ruBtulua platen t goCevfari. Leto XVIL, št. 70 Ljubljana, torefc 24» marca 1936 Cena 2 Din UpravmStvo; i^juDJjana, tinafijeva ulica 6. — Telefon št. 8122, 3123. inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL 3. — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica ŠL 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, 3124. 3125, 31266. Wlen St 105.241. dan, razen ponedeljka. Maročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica šter. 1. Telefon št 65. Rokopisi ae ne vračajo. Proračunska razprava v senatu Jvodni ekspoze finančnega ministra — Prvi koraki za enotno finansiranje banovii Včerajšnja seja je z dvema odmoroma trajala ves dan In pozno v noč Beograd, 23. marca. p. Danes dopoldne se je v senatu pričela načelna proračunska razpirava. V političnih krogih vlada zanjo izredno veliko zanimanje in se z veliko napetostjo pričakujejo zaključki te debate. Seja senata se je pričela davi ob 9.15 pod vodstvom predsednika tir. Ljiubomira Tomašiča in v prisotnosti kraljevske vlade. Navzoči so skoro ■vssi senatorji, na galerijah pa poleg drugega občinstva tudi mnogo narodnih poslancev. Ko je tajnik senata dr. Juro Kotur prečital zapisnik o zadnji seji, ki je bil sprejet brez vsake pripombe, je senat takoj prešel na dnevni red, t j. k razpravi o poročilu finančnega odbora glede državnega proračuna in finančnega zakona za 1. 1936/1937. Poročilo senatske večine je prečital senator Jovan Alekšič, poročilo manjšine pa senator dr. Hras-nica. Nato je predsednik senata takoj otvoril načelno razpravo. Ekspoze finančnega ministra Letice Razpravo je uvedel finančni minister dr. Dušan Letica z ekspozejem, v katerem je med drugim izvajal: Predlog državnega proračuna za leto 1936/1937 je že sprejela večina narodne skupščine z gotovimi izpremembami in dopolnitvami tako v proračunskem delu kakor v finančnem zakonu. V proračunskem delu je narodna skupščina v soglasju s kraljevsko vlado sprejela izpremembe, ki povečajo skupni znesek proračuna tako v izdatkih kakor dohodkih za 16 milijonov dinarjev. Proračun znaša sedaj 10.323 milijonov. V razdelku prosvetnega ministrstva so izdatki povišani za pet milijonov, v razdelku pravosodnega ministrstva za 4.5. v razdelku poštnega ministrstva za 7, v razdelku trgovinskega ministrstva za 0.3, v razdelku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje pa tudi za 0.3 milijona itd. Povečanje na strani dohodkov v skupnem znesku 16 milijonov je nastalo s povečanjem dohodkov državne tiskarne v Beogradu in v Sarajevu za 0.5, pri dohodkih psštnega ministrstva za 7 milijonov, pri dohodkih finančnega ministrstva glede povračila iz državnega fonda za javna dela za 8.5 milijona. Uradniški prejemki Ze pri izvedbi sedanjega proračuna je morala kraljevska vlada izvesti redukcije proračunskih kreditov, da bi razbremenila pritisk na državno blagajno. Znano je. s kolikšnim samozatajevanjem prenašajo državni uslužbenci in upokojenci jesensko redukcijo svojih doklad. Ta ukrep je bil potreben zaradi okrepitve plačilne zmožnosti državne blagajne. Na tej strani, na strani nslužbenskih prejemkov, smo sprejeli ta ukrep kot skrajnost. Prejemki državnih uslužbencev so potisnjeni na minimum, v katerega ni več dovoljen noben poseg, na minimum, ki ga bo treba korigirati s povišanjem, ko bodo to dovoljevale gospodarske ln proračunske razmere v naši državi. Prav tako bo treba ublažiti sedanji obseg določb, ki jemljejo doklade in ovirajo zaposlitev upokojencev, tudi takih ki morajo delati, da lahko krijejo svoje življenjske potrebščine, česar iz svojih pokojninskih prejemkov ne morejo storiti. Borba za proračunsko ravnovesje Proračunsko ravnovesje so hudo majale tudi določbe finančnih zakonov. Državni upravi so nalagale razne naloge z velikimi izdatki. Proračun za leto 1935/1936, ki je sedaj v veljavi, je določil kredite po finančnem zakonu do zelo visokega zneska 630 milijonov dinarjev. Ta huda z dohodki popolnoma nepokrita bremena za državno blagajno so v novem proračunskem predlogu malone popolnoma črtana. Okrog 350 milijonov teh izdatkov je prenešenfh v številne predele proračunskega predloga. Dotacije in subvencije samoupravnim telesom so dobile svoje izvenproračunsko pokritje. 2e s tem razčiščenjem nepokritih izdatkov po finančnem zakonu smo storili mnogo za obnovo izpodkopanega proračunskega ravnovesja in ustvarili pogoje za red v naših državnih financah. Ti energični ukrepi in tehnična preureditev proračuna so dali finančnemu ministru in vladi učinkovito sredstvo, da se v bodoče preprečijo proračunski primanjkljaji. Več materialnih izdatkov Politika sedanje vfcade glede državnih dohodkov in izdatkov se temeljito razlikuje od poetike, ki je vladala poprej, in se glasi: vložimo čim več v materialne izdatke, da okrepimo usahlo potrošno silo ogromne večine našega ljudstva, ki živi od izdelovanja materialnih dobrin. V tem orzrrv smo posvetiti posebno pozornost proizvodnji, ki tvori podlago za državne dajatve. Obenem skušamo z vsemi sredstvi ofcrepifti delavnost Ljudstva s tem, da zaposlujemo kar moča veliko število delovnih sil. Z vsem tem ustvarjamo sredstva ki objekte, ki bodo nekoč izravnali naše nove nacionalne potrebe. Vse to bo le hitreje in učinkovito odstranilo gospodarsko krizo in njene posledice. Davčne tarife na področju neposrednih davkov ostanejo v bistvu nespremenjene. Obzirno ravnanje pr? davčni odmeri m razne olajševalne ukrepe so davčni obve-zanci pozdravili. Proračunski primanjkljaji, o katerih sem pravkar govoril fei ki smo jih morati najprvo odstraniti, pa nam niso dopuščali, da bi pristopili k obsežnejši reviziji davčnih temeljnih stopenj m j5h še bolj znnižaili. Kjerkoli bi se polastili proračunskih in fiskalnih virov s takimi nameni, bi se v državnem proračunu takoj pojavil:; praznine, tako da bi se morali vrniti tjakaj, odkoder se želimo umakniti. Šele ko bomo vzpostavili ravnovesje med državnimi izdatki in državnimi dohodki in bodo pravilno delovale finance državnih potreb se bomo lahko posvetili tej reviziji. Vzroki povišanja davka na poslovni promet Zaradi tega smo morali sprejeti sklep o povečanju proračunskih dohodkov s povišanjem davčne stopnje. Čeprav je ta ukrep morda v nesoglasju s pravkar pojasnjenimi osnovami vladne fiskalne politike, smo ga vendarle moral' sprejeti. Gre za najvišje državne interese. Ne zadošča. da govorimo o njih v finančnem zakonu. Poskrbeti moramo tudi za njihovo pokritje. Ce bi drugače ravnali, bi se vrnili k napakam, k; so povzročile dosedanje primanjkljaje Kritje smo našli v davku na poslovni promet s povečanjem njegove osnovne stopnje za eno četrtino, če bi vzeli kakšno drugo davčno obliko za to fiskalno operacijo, bi bile posledice v našem gospodarstvu mnogo hujše, uspeh pa mnogo manjši. Prometni davek obsega ves promet od ;zdetka do potroška pri malone vseh vrstah blaga m v vseh faaah prometa, taiko da bo še najmanj čutiti povečani dohodek za pokritje tozadevnih proračunskih potreb. Da bi posledice te fiskalne proračunske operacije čim bolj omejili, prinaša finančni zakon več fiskalnih ukrepov v smeri zniževanja javnih dajatev. Tako so znatno znižane takse za objave in točarinske takse. Največjo olajšavo za promet pa prinaša uk;njenje obveznih računskih listkov. Prepričan sem, da bo naše gospodarstvo ta ukrep pozdravilo, zlasti v našem drobnem prometu, bi je to takso čutil kot močno in neracionalno oviro. Povečanje taksne stopnje za tantieme na 10% naj delno nadoknadi izgubo pri računskih taksah. Toda to povečanje, ki je samo na seb; upravičeno. je v skladu s prav tolikšno obremenitvijo dimderjde s povprečnim 10%-nim davkom. Banovinski Sond prometnega davka V svojem tiskanem ekspozeju sem navedel razloge, zakaj nisem v računskem delu proračuna predvidel dotacij samoupravnim telesom. Te banovinske subvencije so v prejšnjih letih bile v finančnem zakonu samo kot obveznost državne blagajne, brez sleherne skrbi, da se zanje dobi kritje. To odprto vprašanje rešujemo sedaj tako, da se ne bo več vrnilo kot vprašanje, ki je vezano z državnim proračunom in državno blagajno. Banovine bodo dobile svoj solidni neposredni vir dohodkov, ki jih ne bo delal odvisne od državne blagajne. Razumljivo je, da ta obsežna proračunska reformna poteza ni izvedljiva brez žrtev. Naslanja se na fiskalne operacije, izvedene v obsegu davčne stopnje na poslovni promet. V 61. 12. zakonskega predloga finalnega zakona je predvidena ustanovitev ba-novinskega fonda, v katerega se bo stekalo 18 odstotkov skupnega prometnega davka. Ta dohodek bo delil finančni minister vsaka dva meseca po klju6u, ki je določen v istem članu. Računati moremo, da bo v to svrho na razpolago sto milijonov dinarjev na leto. Taki fondi so že zdavnaj uvedeni po raznih državah v raznih oblikah. Od takega sistema bo treba kreniti počasi naprej, varujoč bistvene interese državne blagajne, vendar vpoštevajoč tudi zelo važne interese javne uprave, poverjene pristojnosti naših banovin. Postopna izdelava tega preizkušenega sistema bo seveda pokazala ustrezajoče reforme m re-tuše v sedanji taksni zakonodaji in bomo našli najboljšo ureditev v danes načetem problemu samoupravnih financ. Nove skupne banovinske trošarine V tem pravcu je bil kot prva poteza že ustanovljen pri Državni hipotekami banki fond banovinske trošarine. To je prvi korak v smeri racionalnega skupnega vira dohodkov vseh banovin. Ta fond se ali-mentira od banovinske trošarine na riž, kavo. čaj, kakao in kalcijev karbid. V svrho ublažitve gospodarske depresije so se pri odobritvi banovinskih proračunov za leto 1935 izvršile, kakor je znano, obsežne reforme v obsegu banovinskih taks in trošarin. Da se banovinam da ekvivalent za ukinjene neracionale in neumestne bano vinske dajatve, se je 1. aprila 1935 uvedel sistem skupnih banovinskih trošarin. V prvem letu izvajanja tega sistema smo dosegli zelo ugodne uspehe. Banovinske finance so dobile zanesljiv vir dohodkov, med konsumenti pa tega ukrepa niso resno občutili kot posebno obremenitev. Ta uspeh je dal pobudo kraljevski vladi, da je v čl. 31 predloga za finančni zakon predlagala razširjenje teh skupnih trošarin, ki dajejo banovinam proračunske dohodke brez posebnih troškov. Kakor letos smo tudi to pot za vse banovine vzeli v pretres neke vrste trošarin, ki so jih nameravale samo nekatere banovine. Z doslednim izvajanjem skupne trošarinske stopnje so se preprečila tihotapstva raznega blaga med posame7nimi banovinami. Med predmete banovinske trošarine spadajo zdaj tudi britvice. Glede na njihovo nizko ceno se poraba tega predmeta zaradi trošarine ne bo znatno zmanjšala. Po drugi strani smo ustregli tudi zahtevi po obdavčenju tera predmeta, zahtevi, ki je prišla iz vrst brivskega stanu, ki ga je gospodarska kriza težko prizadela. Razdelitev na banovine Po proračunu bi nove skupne banovinske trošarine vrgle banovinam okoli 25 milijonov dinarjev. Skupaj z onimi, ki so bile uvedene lansko leto in so faktično vrgle 45 milijonov, bi skupne banovinske trošarine morale prinesti banovinam okoli 70 milijonov Din. Po uredbi o banovinskih trošarinah i dne 29. marca 1935 bi bila udeležba pri teh dohodkih po številu prebivalstva takale: dravska banovina 8.21, savska banovina 19.41. vrhaska banovina 7.41. primorska banovina 6.47. drinska banovina 11.1. zetska banovina 6.64. dunav-ska banovina 17.13. moravska banovina 10.31. vardarska banovina 11.31 in uprava mesta Beograda 2.07 odstotkov. Uredbi o skupnem fondu banovinske trošarine in o banovinskem fondu prometnega davka tvorita dve odločilni in veliki potezi za ureditev problema samoupravnih financ. Samo s tem ukrepom je banovinam zagotovljen dohodek 170 milijonov dinarjev brez posebne obremenitve državne blagajne in brez solelovanja banovin pri izdatkih za izterjavo. Finančni minister je zaključil svoj ekspoze z apelom na senat, naj odobri proračun m finančni zakon. Govor senatorja dr. Andjellnovlca Izmed senatorjev je v debati prvi govoril bivši minister dr. Grga Andjelinovič. Med drugim je rekel: Od zedinjenja pa do danes se v narod, nem predstavništvu proračunska razprava še m vodila v tako težki atmosferi. Ta težka atmosfera, ki le v Narodni skup. ščind prišla do izraza v tako neljubi obliki, se čuti tudi v tem spoštovanem domu. Cim resnejša je situacija, toliko večja pa je odgovornost senata, ki mora biti do neke mere regulator političnih odnošajev v državi Globoko sem prepričan, da bo senat znal najti pravo pot, ki bo odgovar. jala interesom države in njegovemu dosto. janstvu, hkratu pa tudi temeljnim načelom, na katerih sloni ta država. Oče če. škoslovaške domovine Masaryk je, ko je odložil odgovorno funkcijo predsednika republike, izrekei veliko misel: »Državna politika ne more opustiti osnove, na kateri je bila država osnovana«, človek, ki je z najširšem idealizmom gledal na spore političnih in socialnih interesov v svoji domovini in v svetu, se zaveda, da opušča, nje principa, na katerem je osnovana kakšna država, ruši njeno osnovo in ustvarja kaos v državnem in narodnem življenju. Naša dolžnost je, da s tega sta. lišča gledamo tudi na razvoj političnih prilik v naši domovini Avtoritativni in demokratski režim Ako pogledamo po svetu, vidimo danes dve skup;ni držav V eni se vlada po me. todah takozvanega avtoritativnega v drugi po sistemu takozvanega demokratskega režima Demokracija sama sebi nI namen, nego je sredstvo in način kako najbolje vladati narod in državo. V politični zgodovini je znana ona rimska: videant comsules. To geslo so premnogo, krat vzklikale države in celi narodi V prvi vrsti pa velja to geslo za naš narod, ki ima šele 17 let svoje skupno in vso. bodno narodno življenje in ki je. odkrito priznajmo, še v formaciji. Zato moramo na metode vladanja gledati z gotovo širo-kogrudnostjo, dokler ne doženemo ne le prave metode, nego tudi pravo ndaneo vladanja, ki odgovarja našim tradicijam in našemu političnemu razvoju. Iz tega širokega vidika je treba presojati tudi akt z dne 6. januarja. Politike 6. januarja ni mogoče likvidirati s politiko 6. marca. Jaz bi bil razumel da je po smrti kralja in vladi Uzunoviča prišla prehodna in delovna vlada. Kakor sem popolnoma razumel, da je morala po zf.oarečni vladi g. Jevtiča in po še bolj nesrečnih volitvah 5. maja priti nova vlada. Bilo bi pa potrebno, da vlada g. dr. Stojadinoviča ostane samo delovna vlada in da dosledno začne z izvajanjem demo. kratakega sistema vladanja. V našem javnem političnem življenju smo zrušili nacionalno politične osnove, na katerih se je naše politično življenje razvijalo m edino moglo razviti Pred 8 meseci je g. dr. Stojadinovič dobil poobla. stElo, da izda nov zakon o tisku in nov volilni zakon na narodno skupščino. Zakaj teh dveh zakonov ni izdal? Kdo je bil, ki ga je v tem oviral? Na tem vprašanju bi se pokazala tudi njegova dobra volja napram veMkim demokratskim načelom. Napadi na JNS Dr. Andjelinovič je govoril nato o cenzuri časopisja in navajai mnoge primere. Zaradi cenzure je mogoče, da se JNS vsak dan napada, kakor da nosi ona vso odgovornost za politiko 6. januarja, ne da bi ae stranka lahko branila. Ona tudi ne more jasno zavzeti stališča napram raz. Tlim demokratskim vprašanjem, napram hrvatskemu problemu, napram samouprav nim vprašanjem itd Lažno jo obtožujejo fašističnih tendenc, protihrvatskega stališča in centralističnega naziranja S tem se med narodom, posebno v takozvanih prečanskih krajih, t katerih 90 odstotkov jugoslovansko orientiranih. Hrvatov pripada tej stranki, ustvarja težka atmosfera. Volilni zakon Volilni zakon, na osnovi katerega je bila izvoljena Narodna skupščina 5. maja, je zakon avtoritativnega režima. V6i smo složni, da je treba sedaj naprednejšega in liberal-nejšega zakona, ker si vsi iclimo v državnem življenju demokratskega sistema vladanja. V to svrho je dr. Stojadinovič dobil pooblastilo pred 8 meseci, a novega zakona še nimamo. V tem domu gotovo ni nikogar, ki bi oviral delo kraljevske vlade v svrho uveljavljen ja pravičnega in demokratskega volilnega zakona. Dogodki v skupščini Govornik je razpravljal nato o načinu, kako sta bila proračun in finančni zakon sprejeta v narodni skupščini. Dokazoval je, da skrajšani postopek pri obravnavi proračuna ni v skladu z ustavo in veljavnimi zakoni. Moja dolžnost je pri tem še enkrat naglasiti, da Jugoslovenski nacionalni neodvisni klub v Narodni skupščini ni nikoli sodeloval v tehnični obstrukciji in se ni nikoli z njo istovetil. Pač pa je poslanski klub JRZ 6 svojim postopanjem in s svojimi govori tudi sam pripomogel, da je nastala naravnost nemogoča atmosfera v skupščini Tudi mirni opazovalci so opozorili, da iz take atmosfere ne more nastati ničesar dobrega in da se lahko izzovejo fatalne posledice. Hrvatsko vprašanje V nadaljnjih izvajanjih je senator dr. Andjelinovič govoril o JRZ o njenem odnosu do vlade in o načinu kako se stranka ustanavlja. Razpravljal je tudi o pisanju »Slovenca« in o pisanju nekaterih zagrebških dnevnikov. Dalje je obravnaval hrvatsko vprašanje in rekel, da je z neko dozo optimizma sprejel nastop Stojadimo-videve vlade in njene napovedi glede ureditve odnošajev s Hrvati. Njegova pričakovanja pa se niso izpolnila. Moje stališče v hrvatskem vprašanju, je nadaljeval dr. Andjel:novič je znano rn je enako od trenutka ko sem glasoval za vidovdansko