Glasilo Udruženja p. 11 uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani
Letnik XII.	V Ljubljani, dne 1. novembra 1932.	20. štev.
Kraljevina Jugoslavija Ministarstvo Saobraćaja Pošte, telegrafi i telefoni P. t. broj: 78472/32
Na XIV. redovnom kongresu Udruženja p. t. t. službenika Kraljevine Jugoslavije, održanom 13. jula o. g., izabrana je nova uprava Udruženja na čelu sa g. Ilič Milutinom, upravnikom pošte Beograd 2. Novo izabrana uprava Udruženja podnela mi je na odobrenje »Pravila Udruženja p. t. t. službenika Kraljevine Jugoslavije«, koja sam, pošto nisu bila u suprotnosti sa § 76 u vezi sa § 345 Zakona o činovnicima, odobrio svojom odlukom p. t. br. 63854/32 od 29. jula tek. godine.
Po žalbi novoizabrane uprave, da joj stara uprava na čelu sa višim savetnikom beogradske direkcije p. i t. Jovanovič Timotijem neće, da preda dužnost i imovinu — Uprava grada Beograda (odeljenje upšte policije) donela je odluku pod br. 11710 od 29. jula tek. godine, da stara uprava Udruženja p. t. t. službenika Kraljevine Jugoslavije, kojoj se na čelu nalazi g. Jovanovič Tirno ti je, preda dužnost i imovinu Udruženja novoj upravi na čelu sa g. Ilič Milutinom, izabranoj na XIV. redovnom kongresu Udruženja, održanom na dan 12. i 13. jula tek. godine.
Na gore pomenutu odluku Uprave grada Beograda stara uprava Udruženja p. t. t. službenika izjavila je žalbu Ministarstvu Unutrašnjih poslova, koje je istu s pogledom na § 10 zakona o opšitem upravnom postupku i § 20 zakona o udruženjima dostavila područnom mi Ministarstvu na nadležno re-šenje.
Situacija
iPrinašamo odlok g. prometnega ministra, s katerim je odbita pritožba stare uprave udruženja in končno vol javno završena bo|r=’ ba proti onim, ki so bili proti ureditvi udruženja v smislu zahtev in dvoletne borbe bas novinskih sekcij. Kakor smo že svoječasno poročali v našem listu, je gosp. prometni minister potrdil pravila, sprejeta na lotos* njom kongresu, s tem pa potrdil tudi veljav* nost kongresa in novo upravo, izvoljeno na kongresu. Na podlagi tega je izdala beograj* ska policija stari upravi nalog, da izroči no* vi upravi vse posle im imovino udruženja. Stara uprava pa tega ni hotela storiti, nego je vložila na notranje ministrstvo pritožbo proti naJlogu beograjske policije im proti ve* lj ilv nost i kongresa in legalnosti nove uprave sploh. Notranje mihistrstvo se je izjavilo, da je nekompetentno za reševanje sporov y udruženju in je odstopilo zadevo promet* nemu ministrstvu kot pristojnemu organu z utemeljitvijo, ki je razvidna iz objavljenega odloka. Gosp. prometni minister je zavrnil pritožbo stare uprave kot neutemeljeno in kononoveljavno potrdil pravila, veljavnost kongresa in legalnost nove uprave, obenem pa odredil, da mora stara uprava takoj izro* čiti posle in premoženje udruženja novi upravi. S tem je administrativno pot v tem sporu izčrpana in odlok gosp- prometnega ministra izvršen. To se pravi, da stara upra* va mora izročiti posle in premoženje novi upravi in če bi toga ne hotela storiti pro* stovoljno, jo bo prisilila k temu po zakonih
Primo-predaja dužnosti i imovine izmed,i stare in nove uprave Udruženja p. t. t. službenika.
Razmotrivši akt ovog predmeta našao sam, da je odluka XIV. redovnog kongresa Udruženja p. t. t. službenika Kraljevine Jugoslavije, održanog 13. jula tek. godine u Beogradu, o izboru nove uprave Udruženja na čelu sa upravnikom pošte Beograd 2 g. Ilič Milutinom, pravilna i punovažna, koju sam odluku zajedno sa novim Pravilima po-menutog Udruženja već odobrio svojim re-šenjem p. t. br. 63854 od 29. jula tek. godine.
