LETO VIII., štev. 154. Poštnina plačana ▼ gotovini. V Ljubljani, v torek, 4. novembra 1924. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168. za telegrame: »Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun št. 13.807. NAPREJ * j*** , - a Stane mesec.. * < Mvilka Din 1-50. 25-— ’ J za inozemstvo • 35-— Oglasi: - Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Letnik VI., štev. 43. Četrtkova »Naprejeva" številka Izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze Stanc letno 60 Din — mesečno 5 Din Lovro Klemenčič: Preko razkola k združenju org. proletariata Uredništvu »Napreja«! Dragi sodrugi! Že pred nekaj meseci sem se obrnil na Vas v imenu onih sodrugov okoli »Delavskih Novic«, ki smatrajo asdruženje organiziranega proletariata v Sloveniji in Jugoslaviji kot prvo najvažnejšo neposredno nalogo. V industrijsko zaostali deželi, kakor je Jugoslavija, kjer je 80% kmečkega prebivalstva, a samo 20% mestnega in kjer je proletarski razred v povoju, a povrh tega še v skrajno slabem gospodarskem položaju, ogrožen od brezposlice in od terorja nekulturnega, verižniškega kapitala, je vendar jasno ko beli dan, da se morajo zavedni in pošteni proletarci združiti v močno politično, enotno strokovno in enotno zadružno gospodarsko celoto. Samo združeni lahko pritegnejo revno kmečko prebivalstvo, ki ima v glavnem istega nasprotnika, k svojemu razrednemu boju proti kapitalizmu, brezzakonitosti, nasilju - in brezdušnemu izkoriščevanju. Za združenje so — razen skrajno fanatičnih, frazarskih, anarhističnih in skrajno desnih, posebno takozva- nih krščansko-socialističnih (klerikalnih) voditeljev — delavci vseh frakcij. Vprašanje je samo, kako to izvršiti, da ne bi bilo združenje samo enodnevno. Že večkrat se je za zeleno mizo razpravljalo o združenju proletariata. Izkušnje pa so nas naučile, da je ostalo vselej samo pri razgovorih. Zato je edino pravilno, da se to vprašanje razpravlja javno v časopisu. Ker Delavske Novice« več ne izhajajo, Vas prosim, da objavite v Vašem listu sledeče članke, ki bodo razpravljali o tem, kako pridemo preko razkola k združenju organiziranega proletariata. Poudarjam organiziranega proletariata, ker prvi predpogoj vsakemu proletarskemu napredku je organizacija. Neorganiziran delavec ali poljedelec je podoben listu, ki je odpadel od mogočnega drevesa, ki ga nese veter na vse strani in ki bo slednjič poteptan v prahu in blatu. Zato je prva dolžnost vsakega delavca in poljedelca, ki stremi za napredkom, da se organizira. Druga dolžnost je, da čita vsaj en proletarski časopis. Prosim vse somišljenike, prijatelje in sodruge, ki so bili zbrani v nekdaj mogočni armadi naše stranke in čitali »Delavske Novice«, da se naročijo na »Naprej«, da premišljujejo, kritizirajo, sami dopisujejo v list, da bomo tako s skupnim naporom in delom dosegli veliki cilj: združenje organiziranega proletariata. Uredništvo »Napreja« pa prosim, da naše sodelovanje gostoljubno sprejme ter natisne sledečo serijo člankov, ki so vsi v organični zvezi med seboj in ki razpravljajo najbolj pereče sodobno proletarsko vprašanje: združenje proletariata. PREKO RAZKOLA K ZDRUŽENJU ORG. PROLETARIATA. (Proti oportunizmu in pučizmu.) Uvod: Kako moramo razpravljati o vprašanju združitve. 1. Kako je prišlo do razkola jugoslovanske socialno demokratične stranke leta 1920? 2. Ministerializem prakticiran potom pučizma. 3. Kaj je dovedlo do razkola in slabosti komunistične stranke v Jugoslaviji? 4. Razpad Socialistične stranke delovnega ljudstva leta 1923. 5. Vzrok drugega razcepa socialistične stranke Jugoslavije. 6. Propast Neodvisne delavske stranke. 7. Zakaj so razpadle strokovne organizacije? 8. Kaj nas učijo porazi in zmage v zadnjih šestih letih? 9. Neposredne naloge zavednega proletariata v Sloveniji in Jugoslaviji in na katerih temeljih mora biti zgrajena združitev proletariata. Ne samo vsak proletarec — to je njegov lastni interes — temveč tudi vsak napreden inteligent in vsak, kdor se zanima za politiko in socialno vprašanje, mora premišljevati o teh predmetih. Smatram za svojo socialno dolžnost, da razpravljam javno o teh vprašanjih ter da sporočim svojim tovarišem in vsem, ki se zanimajo*za to vprašanje, svoje skušnje in poglede, ki sem jih pridobil v letih po prevratu, ko so me razmere in tovariši prisilili, da sem opravljal odgovorne težke posle kot tajnik stranke, urednik lista in član centralnih odborov. Če bi s tem dosegel, da se med apatičnimi proletarskimi masami zopet zbudi zanimanje za njihove lastne interese in napredek, bo s tem moj trud bogato poplačan. Preko razkola k združitvi proletariata! Preko porazov k novim zmagam! Uvod: Kako moramo razpravljati o vprašanju združitve? Nasloniti se moramo na tradicijo socialističnega pokreta. Brez osebne mržnje in osebne politike. Uvažiti moramo vse skušnje zadnjih let, učiti se iz porazov in zmag, priznati napake in iskati njihove vzroke in bistva, da jih ne ponavljamo. Pregled organizacij SSJ in KDZ od aprila 1924 do septembra 1924 (vpoitevajo se samo člani, Iti so plavali prispevke, In organizacije, ki so obračunale pokrajinskemu tajni tvu SS1 in KDZ v Krškem (od 9. XI. 1924 zopet v Ljubljani). a» •» 1 m c -o § S Stalna štev. Organizacije š r— E *-1 a S j S 5 S *w s 1 n gs i! Rednih članov je bilo Zamudniki Prispevki teh zamudnikov 1924 v mesecu IX. rednih članov • Izmed teh članov so zadnji mesec plačali po Din Pokrajinsko tajništvo ie prejelo: •» JS CS s <*> ■£ progres. davka 1924 skupa) Poipr od {Imi IV. V. VI. VII. VIII. Din p 2 3 4 5 6 8 10 12 15 20 25 30 40 50 75 100 n?d 100 Din P Din P i i Bizeljsko 20 20 20 20 — — — 23 23 . _ 32 20 i 40 2 51 Brežice 6 — — 11 11 12 10 1 1 40 11 7 i 1 l i — 1 53 20 4 83 3 3 Celje 13 i 44 47 54 52 52 8 11 20 50 42 — — 6 1 1 i — — — 97 30 1 94 4 4 Centrala 11 4 25 27 18 25 28 — — — 23 15 5 — — 1 — — — — i i — — — — — — 74 20 3 22 5 6 Črna I. 11 5 147 130 135 108 116 — — — 125 111 7 2 4 1 — — — — — — — — — — 196 70 1 57 6 7 Črna 11. 