ustavo. V aprilu 1933 sem naslovil na predsednika vlade dr. Marinkovioa interpelacijo, v kateri sem očrt al vsebino hrvatskega problema in razložil nače'no postopanje za njegovo efektivno rešitev. Tud: sedaj apeliram na vlado in vso javnost da posveti temu vprašanju popotno pokornost Realno jugoslovenstvo Med ponovnim odobravanjem senata je nato govornik očrtel teorijo realnega ju-goslovenstva. ki naj predstavlja sintezo vsega najboljšega, ka.r so v skupnost prinesli Srbi Hrvati in Slovenci, ne da ba se s tem negirali ti sestavni deli, marveč bi se njih pomen še ojačil. V državi, ki je osnovana na načelu enega naroda lahko obstoja le en nacionalizem, v jugoslovenski i samo jugoslovenski nacionalizem, ker je to amalgam, ki zedmjiuje, spaja ves naj narod ki vse naše pokrajine v jug os k> vensko celoto. Ce se plemenska čustva razvajajo ▼ posebne nacionalizme, tedaj je to pravi prSčetek separatizma. To je treba ugotovita ne da bi to še pomenilo, da pri političnem delu ne bi balo treba vpošteva--ti posameznih plemenskih potreb. V tem vprašanju se je neprestano grešilo in se še danes greši. In posebej moramo reči, da so nas politične ljudi, znane pod imenom jugoslovanskih nacionalistov, — pri tem v glavnem mislim na one iz takozvanih prečanskih krajev in zlasti na Hrvate — pritegnili k sodelovanju v vseh dosedanjih vladah in režimih vse bolj kot pomožne trupe pri vladi, nego v vlado samo. Mi smo morali prisiljeni po okolščimah, neprestano iskati izhodov in kompromisov med ekstremoma srbsko-hegemonističnim in hr-vatsko-separatističnim. In tako nikol; nismo prišli do popolnega izraza in naša politika edinstva in ravnopravnosti nikoli ni postala vodilna politika države v taki meri, kakor smo si to želeli in zahtevah. Pri tem moram ponoviti izjavo, ki smo jo podah že na Pohorju in v komunikeju o konferenci JNS, da ozirajoč se na realno politiko in odnose sil v državi pozdravljamo vsako ureditev notranjih razmer, pa naj se pojavi od koderkoli, že je Ie v okvira občih in nacionalnih interesov. Pri tem se ne oziramo na interese naše grupe hi stranke, pa smo pripravljeni, da tudi kot opozicional-ci s širokogrudno objektivnostjo pozdravimo in podpremo vsak poizkus pomirjenja v državi in da se z dnevnega reda odstranijo vsa vprašanja, ki razdirajo naše notranje življenje. Jugoslovenski nacionalni elementi ne zahtevamo niti nismo nikoli zahtevali privilegiranega položaja v državi, imamo pa pravico, da se z nami postopa kakor z enakopravnimi državljani. Senator Simonovi« Senator dr. Andjelinovič je zaključi svoj skoro dveurni govor z izjavo, da bo glasoval za poročilo večine finančnega odbora. Senat je njegova izvajanja sprejel z dolgotrajnim aplavzom in pritrjevanjem. Naslednji govornik je bil senator Milan Simonovič, ki je razglabljal kaj laihko nastane, ako senat ne sprejme proračuna in finančnga zakona v obliki, kakor ju je sprejela narodna skupščina. Dokazavaj je, da je proračunsko pravo poslanske zbornice močnejše od proračunskega prava senata Vlada je pokazala svojo dobro voljo in je sedaj naloga senata, da tudi an pokaže dobro voljo ter glasuje za proračun brez izprememb. Senator Pucelj Naslednji govornik je bil bivši minister Ivan Pucelj. Zavračal je napade na senat in govoril nato o sestavi JRZ in o šesto-januaraki politiki, zlasti o dobi ko napredni Slovenci niso sodelovali v njej. Tudi on je rekel, da je prihod Stojadtinovičeve vlade pozdravil, ker je pomenil, da priznavaijo osnove državne politike tudi skupine, ki so poprej stale ob strani. Nadejati se je bilo zaradi tega složnega dela za rešitev gospodarskih problemov, ki jih ima zlasti Slovenija polno. Poleg kmečkega vprašanja, ki je v Sloveniji revno tako akutno kakor po drugih delfih države, imamo še svoje posebne probleme, med katerimi stojita v prvi vrsti kreditna kriza in kriza našega zadružništva. Govoril je nato obširno o političnih razmerah v dravski banovini in ugotovil, da se politične strasti ne le niso pomirile, marveč še bol;j raz-palile. Ko je obravnaval hrvatsko vprašanje, je poudarjal, da je imel s Hrvaitn v teku 15 let političnega delovanja v Beogradu vedno tesne stike. Vedno ie tudi zastopali tezo sporazuma s Hrvati. Obširno je navajal delo jugoslovenskih nacionalistov m njihovo preganjanje med svetovno vojno ter citiral razne tozadevne dokumente. Zaključil je svoj govor z izjavo da bo glasoval za poročilo večine finančnega odbora. Popoldanska in večerna seja Ob pol 15. je bila seja prekinjena in se je nadaljevala ob pol 17. Govorili so senar torji dr. Superina. Franjo Ivaniševič, Milju-tin Dragovič in dr. Josip Nemec. Ob 20. zvečer je bila seja zopet prekinjena in se je nadaljevala po enournem odmoru. Kakor vse kaže. bo trajala pozno v noč. Govorila sta še senatorja dr. ŠOovič m Marjanovič. prijavljeni pa so še dr. Pa-velič, Radulovič. Bojan Protič, Dušan Stev-čič in Obradovič. Pričakuje se. da bo jutri načelna debaht o proračunu končana. Krvavi Izgredi v Krakovu Krakov, 23. marca. g. Danes je prišlo v Krakovu do krvavih delavskih nemirov. Soc:a*no-demokratsika stranka je proglasila 24-urno simipatijsko ostavko za mezdno gibanje, ki so ga začel' delavci tovarne »Semperit«. Okoli poldneva so se delavci zbrali v povorki in skušali priti pred poslopje. vojvodsfcva. Policija je sprevod ustavila ter po kratkem spopadu uporab la orožje. Dva delavca sta bila ubita, pet pa hudo ranjenih. Popoldne so se nemiri po-novffi še v ostrejši obliki. Del demonstrantov se je odpravil v okolico poslopja Trgovske in Obrtne zbornice in začel tamkaj ropati in razbijati po trgovinah. Po neuspelih poskusih da bi se de'avstvo razSlo, je polkrja spet streljala in je bilo spet več žrtev. Vsega je do zdaj šest mrtvih in 42 ranjenih. Položaj v mestu je zelo resen, ker vlada med delavstvom veliko Duce o položaju Italije Zanimiv Mussolinijev govor na kongresu fašističnih strokovnih korporacij Rim, 28. marca. AA. Predsednik vlade Mussolini je imel na glavni skupščini strokovnih korporacij velik govor, v katerem je med drugim izvajal: Lefošnja skupščina se vrši v posebno slovesnih okoliščinah. Na eni strani se nahajamo v vojni, na drugi strani pa nag oblega 52 držav. Dejansko je to zahtevala samo ena država. Avstrija. Madžarska in Albanija so odklonile sankcije ne samo iz prijateljstva do Italije, temveč tudi zato. ker niso mogle primerjati Italije in njene evropske prosvetljenosti z barbarsko Abe-sinijo. Smo v petem mesecu gospodarske blokade, ki jo bo zgodovina ožigosala kot »»zaslišano krivico. Obenem s sankcijami so dali Abesiniji moralno in materialno podporo. Ti nečastni ukrepi niso zlomili Italije in lahko izjavim, da zaradi blokade Italija nikoli ne bo klonila. Motijo se tisti, ki mislijo, da bo po končani blokadi nastal položaj pred 17. novembrom lanskega leta. 18. november lanskega leta pomeni začetek nove dobe v italijanski zgodovini, dobe, v kateri bo skušala Italija v čim krajšem času uresničiti čim večjo gospodarsko samostojnost države. Za gospodarsko osamosvojitev Italije Pri pospeševanju gospodarske neodvisnosti italijanske države je treba upoštevati predvsem interese državne obrambe. Čim večja gospodarska neodvisnost je ena izmed bistvenih pogojev državne obrambe. Italija nima nekaterih zelo važnih surovin in zato je treba v tem videti glavni raz log za njene kolonialne zahteve Dočim pa vlada pomanjkanje v gotovih sirovinah. je v drugih izdelkih in pridelkih Italija zelo bogata Načrt italijanske gospodarske politike za prihodnja leta se opira na gornje ugotovitve. Vojna možnost v Evropi Ko Italija dela za okrepitev svojega gospodarstva, pa upošteva tudi to, da hi morala nekega dne poseči v kako evropsko vojno. Kako. na kakšen način In ke-daj ln s čim, na to vprašanje ne more nihče odgovoriti. Kolo svetovne usode pa se razvija naglo. Ce temu ne bi bilo tako, ka- ( ko naj si pojasnimo naglo in obsežno obo- i roževanje vseh držav. Tudi našo akcijo ! mora v vsem voditi ta tragična možnost Po fašističnem nauku mora država določiti svoje stališče do narodnega gospodarstva na podlagi vojne možnosti. Mussolini je nato podal kratek pregled o glavnih vejah italijanskega gospodarskega dela. Fašizem s svojo novo korpo-racijsko ureditvijo nikoli ni hotel napraviti iz narodnega gospodarstva državni monopol. Korporacije so zato tu, da krepe disciplino gospodarskega dela. Celo v industriji za državno obrambo se omejuje država samo na navodila. V tako urejenem gospodarskem sestavu so delavci ravno-pravni s tistimi, ki dajejo kapitale in s tistimi. ki na podlagi svojih tehničnih izkustev in svojega znanja vodijo podjetja. Pred ustanovitvijo korporativne zbornice Na mesto sedanje poslanske zbornice bo stopila zbornica zastopnikov posameznih korporacij. Imenovala se bo »fašistično korporativna zbornica«. Tvorili jo bodo zastopniki 22 korporacij. Zbornica bo politično opredeljena. Dan, ko bo napočila ta pomembna izpremetnba v ustavnem življenju Italije, ni več daleč. V zvezi .je z zmagovitim koncem sedanje vojne v vzhodni Afriki in z ureditvijo usodnih vprašanj, ki so zdaj v Evropi na dnevnem redu. Krepka vera italijanskega naroda bo našla svojo najmočnejšo oporo v spoznanju življenske sile tega naroda, kakor jo je pokazal v 30 stoletjih svoje zgodovine in trikiat od* začetka tega stoletja z obsežnimi krvavimi žrtvami. Ta vera odpira italijanskemu ljudstvu na stežaj vrata bodočnosti. Zborovalci so priredili Mussoliniju po njegovem govoru dolgotrajne manifestacije. nakar se je vrnil v Beneško palačo, nezia Pred poslopjem se je zbrala ogromna množica, v prvih vrstah odposlanci fašističnih organizacij. Mussolini se je pojavil na balkonu in imel na množico kratek nagovor, v katerem je med drtieim izjavil: Pred poslopjem se je zbrala ogrom-Ijudi. ki so se bili vrnili iz rovov in ki so sklenili osvoboditi Ttalijo iz stiske, ki je pritiskala na državo. Ti možje so dosegli svoj cilj. Sedaj je to. kar smo tedaj hoteli, nesporna volja vsega italijanskega ljudstva Nič ne de. če je danes oblačno. Povem vam, da se bo kmalu zjasnilo. Z ahesinsMh bojišč London. 23. marca. b. Odbor trinajstih je mel danes tajno posvetovanje o abesin-»kem sporu in je poveril predsedniku Ma-dariagi in glavnemu tajniku DN Avenolu nalogo, da stopita v stik z Italijo in Abe-sinijo in posredujeta glede premirja in nr-rovnih pogajanj, da bi se končno spravil ta spor s sveta. Na seji odbora se je dalje razpravljalo o obstreljevanju ambu-lanc Rdečega križa, o čemer bo odbor zaprosil še podrobne informacije pri pristojnih vladah. Vprašanje sankcij danes ni bito v razpravi. Reuter zatrjuje, da bo vprašanje ukinitve sankcij prišlo na dnevni red še v teku sedanjega zasedanja sveta Društva narodov. Italijansko vojno poročilo Rim, 23. mairca AA. Agencija Štefani je objavila naslednji komunike št. 162: Naša letala so 21. t. m. razdejala abesinsko letalo oblike »Foker«, ki se je nahajalo na letališču v Dabatu. V štirih dneh so uničila že štiri sovražna letala in razdejala v Datatu tudi dva hangarja, ležeča v bližini municijskih skladišč. V zasedenem ozemlju organiziramo inten-dantske oddelke. Organizacija sega do prvih črt. Cez reko Takaze smo zgradili Ho m dolg most. V vojaškem poveljstvu pokrajine Ce-lemti, ki leži onstran reke Takaze, so se zglasili poglavarji, visoki dostojanstveniki in duhovščina iz 55 okrajev in položili orožje ter izjavili, da se italijanskim oblastvom pokoravajo. Na somalskem bojišču je naše letalstvo obstreljevalo sovražne oddelke okrog Džidži-ge. Letala so uničila skladišča z živili in vojnim gradivom. Adis Abeba, 23. marca o. V nedeljo je eskadrila 27 italijanskih tombarderjev izvršila neobičajno močan napad na mesto Dži-džigo, ki je bilo prvič obstreljevano. Število žrtev je zelo veliko, materialna škoda ogromna. Palačo, v kateri je imel ras Nasibu vvoj glavni stan, je zadelo več težkih bomb. Na vsej južni fronti se opaža velika aktivnost italijanskih letal, kaT se tolmači kot začetek bližajoče se nove ofenzive generala Gra-zianija Tudi na severni fronti so italijanska letala zelo delavna. Abesinska vojska je začela napadati vse italijanske prometne črte na severni fronti. Armada, ki ji poveljuje sam cesar, ima nalogo, da prepreči nadaljnje prodiranje italijanskih čet v notranjost države, naloga drugih vojsk pa je, da napadajo prometne žile italijanske vojske. Obstreljevanje Dagaburja Adis Abeba. 23. marca AA. (DNB) Po včerajšnjem bombardiranju Džidilge so italijanska letala danes obstreljevala Dagabur. Sodelovale so tri italijanske eskadrilje. Število žrtev še ni znano Krvave demonstracije grških rojalistov Atene, 23. marca. d. V krogih eks&rem-nih rojalistov energično protestirajo prof velikim pripravam za svečan sprejem in pogreb trupla pokojnega Venizelosa v Grčiji. Da bi pokazali svoje nezadovoljstvo, so imel' včeraj zadušnico za kralja Konstantina, kraljico Olgo in kraljico Zofijo, kakor tudi za 1. 1922 ustreljene grške ministre. Tej manifestaciji je prisostvovalo okoli 10 tJsoč ljudi. Po zadušnici je množica odšla proti dvoru z namenom, da protestira proti prevozu pokojnega Venizelosa v Grčijo. Ker so postajale demonstracije čim dalje boLj burne, je bila policija prisiljena, da demonstrante na poti proti dvoru razžene. Pri tej priliki so bili štirje demonstranti ranje- ni. Policija je končno vzpostavila red. Rojalist' so ponovno protestirali pri kralju, ker ni vlada še ničesar ukrenila, da bi prepeljali v Grčijo truplo kralja Konstantina. kraljice Olge in kraljice Zofije, ki so pokopani v Florenc5, ter ga prosijo, naj to nemudoma odredi Pogreb Venizelosa v četrtek Atene, 23. marca. A A. Venizelosovo truplo bo pripeljano v Atene v četrtek z rušil-cem vojne mornarice ter ga bodo izpostavili v atenski katedrali, nato pa prepeljali na Kreto, kjer bo pogreb. Načrt nove pomorske pogodbe London, 23. marca. w. Načrt pomorske pogodbe, ki bi stopila v veljavo 1. januarja 1937, za dobo petih let, vsebuje med drugim naslednje določbe: 1) Če izbruhne vaj na, morajo države podpisnice stopiti v stike in se dogovoriti, ali naj pogodba med vojno preneha in nato zopet avtomatsko uveljavi, čim sovražnosti prenehajo. 2) Če država podpisnica izgubi po nesreči vojno ladjo, jo lahko nadomesti z novo ladjo iste oblike. 3) Če zgradi država, ki ni podpisnica pogodbe ladjo, ki nasprotuje po svoji obliki in obsegu tej pogodbi, se morajo dTŽa-ve-podpisnice sporazumeti o skupnem stališču proti temu dejstvu 4) Če smatra posamezna država podpisnica da je mena varnost zaradi kakšne nove okoliščine ogrožena, mora svoje mnefe pojasniti ostalim državam, podpisnicam d« ugotove, ali ie njeno stališče upravičeno Med pogodbo držaive-podpisnice ne bodo gradile križat k po 10.000 ton. Po 1 1942, ko pogodba preneha, smejo države- podpisruce avtomatsko graditi te križanke. O podmornicah bodo podpisale poseben protokol, ki ga bodo podpisale poleg teh držav tudi ostale države vvashingtonske pogodbe Pogodbo bodo registrirali pri Društvu narodov Danes bo podpisana nova pomorska pogodba London. 23 marca AA Pomorski sporazum med Veliko Britanijo, USA in Francijo bodo v torek podpisali. Jutri se sestane glavni redakcijski odbor da določi končno stilizac5 jo tega dogovora. Določbe o ureditvi podmorske vojne ne pridejo v besedilo tega dogovora, temveč v posebno prilogo k pogodlbi Poletni čas v Franciji Pariz, 23. marca AA Predsednik repub-ke Lebrun je podpisal ukaz o uvedbi poletnega časa Poletni čas se prične 18 aprila ob 23 uri rimski čas pa stopi v veljavo v noči med 3. in 4. oktobrom, ob isti uri. Telefonski pogovori na kredit Beograd, 23. marca. AA. Poštni minister je dovolil, da smejo telefonski naročniki opravljati medkrajevne telefonske pogovore na kredit, prav tako pa tudi izročati telefonske pozivnice na kredit. To dovoljenje velja od 1. aprila t. L Naročniki, ki se žele z njim okoristiti, naj se prijavijo krajevni pošti (telefonu) s pismeno vlogo, kolkova-no s 5 Din, s čimer si pridobe pravico za medkrajevne razgovore in za telefonske pozivnice v skupnem znesku do 200 Din za koledarski mesec. Naročniki, ki govore za več nego 200 Din na mesec, plačajo predpisani depozit, kakor doslej. Na koncu vsakega meseca bodo pošte poslale obračun o razgovorih m pozivnicah, kjer bo naveden vsak razgovor in bo označena pristojbina z doklado 5°/o na skupni znesek, kot taksa za knjiženje in računovodstvo. Naročniki so dolžni plačati telefonske pristojbine po obračunu najkasneje v treh dneh pošti oziroma nakazati po poštni položnici. Kdor ne bi plačal takse po obračunu do 10. dne v mesecu, v katerem je dobil obračun, ne bo dobil nadaljnjih medkrajevnih zvez. Tistim, ki niti do konca dotič-nega meseca ne bi plačali dolžne pristojbine, se bo pa začasno odklopil telefon iz prometa, dokler pristojbine ne plačajo. Za ponovno vključitev telefona bodo pa plačali 100 Din. Naročniki, ki ne predlože prijave za medkrajevne razgovore na kredit nimajo pravice do takšnih razgovorov s svojega telefona. Državne oblasti in uradi smejo nadalje vršiti medkrajevne telefonske razgovore samo s tistih telefonov, ki imajo za to dovoljenje ter plačajo, kakor doslej, depozit za te razgovore. Političen atentat v Španiji Madrid, 23. marca AA. Havas poroča Iz Ovieda: Bivši minister in eden Izmed voditeljev liberalne stranke Alfred Martinez je bil včeraj žrtev atentata. Trije streli iz revolverja so ga težko ranili. Ob 20 30 bo prišle v njegovo stanovanje tri neznane osebe in streljale na njega. Njegovi otroci so bili priča atentata. Napadalci so pobegnili. Vest o atentatu je izzvala v Oviedu velik vtis. Mrtvi Venizelos na povratku v Grčijo Pariz, 23. marca. w. Posmrtne ostanke grškega državnika Venizelosa so danes prepeljali na Iyonski kolodvor, od koder ga bodo prepeljal- v domovino. Na kolodvoru je bila kratka žalna svečanost, katere so se udeležil: zastopniki francoske vlade in parlamenta ter številni č'ani pariške grške kolonije. Pokojnemu državniku je vojaštvo 'zkazalo zadnje časti. Obsedno stanje v ameriškem poplavnem ozemlju Washington, 23. marca. AA (Štefani). V Hartfordu, glavnem mestu zvezne države Conect;cut je vse življenje zaradi poplav ogroženo Promet je prekinjen. Izbruhnili .so izgredi GuvermeF je proglasil obsedno stanje. Redanstvo v Hartfordu so pomnožili za 2000 vojakov. Tudi v drugih zveznih državah, kjer so divjale poplave, je položaj kritičen. Posledice vojaškega upora v Tokiju Tokio, 23. marca. AA. Vojni minister je izjavil, da bodo visoki poveljniki vojske izmenjani in s:cer kot posledica prevratnega poizkusa od 28. februarja. Velike izpremembe bodo o oficirskem zboru cesarske garde in prve divizije. Emigrantske kandidature v nemški parlament Dunaj, 23. marca AA. Havas poroča: Vest iz Berlina, da je več avstrijskih emigrantov narodnih socialistov, postavljenih na uradao listo kandidatov za nemški parlament, je izzvala veliko pozornost v političnih krogih na Dunaju Načelno sicer nikdo ne more biti proti temu. toda s političnega stališča bi to postopanje lahko imelo posledice v krogih avstrijskih narodnih socialistov. V avstrijskih patriotičnih krogih se pojavlja vznemirjenost posebno zaradi vprašanja katere volilne okraje v Nemčiji bodo zastopali bivši avstrijski državljani. De Valera hudo zbolel Dablin. 