenca! Človek nikdar ne ve, kaj se lahko zgodi. Morebiti se vjamem v mrežo kakor ta ubogi Pep-pino in bom rabil podgano, ki pregrize nekaj nitij te mreže." ,, Kratko, kaj ste izvedeli?" »V torek ob dveh usmrtijo dva zločinca, kakor je to v Rimu običajno ob otvoritvi velikih svečanostij. Jeden izmed obsojencev je ničvrednež, ki ne zasluži nikakega usmiljenja, kajti umoril je duhovnika, ki ga je odgojil in je bil njegov dobrotnik; drugi je moj ubogi Peppino." »Kaj hočete, moj ljubi! Papeževi vladi in vsem sosednim državam ste v tak strah, da vam hočejo dati na vsak način svarilen vzgled." « »Toda Peppino ne spada niti k moji četi in je ubog pastir, katerega zločin je ta, da nam je prinesel živeža." 31 Wiite pri Rooseveltu. „Daily Telegraph" poroča iz Ne\v-Yorka: Baron Rosen je ministra \Vitteja predstavil predsedniku Rooseveltu, ki ga je prisrčno pozdravil. Na to je Witte izročil Rooseveltu lastnoročno pismo ruskega carja, ki obsega točen nazor carjev o odločilnih okolnostih, na temelju katerih hoče presojati mirovne pogoje ter pretresti, je li možno, da jih vsprejme ali ne. Car je storil ta korak v znak svojega prijateljskega čutstva za predsednika Roose-velta, katerega inicijativi je zahvaliti, da se sestane mirovna konferenca. Car pa nikakor ne segaš tem v pooblastilo, M ga je dal Witteju. Istodobno je Witte predsednika zagotovil prijateljskega čutstva ruskega naroda za ameriško ljudstvo. Sodba očluldea o i«roWii rusMIi porazot._______ Bnkareški listi priobčujejo neki razgovor, z romunskim vojaškim atašejem v ruskem vojnem taborišču, majorjem Haralambom, ki je sedaj tamkaj na dopustu. Kakor vzrok porazov ruskih čet označuje Haralamb dejstvo, da je Rusija šla v vojno popolnoma nepripravljena, ker ni pričakovala, da bi Japonci napovedali vojno. Veliko razdalja nad 8000 kilometrov je bilo krivo, da niso zamogle ruske Čete priti pravočasno na bojišče. Notranji nemiri so tudi slabo uplivali na razpoloženje Čet. Po mnenju vseh mskih častnikov in inozemskih atašejev si je Kuropatkin vzlic navideznim porazom pridobil velikih zaslug, ker je v očigled trajno neugodnem strategičnemu položaju ruske armade, M se je morala prevažati samo po eni prometni cesti, in v očigled inferijornosti efektivnega stanja ruskih čet, rešil armado gotove, katastrofe. Na vprašanje, zakaj da je bil Kuropatkin vendar-le zamenjen, je rekel Haralamb, da so bile čete vsled vednega umikanja pod Kuropatkinom demoralizirane. Sprememba v vrhovnem poveljništvu jim je morala zopet dati nado v zmago. General Linevič je popolnoma znan z bojiščem in izboren organizator ter pozna tudi način bojevanja Japoncev. Ha-% ralamb pričakuje odločilne bitke, ki utegne napraviti preobrat v vojni, ker hoče Rusija, ako jej to dopuste notranje razmere, spraviti v boj vso svojo bojno silo. Japonska armada na bojišču. Japonske, vojne sile v Mandžuriji so razdeljene nastopno: Na levem krilu je armada generala Nogi in konjeništvo, kateremu zapoveduje Tamura; v centrurau je armada generalov Oku in Nodza in konjeništvo pod potomstvom Okijame; na desnem krilu armada Kurokijeva in na skrajnem boku armada Ka-roimure; v Koreji generala Hasegaua in Nisi, razun tega so baje sestavljene že tri nove divizije. Četrta divizija rezerve prodira proti Vladivostoku. 0 mirovnih pogajanjih. Glasom poročila „New-York-HeraIda" je Witte nasproti predsedniku Rooseveltu izrazil svojo bojazen, da se bo morala nadaljevati vojna, češ, da stavlja Japonska previsoke zahteve. Nekemn poročevalcu „Worlda" je Witte pripovedoval, da je presenečen nad prijaznostjo Roosevelta in da se čudi, kako dobro da je obveščen o vuanjih stvareh. Iz Londona poročajo: Japonsko odposlanstvo je dospelo Četrt ure pred določenim časom na pristajališče, odkoder je bilo odpotovati v Oysterbay. Ko so se Japonci okrcali na ladijo „Taeoma", so bili pozdravljeni z 19 streli. Japonci so odpotovali na tihem. V treh kočijah so se členi komisije odpeljali od Wal- dorf-Astoria-Hotela, Četrta kočija s slugami je sledila. Ob 8. uri in 45 minut so dospeli na pristajališče ter so bili v treh čolnih odvedeni na »Tacomo". VVitte