Od bota do zmage! Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moč! GLASILO SVO-BOVOMISELSflH SLOV'.ZJVCEV V AMETt.IK.1 Slovénie Weekly devoted to the Interests of the laboring classes Štev. 13 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-OAo* at Chicago, III., under Âot of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 31. marca 19LI. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo! Leto X Razgled po svetu. Kompliment. Pulj, 29. marca. — Cesar Viljem je na potovanju na otok Korfu na Dunaju z svojim spremstvom osebno pozdravil cesarja Franca Jožefa. Fram- Ferdinand, morebitni prestolonaslednik pa je nemškemu cesarju naredil tu velik poklon. Ko se je namreč cesarjeva jahta “Hohenzolern” spustila od nabrežja puljskega, se je približal jantl nadvojvoda Franc Ferdinand z 41 drugimi bojnimi avstrijskimi ladjami, katere so spustile 21 močnih strelov v pozdrav Viljemu. — Aviatiker se vbil. Pariz, 29. marca. — Na tisoče ljudi je gledalo vzdig aviatika 'Cei. Drzni zrakoplovee je bil čez 2000 čevljev v visočini, ko se je nekaj pri stroju zlomilo in smeli aviatik je z vso hitrostjo padel na tlak in ostal na mestu mrtev. Novi rekordi. Douai, Francija, 28. marca. — Zrakoplovee Breget je v svojem monoplanu nosil kakih 65 čevljev nad zemljo težo 1062 funtov sko-r0 63 mil daleč. Pozneje je vozil enajst potnikov. Skupna teža 1315 funtov. Nemec, poročnik Ecker je iz Berlina v Hamburg prevozil pot v 3 urah in 30 minutah, ne da bi se vstavil. Jubilej združene Italije. llim, 28. marca. —- Slavnost jubileja združitve Italije je odprl sam kralj Viktor Emanuel z o-tvoritvijo mednarodtoe svetovne umetne razstave. V Turinu se je pa otvorila in-dvistrielha razstava. V tem mestu j« oče sedajnegii vladarja, Viktor Etapni:■■£?..-J>- dobil naslov kralja združene Italije. Ljudstva je na tisoče po ulicah. Vse vpije “Viva Roma!” Amerika je zastopana na petdeset letnici od kar je Italija združena po poslaniku Lishman in komisarjem Harrison S. Morris in po J. P. Morgan-u predsedniku inozemskega odbora. Na papeža je vse pozabilo: sploh Vatikanski “mir” nima nobenega vpliva pri jubileju. , Novi kabinet. Rim, 29. marca. — Naslednik L. Lnzzata je postal, kot smo že menili Gioletti, kateri je vzel tudi portefle ministra za notraj-ne stvari kot premier. Skoro vsi člani Luzzatiovega ministrstva so ostali. Ti so: za zunajne stvari — marki di San Guiliano; ministrstvo za varstvo denarnega prometa je prevzel Franc esc o Tedesco; finance, sig-nor Facta; vojsko, general Spin-gardi; javen pouk, signor Cre-daro; zunajna dela, Sachi; pošto in brzojav je prevzel v svoje roke ministr Raineri. Zadnje mesto je bilo ponudeno poslancu Bis-sulati, socialist, a je odklonil. Za vzrok odklonitve je povedlal sledeče : Nisem nasprotnik političnega programa sedajne vlade, ampak zunajne obligatorične strani ministra kot prisostvovati pri mašah, posebno pa, oblačiti uniformo, mi ne dopade in sploh tega ne morem trpeti! — DEMME V STARO DOMOVINO poSiljamo: za * 10.35 .................. 50 kron, za * 20.45 ................. 100 kron, za * 40.90 ................. 200 kron, za $ 102.25 ................ 500 kron za S 204.00 ............... 1000 kron. za $1018.00 ............... 5000 kron Poštarina je ršteta pri teh »rotah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje Aam poslati je najprilične je do *25.00 v gotovim v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneska po Domestic Postal Money Order ali p» New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York «104 St. Clair Ave., N. E. Ceveland, Ohio Vojska med Rusijo in Kino? Iiondon, 27. marca. — Privatni» poročila, katera so prejeli na tukajšnji borzi iz daljnega vzto-ka so jako vznemirljiva. Položaj da je v vzhodni Kini jako opa-sen; prebivalstvo pričakuje, da bo Rusija Kitajski napovedala vojsko. Poročilo tudi pravi, da je Kitajska ruski vladi odgovorila, da ne privoli v zahteve ruske trgovine v Mongoliji. Rusi so jako razdraženi. London, 28. marca. — Nek tajen poročevalec lista ‘‘Daily Telegraph” iz vzhodne Azije poroča, da japonska vlada gleda na to, da se spor med Kino in Rusijo toliko časa še zadrži, dokler ima ona, Japonska, še z Ameriko opraviti. Prvi poročevalec največjega ruskega lista, ki je tudi uradno glasilo ruske vlade, ‘‘Novoje Vremja” (Novo vreme) Rus Menšikoff se je v tem časopisu izrazil: “Prej je za pričakovati vojske med Japonsko in Zdr. državami kot Anglijo in Nemčijo'; japonska politika sloni danes na tem, da si ohrani v Aziji mir (z Rusi), in potem bo svoje bro-dovje poslala po Oceanu. Angleži tudi govore, da se Japonci Rusom zadnje čase jako prilizujejo in japonski poslaniki in veli kaši zapravljajo na debelo v družbi ruskih vplivnih-, mož velike svote denarja, samo za to, da si pridobe naklonjenost ruske a-ristokracije in velikega uradni-štva. Ameriška vladla bi rada zvedela, da, ako pride do vojske z njo in Japonsko, bo Rusija ostala nevtralna, ali bo Japonce na daljnem vztoku vznemirjala? Rusi di-plomatično molče. — _ Stolypin ostane. Peterburg, 27. marca. — Ko-kosoff ne bo premier. Car je pregovoril Stolypina da je ostal m?. Ceiti hiuiisirst. u ni i»i. ". A A--:.-kansko moč in se Stolypina irpe-nuje po časopisju diktatorja in ne premiera. Carski ukaz je tudi prepovedal dumi in kronskemu svetu tri dni zborovati. Car je tudi zemstva predlogo na Stolv-pinovo privoljenje podpisal in s tem izval v celi Rusiji veliko nejevoljo. Nadalje je drugi carjev ukas suspendiral člana kronskega sveta Trepowa in Durnovo in sicer do leta 1912. Tretjo dumo pošljejo na počitnice? Peterburg, 30. marca. —- Ko so poslanci Zvedeli o Stolypinovi diktatorski oblasti, je dumski poslanec in urednik lista “Reč”, Miljukov vstal in začel napadati Stolypinovo politiko, ki je razgnala že dvakrat dumo in jo po-iskuša sedaj v tretje pognati. Nadalje je stavil predlog da se naj vladi izreče grajo, ker je zakon zemstva zakonito kršila. Vnel se je hrup in prepir. Interpelacija je bila z 174 proti 88 glasom sprejeta. Miljukin je svoj govor zaključil : Stolypin je prvo kot drugo dumo poslal domov, za radi neopravičljivih vzrokov; to sedaj poskuša tudi na tretji, če pa (tretja duma) ne more častno živeti, je boljše, da častno za ruski narod vmre.’’ Kina se je vdala. Peterburg, 30. marca. — Vlada je dobila na svoj ultimatum od Kitajske povoljen odgovor. — Kitajska je privolila v vse ruske zahteve. Ruski poslanik je živ in zdrav. — Veliko prebivalstvo. ' Calcutta, India, 29. marca. — Provizomo ljudsko štetje je izdalo tabelo in pravi, da je populacija Indije narasla na 315,000,000 oseb; v letu 1901 jih je bilo za 20,500,000 manj. Čez Indijo imajo Angleži vrhovno oblastvo in so jo uredili kol kraljevino pod angleško krono. AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO. Razne novice. Prvi italianski kongres. Philadelphia, Pa. — Prvi kongres Italianov v Zjed. državah zboruje v tem mestu. Vdeležba je velika. Pri otvoritveni seji je bil tuidfi župan Reybum in italianski poslanik in posebni odposlanec kralja Viktor Emanuela, marki Negrotto, kateri je zborovalcem izročil v imenu kralja pozdrave. Ko je predsednik dr. Mazza o-tvoril kongres, se je takoj oglasil k besedi delegat njuvorških ita-lianskih socialistov Ed. Rosini. Predsednik mu ni hotel dati besede. Edmondo Rosini je pa vkljub žvižganju delegatov stavil predlog, da naj se ne pošlje vsem italianskim «Mavcem v A-meriki pozdrave kongresa. Mazza si ni vedel drugače pomagati kot da je sejo zaključil. “Črna roka.” Neka epidemična bolezen, črna roka imenovana, se je pojavila v mestu Chicago. Ta bolezen črne roke pa je tukaj že leta, samo da je postala zadnje čase bolj vznemirljiva. In bolezen te'črne roke se je vgnezdila med Italijani — kakor poročajo razni rumeni listi. Grožnje po denarju se ponavljajo. IzraMjenje poštne uprave se ponavlja. Bombe se mečejo. Nasprotnike se ubija in umori so na dnevnem programu. Policija pa stoji z odprtimi ustmi ter odgovarja na vprašanja, “mi ne vemo!” Nikogar ne more izsledi- ti. Nikogar ne aretira. Nobene obsodbe. Nič in zopet nič se ne stori v obrambo državljanov. Imamo župana — kakoršen je —- republikanec. Potem imamo po številu 4000 policajev in večje število skrivnih detektivov. Pa tudi ti ničesar ne vejo. Sedaj so volitve, kdo se bi brigal za umore. Ali nam zamore kdb izmed či-tateljev odgovoriti, kdoje in kje ima črna roka svoje gnezdo? Kdo je črna roka, ki je že nad petdeset bomb vrgla v čikaškili igralnicah zadnje čase, v privatne hiše ter že veliko število ljudi pomorila, hiše in druge stavbe pokvarila — sedaj pa je dobil grozilno pismo okrožni zvezni sodnik Landis sam, pretilno pismo, da. če obsodi enega izmed njih sredle, kateri se je imel zagovarjati pred njim, da ga umori. Podpis je bila “črna roka”. Kdo je gospodar ameriške zemlje? Tukaj rojeni Američau se vedno postavlja z svojo zemljo. Koliko pa je te zemlje_____njegove, nam je povedal pisatelj Friderik W. Howe in sicer: Čez 129,000,000 akrov zemlje se je darovalo vsem šestim pro-motoričnim pacifičnim železniškim družbam; 3,000,000 akrov zemlje v državi Texas je last vojvotdfe of Rutland in lorda Be-resford; 300,000 akrov zemlje v Kansas pripada British Land Co.; 1,000,000 akrov zemlje v Florida je last Sir Er. Reid; 2,000,000 a-krov zemlje v Mississippi je last gospodične Gordon in markia of Treddale; 1,300,0000 akrov zemlje pripada g. Wulliser, Marshall in Co. v Londonu, 2,000.000 akrov zemlje je last lorda Sully in njegovih sedajnih dedičev na Angleškem : 4,500,00Q akrov zemlje pripada Holland Land Co.; 54 in-dividiev in inozemskih sindikatov lastuje 26,710.399 akrov ameriške zemlje in 150,000.000 akrov zemlje je ukradenih od železniških družb, velikih patriotov in demonov, katera zemlja ima obsega za 13 držav v velikosti države Massachusetts in 5 v velikosti države New York in 3 v obsežnosti države Kansas. Komu torej pripada vtej deželi in kapitalistični republiki domača zemlja? Tukajšnjemu delavnemu ljudstvu gotovo ne, am-oa£ par ljudem, ki se vesele življenja v Parizu, Nici in Capri. * . Podpora za novi stroj Linotype. J. Žabjek 25c. J. Eltz 20e. KRADEJO KOT SRAKE, MORE KOT TIGRI. Tista zastava, ki se je leta 1776 nosila pred četami ameriških revolucionareev in se borila za odpravo tiranstva, s tisto zastavo stoje hlapci ameriškega kapitala pred meksikansko mejo, da ščitijo srake, ki ljudstvo oddira-jo, teptajo in sužnjijo, in ščitijo tiste ljudi, ki nedolžne ljudi more kot tigri. To je naša nevtraliteta !• Če je večina meksikanskega ljudstva z svojo vlado nezadovoljna, je intervencija tuje države tam na mestu? Meksikanska vladla, če ji gre za nohte, naj .gleda sama, da se rebelov odkriža, Ker se pa gre za ameriške dolarje, se pa more srakam in tigrom “pomagati”. Kaj pa ima ameriško ljudstvo od ameriških interesov? Popolnoma nič! in sramota za tiste Američa: ue in sploh ljudi, ki za borih 15 dolarjev na mesec in hrano izpostavljajo svoje ude pred kanone za njuyorske jude. Če bi imeli A-meričani še kaj ostanka svojih velikih svobodnih tradicij, bi porekli : tisti, ki nosi svoj denar v tujo deželo, ali svojo kožo, naj 1)0 za ujo sam odgovoren. Še 7,000 rekrutov! Vladi primanjkuje na teksan-sko-meksikanski meji vojaštva. Chikaški urad za novince je dobil dve brzojavki od! vojnega ministrstva, da naj ima odprto urad noč in dan za rekrute. Povelje se je oglasilo tudi v vseh kapitalističnih listih in takoj je tudi sto mož začelo po mestu raznašati 10,000 eirkularov. z rudečim velikim napisom: “Ljudje se za- htevajo!” 