23. marca AA. Predsednik de Valera je hudo obolel na očeh. kar je v vsej Irski izzvalo veliko vznemirjenost. Iz Julijske Krajine Huda nesreča na morju Po informacijah puljskega lista »Car. riere Istriano« se je že pred dobrim me. sečem dni pripetila huda nesreča na gornjem Jadranu, Na poti med Benetkami in Por^čem se je v noči od 10. na 11. febru. arja potopila 1.200 tonska jadrnica in je utonila tudi vsa njena posadka. Ladja je na oni strani Jadrana naložila dva tovora za Zadar in Lastovo in je že 27. januarja odplula nazaj preko morja Zaradi viharjev pa se je morala zateči v Benetke Ko pa se je 9. februarja drugič odpravila, jo je na odprtem morju zajel silen vihar in jo uničil. Posadko, ki je štela 5 mož, so tvorili sami Labinjci. Za njimi še vedno ni nobenega sledu in splošno sodijo, da so vsi utonili. žrtve nesreče so Josip Tominovič. Jovan Brežac, Drago Hrvatin, Anton Baštjanič in Roman Kos. * Na HerpeJjah je bil aretiran Rado Ben_ čič, ki ima vinotoč v Trstu. Pri preiskavi na njegovem domu so našli baje nekaj obremenilnega gradiva. Pravijo, da je treba njegovo aretacijo spraviti v zviežzo s poslednjimi konfinacijami. V Podbrdu je Valentin Valenitinčič sprejel v službo nekega Simona Lepeja 'Z Trente. Ker ga ni prijavil oblastem v smi sliu zakona o javni varnosti, so ga kara. binjerji prijavili policijski oblasti in bo sedaj kaznovan z občutno globo. Rimska konferenca ni uspela Zaradi proti Italiji se je nasprotstev in sankcij končala brez pozitivnega rezultata Rim, 23. marca b- Italijansko-avstrijsko- madžarski razgovori v Rimu so biK danes zaključeni s podpisom pogodbe. Sedanji sestanek držav podpisnic rimskih protokolov je ponovno potrdil potrebo nadaljnje poglobitve političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Prav tako je pokazal tudi popolno 90£lasje vseh treh držav v zunanjepolitičnih vprašanjih. Z italijanske strani pa se obenem pristavlja, da pred odstranitvijo sankcij ne bo mogoč niti političen, niti gospodarski sporazum z ostalimi državami, ki so zainteresirane na končni ureditvi Podu-navja. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg .in zunanji minister Berger Waldenegg sta bila dopoldne v avdienci pri papežu, pred tem pa sta obiskala tudi kardinala, državnega tajnika Pacellija. V čem obstojajo nasprotja Dunaj, 23. mairca a V tu/kaijšn^ih političnih krogih ugotavljajo, da rimska pogajanja niso imela onega rezultata, ki se je pričakoval. Zaradi odpora Madžarske, namreč avstrijska delegec&je ni mogla far koristita zblfežanja s Češkoslovaško v ocd meri, kakor je to želela, na drugi strans pa so Madžari za čim ožje zMinžanje med državami rimskega pakta in Nemčijo. Madžari so naglaš^li, da je vsabo nezaupanje od avstrijske stranfi nepotrebno, ker je Hitler izrecno poudaril, da je pripravljen tudi z Avstrijo skleniti modus všrven-di in tudii nenapadaini pakt. Preko teh nesoglasij so prešli na konferenci na ta način, da je Mussoiimi izjavil, da se mora za sedaii od goditi vsaka akoija držav mtv-skega pokta. Dokler ne bo urejen itaiSjan-sko-abesinski spor in dokler se ne ukinejo sankcije piotii Itaiifi. Zarodi tega je bil slo! en jen nekak poiltpčni paikt, po katerem se vse tri države rimskega stmiuma obvežejo, da ne bodo pričele nobene moar nje-polit:ične alkoije brez predhodnega oB-vestila dragih držav rimskega pakta. Kar se tiče gospodarskih sporazumov, 90 se vee tri države obvezale intenzivno Izmenjavati Mago. »Neues Wiener Tagbiatt« jwrtja iz Rrrra, da so vse v inozemstvu razširjene vesti, po katerih je bila mod državami rimskega pokta sldenjana vojaška konvencija, in oeio carinska unija, neresnična. Hitler odložil svoj odgovor Poslanik Phipps je nujno priporočil nemški vladi, naj sprejme predloge lokarnskih držav Berlin, 23. marca. b. Splošno se računa, da Nemčija pred sredo ne bo odgovorila na predloge lokarnskih držav, ni pa izključeno, da bo Hitler odgodil odgovor celo preko nedeljskih volitev v Nemčiji. Vodja nemške delegacije Ribbentrop bo najbrže do tedaj ostal v Berlinu. V zvezi s prvim razgovorom, ki ga je imel o londonskih pogajanjih Ribbentrop s Hitlerjem, se zatrjuje, da je angleški poslanik v Berlinu Phipps nujno nasvetoval nemškemu zunanjemu ministru Neurathu, naj Nemčija po možnosti sprejme spomenico lokarnskih držav v sedanji obliki. Phipps je ob enem poudarjal začasen značaj vseh ukrepov, ki so določeni za prvo ureditev Porenja. V dobro informiranih krogih trdijo, da je Neurath odgovoril z veliko rezervo in da je tudi Hitler na stališču, da je spomenica lokarnskih držav nesprejemljiva. Dopisnik »Timesa« javlja iz Berlina, da Nemčija v nobenem primeru, tudi ako bi bil njen odgovor pozitiven, ne bo privolila v ponovno demilitarizacijo po renskega pasu, niti ne bo pristala na to, da se spor izroči haaškemu razsodišču. Ugodno znamenje London, 23. marca. AA (Reuter) Danes ne pričakujejo nobenega stvarnega napredka v lokamskem vprašanju, in sicer iz dveh razlogov: Prvič zaradi odložitve Hitlerjevega odgovora. drugič, ker še ni Musso!in i j evega pristanka «a predloge. Splošno je mnenje, da je treba odložitev Hitlerjevega odgovora tolmačiti kot ugodno znamenje. Po Ptični krogi mislijo, da Nemčija ne bo predlogov brutalno odklonila, Mussolini pa hoče iz lokamskega vprašanja črpati koristi glede sankcij. Flandin o nalogah vseevropske konference Pariz, 23. marca. w Zunanji minister Flandin je snoči za ameriško javnost go. voril po radiju o londonskih pogajanjih. Izjavil je med drugim: če bo Nemčija sprejela predloge, se bodo začela pogajanja. Po teh pogajanjih bo izdelan nov po_ renski statut in morda bodo sklenjeni tudi popolnoma novi dogovori velesil o nenapa. danju in medsebojni pomoči Med razpravo bodo s primerno pozornostjo proučeni tudi predlogi državnega kancelarja Hit. lerja. Lokarnske sile pa so se sporazumele glede tega, da problem evropskega miru ni samo važen v zvezi z odnošaji med zapadnimi silami, temveč se nanaša še na ostale države. Zaradi tega so predlagale, naj DN skliče vse evropsko konference, ki bi imela vse bolj dalekosežen načrt Lokarnske sile upajo, da bodo pri izvršitvi te naloge lahko računale z dobro voljo in sodelovanjem Nemčije. Francoski tisk o Hitlerjevih namerah Pariz, 23. marca. AA. »Matin« prinaša poročilo svojega londonskega dopisnika, ki med drugim pravi: V angleških političnih krogih prevladuje mnenje, da bo odgovor nemške vlade negativen, vendar pa Nemci ne bodo zaprli vrat za nadaljna pogajanja. Možno je, da bodo Nemci stavili protipredloge. Slično se zraža londonski dopisnik >Ex-celsiora«. ki pravi, da bo nemška vlada čakala. Možno je, da bo Eden v zvezi z nemškimi protipredlogi stavil kompromisni predlog. Francoska delegacija bi sprejela kompromis samo 'tedaj, če se ne bi dotikal bistvenih točk londonskega memoranduma. >Eohb de Pariš« pravi: Zdi se. da Nemčija ne bo hitela s svojim odgovorom. Nemška diplomacija mnogo račttna s preokretom v angleškem javnem mnenju, na katerega stavi mnogo upanja. Ta preokret javnega mnenja bo razburil anrieško vlado in preo-krenil veter v nemška jadra. Dopisnik pravi dalje da najbrž ni bila dobra taktika. da je angleški veleposlanik v Berlinu povprašal, če bo Nemčija mogoče stavila protipredloge 0 teh protipredlogih že krožijo razni elasovi. Tako se trdi da bo Nemčija med drurim zahtevala mednarodno posojilo s katerim bi od Poljske kupila koridor in poljsko reornjo Slezijo. od Litve nr> Verrčiin zahteva. da se ji vt- nejo nekatere njene bivfie kolonije. Pots- juje se, da angleško kolonialno stvo že proučuje to vprašanje, ker tndi is proučujejo vprašanje razdelitve surovin. Seveda se pri teh študijah postavlja v prvi vrsti načelo, da angleške, francoske ki italijanske kolonije v Bevemi Afriki ostanejo nedotaknjene. Do sprememb bi mogle priti samo v vzhodnem delu Afrike. Kolonialno ministrstvo proučuje tudi možnost Bolastništva dveh ali več držav v nekaterih kolonijah. V Londonu se isve, da so že vesti o takih čisto akademskih načrtih izzvale vznemirjenost v Italiji in nekaterih angleških dominionih. Posebno velika js zaskrbljenost v južni Afriki, kjer oblastniki pravijo, da bodo z vsemi sredstvi branili pravice južne Afrike in pri tem poudarjajo. da je to edina resnično neodvisna afriška država, kjer so naseljeni EvropcL Danes seja sveta DN London, 23. marca. b. Seja sveta Dro-štva narodov, ki je b;la določena za danes, je bila odgodena do jutri popoldne. Volilna kampanja v Nemčiji Berlin, 23. marca, w. Višek bo dosegla volilna kampanja z jutrišnjim govorom državnega kancelanja Hitlerja v Deutisch-landhalle v Berlinu. Obenem bo po Berlinu še več zborovanj, na kaitera bodo prenašali Hitlerjev govor. Trgovinska pogajanja z Nemčijo Zagreb, 23. marca, o. Delo mešane oera-ško-jugoslovenske komisije za izvajanje trgovinske pogodbe se intenzivno nadaljuje. Te dni so zborovale sekcije za kliriag, za izvoz in uvoz ter ostala vprašanja. Ko bodo sekcije svoje delo končale, se bodo vršile plenarne seje, na katerih bodo redi-girali končne predloge za izboljšanje nem-ško-jugosloverusikih trgovskih odnošajev in za ureditev klirinškega prometa. Delo odbora se bo najbrže končalo v sredo. Derby naj bi bil vsako leto na Cventi Ljutomer, 22. marca. Konjereje! Murskega polja, ki imajo svoje delavno Kolo jahačev in vozačev, so polagali obračun o delovanju v preteklem letu. Vse prizadevanje je bilo lani posvečeno proslavi 60 letnice kola, ki je bfla pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. prinea-namestnika Pavla dne. 18. avgusta in je izredno dobro uspela. Omogočile bo jo podpore ministrstva poljoprivrede, kr. banske uprave in sreekega kmetijskega odbora v skupnem znesku 20.000 Din. Za veliko dirko tega dne je kolo povečalo dirkališče na Cvenu na 960 m ter postavilo še eno tribuno za častne goste. Vse te naprave so stale 16.000 Din. Rekordni obisk s vseh strani je bil kolu v veliko priznanje za njegovo delo. Posebno pomembno je dejstvo, da se je takrat prvič vozil na ljutomerskem dirkališču jugoslovanski kasaški derbv, v katerem je zmagal konj muropoljske kmetske reje, trebeč Peter Pilot. Pred dirko sta bfli pre-movanje in razstava konj. Za vse vožnje je bilo 82.700 Din nagrad in 6 častnih daril. V teku leta je umrl eden najbolj znanih konjerejcev in dirkačev, Marko Slavič k Ključarovcev, nato pa še konjerejee Jakob Petovar iz Bunčanov. Blagajniško poročilo izkazuje 45.668 Din dohodkov, izdatkov pa 35.768 Din, torej gotovine 10.908 Din. Pri volitvah je bfl soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Škofom. Za pomlad je določena dirka na dan ff. maja s 4 vožnjami. Kolo se tudi poteguje za to, da M se jugoslovanski kasaški der-by vozil vsako leto na ljutomerske dirkališču. ki odgovarja vsem zahtevam. Občni zbor je potekel v popolnem soglasju vseh udeležencev. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa tareb Porast oblačnosti, topleje, vetrovno, dei t zanadnem delu države. Dunajska vremenska napoved sa tevekt BoI| oblačno, toplo. Na zapada ln joga mas. da ifljiltg »JUTRO« St. 70 3 Tordk Jt BI. 1958 Maši krapi tn ljudje Zadnja pot ravnatelja Milka Kramerja Ljubljana, 23. marca. Danes ob IT. uri se je na Aškerčevi cesti zbrala množica občinstva, da pospremi * iustrijca g. Milka Kramerja v njegovo I slednje domovanje. Trnovski župnik g. Finžgar je ob asistenci trt* duhovnikov blagoslovil krsto na pragu hiše žalosti. Fato se je za križem in za mrtvaškim vo lom, ki je bil ves obložen z venci, razvil po Groharjevi ulici in dalje po Bleiweiso-yi cesti proti Sv. Križu žalni sprevod, ki Je nazorno izpričal, kolikšen ugled je pokojnik užival v vseh krogih naše javnosti. Prva je stopala za krsto pokojnikova edinka ga. Mira s soprogom dr. Borisom Piicem, nato minister dr. Albert Kramer s »vakom dr. Pučnikom, bivši ban dr. Puc z gospo in ostalo sorodstvo. Med številnimi pogrebci, ki so prihiteli Od. blizu in daleč, »mo opazili generalnega direktorja TPD Skubeca z direktorjem dr. Vrhuncem, bivšega ministra dr. Novaka, na,rodna poslanca dr. Fuxa in Rajka Turka, predsednika dr. Windischerja, in-diistrijca Avgusta Praprotnika, predsednika, konsorcija »Jutra« Adolfa Ribnikarja, polkovnika v p. Alfonza Žerjava, načelnika banske uprave prof. Breznika, bivšega predsednika Narodne tiskarne Josipa Lav-renčiča. člane vodstva sreske organizacije JNS, številne pokojnikove ožje rojake iz Trbovelj, zastopnike gospodarskih krogov it.d. V velikem številu so se udeležili po-gieba uredniki in drugi nameščenci listov konzorcija »Jutra« in Narodne tiskarne. Ko je legal na zemljo prvi mrak. so položili truplo srčno dobrega pokojnika v zadnji dom pri Sv. Križu, tam sredi Ljubljanskega polja. Naj mu bo lahka domača zemlja! g^KINO SLOGA, te U 27'30l Danes ob 16., 19.15 in 21.15 poalednjič A N Y O N D K A v Ufa veseloigri Donogoo Tonka Povest o neznanem mestu! Smeh! co, h kateri se je po končanih študijah že leta 1906 zapisal Od vseh svojčh stanovskih tovarišev cenjen in spoštovan, uživa tudi v drugih slojih zaradi odkritega m družabnega temperamenta neomejeno popularnost. Družico Mrilko. ki mu s hčerkama Sonjo in Vido pomaga »preganjati skrbi oblake«, si je poiskal onkraj v Soški dolini in z njo ustvaril toplo žarišče nasmejane družabnosti in sončnega razpoloženja. • K neštetim čestitkam, ki obsipajo danes naša slavijenca, pridružujemo svoje tudi mi in iskreno želimo, da bi jima obnova srečnih in zadovoljnih rojstnih dni kot zvestima našima naročnikoma segala v nedogled človeškega življenja. Zasebno skrbstvo državnih uslužbencev Ljubljana, 23 marca Ob števil™ udeležbi članstva se je v nedeljo dopoldne vršil v beli dvorani hotela Union šesti redni občni zbor Podpor nega društva državnih in ban o vinskih uslužbencev dravske banovine Zborovanje je otvoril s toplim pozdravom vsem zborovalcem predsednik g. Janko Dolžan, izčrpna delovna poročna pa sta podala tajnik g. Viktor Markič in blagajnik g. Viktor Biischof. Kakor je razvidno iz teh poročil, šteje društvo, ld ima svoj posmrtni in bolni-šk: sklad, 1518 članov in članic, izmed katerih je v bolniškem skladu včlanjenih 958. V minulem letu j« umrlo 10 oseb in na posmrtninah je bilo izplačanih 36.000 Din! Nakaznic za zdravnike je bilo izdanih 2000, za lekarne pa 1800. Zdravnikom je društvo izplačalo za ordinacije 71.000 Din honorarjev, za zdravila 91 000 Din, za višinsko zdravljenje in porodniške podpore pa je bilo izplačanih 3000 Din. V treh primerih je društvo uspešno posredovalo pri bonski upravi za znatno znižanje oskrbnin v zdravilišču na Golniku. Ob koncu leta 1935. je društvena, imovina znašala 539.000 Din, prometa pa je bilo v oe-lem 2,700.000 Din. V svrho sanacije bobr&ega sklada je sklenil občni zbor, da prispevajo v kritje primanjkljaja za leto 1935. vsi redni člani tega sklada (otroci izvzeti) po 60 Din, da se od 1. januarja 1936. dalje zviša mesečni. prispevek rednih članov tega sklada od 13 na 15 Din ter da vsak član prispeva za vsako prejeto zdravniško ali lekarniško nakaznico po 5 Din. Prav tako je občni zbor sklenil, da se dovoli znszana pristopnina po 40 Din (za otroke po 10 Din) vsem onim, ki pristopijo k društvu do 30. junija, ter da je pristop možen 1« onim državnim in banovimsfcim uslužbencem, upokojencem in njihovim svojcem, ki še niso prekoračili 45. leta starost?. Tragedija Emila Vilfana pojasnjena Včeraj so ga prenesli s planin in bo danes pokopan Kamnik, 23. marca. Že včeraj smo