in baron Rosen sta se ob 10. uri ukrcala na »Chattanoogo". Tudi ona dva je pozdravilo 10 strelov. Japonci so odpotovali prej v Oysterbay, ker je bilo določeno, da jih prve sprejme Roosevelt. Pristajališče je bilo natlačeno polno ljudi, ko so ruski pooblaščenci vstopili v čolne. Pozdravljeni so bili s lmra-klici, ploskanjem in mahanjem z robci. Witte, Rosen in členi spremstva so vsestransko odzdravljali. Japonci, ki so zahtevali, kakor se govori, da jih Roosevelt prve vsprejme, so bili v resnici prvi vsprejeti, toda s primernim vzrokom, ker so prej dospeli v Ameriko nego Rusi. Pri zajutreku na jahti »May Flower" je predsednik Roosevelt izrekel nastopno napit-nico: „Izrekam napitnico, na katero ne pričakujem odgovora in katero naj se, prosim, molče-posluša. Pijem na zdravje obeh vladarjev in obeh velikih narodov, katerih zastopniki so se na tej ladiji sestali. Nadejam se in prosim, da bo v interesu ne samo obeh velesil, ampak tudi v interesu človečanstva čim prej med obema velesilama sklenjen pravičen in trajen mir". Japonci in Rasi o mirovni konferenci. Iz New Torka poročajo »Lokal-Anzei-gerju": VVittejeve izjave so momentalno spravile Japonce v dobro voljo. Sato meni, da ima \Vitte obširna pooblastila ter je proroko-val vsled tega vspešni izid konference, češ, da niso japonske zahteve velike. Izlasti glede vojne odškodnine je Sato rekel, da je Japonska potrosila milijardo jenov, toda da bo zahtevala več. Iri njegovih izjav bi se zamoglo sklepati, da bo Japonska zahtevala tri milijarde. Vesti iz Petrograda pa zvene ravno nasprotno. V vojaških krogih delajo stave, dane pride do miru. V ministerstvu, ki so poprej bili jako optimistični glede na sklep miru, je zavladalo zopet jako pesimistično razpoloženje. A parižkemu „Matinu" brzojavljajo iz Ne\v-Yorka, da je tudi Witte pesimistično razpoložen. Da je car vsprejel poziv Roosevelta za mirovna pogajanja, to je bit v prvi vrsti le čin kurtoazije nasproti predsedniku Zjedinje-nih držav. Japonci gradijo železnico v Mandžuriji. Japonska ima trden namen, da ne zapusti Mandžurije. To se da sklepati iz naglice, s katero hoče Japonska zgraditi železniško progo iz Seula preko Mandžurije ter jo zve-zati s kitajsko vztočno železnico. Na ta način bi bil Fuzan preko Senla zvezan z omenjeno kitajsko vztočno železnico. Japonska je nadalje naročila v Ameriki 350 jeklenih mostov, 150 lokomotiv in 2000 jeklenih vozov. 0 upom na eskadri Nebogatova. Ruski listi prinašajo odlomke iz poročila admirala Roždestvenskega o uporu na eskadri Nebogatova. Na prvem mestu naglasa Rož-destvenski, da so bile ladije v slabem stanju. Admiral povdarja nepoštenost ladijedelcev in podkupljivost členov pregledne komisije, Id so vsprejeli slabe ladije za dobre in prikladne. Interesantni so podatki o diviziji Nebogatova. Že pri Madagaskarju se je moštvo njegovih ladij puntalo ter je bilo ustreljenih 14 mornarjev. Potrebno je bilo celo, da so topove oklopnic Roždestvenskega obrnili proti upornikom ladij »Admiral Senjavin" in „General admiral Apraksin". Že tedaj je moštvo sklenilo, da se povodom bitke spunta ter se uda sovražniku. Pri Formozi so se mornarji v drugič spuntali in le energiji Roždestvenskega se je zahvaliti, da se niso uporniki polastili ladij admirala Nebogatova. Takoj ob pričetku bitke pri Tsušimi je Roždestvenski opazil, da se divizija Nebogatova, izlasti pa oklopnic »Senjavin" in »Apraksin", ne udeležujejo boja ter da ne slušajo njega. Admiral Roždestvenski je sporočil puntarjem potom tor-pedovke, da sam pogrezne ladije, ako ne bodo pokorni. Še le potem so pričeli streljati. Žal, da je bil Roždestvenski kmalo po pričetku bitke ranjen ter je vsled tega postal nesposoben, da bi bil nadalje vodil bitko. Navstal je na eskadri velik nered. Nebogatov ni bil popularen. Ukazal je svoji diviziji, naj se zbere. Uporniki »Senjavina" in »Apraksina" so odrekli pokorščino. Zastonj je "ebogatov poveljeval in prosil. Od vseh strani so se bližali Japonci, tvoreči obroč. Le »Admiral Na-kimov" je skušal prodreti ta japonski obroč. Na drugih ladijah je moštvo pretilo svojim častnikom s