50,000 plakatov se tiska še! Poveljništvo je dobilo poročilo. da je v Chicagi na tisoče, mladih ljudi brez dela in upa, da se mu posreči te mladie nesrečneže zašiti v vojaško suknjo in jih odposlati v Meksiko. Divji Indijanci. Washington, 27. marca. — Tukajšnji urad za Indijance je dobil zanimivo poročilo, da žive o-koli Deer Creek Cannona, približno 15 milj vzhodno od mesteca Wina, Cal. Indijanci, ki so še popolnoma divji in se žive od že-lišč, polhov in tudi od mesa, če se jim posreči kak0 telico ugrabiti na pašnikih farmerjev. Ti Indijanci so popolnoma necivilizirani “in belim ljudem nevarni.” TuidH sekire imajo še vse iz kamna in namesto puške pušice. Mesec dni so jih iskali prej ko so jih zasledili. Prišli bodo pod vladno oblast. Milion ljudi umira gladu. Tukajšnji uradi velikih mision-skih družb dobivajo vedno groz-nejša poročila iz Kitajskega. Mr. Carter, ameriški misionar “prostih kristjanov” v Hwai Yuen, v provinci Anwhu piše med drugimi : V naši cerkvi moli tisoče o-seb, mož, žen in otrok za “naš vsakdanji kruli.” Ti kristjani niso že teden dni nič druzega jedli kot neke vrste zelišča in gorko voidfo. Nekateri nemorejo od gladu več govoriti; nekateri so že na pol blazni in si odjedajo prste na rokah in nogah. Severno od te mi-sionske postojanke umira milion Kitajcev od gladu. Kar je-bilo psov so že vsi pojeti od gladnih ljudi. Ljudje se žive od vode in nekakih zmj. Drugače pa vlada mir, pravi Carter, katerega ne motijo niti ptice v zraku, ker jih ni. Vlada ne more pomagati, ker nima sredstev. G. Anton Markožiča, preklicujemo kot našega zastopnika za mesto Chicago, ker je zapustil to mesto. Njegovo mesto smo poverili rojaku Mike Koštrun-u, 2704 Evers ave., kot našega novega zastopnika za mesto Chicago in okolico. Prosimo rojake, da gredo novemu pooblaščencu listu Glas Svobode prijateljsko na roko. Rojakom v'Sublet, Wyo., in o-kolici pa priporočamo kot zastopnika našega lista g. Filipa Kolar. VOLITVE. Mestne in občinske volitve se vršijo prihodnji torek 4. aprila, ne le za mesto Chicago temveč za vsa mesta po Zjd. državah razen nekterih izjem. Mi ne priporočamo našim rojakom oziroma ne silimo nikogar, naj voli tega in tega, za to naj se vsak sam odloči ter voli po lastnem prepričanju brez pritiska od ene ali druge strani, za moža, v katerega ima največ zaupanja. Naše stališče je, oziroma bi moralo vsakomu znano biti, ker pišemo dovolj odkritosrčno, tako, da si lahko vsak sodbo sam napravi, h kateri stranki, da namreč pripadamo. Da bi rojake silili, koga da. morajo voliti, za to mi nismo tu; bilo bi tako postopanje tud!i proti našemu programu in proti programu vsakega pravega svobodomiselea. Želimo pač, da bodo maši rojaki, delavci z delavci in za delavce volili. war — WHAT FOR? je naslov najbolj brezčutni obsodbi napram vojni kar smo jih še kedaj bodi si v kateremkoli jeziku čitali. Knjiga je najprvo izšla meseca augusta 1909, a je do sedaj izšel že tretji ponatis; avtor ji je G. R. Kirkpatrick, spisana v angleščini, stane s poštnino vred $1.20 in jo je dobiti pri pisatelju samem, West La Fayette, O. Knjigo priporočamo angleščine veščim rojakom. Ista knjiga je posvečena delavcem, to je masi, ki daje kri, solze, pohabljence in mrtva telesa za vse vojne — in vendar ne dobi nobene zmage za svojo stranko. Je namreč apel na delavstvo, katero opravlja vse boje samo. im vendar je le ono edina žrtev vsake vojne. Delavce se torej v njej opozarja na ljudi, ki so toli prefrigani, «Ha se jih ne-more zasačiti pri njih nesramnem delu : delavce se opozarja na uvaževanje —- na misli. Apel ma delavce, da rabijo za svojo odškodnino edino dano jim orožje, — volilnico. Iz uredništva. Do sedaj smo prejeli dve številki “Edinosti”, ki izhaja v Pittsbnrg. Pa. in sicer štev. 7 in 8. Programa istemu neverno, ker prvotnih št., v katerih se je gotovo pisalo kako stališče bo zavzemal in kako ho nastopal, nismo prejeli. List ima pač na pročelju besedilo “neodvisne glasilo penn-svlvanskih delavcev”, in tudi iz čtiva se da sklepati naprednost, politične barve pa list še idlo sedaj ni pokazal. Dietz, Wyo, 25. marca 1911. Cenjeno uredništvo : — Sporočati Vam moram da je po dolgej in mučnej bolezni umrl v bolnišnici Seheridan, Wyo. rojak, in naročnik Glas Svobode John Lipar. Dan njegove smrti in pogreba nam ni bil naznanjen. Ravno tako mi od tukaj ne moremo naznaniti v njegpvo domovino njega smrt, ker ni za najti po njem nobenih listin, da bi se vedelo kje je bil njegov rojstni kraj. Naj v miru počiva! S pozdravom, Josip Keschman. Politikar: Jaz želim govoriti s teboj radi obdolžitve, katero si izrekel v svojem listu. Nazval si me s dninarjem- , Časnikar: Da, zelo neprijetna tiskovna pomota, in zato sem tudi stavca takoj odslovil. Politikar: Potem nisi mene nameraval žaliti in me nazvati za dninarja? Časnikar: Ne, ker jaz sem zapisal “tolovaj” jasno dovolj. “Mr. Dooley”, je imel prav, ko v “Everybody Magazinu” pripovedoval “Mr. Hinnisey-u”, da živi mehikanska vlada na Wall ulici v New Yorku, kar potrjuje tudi vlada Zjd. držav, ko je demonstrirala s svojo vojaščino. PROFIT. Zopet je nad 150 oseb večinoma žensk plačalo s svojim življenjem, po vedno večjem profitu hrepenečim kapitalističnim para-sitom. Požar, se je pripetil zadnjo soboto v deset nadstropni veliki iz-delovalniei ženskih oblek v New Yorku. Z enim samim elevetrom, a brez vsakih drugih varnostnih priprav 0d zunaj kakor od znotraj je bila ta delavnica. Ko je ogenj posegal že po živim mesu nesrečnih delavk, so le te vlomile vrata k vzdigovalnici in padle so na dno. kot žrtve umora ter tako zagojzdile nadaljno funkcioniranje vzdigalmice. Smrt in obup lomi sedaj matere in očete teh obžalovanja vrednih žrtev kapitala. In vse to, le zato, ker bi stalo nekaj denarjev, da bi se naredile primerne in po zakonu tirjajoče varnostne priprave. (Vse to bi bilo stalo gro-zovitneže nekoliko denarja, toda mrtvi delavci jih ne stanejo nič. Mogoče dla bodo nastale tožbe za odškodnino, pa za te bodo skrbeli kapitalistični sodniki in odvetniki. In napolniti tovarno zopet z delavci — to je dandanes najlažje na svetu. Na tisoče jih že stoji od zunaj tovarne, čakajoč, da se jih vposli, kjer bodo v isti nevarnosti kot so bili njih predniki — sedaj mrtvi. V resnici, so nekteri še veseli, da jih je toliko poginilo, ker bodo sedaj oni zavzeli njih prostore. Tak je ta, hvalisam kapitalistični «Današnji sistem. Kadar se gre za profit, žrtve ne štejejo! Kot poroča njuyoreki “Call” je bila ta tovarna skabska od kar obstoji. Ženske se je plačevalo po sramotni plači. — Volitve in izvoljeni. V nobeni deželi se toliko ne voli, kot v Zjed. državah. V nobeni deželi p‘i niso izvoljeni tako malo odgovorni svojim — volil-eem, kot se to godi v Ameriki. Še v Avstriji volilei moralično prisilijo poslanca, da odloži svoj mandat, če pa mandata ne odloži, je pa brenjen iz svojega lastnega, kluba in za volilce več ne eksistira. „ Kaj tacega v Zjed. državah ne poznamo. Tukaj ljudstvo voli; pred volitvijo se jih nagovarja z suvereni, po volitvah se jih pa več ne pozna in zgube vsako pravico čez kontrolo svojega izvoljenega. Tak sistem je pogodbeni sistem ; ljudstvo si voli za določen čas svoje gospode, njim prepusti vse delovanje in med- tem sami zgube svoje pravice. Voli na to ali na ono stran, povsod je volilee tu opeharjen. Kapitol države New York vpepeljen. Albany, N. Y., 29. marca. —-Kapitol New York države, ena najkrasnejših in najdražjih poslopij v Zjed. državah, je bil žrtev velikega požara. Poslopje je stalo $25,000,000; škoda se do sedaj ceni nad $10,000,000. Ogenj je bil viden ob 6V2 uri zjutraj. Zgorel je nočni čuvaj. Zgorele so pa vse stari reči, kot dokumenti izza leta 1776, ki so neprecenljive vrednosti in nenadomestji-ve. Nadalje je zgorela zgodovinska knjižnica in stare zbirke, ki niso imele para na svetu. 160,000 drugih znanstvenih knjig je zgorelo skupaj z prekrasnimi indijanskimi zbirkami. Poslopje je bilo narejeno iz čistega granita; obseg mu je bil 400 čevljev in je pokril tri akre. Leta 1897, 7. julija so mu položili temeljni kamen. Ogenj je zakrivil mali e-lektrični gumb, kateri ni bil v redil. Žalost je velika. Z 2. aprilom stopi v veljavo za mesto Chicago povelje, da se vse poštne podružnice v nedeljo popolnoma zaprejo; samo glavni u-rad ostane kot po navadi tudi v nedeljo po dnevi in ponoči za stranke odprt. » 2KKE e.leoeiijeni z.inavnik! " Pied nedavnim časom sem bil VERUJTE IN ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE sama onemu, kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazne obljube in samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo in priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim neiskušenim zdravnikom in samohvahiežem, da bi se nad nami učili in prakticirali. Slavni zdravniki od The Collins N. Y, Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči najpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje. Berite te pisma naših rojakov in sodite sami: ustanovitelj OLAS SVOBODE________________________________ * ■ . . ..___:___ - ■ ..- ... ............n.-.. Zahodna Podporna Bolniška J ednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vstanovljena 25. apri.a iu inkorporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash. Tajnik: FRANK TOSTOVRŠNIK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, Enumclaw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. WTash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Frank Markuša dvorani v Georgetown Uradno glasilo je Gt.as Svobode. Groga in drugi. SPISAL RADO MURNIK. IV. Darovi moji tudi Ibi goreli : Naj zgorel oven, junec bi največi, Da mogel nje ljubezen bi doseči, Katere čisti žarki so me vneli. Levstik. H • ' ' Groga je zdemakal in poslušal. ' Oglasil se ni nihče; slovesni govor je preplašil jedino le rejeno podgano, da jo je ubrala izmed zelnatih glav črez kup krompirja proti stopnicam. * “Ker torej nihče nič temu ne ugovarja, naj se svatba takoj prične !” Ta obred si je Groga po svoje prikrojil po znani anekdoti — Bog ve, kje jo je pobral — po pripovedki, v kateri sklepa žejen mornarček jednako zvezo v kleti na ladji. — Bolj na kratko je napil Kozol majorju in Katriei. Potem je dotočil buteljko zopet do vrha in skril svoj ključ do pipe, ki se je bil jedenkrat gospodu “izgubil” in slugi “ostal” za zmeraj. Srečno jo je izpeljal iz kleti. V svoji sobici je vtaknil najprvo dve steklenici v posteljo ; potem je oblekel frak, shranil ostali dve steklenici, dobro zamašeni, vsako v drug škric, vzel cilinder in krenil po poljskem potu proti Vranovemu. Šel pa ni na pošto, temveč zavil je mimo mesteca po bregu v dolino tja, kjer je stala, postavljena pčd velikansko skalo bajta Za-plotnikovega Gasperčka, kolarja, pri katerem si je izposojeval Groga izkušenost in pravo modrost, kadar mu je njegova pošla; čislal ga je pa zelo in bil do duše preverjen, da je Gašper e ek tako pre-meteh, da bi znal napraviti celo pratiko z vsemi svetniki in svetnicami in s pravim vremenom zraven. : Na pragu hišice, čepeče nekamo sumno v stran, je sedela “divja Mina”, sestra Gašperčkova. Lupila je krompir. Ko se je prikazal sluga z •]avprio, j,e ponižno vstala in ga poklicala le tiho po imenu. Umaknila se Si.il; je„ da^bi mogel v hišo. 'Biki je mirna. Njeno vedenje je kazala, kakor bi se nekako sramovala in zavedala, da jo prime časih Tjü-ta bolezen. • “Ali je brat:— Amulet vedno dobro vpliva, samo lastnik ga ne sme nikdar odložiti! Poglej to-le vrvico, samo treba ga je takole obesiti na vrat in nikdar ga ne sneti z vratu, pokaže menih na svojem lastnem životu. — Prav, dobro, razumem, —r reče pasa. • - , : - ,' .— Sedaj pa dragi moj, oddalji se na ;5- korakov 'in stoj mirno! Hočem poskusiti, da-li amulet resnično idejstvuje. —- — Hočem sedaj pomeriti in u-streliti na-te, in ako te kroglja ne zadene — so novci tvoji; ako pa te kroglja usmrti — no potem se nikar ne jezi name! Šarlatan se je tresel, kakor šiba na vodi, je padel na kolena in prosil generala, da naj nikar ne strelja. — Ali prosim te, saj imaš amulet na vratu, česa se ti je treba bati? vpraša mirno paša. Menih pa sname amulet z vratu ga porine v stran in poprosi generala milosti! Poslušaj dakle, negodjaj — mu je rekel general: — le pomisli, koliko ubogih vojakov si ti oškodoval s svojo goljufijo! Pripravljen sem te pomilostiti pod temle pogojem: “Takoj povrni novce vsem onim, ki so kupili ta goljufivi predmet od tebe, in ko si vsem povrnil novce, glej da se odstraniš kar najbrže — iz tabo-ra! - -m-r r ri-r-i-i-rmru-ir mrTVl Napredek v zdravljenju. NOVA METODA. Moja iskrena želja je, da se vsi v Združenih Državah žjveči Slovenci spoznajo z mojo NOVO-METODO zdravljenja kroničnih in težko ozdravljivih boleznij. Ta NOVA METODA je bila od časa do časa objavljena v časopisih vseh narodnosti in isti so o njej pisali zelo laskavo. Stari način zdravljenja, zdraveč teške slučaje boleznij, sestoji z predpisanjem narkotičnih in drugih škodljivih zdravil, katera delujejo z slabo vidljivim vspehom, ter bolezen samo začasno ozdravijo, tako da se bolnik po preteku nekaj časa počuti veliko slabši, kakor preje, ko se je pričel zdraviti. Moja NOVA METODA sestoji na popolnoma drugi podlagi, katera Vam kaže: „TAJNOST VAŠEGA ZDRAVJA in ŽIVLJENJA LEŽI V KAKOVOSTI KRVI/* Okrepiti in očistite Vašo kri in s tem okrepili bodete celo Vaše telo, preprečili bodete mnogim boleznim nastop, a postali bodete močni in zdravi. Za popolno Zdravje potrebno je, da vsaki posamezni organ telesa pravilno in redno deluje. Po 2f>letnem preučevanju in medicinskih izkušnjah o delovanju različnih zdravilnih sredstev celega sveta, iznašel sem posebna zdravila, katera sigurno in vpešno delujejo na vse organe telesa; srca, jeter, želodca, ledic itd. Ravno tem posebnim izvanrednim zdravilam predpisujem mnogo ozdravljenj onih bolnikov, kateri so se v svoji bolezni obrnili do najbolj glasovitih zdravnikov Združenih Držav, toda isti jim niso mogli pomagati in vsled tega lahko smelo trdim, da je moj način zdravljenja jedino pravilen. Uspeh in delovanje proti raznim boleznim po moji Novi Metodi predpisanih zdravil je tako zanesliv, da sem prepričan, da se bodo tega načina zdravljenja ščasoma posluži-li vsi zdravniki celega sveta. Vsakemu pa, kateri potrebuje v svoji bolezni natančna pojasnila glede zdravljenja, svetujem, da ne odlaša, marveč naj se zaupljivo obme do mene in jaz mu bodem odkritosrčno sporočil, kaj mu je za storiti, da zopet doseže svoje zdravje nazaj. Pisma pišite slovensko na : Dr. FERD. HARTMANN 231 East 14. St. New York, N.Y. Moja knjiga pod imenom NOVA METODA obširno opisuje različne bolezni, njih izvir in uspešno zdravljenje. Ta knjiga je neprecenljive vrednosti za vsakega in jaz jo pošljem vsakemu, kateri mi pri naročbi dopošlje nekaj znamk za poštnino. |tl 1 m VAS SEZNANIMO Z at ■ a m j NOVO 23 KAMNOV NOVO pristnih *4/ ■ » FT Ivi IV W vsebuločo uro. pristnih vsebujočo uro. mesecu. Št. 48 Breezy Hill Sta. Mulberry, Kans.: A. Govejšek, pred.; J. Kovačič, taj.. Box 24; S. Dudaš, blag.. Box g. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 49 Winterquarters, Utah: Antonija Orač, predce.. Box 71; Agues Fajdiga, tajca., Box 65; Marija Suhar, blagca. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 51 Ravensdale, Wash.: P- Koss pred.. Box 10; Fr. Maurič, taj* Box 1; J. Arko. blag., Box -30. — Seja-2 nedeljo v mesecu. ČUDOVITI AMULET. V času, ko je vojska Derviš paše leto 1877 oblegala znamenito mesto Batum, se je v njegovem taboru pojajvil muzelmanski fanatičen menih, ki je z ognjevitimi govori navduševal * vojnike k vztrajnosti in hrabrosti v boju. O tem pojavu je došla vest tudi do glavno poveljujočega generala, ki je bil s temi podžigajočimi pro-povedmi zelo zadovoljen. A kmalu na to dobi paša še drugo jav-ljenje. Povedalo se mn je, da prodaja oni propovednik vojakom neke čudne stvari, ki imajo baje neko skrivnostno in čudežno moč, da obvarujejo človeka v boju vsake nevarnosti! Razume se, da so lahkoverni vojaki plačevali za te čudotvorne predmete težke novce. Derviš-paša je o tem nekoliko pomislil ter ukazal, da se oni vneti govornik (.menih) javi pri njem. — Poslušaj, dragi moj reče: — Po volji in milosti Allahovi in s posredovanjem proroka nisem bil dosedaj še v nobeni bitki ranjen in sem ostal vedno zdrav. Sedaj pa se je javila nekaka slutnja, ''da; bodeni v bodočem boju s'tortaio:'r’itnjen. Pravili so mi, da ' imaš na prodaj neke čudotvorne mn OBA ENAKA. Anekdota, ki ni zgubila še do danes svoje veljave, je tista o Novem letu, katero je nek tramp pripovedoval bledemu poročevalcu nekega njuyorškega senzae-nega lista. Glasi se tako-le: • Neki tramp je na nekega Novega leta dan potrkal nalahno na vrata siromašne hiše. Izkušnja ga je namreč izučila, da je bolje potrkati na vrata bajte, kot kak portal palače’. In ta tramp je znal okusno tudi. potrkati. Vrata j £ odprla mlada deklica in takoj ža njo je stal oče, velik, močan, pošten dninar, pri mizi pa žena pri zajtrku. Tramp je izrekel svojo prošnjo; bil je lačen; iskal je živeža. Vljudno je bil povabljen, da sede k mizi in prime za žlico; na Novega leta dan se nobenemu ne odreče. Začel je jesti; hrana se mu je jako dopadla; ko je pojedel, ga je gostitelj povabil v mal pogovor. “Sedaj’, je rekel pošteni kruhoborec. “Pustil ti sem zajeti pri svoji mizi; ampak sedaj, ko si zopet sit in pripravljen da zopet greš, te bi rad nekaj vprašal. Izgledaš še precej pošteno in inteligentno; morebiti si še učen in pohajal v Velike šole. Vse to me zanima, najbolj pa me zanima vedeti zakaj si vagabund?” “Si zabeležuješ svoje prihodke in kar izdaš za svojo družino letno ?” je odgovoril tramp. “Ne,” je rekel pošten delavec. “Ti si, jaz mislim, pošten delavec”, odgovoril je tramp. “Rad bi videl, koliko si na boljšem od lanskega Novega leta?” “No,” odgovori pošteni delavec/’ moram reči, lansko leto je bilo za nas prav slabo. Živež pa se je še podražil; žena mi je ležala pa pneumonia, od pranja za stranke, in doktorjev račun za deklico, je bil tudi precej visok — prehladila se je — v čevlje ji je šla voda, za to, ker so bili luknjasti — ja, gotovo, jaz sem to leto nazaj — ampak, če bo sreča mila v novem letu —^ upam — ampak, za kaj me ti to vprašuješ?” je razdrl pogovor pošten delavec. “O, nič,” odgovoril je vagabund, “samo — oba sva enaka!” Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno. Mi moramo prodati za prvič 10,000 nagih 23 pristnih kamnov vsebujočih ’’Accuratus” ur in sicer samo za $5.7 5 komad! Te vrste ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljgimi slikami preskrbljeni in "’gold filled*4. Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo' in ki opravljajo bolj težka fnnisc/samodo^ garantiramo za 20 let bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vagi prijatelji čudili, ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite, če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane i cent, Vam pošljemo uro na ogled. Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, če jo pa ne marate —jo ni potreba kupiti in lij rookiromn VCO LePa uro pošljite na naše stroške nazaj, ivll I Gonil UlllU IoCi veri- EXCEL8IOR WATCH žica pri vsaki uri. Pišite na naglov: CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U. S. A Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique 1' ' • : ' ' •v. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine . La Touraine Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in ■ razna mesna jedila. brzi parobrodi .....22.000 Hf ./..20.000 HP Chicago, nov parnik......9500 HP Pristanišče 57 Nirth RDer vznožje t5tn St, New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavni zatop na 19 State St. New Yor r MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad. na 139 N. Dearborn St. Chicago, 111. Pijte najboljše piv« a Peter Schoenhofen Brewing Go, m PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. CJJLnLà. 1 Kadar j «I potrebujete obleke ali obnče, za se ali vaše dečke tedaj J# 41$ priditeknam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klo- ^ bukov in spodnega perila na zapadni sfrrani. gj Cetie zmerne, linijsko blago. ^ Izdelujemo obleke po naročilu. 1 J. J. DVORAK & Co. | m -------- 1853-55 Blue Island Ave. JU Telefon Canal 1198, , * 1 , 'I t "Glas Svobode ff (The Voice op Liberty) WEEKLY Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2.00per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ---------------in velja --------------- ZA AMERIKO: Za celo leto...............12.00 ta pol leta................$1.00 ZA EVROPO: Za celo leto...............$2.50 xa pol leta................$1.25 Naslov »a Doi»ise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH St., CHICAGO, ILL Pri spremembi bivaliSča prosimo naročnike nam natanino naznanijo poleg Novega tudi Štabi naslov. LAŽNJIVCEM IN OBREKOVALCEM. (Kdo slovensko javnost vara?) Zavist je ena najgrjili hib. Z zavistjo se pa druži laž in obrekovanje. Vse to skupaj preide v podlost. In naši chieaski '‘socialisti” so podleži, ali pa vse skupaj, če se prvi stavek analizira nazaj. Drugič: Domišljavost. Kar si kateri balcebub domišljuje, to potem sanja: potemtakim je domi-šlavec sanjač. Večjih sanjačev pa ni, ko so ravno zopet naši “slovenski’' chicaški socialisti. Tretjič: nestrpnost. Napuh dela človeka nestrpnega. Sicer še našim “delavskim” prijateljem ni bila dana prilika, da si bi žepe z denarjem delavcev napolnili, vendar jih t:a vseh njihovih potih in “poletih” spremlja z vso vdanostjo pravi napuh, pomešan z surovostjo in blaziranostjo prve vrste. “Največja vseli pregreh je pa laž” v tern so pa dobili naši so-ciji vrhniško “deveto” gymnazi-jo, ki je nekje pod “starim mostom” v Vrhniki pri Ljubljani. Vaja. naredi mojstra; iz malih lažnikov so postali naši socialisti mojstri-lažniki in obrekovalci. —-Da pa so t0 in nič drugega pa tudi tu še enkrat dokažemo. V zadnji izdaji pišejo, da so o-ni prisilili meščanske liste, da so se zadnji (“meščanski”) listi pričeli spominjati štrajkujočih v Westmoreland Co., Pa., ako nočejo zgubiti svojih naročnikov.” Večje perfidnosti, večje laži ne moremo najti; takih laži sploh noben slovenski časopis v Ameriki ne piše. Rojaki, posebno pa štrajkarji, če tisto laž v “proletarcu” berejo, se jim morajo oči odpreti. Vsi naši citat el ji so na naši strani; kako pa tudi ne, saj že leto-dni teden za tednom prebirajo poročila, članke o, in iz Westmoreland Co. Saj že skoro leto dni vidijo črno na belem pod rubriko: v podporo štrajkujo- 1 čim rojakom v Westmoreland o-”1 kraju, vedno večjo svoto, daro-I vano od družtvenikov S. S. P. Zveze in zasebnih naročnikov Gl. I Sv., kateri so nam denar poslali, J za štrajkujoče brate. Ljudje ve-I jo, da je bil list Glas Svobode pr-r vi, ki je začel opozarjati slovenil sko javnost na štrajk premogar-I jev; čitatelji vejo, da je bil list 1* Glas Svobode prvi, ki je poslal | podporo štrajkujočim rojakom v I Westmoreland okraju; slovenski štrajkarji pa tudi sami pripozna-1 jo, da so iz urada,, po, in skozi pi- I savo Glas Svobode dobili tudi NAJVEČ podpore. II j| Vse to je gola resnica. To ni |j| potreba dokazovati, ker zase sa-mo govori; naj si tudi gospodje okoli proletarca ne domišljujejo, da ljudstvo tega ne bo pripozna-lo; motite se! Slovenska javnost stoji v tern resničnem faktu na naši strani; iz objektivnosti, res-nicoljublja in hvaležnosti pa i-I mamo za to nebroj pisem štraj-iji kujočih' rojakov iz Westmoreland ji okraja. Ti vejo, kdo je za nje de-| lal. pisal in agitiral. .j Z zabavljanjem in s tistim doji lažjem na mesec, ki ga je “direk-S torij” “dovolil” štrajkujočim, še h za vodo ue plača. In še na to se 1 je direktorij spomnil komaj zad-•jnjega januarja t. 1., ko je že j| štrajk 9 mesecev trajal. Od tali krat, je torej od tega največjega 1 ; socialističnega blufarskega sloven , skega lista, dobil odbor za štraj-; kar j e, za v podporo štrajkarjem. tli od slavnega direktorija cele TRI!! (zgovori in piši 3), TRI!! DOLARJE “podpore”. Tisti rojaki, ki so v Clevelandu poslušali in (ploskali?) izjavan-jaim “velikega” govornika o podpori za štrajkarje, rojake, so bili naravnost vdarjeni v obraz, ko so vendar vedeli, da tisto, kar je en fanatik (febrnal, bila LAŽ; nič druga, kot čista, gola laž. Mi smo vedno povdarjali, da se ti ljudje hočejo živeti na račun drugih. Ker nimajo prilike (iz vsake poštene družbe so tako že zbacnjeni), se oprijemljejo stvari, katerih oni niso začeli, in jim tudi nič pri srcu ne stoje. -— Kaj so jih brigali bedni rojaki, ko imajo pa toliko opraviti z novo kulturo, z novo vero, z novim sistemom, z novimi iluzijami, z staro konvencionelno politiko, z fanatizmom in zatiranjem vsega, kar ne poje z njimi in kar jim ne prinaša dobička in kar jih ne bo privedlo na tisti zvon, s katerega se bi potem oznajevala njihova ‘resnica in nov sistem’, sistem, v katerem bi bilo toliko razlike, da bi Rockefeller prišel na njihovo mesto, sami pa na njegovo ! Ti ljudje, ki hočejo kar naenkrat, čez noč postati “vodniki” (svojih interesov) slovenskega naroda v Ameriki, potrebujejo sami enega, ki bi jih moral v njihovo korist malo pogladiti in jih, ker še je čas, kalati iz luže v kateri stoje že do kolen in v katero se z vsakim dnem še bolj pogrezajo. Nek dopisnik iz New Yorka je omenil, da temu je vzrok napačno razlaganje svoje vere, napačno razlaganje; to jih bo tudi v resnici pokopalo. S sovraštvom, dobička željnostjo, fanatizmom in tiranstvom: slovenskega delavca še dolgo, nikoli ne dobe pod svojo zastavo. Danes hoče narod kaj drugega kot laž, porojeno ravno iz fanatizma, napuha, sanjaštva, bl’fa! Danes se ne da več javnost vleči z lažjo, kot so jo predikant vlekli v Clevelandu; in vzemimo, da jih je nekaj odstotkov od tistih “300 zvestih sodrugov” tisto perfidno laž o proletarčevem “delu” za nabiranje denarja verjelo, to še ne pomeni, da sc sme pisati, da so vsi verjeli, ker zaplotarji bi imeli lahko toliko pameti, da imajo napredni Slovenci v Clevelandu lepo, snažno in veliko Čitalnico, kjer čitatelji prav pridno segajo tudi po listu Glas Svobode in sploh je že par sto rojakov v Clevelandu, ki radi slišijo oznanenje iz več ust, iz več časopisov in si sodbo sami delajo. Ravno v teh ljudeh ima naš list največjega zagovornika in upamo, ko bodo to prebrali, da zamera za resnico ue bo prevelika ! NOVI PREDSEDNIK United Mine Workers of America John P. White, iz Oskaloosa, Iowa bo našlo pil 1. aprila službo kot predsednik, te največje pre-mogarske organizacije na svetu. John P. White, kakor poroča delavsko časopisje, je za ta urad popolnoma zmožen. Že enajst let se uri v tem poslu. Pred 12 leti je bil izvoljen kot tajnik in blagajnik zajedno, kakor je to pri vseli delavskih organizacijah v navadi, pri št. 13 ki zavzema okraj državo Iowa United Mine Workers of America, katero je takorekoč iz propasti dvignil skoraj na najvišjo stopnjo izmed vseli okrajnih organizacij te unije. Ko je .on nastopil ta urad bila je blagajna prazna, organizacija pa na tako slabem stališču, da ni skoro nihče več mislil da se še reši pogina. Ko je White nastopil svoj u-rad, zahteval je veliko podporo v denarju, agitiral je. prosil je in dobil jo je in v par letih po njegovem vstopu v urad pričeli so se tudi operatorji pogajati ž njim, ko se pred njim niso hoteli. Tako je White, napolnil blagajno, z pol no blagajno pa je dobila priznanje tudi organizacija ter veljavo pri