poročali, da so nekoliko niže od turistovske poti med Malo in Veliko planino našli pogrešanega tehnika Emila Vilfana, ki je bil šel 28. februarja iz Ljubljane in je potem za njim izginila vsaka sled. Danes je odš'a na Veliko planino komisija pod vodstvom orožniškega komandirja Šnabla in orožnika Kovačiča. V eks-pediciji je bilo 8 mož, vodnikov SPD, ki sta jih vodila Andrej Šlebir in France Er-javšek iz Kamnika. Pokojni Vilfan se je ponesrečil dobrih 500 m od koče v smeri proti Mali planim in je ležal 20 m pod potjo. Odkopali so ga ie snega. Vilfan je ležal na hrbtu z nahrbt- nikom pod glavo. Pri sebi je imel ženski dežnik, ki si ga je bržkone isti dan kje izposodil. V nahrbtniku so našli zrna m obleko, v denarnici pa 4 Din. Vse kaže. da se je nameraval Viltan od-počiti on napora. Takrat ko je šel na Veliko planino, je močno deževalo, padal je pa tudi sneg in debela toča. V difuzni luči in mraiku se ni mogel orientirati m je gazil sneg morda prav okrog koc^ kar se je turistom že večkrat pripetilo. Utrujen je legel, položil nahrbtnik pod glavo in se najibrže hotel nekoliko odpočiti. Pomagala pa ga je slabost, da je zaspal m zmrzmil Ekspedicija je pokojnega Vilfana spravila popoldne ob 15.30 v mrtva«iico v Stranjah, kjer ga bodo jutm ob 15.30 tudi pokopali Preiskava o domžalskem umoru zaključena Razprava bo menda avgusta v porotni dvorani Dva jubilanta Ljubljana, 24. marca G vid on Pregl snema danes s svojih prožnih ramen šesti križ, odkar so mu. »fantiču s prelepega Stajerja«, rojen;ce mzodele, da se bo prav tako na današnji dan rokoval z Jožetom Vovkom, »Ljubljansko srajco«, ki sicer ni tako čestitlj.ive niture, ki pa se mu je vendar sam Abraham spoštljivo priklonil. Oba sta nerazdiružljiva prijatelja božje prirode, ki ju vabi v svoje naročje, kadarkoli se smehlja sonce nad ljubljansko okol;oo aiK pa tudi daleč okoli nje. Kakor rada kramljata s to najljubeznivejšo in večno mlado tolažnico vseh n.a naglašlle željo, ki postaja tem močnejša, čim bolj je ogrožena ln ki rase v zahtevo: Mi nočemo vojne! Na kongresu se je določil permanentni odbor, ki bo povezal delovanje vseh zastopanih organizacij v skupno akcijo. Zavedno mladino sveta čaka nelahka naloga, da Pomaga k praktični realizaciji vseh zaključkov kongresa. V resoluciji, ld je bila sprejeta soglasno, se obsoja napad na Abesinajo ta se zahteva izvajanje gospodarskih sankcij obenem z ekonomsko in moralno pomočjo žrtvam na-pada. Pozivata se mladina in ljudstvo v vseh državah, naj prevzameta kontrolo nad izvajanjem sankcij v svoje roke. Zahtevajo se sankcije nasproti militaristični politiki japonske vlade. V Imenu človeškega dostojanstva se obsoja preganjanje predstavnikov verskih ta političnih masiranj predvsem v Nemčiji. Obsoja ae nasilje nad rpia/itno v katerikoli deželi sveta ta protestira se proti omejevanju njenih pravic v borbi aa mir in svobodo misli. Obsoja se vsako podplhovanje rasnega sovraštva. Bruseljski kongres je bfl obenem velika priprava za svetovni kongres mlaitne, ki bo v Ženevi od SL avgusta do T. septembra letos. ŽABAM TEŽKE STOUCR, uporaba naravne FBANZ - JOSEFO VE grenčfoe, u«te zjutraj ta srečer po četrt čaše, dobre uspehe. T*kM obfinUJivojie t*-cijentke oMvajo rade FRANZ - JOSEFOVO vodo, ker se že v kratkem času pokafie prijeten učinek. OgL n* S. fc*. WMBM Domače Testi CMD za Veliko noč Menda ni pri nas nobena ustanova založila toliko pristnih naših razglednic kakor Ciril Metodova družba. Prva je ona zaustavila poplavo inozemskega šunda s kakršnim so naše trgovce zalagali dolga leta. Družba pa je razumela, kakšnega pomena morejo bit? tudi preproste razglednice za utrjevanje narodne zavednosti. Zato je vselej izdajala in zalagala le take, ki so zaradi svojih folklornih motivov vsakemu govorile, da so domače blago. Saj so na njih upodohjjeni ljudje in običaji našega naroda, ki ima v sebi še vedno toliko pristnosti in lepote, da v tem pogledu nikdar ne bo treba drugam na posodo Da je' družba pravo zadela z izdajanjem domačih razgledn;c za razne praznike, je dokaz, ko naši ljudje kaj radi segajo po njiih in so posamezne naklade često razprodane. Pravkar je družba izdala novo serijo velikonočnih razglednic, -ki se bodo zaradi svoje odlične reprodukcijske tehnike in še bolj zaradi prisrčnih motivov ljudem zelo priljubile. Pet razglednic je reproduciranih po delih Maiksima Gasparija in jim po vsej resnici ni treba posebne pohvale in priporočila. Nikogar ni med našimi slikarji, ki bi mogel tako ljubko zadeti podobo našega izrazito slovenskega obeležja, pa naj sd bo to v krajami ali žanru. Šesta velikonočna razglednica pa je po originalu prof. Saše Šantla in kaže starega cerkovnika, ko v zvoniku med zvonovi vrti raglo in oznanja veliko noč. To je motrv kakor nalašč za bližajoče se praznike in prav posrečeno izpopolnuje serijo reprodukcij, ki spadajo v zbirko umetniških razglednic, ki jih je doslej že v tako lepem številu izdala CMD. Voščilci bodo tudi brez posebnega priporočila segali za praznike po njiih, ker primernejših in cenejših (po 1 Din!) v resnici ni mogoče dobiti. Že zdaj v postu in za vsako priliko, ko smo namenjena pisati kako razglednico, so nove ciriil-meto-danske še celo primerne, saj so reprodukcija del domačih umetnikov. * Turneja svetovnega šahovskega mojstra dr. Aljehina po naši državi. Naša šahovska zveza je dobila pismo svetovnega šahovskega mojstra dr. Aljehina, ki namerava obiskati našo državo. Zadnjič je bil v naši državi leta 1931. Dr. Aljehin zahteva, naj mu naša šahovska zveza zagotovi lo do 15 si* nmltanskih tekem po 2.000 Din za vsako tekmo ter plača tudi stroške bivanja. Ce bodo njegovi predlogi sprejeti, bo dr. Aljehin nastopil v Zagrebu, Ljubljani, Mariboru in Beogradu, morda pa tudi v Zemunu. Celju, Karlovcu. Splitu in Novem Sadu. * Izpit za pooblaščenega arhitekta sta napravila pri ministrstvu za zgradbe gg. inž. Boris Počkar in Milan Sever, oba iz Ljubljane. Iskrene čestitke! * Za materinski dan. Dve dvoglasni mladinski pesmi s spremljevanjem klavirja ali harmonija (»Mamica moja je strašno bogata« in »Jaz mislim nate, mati«), primerni za mladinsko proslavo, se dobita, dokler se ne izčrpa majhna zaloga, proti povračilu poštnih in odpravnih troškov za malenkost 3 Din (v znamkah) pri izdajatelju teh publikacij Antonu Kosiju v Središču ob Dravi. * Smrt zaslužnega učenjaka in književnika V Zagrebu je umrl v starosti 80 let upokojeni srednješolski ravnatelj Rudolf Strohal, ki je bil dopisni član -Jugosloven-ske akademije in eden najuglednejših hrvatskih filologov. Njegov oče je bil Slovak, ki se je preselil iz Moravske v Zagreb in tam deloval kot inženjer. Pokojni Rudolf Strohal je temeljito proučeval hrvatske dialekte ter zbral v mnogih knjigah obilo dragocenega folklorističnega gradiva. Zapustil je bogato književno in znanstveno zapuščino, iz katere bodo še po njegovi smrti izšla nekatera važna dela. Pomlad je tu! Cenjene dame, potrudite se v modni salon IVANKA STEGNAR STRITARJEVA ULICA ki Vam nudi veliko izbiro modernih klobukov po zmernih cenah. * Novi grobovi. Na Miklošičevi cesti 19. v Ljubljana je umrla gospa Marica Šporno-va, po rodu Girafenauerjeva, soproga zdravnika. Pogreb ugledne pokojnice bo jutri ob 16. — V Ormožu je umrla gospa Pavla Omul-čeva, vdova odvetnika in posestnica. Pokopali jo bodo jutri ob 15. — V Mariboru je umrl inž. Mihael Ogrinc, centralni inšpektor. načelnik strojnega oddelka m upravnik drž. železnic v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. iz kapelice mestnega pokopališča na Po-brežju. — V Ljubljani je včeraj preminil v visoki starosti 83. let g- Alojzij Kodrič, upokojeni vodja bivše mariborske mestne' straže. Pogreb bo danes ob 16.30 iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • Zborovanje zveze čebelarskih zadrug se je vršilo v nedeljo v Beogradu v domu »Privrednika«. To je bila druga redna skupščina Zveze, ki šteje že 49 čebelarskih zadrug. V pretečenem letu se Je v zvezo vpisalo 14 novih zadrug, kar je dokaz lepega napredka čebelarstva v naši državi. Skupščine 6o se udeležili delegati velike večine zadrug • Polovična vozna eena za zbor Jugoslo-venske teniške zveze. Zveza za tujski promet sporoča nastopne prometne veki: Odobrena je polovična vozna cena po naših železnicah članom Jugoslovenske teniške zveze, ki se bodo udeležili svoje skupščine v Zagrebu 28. t. m. Popust bo veljal od 25. t. m. do 1. aprila. * Požar v Drami. Dne 20. t. m. je nastal požar v Drami pri št Jerneju na Dolenjskem. Pogorel je posestniku Mencinu Jožefu petokenski kozolec s tremi podstreški obenem s 10C0 kg detelje in čebelnjakom z več panji. Škodo cenijo nad 8000 Din. Sumi se, da je tal požar podtaknjen. K poža-rišču so prihiteli gasilci iz Št. Jerneja, Dobrave in Ostroga, ki se jim je posrečilo, da so v teku dveh ur požar pogasili in s tem rešili požarne nevarnosti vso vas. Posestnik Mencin je bil .-»varovan le za 4000 Din.' • Zborovanje geometrov in geodetov iz vse države je bilo v nedeljo otvorjeno v Beogradu v dvorani Inženjerskega doma-Na zborovanje je prišlo iz vse države okrog 200 delegatov. V nedeljo so podali funkcionarji svoja poročila, končana je bila debata o poročilih, potem pa izvoljena nova uprava. Ker g. Milan Mravlje ni hotel več prevzeti predsedniškega mesta združenja, je bil izvoljen za novega predsednika g. Stjepan Vujičič. V ponedeljek se je skupščina bavila z raznimi strokovnimi problemi v prvi vrsti z vprašanjem katastra in geodetske zakonodaje. V Beogradu se bo od 1. do 5- septembra vršila seja stalnega odtora mednarodne federacije geometrov, v kateri je včlanjenih že 39 držav. Pred to sejo pa bo v Beogradu konec avgusta zasedala mednarodna stalna katastrska komisija. * Želje hrvatskih gasilcev. V Križevcih in Vrbovcu so te dni zborovali gasilci ter sprejela resolucijo, ki obsega razne želje gasilcev savske banovine. Med drugim želijo hrvatski gasilci, da bi se najmanjše gasilske organizacije spet imenovale »društvo«. kakor je bilo to pred zakonom o gasilstvu. Hrvatski gasilci so se že v doti ustanovitelja hrvatskega gasilstva Gjure Deželica borili za uvedbo hrvatskega gasilskega vežbenika. Ban Khuen pa je nasprotoval. ker je videl, da organizacija gasilcev nasprotuje vladi. Ko so pozneje hrvatski gasilci uvedli svoj vežbenik, bi bilo umestno, da bi se ga mogli gasilci v 9avski banovini tudi še zdaj posluževati. Te in druge želje bodo upoštevane tudi na glavni skupščini gasilske zveze savske banovine, kise bo vršila 29- t. m. ŠE VES TEDEN Vas bo, CENJENE DAME, slovita asistentka ga Elisabeth Arden MIS SIS KINGSTON brezplačno poučevala o negi obraza in o moderni kosmetiki. Sprejema vsak dan v drogeriji „ADRIA" MR. PH. S. BORCIC, Ljubljana, Selenburgova L • Higienska razstava. V Beogradu je že nekaj let od pomladi do pozne jeseni odprta državna higienska razstava, ki kaže v slikah, statistikah, modelih itd. borbo proti epideiMijam, razne zdravstvene ustanove ter vsakovrstne naprave, ki služijo higieni Prva leta je bila razstava nameščena v beograjski tehniški fakulteti, pozneje pa je dobila posebne barake pri Guberevcu. Prebivalstvo se zelo zanima za to važno razstavo ter pozorno motri v svojo veliko korist njene zbirke Od leta do leta se zbirke ir popolnjujejo in množijo. Razstavljene niso samo vzorne zdravstvene naprave, marveč so drastično prikazani tudi najrazličnejši primeri, ki škodujejo zdravju. V glavnem prispevajo k razstavi gradivo vsi higienski zavodi v državi. Da bi imela razstava še več uspeha, jo nameravajo preurediti v potujočo razstavo, ki bo kakor nekdaj poljedelska s posebnim vlakom potovala po državi. • Prostovoljni kuluk na važni ce9ti. Pred 25 leti so začeli graditi cesto Iz Kolašina v Črni gori do Bijelega Polja, ki je dolga 45 km. Doslej so jo zgradili 41 km in je važna prometna cesta ostala nedovršena samo še na razdaljo 4 km. Prebivalci Kolaši-na in okolice so že mnogokrat prosili, da bi se dovršil tudi ta del ceste, ki predstavlja najkrajšo zvezo Črne gore s Sandžakom, Srbijo in Bosno. Prošnje pa niso imele uspeha in se je sedaj prebivalstvo zavzelo, da bo samo dovršilo cesto- Vsi brez razlike stanu iz Kolašina in okoliških vasi se bodo podali prostovoljno na kuluk. da bi bil ostanek ceste čimprej dograjen. • Uprava lista »Ženski Pokret« javlja naročnicam: Zadnji številki lista Je bila priložena dopisnica in čekovna nakaznica-Uprava prosi, da naročnice vsaj do 51. t. m. vrnejo dopisnico z izjavo, ali ostanejo zveste listu ali ne in da istočasno nakažejo vsaj polletno naročnino, ako celoletne ne morejo. Naročnina znaša letno 36 Din. — Ženski Pokret« je glasilo feministk vse Jugoslavije. Ali smo res tako malo zavedne, da ga ne bi mogle vzdržavati še naprej, če tudi z žrtvami, ko ie spričo sedanjih pi i-lik, ki nam niso ugodne, še bolj potreben, kakor v prejšnjih letih. • Eno srce — ena radenska! • Tovarna J0S. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Lfubljane u— Pisatelju dr. Ivanu Lahu o katerem smo poročali, da so ga iz državne bolnišnice prenesla v Leonišče se je v teku zadnjih dni stanje zelo izboljšalo. Danes bo najbrže že lahko zapustil zdravilišče in se podal v domačo oskrbo. Kakor mi z veseljem beležimo to vest, tako jo bodo gotovo radostni sprejeli tudi številni prijatelji pisatelja dr. Ivana Laha. u— Občni zbor Združenja rezervnih oficirjev. V društvenih prostorih v Kazini je bil v petek zvečer 13. redni občni zbor ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih oficirjev, ki ga je otvoril in vodil predsednik inž. B&vc prisostvoval pa mu Je tudi zastopnik komandanta dravske divizije polkovnik Lukanac. Iz obširnega predsednikovega poročila povzemamo, da je pododbor dosegel največji razmah v letih 1926-27., ko je štel okrog 1300 članov in je bil najmočnejši v državi, nesrečni spor z osrednjo upravo pa je v organizaciji zapustil težke sledove. Tajnik Prinčič je poročal, da šteje pododbor zdaj 188 članov, hkratu pa je pozval vse rezervne častnike, naj pristopijo k organizaciji, ker le tako bo mogoče iz združenja odstraniti vse, kar ovira njegovo delo in razmah. Po poročilih blagajnika in zastopnika nadzornega odbora je bilo sprejetih več umestnih predlogov, ki jih je stavil odtor o izpremembi pravil in o reorganizaciji osrednje uprave, nato pa je bilo po pravilih izžrebanih 6 članov uprave, ki so bili ponovno izvoljeni, poleg njih pa jc bil Izvoljen še Milan Robežnik. u— Predavanje o Slovenskih goricah. V soboto, 28. t. m. priredi Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani predavanje nar. posl. dr. Ivana Jančiča iz Maribora o Slovenskih goricah. Za predavanje so bih Izdelani novi, izbrani diapozitivi. Opozarjamo nanj ie danes. u— Za invalide sta darovala 100 Din namesto venca na krsto pokojnega industrij-ca g. Milka Kramerja g. polkovnik Alfonz Žerjav in njegova ga. soproga. u— Pevski ibor drušva Krakovo-IVnovo koncertira v petek 27. t m. ob 20. v fil-harmonični dvorani. Nastopi dru3tveni moškj zbor pod vodstvom zborovodje Slmonitija ter zapoje celo vrsto zborovskih del starejše in novejše literature. Prodaja vstopnic bo od četrtka dalje v knjigarni Glasbene Matice. u— Pomlad na modni reviji, ki se vsak večer vrši v veliki kazinski dvorani, je v resnici eden najpomembnejših dogodkov nastopajoče sezone. Takšne prireditve so v nekem smislu plemenit napad na indolenco kupujočega občinstva ,ki rado hodi s svojim okusom po starih pogostokrat že opuščenih potih in mu je malo mar tega, kar prinaša jo nove pridobitve in nova odkritja sveta. Na tej modni reviji pa prikazuje elita naših mojstrov in mojstric, kako se da lepota družiti z modernim, preprostim In cenenim. Nekdo je rekel, da je kazinska dvorana te dni majhen Pariz: sem se lahko pridejo ▼ modnih zadevah izobraževat delavci vseh naših krojaških in modnih salonov, sem naj pridejo vsi oni, ki jim je obleka nekaj več kakor slučajno odevalo. ki ga Je treta izmenjati od časa do časa. Lej>o, praktično, poceni — to so devize te modne revije, ki se je razvila v simpatično, učinkovito manifestacijo domačega dela in domačega blaga. u— Velika pomladanska modna revija drevi ob pol 21. Jutri dve predstavi: ob pol 16. in ot« pol 21. uri. Vsa Slovenija govori o tej pomembni reviji, ki je namenjena vsakomur, odjemalcu, da si lahko izbere ceneno in okusno oblačilo, kakor tudi obrtniku -Krojaču, da si izpopolni strokovno znanje. u— Trgovine bodo v sredo 25. t m. na Marijin praznik na splošno željo ves dan zaprte. Uprava združenja trgovcev. n_ Občni zbor društva ia raziskavanje jam in predavanje o gospodarskem pomenu Križne jame dne 24. t. m. odpade zaradi nepredvidenih zaprek t ar se bo oboje vršilo šele 51. t m. u— Huda borba za mftniSka mesta. Na sredskem sodišču v pisarni ravnatelja g. Lavriča, kjer se rrše legalizacije podpisov in overitve prepisov raznih listin, se ta teden zglaša mnogo, mnogo prosilcev. Prosijo. naj bi jim sresko sodišče uradno potrdilo, da niso v konkurzu. da ni nad njimi podaljšana očetovska oblast in da niso v nobeni kazenski preiskavi Prihajajo obrtniški pomočniki in drugi ki se bore za službe. Včeraj je bil zlasti velik naval kajti bliža se 26. marec, ko je treba na mestnem poglavarstvu vložiti prošnje za 40 služb mitniških paznikov. Sresko sodišče je včeraj dopoldne od 9. do 12. izdalo 150 takih potrdil. Doslej pa je bflo izdanih že 400 uradnih potrdil. Vsak prosilec mora prinesti seboj kolek 20 Din za prošnjo potrdila in 5 Din za potrdilo. Tzdali so torej ti prosilci doslej že 10.000 Din. Rodoče matere morajo skrbeti da ae izognejo vsaki leni-vosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne FRANZ-J OSEFOVE grenčice. FRANZ-JOSEFOVA voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl. n«. & br. MSB/K 0— Spremenljivo vreme. Po hudi slani zadnjih dni in zmernem jutranjem mrazu se je vreme nagnilo k deževju. Sušeč je začel zavijati rep. Včeraj je lahno porose-valo. Vreme se je menjavalo. Za lovce je sušeč pomemben mesec. Naš neprekosljivi pisatelj živalstva, Fran Erjavec, je zapisal: — Sušeč ali marec je mesec, v katerem lovcu prvič kri zavre, drugič pa jeseni ko začne hrastovo listje rumeneti in odpadati Kljunači so tu! se pozdravljajo lovci V naše kraje se prično vračati kljunači z juga navadno nekaj dni pred sv. Jožefom. — Letos so prišle že večje jate kljunačev. Mnogi ljubljanski lovci so se odpravili nanje, da bi si priborili prvo klju-načevo pero. Drobne taščice so jim bile predhodnice. Na Barju so opazili že prve lastovke, ki so Se bolj redke. Ljudje pravijo o lastovkah: — Pomladna Marija jih k nam pripelje, jesenska (Mali Šmaren) jih odpelje. Bukev jx> nekaterih kraljih že zeleni. 