9 — 51 94 94 91 94 — —. _ 83 72 10 1 124 60 1 50 7 9 Globoko 2 1 — 30 30 331 33 — — — 33 33 -. — 46 20 1 40 8 10 Gorje 4 2 & 11 14 9 19 2 4 20 21 10 9 1 1 — — 39 20 1 86 9 11 Hrastnik I. 2 7 34 34 — 34 22 29 40 60 31 22 2 3 1 1 1 l 1 66 50 2 14 10 13 Jesenice 7 3 26 21 29 26 24 10 22 40 26 14 2 1 7 1 1 — — — — — — — — — 4 62 30 2 39 11 15 Liboje — — 15 — 16 13 20 — — — 17 17 — — — — — — — — — —- — — — — 23 80 1 40 15} 16 Litija — 14 —■ 12 13 — • —. — — — — — — — — — — __ — — ■ — : — — — — — — — 13 17 Ljubljana 7 3 13 15 11 15 lol — — — 17 11 — — 1 — 1 — —'• 2 l — — — 1 -r- —•" — 94 50 5 55 14 18 Mežica 13 1 62 44 45 52 60] 1 3 50 48 25 10 7 4 1 1 — — — — — - — — — —. 102 20 2 12 15 19 Mislinje 2 1 4 4 4 4 4 — — — 4 4 - — 5 60 l 40 16 21 Sv. Peter p. Gor. — — — 5 2 4 2 6 8 40 4 4 o 60 1 40 17 22 Skale 4 3 66 58 ■ — 01 <51 — — — 61 58 — 2 — 1 — — — —- - — — — — . — — — — 91 — 1 49 18 23 Škofja vat — — — 6 7 6 9 15 21 — 4 4 — 5 60 1 40 19 24 Šoštanj — — 38 37 35 34 34 — — — 34 20 7 1 — 2 2 2 79 10 2 32 20 25 Štore 6 2 50 46 44 46 47 — — 45 43 — 2 1 65 80 1 46 21 26 Tacen 1 — 18 10 — 15 14 — — — 8 7 — — — _ 1 — — — — — — — — — — — — 15 •10 1 92 22 27 Trbovlje 21 5 124 122 123 116 — 84 140 — 50 40 9 1 81 90 l 61 23 28 Velenje 7 5 50 63 67 70 85 — — — 87 RO 1 4 1 l — — 3 137 20 1 67 24 29 Videm-Krška 13 6 13 13 17 20 20 — — — 19 10 3 1 1 1 2 1 49 — 2 62 26 30 Vrhnika 5 2 20 20 22 22 23 — — — 24 20 2 1 — — — — — l — — — — — — . — 1 49 — 2 13 26 31 Zabukovca 4 — — 21 — 12 14l 3 4 20 10 6 2 21 70 2 17 27 J Zagorje — — 5 3 4 — — 5 12 GO 3 3 6 30 2 10 28 33 Zg. Šiška — — — 6 & 4 9 — — — 11 10 17 60 1 60 29 34 Gorica pri Mar ib. — — 26 29 30 27 29 — .— — 29 29 40 60 1 40 30 35 Cirkovce pri Mar. — — — 11 — 11 — 19 26 60 — 31 36 Lesce — — 19 — Iti 13 — 4 7 70 32 37 Pragersko 1 — 28 33 37 44 44 — — — 44 42 69 30 1 67 33 38 PiSece 34 39 Sikole pri Marib. — — — 9 — e — — — — — — — — — — — — — — — — — — — —- — — — 36 40 Ponikva — 7 4 4 — — — — .— — : — — — — — — — — — — — — — — — 36 41 Sv. Lovrane n.Poh. 6 S — — 13 16 19 — — 19 16 1 1 — - 34 30 1 73 Vseh rednih članov 163 63 883 980 916 1046 980 187 303 80 964 796 74 28 29 7 9 11 3 2 2 1 l 2 ; 12 178T 80 1 86 Procreslvni davek zamudnikov 303 80 Zamudnikov .... 600 104 264 80 187 pristopnina 12 — Vseh članov skupaj 1383 1064 1179 118« 1107 Pokrajinsko tajništvo je torej prejelo v tem mesecu 2103 60 Po prevratu, po razpadu avstro-ogrske monarhije, se je mnogo spremenilo. Na te spremembe v Sloveniji ni bil nikdo pripravljen, niti buržu-azija, nitf proletariat. Par desetin in-teligentov, ki so že leta 1913. slutili izbruh svetovne vojne in njene posledice, so bili razkropljeni daleč po svetu in niso mogli vplivati na razvoj političnih dogodkov, ki so se razvijali zelo naglo. Slovenija je namreč čez noč postala suverena, samostojna država, na čelu s takozvano Narodno vlado. To je bila ena največjih političnih revolucij v zgodovini Slovencev. Dogodek je bil tem večji, ker se je izvršil med svetovno vojno in na zemljišču vojne cone, ko je bilo ljudstvo do zob oboroženo in je imelo v izobilju vojnega materiala. Edina politična stranka v Sloveniji, ki je bila vsaj na papirju, v resolucijah svojih kongresov na to deloma pripravljena, je bila socialno-demo-kratična stranka. Saj je vendar že leta 1909. balkanska predkonferenca v Ljubljani — in balkanska konferenca v Beogradu — čisto in jasno precizirala državotvorni program, h kateremu teži socialna demokracija: Federativna socialistična republika na Balkanu. In X. redni zbor jugoslovanske so-eialno-demckratične stranke v Ljubljani, ki se je vršil v času, ko so bili Kristan, Čobal, Petejan, Kopač in drugi še marksisti, je decembra leta 1917 izglasoval resolucijo o političnem položaju, ki pravi med drugim sledeče: :> Pozdravlja zmago ruske proletarske revolucije kot prve revolucije v svetovni zgodovini združenega delavstva tvornic in mest, zemlje in dežele, zveze, ki edino je bila v stanu strmoglaviti carizem in buržuazijo, kapitalizem in nacionalizem obenem. — — Za oživotvoritev tega cilja je neobhodna obuovitev proletarske svetovne, internacionale, ki se doseže le s polnim žrtvovanjem vseh proletarskih strank in le v polni vzajemnosti ... ... Zahteva združitev vseh enonarodnih občin in okrožij v enonarodno politično zvezo kot nepretrgano gospodarsko, prometno in upravno celoto s polno pravico sa-moodlocauja v vseh kulturnih, gospodarskih, socialnih in upravnih zadevah; zahteva združbo teh samoupravnih narodno - gospodarskih enot v federativno, adrijansko-do-navsko-sudetsko državno zvezo kot prirodno prometno-gospodarsko narodnostno in poli-tično-državno celoto, s polno pravico samo-odloeevanja na zunaj in na znotraj združenih narodnosti ter z odpravo tajne diplomacije. Stoji na resoluciji od novembra 1906 jugoslovanske (balkanske) konference ter izreka vnovič kot cilj jugoslovanske social-demokratične stranke ustanovitev samoupravne kulturne, gospodarske in politične celote vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na sklenjenem gospodarskem ozemlju. ... kon-fiscirano... Pozdravlja