smrtjo, ako ne kapitulirajo. Po kapitulaciji so našli, da je bila municija »Senjavina" in »Apraksina" skoraj netaknjena. Razgled po suetu. Zadnje lesti. — če ponesrečijo mirovna pogajanja, pošlje Japonska svojo mornarico baje v Baltiško morje. — Pri gradnji železnice Pyrhn je bila ukradena te dni večja zaloga dinarnita. Bati se je kake katastrofe, ker so delavci nezadovoljni s plačilom. Tri so zaprli. — Lesnemu trgovcu ŽnidaršiČu iz Hrašč je ukradel neki neznanec v kupeju na poti v Ljubljano denarnico s 3000 K, Nemška lopovstvavCelju. — 7. t. m. ponoči je napadla nemška druhal v Celju s kamenjem »Narodni dom" in »Zvezno tiskarno", kjer se tiska »Domovina". Izgredi so se vršili radi kritike v »Domovini" o slavnosti polaganja temeljnega kamna za „Deutsches rkus". — Nemški list „Dentsche VVaeht" je pozval Nemce proti Slovencem; ker ni bil zaplenjen, so Nemci razumeli to ter napravili velike izgrede. Obsojena na 4 tre v ječo s postom, da ne zamudi parnika. — Pred okrajno sodnijo na Dunaju v Jožefovem mestu je bila obsojena dne 5. t. m. neka ženska Zelehowski iz Odese na 4 ure ječe s postom radi prosjačenja, Blizu kolodvora na Dunaju je prijei to žensko redar ter jo vedel v zapore. Pred sodnikom je tajila rekoč, da jej ni treba prosjačiti, da ima že denar, s katerim more dospeti v Ameriko k nekemu sorodniku, kamor je namenjena. Imelo je res v rokah že plačano karto za vožnjo iz Hamburga v torek v Ameriko. Glede na to jo je sodnik obsodil na 4 ure v ječo s postom, da tako ne zamudi parnika. Ob 3. uri pop. je šla v zapore, ob 7. zvečer so jo spustili. Tako je mogla dospeti pravočasno v Hamburg. Uboj- — V soboto je umrl v tržaški bolnišnici 42 letni delavec Josip Giacchetto iz Grassuito v Italiji. Giacchetto je delal v železniškem predoru na Opčinah in bival v ta-mošnjih kolibah. V četrtek večer je bil šel v krčmo in tam se je bil spri s tovariši. Eden teh poslf 'njih je vrgel vanj kozarec za pivo, in ga z istim zadel v glavo. Zdravnik z zdravniške postaje je spoznal, da je rar° nevarna in je dal ranjenca prenesti v bolnišnico. Kmalu potem je Giacchetto izgubil zavest in ko je prišel k njemu preiskovalni sodnik, ni mogel več govoriti. Policija poizveduje po onem, ki ga je ranil. Za splošno volilno pravico. — v nedeljo je demonstrirala v Pragi množica kakih 10.000 ljudij za splošno volilno pravico s klici: Živela splošna volilna pravica! Doli s privilegiranim parlamentom! Hotel za dame otvorijo letos na jesen v Berolinu. V spodnjih prostorih bo klet ter sobe, kjer se bo točilo vino, in nekaj stranskih sob. V zgornjih prostorih bo kavarna, dvorana za čaj, čitalnica, sobe za igre in bi-lard. Postrežnice bodo samo žensko. Dame bodo smele kaditi le v zgornjih prostorih. Tatvine v Trstu. — v soboto kmalu popo- ludne so okradli neznani tatovi iz pisarne tvrdke Avg. & H. Kravos v ulici Coroneo iz blagajne 840 K. Sumi pa se sedaj tudi, da bi si bil osvojil ta denar čuvaj, katerega so zaprli. V zadnjih dveh letih so pokradli neznani tatovi v Trstu lepo svoto 143.000 K. Podržavljenje privatnih železnic. — železniško ministerstvo je naznanilo upravnim svetom »Severne železnice", »Južno severne nemške zvezne železnice", »Družbi državnih železnic" in „Aspangski železnici", da namerava ž njimi jeseni pričeti pogajanja o podržavljenju. V Kaslvujeminolo sredo šla neka dekla k vodnjaku po vodo. A ko je hotela zajeti vodo, je opazila na dnu Človeško truplo. Dekle je teklo javit slučaj oblastniji, ki jer dala malo kasneje izvleči truplo iz vode, Konštatovalo se je, da je isto kmetice Ivanke Štefan, stara 5(5 let, ki je po nesreči prejšnjega večera padla v vodo. Nov škandal v Vatikanu? — »Gazzetta del Popolo" v Vatikanu pripoveduje, da je papež odkril nov škandal v Vatikanu. Papež se briga za vse, in tako je nekega dne pregledaval križe, katere daje novim škofom, in druge dekoracije. Ko je pogledal pri vatikanski upravi upisane svoto za te križe, se mu je zazdelo hitro, da so cene previsoke, da so križi vredni dosti manje. Poklical je izdelovalca teh križev, ki je izpovedal, da on oddaja križe in druge dekoracije upravi za