1— Preiskava proti Wlndischgraetzove-mu šoferju. Proti šoferju kneza Windisch-graetza je državno tožilstvo uvedlo preiskavo po §-u 205 kaz. zak. zaradi prestopka zoper varnost prometa in življenja ljudi češ da je s 6vojo vožnjo povzročil smrt carinskega kontrolorja Andreja Boleta. Šofer Federieo Berghold, inozemec, je v preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča. Vozil je s starim Fordom, ki dosega največjo brzino 80 km na uro. Orožniki na Brezovici so uvedli poizvedbe o vseh okolnostih, v katerih je prišlo usodno noč do katastrofe. Priče cariniki, dosledno izjavljajo, da Bol6, s katerim so bili usodni večer skupaj, ni bil vinjen, pač pa so ga svarili naj se ne vozi s šoferjem, ki ni bil priseben. Autopodjetnik Goričan is Tržiča je obvestil pokojnikovega brata, ki je komandir žandarmerijske stanice v Ribnici: »Videl sem kritično noč, kako je bil šofer Berg-hold vinjen pred odvozom iz Ljubljane. Niti vrat avtomobila ni mogel najti in odpreti Morali so ga zdraviti s črno kavo. »Ko so Boleta le svarili naj se ne pelje, je odvrnil: »Moram biti doma! Res da se bojim peljati z njim, toda«... In je nastopil svojo pot v smrt. — Kup ranjencev v bolnišnici. Včeraj so imeli otroci in pa mlach ljudje precej ne. srečen dan. Takšen vtis vsaj napravi ja seznam ranjencev, ki so jih v teku včerajšnjega dne sprejeti na' kirurškem od. delku. S kolodvora so zjutraj pripeljali 16.1etno dijakinjo Božo Brecljevo, Iti stanuje na Rakeku, pa se vozi v LJubljano v šolo. Ko je izstopala iz vlaka, je tako nerodno padla, da si je zlomila desno nogo. Iz Handlerjev pri Kočevski Reki so pripeljali v bolnišnico 14_letnega posestniko. vega staa Ivana Wit/tineja, ki ga je bil ELITNI KINO MATICA TELEFON 21—24 PRIDE VESELA IN ZABAVNA OPERETA ljubezni SMEH — GODBA — PETJE — SALA sosedov sin po nesreči precej nevarno ustrelil v vrat. Iz Šiške je morala v bctai-šnlco llJetna hčerka pekovskega pomoč, nika Matilda Cesnjeva, ki si je bila že pred kratkim zlomila nogo, da jo je imela v gipsu, včeraj pa je doživela nezgodo, da ai jo je zlomila še enkrat. Iz Moravč pri Litiji se je zatekel na kirurški oddelek 17-letni mlinarski vajenec Anton Muserko, ki je pade« s kolesa in si stri levo roka Poleg drugih ranjencev so sprejeli še 40. letno šiviljo Cilo Dragerjevo z židovske steze, ki je nekje na Celovški cesti stopila v jarek in si zlomila desno nogo, 23-letne, ga poseertnikovega sina Lojzeta Novljana iz Male Račne pri Grosupljem, ki ga je bfl konj pritisnil ob zid in mu zdrobil desno roko, ter 47.1etnega brezposelnega rudarja Martina Stajnarja iz Zapuž pri &t_ Vidu, ki so ga bali v nedeljo zvečer neznani raz. grajači napadli pri tramvajski remlzi in ga ©suvali z noži. Iz Maribora a— Vasja Pire nastopi proti šestim najboljšim mariborskim šahistom drevi v Cen-tralu. Kibici na plan! a— Obrtniški zbor na Teznem. V nedeljo je bfl na Teznem redni občni zbor Združenja podeželskih obrtnikov iz mariborskega sodnega okraja. Iz poročil je bilo videti da je združenje živahno delovalo. 0 aktualnih obrtniških vprašanjih sta govorila gg. Franjo Bureš. predsednik okrožnega odbora, in obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik. Združenje bo prihodnjo leto proslavilo 50-letnico obstoja. a— Naravoslovni ciklus v Ljudski univerzi V četrtek in petek bo v tukajšnji Ljudski univerzi nadaljevanje naravoslovnega cikla. Predaval bo univ. prof. dr. Hadži iz Ljubljane o Ohridskem jezeru in lovu na tune. SREČKE državne razredne loterij A. REIN I DRUG ZAGREB 6a)eva 8 - lliea 15 Žrebanje: 7. in 8. aprila t. L Ženska sekcija JNAD Jadran. Danes ob 14. bo strogo obvezen člans/ki sestanek a predavanjem. Po predavanju važne društvene zadeve. — Odbor. n— Novo gostilniško podjetje na Alek. sandrovi cesti. Brez pompa so v nedeijo dopoldne otvorili v hiši na Aleksandrovi cesti 5, v prostorih, ki jih je do nedavna Imel v najemu znani buffet Pri Ivanu, novo gostilno, ki jo vodi gdč, Marija Kmeti, čeva, sestra lastnice renomirane >Nove kuhinje«, ki se nahaja v prvem nadstropju iste hiše in ki spada brez dvoma med najboljše javne jedilnice v Ljubljani Podjetna gostilničarka, ki razpolaga z bogato prakso, kar se tiče pripravljanja jedil ki postrežbe z najboljšo pijačo, je dvema so. bama ki ju je obsegal nekdanji buffet, pridružila še tri nove prav prikupno oprem Ijene prostore. Novemu podjetju želimo mnogo gostov, ki bodo tudi z najbolj razvajenih pričakovanji gotovo zmerom prišli na svoj račun. Iz Celja ®— Celjska policija in novinarska služba. Že več mesecev se dogaja, da daje celjska policija novinarjem razmeroma malo gradiva in še to često pozno z izgovorom, da zadeva prej še ni billa »zrela« Dogaja se celo, da predstojništvo mestne policije odteguje novinarjem poročila, ki bd javnost gotovo zanmala. Zato apeliramo na predstojništvo mestne policije, dfl opusti to čudno prakso, ki ni nikomur v korist. Če se to ne bo zgocHo, bomo prisiljeni objavljati policijske novice n« lastno pest in iz drugih virov, brez ozira na desno in levo. e— V gledaligču bo uprizorita ljubi jan ska drama danes ob 20. ŠvaTkinovo znano komedijo »Tuje dete«. Ker ni več mnogo sedežev ne razpolago, opozarjamo neabonente, da si po možnosti že dopoldne preskrbijo vstopnice v pre dp roda ji v trafiki g. FraiMeta na Dečkovem trgu. e— Število brezposelnih je padlo. Pri celjski borzi dela je biilo 20. t m. v evidenci 692 brezposelnih nasproti 782 dme 10. t. m. e— Požar v Novi vasi. Okrog polnoči od nedelje na ponedeljek se je iz neznanega vzroka vnela šupa posestnika Franca Klanjška v Novi vasi blizu okoliškega pokopališča. Požar je bil viden daleč naokrog. Na kraj požara so kmalu pribrzeli celjski, nafto pa gabrski gasilci. Šupa, v kateri so bila shranjena drva, in gospodarsko orodije, je pogorela do tal. Ker je pihal veter, je grozila komaj pet metrov oddaljeni Kilanjškovi stanovanjski hiši velika nevarnost. Požrtvovailnm gasilcem pa je vendarle uspelo prenrečiti, da bi 6e bfl ogenj razšiiriJ na hišo. Škoda znaša več tisoč dinarjev. e— Nesreča pri gašenju požara. V soboto se je vnela hiša posestnika Simona Novaka v Sp. Negonfu pri Rogaški Slatini. Pri gašenju je pomagal tudi 24 letni posestnikov sin Jurij Zakuker iz iste vasi. Ko se je splazil v goreče poslopje, se je podri grušč in padel nanj. Zalokar je dobil hude opekline na obrazu in obeh rokah. Prepeljali so fia v celisko bolnišnico. e— Bik jo je pobodei Ko ie 27 letna posestnikova hčerka Marija Oozdnikarjeva iz Zagreb ena pri Sv. Krištofu nad Laškim orala v soboto doma na njivi, se je bik, ki je ba vprežen v plug. »plašil, po-bodel Gozdnikarjevo ter jo hudo -poškodoval po vse i glavi in vratu. Dekle se zdravi v cediski bolnišnici. ___ e_ Kino Union. Dames ob 16.30 in 20.30 kometfjB »Sramežljivi Casanova« in zvočni tednik. Iz Tržiča Kino predvaja danes in jutri v sredo izredno uspelo veseloigro »Hladna devica« ter običajno dopolnilo Iz Trbovelj t— Redni letni občni zbor pevskega društva »Zvon« Trbovlje se bo vršil 26. t m. oh 20. v mali dvorani Sokolskega doma. »ELITNI KINO MATICA^ TELEFON 21—24 Danes ob 4., 7% in 9% uri premiera sijajne komedije! ADELA SANDROCK — LUCY ENGLISCH v Borba z zmajem 2 uri nepretrganega smeha in grohota SMEH GROHOT SMEH a— Sokolska akademija v soboto zvečer v telovadnici inženjerske podoficirske šole, ki jo je priredil agilni Sokol Maribor I, je pokazala lepe sadove vztrajnega urjenja v telovadnici V uvodu je starosta dr. Pivko očrtal živahno delo tega društva. Vaditeljski zbor s načelnikom CDenškom je na uspeh sobotne akademije lahko ponosen. V nedeljo »e je akademija ponovila. Revijo modno si oglej, da lepa je naprej povej! a— Gledališke novice. Drevi premiera drame »Siromakovo jagnje«. V sredo zvečer bo debitirala v vlogi pilotke Sigrid v komediji »Kariera kanclista Winziga< Tita Veljakova. V četrtek bo gostovala v »Plesu v Savoyu« Erika Druzovičeva. a— Posojilnica v Mariboru je imela ▼ nedeljo 54. redni občni zbor v Narodnem domu. Pri volitvah se je izvolila dosedanja uprava s predsednikom dr. Kacem na čelu. Namesto pokojnega Berdajca je bil izvoljen v upravo g. Miloš Oset. a— Oproščeni čevljarski pomočniki Mali kazenski senat okrožnega sodišča je zaradi pomanjkanja dokazov oprostil obtožene čevljarske pomočnike Ftlrsta in tovariše. ki so bili osumljeni, da so v noči na 29 oktobra razbili izložbene okne tukajšnje tvrdke »Bata«. Izjava Podpisana preklicu jem svoj odstop pri pomladanski modni reviji v Kazini ter iz. javljam, da v soglasju z Obrtniškim društvom sodelujem še nadalje in vabim cenjeno občinstvo k obilnemu posetu Name. ravana revija v kavarni Nebotičnik s tem odpade. Ljubljana, 23. marca 1936. Atelje RazaneUa a— Nesreča nikoli ne počiva. V Melju 6« je Bplašil Ferdinandu Kranerju konj. Ko ga je hotel umiriti, ga je konj s takšno silo stisnil k zidu. da je Kraner obležal s strtim prsnim košem. — Na od čepku Po-brefke ceste na poti k brodu je voznik Ferdinand Kokol skočil z voza. da bi voz zavrl. Pri tem pa ga je tovorni voz s takšno silo pritisnil ob plot. da je dobil nevarne poškodbe na prsnem košu. Oba ponesrečena voznika se zdravita v mariborski bolnišnici a— Hiše in mlin zgorela. Posestniku ln mlinarju Josip Mohoriču v Račah je požar uničil mlin in stanovanjsko hišo. Gasilci iz Rač in Podove so preprečili, da ni prešel ogenj na sosedne zgradbe. I Iz Hrastnika h— Krajevna peofituberkulozna Liga v Hrastniku ima v sredo 25. t. m svoj redna občni zbor ob 17. uri v Sokolskem domu. Ob tej priliki bo imel gospod dr. Franoe Debevec, ftfzeolog iz Ljubljane, zanimivo predavanje o temi: »Ciovek in bacil jetrike«. Opozarjamo na to vse somišljenike in vabimo na obilno udeležbo. * DOMŽALE. V nedeljo 29. t m. vprizoii v Godbenem domu pevsko društvo iz Jarš ljudsko igro v sedmih slikah »Mimo slave in časti«. Igra je lepa in primerna velikonočnemu času. Ker bo začetek predstave ob 7. uri zvečer, konec pa že okrog 9., bo Gospodarstvo Razmejitev delokroga v gradbeni stroki Kakor smo že kratko poročali, je minister za trgovino in industrijo na osnovi § 49. obrtnega zakona izdal pravilnik o obsegu in razmejitvi v gradbeni stroki. Ta pravilnik je sedaj objavljen v »Službenih DOVinah«. od 21. t m. in stopa s tem dnem v velij®vo. Gradbena dela smejo izvrševati osebe, navedene v § 36. obrtnega zakona, to so: pooblaščeni inženjerji gradbene in arhitektonske stroke, graditelji (gradbeniki, stavbeniki), zidarski, tesarski, klesairski in studenčarski mojstri. Zakon navaja v navedenem paragrafu, da smejo gradbeno obrt izvrševati tudti pravne osebe, če postavijo poslovodjo, ki ima izobrazbo za izvrševanje dotiane gradbene obrti. Pravilnik še dostavlja, da mora imeti poslovodja predpisano izobrazbo za izvrševanje onih vrst gj-adbenih deL na katere se gasi pooblastitev, ne more pa pravna oseba izvrševati gradbenih del v obsegu rokodelske obrti niti s poslovodjo. Postavljeni poslovodja ne more biti nameščen v istem svojstvu pri kakem drugem podjetju in tudi ne more samostojno ali kot družabnik izvrševati gradbena dete. Fizične osebe, ki ne izpolnjujejo z zakonom predpisanih pogojev, tudi s poslovodjo ne morejo izvrševati gradbenih del. Isto velja za javne trgovinske in komand itne družbe, če niti en član družbe ne izpolnuje pogojev o strokovni izobrazbi za do ti ono gradbeno delo. Osebe, ki same nimajo izobrazbe in ne morejo gradbenih del vršiti niti s poslovodjo, tudi ne morejo za svoj račun prevzemati gradbena dela niti sklepati pogodb za teka diela. Pooblaščeni inženjerji in arhitekti 1) Pooblaščeni inženjerji in arhitekti, ki dobijo pooblastitev za izvajanje gradbenih del, smejo izvrševati vsa gradbena dela, izvzemši primere, ki jih navaja pravilnik 0 izvajanju tesarskih, Mesarskih in stud en-carskih del, izdan na osnovi 4 točke § 41. obrtnega zakona, kadar ta dela tvorijo sestavni del prevzetega posla. Izvrševanje onih del, ki spo.dajo v delokrog kake obrti, kakor mizarskih, ključavničarskih, steklarskih, rnstailaterskih, peoarskih, klepar" sih, kiparskih in soboslilkarskih del itd, morajo tudi pooblaščeni inženjerji, imetniki gradbenih podjetij poveriti pooblaščenim mojstrom teh obrti. Izjema velja le za dela pri izdelavi predmetov iz cementa in umetnega kamna (fasade, stopnice itd.), ki jih pooblaščeni inženjerji in Arhitekti lahko sami izvršujejo na zgradbah, ki jih gradijo. Delo pooblaščenih inženier-jev in arhitektov ter akademskih arhitektov kot samostojnih projektantov, tehničnih ekspertov in tehničnih zastopnikov ne spada pod odredbe tega pravilnika, temveč je urejeno s posebnimi zakonskimi predipiisi. Graditelji visokih zgradb 2) Graditelj visokih zgradb je pooblaščen, da samostojno izvrši vse vrste visokih zgradb, kakor tudi vse druge zgradbe, ki so s tem v zvezi in ki so za izvršitev visokih zgradb potrebne. Iz samostojnega delokroga graditelja visokih zgradb So izvzete naslednje vrste zgradb: zgradbe 8 statično več nego enkrat nedoločenima konstrukcijami; zgradbe s težlkimi konstrukcijami. zlasti zgradbe z armirano betonskim a)li železnim skeletom: kupole in oboki z razponom preko 20 m; armirano 1 ©tonski silosi: armirano betonski rezervoarji preko 10.000 kub. m, razen če so v zemlji; železne im kombinirane konstrukcije s preko 25 m maksimalne razpetosti: lesene in tesarske visoke zgradlbe. katerih posamezni prostori presegajo 20 m čiste razpetosti ati po zahtevajo glede na izreden značaj poseben statičen račun. Za statično težje konstrulkciie se smatrajo tudi vse zgradbe, pri katerih je v teku gradbenih del potrebno vršiti statične ocenitve in računske spremembe, zlasti izvršitev er-mirano-betonske konstrukcije pri adaptacijah industrijskih zgradb v času pogona. Nadalje so izvzete iz delokroga graditeljev visokih zgradb one zgradbe, ki im«ijo poseben značai glede na arhitekturo, no-numentai'nost in izrednost. kakor: gledališča. koncertne dvorane, kinematografi, razstavne zgradbe, rnuzeii. cerkve, svetišča in druge slične zgradbe K"daT dvo" rane predstavlja io sestavni del glavne zgradbe, kakor dvorane v bolnicah, hotelih, somatorijih. šalah, društvenih domovih in slično, se ne smatrano kot izvzete iz delokroga graditelja visokih zgradb. Grabelj vi=oldh zg^db pa sme izvrševati no projektu poob'ašč«»nega inženterja ali arhitekta tudi vse zgradbe, ki so izvzete iz njegove«« delokroga, ako za izvršitev teh zgradb zaisigura sodelovanje pooblaščenega inženrerja ali arhitekta, ki ga mora prijaviti pristojni gradbeni oblasta. Prijav? j eni pooblaščeni inženfer a® arhitekt mora gradnjo dot*6ne kon«^mkcije sam stvarno in neposredno nadzirati in gradnjo voditi. Graditelj vtisokih zgradb sme s svojim pomožnim osobiem izvršiti tudi teharska. Mesarska in studenčarska dela, ki tvori?o sestavni del prevzetega posta, izvzemši primere, ki jih odlreia pravilnik o izvajanju teharskih, Mesarskih in studenčarskih de!, rzdan na osnovi SI 4., § 41. obrtnega zakona. Za izvajanje del, ki spadal v delokrog kake obrti, veljajo iste določbe kakor za pooblaščene inženjerje in morajo torei taka dela graditelj poveriti pooblaščenim mojstrom dotrčne obrti. Graditelji nizkih zgradb 3.) Graditelj nizkih zgradb je pooblaščen, da dostojno gradi privatne in občinske ceste, manjše industrijske železnice, kjer m objektov z večjo razpetostjo nego 6 m, niti železnih, kamenitih ali armirano betonsikih propustov rn mostov, ki niso statično določeni e® so rešetkasti ter mostove v teh mejah. Pooblaščen je tudii, da vrši globoka in visoka fundiranja, fundiranje v vodi, vodovodna in kanalizacijska dela, naprave za oskrbo z vodo in melioracije manjšega obsega. Gnadlitelj nizkih zgradb je pooblaščen, dla izvrši po projektih ooobleščendh inženjerjev vse nizke zgradbe, kolikor pri posebno kompliciranih zgradbah pristojno oblastvo ne zahteva, da ima graditelj sodelovanje pooblaščenega inženjerja, ki mora biti oblasti prijavljen in mor« posle stvarno in neposredno nadzirali in voditi. Kot posebno kcm.plrcrirana dela pri nizkih zgradbah se smatiaijo: delu, kier »o potrebne posebne geoioške ali