pa vsako resno delo in stremljenje za uresničenje tega cilja. Uvideva edino pot v dosego tega cilja 1. v demokratizaciji v,se občinske, okrožne in državne uprave, ‘2. v vzpostavitvi internacionalno združenega proletariata avstro-ogrske državne skupine ne glede na narodnosti in dežele po načelu polnega samo-odloŽevanja posameznih narodnih skupin. Izraža z vso silo klic po sklenitvi stalnega in pravičnega miru ter brez zmagovalcev in premagancev, miru, ki mora priti le po načelih ruske proletarske revolucije; brez aneksij, brez kontribucij — s samoodloče-vaniem narodov; radi tega vidi 1. v zmagi entente imperialistično poseganje Italije preko Adrije na Balkan in s tem zaviranje svobodnega, kulturnega gospodarskega in političnega razvoja adrijan-sko-balkanskih narodov. — — — —------------ Jugoslovanska social-demokratična stranko je zastopnica delavskega ljudstva, ki tvori nje jedro in moč. Zategadelj mora biti vsa notranja organizacija in taktika oprta na delavsko ljudstvo. Stranka pa je tudi realna in splošno politična. Stoji na stališču razrednega boja. S tem poudarja, da je delavstvo oni faktor, po kojem se doseže poln demokratizem ... ... V lastnem političnem, strokovnem in gospodarskem oziru pa zahteva delavstvo polno samoodločevanje .... Komaj leto dni po sprejemu te resolucije je bila naša socialno-demo-kratična stranka naenkrat postavljena v prekrasni položaj ustvariti jo na delu, v življenju. — To bi tem lažje storila, ker so ljudske množice bile razjarjene na vse naše meščanske in malomeščanske (klerikalne) stranke, ki so med petletnim mesarskim bratomornim klanjem hujskale na vojno in izžemale ljudstva Stranka je torej imela za seboj celokupno delavstvo in simpatije večine slovenskega ljudstva, ki je gledalo v ustvarjanju socializma edino garancijo miru, rešitev agrarnega vprašanja in povzdigo splošnega napredka, gospodarskega in kulturnega. V izvrševalni odbor stranke so bili na kongresu izvoljeni: Anton Kristan, J. Petejan, V. Zore in Marcel Žorga, za kontrolo Zupan, Iglič, Zugwitz — za Gorico Tuma, za Trst Anton Jernejčič, Josip Kopač, za Štajersko Sit-ter. Za vso politiko od 1917. leta do XI. kongresa (o Vseh svetih l. 1919) nosi ta izvrševalni odbor polno odgovornost. Izvzeti moramo sodruga Antona Jernejčiča iz Trsta. Ta je bil v Trstu in ni mogel na žalost imeti nobenega vpliva na politiko izvrše-valnega odbora. Kot zastopnik visoko razvitega tržaškega industrijskega proletariata bi s. Jernejčič gotovo ne dopustil, da so se v odločilnih trenutkih pozabila vsa načela strankinega programa. Tudi s. Etbin Kristan je bil v Ameriki. Politiko stranke je vodil po prevratu v glavnem Anton Kristan pri najožjem sodelovanju Albina Prepeluha (Abditusa), sedanjega voditelja avtonomistov oz. S. R. S. Vsak političen otročaj ve, da mora vsaka stranka, kaj šele socialno-de-mokratična, proletarska, v važnih momentih, kjer se s temelja spremeni strankina taktika, sklicati izreden občni zbor in posvetovati se z delegati stranke in delavskimi zastopniki o spremembi taktike. To nalaga tudi strankin pravilnik. Tega izvrševalni odbor ni storil. Začela se je prakticirati ravno v momentu, ko je bilo najbolj potrebno postopati demokratično, v zgodovinsko važnem momentu, ... osebna politika. Za zeleno mizo je par oseb reševalo o najusodnejših korakih daleč proč od delavstva, še dalje od ljudstva, na sramoto slavne tradicije slovenske socialne demokracije. Za zeleno mizo so se vsedli člani izvrševalnega odbora skupaj z zastopniki buržuazije in kapitalistov, skupaj z vojnimi hujskači klerikalci in sestavili takozvano Narodno vlado, oligarhijo v najslabšem pomenu besede. (Dalje prih.) Op. ur. Kakor je s. Klemenčič spoznal, da je treba proletariatu organizacije in da bomo proletariat zedinili le potom javnosti, kjer ne bo mogoče zahrbtnih spletkarij, tako bodo tem nazorom sledili tudi drugi zavedni delavci iz zdaj še nasprotnih taborov in iz čakavstva. Javna debata bo strnila vse zavedne delavce v eno samo, močno in neomajno organizacijo. Nekaterim nekdanjim naročnikom in somišljenikom smo poslali po naročilu s. Klemenčiča današnjo številko na ogled in v premišljevanje. Da bodo imeli celotno mnenje s. Klemenčiča, jim bomo poslali tudi nadaljevan nja Klemenčičeve razprave. Sodrugi proletarci! Vsi, ki si služite svoj kruh z delom, vsi imate prostor v našem listu in v naši stranki. Obrnite demagogom, pcdkupijencem in provokatorjem hrbet in stopite v vrste zavednih sodrugov, da skupno ž njimi v močnih organizacijah branite svoje pravice in kljubujete reakciji. Širite proletarski tiski Tisk, ki ga vzdržujejo zavedni delavci sami brez • črnih fondov, brez bančnih podpor. Izražajte v njem svoje mnenje in pomisleke. Kdor si »Napreja« ne bo naročil, naj pošlje za posamezne številke, ki jih bo prejel, po 1.50 Din po položnici, ki jo prilagamo današnji številki. Želja po zedinjenju. je splošna, vsaj med delavstvom, ki je nekdaj tvorilo stranko, predno se je razcepila. Zato se o zedinjenju povsod govori. Še več! Tako daleč je že dozorela želja po zedinjenju, da se na obeh straneh naglaša, naj bo zedinjenje brez zmagovalcev in poraženih, naj se združijo dosedanji nasprotniki kot enakovredni sodrugi in naj pozabijo na vse, kar je bilo. Gotovo je to lepa in hvalevredna želja. Toda izvršena ne bo, če bo ostala le želja. Želje in hrepenenja so nas nekdaj združevala, pa, kakor smo videli, preslabo, razbili smo se. če hočemo, da bomo v bodočnosti bolj trdno združeni, bomo morali preiti od želj k dejanjem! Socialno revolucijo bodo izvršile organizacije, toda ne z besedami in obljubami, ampak z izvrševanjem. Ne ta ne ona Internacionala nam ne more prinesti boljše družbe, Pravo Schichtovo-milo z znamko JELENW le bilo, je In bo vedno ostalo najboljše Pri nakupu pazite na ime »SCHICHT" in znamko JELEN"! to moramo sami stvoriti s tem, da začnemo pri sebi izboljševati. »Bodimo prijatelji!