mnogo manjšo ceno. Papež je dobil na to prepričanje, da mora biti nekdo v upravi, ki slepari. Papež je poklical k sebi kardinala, kateri je odgovoren za upravo, ter ga oštel in zažugal, da ga odstavi od njegovega mesta v upravi. Papež je ukrenil potem vse potrebno, da se ne bodo več dogajali taki škandali. — Neki drugi laški list pa poroča, fla je res stopil papež v zvezo z neko drugo firmo radi križcev, to pa le iz ekonomičnega ozira, ker so bili doslej križi res predragi, da pa ui govora o kaki veliki slepariji ?! Apostolski nuncij na Dunaju je bil pozvan v Rim v zadevi glagolice. Namen temu je posvetovanje, kako treba streti odpor dalmatinske duhovščine proti papeževi odredbi glede glagolice. »In to ga dela popolnoma vašim sokrivcem. Sicer pa vi- - dite, da se ozirajo nanj. Mesto da ga usmrtijo šele po dolgih mukah, kakor bi storili z vami, Če bi dobili katerega izmed vas t pest, ga samo obglavijo. Sicer pa ljudstvu, ki ljubi novo in nenavadno, napravi ta izprememba veselje." „A to veselje jim skvarim/' odvrne Transtiberčan. »Moj ljubi prijatelj," odvrne mož v plašču, »dovolite mi povedati, da se mi zdite razpoloženi, napraviti kako neumnost." „ Razpoložen sem za vse, kar more preprečiti usmrtitev ubogega vraga, ki je zagazil v nesrečo zaradi mene. Pri Ma-doni! Smatral bi se za strahopetneža in ničvredneža, če bi ne storil ničesar za tega vrlega mladeniča." „In kaj storite." »Okoli odra razpostavim kakih dvajset &;ž, in v tre-notku, ko ga pripeljejo, planemo na znamenje, katero jim dam, s bodali nad straže, M ga bodo spremljale, ter ga osvobodimo." »To se mi ne zdi posebno varno, in menim, da je moj načrt boljši kakor vaš." »In kakšen je vaš načrt, Ekscelenca ?" »Človeku, katerega ne imenujem, dam dva tisoč piastrov, da izposluje dovoljenje, da usmrtijo Peppina šele prihodnje leto. Tekom leta dam potem nekemu drugemu, katerega tudi ne imenujem, zopet tisoč piastrov, da pripomore Peppinu do bega." »Ali veste, da se vam to posreči?" »Pardieu!" pravi mož v plašču francosko. „ Pravim vam, moj ljubi, da opravim s svojim denarjem več kakor vi in vsi vaši ljudje s svojimi bodali, pištolami, puškami in noži. Pustite me torej, da storim tako." „Prav, toda za slučaj, da se vam vse ne posreči, bomo vendar pripravljeni." »Če vam je to v zabavo, bodite pripravljeni, a verjemite mi, da dosežem njegovo pomiloščenje." »Pomnite, da je pojutrišnjem torek. Na razpolago vam je torej le še jutrišnji dan." »Da, toda dan ima štiriindvajset ur, ura šestdeset minut in minuta šestdeset sekund, in v šestinosemdesettisočinštiristo sekundah je mogoče mtiogo storiti." »Kako izvemo, l-z se vam posreči, Ekscelenca?" »Na- čisto priprost način. Najel sem si zadnja tri okna kavarne Rospoli. Če dOF^em, da se mu kazen preloži, bodeta zastrti stranski okni •; rumenim damastom in srednje z belim, v sredi z rudečim križem. Sporočite pa med tem to Peppinu v tolažbo, da ne umre iz strahu ali ne zblazni, kajti v teu slučaju bi bili stroški zanj nepotrebni." „Čujte, Ekscelenca," pravi mož z dežele, »da sem vam zelo vdan, o tem ste prepričani, kaj ne?" »Vsaj upam." »Dobro, če rešite Peppina, v bodoče od mene ne pričakujte navadne udanosti, ampak slepo pokorščino." »čujte, prijatelj, na te besede vas morebiti enkrat spomnim, kajti lahko se zgodi, da vas bom potreboval." »Dobro, Ekscelenca, torej ae najdete, kakor sem našel jaz vas to uro. In če bi bili na drugem koncu sveta, mi samo pišite : ,Stori to in to I' in vse storim, to vam prisegam na..." »Pstl" pravi tujec. »Slišati je šum." ,,Tujci so, ki so prišli v Kolozej z bakljami." j »Boljše je, da naju ne najdejo skupaj. Vodniki bi vas lahko spoznali, in dasi je vaše prijateljstvo, moj ljubi prijatelj, vredno vse časti, bi bilo v slučaju, da se izve za najino zvezo,! to lahko v škodo mojemu vplivu." \ »Torej če dosežete, da se kazen preloži?" »Bo zastrto srednje okno belo, v sredi z rudečim križem." »In če ne dosežete ?" i »Bodo zastrta vsa okna rumeno." ' »In potem?" . »Potem se poslužite čisto po poljubnosti svojih bodal,] moj ljubi prijatelj, in jaz bom v bližini, da vas vidim, kako