lastnikih in operatorjih premogovih rovov. Z njegovo pomočjo nastopa on-dotna organizacija danes enakopravno z operatorji v prid nje delavcev. In okrajna organizacija št. 13 je danes lahko za vzgled vsem ostalim premogarskim organizacijam ne le v Ameriki marveč po celem svetu, ker ni je unije na svetu, ki bi bila bolje ali vsaj tako dobro založena, disciplinirana ter imela tako dobre delavske pogodbe z operatorji kot ravno št. 13. Dokaz temu je tudi posojilo, ki so ga dali zadnje poletje illionoišiki organizaciji št. 12 in sicer $100,000. Vse to je zasluga John P. W’hite-ja, ne kol posameznika temveč kot voditelja, najpred kot tajnik-blagajniika in potem kot predsednika. John P- White, je izvrsten vodja, vešč debater, nad vse in največje vrednosti za organizacijo pa je to, da pozna natanko delavce in torej tudi ve kako jih voditi. Ko je bil star 13 let je pričel delati v premogokopu, kjer je o-stal do današnjega dne. Stariši so mu bili revni, kakor je to navada pri vseh delavcih z veliko družino. Tudi John je imel več sester in bratev, ki so si, ko so nekoliko odrasli pomagali sami. Tudi John je vse izdal za šole in knjige kar je v prvih letih zaslužil. In tako je znajboljšem vspe-hom dovršil tudi višje šole, kakor tudi industrijelno tehniko. Danes je seveda tudi on že oženjen in ima 4 otroke. Najstareji fat je 19 let star in pohaja v college. Tak je toraj John P. White, predsednik United Mine Workers of America, kateri urad nastopi prvega aprila. LETO DNI ŠTRAJKA. / ----/ Leto dni štrajka! Kratka beseda, a kakšnega pomena. Leto dni štrajka, trdega boja obhajajo te dni premogarski štrajkarji v Wcs t m o r el and-I r win -Pi el d okraju v državi Pennsylvania. Nobena dežela ni tako bogata na štrajkih, kot ravno Zjed. države Amerike. Grozovitosti tukajšnjih štrajkov se skor0 ne da popisati; ozrimo se le v7 Westmoreland okraj, kjer se tudi naši rojaki bijejo z kapitalističnim sovragom že leto dni. Ni je bilo skoro izdaje lista Glas Svobode, da ne bi bil omenjen ta velik, grozen premogarski štrajk. Naši dopisniki iz omenjenega okraja so nam redno pošiljali vestna poročila o štrajku. o državni oblasti, o kozaškem nastopanju ondotne tiranske policije in glavno, o stanju samih štrajkarje v Ta štrajk je potegnil na stotine družin v bedo in pomanjkanje. Ta štrajk je povzročil na stotine hudodelstev vprizorjenih nad štrajkarji odi strani oblasti, posebno od policije, ki je bila kapitalistom naravnost prodana za judežev denar in katere geslo je bilo.- streljati štrajkarje; varovati skabe. Ta parola se izvaja od strani policije tudi pri drugih štrajkih v tej deželi svobode, v taki meri se pa še ni v nobeni državi, kot v sedajo etn štrajku v Pennsylvania. Pa še neko drugo pomembnost ima ta veleštrajk. Pri njem so vdeleženi najbolj Ino-zemei. Slovani, Madjari, Italia-ni, Nemci, ljudje, katere je upal ameriški kapital popolnoma za-sužniti. Družbe so bile predrzne, ker so imele o štrajkarjih napačno poročilo, jih niso dobro poznale in so opale, da se ogenj v kratkem pogasi, posebno ko bo pritisnila potreba. In nazadnje, če tudi štrajka jo par mesecev, nam, kompanistom ne bo velike škode, premoga je tako nakopanega za par mesecev naprej, če pa pridejo nova naročila, se jih bo pa oddalo na drugo premogo-kopn0 družbo, saj je vse trust, mi smo zvezani, fino organizirani in denar je v blagajnah, državna oblast, policija v naših rokah, časopisje ravno tako, kaj je potem težko vgnati štrajkujočo zalego? Da, težko jo je vgnati, se jo sploh ne more vgnati, če drže skupaj in če jih delavstvo podpira. Zgodilo se je obojno. Štraj-karji feo držali in trpeli vse nadloge z nepopisljivo vstrajnostjo, potrpljenjem in samozataj e Vanjem. Štrajkarji v Westmoreland okraju so vodili in še vodijo boj z milionsko družbo in vsi poizkusi, vgonobiti, ponižati jih, so se izjalovili in danes ne prosijo štrajkarji za mir, temveč družbe, družbe čutijo večji udarec kot na tisoče štrajkujočih, z gladnimi o-troci in sami raztrgani in pravice žejni. Pa tudi zapopademo, kaj se pravi, biti leto dni v štrajku, v tuji deželi, odvisen od podpore drugih? Vemo, kaj se pravi biti izgnan iz hiš, vržen v barake, spati na golih tleh in enkrat na dan gorko jesti. I« družinski očetje. Gledati, kako otroci prosijo kruha, zahtevajo kruha, ker v svoji neidiolžnosti še nevejo, kaj je o-četa privedlo, da jim kruha ne more dati. Potem bolezen, mraz, zatiranje vsepovsod in kar je glavno — upa v lepš0 bodočnost nobenega. Ja, ali mi vse to zapopademo. Bi mi prestali leto dni štrajka? če se tako sami sebe vprašamo, potem šele začnemo čutiti, kaj vse so prestali slovenski štrajkarji v Pennsylvaniji. — Slovenci smo svoje štrajkarje moralično in gmotno še precej dobro podpirali. Kdor je storil svojo dolžnost, če je kje zapisan ali ni, ve naj, da velja isto. Naj desnica ne ve, kar levica da. Vam pa slovenski štrajkarji v Pennsylvaniji kličemo: Ne bojte se! Dokler je še pri nas mala iskrica zavednosti, do tl e j ne boste tudi Vi odi nje nič zgubili. Vedite, da smo mi leto dni z varni živeli, na vas mislili in ‘za vas delovali. In če bi stalo še eno leto dni štrajka pred vami, naša delavska dolžnost do bratov se bi še povečala, se bi razširila v sloje, pri katerih niste bili druzega v očeh kot štrajkarji. uporniki. Če se pa vaš položaj obrne ua boljše, kar se pričakuje, je vaš boj dobljen. Več pa vi ne upate. Želite si zopet kruha svojih žuljev, želite obleči sebe, ženo in otroke, želite miru, svobode, enakosti in bratstva. Naj bi se Vam to posrečilo pribojevati! N. B. Od štajkarjev smo dobili prošnjo, naj v njih imenu vplivamo na, simpatijoče rojake, da se pošlje štrajkarjem v Pennsylvaniji in v Coloradi, tudi kaj čtiva, starih slovenskih knjili, ali tacih, ki jih nobedien več ne bere, in sploh slovenskih knjig poljudne vsebine. Za Westmorelandske štrajkarje se naj pošljejo na Martina Brunet. Box 163, Arona. Pa. Za Coloradske štrajkarje pa Avgusta Čibej, Box 253, Louisville, Colo. SLOVENSKA DRAMATIKA V CHICAGI. Vsak narod ima svoje narodne igre: Slovenci ue zaostajamo tudi na tem polju. Da bi pa pisatelj F. S. Finžgar videl svoje veliko delo. “Divjega lovca”, kot ga je igralo v nedeljo 26. marca v Narodni dvorani, vogal 18. cesto m Centre ave., družtvo “Danica”, S. M. S. P in družtvo sv. Ane S. Z. S. P. se bi zjokal. Pa prej ko se izrečemo o žalostni resnici, malo podatka k kritiki Ni je skoro stvari, ki bi ne bila potrebna kritike. Pri največjih gledališčih, kjer nastopajo svetovni umetniki — kritika ne izostane. Kritika naredi igralca, skušnja ga opili. Stvarna, poštena kritika ne misli škodovati ne Jružtvu in še manj igralcem. Kritika se tudi ne sme ozirali na občinstvo, ki som pa tja ploska. Kritika stoji zvišana nad vsemi cziri. Kritiko-vati se pa mora v prvi vrsti po zasluženju, strankarstvo, osebnosti, so pri tem pozabljene. Pravi igralci z igrovodjem vred so pa prvi, ki se nad kritiko ne smejo znesti kot na kak0 zabavljivko ali celo sovražnico: kritiko naj dobro preberejo in v prihodnje gledajo na to, da se tistih navedenih napak otresejo, ker stvaren kritik ne bo nič nevrednega kritizoval. Kritik vidi napake (ki so občinstvu, ki vidi parkrat. v letu slovensko predstavo) skrite, igralen pa zagrne mrena oči; na drugo pa pozabi. Kritika je potrebna, če hočemo postati v dramatiki nekaj, in ne vedno di-letantje. V ozir se jemlje tudi to, da je bil to nekak prvi poskus. V ozir jemlje? Opravičuje pa že to samonasebi nepravilno igranje? Ne. Ne začni, kar ne moreš dovršiti ; če pa padeš, pa tudi rane čutiš in si jih moraš zdraviti. Kar pa ni zdravega, ni za na o-der, ni za v javnost. Pa kaj v drugih naselbinah nič ne kritizirajo? Na primer Cleve-land-u. Komur so znane ondotne razmer e, nam bo pritrdil, da o-streiše kritike ,io ni kot je ravno v tej veliki slovenski naselbini, kjer je dramatika že na drugi stopnji. Sicer vsi še dilentantje, a tiste prve hibe v nastopih, v izgovarjavi, se jih v Clevelandu več ne sliši in ne vidi in če se kaj primernega zgodi — občinstvo že žvižga, noče polovičarskega dela in za svoj denar namesto prijetne zabave — pa trebušne krče! In če so v Clevelandu že na taki stopnji, kaj se ne sme od Chi-cage vsaj malce dobrega pričakovati in zahtevati? Sodbo prepustimo vsem, ki so se igre vdele-žili. Navada je, rekli bi nekako privilegij uredništva, da se pošlje zastopniku lista, ki je tudi skoro vedno odgovoren za kritiko, prosto vstopnico. Ne prosto stopnico za voljo tistega kvodra, temveč za to, ker se to spodobi. Slučajno smo bili v nedeljo na pošti in pismo z vstopnico dobili, drugače bi jo prejeli v ponedeljek, po igri. Pa to nič ne dene. Z prosto vstopnico vred se nas je tudi naprosilo, da priobčimo o igri svoje mnenje: kritiko. Pišemo torej kritiko iz lastne volje, da se i-graleem pokažejo hibe in da pridemo do boljšega igranja, drugič pa. da vstrežemo tistim, ki so nas v vrsto kritikov povabili. Oboje storimo rade volje, ker stvari more le koristiti. Kritiko hočete ! V Chicagi se je ta igra igrala; od chikaških Slovencev torej odvisna, ampak, če ne bi človek bral še druge časopise, iz vseh chikaških slovenskih časopisov ne bi človek zvedlel, da bosti društvi Danica in sv. Ane igrala v nedeljo 26. m. t. 1. gledališko igro! ('e ne bi bilo ljudi pri igri, bi bilo razumljivo. To je tudi velika nepristrauost in — neotesanost! Dobimo v roke "plakat”. Drugačnega imena ne zasluži, saj mrgoli vse polno slovničnih in tiskovnih napak. Vstopnina je bila pretirana, vsaj za tako igranje dvakrat previsoka Še polno družili takih pogreškov izven odra, navedli smo le tri glavne in u-pamo da 1i zadostujejo. — Zaginjalo se je dvignilo. (Sedaj bi samo lahko rekli: pri pogledu na scenerijo je zadostovalo, da je igra zgubila privlačno silo. oči so gledale zelene barve hiš in španske hlače. . . (Ker bo pa v korist dramatiki bomo bolj zgovorni. Op. ured.) »Scenerija. Kaj je igra brez zadostne scenerije? Pokvarjeni^ Večji greh pa je bil pri Divjem lov^ni. Kmečka vas izza leta 1848. na sreda te vasi f>a stoji (v ozaduju) pavillon, (a la Vesela vdova!) “Hiše” pedenj visoke, dva velika gospoda igralca sta lahko gledala čez dimnike. Raje nič ! kot tako šuštarijo. Zraven pa niso bile hišice posnete kot so doma, temveč kot so sedajne lesene bajte v Ameriki. O maskiranju ne bomo govorili, ker to je zadeva vsacega posameznika. Nastop fantov in deklet \ prvem dejanju, (pa le v začetku,) je bil dober. Glavna dva pa, ki bi mu mogla idio dati največ nimbusa (Majda in Janez, posebno Janez!) sta u-tis pokvarila. Janez (g. Frank Mravlja) se je v prvem dejanju še nekoliko po fantovsko držal, čeprav je mrcvaril, namesto govoril; Majda (gdč. Jennie Gio-vanetti) se je potrudila zadovoljiti vlogi, a je namesto govorila. deklamirala. Lisjakov ^Gašper (v rokah g. Frank Pičman) je bil preveč arobanten in po maski premlad. Drugi kmetje so se pa obnašali bolj po salonsko kot po kmečko, drugače so efekt zadovoljili. Prihod Tončka, revčka (g. John Gradišar) bi mogel na oder prinesti živahnost in karakterizacijo celi skupini, prinesel pa je le smešnost in pri svojej smešnosti se je Tonček sam sebi dopadel in občinstvo mu je v smešnosti regimentno sledilo. Govoril pa je razločno, a pre-hvali-sano in preveč naglašujoče. Bil ni berač, ponižen, vbog berač kot nam ga Finžgar slika tèmvee — gospodar vseh. Nastop Rihtarja (župana g. J. Pičman) je dobro nastopil, a mimike, sugestije in izgovarjave ni znal izvesti (ta vloga zahteva spretnega l^arakterja in je ena najbolj težkih), vendar smo bili z njim še zadovoljni. ‘Ave Maria’ nismo slišali zvoniti, pa tudi ne bi soglašal prijeten glas zvončka z dekoracijami odra! Lov na Janeza se je (igralsko) ponesrečil. Igralci niso imeli nobene potrebe, stopati že na odru po prstih, ker če kaj vemo, je bila bajta Janezova najbolj izven vasi in u-pamo, da se ni po indijansko vle-gel na zemljo in poslušal, če od kje pridejo kaka živa bitja. Zakaj so se kmetom odvzele skoro vse najpomembnejše besede ne vemo. Kdor igre ni prej bral, skoro ne bo vedel, zakaj s« je Ja- neza lovilo. V trenotku, ko so Janeza privedli na odier, bi mogel pokazati več sile, branu in samozavesti, sploh je bilo že prvo dejanje v vsem pomankljivo. Drugo dejanje pred kovačijo Jura se je pričelo dobro. Nastop kovača Jura (v rokah g. Jacob Muha) se nam je še najbolj dopadel. Govoril je razločno, z dobrim dialektom in ni besedam pistavljal el, ič in zopet el. Drugi kmetje so dobro rešili vloge. Tonček bi tisto o Radeckem lahko malo drugače povedal in aplavz ne bi izostal, tako so bile pa samo mrtve besede iz knjige, in potem še ribniški dialekt ! Prihod Janeza je v»se spravil v za-idirego. Izbruha Janez ni znal pokazati; upali smo, da se milo zjoče ; nobenega srda, same besede, priučeni stavki, pomešani z deklamacijo. Svoj beg ni povedal lju- dem. temveč suflerju nazaj. Popolnoma za nič pa bil prizor, ko so naznanili žandarje. Ko je dejanje prišlo do vrhunca, je o-der ljudstvu privabil deviški smehljaj, kateri je