« se zelo lahko reče, toda narejenega s tem ni prav nič. Nova boljša družba bo nastala šele, če se bomo naučili skupno delati. Katolicizem nas je učil skupno moliti, socializem nas mora učiti skupno delati. To je težje, pa zato bo tudi boljši uspeh. Od skupne molitve smo imeli le skupno prekletstvo, od skupnega dela bomo imeli skupni blagoslov. Preglejte naš program, našli boste, da ni drugačen od vašega. Spoznajte naš pravilnik, uvideli boste, da vas bo vsestransko zadovoljil. Preštejte naše organizacije! Rekli boste, da nas je malo, toda zraven boste pritrdili, da smo in da nas nihče ne more utajiti. Vstopite v naše organizacije. Mnogo napak in nepravilnosti boste našli v njih, mnogo boste imeli posla s popravljanjem, toda spoznali boste, da je ta pot resnega sodelovanja edina, ki vodi proletariat do zmage. Kriza pri branjevkah. Notranji politični položaj je popolnoma enak, kakof smo ga zadnjič opisali. Niti za las ni napredoval razplet krize, čeprav skušajo vse skupine z vsemi močmi vplivati na nasprotnike, da jih spravijo v malodušje in potem zahrbtno izrinejo. Odločnega, javnega, poštenega boja se ne upa nastopiti nobena skupina, vsaka se preveč boji za svoje maslo. Sicer se pa naš notranji politični položaj rešuje v svetovni politiki. To je nekako tako, kakor se določajo tržne cene. Ljubljanske branjevke sicer lahko nekaj podraže in pospravijo, v celoti se pa le morajo držati svetovnih cen. Tako tudi beograjski intri-ganti še marsikaj »zaslužijo«, marsi-kak »zaslužek«" razdele, da ne pride na dan, in marsikak kompromis še napravijo, da ostane volk sit in koza cela. Toda pri tem gledajo na svetovno politiko ih s strahom ugotavljajo, da bo korupci je konec, pa četudi se še tako dobro koncentrirajo«, četudi si med seboj prav vse grehe odpuste! Kajti svetovna politika gre v pravcu socializma in demokratizma, pa ne počasi, ampak tako hitro, da gospodje ne bodo imeli časa použiti prikorumpirana bogastva! Znano je, da je vsa Pašičeva r tika temeljila na volji »zmagoslavne« Francije. Kar je rekla Francija, to se je zgodilo. In ker je bila Francija najhujša sovražnica komunizma, zato jo bila tudi Jugoslavija. Razloček je bil le ta, da je milostljiva gospa Francija delala s tem sovraštvom dobre zaslužke, uboga Jugoslavija je pa plačevala orožje in redila Wranglove čete! Pašičeve štrene je pa zmešala Macdonaldova vlada na Angleškem in Herriotova na Francoskem. Svet se je začel drugače sukati. Najvažnejše je bilo, da sta obe vladi nastopili za sodelovanje s sovjetsko Rusijo, torej polom za Pašiča in njegove Wranglovce. Sicer imamo Wranglovce še vedno v oskrbi in ne? davno tega je še celo protipašičevska vlada pri vprašanju zaposlenosti tujcev odločila, da veljajo Wranglovci pri nas za domačine. Vendar pa se je treba vsaj malo pripraviti na novi veter, ki piha po svetu. Morebiti tvori Radičev vstop v III. internacionalo tak mostiček? Kajti tu je dana lepa prilika, pobotati se z boljševiki. Saj ni treba, da stori to Pasič sam, dovolj je, da stori to delo njegova stranka, ki ima kot »praktična« stranka vselej po več želez v ognju.. Saj delajo tudi naši klerikalci tako, in če jim bo kdo kaj očital, da so delali proti bolj- ševiltorn in da so še v zadnjeem času izganjali domače delavce, da bi mogli zaposliti Wranglovce, se bodo izgovarjali, da tega niso delali oni, ampak neka druga klika, ki se je »vštulila« med nje enako, kakor nekdaj dr. Šušteršič, v duhu pa da so bili oni vedno za boljševizem, zato da so šli prvi z Radičem, zato da so sprejeli v stranko toliko bivših komunistov, zato da so se v Ljubljani združili v enotno fronto z njimi... No, svetovni veter ni tak, da bi mogli breznačelni demagogi loviti ga v svoje plašče. Razvoj gre tja, da ne bo zmagal niti terorizem boljševikov, niti fraze lažisocialistov, ampak da bo ljudstvo vsega sveta po svojih potrebah urejevalo medsebojne odnošaje v stalnem sodelovanju. Da gremo to pot, kaže velikanski napredek socialistov v naprednejših državah, zlasti v zapadni Evropi. Koliko je tako socialistično sodelovanje vredno, za to imamo tudi že lepe praktične zglede, v najnovejšem času n. pr. gospodarstvo dunajske občine, ki je za 1.1923 v zdaj predloženem končnem obračunu izkazala čistega prebitka okrog 700 milijard avstr, kron (700 milijonov Din). In to brez novih davkov, le z dobrim gospodarstvom ter brez korupcije in nepotrebnih neplodnih izdatkov. Kakšno blagostanje bo šele nastalo, ko ne bo sodelovala le ena občina, ampak ves svet, ko bo sovjetska Rusija sodelovala s socialističnim zapahom. Ali ni za take izglede prav vse eno, kako se rešuje beograjska kriza? Naj bi se ljudstvo rajši bolj bavilo s svojo izobrazbo in s praktičnim vežba-njem za bodoče sodelovanje, ne pa da tako zvesto posluša, kako se te branjevke tam doli kregajo, kako bodo pospravile in ubranile svoje dobičke. Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raj! VOLITVE NA ANGLEŠKEM. Macdonaldova vlada je padla zaradi pogodbe s sovjetsko Rusijo. Ves kapitalistični svet se je tresel pred to pogodbo, ni čuda, če so angleški liberalci začeli misliti na »manjše zlo«, češ, boljše ie, če nam nazadnjaki vzamejo svobodo, kakor pa če nam delavska vlada vzame profite. Tako je Macdonaldova vlada dobila nezaupnico, razpustila parlament in 20. oktobra so se vršile volitve. Liberalci so pri tem tako popolnoma propadli s svojo dvorezno politiko, da ni tega nihče pričakoval, še celo nazadnjaki pravijo, da jim je žal zanje. Dobili so le 41 mandatov. Tudi njih vodja Asquith je propadel. Socialisti so dobili 157 mandatov (za 36 manj bot prej, ko so jih imeli 193), absolutno večino so pa odnesli konservativci (402 mandata, prej 258). Po tem volilnem rezultatu bo prevzela vlado seveda konservativna stranka, ki se bo pa morala čuvati prevelikih iz-prememb v politiki, kakor jo je začrtala delavska vlada! Drugače pojde pri ponovnih volitvah tudi tja, kamor je šla liberalna. V razmerju glasov se namreč vidi, da socialisti nikakor niso nazadovali, ampak prav lepo napredovali- Pri zadnjih volitvah so dobili 4,506.000, zdaj pa 5,502.00 glasov, torej so napredovali za milijon glasov, za celo četrtino. Pri tem jim je pa nasprotna demagogija zelo škodovala, zlasti očitek, da niso odpravili brezposelnosti. Seveda, le nezavedni so šli na tak iim, preudarni socialisti vedo, da se problem brezposelnosti ne da rešiti v par mesecih. Zlasti jim je škodovala tudi ženska agitacija, ki je imela geslo: »Proti vsaki revoluciji!« Ženske so tudi na Angleškem še precej zadaj, ker ni dolgo, odkar imajo volilno pravico in niso še izvežbane v praksi, kako je treba paziti na dema-goške mreže, da se ne ujameš. Tako so šle volit konservativce »za miren razvoj* proti Macdonaldovi »revoluciji«, zgodi se jim pa prav lahko, da izzovejo s svojo militaristično, imperialistično taktiko zaščitnih carin in osvajanja tujih trgov kako novo vojno, dočim jih je Macdonald vodil k sigurnemu miru. Je pač hudo z nevednimi ženskami: ker je Macdonald hotel stvarnega sporazuma z Rusijo, so ga proglasili za boljševika in žene so se ga bale kot samega vraga ... Pa zavednost raste in le po tej je treba meriti proletariatovo zmago. Vsak razsoden človek je moral vedeti, da bo Macdonaldu težko vladati s 193 . poslanci v zbornici, ki šteje 615 poslancev. Podpora kapitalistov ne more biti trajna, ker proti sebi ne dela nihče. Zmaga proletariata mora biti -delo proletariata samega! Razno. Današnji »številki prilagamo polož Jlice. Vsi naročniki »Napreja« in »Ljudskega glasu« naj vpošljejo naročnino takoj. Posameznik lažje pogreša eno naročnino, kakor družba, ki je vezana le na redna plačila svojih naročnikov. »Naprej« nima črnih fondov, niti ne bančnih podpor, zato vršite vsi svojo dolžnost! Le tako bomo gladko premagali težave, ki so zvezane s selitvijo v Ljubljano. Uredništvo je že v Ljubljani. Uprava in tajništvo prideta te dni iz Krškega. Naslov je za vse: »Ljubljana, poštni predal 168«. Položnice ostanejo iste, ka-%or doslej. »Slovenec« je že zopet napisal svojim ovčicam strašen bavbav pred svobodomiselnimi knjigami in časopisi. <3e se širi brezbožno časopisje med katoliškimi Slovenci, so krivi ti katoličani sami, kajti če bi tega časopisja nihče ne čital, bi kmalu izginilo. Ne-odpustno, nedosledno in neznačajno |e, če še veren katoličan čita nasprotno žurnalistiko. Itd. Kar cel članek je napisal o tem. Načelo, da je treba čuti oba zvona, šteje med »prazne, ničeve in puhle izgovore.« Kdor je veren katoličan, to se pravi, kdor veruje vse, kar mu prazni, ničevi in puhli duhovniki v svojih res brezverskih časopisih pod firmo katoličanstva na-trobijo, ta naj se tega drži, naj se da od katoliško židovskega kapitala izžeti kakor citrona in naj čaka na plačilo v grobu. Mi pa, ki ne verujemo katoliškim dogmam in lažem, mi se bomo držali Jezusovega nauka in bomo iskali resnice povsod, tudi pri cestninarjih in Samaritanih in celo pri pa-ganih, to pa tem bolj, ker vemo, da je pri duhovnikih ni našel ne Jezus ne kdo drugi. Kajti resnica beži od vsakega, kdor misli, da ima patent nanjo! Gospodarstvo. Vabilo na izredni občni zbor »Slo-Tge« r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. novembra 1924 ob 10. uri dop. v Ljubljani pri Mraku na Rimski cesti. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva; revizijsko poročilo. 2. Izprememba pravil. 3. Eventualna volitev. 4. Raznoterosti. — Načelstvo. Kdor se občnega zbora sam ne more udeležiti, naj da člansko knjižico tistemu zadružniku, ki bo po najboljši vesti Nastopal idejo »Skupnega doma«, ne pa profitarsko gospodarstvo. Za potrebo, ne za profit! Če se iz tvojega okraja ne bo udeležil noben drug Član »Sloge« tega občnega zbora in Že se strinjaš s tem, da te zastopa sedanje načelstvo, 'pošlji člansko knjižico najpozneje do 8. t. m. na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Valute 31. okt. 1924: italijanska lira 2.99—3.02 Din; angleški funt 312.50—315.50 Din; dolar 68.75 do #9.75 Din; francoski frank 3.62—3.65 'dinarjev; češka krona 2.05—2.08 Din; 100 avstr, kron 0.096—0.098 Din; 500 dinarjev 7.45—7,60 švicv frankov. Kaj naj prinese občni zbor »Sloge«"? V nedeljo že se bo vršil občni zbor »Sloge«. Po vseh teh napadih raznih nebodivastreba izven našega članstva, kakor tudi po raznih nerodnih ukrepih od strani nekaterih naših lastnih članov, so nekateri člani »Sloge« precej zbegani in se radi tega zanimajo za predstoječi izredni občni zbor. Kaj torej naj pričakujemo od tega občnega zbora? Od nekih strani se sliši o potrebi osebnih sprememb pri sedanjem načelstvu in nadzorstvu. Ne maram tukaj za nikogar agitirati ali delati reklamo, trdim pa, da ako bi naj to bilo najpomembnejše delo občnega zbora, da