hidroteh- nične preiskave; zemeljska ki tehnična dela večjega obsega v premikajočem se terenu iin nevarnem terenu ali dela v močvirnatem terenu, ki zahtevajo posebno tehnično opremo; nadalje dele rudarskega značaja večjega obsega, ki zahtevajo na mestu samem geološke in statične ocene; armirano betonsko pilotiranje in betonsko fundiranje; kompliciranejše fundiranje v premičnem ali ogroženem terenu; tunelske zgradbe preko 15 kub. m čiste odprtine a£ prelko 500 m dolžine; industrijske železnice s širino tira preko 760 mm; mostovi, katerih posamezne razpetosti so večje nego 6 m, ako statično niso določene odnosno so rešetkaste; končno zgradbe večjega obsega za izkoriščanje vodnih sil in dolinske pregrade preko 8 m višinske razlike Graditelj nizkih zgradb je pooblaščen, da izvrši visoke zgradbe do vključno prvega nadstropja z omejitvami, ki veljajo za graditelje visokih zgradb. Glede izvrševanja tesarskih, Mesarskih in studenčarskih del, M spadaijo v delokrog obrti, veljajo prav iste določbe kakor za graditelje visokih zgradb. Zidarski mojstri 4) Zidarski mojster je pooblaščen, da izvrši visoke zgradbe enostavne konstrukcije do enega nadstropja, kakor tudi druge enostavne sorodne zgradbe manjšega obsega. Prav tako lahko vrši adaptacije in dograditev v obsegu pooblastvitve in na zgradbah popravila, za katera ni potrebno posebno gradbeno dovoljenje. Kot enonad-stropna zgradba se smatra vsaka zgradba, ki obstoja iz treh etaž, ne gilede na to, kakšna svrhd služi posamezna etaža ta ne glede na to, aH gre za polno «11 detoo etažo. Take zgradbe sme zidarski mojster izvršiti iz opeke, iz toičenega betona aii iz katerega drugega dopuščenega maten-jaia. Kot enostavne konstrukcije se smatrajo vse konstrukcije, ki so računane kot prosto ležeče konstrukcije s čisto razpetostjo do največ 6 m in koristno o-btežitvijo do 400 kg na kvadr. m; nadalje vse vrste zidanih obokov in zidanih obokov med železnimi nosači do 6 m razpetosti, kon-zolne konstrukcije do razpetosti 1.20 m, ki so konstruktivni nastavek krovnih ali mednadstropnih konstrukcij; kletni in ostaild podporni zidovi, oko nijiihova višina ne presega 4 m. Od betonskih del se smatrajo kot enostavne konstrukcije betonske armirane plošče do največ 3 m tiste razpetosti, betonske armirane preklade do 6 m razpetosti, betonski armirani stebri s centrično obtežitvijo do 4 m višine, mednadstropne konstrukcije brez ome^tve glede razpetosti, če se uporabljajo izdelani nosači, dobavljeni od tvrdk, katerih delo je kontroli i rano in odobreno od strani pristojne gradbene oblasti. Glede izvrševanja tesarskih. Mesarskih in studenčarskih del ter del, ki spadajo v delokrog obrti, veljajo prav iste določbe, kakor za graditelje visokih zgradb. Ban lahko za manjše kraje odredi, da sme zidarski mojster pod stvarnim vodstvom soodgovornega pooblaščenega inženjerja aH arhitekta ali pa graditelja izvrševati posamezne zgradbe, ki spadajo v njihov delokrog. Za dele večjih mest, večjih kopališč in letovišč pa lahko ban sam na predlog dotičnih občin omeji zidarsk.mu mojstru s posebno naredbo njegov delokrog glede izvrševanja zgradb, za katere je sicer pooblaščen. Tesarski mojstri 5) Tesarski mojster je pooblaščen, da izvrši visoke lesene zgradbe enostavne konstrukcije in ostale enostavne zgradbe manjšega obsega, ki spadajo v njegovo stroko. Kot enostavne konstrukcije se smatrajo vse lesene konstrukcije, ki ne zahtevajo posebnega statičnega računa, zlasti leseni skeleti za gradbe, lesene pregrade, briše iz tramov, vse vrste lesenih stropov, ako čista razpetost ne presega 6 metrov, obremenitev pa 1000 kg na kv. m, odnosno ako čista razpetost ne presega 10 m in obremenitev 500 kg na kv. m. Nadalje se smatrajo kot enostavne konstrukcije: lesena stopnišča; lesene krovne konstrukcije, ako čista razpetost med dve-na podpornima točkama ne presega 20 metrov; leseni stolpi do 20 metrov višine, če niso vezani s transportnimi napravami; fundiranje z lesenimi piloti do maksimalne globine 8 metrov; zagatne in pilotne pregrade; leseni jezovi do 5 m višine, če niso v zvezi z napravami za izkoriščanje vodnih siil preko 15 ks; leseni mostovi do maks:ma!ne napetosti 16 m. Težja dela in dela večjega obsega, ki ne spadajo v delokrog tesarskega mojstra. sme)o_ izvrševati samo pooblaščeni gradbeni maenjenS in graditelji v mejah njihovega delokroga. Tesarski mojster sme izvrševati zidarska, Mesarska in studenčarska dete s svojim strokovnm in pomožnim osebjem, ako na področju občega upravnega oblastva prve stopnje, kjer se stavba gradi, ni mkdkega zidarskega. Mesarskega a« studenčarskega mojstra, Klesarski mojstri 6) Klesarski mojster Je pooblaščen, da izvrši vsa dela iz kamna na zgradbah (razen zidanja s kamnom) kakor tuda vsa druga kamnoseška detla konstruktivne aLi nekonstruktivne narave. Ta dela lahko izvrši iz pri rodnega ali umetnega kamn". Studenčarski mojstri 7) Studenčarski mojster je pooblaščen, da izvrši vsa dete, ki so potrebna pri gradnji vodnjaka, razen del, poli katerih bo potrebne hidrotehnične sli statične preiskave. Tudi je poobteščen, da zgradi na vodnjaku venec in podobna dete. in da montira ročne ali železne črpalke, ne sme pa na kovinskih deBh črpal vršiti popravila. Gradbeni poHr a.) Gradbeni potfr. Glede na prirodo gradbenih defl mora imetnik gradbenega podli etja pri vseh veičjih zgradbah ali zgradbah obsežnejših konstrukcij postavati pomožno strokovno osebo (nadzornika, poldrja). ki po navodilih podjetnika in pod njegovo odgovornostjo osebno in stalno vodi tehnično izvajanje gradbenih del m stalno nadzira zaposleno delavstvo in delo. Za pol i rja (nadzornika) se sme postaviti samo oseba z uspešno dovršeno gradbeno dielovodsko aili podobno strokovno šolo, odnosno oseba, ki ie že doslej v pdnrskj službi faktičho delala mnVnan j pet let ali oseM. ki je naim«tnj deset M zaposlena v gradbeni obrti kot pomočnik. Defe ▼ lastni reflji Gradbena dete se ne smejo niti za tesrt-no potrebo vršiti v testni režiji drugače, nego pod stvarnim in neposrednem vodstvom pooblaščenega imetnika gradbene obiti. Izvzeta 90 samo dela v lastni rezi« na manjših običajnih zgradbah na vaseh, za katera se ne izdajajo gradbena dovoljenja. Izvzeta so tudi neznatna popravite, brez rušenja ali postavljanja zidov in brez uporabe odra. V to svrho lahko lastnik zgradbe sam najame pomožno osobje. Splošno upravna oblastva prve stopnje morajo strogo paziti, da »e določbe gradbenih dd v lastni režiji ne bi zlorabljale, bodisi, da pooblaščeni imetnik gradbene obrti le navidezno vodi ta dela aili da krije nepooblaščeno osebo. Izdelava načrtov Graditelji, zidarski, tesarski, klesarski in studenčareki mojstri se ne morejo baviti s projektiranjem kot samostojnim poklicem. Oni lahko sestavljajo in podpisujejo načrte, proračune in obračune samo za one zgradbe, ki Jih dejansko izvršijo v okviru svojega delokroga in ne smejo izdela-vaiti načrtov. M bi lastniku zgradbe ali drugemu imetniku gradbene obrti služili za pridobitev gradbenega dovoljenja ali za izvršitev zgradbe po drugi osebi. Gradbeni oblasti se smejo zaradi nridobitve gradbenega dovoljen hi predožiti samo načrta, proračuni in obročuni, ki jih sam projektant izvrši. Graditelj zidarski, tesarski, klesarski in studenčarski mojstri lahko načrte sami izdelujejo ali jih pustijo izdelati od svojega pomožnega osobja, ne smejo pa kot projektanti podpisovati načrtov. Uri fih Je izdeteila nepooblaščena oseba. Oni. ki so dobiti pravico za izvrševanje obrti po odredbah obrtnega zakona iz 1. 1910. ali uredbe iz leta 1909. se lahko bavijo s projektrramiem ako poflo&iio dopolnilni izpit, ki je prednisan z uredbo od 10. oktobra 1932. Pooblaščeni ffradbeni inženjerji in arhitekti se smejo b a viti z izdelovanjem načrtov za vsa gradbena de« brez omejitev, in sicer po posebnih zakonskih določbah. Izobešanje firme Pri vsaki gradnji se mora na vidnem mestu izobesiti firma imetnika gradbene obrti, M izvršuje dotično zgradbo. Ako pa Je potrebno sodelovanje pooblaščenega inženjerja ati graditelia, mora bfttf poleg firme označeno tudi ime sodelujočega pooblaščenega inženierja ali gradrtelja. D® bi se omogočila čim uspešnejša kontrola v svrho preprečenja delovanja nepooblaščenih projektantov, se mora pri v«wki gradnji na vfidnem mestu izobesiti tudi ime odnosno firma projektanta, ki je izdelal načrte. Obseg obrti, ustanovljenih po starih predpisih Vsem gradbenim podjetjem brez razlike, ali so osnovana po zakonskih predpisih, ki so veljali do uveljavljenja sedanjega obrtnega zakona aH po so bila ustanovljena po sedanjem obrtnem zakonu, pripada delokrog, M jim je za dotično obrt določen po obrtnem zakonu in po tem pravilniku. Oni, ki so pred uvel javi jen jem tega pravilnika položili izpit zidarskega mojstra, so dolžni v dveh letnih položiti dopolnilni izpit za betonska dela enostavne konstrukcije. Ce ne polože tega izpita, ne smejo izvrševati taMh betonskih del. Z uveljavljenjem tega pj^-viflnnka prenehajo veljati zakon o gradbenih obrfrh od 26. dec. 1893 rn vse naredbe, izdane na osnovi tega zakona. Priprave za peti Mariborski teden Maribor, 23. marca Nocoj se je vršil v mestni posvetovalnici širši posvetovalni sestanek vseh gospodarskih in kulturnih činrteljev Maribora m vsega zaledja v svrho dogovora glede razstave na letošnjem petem jubilejnem mariborskem tednu, ki bo nadkrilite po obsegu in vsebini vse dosedanje prireditve mariborskega tedna. Sestanku je predsedoval predsodn5k zadruge Mariborski teden g. dr. Upold. ki je v uvodiu podal nekoliko zgodovinskega pregleda dosedanjih mariborskih tednov, obenem pa naglasi!, da bodo Mariborski tedni us»p«valj še nadalje, če bodo izraz volje m stremljenj« vsega Maribora in njegovega zaledja. Zato je apeliral na vse navzoče zastopnike gospodarskih m kulturnih organizacij, naj sodelujejo, zlasti, ker bo letošnji teden jubilejn*. Na letošnjem tednu bo velika tujsiko-prometna razstava, dalje tek-stilma razstava, razstava živinoreje, Wa-telistična raestava, ter razne umetniške razstave. Občni zbor Združenja trgovcev v Radovljici V nedeljo popoldne se je vršil v Radovljici občni zbor Združenja trgovcev radovljiškega sreza. Zboru je predsedoval g. U Fiirsager ki je po otvoritvenih formalnostih pozdravil navzočega predsednika zbornice TOI g. Ivana Jelačina in tajnika g. dr. Ivana Plesaa sreskega komisarja g. Stadiona ter zastopnika Zveze trgovskih združeni g. Kaiserja. V izčrpnem predsedstve-nem poročilu je orisal g. Fiirsager položaj trgovcev svojega okoliša, ki so bili zlasti z uveljavijenjem gospodarskih sankcij težko prizadeti Pregledno statistično poročilo, zlasti o številu odjav obratov, kaže znake nar težje borbe, ki jo vodijo trgovci za svoj ot-stoj. Poročilo je bilo sprejeto z odobrava- niPredsednik zbornice g. Ivan Jelafin je v daljšem poročita orisal razvoj gospodarske krize v inozemstvu in pri nas. Govoril je o posledicah uveljavljenja gospodarskih sankcij in o kliringih, o nelikvidnosti naših denarnih zavodov in o posledicah za naše gospodarstvo, o našem lesnem izvozu, o davčni preobremenitvi in poslovanja davčnih odborov, o javnih delih, decentralizaciji i. dr. Izvajanja g. Jelačina so bila sprejeta z živahnim odobravanjem. O računskom zaključku je poročal g. Balon, nakar je bila izrečena upravi razrešnica in zahvala za vzorno poslovanje. Po pojasnilu, ki ga je dal g dr. Plese glede plačanja članskih prispevkov, je bil proračun za leto 1906. fo-glasno sprejet. Soglasno je bil sprejet tudi sklep glede obvezne naročbe »Trgovskega lista«. Tajnik g. dr. Pless je poročal o uvedbi pomočniških izpitov, ki naj bi pomagali I do poglobitve strokovne in praktične usposobljenosti trgovskega naraščaja. Zbor je soglasno sklenil, da 9e naj predlagani iz-i niti uvedejo. Sprejeta so bila tudi pravila za polaganje teh izpitov. Ma vprašanje g. gliča iz Lesc je g. dr. Plesa pojasnil vprašanje pripadnosti konzumnih zadrug k združenju. Predsednik g. pttrsager je zboroval-cem priporočal pristop k bolniški blagajni samostojnih trgovcev v Ljubljani. Zelo živahna je bila debata glede imenovanja delegatov za otčni zbor zveze. Borze 23. marca Na ljubljanski borzi se je med oficielni-mi tečaji ponovno okrepila deviza Newyork, dočim je bil Pariz slab. V privatnem klirin-gu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.39 in angleški funti po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.38, v angleških funtih po 2 j0, v grških bonih po 31.14 in v španskih pezetah po 6.31. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 14.03, v Beogradu po 14.0065 in v Zagrebu po 14.02, odnosno za 15. april po 14.00 in za 15. maj po 14.0150. Na zagrebškem efektnem tržišču Je bila tendenca v vojni škodi nekoliko prijaznejša pri tečaju 357—358 brez prometa (v Beogradu zaključki po 358). Promet pa je bil v 4% agrarnih obveznicah po 44.50. 1 »evm LJubljana. Amsterdam 2966.73—2981.32, Berlin 1754.91—1768.78, Bruselj 735.61— 740.67, Curih 1424.22—1431.29, London 215.19—217.25, Newyork 4311.81—4348.13, Pariz 287.78—289.22, Praga 180.55—181.66. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2075, London 15.1475, Newyork 305.375, Bruselj 51.70, Milan 24.25, Madrid 41.8750, Amsterdam 208.30, Berlin 123.35, Dunaj 56.45, Stock-holm 78.10, Oslo 76.10, Kobenhavn 67.60, Praga 12.6850, Varšava 57.7250, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 357—358, za marc 356.50—358, 4% agrarne 44.50-45.50, 6% begluške 65 bL, 6*/, dalm. agrarne 61—62, 7*/t invest. 80 den., 7% Blair 71.75—73.25, 8*/t Blair 82.50 bi.; delnice: PAB 241—243, Trboveljska 120 den., Sečerana Osijek 180—150. Beograd. Vojna škoda 357.75—358 (358), 4% agrarne 46 bi., 6»/, begluške 65.35— 65.75 (65.50), 7*/. invest. 81.25—82.25, 7% Blair 72—72.50, 8% Blair 80.25—82, Narodna banka 6350—6400, PAB 242.50—245. Blagovna tržišča ŽITO ■f Chicago, 23. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 97.875, za jukj 88.25, za sept 87.25, koruza: za msj 3957, za aept 59.25. Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Tendenca mirna Pšenica: baška in »rem-ska 163 — 165: okol. Som bor 161 — 163; ladja Tisa ali Bege j 165 — 167; slavonska 167 — 169: banatska 163 — 167. Oves: ba-šM in sremski in slavonski 136 — 140. Jefrnen- baški in sremski 64 kg 13750 — 145. Koruza: baška in sremSka 110 — 111, banatska 109 — 111 Moka: baška m banatska »Og« in »Ogg« 252.50 — 267.50: »2« 232.50 — 247.50: »5« 212.50 — 22750: »6« 192.50 207.50; 160 - 170; »8« 105 — 110 Otrobi: baSki sremski in banatski 92 — 96. Šport Letni obračun SK Celje Pred dnevi Je bil redni letni občni zbor SK Celja ob izredno lepi udeležbi članstva. Občni zbor je vodil podpredsednik dr. Vrečko, ki je ob otvoritvi pozdravil vse navzoče, zlasti pa zastopnike vojske g. podpolkovnika Kresnika, g. kapetana Canjevca iz Celja ter zastopnike Sokola. Dr. Vrečko Je v svojem poročilu navedel, da je bik) klubovo delo lani zelo živahno. Klub Js postavil lastno garderobo na GlaziJL Izredno požrtvovalno je predsednik g. Borlak tudi lani podprl klub. Zelo razveseljivo je dejstvo, da se stiki kluba s Sokolstvom vedno bolj krepijo. Tajnik g. Wagner Je poročal, da Je klub lani z uspehom pridobival nove člane ter posvečal vso pozornost naraščaju, živahno so se udejstvovale zlasti nogometna, teniška in zimskosportna sekcija. Tajnik se je iskieno zahvalil našemu tisku za podporo. Plagajnik g. Kocuvan je poročal, da je imel klub lani 26.757.75 Din .zdatkov. Klub je sedaj popolnoma saniran Na predlog člana nadzornega odbora sodnika g. Vr-stovška je dobil upravni odbor razrešnico, blagajniku pa je bila izrečena pohvala za njegovo vzorno delo. Načelnik nogometne sekcije g. Tone Ko-pušar Je poudaril, da vlada v moštvu boljša disciplina nego prej. Nogometna sekcija ima 87 aktivnih članov, med temi 56 verificiranih. V prvem moštvu jih je 18, v rezervi 45, v mladinskem moštvu pa 24. Prvo moštvo je igralo 28 tekem, v 16 tekmah je zmagalo, 12 tekem Je zgubilo, razlika golov je 80 : 74. Mladinsko moštvo, ki je po zaslugi g. šotla zelo dobro organizirano, je igralo 26 tekem, a je izgubilo samo 4 tekme. Okrožni odbor in LNP sta delala nogometni sekciji precej težav. Podpredsednik g. dr. Vrečko je izjavil, da je klub desinteresiran na sporih med ljubljanskimi klubi v LNP. Načelnik zimSko-sportne sekcije geometer g. šmid je navedel, da ima sekcija 25 članov, med temi 12 verificiranih. Sekcija je zgradila v bližini restavracije Stegu v Zagradu 20 me-tersko smuško skakalnico, a je zaradi pomanjkanja snega letos ni mogla uporabljati. Dne 8. t. m. Je priredila sekcija med-klubsko tekmo V slalomu na Smrekovcu. Drsalna sekcija, ki JI je napeljeval g. dr. ttecta! pogreba! mtoo OMtaa UttMJana Vrečko, as letos ni mogla prav udejstvo-▼att, ker je vreme zelo nagajalo. Tudi plavalna in lahkoatletska sekcija sta morali zelo omejiti svoje delovanje. Lahkoatleti SK Celje so si na športnem dnevu v Laškem priborili prehodni pokal v štafeti 4X150 m. Table-teniška sekcija, ki Ji Je napeljeval g. Latinovič in ki bo v najkrajšem času verificirana, je priredila dva turnirja za prvenstvo kluba. Igrala Je na pokalnih turnirjih v Mariboru in Poljčanah ter na raznih trening-dvomatehih. Teniška sekcija, ki ji Je načeljeval g. Juvan, ima 41 članov, med temi 10 verificiranih. Sekcija jc priredila lani prvo kolo drža' nega prvenstva