bučal po dvorani še potem, ko je bil Janez že-izven nevarnosti. Tretje dejanje v gostilni je bilo še najboljše. Gostilničar Grozdek (g. John Stajer) je imel še dober nastop; želeli pa smo, da bi bil drugače opravljen in manj tistega suvanja po gostih. Prihod fantov je oživil dvorano. Plesali • in peli s0 dobro ; isto dekleta. —■ Sploh je skupen zbor vedno zamašil, kar so posamezniki zljnk-njali. Majda je bila v tem dejanju precej dobra, kretnje in izgovarjava bolj živahnejše; več šole in lahko postane dobra ljubin-ka. Da ni pokazala več strasti kot ljubinka, je pripisovati Janezu, kateri ji ni dal nobenega ognja! — Rihtar se je potrudil, a vloge ni mogel izvesti in učinek blaznosti sicer ni bil pretiravam. temveč igrati ga ni znal. Janez svoje žalosti in obupa ni pokazal nič. Tisto ceptanje po o-dru se je pa zdelo vsem smešno, če je to njegova naravna hoja. mu prijateljsko svetujemo, da naj nikdar več ne stotu na odjer. Četrto dejjprip vm gorah pa nas je zopet presenetilo. Namesto dreves, smo videli stebre rimskih palač — namesto znamenja (križa) — stol. Za to je seveda odgovoren režiser, kateri bi vendar lahko-iz knjige bral, kaj je potrebno k sceneriji. Take pomanjkljivosti so ne opravičljive in zahtevajo vse graje. Janez ni zopet pokazal nič; ko je Tonček napovedal svoj ‘bežite’ smo mislili da bo poglavar divjih lovcev s puško v roki pobegnil iz odra. No. to se ni zgodilo, pač pa so v takšnemu neredu lovci se umaknili da ni nihče vedel, zakaj se sploh gre. Ko je n. pr. Gašper padel; je vsak mislil, da ga je vstrelil Janez, ker tisto, kar bi mogel zadnji govoriti, je bilo zopet črtano (!) ali je pa sam izpustil. (?) Sploh se je tako hitelo, kod bi se pričakoval po igri še kak ples za mladino. -— Naj še omenimo, da tisto brcanje z nogo, ko se je pilo žganje, ni bilo umestno; kaj ta-eega se bi oddobravalo od kake subrete v dekoletu, v kaki operetni razbrzdani parižki vlogi, ne pa oidi' kranjskih kmetov in divjih lovcev in beračev izza leta 1848! To se danes vidi v kakem gledališču kot u. pr. Star Garden v Chicagi; pomenljivo pa je toliko za nas, da se vse slabo dobro na odru izvaja. Ko je zagrinjalo padilo smo se oddahnili. Drveli smo na svež zrak, da neprijetne vtise malo pozabimo. S zadnjo povlečko po stolu smo obrisali še zadnji prah in nesnago in ne da bi si zaželeli še kaj podobnega, napisali takoj gori navedeno kritiko, katera naj bo sprejeta kot največje darilo, kar ga je v naši moči darovati slovenski dramatiki v Chicagi. VABILO. Družtvo št. 40, v Salida, Colo.r vabi vse družtvenike, prijatelje in Slovence, da se mnogoštevilno vdeleže veselice dne 16. aprila t. 1. ob 4 uri popoluldbe. Obljublja se lepa in dobra zabava; na programu ples in druge razveselivke dolgega časa- Naj ne bo Slovenca y Salida in okolici, ki se ne bi vdeležil te impozantne veselice. Do svidenja! Za veselični odbor: Frank Miklič, tajnik. Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Incorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNS YL V AN IA GLAVNI ODBOR: PKEflDSEiDtNttiK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPRElDiSEiDNIK: Ivan Sever, A damsburg, Pa. Box 51. ITAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. iAPTSNEKAR: Ivan Flere, Adam gburg, Pa. Box 128. BLAGAJNIK: Alozi.j Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arena, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETPENA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DIR. GEORGE BOEHM, Aroma, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in Dikomur drugemu. MLADA BOJEVNIKA. Rusko spisal S. Bloch. Vboga delavska soba. Delavčeva vdova, 40 let stara. < Pavel, njen sin, 20 let star. Petja, njen sin, 9 let star. Petja : Mati, kaj smo mi postali bogati ? Mati: Zakaj misliš tako, Petja? Petja: Mi si vendar danes zjutraj zraven krompirja in arnika dala tudi košček klobase. Mati: A, tako, moj Petja; to se imamo Pavlu zahvaliti. Pavel zasluži sedaj več. Petja : Ko bom jaz velik, mati, bom tudi delal in dosti denarja prislužil. Da, potem, mati, bomo mi vsi vsak dan jedli meso, ampak pravo meso, ni res mati? Pavel: Da, Petja, ko boš postal velik, se ne pusti od svojega gospoda dreti. Petja: Pavel, te nisem razumel kaj misliš. Pavel: Ko postaneš večji, boš že razumel. Ti boš tudi čutil. Petja: Mati, mati smem . . . smem vprašati? Mati : Kaj, otrok, "bi rad vedel? Petja: VJprašal te bi rad, če. . . če je bil moj oče slab človek? Mati: Ampak, kako prideš le na to? "Kaj ti je padlo v glavo, o-trok ? Petja I Oče je bil vendar v zaporu. Pavel: Kaj, v zaporu? Odkod veš ti to? Petja: Danes smo se igrali z o-troci sosedov na cesti. Tu je rekel Griša, od načelnika sin, da ne smem igrati zraven, ker je bil moj oče hudodelc. Pavel: O, ta buržoazija! Že ikot otroci nas zaničujejo in podcenu-jejo. Mati: Ne, Petja, tvoj oče je bil dober človek. On ni bil nikoli v zaporu. Petja: Ampak Griša pravi vendar, da je bil oče v zaporu. Povej mati, zakaj? Mati: Rekla sem ti že, Griša laže. Oče je bil dober. Petja: Griša je še rekel, oče je celo v zaporu v-mrl. Mati: To ni res, Petja. Petja: Kako je pa oče umrl, povej mati. Mati: Oče je vmrl na cesti. Petja: Na cesti? Je bil bolan? Je sam od sebe umrl? Pavel: No, ti bom pa jaz povedal, Petja: Oče je bil od vojakov vstreljen. Petja: Od vojakov? Ampak zakaj? Kaj je vendar onjakom storil ? W Mati: Petja, tvoj oče je bil dober in pošten delavec. Pavel: Petja, ti nisi noben majhen otrok več. Ti vedi to. Jaz ti bom razložil. Oče je bil delavec, kot sem jaz, in kot boš morebiti tudi ti. Oče je delal v neki tovarni na stroju. Delal je težko, jako težko. Za svoje težko delo je pa dobil jako malo denarja, kot vsi drugi očetje, in mi vsi smo se mogli komaj dositega najesti. Mesa si nismo mogli skoro nikoli privoščiti. Drugim delavcem je šlo skoro ravno tako. Tu so pa delavci končno od fabrikanta zahtevali večjega plačila. Fabrikant pa ga jim ni hotel dati. Petja: Zakaj ni hotel fabrikant več plačati? Pavel: Za to, ker bi fabrikant rad imel ves denar. Le potem so delavci delo vstavili. Fabrikant se je obrnil na načelništvo (o- blast), na policijo in jo prosil, naj delavce primora, za manjšo .plačo delati. Policija je tudi zapovedala delavcem, naj se povrnejo nazaj na lastnika. P i: ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER j MAGNET | GRANAT “"j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti ^ mi te bodemo zadovoljili. I Največja slivenska lekarna v Cfhicagn % fr A fr fr fr fr fr fr fr fr Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki. Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dan do 9. ure zvečer. Pri nas obre. jemo naložen denar po 3 proč. na leto. Pridite in prepričajte se fr fr fr fr fr C. G. FOUCEK že 25 let v tej trgovini na itlem prostoru 1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti Dvorani v Chicagu 111. it 4+4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* DOPISI, Sheboygan, Wis. Uredništvo Glas Svobode: — Poročam vam na vaše vprašanje, zakaj .se je meni vstavil list Glas Svobode, sledeče. Ne pretiravam, če imenujem to, kar se je meni dogodilo od strani Tiino-katol. duhovnika navadno tolovajstvo. In sicer tolovajstvo prve vrste! in rad bi poznal sodnika, ki ibi tega božjega namestnika spoznal nekrivim. Pa prei-4em Ti stvari. Sem zvest naročnik delavskega lista Glas ¡Svobode. Plačal sem celoletno naročnino v naprej; naenkrat. se mi je pa list Gl. Sv. vstavil — vzroka seveda nisem vedel (kakor tudi mi ne, op. Uprav.!. Obrnil sem se na upravni-&tv0 lista in upravnik mi pošlje na to karto iz poštnega urada, •kjer je stalo napisano, da.se meni ne sme več pošiljati list Gl. Sv. (Upravništvo se mora strogo držati predpisov poštne uprave.) Zraven mi je tudi upravitelj svetoval, naj se z dotično, njemu poslano ¡karto poštnega urada za administracije, z njo pri tukajšnjem poštnem uradu zglasim, kar sem rade volje storil. Tu pa čujte in strmite kristjani ! Na poštnem uradu se je pa -------—- podpisal (falsifiei- ral!!) moj podpis, da ne želim, ¡da mi Glas ¡Svobode še v nadalje prihaja! In tako so list na “mojo” zahtevo vstavili in abvestili upravo lista Gl. Sv. Torej takih kriminalnih zločinov se oprijemlje rimo-katol. duhovščina v Ameriki! Takega kriminalnega zločina se je poslužil sovražnik svobodomiselnega delavskega lista Glas Svobode! Naj si eitatelji predstavljajo, •kakšen obraz sem napravil, ko se mi je pokazal na poštnem uradu “moj” podpis, s katerim sem se zavezal, da si ne želim več lista Gl. Sv.! Kaj Ibi ibiio iz mene, če bi jaz to storil onemu duhovniku?—— Kakšnih korakov se bi dotieni duhovnik poslužil, če bi jaz n. pr. “odpovedal” njemu (sebi!) “Am. Slovenca”, in falsificiral njegov lastni podpis? Premišljujte, delavci . . . .Sedaj rečem le to: Vedel sem, da so duhovniki vseh grehov sposobni, saj so ljudje kot mi, da pa zamore izobražen človek tako nizko pasti, tega, tega do danes nisem vedel in tudi ne verjel. Danes to vem in verjem! Naj ¡bi tudi eitatelji to verovali ! Frank Barbuč. Adamsburg, Pa. Glas Svobode: — IV tukajšni naselbini smo nedavno tega vstanovili “socialistični klub, v katerega je pristopilo precejšne število zavednih rojakov. Vendar upanje je bilo, da se bodo rojaki še z večjo vnemo poprijeli tega prepotrebnega klu- ba. Toda glejte! Mesto, da bi se z vso močjo poprijeli svobodomi-.selhib idej, z katerimi nam je e-dino mogoče doseči boljšo bodočnost, so nekateri rojaki na vse pretege nasprotniki, češ: socialist! nastopajo preveč svobodomiselno. Najbolj nasprotujejo nekateri -Slovenci, ki so na farmah. Zakaj, nam je neumljivo. — Položaj je neizspremenjen. — Vredno je omeniti, kako nekateri naši rojaki, ki vedno nosijo socialistične znake na očitnem mestu, ponovno stopajo mimo družbenega “oflica”, kjer jih spremljajo z grozečimi pogledi komponisti, Merk in superintendent ter ljudje ¡njihove baze; naši se jim pa smejejo. Poprej so sicer imeli neomejeno oblast nad nami, a to je prešlo. Lansko leto smo tukajšni volil-ci, nied katerimi je tudi veliko število Slovencev, do dobrega pomeli r našem občinskem zastopu; poprej so -sedeli samo kompanij-ski ¡zastopniki in so sklepali, kar jo družba želela. Ampak to se bo korenito predrugačilo. Pri letošnji volitvi postavijo tudi Slovenci svojega kandidata za atdermana II. wardu, upamo, da ga bodo vsi Slovenci podpirali. Za občinskega konstablerja pa kandidira Polak, menimo, da bo «voljen. Politično, kakor je razvidno, se precej dobro gibljemo. Le še izobraževalnega ali vsaj bralnega družtva nam je potreba. Upam, da tudi to dobimo v ‘kratkem. Iz tega vidite, da ne spimo zimsko spanje. Še eno posebnost moram poročati. Minuli teden smo imeli v našem mestu priliko videti polet zrakoplava. Zrakoplovec T. S. Baldwin se je dvignil v zrak vpričo tisočerega občinstva. Vse je bilo zavzeto, ko se je začel na malem gričku poleg mesta dvigati v zrak. Dvignil se je 156 čevljev visoko. V zraku je bil 15 minut ter je obkrožil dimnik tukajšne tovarne, potem pa v lahnih polkrogih se je spustil na zemljo. Vzlet se mu je popolnoma posrečil. Navzoče občinstvo mu je priredilo, burne ovacije. Toliko za enkrat. Pride še. Pozdrav vsem Slovencem. Oroslav Zadel. Browder, Colo. Cenjeno uredništvo: — Iločem vam malo popisiti tukajšnje delavske razmere. Kar nas je Slovencev smo skoro po večini vposleni pri Elk Valley premogarski družbi, ki je oddaljena kakih osem mil od najbliž-nega mesteca Central City. V to mestece se tudi podamo, če nošenih piti vedno vodil; akoprav je naš okraj volil suho. 