Sa izloženoga, na osnovu § 76 zakona o činovnicima
rešavam
da stara uprava Udruženja p. t. t. službenika Kraljevine Jugoslavije, kojoj se na čelu nalazi g. Jovanovič Timotije, viši savetnik beogradske direkcije p. i t., odmah po saop-štenju ovog mog rešenja preda dužnost i imovinu Udruženja novoj upravi, na čelu sa g. Ilič Milutinom, upravnikom pošte Beograd 2, izabranoj na XIV. redovnom kongresu 13. jula tekuće godine.
Ovo moje rešenje saopštiti i predati za staru upravu g. Jovanovič Timotiju, a za novu upravu g. Ilič Milutinu, pa dalje po zakonu postupiti.
17. oktobra 1932. g. Ministar saobraćaja Beograd	Laz. Radivojević s. r.
Da je prepis veran svome originalu tvrdi
(M. P.)	Sef arhive
(Min. saobraćaja)	Rad. Miletič s. r.
' (pošte, telegrafi i telefoni)
oblast. Stari upravi je sicer odprta še pot do pritožbe na državni svet, ker proti vsem odločbam in rešitvam administrativnih ob* lasti obstoja pravica pritožbe na to vrhov* no in poslednjo državno instanco, vendar pa event. pritožba na državni svet ne more odgoditi izvršbe nalogov administrativnih oblasti in se torej odredbe teh morajo iz* vršiti. Tako bi torej event. pritožbe stare uprave na državni svet ne imela nobene praktične vrednosti.
Končna rešitev tega spora je velike važ* nosti za udruženje in njegovo članstvo že zato, ker udruženje dosedaj sploh ni moglo delovati in podvzemati nikakih korakov in akcij za korist p. tt. osobja. Kajti dokler ni padla končna odločitev o veljavnosti kon* gresa in uprave, ni bila legalna niti stara niti nova uprava in torej nobena ni imela pravilne legitimacije, da nastopa v imenu udruženja in članstva. Kolikor je nova uprava mogla delati za članstvo, se je po* služevala samo prijateljskih zvez s funkcio* narji poštne uprave, oficielno pa ni mogla nastopati. Še nianj je mogla to seveda sta* ra uprava. Tako je bilo delovanje udruže* nja prav za prav v zastoju. Spričo tega, zla* sti pa spričo zakulisnega rovarjenja in in* trig, ki so z vso silo in z vsemi sredstvi de* lale na to, da bi kongres in nova uprava ne bila priznana, je imela nova uprava v po* slednjih mesecih često obupno stališče. Brez materialnih sredstev, brez moralne podpore od članstva se je morala boriti pro* ti neštetim intrigam, 'proti denunoiacijam in zlobi v neenaki borbi z nasprotniki, ki so
razpolagali z materialnimi sredstvi in z naj* raznovrstne j širni zvezami. Toda na strani nove uprave je bila pravica, poštenje in rejnica, in to orožje je vedno odločilno v vsaki borbi. Z odločbo gosp. prometnega ministra je dana sedaj udruženju možnost, da začne po dolgem presledku zopet delo* vati za cilje, katerim je namenjena in za dobrobit članstva. Za to ima sedaj legiti* macijo legalnosti in materialna sredstva.
Seveda je potrebno poprej, da se postavi udruženje na čisto novo osnovo, da bo mo* glo začeti delati na solidni in realni podla* gi. Intrig, demagogije, fraz, slepomišenja in varanja mora biti konec tako v centrali ka* kor v sekcijah. Konec mora biti tudi »pla* tonskega« bratstva in drugarstva. Bratstvo in enakost vseh članov udruženja mora slo* neti na solidnih in realnih osnovah enakih pravic in dolžnosti. Nikakor se ne bo sme* lo in moglo več dopustiti in trpeti, da bi se sekcije desinteresirale nad početjem centrale samo zato, da bi se tudi centrala desinteresirala nad početjem sekoij, kakor se je to dogajalo dosedaj, ko centrala ni vprašala sekcij niti po članarini niti po sta* nju članstva samo zato, da je imela centra* la proste roke. Predvsem je treba natančno urediti članski kataster za vse udruženje po sekcijah. Članski register se mora voditi natančno, vestno in sproti. Ta kataster mo* ra biti podlaga za natančno plačevanje in obračunavanje članarine in obenem adresar za glasilo udruženja. Članarina mora biti enotna in se mora uporabljati za splošne potrebe udruženja in za širše svrhe, ki jih je itreba v novih pravilih točno predvideti. Zato bo treba končati s staro prakso,'da so gospodarile sekcije vsaka zase in kakor se je poljubilo njihovim funkcionarjem, brez vsake kontrole, ali se denar članstva troši za potrebe in svrhe udruženja ali za druge, nepotrebne stvari, od katerih članstvo nima koristi. Isto velja seveda tudi za centralo. Po § 76 zakona o uradnikih je udruženje eno samo telo in sekcije torej niso samo* stojne organizacije. Zato je jasno, da je tudi vsa imovina skupna last vseh članov udruženja, ki se mora racionalno, koristno in plodonosno uporabljati za celokupno udruženje in za vse članstvo. In kor je skup* na last vseh, ker vsi enako doprinašamo, je razumljivo, da moramo tudi upravljati z njo vsi, — seveda po najmodernejših tehničnih metodah sodobnega organizačnega aparata. Le na ta način bo moglo udruženje dosegati cilje, za katere je postavljeno. Vsak drug način ureditve znači eksploatiran j c materi* alnih in moralnih sredstev in moči v parti* kularne ali celo osebne svrhe.
