SREČANJA Najfežja leta Rajke Bazelj Otroci - njena največja Ijubezen... Ko je bila Rajka Bazljeva še sama pred-šolski otrok, je venomer iskala nova in no-va doživetja med vrstniki v soseščini. Še več, nekoč si je »prisvojila« sosedovo de-klico, jo pripeljala v svojo sobo, sezula ji je copate in slekla predpasnik ter skrila v svojo otroško posteljo. Že takrat so jo pri-vlačevali otroci, želela je vplivati nanje, jih voditi. Na izbiro njenega poklica pred-šolskega pedagoga je vplivala celotna nje-na družina prosvetnih delavcev, prav po-sebej pa brat Marko, sedanji profesor teles-ne vzgoje. • Med vojno je Rajka delovala kot mla-dinska ilegalka na ljubljanskem področju. Spominja se dogodka, ko so belogardisti vdrli v šolo med kulturno politično manife-stacijo ob Prešernovem dnevu. Poklicali so Rajka Bazelj pet izdanih deklet, med katerimi je bila tu-di Rajka in jih odpeljali v zapor, kjer so jih zasliševali tri dni, kasneje pa spustili. • Po vojni so sledile mladinske akcije, med njimi tudi Brčko—Banoviči. 11. nov. 1946 se je prvič srečala z vzgojo otrok v mladinskem domu v Ponikvah pri Dobre-polju, kjer so bile vojne sirote. Ni bilo po-čitka, ni bilo prostih ur. Ko se je razširila nalezljiva bolezen, so zbolele tudi vse vzgojiteljice razen nje, sama je skrbela za 54 otrok noč in dan, tri dni. Neko jutro je od utrujenosti zaspala in ti otroci, ki so ra-zumeli in cenili njeno delo, so se sami ure-dili in jo pustili spati. Ob tem delu pa je vodila še vaške mladince. • Nato je delala še v Preddvoru in kon-čno v Ljubljani, kjer je z izrednim študijem PRiZNANJA OB 30-LETNSCI SOCIALISTIČNE PREDŠOLSKE VZGOJE Ob tej pomembni obletnici je Skupnost vzgojno-varstvenih zavodov podelila priznanje 30 tovarišicam za njihovo dolgoletno in požrtvovalno delo na področju predšolske vzgoje v Sloveniji. Priznanje sta med.drugim dobili tudi dve tovarišici iz Šiške. Milena Lenaršič, vzgojiteljica v Vzgojno var-stvenem zavodu Najdihojca, ki je s svojim delom v tem zavodu pričela 1. avgusta 1948, od leta 1952 do 1967. leta je posvetila svoje znanje otro-kom v mladinskih in klimatskih okre-vališčih, potem pa se je vrnila spet v VVZ Najdihojca, kjer dela še danes in dosega pri svojem delu uspehe. Tokrat objavljamo zapis o dobit-nici priznanja iz Šiške: tovarišici Raj-ki Bazelj, ravnateljici VVŽ H. Ch. An-dersen. uspešno opravila strokovni izpit in postala mentorica tudi dijakinjam, bodočim vzgoji-teljicam. Še sedaj se vračajo k nji številne vzgojiteljice, ki so že same mentorice, po dobro besedo, po nasvet za strokovno delo, za življenje. • Potem je bila pedagoška svetovalka, pa pomočnica ravnatelja v VVZ in danes je ravnateljica Vzgojno varstvenega zavoda H. Ch. Andersen, ki ga obiskuje 930 pred-šolskih otrok. • Pravi, da so najtežja delovna leta v njenem življenju prav sedaj, na mestu rav-natelja. Prišla je v nepoznano občino, oko-lico, zavod. Predvsem pa teži njeno delo dejstvo, da ne morejo sprejeti vseh otrok, potrebnih predšolske vzgoje in varstva, saj se naselje ob vrtcu tako hitro širi, da VVZ ne more kriti vseh potreb. Starši prosijo, moledujejo, grozijo. Toda kljub večkratne-mu razširjanju VVZ je še vedno veliko od-klonjenih prošenj. Položaj otežujejo tudi ljudje, ki ne poznajo dela v VVZ, pa ga kritizersko obravnavajo. Kolektiv, v kate-rem je še vedno precej nezadostnih stro-kovnih mest, želi s svojimi akcijami priteg-niti okolje in v njem dobro sodelovati. • V tistem skromnem času, ko Rajka Bazljeva ni v zavodu ali ni kjerkoli kot nje-gov predstavnik, pa se posveča študiju pe-dagoške in psihološke problematike; rada se rekreativno ukvarja s športom, njen po-seben konjiček za so rože. To doživetje ob naravi jo sprosti od napetosti delovnega dne, osrečuje jo, ko iz stvaritve narave ustvari tudi sama — ikebano, katere izho-dišče išče ali v cvetju samem, ali v starem likalniku, jušniku, latvi. Zamisel za tako stvaritev nosi v sebi več dni, običajno pa v tihih nočnih urah, ko vsa hiša že spi, ob-likuje svoje zamisli. In tudi to ji daje moči za uspešno reševanje problemov naslednje-ga dne. » Zmaga Glogovac