'se vidi zmi-rom ljudi, ki se “izprehodijo v Central City, eitatelji že vejo sedaj zakaj. Okolica je tn bolj pusta in ne posebno rodovitna. Kar še dela tiče pa se tudi ne morem pohvaliti; delamo 2—3 dni v tednu, in kakor čitam v našem listu, tudi po drugih naselbinah ni nič boljše. Le škoda, da se tukajšnji rojaki kaj malo zanimajo za Glas Svobode, kar bi bilo velike vrednosti za vse, da bolj ei-tajo delavske novice in napredno časopisje. Posebno se tudi tu zanimamo, kaj je z štrajkujočimi v Westmoreland okraju; bodo zmagali a-li ne bodo? Veseli nas, da jih u-nija podpira dobro, le žal, da Slovenci nočejo dosti slišati o organizaciji. Naj bi se tudi v drugih ozirih Slovenci malo spreobrnili in bolj podpirali časopisje, ki stoji, ki dela in se bojuje za nje, kot ravno to dela list Glas Svobode. V upu. da se obrne v vseh ozirih na naboljše, in da štrajkujoei bratje v Westmoreland okraju zmagajo. Vas pozdravljam Lorene Jeras. Gilbert, Minn. Slavno uredništvo: — Da se Slovenci vedno bolj oklepajo podpornih ¡družtev je viden dokaz to, da se ustanovi ter pri tolikih društvih, ki že obstoje, novo društvo, in se ga bo priklopilo k S. S. P. Zvezi. Prvo nedeljo prihodnjega meseca bo vstanovna seja v gostilni John Francelna. S tem novim korakom k napredku bo mnogo tukajšnjim rojakom vstreženo. Kako pa tudi ne, saj je obča potreba po podpornih društvih, posebno po dobrih. Kakšna žalost, če vmre rojak, a nobenega vinarja za pogrebne stroške, nobenega preostanka za vdovo in celo otroke. V starem kraju se govori med ženami veliko o penzionu; matere hčeram )e take snubače prigovarjajo, ki imajo kakšno oskrbo za seboj, to se pravi, penzion mora imeti, ali pa biti kako zavarovan. Slovenke v Ameriki pa naj tudi gledajo na to, da je mož v ¡društvu, vsaj v enem, da bo v slučaju bolezni in nesreče tudi kaj za jesti! Tistim rojakom torej, ki žive v našem mestu, in ki niso v nobenem društvu, pa jim priporočam, da se to nedeljo vdeleže vstanov-ne seje, in naj tudi k novovsta-novljenu društvu pristopijo. Pozdrav, A. Gnezda. Livingston, 111. Uredništvo Glas Svobode: —-Tukaj se dela slabo; 3 dni na teden. Tudi ¡delo se težko dobi in nekateri čakajo im delo že mesec dni, pa ga še niso dobili; potem takem rojaki vejo, kaj jim je storiti, to namreč tisti, ki nimajo nobenega dela. Pa ne samo to; i-mamo tu v Livingstonu prve vrste ovaduhe — delavce. Morebiti se bo to Slovencem zdelo čudno, a je resnično. Naj s tem resničnim slučajem to povem. Rojak Andej Pub je šel kot po navadi na svoj šiht; ko je prišel v jamo, Se je počutil v glavi bolnega in se je mal0 vsedel na zemljo, zadremal in v bolečinah in mislih zaspal. To ni noben pre-grešek, ee je človek bolan in se hoče odpočiti, a pri tem naravno zaspi. Ko so ga pa bolečine zapu- SLOV. stile, se je pa prebudil in skočil čil nalagat premog v vozove z podvojeno močjo, ida tako kar je zamudil doprinese in kaj ne “o-goljufd” družJbo. Tudi to ni nič čudnega. To se nam zdi, drugače pa sta to vzela A. T. in F. P. Ta dva Efijalta sta šla k superintenden-tu in povedala, da je Puh pri delu zaspal. (Nista pa povedala, da ga je bolela glava!) Ko je prišel Puh na piano, ga je boss vprašal, kaj je delal v jami? Odgovoril je, id a je nakladal vozove. Boss pa je odgovoril, da to ni res; ti si v jami spal! in sedaj si lahko poiščeš kot drugod dela! In to je naredil brat bratu, delavec —delavcu. Upam, da sta Efijalta povzdignjena za to častno delo v prva kompanista. Pozdrav! Opazovalec. Virden, Ul. Uredništ vo: —- Nič delavskega, a nekaj smešnega za to danes. ' Našo naselbino vejlno kateri o-bišče; zadnjič šta jo pa počastila z svojim obiskom kar dva sovražnika .-¿a. Glas Svobode in sicer zastopnik “proletarca” Jos. Bratkovič in mladi dušni pastir; zadnjega so se posebno razveselile ženske; na jeziku je imel samo “mater božjo”. Po njegovih zatrdilih mora biti mati bqžja jako raztrgana, celo brez kiklje in potrebuje velike podpore, ker v nebesih nočejo sedaj niti božji materi dati zastonj jesti in jo o-blaeiti! Kaj je dugi gospod, je sam povedal : sovražnik delavcev — sovražnik namreč delavskega lista Glas Svobode, kar pomeni prvo! Sicer je pa priznal, da smo Slovenci jako potrebni čtiva, kot ga ravno prinaša Glas Svobode, a Glas Svobode iz osebnih ozirov vseeno ni po njegovem okusu, če je za svoj list naredil kaj” ne vem; sicer pa mu , nisem navoš-ljiv, vsak ima pravico živeti. — Delamo slabo, kdo pa ¡ ve, če mamka božja ne obrne na bolj-Pozdrav! Opazovalec. sel Chicago, 111. Uredništva Glas Svobode: —• Stavil bom vprašanje. Mislil sem, da se ne bo potreba prepirati po časopisih, a vidim, da je ravno nasprotno in sem primoran kot izzivan da povem javnosti resnico o svoji, ozir. moje žene zadevi; V Chicagi imam0 človeka ki piše po časopisih'm govori o nekem obrekovalcu in .se lepo skriva z svojim imenom v ozadju, boljše rečeno za kikljo svoje žene, tajnice dr. Nada,. Ta mož bodi od žene do žene in hujska, da mora dr. Nada protestirati pri gl. odboru S. N. P. J. proti meni. Meno hočejo sključi-ti. Zakaj? zato, ker sem se v veseli družbi malo preodkrito izrazil. Vedel bi rad, če to velja samo za elane dr. Slavije št. 1, ali tudi za člane družili družtev, posebno pa za tiste člane, ki se shajajo po saloonih na Bine Island ave.? Glasilo S. N. T. Jednote v št. 8 od 17. marca t. 1. je prineslo poročilo, da je moja žena prejela bolniško podporo že dvakrat, za eno in isto bolezen. To je laž. Naj preiščejo elani zdravniške listine in bodo videli, da ona, moja žena, še ni prejela nobenega centa za revmatizem od S. N. P. J. Prvič je prejela bolniško $9 od dr. Nada in ne od S. N. P. J.; v drugič pa jo je zdravnik pripo-znal bolnim na ledicah. Upam, da bo to razumljivo poročilo imelo svoj vspeh, ker sloni na popolni resnici, in tistim članom, ki je kaj za koristi Jednote, bi jim priporočal, da malo omeje pravice mož, ki jih hočejo voditi za nos. F. Spolar. Washoe, Mont. Glas Svobode: — časa imamo tu gori dosti za polemiziranje ker delamo samo 2 — 3 dni tedensko. Zaslužimo torej komaj za hrano in stanovanje; ¡slabše kot' v Avstriji. Kedaj bo boljše ne morem reči sploh nihče ne ve. Nam sosednim mestu Bear Creek je štrajk, ker družba hi plačevala delavcem, kot je bila pogodbo z unijo na plačilni listi. Govori se, da se že pogajajo in da bo morebiti prišlo do sporazuma. Vesele velikonočne praznike! John Chadez. Pot k zdravlju, moči in kreposti. ime ŽELI» BOLE Revmatizem ledvice, jetra in mehurne bolezni, zguba moške kreposti, nervoznost, gubitek žlvljenskega soka, sifilis ati zastrupljena kri, nalezena ali podedovana, mpotenca, triper, nočni gubitek, atrofija, striktura, varicocele in vse druge moške spolna bolezni se zamorejo temeljito ozdraviti doma, Rrivatno in z malimi stroški. Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in kako lahko ozdravite. Ako ste se že naveličali, trošiti denar, ne da bi dosegli trajno zdravlje, pišite še danes po to dragoceno knjižico. 50,000 KNJIŽIC ZASTONJ Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku. Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, moč in krepost s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je: vsebuje ravno tiste stvari, katefte bi moral znati vsak mož, mlad ali star, oženjen ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni za delo, ta knjižica je za vas vredna stotine dolarjev. To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil špecijelno samo moške spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika izkušnja pomeni. A^o ste nezadovoljni in ne morete delati ter uživati življenja; »ko hočete hitro in korenito ozdraviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v svojih iilah; ako hočete biti močan in živaheh mož; ako hočete močno telo, jasno misel in trajne živce, izpolnite še danes kupon spodaj in pošljite ga nam. Kupon za Brezplačno Knjižico. Zapišite vaše ime in naslov, izrežite in pošljite še danes. Pišite razločno. DR. JOS. LISTER & CO„ Aus. 501, 22 Fifth Ave., Chicago, IH. Gospodje:—Jaz trpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezplačno knjižico za može, poštnine prosto. Ulica in štev. ali Bcoc. Mesto .Država. Prvi znak jetike. Jetika; ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, ee se jo ne začne Zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, Se ae zdravljenje začne ob času? 'iv Eno od prvih znamenj pojava jetike je: BLEDA BARVA. Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je te znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdeeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi —- čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dob« dovolj zdrave brane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pri-* čakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je: 1 Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih zelišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko preibaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji ble dati kakršen če, rabi le vedno aa odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. JOSEPH TEIN HE’S M« T rtER V/IJ REGISTERED Zguba teka, Neredna prebava, Slab počntek po jedi, Nenavadni krči, Vroč glavobol. Trganje po glidih, Zaprtje in krči, Zguba moči, Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina. To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand pr iz e (naj višje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOS. TRINER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland Ave. v Chicago, 111. -1[W(3* TheKonradSchreiefCo. Sheboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca aodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1719 So. Cenlie Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Velika razprodaja ------— y ---- veliki prodajalni. Naša na novo-otvoritva zadnji teden je bila velik napredek v vsakem oziru. Na tisoče ljudi je obiskalo zadnji teden našo prodajalno in vsi so se pohvalno izrekli o naših nizkih cenah in dobrem blagu. Dolžnost nas veže, da še v naprej naši prodajalni o-hranim0 staro ime; “Največja in najboljša vele trgovina na Blue Island ave. — Poslužujte se naše prodajalne; dobiček je Vaš. —Če kupuješ pi nas grocerijske potrebščine, si prihraniš denar. — Grocerijski oddelek v 3iem nadstrooiu. MOKA Gold Medal ali Lurie XXXX Patent Flour, 1-8 sod........................ U<>ya! Blend kava. 35c, funt;.!... Runkeles mlečna čokolada, 5e, 3 za I.mportirano češko maslo, funt.... Polovico soda.........................$2.85 PROSTO! ZASTONJ! Če kupite 5 zavojev Galvanic perilnega mila, zastonj kos Palmolive .................... OGLEJTE SI MOŠKI ODDELEK, ŽEN SKI IN ZA OTROKE. V PRVEM ODDELKU se nahaja še kakih 360 ducatov nogavic, navadnih in črtanih, črnih in drugih barvah : vredne do 18c in' gor. par sedaj samo . ..................... SEDAJ V RAZPRODAJI Fini Carolina riž 10c, funt sedaj....1 Najboljši Farina funt .................< Dobri luzani. lOe, funt sedaj.......... % Boken makaroni, funt .................. California breskve . 1 . . ... . ...... Bicheheu ali Sniders Tomato Catsup, paint . .......................... ODDELEK DRUGI vsebuje okoli 290 ducatov, fine nogavice, za moške, žene in o troke, vredne od 25c gor, sedaj par samo. . Navadne bolesti se utegnejo razviti v resne bolezni, ampak olajšnjo se po hitri rabi Severovih Zdravil vam je treba izgnati bolezenske snovi inneeistote vam je treba pregnati občutek onemoglosti, vam je treba vzbuditi speče ustroje, vam je treba čiste, obilne, zdrave krvi, vam je treba uživati SEVEROV RIČISTI LE ;. ÄrxcioENT m 7:. /<** <5s$w>!& ¡km. [vé &. ris»® M fe. Napravlja velike izprememba glede zdravja • Cena $l.oo -NA PRODAJ V LEKARNAH. Ne pozabite povedati, da hočete samo Severovega in odklonite Vsa druga zdravila, ki se Vam morda ponudijo zaradi večjega dobička za dotičnega trgovca. Premenljivo vreme Vaš jezik kaže donaša kašlje, Tnetje grla, hripavost in težavno dihanje, ampak že je vaš želodec \ nerodu. A ko je nežist, čas uživati Severov Balzam za pljuča Severov Zivljenski Balzam je verno in gotovo zdravilo za vse takž neprili' ke. Dostikrat dtmese. že prvi popitek dobro, došlo olejžbo. Cena 25 in 50 c. Uravnava neprilike pre izpodbuja jetra k delovanj sno moč. ibavnega ustroja u in vzdržuje tele Cen a 75c Ge potrebujete nasvete, pišite na naš zdravniški oddelek glas svobode RAZNO IN DRÜGol Ponesrečeni beg župnika Šor-na z Belih vod pri Šoštanju. Kakor znano, je okrožno sodišče v Celju obsodilo pobožnega župnika Borna z Belik vodah na eno leto težke ječe zaradi svinjarij, ki jih je uganjal z moškimi svojimi farani. Šornu ni nič kaj dišal ričet, zato je pobegnil in celjsko državno pravdhištv0 ga je zasledovalo s tiraloieo, Te dni so ga pa na potu v Ameriko vjeli v Baslu na Švicarskem. Imel je s seboj tudi svoji dve “ljubici”, dva kmečka fanta, ki ju je imel najrajši. Seveda ste morali tudi ti dve “ljubici” nastopiti rajžo v Celje nazaj, kjer bodo končno vse tri dejali pod ključ. “Slov. Narod” iz Ljubljane piše : V Kranjski gori stoji nasproti kaplanije gostilna, v kateri so imeli brhko kuharico. Ta kuharica se je “urekla” gospodu kaplanu. Bilo je nekega lepega večera v zgodnji spomladi. Gostilničar se je moral nenadoma odpeljati v Ljubljano, da ni mogel čakati na večerjo. Toda nesreča je hotela, da je zamudil vlak ter se moral vrniti domov. Prišedši domu, se mu je zahotelo večerje, toda kuharice ni bilo nikjer. Izginila je, kakor kafra. Iskali so jo po ,_vsi vasi pri znankah in prijateljicah, toda brezuspešno. Končno se je zglasila neka ženica, ki je videla ob 9. zvečer dekle stati na cesti v živahnem razgovoru s kaplanom. Gostilničarju, ki je vedel, da je gospod kaplan kaj rad gledal brhko njegovo kuharico, je bilo takoj vse jasno in sklenil je, Častitemu primešati v ljubezensko 'shist tudi nekaj pelina. Poklical je svojega sina-vojaka, ki je bil takrat doma na dopustu, ter se z njim dogovoril, da bosta vso noč zvesto čuvala, da se gospodu kaplanu pri uživanju ljubezni ne zgodi ničesar zlega. In prevzela sta, zamenjevaje se od časa do časa, stražo na klopi pred hišo. Lepa noč je bila, doli z nebeškega oboka pa se jq zlobno in škodoželjno smehljal mesec. Ura za uro je leno pohajala. Dvanajsta ura je že zabrnela zvaškega zvonika. Gospod so se že naužili. — Previdno so se približali oknu ter dvignili zastdr, da se prepričajo, če je zrak čist. Kakor da bi jih pičil gad, so gospod božji namestnik odleteli od okna, zakaj