Nova uprava z energičnim g. Miljutinom Iličem na čelu je čvrsto odločena, da izvede reorganizacijo udruženja tako kaikor zahte* vajo potrebe in razmere, ker to zahtevajo in* teresi stroke in njenega osobja. Kajti enkrat vendar mora že zavladati tudi med ptt. osobjem nov duh morale, poštenja in čuta odgovornosti napram celoti, napram stanu in stroki. Enkrat vendar mora že tudi med ptt. osobjem prenehati sebičnost in koristo* lovstvo, farizejstvo in intrig Iran j e za osebne koristi posameznikov. Vse to bo mogoče doseči edino s sistematično vzgojo članstva in z uveljavljenjem etičnih načel, z navaja* njem k čutu odgovornosti poedinca napram
vsem in vseh napram poedincu in z uvaja’ njem discipline med članstvom udruženja. Predvsem discipline. Kajti to, kar danes uganjajo nekateri v udruženju, ni samo na> vadna anarhija, ampak naravnost upor proti poštenju in časti stanu.
Za dosego discipline, miru in reda v udru* žcnju bo treba tvegati tudi najradikalnejšo operacijo. Boljše je, če se začne doba novega dela, doba novih metod im prerojcnja udru* ženja z majhnim kadrom zavednega in disci* plimiramega članstva, ki se zaveda svojih dolžnosti do organizacije, nego da se udru* ženje zaduši v masi nezavednih in nediscipli* niranih ljudi. Boljše je, če začne udruženje novo dobo s skromnimi, zato pa sigurnimi in solidnimi koraki, nego da plane na plan kakor slamnata bakla, ki se naglo izžge in nato ugasne. Preteklost nas je o tem dovolj podučila. Zato bo moralo udruženje v bo* doče polagati važnost predvsem na kvaliteto članstva. Kvantiteta za enkrat ne sme imeti nobene vloge. Pričakujemo lahko, da bo za* čelo v početku reorganizacije število član* stva padati samo po sebi vslod nezavednost^ nezrelosti in nepravega pojmovanja reorga* nizacije. To je čisto v redu in prav. To član* stvo ne spada v disciplinirano organizacijo, kakršno potrebujemo v tej dobi poštarji in je torej edino pravilno, da se samo prereše* ta..To, kar bo potem še ostalo, morda ne bo predstavljalo velikega števila, ali zdravo bo, bo kvas, po katerem se bo izvedel zdrav pre* porod. Da bo ta kvas ostal nepokvarjen, bo treba vsaj nekaj let posvetiti največjo pozor* nost naraščaju in onim, ki se bodo na novo prijavljali za člane. To bo veljalo zlasti za one, ki bodo ob reorganizaciji kakorkoli iz* padli iz članstva. Kajti sedanje geslo: vsakdo mora biti član organizacije, bo treba poslej ma'o predrugačiti takole: v interesu posa* mezmika je, da je član, toda v interesu or* ganizaeije ni, da bi moral biti vsakdo član.