se bodete vedli." ' »Z Bogom, Ekscelenca, jaž zaupam v vas, zaupajte tudi vi v me." Po teh besedah odide Transtiberčan po majajočih se stopnicah, dočim si zakrije tujec obraz še bolj, kakor je bil zakrit prej, gre nato tesno mimo Franca in odide po stopnicah, vo-dečih v areno. Trenotek nato začuje Franc odmevati pod obokom svoje ime. Albert ga je klical. Nekaj časa počaka z odgovorom, da se moža oddaljita in ne opazita, da je cula njun pogovor nepoklicana priča, ki ni preslišala niti besedice, dasi ni videla njunih obrazov. Deset minut pozneje je drdral voz s Francem in Albertom proti njunemu hotelu. Franc je bil raztresen in je s sfeoro žaljivo hladnostjo poslušal učeno razpravo, katero mu je govoril Albert po Plinlju in Kaipurniju o bodočih mrežah, ki so branile divjim zverem, da niso mogle planiti na gledalce. Pustil ga je, da je govoril, in čutil željo, da bi bil sam in bi lahko nemoteno mislil na to, kar je pravkar doživel. Jelen izmed teh dveh mož mu je bil vsekakor tuj; videl in slišal ga je prvič v življenju; toda z drugim ni bilo tako, in dasi Franc v temi ni mogel razločevati potez njegovega obraza, ki sta ga zakrivala še plašč in klobuk, je vendar napravil ta glas nanj neoozabljiv utis. Zlasti, če je govoril zbadljivo, je zvenel njegov glas tako kovinsko sikajoče, da je Franc pri njem trepetal prav tako med razvalinami Kolozeja kakor v jami aa otoku Monte-Cristo. In trdno je bil prepričan, da ta mož ni nihče drugi kakor pomorščak Simbad. Radovednost, ki mu jo je vzbujal ta mož, je bila lako velika, da bi ga bil v vsakih drugih razmerah nagovoril; toda pogovor, katerega je slišal, bi bil napravil njegovo prisotnost zelo neprijetuo, in zato se je previdno premagal. Toda trdno je sklenil, če ga najde še kje, da izrabi priliko vsekakor. (Dalje pride.) Zahvala. Podpisana izrekam tim potom najsrčnejšo zahvalo vsem onim, kateri so prišli v soboto dne f>. t. m. spremit mojega pokojnega soproga Friderika k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujem g. županu, slavnemu sta-rašinstvu in pevskemu zboru kakor tudi vsem drugim, ki so prišli iz-kazat pokojnemu zadnjo Čast. Srčna hvala! Dolenja Vrtojba, 7. avg. 1SJ05. Rozina Iseilner, Ruske knjige v izvirniku. Podpisani knjigarni se je posrečil nakup večje zaloge ruskih knjig v izvirniku. Knjige so docela nove. Izvirna cena je K 2'40, — podpisana pa jih prodaja le po K 1-60. Te knjige so: 1. Peterburgskfje Titmani, I. del. 2. » n II. „ 3. »Pered čem — to?" Roman, in »Trup« povest. 4. „Iz Trjasini na Dorogu." Roman. 5. „Zvjezda" (Potepenko) — in »Žena« (Čehov). G. in 7. „Bezmoljirije neba", roman. Slovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. ZBORI možki in m sani I ŠEST MOŠKIH ZBOROV, uglasbil Anton iN od ved. 1. Pevčeva molitev. — 2. Ljubezen lin pomlad. — 3. Lahko noč. — 4. Planinsko 1 dekle. — 5. Popotna pesem. — ti. Pri poroki. (O. M. 1889.) K 110 OSEM MOŠKIH ZBOROV, uglasbil Anton Sedved. 1. Zastavenieka (kantata). — 2. Polnočni pozdrav. — 3. Ne žabi me. -- 4. Podoknica. I— 5. Ko gledam ti v oči. — «». Dekletu. — 7. ¦Nagrobna pesem. — 8. Avstrija moja. ¦ (G. M. 18»1.) K 1-10 SEDEM MOŠKIH GLASOV, uglasbil y. Hugolin Sattner. 1. Zjasni zvezde mu einne! — 2. Kakor nekdaj (čveterospev). — §3. Pogled v nedolžna oko. — '4. Za dom med bojni "grom. — 5. Zdravijea. — 6. Veseli zbor. T. Na planine (Partitura s štirimi glasovi. (G. M. 1894.) K 2-50 NA VilELU BOSNE. Velik možki ?.bor. iUghsbil p. 3. Vil h ar. '¦ M. 1900.) K 1-60 _ . NAPEVI ZA ČVETERO IN PETERO ¦MEŠANIH GLASOV, zložil P. Hugolin Sattn e r. |1. Nazaj v planinski raj. — 2. Po zimi iz šole. 3. Studenčku. — 4. Majniku v pozdrav. — Detetu. — 6. Opomin k petju. {(i. 31. 1883.) K 0-70 _, NAPEVI ZA 4 IN 5 GLASOV, zložil pnton Nedved. 1. Oblakom. — 9.. Na goro. ~ ¦ Nazaj v planinski raj t (0. M. 1887.) K 0-70 _ NAPEVI ZA 4 IN 5 MEŠANIH GLASOV, ¦MOMl Anton P o er s ter. 1. Ah, ni !i žemljica prašna? — 2. Domovina. — 3. Naše gore. ' Partitura s 6 glasovi.) K 3-10 *i.Iin «:'>. BESANA ZBORA, uglasbil P. Hu-«I'-ii m.,'? -u Kl30 Sb ).