gostilna nasproti je bila še razsvetljena, zunaj na klopi pa je mirno ždela moška postava. Še parkrat se je oprezno dvignil zastor, a vedno z istim uspehom... Med tem je napočila zora in zvonovi so jeli vabiti k jutranji službi božji. Zopet se je dvignila zavesa in to pot je bil zrak —- čist, zakaj to pot se je straža umaknila za hišna vrata v veži. Samo en trenotek, en hip — ključ v vra-! tih kaplanije se je zavrtel, zahre-šeale so duri in na cesto je stopil gospod kaplan v črnem talarju, z baretom na glavi, v roki sveto knjigo. Njegov obraz je bil bled, pogled njegov zastrt, kakor da bi vso noč prebedel v zbrani pobožni molitvi. Za kaplanom se je pojavila dekliška postava, bosonoga, držeč v rokah svoje čevljičke. Kakor šiba na yodi se je tresla na .vsem životu. Zgodilo se je takrat, da je kakor iz tal vzrasel pred njim mož, ki je grozeče zavzdig-nil svojo desnico . . . Kaj se je potem zgodilo, o tem molče viri, samo to vedo povedati, da je božji namestnik četrt ure kasneje •stopil pred oltar Gospodov ter o-pravil nekrvavo daritev. — Grozna tragedija. V Sv. Tomažu pri Kopru se je dogodilo v nedelje^ 5. t. m. okrog 2. popoldne nekaj strašnega. V hišo Ivana Bertoka, po domače Rožiniča, št. 126 je prišel Ivan Pobega od Sv. Antona, stanujoč v Št. Kocijanu z velikim nožem v roki, kakršne rabijo kmetje na polju in jim pravijo kortelae. Ko je vstopil Pobega v hišo, se je začel ozirati na vse strani in vihteti nož, pri tem pa je v eno mer izpraševal ž zamolklim glasom: “Kje je, kje je?” Prestrašeni hišni ljudje, ki so ga poznali, so ga vprašali, kaj hoče in kaj namerava. On pa se ni zmenil za vprašanja, marveč je hodil po kuhinji gor in dol kakor bi koga iskal. Slednjič se je približal gospodarjevemu sinu, 301etnemu Ivanu Bertoku in zamahnil z nožem proti njegovi glavi ter mu prerezal lice, da se je ta zvrnil po stopnicah. Bertok pa se je kmalu zopet zavedel in koge videl,'da se Pobega bliža njegovi ženi, ki je vsa trepetajoča pri ognjišču skrivala pod seboj svojega 21etnega sinčka, je pograbil pu ško, ki je stala v kotu pod stopnicami iu ustrelil napol nezavesten groznega strahu na Pobega. Zadel ga je v desno nogo ter rešil življenje svoji ženi in ostalim. Nato je spravil Bertok družino na piano in hitel s krvavim licem klicat sosede na pomoč. Ko so ti prišli do hiše, se jim je Pobega postavil zopet z nožem v roki v bran in ni pustil priti nikomur blizu. Plazeč se po tleh, je začel vpričo sosedov sekati z nožem svojo lastno ranjeno nogo. Dve uri je trajalo to obleganje in potem šele se je posrečilo ljudem, da so pi-išli do njega in mu iztrgali nož. Zvezali so ga in odpeljali v bolnišnico v Koper, od koder so ga pa poslali v Trst, da mu odrežejo nogo. Da je mož blazen, je popolnoma brez dvoma. Pred-no je namreč prišel Pobega do Bertokove hiše, je kakih 300 m od hiše udaril 71etno hčerko Josipa Rakarja z nožem po glavi s tako silo, da je pozneje izdihnila Koperski bolnišnici. Prejšnjo noč pa je morala bežati nesrečnikova žena z otroci vred pred njim z doma. Naslednje jutro je ubil doma mačko in psa. Vzrok njegove zblaznelosti je najbrže nagla smrt njegovega očeta,, katerega je zadela kap v petek, ravno ko je hotel z vozom in voli v mesto. Ker mu je oče tako naglo in brez oporoke umrl in se bo sedaj premoženje delilo na 7 delov, se je najbrže ,351 etneiftu sinu Ivanu omračil um. Ljubljana in haremske hlače. Cel svet so zrevolucionirale nove “haremske” hlače žensk. Na Dunaju so babnice napadle kot pijane krave lepši ženski spol, ki se je upal na cesto v hlačah. Drugače v Ljubljani! Tam ženske hlače "lajkajo” “Slov. Narod” piše med drugim: Nova ženska moda. Ljubljana je imela svojo senzacijo: videla je dve dami v novi ženski modi, v — hlačah. — Nositeljiei te nove mode sta 'bili dve nemški igralki. Ena je imela sivo obleko, druga modro barvano. Obe sta bili prav elegantni in vsestransko se je priznavalo, da nova moda hi samo jako praktična, nego tuidi vseskozi deeentna in ukusna. Zakaj bi ženske ne nosile takih oblačil, res ni Uvideti, tenj manj, ker je vendar mnogo moških, ki nosijo kiklje. Raskave halje, ki jih nosijo prečastiti očetje flečkajnarji in kafei-narji, so spodaj odprte in niso nič drugega, kakor kiklje. Tudi talarji so narejeni, kakor ženske kiklje. Navadni duhovniki nosijo v službi črne kiklje brez o-kraskov. Korarske kiklje so že prav koketno rdeče obšite. Škof ima vijoličasto kikljo, kardinali pa nosijo tako rdeče kiklje, kakor da bi bili sami zapriseženi so-cijalni demokratje. Sveti oče pa je ves bel od nog do glave; njegovo oblačilo je iz belega atlasa, kakor krila kakega dekleta, ki pri nunski procesiji rožice potresa. Spričo^temu kroju duhovskih talarjev res ne vemo. zakaj so ravno klerikalci taki nasprotniki nove ženske inode. (*!e smejo duhovniki nositi kiklje, zakaj bi ženske ne smele nositi hlač? Nerabni glasbeni stroji. Dahomejski kralj v zapadni Afriki je čul od podložnika, kateri je vrnil iz Egipta, mnogo o krasoti vojaške godbe in je naposled odločil, da si tudi sam napravi godbo. Poznal je trgovca v St. Louisu, ki je imel mnogo posla z Evropo, in pri njem je naročil glasbene instrumente. Trgovec se o-brne do proidtajalca godal v Parizu in naroči vse, česar je treba za godbo. —- Instrumenti pridejo, in kralj jih razdeli med veli-kaže. Vesel priredi veliko svečanost in jim zapove, naj igrajo. Na njegovo besedo začne vsak trobiti ali udarjati, kakor misli, da bi najbolj ugajalo kralju. — Kralj nekaj časa posluša in pomišlja., da je morebiti to lepo, ker je iz Evrope. A počasi ga mine mir in naposled reče trobcem in bobnarjem, da tega ne more več poslušati. Takoj naj utihnejo.,— Razjarjen sporoči sedaj trgovcu, da niso dobljene reči ničvredne. Trgovec takoj obvesti trgovca v Parizu, dla godala niso za rabo. Nato, dobi odgovor iz Pariza, da boljših godal ni mogoče dobiti. Zdaj pride šele ubogi posrednik v zadrego: kralj pravi, da ne ve- ljajo, trgovec, da ni boljših na svetu. — V tej sili vpraša kralja pismeno: “Ali ima Vaše Veli- čanstvo tudi glasbenike (godce)?” Kralj mu jezen odgovori: “Lepo vprašanje! Ko bi imel godce, ne bi vas vprašal po instrumentih. Toda ali vi olikanei nimate godal, katerim ni treba umetnikov? Kjer so umetniki, tam ni treba instrumentov!” Ali spi zajec res z odprtimi očmi? Dosedaj so celo vsi znanstveniki trdili, da spi zajec odprtih oči, ker ima prekratke trepalnice, da bi si oči pokril. Nedavno pa je dokazal Eisenmenger v Frickovi “Rundschau”, da ta trditev ni resnična. Eisenmenger je preiskal več sto zajcev pa ni nobenega našel, pri katerem bi se trepalnice ne dale potegniti preko oči. Bajka o zajčjem spanju odprtih oči je nastala zato. ker zajec ne vstaja rad, temuč pusti, da se mu lovec ali pes približa, toda natančno opazuje nevarnost. Kadar postane nevarnost velika, plane kot blisk pokoncu ter zbeži. A lovci in gonjači mislijo, da je moral spati, »Glasi so videli, da je imel odprte oči, češ, sicer bi se mu ne bili mogli tako približati. Eisenmenger je tudi opetovano videl mlade zajce, ki so brezskrb-nejši spali zaprtih oči. Grozovita posirovelost. Iz Lvova Galicija, poročajo o neverjetnem nravnostnem zločinu, ki so ga izvršili vojaki na neki sedemnajstletni služkinji. Topničar Rost je zvabil deklico v gostilno ter ji dal toliko piti, da je bila pijana. Potem jo je peljal v vojašnico, kjer jo je zlorabil in potem skril pod streho. Dva dni je bila deklica pod streho skrita in med tem Časom jo zlorabilo 'še ¿0 drugih vojakov. Potem pa so vrgli vojaki svojo popolnoma onemoglo žrtev čez plot. kjer so jo našli mimoidoči in jo oddali v bolnišnico. Stvar se je naznanila tudi vojaškemu poveljništvu, ki je uvedlo strogo preiskavo. Topničar Rosta in več drugih vojakov so že zaprli. Od Vezuva. 20 tujcev je bilo ravno na poti na Vezuv, ko se je pred njih očmi utrgal kos notranjega Vezuvovega stožca v širo-kosti kakih 300 metrov in v višini kakih 80 m. Z močnim bobnenjem se je zvrnil ta del stožca v Vezuvov krater. Za hip se je prenehalo kaditi iz žrela, potem pa se je dvignil gost dim, pomešan s prahom in pepelom nad Vezu-vovo glavo. Močno bobnenje je naznanilo potres in trenutek pozneje se je zazibal ves kolos. V hiši vodnikov pod kratrom so se prikazale široke razpoke in že-, leznica na Vezuz je morala ustaviti promet, ker je ponekod hudo poškodovana. Krater se vidi mnogo nižji in zdi se, kakor ld’a bi se raztezala na vrhu Vezuva široka planota. Nezakonski sin kralj Milana — sleparija. Sofija. Tu se je potikal po šantanih človek zleseno nogo, ki se je izdajal za nezakonskega sina pokojnega srbskega kralja Milana — Hrističa. Pod tem imenom se je že preje izdajal v Pesti in Novem Sadu. Sedaj se je dognalo,'da ta človek ni Milan Hristie, pravi sin kralja Milana* marveč Milenko -Rajeevie, ki je bil na Francoskem obsojen radi tatvine in od tam izgnan. Proces proti Camoristom. V Viter bu se je začel pred tamošnjo poroto proces;, proti. 43 članom Camorre. Proces se nanaša na u-mor, ki so ga obtoženci izvršili leta 1906. 6. junija 1906 zjutraj namreč so našli pa obrežju Torre del Graeco pri Neapolju nekega Cuoccola, istočasno pa so zločinci napadli in oropali tudi njegovo ženo v njeni hiši. Izkazalo se je, da so izvršili to dejanje iz maščevalnosti eamorristi, od katerih je bil edlen vsled ovadbe Cuoceo-la obsojen, in izgnan. Ta se piše Arena. Drugi, neki Rapi, pa je bil vedno v nevarnosti, da ga Cuooccola ovadi- Rapi je tudi izvršil oba umora v družbi bratov Alfano in nekega Ibella. Sodna obravnava bo traja najbrže pet mesecev. Za zunanje oglase ni odgovorno ne upravništvo in ne uredništvo. Ayg. W. Ramm pogrebnik in balzamovač, tapetni k in podobar 1429 N, 10th Si SHEBOYGAN, Wis, Zastopnik: FRANK PUNGERČER W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Velika francoska revolucija 1789 do 1815. Velika zavezna vojska za osvoboditev izpod Napoleonovega jarma. Po teh bitkah, v katerih je Napoleonu poginilo kakih sto tisoč vojščakov, pomikale so se vse tri zavezne vojske vedno 'bliže druga k drugi in skušale Francozom priti za hrbet ter jim zastopiti pot proti domu. Napoleon je to zapazil in se umaknil nazaj proti Lip-skemu, kjer se je odločila osoda cele Evrope. Dne 16. oktobra se je začel velikanski boj. Od osmih zjutraj je grmelo neprenehoma nad tisoč topov. Kar zemlja se je tresla, in v Lipskem je popokalo mnogo oken. Hrabro so se borili ti in drugi, in ni bilo mogoče reči, čegava bode zmaga. Najhujši bil je 'boj na južni strani Lipske-ga pri wachavskih holmcih, kjer sta se zgrabila Napoleon in Schwarzenberg. Zavezniki so vse moči napenjali, da bi ukrotili silovite Francoze in Poljake, pa zastonj. Napoleon sam se je večkrat zagnal v največji bojni hrup ter vzpodbujal generale svoje in jim dajal potrebne ukaze. Najnovejšemu maršalu, knezu Ponjatovske-mu, je vzkliknil: “Naprej, kralj .poljski!” Ob treh popoldne so Francozi že toliko napredovali, da je Napoleon v Lipskem dal z vsemi zvonovi zvoniti v slavo zmage svoje. Ali kmalu so Avstrijanci in Rusi zopet dobro stali, med tem •ko je Blücher pri Mockernu na severni strani od Lipskega užugal Marmonta. V nedeljo dne 17. oktobra ni bilo boja. Napoleon je u-jetega avstrijskega generala poslal k cesarju Franju, da bi se dogovarjal zastran miru. Obljubil je, da se odreče Varšavi, Iliriji in porenski zavezi in da se vrne črez Reno, kakor hitro se sklene premirje. Zavezniki mu niso dali odgovora, ampak pomnožili so svojo vojsko za novih sto tisoč mož ter dne 18. oktobra zjutraj ponovili strahviti boj. Napoleon je imel samo 130.000 vojščakov, nasprotniki pa 300.000, h katerim so kmalu prestopila tudi krdela saska in würtemberska. Cvet vseh evropskih narodov se je bil zbral na groznem bojišču, in kar skušali so se, kdo bo brabrejši. Do večera so zavezniki popolnoma zmagali, in Napoleonu je zdaj bila prva skrb, kako se spraviti z nesrečnimi rojaki svojimi na pot proti domu. Ko se je noč vlegla na zemljo, obsevalo je deset gorečih vasij krvavo polje, na keterem je kar mrlič ležal pri mrliču. Dne 19. oktobra so zavezniki s treh strani naskočili Lipsko. Napoleon se je poslovil pri saskem kralju ter ob desetih srečno odpotoval, med tem ko sta Macdonald in Ponjatovski imela ostati v mestu in ga tako dolgo braniti, da bi vsi Francozi mogli oditi. V tem je francoski vojščak prezgodaj zažgal s smodnikom nabite rove, in zidani most črez reko Elstero se je z groznim hrupom razletel. Francoski vojščaki, kolikor jih je bilo še takraj reke, so se po večjem morali u-dati zmagovalcem. Mnogo, jih je v Elsteri utonilo, in med njimi je bil tudi poljski knez Ponjatovski. Macdonald je srečno preplaval in se rešil. Popoldne so zavezni vladarji prišli v Lipsko, kjer so ujeli kralja saskega in ga ujetnika z •ženo in hčerjo odpeljali v Berolin. Napoleon je v bitki pri Lip-skem mrtvih in ranjenih izgubil nad tridevset tisoč vojščakov, z o-stalimi sto tisoč pa je bežal proti domu. Med potjo so mu bili urni Kozaki vedno za petami ter ga zelo nadlegovali, toda pravi