Kaiko pa je z edinstveno organizacijo? Dr* zavrni svet je ugodil pritožibi nižjih uslužbon* cev glede posebne organizacije za nižje. Na podlagi tega je g. prometni minister potrdil pred nekaj dnevi tudi pravila nižjih usluž* bencev. Potrdil pa je tudi pravila našega udrgženja, ki predvidevajo, da so lahko nje* govi člani tudi zvaničniki in služitelji. Iz tega bi se dalo sklepati, da je prepuščeno njim sa* mim, ali hočejo biti organizirani v svoji po* sobni ali v skupni organizaciji. Naša dolž* nost je, da se pokoravamo odredbam oblasti in zato prepuščamo nji, da ona sama razsodi, ali bo to tako ali drugače. Seveda pa se zato nič ne izpremeni naše prepričanje, da bi po* štarji kot stan mogli mnogo bolje uspevati v skupni organizaciji kakor v ločenih. To je prirodna stvar, ki je pa ptt. uslužbenci ne razumejo, ker, ako bi jo razumeli, bi nikoli ne bilo tega vprašanja. Za nas je jasno, da se je to vprašanje pokrenilo samo zato, ker so poštarji to sami hoteli. In da so to sami hoteli, temu je vzrok nepravilno pojmovanje bistva organizacije in pa sebičnost, osebne ambicije in častihlepje. (Bodočnost pa bo po* kazala, da so bila naša načela pravilna in uverjeni smo, da bodo morale bodoče gene* racije nekoč popravljati, kar je zagrešila so* dobna generacija. Razumljivo je, da posa* mezniki triumfirajo in z njimi morda še drugi, toda ne iz naših stanovskih, poštar* skih razlogov, ampak iz razlogov, ki so ne* skončno oddaljeni od naših stanovskih inte* resov nižjih uslužbencev. Toda še večje je število onih, ki skeptično gledajo na to triumfiranje, ki se bahato šopiri v mastnih časopisnih črkah, v slikah in opevanju za* služnih mož, kakor da gre za velik in odlo* čilen svetovni dogodek. Kajti to večje števL* lo ima dovolj opravičljivih razlogov, da dvo* mi, ali bo ta triumf prinesel nižjim usluž* bencem v bodočnosti tudi toliko koristi, ko* likor je danes zmagoslavja pri posameznikih. Nas to ne more zavesti v nikake zmote ali
celo v izpozabljemje. Mi smatramo nižje uslužbence za svoje stanovske tovariše in če se bo odločilo, da ne morejo ostati z nami v skupni organizaciji, je razumljivo, da se ne bomo ločili od njih neprijateljsko, marveč jim bomo želeli vso srečo tudi v lastni orga* nizacijli. In naravno je, da jim bo naša orga* nizacija rada pomagala, če jim bo kdaj mo* gla pomagati.
Taka je torej sedaj situacija. Kolikor je še nerazčiščenih stvari, to bo uredila centralna uprava našega udruženja, kateri popolnoma zaupamo. Pričakujemo sedaj sklicanje iizred* nega kongresa v smislu začasnih pravil in sklepov seje glavne uprave od 28. avgusta t.
1.	Verjetno je, da bo sklican kongres v prvi polovici meseca decembra t. 1. Dotlej se bo izvršil nemara že tudi prevzem imovine od stare uprave vsaj po zateklem stanju, ker pravo stanje na podlagi pravilnih računov bo treba najbrže itak ugotoviti po posebni ko* misiji strokovnjakov. To velja seveda tudi za premoženje pri sekcijah. Da se bo mogel kongres pravilno vršiti, je pozvala central* na uprava sekcije, da ji predlože pravilno stanje članstva z imeniki.
H koncu pripominjamo še, da je zaprosila naša sekcija centralno upravo, da ji dovoli glede na razmere pri nas sklicati izredno skupščino. Centralna uprava tej želji ni ugodila.
(Pozivamo članstvo, da mirno čaka na raz* voj stvari, zaupajoč centralni upravi, ki bo ukrenila vse, kar je prav in koristno za naše udruženje. Kor je pričakovati, da sc bodo vršile prod kongresom od nepoklicanih ljudi različne agitacije z namenom, da bi prišlo na kongresu do kakih nemirov in incidentov, svarimo članstvo, naj se ne da begati in naj se ne spušča v nikakršne dvomljive pusto* lovščine. Položaj je tak, da bi s tem nikakor ne pomogli do uspehov onim, ki ne žolc, da se izvede program nove uprave ali pa, ki celo žele, da pride na krmilo zopet stara uprava. Vsakdo, ki bi se dal zavesti v tem smislu h kaki lahkomiselnosti, naj se zaveda, da bi s tem škodoval samo sebi in slovesu sloven* skih poštarjev. Zato ne nasedajte nikakim vabilom, pa naj pridejo od koderkoli in od kogarkoli. Zlasti pa naj nihče ne podpisuje kakih pooblastil za kongres.