• „„1 ,°m!MDNA PESFV, velik mešan S ca? fin1 &ta»ko Pirnat. Jl «rtiturain glasovi M ? »*L& XXVII.) K 2-10 »ooi.it LBI(jA. Mešan zbor, zložil Anton H((i v e.o" /Part"tura in glasovi.) f|| "*• M. iga4 XXV.) K 1-70 VENEC VODNIKOVIH IN NA NJEGA ZLOŽENIM PESMIJ, za možki, mešani zbor, samospeve, - s klavirjem. Druga izdaja. Uglas-bil Anton Foerster. (G. M. 1804.) K 2-10 MAT. HUBAD. a) Slovenske duhovne pesmi iz 10. in 17. stoletja. (Mešani zbori.) — — b) Slovenske narodne pesmi. — 1. Rožmarin. — 2. Sem slovenska deklica. — 3. Srečno, srečno ljubca moja. — 4. Čukova ženitev. — f>. Bom šel na planine. — 6. Potrkan ples. (Mešani zbori. Partitura in zbori) (G. M. 1000, XXXI.) K 320 SLOV. NARODNE PESMI, harmonizoval in za koncert priredil Mat. Hubad. 1. Stoji, stoji tam Beligrad. — 1. Ko b' sodov ne b'lo. — 3. Z mira j vesel. — 4. Lovska. — fi. Je pa davi slan'ca padla. — 6. Prišla je miška. — 7. letina sije. - 8. Bratci veseli vsi. — 9. Ljubca povej, povej! — 10. Škrjanček poje, žvrgoli. (G. M 1894.) K 2.50 SLOVENSKE NARODNE PESMI, za koncert priredil Stanko Pirnat, besede uredil prof. Ant. Štritof. 1. Miličino slovo. — 2. Delaj, delaj dekle pušeljc. - 3. Bom šel na planince. — 4. Na Gorenjskem je fletno. — 5. Po noč' budin. — 6 Kak luštno je po let'. — 7. Bog je stvaril žemljico. — 8. Kadar boš na rajžo šel. — 9. Zvedel sem nekaj novega. — 10. Kukavica. — II. Glej, glej, kak' mimo gre. — 12. Jaz pa pojdem na Gorenjsko. — Večinoma so mešani zbori. (Scb.) K 2-40 33 MEŠANIH IN MOŽICIH ZBOROV, uredil Matej Hubad. — To je'velik zbornik dovršenih večjih ali manjših skladb, primernih za vse možne prilike. (G. M. 1903.) K 8'20 JADRANSKI GLASOVI. Zbirka moških zborov in čveterospevov, zložil Anton Hajdrih. 1. Slava Slovencem. — 2. Mladini. - 3. Cerkvica. — 4. Pod oknom. — 5. Lahko noč. — 6. Slovo od lastovke. — 7. Jadransko morje. — 8. Nisem Nemec, dekle lepo. — 9. V tihi noči. — 10. Pri oknu sva molče slonela. — 11. Zagorski zvonovi. — 12. Mornarjeva tožba. (G. M.) K 3-10 GORSKI ODMEVI. Zbirka možkih zborov in čveterospevov, uglasbil Janez Laharnar. 1. Mi vstajamo. — 2. Moja domovina. — 3. Bratje, v kolo se vstopimo. — 4. Napitnica. — 5. Slovan na dan. — Lovčevo slovo. — 7. Z vencem tem ovenčam Slavo. — 8. Vinski hram. — 9. Dijaška. — 10. Naša zvezda. — 11. Lahko noč. SLOV. NARODNE PESMI (mala oblika) 1. Zbirka Malenšek-Gerbic, 17 pesnij (G. M.) K 0-24 2. « Martin Bajuk, 35 pesnij. (G. MJ K l— 3. « Janko Zirovnik, a) I. zvezek, 50 pesnij, vezano K 1'20 * b) II. zvezek, 30 pe3»iij K 1-— Slovanska knjigarna m fl. GflBRSCCK u Gorici .Narodni kolek' Knjigarna A. Gabršček. koleke, poštne znamke in ose poštne »red- nostnice prodaja Zaloga muzikalij (skladb) KNJIGARN r^^^ 1. %a ItlavJF. Klavirska šola. Spisal Ant. Foerster. — Izvrstno delo. Slovenci naj se učč klavirja po tej slovenski šoli! — Štirje zvezki. Cena: I. zvezek......K 180 H. „ ......„180 HI. n ......„2-20 IV. „ ......„2-60 Album slovenskih napevov. 50 narodnih napevov za klavir. S podloženim besedilom. Priredil Fran Gerbič. I. zvezek ........K 3-— II. „ ........„ 3- Album hrvatskih napjeva. 100hrvatskih narodnih napjeva za glasovir udesijo Slavoljub Lžičar. (Besedilo podloženo.) ... K 320 Album srpskih pesama. (Album National Serbe.) 10C nesmij. Za glasovir udesijo Slavoljub Lžičar.........K 320 Album čeških narodnih pesmij. (80 pesmij.) Priredil Fr. Zahorskv. Llf 1510. K 2 — Russkija narodnija pjesni. Pvccuia mipo/uiMii nlicim. Album National Russe.) K 2-80 Slovenska Gerlica. Venec slovenskih pesem. — Sedem zvezkov starejših priljubljenih pesmij, prav lahko prirejenih za klavir s podloženim besedilom. — Cena 60 vin. do K 1-— FOERSTER ANTON. Zagorska. Lahka koncertna fantazija na slovensko-narodno pesen. Op. 51. . . K 1*— HOFFMEISTER K. oledi spevi. Romanca. Serenada. Valjček. Listek v album. Večerna pesem. Capriccio. V jeseni. Rokoko.........K 260 Podoknica iz »Teharskih plemičev". — Transkripcija za klavir s podloženim besedilom............K 1#— Rapsodija na slovenske narodne pesni. Op. 4............K 0-80 ScherzO; Intermezzo in Valjček. — Op. 6............K 260 J. IPAVIC. „Možiček*. Enodejanska pantomina. — Osebe: Pierrot, Pierrette, Colombine, njuna hči, Harlekin, mlade deklice, Colombinine prijateljice............k 5-— VIKTOR PARMA. Bela Ljubljana. Valjček po slovanskih napevih............K 240 Mladi vojaki. Koračnica po besedah jos. Stritarja. (S petjem ad libitum. Besedilo podloženo.) . . .