boj se je vnelše le pri Hanavi, kjer se mu je ustavil bavarski general Wrede s pet in petdesetimi tisoč moži, da mu zapre pot na Francosko. Napoleon se je zopet ska-zal zvedenega junaka in poveljnika; zmagal je ter se srečno pre-ril ere» reko Reno. Tu je ivojska njegova štela samo še sedemdeset tisoč mož, od katerih je polovica kmalu potem zbolela in pomrla od prevelikega napora. Po bitki pri Lipskem se je najprej razdrla porenska zaveza. — Knezi te zaveze so si s posebnimi pogodbami zagotovili državno neodvisnost svojo ter pristopili k veliki zavezi zoper Francoze. Kraljevine Westfalske ni bilo več, kakor hitro je izginil njen kralj; a to isto se je zgodilo z veliko vojvodjno Frankfurtsko. Koliko je po raznih nemških trdnjavah še bilo francoskih vojščakov, vsi so se kot ujetniki udali zmagovalcem. Jedini general Davoust se je branil v Hamburgu do 26. maja 4814. General Biilow je Francoze zapodil iz Holandije ter preklical kontinentalni zapor, ki je hujše nego drugod tiščal nesrečni narod ter mu čim dalje tem bolj podkopaval vse vire bla-1 gostanja njegovega. Danska, ki je ostala zvesta zaveznica Napoleonova, imela je izdaj vojsko s Švedsko. V bit vi pri Bornhövedu zmagal je kraljevič švedski ter dne 14. januarja 1814 sklenil mir v Kielu, v katerem je Danska v zameno za Rujano in kos Pomor-ja odstopila Švedski celo Norveško. Za Tirole in Ilirijo bilo je še nekoliko krvavih bojev, toda Avstrijanci so zmagali ter imenovani deželi zopet zjedinili z ostalim cesarstvom. Celo Murat se je izneveril Napoleonu, svaku svojemu, ter zaveznikom obljubil, da bode pomagal Francoze izgnati iz Italije proti temu, da ga priznajo za kralja neapoljskega. Švaj-carska je rekla, da noče biti na nobeno stran, ter se je s tem prikupila Napoleonu, ki se tedaj vsaj od te najslabše meje francoske ni nadejal sovražnega napada. Toda zaveznikom je v imenitnem tedanjem trenutku bilo malo mar, kaj poreče Švajcarska, pa so brez ozira na njo ravnali, kakor jim je bolje kazalo. Še se je Napoleon nadejal, da se mu povrne velika bojna sreča njegova. Prišedši na Francosko pripravljal se je takoj na novo vojsko. Državno starešinstvo mu je dovolilo 280.000 novincev, ali bilo mu jih je premalo in terjal je še drugih 300.000 ter novih večjih idavkov. Starešinstvo mu je dovolilo oboje. Toda časa je bilo premalo, navdušenja za obupno vojsko pa še manj, in Napoleon je komaj nabral 150.000 vojščakov, ki pa niso bili ne izurjeni, ne opravljeni, kakor bi bilo treba. Med tem so se zmagoviti zavezniki vedno bliže pomikali francoski meji. Iz Frankfurta so poročili Napoleonu zadnjo besedo ter mu ponudili mir pod kaj ugodnimi pogoji. Hoteli so mu pustiti ves svet do reke Rene, samo da bi prej ustavili brezkončno prelivanje krvi. Ali cesar francoski niti zdaj ni hotel izprevideti velike nevarnosti, ki mu je pretila, in prevzetno je zavrgel dobro ponudbo. Kmalu se je kesal svoje trme, ali bilo je prepozno. Nič mu ni koristilo, da je izpustil španjolskega kralja Ferdinanda VIL in rimskega papeža Pija VII. Ko je videl, da so Francozi preplašeni in da ga ni več nekdanjega navdušenja za vojsko, sklical je državni zbor in mu rekel, da si tudi on želi miru, ali takega, ki ne bode sramotil cesarstva in naroda francoskega. Zbrani poslanci so drugače sodili, pa so cesarju bridko tožili nadloge in težave, ki jih zopet fn zopet mora trpeti vsa država. To je Napoleona strašno ujezilo in razpustil je zbor. Med tem je knez Schwarzenberg v začetku leta 1814 z veliko zavezno vojsko pri Bazileji prestopil francosko mejo, Blücher pa je s takozvano šlesko vojsko po noči pred novim letom pri Mann-heimu, Caubu in Koblenzu šel črez Reno. Oba poveljnika sta trdnjave pustila na strani ter hitro stopala dalje proti Parizu. Da bi se nasprotni vojski ne zjedinili, udaril je Napoleon zdaj na jedno, zdaj na drugo. Po bitki pri Briennu se je Bliieher moral pred njim nazaj umakniti, ali posrečilo se mu je, da se je zjedinili z velikim delom Schwarzenbergove vojske, in tako pojačan je pri La Rothieri zmagal Francoze in jih potisnil nazaj za reko Aubo. Velikih 'težaiv je prizadevala zaveznikom skrb za živež tolikim vojščakom svojim na tnji sovražni zemlji. Zato sta se njihova poveljnika zopet ločila ter je Blücher s svojimi stopal dalje oh reki Marni, Schwarzenberg pa ob Seini. Brž ko je Napoleon to ločitev zapazil, nžngal je raztresena krdela šleske vojske v manjših bojih in pognal nekoliko na severno stran, potem pa se hitro obrnil proti jugu ter dne 18. februarja v bitvi pri Montereau-u zmagal Sehwarzenbersra. Zavezniki so se nato morali nekoliko nazaj umakniti, ali kmalu so se zopet ohrabrili in tem hitreje stopali proti Parizu Napoleon se je skušal z avstrijskim cesarjem posebej pobotati, ali zastonj; kajti cesar Franjo I. ni hotel ničesar storiti, kar bi prej ne odobrili vsi zavezniki skupaj. Zdaj se je francoski cesar ustavil napredujoči šleski vojski, a ko ga je Blücher pri Laonu do dobrega užugal, hitel je na 'drugo stran ter se pri Arcisu ob reki Aubi z nova zgrabil z mnogo večjo vojsko Schwar-zenbergovo. Francozi so napeli vse moči, pa brez uspeha ; sam Napoleon je obupal in bi bil najrajši v boju poginil; ko je pa videl, da so nasprotniki zmagali, šel je z vso svojo vojsko proti Reni. — Tu je mislil zbrati vse vojščake, kar jih je bil0 po raznih trdnjavah, ob enem pa zaveznikom za hrbtom vzdigniti razkačeno francosko ljudstvo ter jim tako zapreti pot proti domu. Ali za ta-košne naklepe je bilo premalo časa. Bliieher in Schwarzenberg sta se združila, zmagala pri La Fere Champenoise francoskega generala Marmonta in Mortiera, in odprta jima je bila pot do Pariza, kjer ni bilo vseh skupaj več nego 30.000 vojščakov. Prav pred mestom je dne 30. marca bil zadnji boj, v katerem je Blücher z naskokom vzel holmce montmarter-ske. Nato se je Pariz ob dveh po polnoči udal na milost zaveznikom, ki so drugo jutro slovesno šli v mesto. Na čelu velikega, števila generalov in druge imenitne gospode jahali so car Aleksander ruski, Friderik Viljem kralj pruski in knez Schwarzenberg. Avstrijski cesar Franjo je ostal v Nancy-ju. Dalje prihodnjič. DOPIS. \ Uboj. Dne 28. marca zvečer je nastal na cesti v Podrečah v kranjskem okraju med hlapcema Antonom Jenkom in Matejem Kristanom na eni in kajžarjevim sinom Matejem Jamnikom na idrugi strani zaradi vasovanja prepir. Jamnik je potegnil nož in z njim osuval Jamnika večkrat v glavo in v prsi. Jamnik se je brez zavesti zgrudil in je kmalu potem, ko so ga prinesli njegovim staršem na dom, izdihnil. Živa zgorela. 701etna Ana Mikulin iz Medane je dne 8. marca nesla v gozd kosilo delavcem. — Ker je bilo precej mrzlo, je ženica zakurila ogenj, da bi segrela kosilo. Pri tem pa se je vžgala suha gozdna trava. Žena je hotela ogenj pogasiti, plameni pa so se prijeli njenega krila. Našli so jo pozneje vso ožgano v zadnjih vzdihljajih ter je kmalu nato u-mrla v groznih mukah. AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO! Angleščina SSSS ® Slovnica, Tolma in Angl. Slov. Slovar stane same $1.00, in je dobiti pri J. V. KUBELKA 538 W. 145 St.. New York, N, Y Največia lalcgra slov. knjig-. Pišite po cenik! ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sobe štev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, UL Tel, 3989 MAIN Dobra Unijska Gostilna,kJ"b*e mrzelin gorak prigri- |nc Ç Ctdctnv rek. : Pod vodstvom Jtlj- o- JtablUj 2005 Blue Island Ave. deliké Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. Darragh, Pa. Glas Svobode, Chicago.: — Dobrega nemorem nič poročati iz naše okolice. Štrajk še vedno traja; posebno v AVestmoreland okraju je beda velika. Kedaj bo konec stavki, nihče ne ve. Pa drugič kaj več o tem. Kakor v vsakem kraju, imamo tudi tu človeka, ki si je vzel za svoj posel, da razdira še tisto malega, kar se je z trudom pridelalo. Tukaj je neki širokoustneš, Jos. Zupančič po imenu, zdražbar prve vrste in meni dobro pozna. — Obrekuje posebno rad S. D. P. Z. organizacijo, in ravno tako S. S. P. Zvezo, sploh vsako družtvo. Na vrsti je bila tudi S. D. P. in P. D., češ, da omenjena organizacija ne plačuje svojim bolnikom podpore. Da je to navadna izmišloti-na in prazno obrekovanje naj pokaže slučaj člana od dr. št. 1 v Darragh, po imenu A. Bels, stanujoč v West Newton. Bil je bolan od 14. septembra 1910 L, do 17. januarja 1911. Na podporo mu ni bilo treba čakati, to spriču-je njegovo lastno zahvalno pismo, kjer se tudi zahvaluje za hitro iz-plačanje podpore. Naj mi bo dovoljeno, da se ga priobči: Collinsburg, 14. 1. 1911. — Cenjeni sobrat! prvi tajnik Jos. Hauptman in blagajnik Serjun ! Naznanim Vama, da sem svojo podporo prejel, za kar se Vama toplo zahvalim, ker sta tako hitro podporo poslala. Lepo zalivala tudi vsem sobratom S. D. P. in P. Družbe, ki so me tako dolgo podpirali v svojej težki bolezni. Za voljo zdravja, bom se podal v staro domovino. Pozdrav vsem sobratom, in ako se povrnem še kedaj nazaj, bom z veseljem stopil rad v Vašo sredo, v S. D. P. in P. Družbo., Do groba Vaš, Alojzij Beles. Upam, da to pismo zadostuje, če pa ima grdi obrekovalec še kaj za govoriti, naj se javno o-glasi. — Rojaki! Vstanavljajte povsod, kjer še ni nobenega družtva, podružnice S. D. P. in P. Družbe, ker povsod vlada bolezen, nesreča in smrt in je težko biti brez podpore, če je človek v tujem kraju, pri tujih ljudeh. Če hočete pojasnila pišite na zdolej podpisanega tajnika. Pozdrav vsem sobratom S. D. P. in P. I*, in vsem rojakom po Ameriki. Listu Gl. Sv. pa ob ji o plačnikov in podpirateljev ! Tem potom se tudi zahvalujem v imenu štrajkarjev in dtružtve-nikov dr. št. 1 S. D. P. in P. D. v Darragh, Pa. za poslanih $8.25 od družtva št. 7 v Livingston, 111. J. Hauptman. Box 140, Darragh, Pa. SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Sehoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Bin» Tzland Ave Chicago Ul SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, društvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terbevec & Co. Nasledniki: Derganc, VVidetič & Co. 1622 Arapahoe St-, Den ver, Colo trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Bank. CUNARD Ogrsko - Amerikanska črta V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRI MORJE Velikanski novi parobrodi CARMANIA s tremi vijaki Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra CARONIA s dvemi vijaki Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve naj več ji. ED A N P H N I A s dvemi vijaki i nova J rnAnUUllIA 25 čev. dolga ^odleta! in nosi 18.0C0 ton. (1911. j CARMANIA Odpluje 7. jan. 18. Feb. CARONIA odpluje 21 jan. FRANCONIA odpluje II. mar. Prva vožnja Ogrsko-Ameriška oastrežba iz NEW YORKA v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST Moderne na dva vijoka ladje. SAXONIA - - 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov Prve vrste kabina $60, do Neapola $65, do Reke Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd- S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. M. KARA 1919 So. HALSTED ST cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske .nrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku. Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov stekleniea. P. AD. RICHTER & 00. 215 Pearl St., New York, N Y. N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. * * * ❖ 4* 4* * * * 4* * * * 4* * * * 4* * * JOHN NEMETH ItifcorporiratL pod zakoni države New York. KAPITAL: $25,000.00. Pošil ja denar brzojavnim in poštnim potom. Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini takoj drugi dan; po pošti deseti dan. ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR! Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta znana slovanska firma prejema vsak dan velike svote denarja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vozne listke na vse linije, ceno. Pišite na naslov. JOHN NEMETH, 457 WASHINGTON ST , NEW YORK, N. Y. JOHN NEMETH, predsednik, bivši c. in kr. konsul. agent. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ¡S 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4a 4* 4* 4* 4*4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* B HRANITE! Kar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V največji zadregi vam vsak prihranek pri de prav! Uložite svoj denar v INDUSTRIALSAVINGSBANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer. VSTANOVLJENA 1890. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. toči PERU PIVO. PERU BEER COMPANY, Pern, III. Podpirajte krajevno obrt! n Kašparjeva Državna Bauka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ni_- VLOGE $3,700,000.00 GLAVNICA . S200.000.00 PREBITEK . . $150,000.00 Prva la edina češka država» banka v Cbisagl. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele ^jiveta; prodajamo Sitkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne polioe. rjemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobtfzdravnik. 544 BLUE ISLANl) ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.