Prav tako apeliramo na članstvo, naj pred kongresom opusti vse medsebojne s£ore, ker taki spori nimajo nobenega smisla 'in bi tudi sedaj v teh bkolnostih ne vodili do nikakih ciljev. Borba za ureditev udruženja je z od* lokom g. prometnega ministra končana in zato je potrebno, da pride sedaj tudi do po* miritve duhov med članstvom. Tudi uprava sekcije ne bo dajala na nobeno stran povoda za spore, — razen če ne bo grobo izzvana, — in sploh ne bo podvzemala nobenih akcij in korakov, razen take, za katere bo dobila po* ziv od centralne uprave. Tudi glede sklica* n ja Skupščine bo čakala navodil od centralne uprave in se po njih ravnala. Kakor čujemo, namerava centralna uprava sama izvesti skupščine pri vseh sekcijah, da bi talko prišla objektivno do izraza prava volja članstva po vsej državi. Vendar pa je potrebno še po* prej, da se razčisti vprašanje, kaiko je z or* ganiziranjem zvaničnikov in služiteljev.
K članku v „Poštarju" z dne IS* oktobra t. 1. „Sestanček"
Gospodom okoli opozicije svetujem, da pripravijo za prihodnji sestanek visoko in neprozorno špansko steno, da ne bodo pri* števali zavednih članov UPU med opozicijo.
METKA GOSTINCARJEVA, 1. ir. pt. uradnica pošte Ljubljana 1.
Žrebanje Poštne loterije je pred vrati. — Glejte, da bodo razprodane vse srečke!
Napredovanja
iNa upravo naše sekcije Jate zadnje čase od posameznih ičlanov .zopet prav ®noibi in •neokusni napadi .zastran napredovanj.. Nekateri Itakiih dopisov iso pisani v takem tonu, is takimi izrazi in 'grožnjami, da bi mo-■rallo biti organizacijo sram takih članov, če bi talka pisma prišla v javnost. Čudimo se, strmimo in se vprašujemo: ali smo poštarji v svoji organizaciji ires tako globoko padli? Ali jie mogoče, da član, ki opsuje svojo organizacijo, in ki ji reče vise, more sploh še biti član take opsovane organizacije? če je organizacija res tako ničvredna, za kakršno jo ima, ali ni sumljivio, da je ne zapusti? Kajti spričo dejstva, da tega ne štori, se pojavi sama po sebi sumnja, da organizacija v njegovih očeh vendarle ni talko ničvredna, kakor jo je opsoval, ampak da je Ito nova, modema kultura, nov ton, s katerim se obrača članstvo na organiza-aijo. Ton isroženj in izsiljevanj. Nemara misli, da bo na ta način organizacija si®ume-je in hitreje ustregla njegovim zahtevam. Ali pa so talka pisma morda od kake druge strani inspirirana in 'podtaknjena, da bi se na tak način diskreditirala organizacija in njena uprava? Naj bo kakor koli iže, kot kulturne in (inteligentne ljudi bi nas moralo . biti .sram takih metod, sredstev in takega tona. Če je tvoje prepričanje o ničvredno-sti organizacije res tako trdno, kakor so krepke tvoje (grožnje in psovke, potem bi bil izstop iz take organizacije edino dosledno Izvajanje. To bi bilo tudi lepše in inite-iigerttnega človeka dostojneje. Če pa nisi o tem prepričan, potem pa ne hodi v svojih pismih na organizacijo prostaški in ne izsiljuj z grožnjami.
čudno je namreč to: od onih, ki iso napredovali, se ni nihče obrnil na organizacijo in ji rekel, da je. to niena za slih, za- To znači, ida 'organizacija nima'nikdar nobenih zasillug iza uspehe. To nam poleg (drugega potrjujejo 'tudi vizitke, ki so jih pred kratkim .dobili oni, ki so napredovali: Na teh vizitkah ni niti besedice o tem, da je organizacija limetla kaj opravka pri teh (napredovanjih in zatorej nima tudi nič zaslug pri tem. Toda (glej čudo! Pri napredovanjih, pri katerih mi imela organizacija niti posla niti zaslug, je pa vendarle obdolžena, da je imela prste vmes, in sicer pri črtanju svojih članov iz predloga. Predstava takih ljudi o napredovainiiih je najbrž taka:	pri miniistr-
stlvu alti kjerkoli že se sestavlja predlog za napredovanje. K temu poslu so ipolkliicani gospodje J. J., V. IV., Z. Z. itd. in pa organizacija. Gospodje J. J., V. V., Z. Z. itd. so radodarno delili 'skupine liti 'vpisovali v predlog ime za imenom. Organizacija pa je prežala v komisiji kolt Nemezis, kradla 'skupine in brisala imena. Tako vsaj pričajo vizitke in groba pisma.