*........ K 1*20 Pozdrav Oorenjskej. Valjček po slovanskih napevih.........K 2'— Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih.........K 3-— Triglavske rože. Valjček po slovanskih napevih............K 2*50 P. HUGOLIN SATTNER. Kje so moje rožice. — Fantazija za klavir...........K 060 VOLARIČ HRABROSLAV. Pozdrav iz daljave) •— Parafraza. Op. 2............ K 080 Zvezdica. Pclka-mazurka. Op. 9. K 0*90 FR. CHOPIN. Chopin-Album. — N.o I. . . K 160 „ II. . . „ V60 Valses pour Piano . . . , „ 1*60 Mazurkas „ . . . . „ 2,~ Nocturnes „ . . . . „ 2'20 Sonate. (C-mol, B-mol, H-mol.) „ 220 Mazurkas. 51 mazurk. Ps 1902. n 3*20 Posamični kosi: Op. 9, 17, 26, 35, 40, 64 po............ 20 vin. Op. 18, 29, 31, 34, 38 . . . . 40 , ČAJKOVSK1J P. Morceaux cčlebres pour Piano. Ltf i. — (17 slovečih skladb.) . . . K 260 LEŠETICKI TEODOR. Mazurke. Op. 24. .... . K 2 — MOSZKOWSKI MORIC. Poljski narodni plesi. Op. 55. K 2-— Španski plesi. Op. 12. . . . K 3-60 ŠARWENKA KSAVER. Poljski plesi. Op. 40. ... K 2 — % <3osli li> ttlaft>. FRANJO KREŽMA. Moje sanje. Romanca za gosli s sprem-ljevanjem klavirja........K 0*40 MOS"XOWSKI MORIC. Španski plesi. Op. 12. Prs 2167. K 360 Poljski narodni plesi. Op. 55. Prs 2905...........R 260 NOVAČEK OTOKAR. Perpetuum mobile. Prs 2788. K 2— JOS. PAUKNER. Češke* Album. 20 transkripcij na češke pesmi. — Llf 1569........K 260 ANT. RUB1NSTEIN. Sonata.Op. 13.vG-dur. Prs 1338. K 260 WIENIAWSK! HENRIK. Souveni* de Moscou. '— Op. 6. Llf 1928...........K 2-20 Polonaise de Concert — Op. 4. Llf 1929. ..........K 2-60 8. 3a cifre. Poduk v igranju na citrah. Sestavil Fran Sal. Koželjski. L zvezek ... K 3 — H. „ . . . „ 3- III. „ ... „2-60 (Izvrstna Šola za citre. Že v I. zvezku so lahke narodne pesmi. V vseh treh zvezkih je že lepa zbirka narodnih in umetnih pesmij.) Slovenski citrar. Zbirka kompozicij in prevodov za citre. Št. 1. Pozdrav slovenskim citrarjem. Zložil Jos. Mešiček........K 080 Št. 2. „Na vasi". Fantazija po motivih narodnih pesmij. Zložil Fr. S. Koželjski. K 090 Zbirka slovenskih narodnih pesmij. Sestavil J. Petritz. I. zvezek: Po jezeru. — Slovensko dekle. — Žalovanje. — Metuljček. — Moč ljubezni. — Beta Ljubljana. — Star'šev j ljubezen- — Zibka Save. — Pobič sem star j Scte 18 let — Domovini. .... K 1*20 j H. zvezek: Zadovoljnost. — Zadovoljna i nedolžnost. — Gozdič je že zelen. — Molitev. j — Kimovec. — Vse mine. — Tiha luna. — ! Zjutraj. — Ptičica v logu. — Dolenjska. K 1'20 III. zvezek: Hribček. — Škrjanček poje, žvrgoli. — Mila lunica. — Ljub'ca moja, kaj si sfrila? — BleŠko jezero. — KoPkor kapljic, tol'ko let l — Oj ta soldaški boben. — Bratci veseli vsi. — Veselja, dom. — Pobratiinija. K 1*20 Venec slovenskih pesmij. Za citre sestavil Jos. Mešiček; Drugi natis. . . K 1'40 Mladi vojaki. Koračnica. Zložil Viktor Parma. Za citre (s petjem ad! libitum) priredil C. Enslein...........K 1*— ¦ Buri pridejo. Koračnica. Zložil Jos. Skorpnik...........K 1*— JUDITA Zahvala. Tužnim srcem naznanjam podpisanec vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki in-mučni bolezni dne 5. t. m. moja ljubljena soproga v 20. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala, previdena s sv. sakra-menti za umirajoče. Pogreb je bil v nedeljo dne 6. t. m. > Tini potom iskreno zahwUjujem-|U-eč. duhovščino sorodnike in vse udeležence mnogobrojnega pogreba, kateri so mi bili v tolažbo ob tej bridki izgubi. Vsem iskrena hvala! ____ V Kanala, dne 8. avgusta 1005. Uosip UtaDic, soprog. Ako hočete zares kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah m se ne pustiti samo rad! nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki , potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica I sedaj Gosposka ulica štv. 10. j ki nudt največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke i perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, pred« j pašnikov, pasov itd. — Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. —— Odlikouana pekarija in sladčičarna. Hapol JDpaščilfc pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. A. vd. Berim - Gorica Šolska ulica št. 12 prve vrste najboljših tvrtt \i Istre, Dalmacije.. Molfeite, Bari in Nine s prodajo na drobno in debelo. Prodna na drobno: K - M, --72, -80, -88, -96, 1-12, 1'20, t-36, 1-44, 160, 180, 2- . ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. ssužt iiis sižiiigssii Gorica ^ Gorica Hotel jri zlatei jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Naznanilo preselitve. Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem preselil dne 1. avgusta 1.1. svojo sedlarsko delavnico iz ulice Defturini na ¦*" *?§, %w*V) $t 11. -*m Svojim cenj. gg. odjemalcem priporočam, da mi izvolijo ohraniti i nadalje svojo naklonjenost. Spoštovanjem udani sedlar. Orkesfrion ..Ideal" igra vsaki dan od 9. zvečer naprej brezplačno v veliki Katnikovi gostilni „pri uečnem žiuljenju" u Kapucinskih ulicah. Prva koiisumna zaloga olja Henrik Curiel TekališšeJos.Vrdi. GORICA TekaiiščeJos Verdi. Speoialifeta oljkinega olja Srednje vrste a 82 kr. liter ;ye vrste a 82 kr. "ter fine „ „ 30 „ „ iz Istre ,, 40 „ „ „ Corfu ,, 48 „ „ „ Bari „ 56 „ „ „ Molfette „ 64 „ „ „ Provence „ 72 „ „ „ Monte S. Angelo „ 80 „ „ „ Luke „96 „ . Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10^15 litrov, katere*se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brezplačno pošiljanje na dom. zalogi ima tudi razne fcamenite plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd. F. Poclberšič, a*toriz kamnoseški mojster. Gorica, Tržaška ulica št 17. --------Priporoča-------- se slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo____ različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna ir.ijbolje vr:^ za 15 K in više. Sprejema in izdelke vsakovrstne kamno- seifce in v strugarsko stroko spadajoča dela po prav zmernih cenafc. f§ Tr^o\/5ko-obrtr]a rej^troVar^a zadruga %A z neomejenim Jamstvom v Gorici. 25 V svojem »Trgovskem Doma." TELEFON ŠT. 80. Hraniin« »loge obrestuje po *VS#, večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti — Rentni davek plačuje zadruga sama. Pcmojlla daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenakih aH mesečnih obrokih, proti vknjižbi varSčine tudi na 10-letno odpla'.>vanje •riruiaikl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih lotih. Po zaključku pctletja znnfia vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. decembra 1904: a*l«*l: a) podpinan!........K l,0i>8..3U2'— »!•!•............... t,991 34U-- Andrej Fajt pekovski mojster v Gore! Corso Franc. Gius. št. 2. filiJAlkA V isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko nož priporoča goriške piueo, potice itd. Fotografiji a -I prav dobro olira- kjpc&A €3L h kui. spadft znm,u t. j. atativ. pokrivalo in razno priprave proda so po coni."Kje, povt; upravnistvo. Išče se učenca za knjigarno iti trgovino z muzikalijami ........." in umetninami. ¦ ; , Ponudbe na: Goriška liskarna fl.Gabršček. /§en)1je\Md polifležeoe grofije (ZgoHšl^e fi) (5radišite s ja^ ^^ ^a^- ^stoii) fi) okolico -«ir ¦ ««r* nari5al E. Bombig izdala in založila $lovanska knjigarna A. Oabršček v Gorici- Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnino vred K9- Isti zemljevid ukusno opremljen z oglasi narodnih tvrdk, tudi na platnu in s palicama, s poštnino vred K 4.50. ••« « : t s s Zahleuajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo VmBHBHHMm 2 znamko ».JELEN".. -^B Ono Jo gKr zajamčeno čisto "^Mfl In *ro* vsak« kftodijlvo primesi. Poro Izvrstno. Kdor hofio dobiti zoros Jamcono pristno, porllo ¦•škodljivo mUo noj dobro oazi do bo l«*of vaok koiood Ima „»CHICHT" In varolvono znanko »JELEN«. Q.»rfl tft*lft*t AH««|V •. ft. ~~ Malvofila lovor«, t. vrst. «• ovropojsko., o>o«IJ»l n^Kilia « nnUCnd f Varstvena znamka. 3a«t(>pmk:. Unabertp Bozzlni - Gorica, Stolna ulica št. 9. == Dobiua se povsod] Jedilno olje po 28 kr.