za moške a Smučarskim klubom v Celju ekshibicijski turnir, na katerem so nastopili jugoslovenski teniški igralci gg. Mitič, Mogin in Cikoš. Nacionalni turnir za prvenstvo Celja in Savinjske okolice sta igrala v Mariboru medmestni turnir z Mariborom. članarina je ostala neizpremenjena in znaša za podporne člane 24, za aktivne člane pa 12 Din na leto. Pri volitvah Je bil soglasno izvoljen upravni odbor, ki ga tvorijo predsednik odvetnik dr. Vrečko, I. podpredsednik geometer šmid, L tajnik Mirko Presinger, H. tajnik Franjo Sotl, L blagajnik Munda, II. blag. Rojnik, gospodar Sorčan, teh. referent Pfeifer, arhivar Dečman, načelnik nog. sekcije Volkar, načelnik plavalne sekcije Pertot, načelnik lahkoatletske sekcije Burja, načelnik zlmsposportne sekcije geometer Šmta, načelnik drsalne sekcije dr. Vrečko, načelnik table-teniške sekcije Latinovič, odborniki urednik Rado Pečnfk, Sol. upr. Voglar, dr. Ivič, Dolžan, Tine Kopu-Šar ln Pajk. V nadzorni odbor so blE izvoljeni gg. podpolkovnik Krasnik, Kocuvan, sodnik Vrstovšek in Wagner, kot člani v razsodišče pa gg. direktor Mrav-ljak. Tone Kopušar in Aleksander Veble. Pri samostojnih predlogih članov Je M sprejet predlog g. Jožeta Vebleta, da se nabavi knjiga za evidenco in pritožbe in predlog g. šotla, da se nabavijo klubski znaki za članstvo. O predlogu g. šotla, naj bi se zaslužni Sam odlikovali z zlatim znakom, bo sklepal odbor. Pri slučajnostih Je sodnik g. Vrstovšek orisal važnost SK Celja kot nacionalnega kluba in podčrtal veliki pomen nacionalnega športa. Ob navdušenem odobravanju je Ul dosedanji izredno zaslužni in požrtvovalni klubov predsednik g. Boclak soglasno Izvoljen za častnega predsednika, prejšnji nadvse agUni načelnik nogometne sekcije kapetan g. Canjevac in vzorni blagajnik g. Kocuvan pa sta bila prav tako soglasno izvoljena za častna člana. LZSP (Slnžbeno). Sklepi 22. redne seje upravnega odbora 20. marca 1936. Verificirajo se za SK Ilirijo Hrovat Franc, Krč Viktor, Uih Vilko, Istenič Rado, za Slalom klub »34« pa Hovar Janez. Predveri-fidrajo se za SK Ilirijo Arih Miha, Košir Franc, Seibitz Franc in Tavčar Danilo. Ponovno ln poslednjič pozivamo sledeče klube, da poravnajo zaostalo članarino najkasneje do 15. aprila: SK Grafika, ASK Primorje, SK Logatec, Sm. K. Bloke, Sm. K. Pristava. Ako do tega termina ne bomo prejeli dolžnih zneskov, bomo primorani navedene klube predlagati JZSS v črtanje iz rednega članstva. Sklene se, da se bo vršila 5. redna letna skupščina LZSP 17. aprila ob 20. v damskl sobi kavarne Emone b sledečim dnevnim redom: pozdrav in poročila predsednika, tajnika, blagajnika, tehničnega referenta in revizorjev, volitve nove uprave in revizorjev, samostojni predlogi, slučajnosti. Samostojni predlogi morajo biti vloženi in dostavljeni upravnemu odboru najkasneje do ,10. aprila, sicer se v smislu pravil ne morejo upoštevati tn razpravljati na skupščini. ASK Primorje (nogometna sekcija) Zaradi trening tekme v sredo, na praznik, naj bo mlajša juniorska garnitura ob 9. v garderobi. Vsak teden nove stave pri »FOSTOK« »Everymans« stave na angleške in škotske klube. Nedeljsko izplačilo igralcem cca DIN 4,000.000. Stave na nacijonalne in internacijonalne tekme. Domači totalizator. Dobitelji samo v Jugoslaviji. Gena vsaki stavi samo Din 5.—. Zahtevajte informacije in tudi kupone za stave — BREZPLAČNO. Centrala „F O S T O K A" BEOGRAD, PAŠICEVA 4 — Tel. 20-420 Podružnica »Fostoka« Ljubljana, BEUK KILLJAN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolb in Predalič. Iščemo krajevne zastopnike v Jugoslaviji. SK Il»rij». Redna seja Bubovega načel-stva drevi ob 20JO v domskem salonu kavarne Evropa. (Jfazenska sekcija.) Za jutri določeni trening odpade radi praznika. Prihodnji trening je v soboto. 2SK Hermes. Danes ob 16JO seja vprarv-nega odbora pri Mikiiču. SK Reka. Seja upravnega odbora danes ob 20 v gostilni Konzum na Tržaški cesti. Sestanek rezerve ob 19. na igrišču. TKD Atena opozarja ljubitelje tenisa, da otvarja svojo redno sezijo s 1. aprilom. Ctenske prijave sprejema v začetku sezi-je na športnih prostorih vsako popoldne. Nekaj igrišč je že pripravljenih ter na razpolago že v predseziji, t. j. od jutri dalje. Izrabite lepe pomladanske dneve. SK Istra — Ježi ca. V sredp mora biti rezerva točno ob 13.30 na igrišču Korota-na. V slučaju slabega vremena tekme ne bo. Naša srčno ljubljena in skrbna mama, stara mama, tn teta, gospa ANTONIJA HERTLIŠKA roj. Bonač je, okrepčana s tolažili sv. vere, po daljšem trpljenju danes boguvdano UIRrpogreb predrage rajnke bo v sredo 25. marca t. L ob 8. uri pop. lz hiše žalosti Sv. Petra nasip 39, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA-VEVCE, 23. marca 1936. MARTINA in ELIZA por. BONAC, hčeri; IVANA GRILEC, sestra; FRAN BONAC, dvorni svetnik v p„ brat — ter ostalo sorodstvo. Neguševi smrtni sovražniki Menellk II., sin odstavljenega Lidža Jasuja - Vohunstvo okolu — častna straža pred Tadžuro Noben francoski uradnik ni ta Cas menda tako zaposlen kakor g. Ouvrand, guverner Francoske Somalije. V njegovi mali rezidenci Džibutiju v zadnjih tednih kar mrgoli čudnih ljudi, ki se vidijo francoski varnostni službi še posebne pozornosti vredni. Vmes so bili agenti britskega Intelligence Servicea, Italijani, ki so prihajali po navodila k šefu italijanske poročevalne službe v Džibutiju Civiu Sebrani, agenti ameriške tajne službe, neka turška misija, ki je hotela obiskati Vehiba pašo, veliki neznanec, ki ga imenujejo samo »Leseno nogo« in je v resnici bivši Lawrenceov sodelavec Strong, angleški letalski častnik Smith, ki se je kmalu po svojem odhodu iz Džibutija na skrivnosten način ponesrečil z letalom pri Kairu, švedska baronica Lisa Wolzogen Forsterjeva, in še mnogo drugih mož, ki so bili še »zanimivejši«. Kaj so iskali vsi ti ljudje v malem pristaniškem gnezdu ob francoski somalski obali? Nič. Vsaj ne v Džibutiju. Toda nasproti temu pristanišču je malo arabsko mestece Tadžura in tam živita v dveh neznatnih hišicah vdova po negušu Lidžu Jasuju, ki ga je Haile Selasie vrgel s prestola, Fatumata Abukar iz stare mohamedanske dankalske rodbine, in nje mladi sin Menelik. Njima je veljala pozornost mednarodnih tajnih agentov. Lidž Jasu je umrl, kakor znano, pred tremi meseci v trdnjavi pri Hararju, ki mu je že dvajset let rabila kot ječa, in umrl je v skrivnostnih okoliščinah. Mnogo je Abesincev, ki so smatrali Lidža Jasuja in po njegovi smrti njegovega sina Menelika za legitimnega vladarja črnega cesarstva. Ti vidijo v Haleju Selasie-ju uzurpatorja in bi bili vsak trenutek pripravljeni zgrabiti v prid »dediču Menelika n.« za orožje. Italija je seveda tudi "poskušala iz tega kovati svoj kapital. Prvi poskus, da bi osvobodil Lidža Jasuja, je napravil 1. 1933. že Italijan Bergami-ni, pustolovec mednarodnega formata. Prišel je v družbi nekega arabskega trgovca v prepovedano ozemlje Hararja, seznanil se je z jetniškim ravnateljem trdnjave Kara Mulata, v kateri je bil zaprt Lidž Jasu ln je nekega stražnika podkupil, da bi ponesel neka pisma bivšemu negušu. Vojaka pa so prijeli. Bergaminija so pravočasno V tajnem poslanstvu Nemški vojvoda von Sachsen-Ko-bnrg-Gotha je prispel te dni ▼ angleško prestolnico ter je bil T tajni misiji nemškega državnega kancelar ja Hitlerja sprejet od angleškega kralja Edvarda VHL Ameriški V Bostonu so kaznovali nekega potepuha, ker je bil oropal truplo nekega — psa. Na tamkajšnjem pokopališču za pse j-e odprl mavzolej nekega bernaidinoa in je truplu psa odvzel z dragulji posut ovratnik. Obsodili so ga ma 8 dni zapora. Seveda so nnu vzeli tudi ovratnik Mešana pasma kokoši, ki izvira, kakor so dokazali z dokumenti, iz 388 kokošjih pasem, je dobila na neki razstavi v Frea-noju (Kalifornija) prvo nagrado. V Rockfie'.du (Montana) w m mi ločeni možje dogovorili, da si puste rasti brade v trikotni obliki kakor stari Aairoi. Rogovi bi bili nemara kot znak ločenih mož primernejši... Star zaikon v Manhattanu prepoveduje možem, da bi nosili dve nogavici različne barve. Borznega mešetarja Douglasa Onsa-ya so obsodili pred kratkim na dolar globe, ker je bil to prepoved kršil na nekem pustnem plesu. Man f red Lirike, knjigovodja v New Jer-seju, si lasti svetovni rekord za stojo na ga vi, za prevračanje kozolcev, za »izgovarjanje b©3>ed. nazaj« in za posnemanje psov. Poskusil pa je prekositi še svetovni rekord nekega drugega yankeeja, rekord najboljšega pivca — ribjega olja. Njegov nasprotnik se ponaša z 8 1 te izredne pijače na uro. Nu, Liniksu se je ta poskus temelj;to ponesrečil. Narodna knjižnica v Washringtonu je naprosila svoje obiskovalce, naj oporok nikar več ne skrivajo med stranmi malo čitanih knjig. To prošnjo je naslovila nanje zato, da bi dediči ne spravljali knjižnice več v nered. Zavoljo krivega pričevanja so v USA v zadnjih šestih mesecih obsodili 1264 žensk. Svojo starost so kot priče namreč navedle prenizko. V Pittsburghu s>i je neki monter zgradil 11 m dolg avto. Le malo cest izven mesta lahko prevozi s tem avtom, ki ga je v notranjosti opremil kot dvosobno stanovanj* s kopalnico m kuhinjo. opozorili m ko so abesinski policisti dospeli v njegovo stanovanje, je bil že čez hribe in doline. V decembru 1934. se je pojavil v Džibutiju. Tokrat ga je spremljal Benito Azzano, eden najsposobnejših častnikov italijanske tajne službe. Guverner Francoske Somalije je dal tedaj »častno stražo« mladega Menelika m Fatumate podvojiti na osem kolonialnih vojakov. Bergaminiju pa je le uspelo, da je večkrat neopaženo govoril z Me-nelikom, dočim ja Azzano ostal v Džibutiju, da bi odvračal pozornost guvernerja. Nekega dne je dospel neki kolonijalni major pred Menelikovo kočo, zagledal je tam vse štiri senegalske stražnike v spanju, zatulil je nanje, jim diktiral kar na licu mesta štiri dni zapora, nato pa jih je pozval, naj spremljajo njega in Menelika do pristaniška. Tam je čakala majhna jadrnica, ki so bili v njej neki Somalci. V zadnjem trenutku je prišel mimo neki francoski kolonialni častnik, spoznal takoj, kaj se tu dogaja, oddal je več strelov s samokresom v zrak, da je alarmiral posadko v Tadžuri. Dozdevni major — bil je Bergamini — je ročno skočil v jadrnico in odplul, Menelik je ostal v Tadžuri. Osem dni pozneje so lovci na bisere našli Bergaminiievo truplo in razbitine njegove ladjice ob skalni obali malega otoka Mešija. Proti Azzanu ni mogla francoska policija poduzeti ničesar, manjkali so dokazi. Zadovoljiti so se morali s tem, da so ga iz- gnali. Baš pred nekoliko tedni je tudi njega doletela tragična smrt. Angleška varnostna služba na Malti ga je zalotila prt fotografiranju utrdb La Valette. Pri aretaciji je hotel baje pobegniti in so ga ustrelili. Od tistega Bergaminijevega poskusa je bilo še mnogo drugih poskusov, da bi ugrabili mladega Menelika, Italjani bi mladeniča, ki je baje slaboumen, in njegovo mater lahko s pridom uporabili za svoje namene v Abesiniji. Angleži skušajo to preprečiti z vsemi sredstvi, drugi bi pa radi imeli Menelika zavoljo tega v svojih rokah, ker bi imeli potem pri pogajanjih s Hailejem Selasiejem za koncesije lažje stališče ... Toda franc. guverner je na straži. Francija si želi čim hitrejše likvidacije abesln-skega konflikta in ne bi rada brez potrebe prilivala ognju olja. Sicer je baronici Wol-zogenovi uspelo, da je navzlic strogim čo-vajem prispela do Menelika toda slaboumni mladenič ni hotel ničesar vedeti o njenem predlogu, da bi jo spremljal v Arabijo. Ko je hotela drugega dne zopet obiskati njega in njegovo mater, ji je še bolj pomnožena senegalska straža dejala, da je Menelik bolan. njegova mati pa. da obiskov ne spreiema. Se isti dan ie nato guverner s posebno odredbo izgnal celo vrsto sumljivih oseb. ki so se potikale po Džibutiju in tam okrog. A 1; na je izgnal vse. ki šneku-Trs-to na sina Lidža Jasuja, je drugo vprašanje. Moderna hiša v Ankari, ki združuje značilnosti Orienta in stavbarske odlike modernega sloga Kak©? v «, Idiotu" Roman Dostojevskega v življenju — Morilec preživel štirinajst ur tik trupla svoje žrtve V pretresljivem zaključnem prizoru Dostojevskega romana »Idiot« prebije Rogožin, morilec svoje ljubavnice, več ur ob truplu umorjenke. Ta prizor ki ga je izumil največji psiholog ruskega slovstva, se je te dni skoraj v vseh podrobnostih odigral v neki družini ruskih emigrantov. Junakinja te ljubezenske tragedije ni spadala več med najmlajše, štela je že 55 let. To je bila ga. Antonieta Kačalova, dama iz ruskega plemstva. Že pred vojno je naložila svoj denar na Francoskem, kar ji je omogočalo, da Je v emigraciji živela brezskrbno življenje. Navzlic svojim letom je imela številne oboževalce, med njimi 42-letnega Aleksandra F. Nekega dne je našla sobarica še vedno lepo in postavno ženo umorjeno na divanu v salonu. Poleg nje je sedel nepremično, s samokresom v roki, nje prijatelj F. Sobarica je stekla v grozi iz sobe. Zunaj je še zaslišala strel. Ko se je pojavila policija. je bil F. mrtev. Zdravniški pregled je pokazal, da je bil moral prebiti najmanj 14 ur poleg trupla, ki ga je bil pokril s cvetlicami. Najstarejša ječa Najstarejša kaznilnica na svetu, Čung— Van. je svoja vrata za vedno zaprla, čeprav je še pred nekoliko tedni čuvala med svojimi zidovi kakšnih 3000 jetnikov. Velika zgradba, katere najstarejši del izvira 5e iz časov pred našim štetjem, stoji v bližini kitajskega meta Haiang—Tana. Najstarejši del je dosegel častitljivo starost 2100 let Sedaj so morali kaznilnico zapreti, ker je čedalje hitreje razpadala in je obstajala nevarnost. da pokoplje pod seboj vse jetnike. Kitajske oblasti so sklenile, da jo bodo podrle, na kar bodo na njenem mestu postavile moderno kaznilnico. Težave z raketami Ameriški profesor Goddard si ne da vzeti vere v njih bodočnost Pred leti je bilo mnogo govora o bliiž-njih izletih na luno s ponočjo raketnih letal. Bili so celo ljudje, ki so se javili kot prostovoljci za prve poskusne vožnje na našo nebesno sosedo. Dstnes so taikšne govorice že precej utihnile. Izumitelj sam, ameriški: profesor Goddard, pa še ni izgubil upanja, da bo lahko uresniči! svojo idejo, in dela z isto vnemo delje kakor prej. Gre sedaj za to, da bi zgradil uporabno raketo, ki bi omogočala vsaj raziskovanje najvišjih ozračnih plasti in sicer usnešnejše raziskovanje nego z baloni. Poskusi, ki jih de'o v tem praven, nikakor niso 'ahki. celo prav nevarni so. Kadar hoče izstreliti kakšno svojo novo raketo, mora odpotovati vedno v pušoavne in neobljudene predele Ze-dinjenih držav. Najbolj primarni se mu zdijo v to nrmen neki predeli Nove Mehike. Svoje rakets izstreljuje z 18 m visofcefla stolpa, ki slliči s krepko železno konstuk" cijo obdanemu vrtalnemu stroju. Z elek-tročnam kontaktrm izvrši sprožriitev iz previdne daJjave 300 m in raketa s-e požene v zrak. Njena začetna hitrost ra-zmertma ni velika, kmailu pa doseže 1100 km na uro. Posebnih uspehov* prof. Goddamd s jimi novimi raketami sicer še ni dosegel, ker še vedno ni našel prave oblike vozilu, ki bi omogočala pri najmanjši teža absolutno navpičen vzlet. Pač pa je motor, ki ga uporablja pri tem, pravo čudo tehnike. Ni še popoin, treba bo še delati na njem, vendar pa daje že danes na vsak kilogram svoje teže po 250 k^ dočim dajejo drugi najboljši lotafekti motorji kcmaj po 2 k.6. na kilogram lastne teže. Zviti milijonarjev dvojnik John D. Rockef eller kot tat Pred kazenskim sodiščem v teksaškem mestu fjoustonu se je moral John D. Rock-feller zagovarjati zavoljo tatvine in ker to ni biilo prvič, so ga zašili za enajst mesecev. Nemški delegati na londonski konferenci Seveda ne gre za najbogatejšega moža Amerike, ki je moral že pred nekoliko leti javno izjaviti, da ni s tem svojim iz-rojenim soi menja/kom v nobenih sorodstvenih zvezah. Tat Rockfefller izvira marveč iz rodbine, ki nima nobenega opravka z rodbino petroiejskega kralja. Ko so pokvarjenega Rockfellerja prviič obsodili, so mu Krezovii svojci ponudili veliko vsoto, če bi hotel svoje ime spremeniti. Toda mož, ikri šteje danes 26 let, je premeten in je vse te ponudbe odkloni!, ker misfi, da bo s svojim imenom zaslužil lahko še več. Tako ne ostane miilijonarakrm Rook-fellerjem nič drugega, nego da si puste svoje ime se nadalje spravljati v zvezo s kriminalnimi dejanji — ali pa da ®c sami odiloai jo spremeniti svoje ime. .. Tri in dvajseti otrok Krovcu Willyju Trennu v Hohensaaterm na Nemškem se je rodil 23. otrok, deklica, ki ji je dal ime HeLga. Mož, ki je v drugič poročen, je imel v prvem zakonu 12 otrok, druga žena, ki šteje sedaj 41 let, mu jih je dala 11. Med otroci, ki so nekateri še v šolskih letih, so takšni, ki sta jim bila pri krstu botra maršal Hindenburg in kancelar Hitler. Trenn šteje 44 let. Aeroplan, ki je prinesel in odložil Hitlerjevo delegacijo na letališča v Croydonu. V ospredju vodja nemške delegacije von Bibbentrop pozdravlja nemškega poslanika pri londonski vladi, von Hoescfta fcftfhim von Bibbenferap (s prekrižanimi rokami t sredini) posluša prevod nr>Joga ANEKDOTA Rudyard Kipling je bil že večkrat umrl papirne smrti, preden je te dni v resnici odšel na oni svet. Prvič je pred petnajstimi leti neki veliki londonski dnevnik priobčil posmrtnico za velikim pisateljem, posmrtni co, ki je bila polna hvale. Kipling je bil naročnik tega lista m js zadovoljno čital to. kar je bil list napisal k njegovi »smrti«. Potem pa je sedel m napisal uredništvu naslednje pismo: »Spoštovani gospodje! Vaš cenjeni list je poročal o moji smrti in dovoljujem si izreči Vam svojo zahvalo za posmrtno ocenitev mojega dela. Ker je Vaša poročevalska služba tako zanesljiva, nimam nobenega razloga, da bi dvomil v svojo smrt. Zato pa boste tudi tako dobri in me boste kot naročnika izbrisali, ker se mi vidi odveč, da U bil po smrti naročen na kakšen list.