bi bilo to delo precej negativno. Ako se bodo od katerekoli strani for-sirali le taki predlogi kot alfa in omega sklepov občnega zbora, takrat pokažemo s tem, da ni naša zadruga nič boljša kakor so bile vse dosedanje zadruge vsaj v pretežni večini. S takimi ukrepi je združena nevarnost, da zagazimo tudi mi v takozvano kli-karstvo, ki pa porabi potem večino energije. In vendar imamo ravno mi idealen program uresničevanja socializma v bodočem »Skupnem domu«, kateremu je »Sloga« le predhodnica! Radi tega bi po mojem mnenju ne bilo umestno priklicati v življenje nepotrebno klikarstvo v zadrugi, ki se pripravlja na tako veličastno delo v odrešitvi proletariata. Kaj bi torej bilo bolj koristno, da naj obravnava občni zbor? Stara bolezen je (in to bolezen so tudi socialisti podedovali), da se veliko govori, kaj je slabo, kaj je za nič, ne pove se pa, kaj in na kakšen način bi bilo boljše. Torej z eno besedo, tudi v naših vrstah prevladuje voasih preveč negativizem pa malo ali nič pozitivizem. Če že hočemo mi z našim programom »Skupnega doma« realizirati pravi socializem med proletariatom in s tem delavstvu pokazati, da je socializem nekaj vreden in da postaja vedno več vreden, samo izvajati ga je treba, potem preidimo tudi na občnem zboru iz negativizma k pozitivizmu, to znači, da sicer poleg primerne kritike prinesimo tudi stvarne predloge na dan, ki naj bi omogočili delo in usmerili gospodarstvo v bodočnosti. To se meni zdi najbolj važno za predstoječi občni zbor in apeliram na članstvo »Sloge«, da v tej smeri ukrene vse potrebno, da tozadevno občni zbor uspe in zadosti na ta način popolnoma svojim nalogam. Ustavimo že enkrat tok več ali manj brezpomembnih govoranc in pisarij in pojdimo na resno ustvarjajoče de- lo. Pomislimo le dobro, kdo smo in kaj da hočemo doseči. Upoštevajmo dobro sedanji resni položaj delavstva, upoštevajmo tudi dobro in pazno napore reakcije in potem nam gotovo ne bo vseeno, s kakšnimi rezultati da izidemo iz tega gigantskega boja. S tem pa še ni rečeno, da hočem komu usta zavezati. Izgovorimo se vedno lahko, upoštevajoč pri tem zmeraj potrebne meje, pri katerih tudi včasih neizogibne moralne klofute izostanejo, namenjene dotičnim, ki si že drznejo ogledati stvar z drugega vidika, iz svojega stališča, ne da bi s tem gojili kakšne destruktivne namene. To so moji pomisleki in želje za predstoječi občni zbor »Sloge« in ne želim s tem ničesar drugega, kakor da s tem pripomorem do razčiščenja in usmerjenja bodočega dela. Josip Pastorek, član načelstva »Sloge«. OBleke OBroke OD MESTNI TRG 5 • J-^ERNATOVIČ. Iz stranke. TISKOVNI SKLAD. Karol Kosec, Žalec 18 Din; Neimenovan drž. uradnik v Krškem 10 Din; Da pomagamo Kristanu ubiti »Naprej«, smo nabrali 27.10. v Trbovljah: Ivan Završnik 5 Din; Marija Ovsenko-va 5 Din; Herman Kuhar 6 Din; Ivan Polak 5 Din; Miha Planinšek 1.50 Din; Franc Mrzelj 5 Din; Franc Tratar pri sestanku v Vrbovijah 1 Din; Franjo Langof, Vrhnika 20 Din; Anton Thaler, Javornik 13.50 Din. Skupaj 90 Din. Že prej izkazano 31.422.73 dinarjev. Od 1. januarja 1924 torej nabrano 31.512.73 Din. Stalni naročniki »Napreja«: 54. Ivan Pajer, Nova kolonija 370, Trbovlje; 55. Anton Odlasek, rudar, Loke 74, Trbovlje; 56. Franjo Weissbacher, pri »Kroni«, Celje; 57. Ivan Grabner, Žerjav 98, Črna. Socializem Toneta Kristana. V nedeljo, 26. oktobra 1924 je predaval g. T. Kristan na Jesenicah o zadružništvu pod predsedstvom znanega konsumarja Zugwitza. Kakšni ljudje so bili navzoči, to se vidi najlepše iz dejstva, da je Zugwitz očital s. Je-ramu, da na predavanje ni bil povabljen in se je moral Jeram proti temu očitku braniti, češ, saj je bilo vabilo javno nabito! Torej bi Kristan rad same konsumarje obdelaval, na drugi strani bi pa pred javnostjo rad kazal, da javno sklicuje in da je »vse za njim«. Predavanje samo je bilo prav dobro in poučno, res škoda, da se ga delavci niso udeležili v večjem številu. Če bi bilo mogoče le poslušati in popolnoma pozabiti na osebo, ki govori! Tako se je pa zdelo, kakor da bi kak prav debel župnik pridigal o zmernosti. S. Jeram je po predavanju na to okolnost tudi pokazal, češ, besedam morajo slediti dejanja. Nato je sledila debata-, v kateri je Kristan na očitek egoizma izjavil, da se vsak delavec bori za boljši košček kruha, da pa je zlasti on moral skrbeti, ker je hotel biti popolnoma neodvisen navzgor in navzdol. »Ali sem kaj ukradel od konsuma? Moja dejanja so dobra, zmiraj sem visoko držal prapor socializma, hočem pa biti neodvisen od zgoraj in od spodaj. Imeli smo že večkrat kritikastre, pa smo jih povabili, naj sodelujejo, in ko so prišli zraven, so pa zadovoljni. (Medklici: Svetek! Svetek! Kristan pa odgovarja:) Še slabši ko Svetek!