« VSAK DAN ENA »Nikar se tako ne cmeri, Jure, gospod U bo že kupil drugo banano, čim se pobere {»Vart HmO H. CVETDfi 20 Zadnia stran »Hm — kar ste zdajle reflcfi, ni čisto nespametno. Ujemalo bi se z J ustrnovo tzpovodbo. ki pravi, da mu je moral nekdo ukrasti klobuk in orožje iz garderobe --€ *Nu — zakaj ne bi bil ta nekdo neznanec?« Remec se je tiho zasmejal. »V nečem je pot vaših misli zmotna, dragi doktor! — MiisKite si, da ste saimi neznanec, in mislite si, da ste vzeli igralcu samokres m klobuk in izvršili umor — recimo, zato, da se polastite ameriških vrednostnih papirjev. Tu vidim prvo napako v sklepanju! Odkod naj bi bil neznanec veded, da ima profesor vrednostne papirje v hiši?« »To vam nemara lahiko pojasnim,« je vneto odvrnil dr. Potnik. »Saj se spominjate, kaj nama je rekel dr. Moravec. koncipijent pri dir. Šolarju: da je profesor nujno potreboval te papirje — tako nujno, dia so mu jih morali še tisto popoldne s slom poslati na dom. — Zakaj jih ne bi bH pourebova! za neznanca?« Komisar je zamišljeno pogledal v tla. Nato je odločno zmajaj z glavo. »Samemu sebi oporekate, prijatelj! Ce bi bili profesor res potreboval papirje za neznanca, bi jih bil ponreboval zato, da mu jil1 izroči! Čemu bi M torej polnočnemu gostu umor _ zaradi nečesa, kar mu je bilo tako in tako namenjeno? — Ne, doktor, tako preprosta stvar ne more biti! — Drugi razlog, ki ga imam zoper va- šo teorijo, ras bo nemara, Se bolj prepričal, da se motite! — Ce bi bil tore» neznanec res morilec — ali me bi bUo od njega ve Inka predrznost, da išče baš Marka Justina — in še z izgovorom, da mu ima povedati nekaj važnega o stričevi smrti? — Noben človek z zdravo pametjo ne bi stani tega!« Remec je govoril tiho in prepričevalno. Videt je bilo, da bi rad prepričal spremljevalca, in to se mu je menda posrečilo. Doktorjeve črte so dobile nekam razočaran izraz. »Prav imate,gospod komisar! Močno sem se ušteli Vidim, da natjimega neznanca wi moči resno doližiiti dejanja.« Komisar se je nehote tiho zasmejal. »2e spet ste prenagili, gospod doktor! Tega nakakor nisem ho tel reči! Hotel sem vam le pokazaiti, da sum zoper profesorjevega polnočnega gosta ni dovolj močan, da bi smela na njegov rovaš zanemarjati drugotne sledove. Jaz postavljam nad tega neznanca enako velik vprašaj, kakor nad Marka Justina!« Zamišljen molik je prekinil razgovor, šele čez nekaj trenutkov je doktor izrekel vprašanje: »Torej mislite, da je igralec umoril svojega strica?« »Tudi tega nisem rekel!« se je malone jezno uprl komisar. »Gotovo je samo toliko, da ve Justin o vsej stvari več, kakor hoče priznati. Celo to bi trdil, da mu morilčeva osebnost ni popolnoma neznana — če namreč ni saim morilec. Njegovo čudno vedenje si morem razlagati samo tako, da pozna pravega storilca, aili vsaj misla. da ga pozna, m ga skuša prikriti!« »In kdo bi bil pravi storilec?« Komisar si je počasi drgnil široki podbradek. »Spomnite se izdajalskega zloga »Mar«, s katerim se končava vpus na zadnji strani dnevnika! Še nekaj ljuda je, doktor, ki bi bito moči spraviti njih imena v zvezo s tem zlogom! Justinova sestrina in tako rekoč zaročenka ja Marja Labodov®! Tudi ta je bila zapletena v spor za ameriško dediščino. Gotovo je bila tudi ona jezna na profesorja, ker ji je branil možitev z bratrancem ;n ji trmoglavo nasprotoval zastiran dediščine, brez katere se nista mogla poročiti!« »Torej menite--?« »Vsekako ni izključeno, da ima pol tej zadevi prste vmes... Doktor!« Komisar se je sredi stavka razburjen prekinil in stisnil spremljevalca za komolec. »Tamle — poglejte — Pri odrskem vhodu — če govoriš o volku--« Dr. Potnik je bil že zagledail žensko postavo tik zraven malih vrat na oni strani ulice. »Ali je — ?« »To je Marja Labodova!« je pokimal Remec. »Nn — saj bomo videla---« Ko je Marko Justini z lahnim letnim površnikom na roki in s cigareto v kotičku ust skozi odrski vhod zapustil gledališče, mu je Marja smehljjaje se stopila naproti. Hlastno jo je prijel za čvrsto ročko. »Lepo je, da si prišla pome, dekletce!« je rekel, a Marja ie tako« začutila, da mu drhti v glasu rahel nemir. Mislil sem že na to, da bi potem šel k tebi. — Kako je — kaj ukreneva nocoj?« Lahna nervoznost njegovega vedenja ji je tako; zbodla v oči. Zdelo se ji je, da je rekel te besede samo zato. da bi za njfarri skril svoje misli Marja mu je vprašujoče pogledala v obraz. »Tako čud en si nocoj, Marko! Ali se ti je zgodilo kaj neprijetnega?« Tonk JI IO. 19X — »Neprijetnega*« Skoraj * * rameni. »Da — mak) je manjkalo, da me toso zapri. Komisar Remec vsekakor ne skziva, da me jtna na sumu«. Nenaden slrah je zažarel dekletoi v široko odprtih očeh. , . ,. »Torej vendar — « To je bik> v*e, kar je rekla. Marko Justin ie počasi pokimal »Komisar je dognal resnico o samokresu — in si jo seveda razlaga tako, kakor je zame najslabše! — Ecttno, kar me je še rešilo, je btio to. da .je prišel neznanec —« »(Kakšen neznanec?« . ^^ »Saj se spominjaš moža, ki naga je snoči srečal na Wilsonovi cesti? — T&stega, vež, ki me je poprosil ognja — da bd si prižgal cigareto? — Nu, vi-dertt je, da ga spravlja, komisar v nekakšno zvezo z umorom. — In morda ne čisto po krivici, zakaj še prejle sem dobi od neznanca ptsmo. r katerem mi sporoča, da mi lahko pove resnico o profesorjevi smrti. — Na žalost nisem utegnil ix njegovih ust ničesar zvedeti Komisar je prišel vmes — in mož je v zadnjem Pot mladosti«. Igra je v treh dejanjih z epilogom in je v celoti kakor pravljica. Profesor verouka na naši gimnaziji uživa velik ugled, živi z duhom časa in se zanima za vse nove pojave Zelo rad se kreta v družbi mladine, da spozaia njeno dušo. V tem smislu je tudi napisal svojo igro ter nas v prvem dejanju popelje v družbo nedolžne mladine, ki se igra žogo ter išče duševne igre ter zanima tudi za filmske igralce izmed katerih si izbere kot ljubljenko Marto Eggert. V drugem dejanju nas že popelje v resnejše življenje, kjer se bije socialni toj, boj za obstanek. Ono brezskrbno mladostno življenje se razblini. V tretjem dejanju pa nam razglablja filozofski princip verskega duha V epilogu se vse te misli, združijo Igra je številne gledalce, ki so gledališče spet napolnili ,v splošnem zelo zadovoljila, saj jo je igrala naša mladina z vervo in zanosom. Občinstvo je avtorja poklicalo na oder. Igra se ponovi drevi. j— Kine predvaja v sredo ob pol M. m pol 21. uri ter v četrtek ob 20. mri film >Melodija srca« z Romanom Novarrom. Predigra Merkurjev tednik. ★ SREDIŠČE OB DRAVL Ne Jožefov© je priredil žeJeznačareki pevski zbor iz Ga-kovoa v prostorih gostilne g. Lepšine pevski koncert, ki je uspel nad pričakovanje. Čeprav je zbor še mlad, saj obstoji šole neba/j mesecev, je vendar dosegel pod vodstvom svojega agi&nega pevovodje postajnega načelnika g. Pirkmajerje že lepo vnši-no. Za uspeh, ki ga je ambiciozna zbor dosegel, m« gre vse priznanje, s katerim naše občinstvo tudi ni štedilo. Čestitamo vrlimi Caikovčanom, predvsem njihovemu vodji postajnemu načelniku g. PiT-kmajer-ju, ki se je mnogo trud«, da je dosegel zbor v razmerno braitkem času to vušino. Po koncertu se je razvila animirana zabava in tudi plesa željni so prišfa n« svoi račun Zelo nas bo veselSo, ako bomo mogili Cakovčane kmalu spet pozdravita v naši sredini Naše gledališče DRAMA Torek 24.: Tuje dete. Gostovanje v Celju. Izven. Sreda 25.: Tuje dete. laven. Oene od 16 D4n navzdol. Četrtek 26.: Sdromakovo jagnje. Red Četrtek. OPERA Torek 24.: A propos, kaj defta AnftteJ Red Sreda. Sreda 25.: KavaJir z rofto. Premiera. Iz. ven. Oetztefe 26.: Carmen Red R Petek 27.: Pot ofcoM sveta. Red A. Mariborsko gledališke Torek, 24. ob 20: Siromakovo jagnje. Red A. Premiera. Sreda 25- ob 15: Cigan baron. Zmžane cene Ob 20. Kariera kanclista Win-ziga Globoko znižane cene. Zadnjič." Debitirala bo Tita Veljakova. Najslajša in najboIfSa kreplkia pijača je B E R M E T - VINO, črnina Is Fra&ke gore, Sremski Karlove* — Gostilničarji nudite to ftpecijallteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinko v, Sremski Kariovci. Fruška gora. ZA MOŠKE OBLEKE Nudimo veliko izbiro kamgarna v najnovejših modnih desenih od 78.—. športne ševiote trpežne v vseh barvah od 80.— naprej, polvolno za fantovske oblekce Sir. 140 cm od 28.— naprej, trpežen loden za lovske in športne obleke, blagove za modne hlače, pumpariee, jankerje, Gabardine sa trenčkote kakor tudi vsakovrstno blago za moške podlage i. t. d. po jako nizkih cenah. F. I. GORICAH, Ljubljana Oglejte si brezobvezno pri SV. PETKA CESTA 29. »JUTKl> 5T 7TT ■ 8 —m. WB CENE MALIM OGLASOM Po 60 par aa besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •tožb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.-—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f|?M 1 . „ odgovor, priložite vali V ZllflHlKaH Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj mmVflii, odroma jih je vposlati t pismu obenem s naročilom, al pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. HJd42, sicer so zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam ie muiiipaliMlgrini pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tfičoča s« i»h oglasov, fe naslavljati na s Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Službo dobi Beseda 1 Dtn. davek S Din 9 Din. ilfro «11 dajanje naslova NajmanjSI tneael n ot» Natakarico mlado, simpatično, izvežba-do, sprejmem takoj ali pozneje. Služba dobra in stalna. Dopise e sliko ali pa osebno predstaviti: Hotel ■ftiglav. Sevnica. 0582-: Mlajšega odvetnika sprejmem t skupno pisar nSko režijo. — Dr. Lov renčii. odvetnik. Ljubljana 9446-1 Gospodično »govorno in reprezentativno, ta obiske privatnih strank t Ljubljani, iščemo Ponudbe pod šifro »Nikaka prodaja« na ogl. odd. Jutra. 681)4-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, vojaščin« jmoetega, iSčem. Hrana in i>t»n »vanje v hiši. — Ivo G-jcrin. Kasnoik. 6832-1 Trgovski pomočnik Špecerijske stroke ter d-e-šžeinih pridelkov, agilen, pošten, prikupljiv, s finhn na »topom, bi ima veselje do potovanja, vojaščine prost, ne nad 25 let star, dobi mesto. Kavcija ali garan <»ja potrebna. — Nastop 1. aprila. Ponudbe in reference je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Agilen pomočnike. 6831-1 Uradnika (eo) kateri vloži proti 6% obre-8tam 10—'12.000 Din gotovine, sprejme vel«podjetje za odgovorno službo. Početna p4eča 1000 Din in prometna premirja. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Takojšen nastop«. 68944 Zelo spretnega risarja (i»v. starejšo moči, ižče za pol dnevn o zaposlitev atelje KLEIN, Ljubljana. Subiče-va 3, dvorižče. 68S5-1 Službe išče Beseda 1 Dtn. lavek S Din. ia Hfre aH dajanje naslova 5 Din. Najmanj« tnesi k 17 Din. Prvovrstna krojačica se priporoča na Aoim m šivanje plaščev, kostimov in o't>Mk — po nraki ceni. Florjanska 9/M nad. 6823-2 Mlado dekle pridno in pošteno, vajeno vsega hišnega dela in do-b^e kuhe, išče službo. — Naslov v vseh poslo-valni-euh Jutra. 0860-3 Brivski pomočnik mlad. išče službo sa takoj. Drevšnik Anton, Ruška cesta 36, Maribor. 0833-2 CVajenci (Ge) i esej a I Oin lavek * Din. a\ ilfro ali dajanje jaslova > Dla NajmanjSI -nesek 17 Oin Razprodaja Zairadi selitve poceni naprodaj vsa žlahtna drevesa, vrtni-ce, lepotic je — dnevno na Šentjakobskem tfgv m Rožna dolina X/1S. 68H1-6 beseda I Din davek j Din. ta ilfro ali dajanje aslova 5 Tin NajmanjSI tne«<"fc n Oin Radio aparat 5 cevni, prodam za 2.500 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tre. 6838-0 Dragocenosti BesedL 1 Din. davek 5 Oin. ta ilfro aH dajanje naslova 5 Din NajmanjSI tnecrfc 17 Dla Vsakovrstno zlato kmraje no najvISjlb cenah Cerne . juvelii Ljubljana Woltova aHca 3 Beseda I Din. lavek jr v sa iifro ali dajanje naslova 5 Oin Najmanjši tn"*eb 17 oh Prodam več oblek dobro ohranjenih. Med ti. in 16. uro. — Dalmatinova 7/m. 6824-HB Kapital Beseda 1 Din. davek 3 Dto ta iifro al) dajanje naslov; < Din NajmanjSI cnesek «7 Din Knjižico Ljudske posojilnice v Oelju za Din 14.000, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 1(4*. 6817-1/6 Pohištvo Beseda I Din. lavek 1 Din. ta iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Vsakovrstno pohištvo izdeluje po te-stnih in danih načrtih ra zajamčeno suhega lesa po najnižjih cenah tvrdka Ignac Repše, Ljubljana, Dvorni trg št. 1. Stalna zaloga najmodernejšega pohištva. 6859-13 umu Beseda I Din. lavek i Dir ta iifro ali dajanje naslova Oin NajmanjSI roes»k 17 Din Jahalnega konja deloma sa vprego, kupiim. Ponudbe s ceno na: Logar, Luče. 6816-27 Avio,ifidto Beseda 1 Din, davek 3 Oin, ca šifro ali dajanje oaslova Din. NajmanjSI tnesek 17 Dla. Tovorni avto dobro ohranjen, 1 ki pol tonski, zamenjam za osebni eventuelno istega prodam. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod šifro »Pra^r ugodno«. 6617-10 A Beseda 1 Din, lavek 1 Din, sa iifro ali dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSI znesel. 17 Din Brivski vajenec ki se je že učil 16 mesecerv-išie mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6832-41 Učenke za kuhanje sprejme brezplačno Hoted »Rokan«, Selce, Hrv. Primorje. Ponudbe s sliko. 6815-44 INSERIRAJ V „ JUTRU" Beseda 1 Din. davek i Din. ta Šifro ali dajanje naslova Oin. NajmanjSI tnesek 17 Dta. Kolesa pomiki jena in kromirana, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Stara kolesa jemljemo v račun. Nova trgovina, Tyrševa 36. 0838-14 Beseda I Din. davek 3 Dtn. is Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Ota Knjigoveški stroji nekateri povsem novi, za spopolnitev že obstoječih knjigoveških podjetij ali pa za opremo popolnoma samostojne večje knjigove« niče. pod ugodnimi pogoji naprodaj. Vprašati treba pismeoo. pod značko »Moderna knjigoveznica« na ogl. odd. Jutra. 6177-29 U. Th. Rotman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 100 Pozdravljanja ni bik) konca ne kraja; kapitana sta se navdušeno tolkla po hrbtih hi stresala drug drugega za ramena. Kapitan parnika je povedal, da se vrača iz Južne Amerike. A njegova prisrčnost ie zdajci spomnila kapitana Kozostrelca nekoga drugega, namreč profesorja Vodica. MoJ Bog, tega siromaka je bil čisto pozabil! Vse denarne zadeve terjatve » hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne pa. pirje (Vojno škodo) Nakup in prodaja Izvede razne kompenza. cije plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami tn t gotovino Izposluje in vnovčl vse hranilne knjižice takoj v gotovini ln hra ailne knjižice na varno vknjižbo na meseč. no odplačevanje v go. tovinl v polnem znesku ln jamstvu Vlagatelji in dolžnim Obrnite se v gornjih zadevah na spodnji na. slov Zanesljive nasvete glede nakupa prodaje in naložbe kapitala Vam daje brezplačno ln jam čl za strogo solidno iz. vedbo v vseh poslih. Alojzij Planinšek, ban. čna poslov. pisarna Ljubljana Beethovnova ulica 14.-EL telefon 35.10. 6249-16 eteseda I Din. lavek i Otn ta iifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Ota. Pisarniške prostore oddam skupno ali posamezno društvom, takoj. — Gena nizka. Na razpolago dvigalo in sejna dvorana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za pisarno«. 0433-lfl Razna Beseda i Din davek . Dm. ta Šifro ali dajanje naslrva 5 Oin. Najmanjši *n»'ek n oin. Telefon 2059 Suha drva, premog, jL ttarbopakete # ^ dobite pri 1. POGAČNIK Bohoričeva oL SI 5 HIKMiOtllO ŠUNKO v škatli 1 in % kg, dalje 2 škatli hrenovk in 9 škatel raznih finih mesnih konzerv, skupno 4 m % kg Vam pošlje do Velike noči po reklamni ceni 79.— Din po povzetju, ali nakazilu denarja v naprej 5 Din ceneje, številka našega računa poštne hranilnice je 52.657 — franko vsaka poštna postaja, tvrdka HERZ & SIN, tovarna salam in mesnih konzerv, Banatsld Karlovac Beseda I Cin, davek S Dtn •• iifro aH dajanje naslov« i Ota NajmanjSI unesel 17 Dta. Posestniki hiš. »U, paruea Ji jjoeeatev ne trudite »e aanu • pro dajo, taupajte se meni, prepričal: se bodete o solidno stl kakor te mnogo imgit. do sedaj. Pristavec Franjo, nakup io prodaja nepremi' nin. Ljubljana. Erjavčeva cesta la — Telefon 33-8: Nasproti iram zledelišča. 73-2*> Prodam zelo ugodno dvostanovanj-sko hišo t vrtom, Se pod Ljubljano, Smarske cesta št. 42. Prevzame se lahko večja hipoteka. Naprodaj lepo posestvo v ljubljanski okolici, s hlevom, podom, velikim vrtom, pripravno tudi za obrt ali industrijo, na knjižice Kmetske ali Mfstne posojilnice. — Več parcel na Selu in Mostah, ugodno naprodaj. Naslov Josip Oražem, Predovičeva o. Selo. Ljubljana. 963(1-20 Sobo odda Beseda 1 Dtn. davek S Din. ta ilfro tli dajanj« 5 Ota. NajmanjSI n Ota Sobo z dvema posteljama oddam. Uporaba vrta. Mesečno Din 300. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 9831-33 Opremljeno sobo v centru poceni oddam takoj ali g prvim. Istotam sprejmem sostanovalca za 100 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6896-33 Sobe išče Mesečno sobo iščem, ki ba jo lahko u