« . Kakor je imenitno, če kdo v eni sapi zatrjuje, da je socialist, obenem pa da hoče biti neodvisen od vseh, torej od družbe, od socializma, vendar je še bolj imenitno, kako ta gospod socialist govori o svojih hlapcih. A še vse bolj imenitno je, da se še vedno novi in novi ljudje rinejo v bližino tega »neodvisnega socialista«, da bi imeli »lažji kruhek«. Ali postane kruh res kaj lažji, če je umazan? Ta gospod, ki občuje v »najboljših krogih«, se čuti tudi glede zmerjanja popolnoma neodvisen: s. Jerama je nazval lažnjivca. Ta pa, mlad in silen, kakor pač je, se je razburil in le malo je manjkalo, da bi prišlo do konflikta. Pa Jeram se je zopet umiril, tembolj ker Kristan ni mogel navesti niti enega dokaza laži. Pač pa je Kristan dobil priliko, govoriti o svojih lažeh. V svojem predavanju je namreč Kristan omenil, da so bili vsi zaslužni propagatorji zadružništva večinoma globoko religiozni ljudje. Ker tega ni pojasnil, se je moralo zgoditi to od naše strani. Religija pomeni zvezo, ki si jo kdo napravi med vsemi stvarmi, razumljivimi in nerazumljivimi. Med zemljo, solncem, zvezdami, vsemirjem. Med začetkom in koncem. Med življenjem in smrtjo. Med mrtvo in živo naravo. Med vzroki in posledicami, med dobrim in zlim itd. V kakršno zvezo kdo po svojem nazoru vse to spravi, tako religijo pravimo, da ima. Navadno pravimo Slovenci temu vera, pravilnejše bi pa bilo imenovati to svetovni nazor. Vsak človek ima kak svetovni nazor in čim bolj je kdo pošten, tem bolj skrbi, da odgovarja njegov svetovni nazor resnici. Predavatelj sam je omenil, da zadruge nič ne pomagajo, dokler ne odstranimo strasti in sebičnosti. Vsi, ki so na zadružnem polju kaj velikega ustvarili, tako da jih zgodovina omenja, so bili nese- bični, so se bojevali proti svojim strastem, so stremeli za resnico, so mnogo premišljevali o medsebojnih razmerah ljudi in o razmerju ljudi do vsega drugega in do vesoljstva ter končno do tistega Neznanega, ki ga po domače imenujemo Boga. Kakor je razumljivo torej, da so vsi zadružni prvoboritelji imeli svoj svetovni nazor, svojo religijo, tako je tudi razumljivo, da so se svojega nazora tudi dosledno držali in po njem živeli, pa brez ozira na to, katere religije da so bili (katolikov je bilo med njimi menda najmanj, največ pa protestantov in Židov). Pa da pridemo k našim zadrugam, k socializmu in k dejanjem. Vse religije streme za resnico, vse prepovedujejo laž, ali, da se bolj pametno izrazimo, vse smatrajo laž za zlo, iz katerega se ne more nič dobrega roditi. Potemtakem se v zadrugah ne sme lagati. Zdaj se pa spomnimo na razkol v naši stranki, ki je kriv da se delavstvu tako godi. Zakaj je prišlo do tega razkola? Komunizem ni kriv, kajti socializem je pot h komunizmu, k skupni lastnini vseh velikih delavnih in prometnih sredstev. Zadružništvo je pa začetek komunizma. Tudi hujskači niso krivi, kajti če ne bi imeli povoda za hujskanje, ne bi mogli hujskati. Niti nevednost sama, ki- je res veliko zakrivala, pa vendar ne bi bila napravila take škode, če ji ne bi pomagala laž Hujskači so rekli: Poglejte na kon-sume, kako nas odirajo; slabo blago prodajajo po visokih cenah, dobičke pa požirajo socialpatrioti. Deloma se osebno bogate kar naravnost, deloma pa podpirajo z njimi svojo strujo v stranki, da z denarjem zmaguje, da pripravlja ministrske stolčke itd. Ničesar konkretnega niso hujskači povedali, samo splošno so govorili, pavšalno. Pa ljudje so videli debelega ministra in njegov avtomobil in — stranka je šla narazen. Velikanska večina je šla h komunistom, v Kons. društvu je pa ostalo vse skupaj. V tistem letu je občni zbor Kons. društva sklepal o dobičku in predlagano je bilo, naj dobi 10.000 K »Svoboda«, ki je bila takrat še tudi skupna izobraževalna organizacija. Pa čeprav je bila skupna, vendar je bil trd boj za teh 10.000 K. Če bi bil pa kdo takrat predlagal, naj dobi socialistična stranka kako podporo, bi bil predlog takoj, pokopan, za socialpatriotske ministe-rialiste ne bi bili delegati dali niti 10 vinarjev. Tak je bil položaj — in vendar je tistega leta ta stranka dobila od tega Kons. društva nad četrt milijona kron. Seveda tajno, brez sklepa občnega zbora. Mi trdimo, da je tako ravnanje nepošteno, lažnjivo, goljufivo. Kristan teh očitkov ni slišal prvič, že leta se o njih govori in piše, že leta obljubljajo konsumski generali, da bodo zaradi tega »lažnivega obrekovanja« tožili in pred kratkim so potom odvpkata dr. Tume zopet grozili, da vložijo tožbo, uredništvo »Napreja« se jim je pa javno smejalo, češ, le vložite, saj je že čas, da pride ta. stvar pred sodišče — toda ni prišla m ne bo prišla, dokler ne bo občni zbor Kons. društva sam zahteval računa. Od zavednosti članstva je to odvisno^ ki voli na članskih zborovanjih $voje odbore in ti odbori izbirajo izmed sebe delegate, ki tvorijo potem občni zbor. Člani jeseniške podružnice menda v prodajalni le kupujejo, na zborovanja in k volitvam pa ne hodijo, zato so jih na zadnjem občnem zboru zastopali kristanovci. Sodrugi! Zabavljanje proti socialpatriotizmu- ne bo nič pomagalo, dokler boste tako slabo pazili na svoje Kons. društvo* ki je vaša skupna last, vaš resničnr komunizem! ,-Jf Če bi bili vsaj na tem Kristanovem predavanju navzoči! Slišali bi bili, da Kristan ni imel korajže postaviti t« očitke na laž, kakor ima navado, ampak je izjavil, da je ta očitek nepoštenosti žaljiv za vse socialistične strani ke sveta, kajti vse dobivajo pbdpow§; od gospodarskih orgnizaeij. In potenj: je vprašal navzoče prav teatralično^ »Ali je to mar nepošteno, če «ociali| stična gospodarska organizacija pira socialistično idejo?« NAŠI IZDELKI: DvoJnosUdna rtcna ŽIKA v rd«ith| zavitkih, Dvojnosladna Ja£menova ŽIKA v modrih zavitkih, Slajeaa ječmenova ŽIKA v zelenih zavihih •o najboljki 1 Zahtevajte le Žlko! Ni Vam več potrebno godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobite vse vrste blaga za obleke in perilo pri tvrdki I. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 po zelo znižani eeni na pr. sukno po 60'—, 70'—, 90'—, 100'— Din itd., platno po Din. 11*—, 14'—, 16'—, 20'— itd., izgotovljene srajce Din. 44'—, 50'—, 56'— itd., spodnje hlače po Din' 32'—, 34'—, 40'— itd., Izgotovljene obleke, In drugo za vsako ceno. Železničarji dobijo blago tudi na obroke. Proletarci! Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, najbrže tudi vašega denarja ne marajo. Ustrezite jim! Pozor! Pozor! Delavci kupujte kruh iz pekarne I*v. Oberžana. Zahtevajte ga po vseh gostilnah, trgovinah in kavarnah. Točna postrežba. Se priporoča IVAN OBERŽAN, za Kresijo 12 — poleg gostilne janžek v Celju. 18 let priznane I we junir I (odobrene od ministrstva za s narodno zdravje) zdravijo naj- | sigurnejše gnojno kapavico • (triper) in bolezni mokril. : Škatlja 20 Din v vseh lekarnah, j j Direktno: Apoteka BLUM, j : Subotica. : : : %ee«eeee«»*eeeesseeeeeeeeeeeeeeeeee»eeeeeeeee-. Reuma Kostobolle HextnschuB Dolgoletne zdravniške izkušnje učijo, da moje v vsej Evropi edino obstoječe sredstvo blaži in odstranjuje v mišicah in členk;h bolečine revmatizma in kosto-bolja da nastopajo napadi vedno bolj redko, tako da končno popolnoma prenehajo. Pri zdravljenju kostobolja in reuma-tizma se doseže z mojim zdra-/•'// jif vilom s pomočjo v njem se na- ‘j[ il * hajajočih topečih se sestavin, ki pomagajo izločevali bolezenske vsedline iz obolelih delov telesa in osvobode telo teh vsedlin. Imam na tisoče priznanj od zdravnikov in bolnikov, ki soglasno potrjujejo veliko vrednost mojega domačega zdravljenja. Naročile si takoj moje Navodilo za zdravljenje. Brezplačno! Hvaležni mi boste. Brezplačno 1 Pišite takoj na naslov: AUGUST MARZKE, BERLIN — WILMARSDORF BruchsalerstraBe 5, oddelek 307 Širite naše glasilo »Naprej". Seveda mu na to vprašanje ni nihče mogel reči ne, ker to bi res ne bilo nič nepoštenega. Pač pa bi ga bil takrat marsikdo, rad vprašal, zakaj je sklenilo Kons. društvo za Slovenijo ne več inserirati v »Napreju«, ko se je ta socialistični list iztrgal iz Kristanovih rok. In pozneje, ko »Napreja« vendarle ni hotel še hudič vzeti, je začelo vodstvo tega Kons. društva celo odkrit bojkot proti »Napreju« — najbrž zato, da podpre socialistično idejo. Seveda Kristanovo socialistično idejo, po kateri je treba, da zbira Kristan čim največje kapitale v svojih rokah, da bo vsestransko neodvisen, delavstvo pa da bo moralo plesati po njegovem ali pa — stradati. Prapor takega socializma je Kristan res zmeraj visoko držal! Pa o tem se ni govorilo. Kristan je z povzdignjenim glasom govoril: »Jaz sem podpiral, podpiram in bom podpiral to idejo in kdor se z mano strinja, naj vzdigne roko!« In precej njegovih je roko vzdignilo, skoro polovica navzočih, čeprav se je potem no zaključku zunaj vsak branil, češ, on ni glasoval. Dobro bi bilo, če bj Svetek ali Bohm, ki sta prvi v Ljubljani, drugi pa v Celju, razlagala, da je na Jesenicah zmagal Kristan, če bi nam javno sporočila imena tistih »borcev«, ki so glasovali za Kristanovo idejo. V naglici so si jih Jeseničanje le malo zapomnili,.. Utrinki. Treba je moliti ali pa misliti, treba je hoditi v cerkev, ali pa na predavanja, treba je čitati molitvenike ali pa znanstvene knjige, eno ali drugo moraš izpolnjevati, če hočeš biti srečen. Če ne veruješ prerokom, moraš verovati sebi, če si zapustil cerkev, ne smeš zapustiti sebe — iskati moraš resnico in držati se moraš resnice. Vera ni postranska stvar, vera je le zasebna stvar, sam si moraš ustvariti svojo vero, potem moraš pa po tisti veri tudi živeti, kajti vera brez del je mrtva. Kakšni socialisti so tisti, ki ne žive socialistično? Kakšne so tiste organizacije, ki ne delajo za socialistično družbo, temveč le zase. Kakšne so tiste strokovne organizacije, ki se ne brigajo več za socializem, če so same že dosegle polne lonce? (Ali nismo tega že nekje čitali? Že pred leti smo rekli, da bomo drugačni, pa smo še zdaj egoisti in separatisti, * Skupni dom« raste le počasi!) Res pa je, da smo mnogokrat v nevarnosti premajhne razsodnosti. To je vselej, kadar podlegamo trenutni razburjenosti, kadar se damo voditi od čustvovanja, namesto od razuma. Tako kreganje nam gotovo škoduje, vendar pa ni tako tragično, kakor du>-ševna lenoba. Duševna lenoba in zaspanost je kriva, da je proletariat telesno zasužnjen, da nima časa za iskanje resnice in da zato obupava nad samim seboj. Lastnik: »Sloga«, i:..z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. 4. XI. 1924 — 2900. naročajte in p širite edini delavski list 1 jitr J OHBN se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO cikorijo, izvrsten pridatek za k.vo. Zadruge pozor! PERHAVEC A V At JAK Tovarna za izdelovanje likerjev, desert vin in sirupov d. Z O. Za lliniuillllllllllllllllilllllllltl Maribor. ||||Ulllllllllflinillllllll!!lllil IZDELUJEMO TOČASNO: Chartreuse Benediktinec Alaš-kimovec JajCji konjak Vanilija Grenčak (želodčni liker) Vermouth Maršala Marsaletta Malinov sok Punč Rum Medic konjak' Naši likerji, fina vina in sirupi so samo pristni, prvovrstni izdelki, iz najfinejših zelišč izdelani in prekašajo vsako tu-in inozemsko konkurenco. ZAHTEVAJTE NAŠ CENIKI Tukaj čitajte! H Varčujte se denarjem pri nakupovanju manufakturnega blaga ter prepričajte se pred nakupom o ogromnem znižanju cen edino pri HLADIN & DOBOVIČNIK PreSttrnova ulica Stav. 141 CELJE Gosposka ulica Ste«. 15 Ivan Jax In sin Ljubljano, Gosposvetsko cesto 2 priporoča svojo bogato zalogo: Pisalnih strojev „ Adler" in „Uraniaa. jo Šivalnih strojev za rodbino in obrt. Voznih Koles Styria - Dttrkop * Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in Iranko. UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana — Frančiškanska ulica Stev. 6 reglstrovana zadruga m omejeno zavezo, Tiskovine] m šole, županstva in orade, najmodernejše plakate in vabtla za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd. J*' STEREOTIPU A LITOGRAFIJA "Tki