Sicer pa je ta posel nemara že v programu organizacije in ji bo to v novih pra-viih stavljeno naravnost v dolžnost. Zato boj novim pravilom!
'Posflednjilkrat povemo pametnim Kjuidem glede napredovanj tole: Predlogov za napredovanja že škoro dVe leti ne sestavlja nihče, najmanj pa organizacija. Napredovanja izvršuje ministrstvo samo na podlagi statusa, MslUžbemskih listov in ocen. Nujpo-prej se določi ključ, po katerem se bodo napredovanja izvršila. Ta ključ se določi še prej, preden se pogteda v statusu kakšno ime. iMisflimo, da ne izdajamo nobene tajnosti, če povemo, da je ta ključ že sko.ro leto dni stalen in vedno eden in tisti. Ta :k©uč je kompliciran, glavno vlogo pri tem pa imajo ocene. Preko in mimo tega ključa se ne izvrši niti eno napredovanjle. Nobene izjeme ni tu. Tu ne pomagajo niti intervencije, niti protekcije in prošnje. Znan nam je
shičaj, 'da so ^a nekega uslužbenca liinitenve-nirale :zelo vip.Hvne osebe in organizacije. KMjulb temu je izipadel trikrat iz napiredo-vand isamo zato, 'ker po Ikiijuiou 3e ni (mogel pritii •v poiStev, It. ij. Iker ni imel pogojev, ki ]ih predvideva Mjuč. Zato so razne vizitke, ki jih doibiivajo onii, ki :so napredovali, 'čisto navaden Muf, s katerim bi prišli radi nekateri poceni do zaslug in hvaležnosti, med tem, ko niso imeli niti ipojma o napredova-.rtjtu, dokiler ni bilo podpisano. Povemo pa takoj odkrito in pošteno: tudi od organizacije ne ve nihče niti za eno ime, dokler niso napredovanja že podpisana. Kajti izvedba napredovanj je uradna tajnost ministrstva, ker to moira hiti že zaradi ocen, ki ne morejo hiti na 'vpogled vsakomur. Organizacija 'izve lahko samo, da se 'pripravlllja napredovanje, v kakšnem obsegiu im po katerem 'ključu. Intervenirati za posamezne osebe im imena je organizaciji pri ministr-'stivu zabranjeno 'in je to pri 'vpeljanem sistemu tudi čisto brez smisla.
Ko se 'določi ključ in obseg napredovanj, potem še Šele izpisujejo Lz statiusa in na podlagi usiužibenskih listov ter ocen imena uslužbencev, Iki odgovarjajo pogojem, 'določenim v ključu, će skupno Število teh imen presega število, Iki je določeno v obsegu, v Okviru katerega se morajo izvesti napredovanja, se določi zopet ključ, po katerem se 'tb števno slcrči do onega števila, ki odgovarja obsegu. Tako se vrše napre-dovanlja takorekoč v nekam smislu avtomatično In natančno po pogojih ključa.
'Večina (uslužbencev še vedno misli, da se vrše napredovanja po nekih predlogih, ki se skuhajo bogvekje, in v katere (Vpisujejo imena po simpatijah in antipatijah po-klica ni in nepoklicani ljudje, potem pa se še malo liintervemira, dodevflje in briše in iz tega se skuha potem napredovanje. To, hvala Bogu, že davno ni več res! 'Drugi zopet so zaverovani v razne statuse in sezname, v katerih sledi ime za imenom po nekem rangu ali kakor koli že, in kjer so napisana službena lata, rojstni podatki itd. Eni mislijo, da se vrše napredovanja kar po vrstnem redu kakor so natisnjeni v tistih statusih in seznamih, drugi zopet mislijo, da se vnše po službenih letih, ‘mnogi izoipet ne poznajo ali pa si ne tolmačijo pravilno dlo-'ločb o napredovanjih, predpisanih v novem zakonu o uradnikih itd. Poleg tega vsakdo kombinira, 'tolmači ih .zahteva, naj bi se napredovanje izvedlo tako, kakor bi to njemu najbolj konveniralo. In zato ni čudno, če Zavlada splošno razočaranje ob vsakem na-predovanju, ko vidijo uslužbenci, da so jih pustili na cedilu razni statusi, rangi, službena leta, starostna doba, položaji itd. Nihče pa ne pozna ključa, po katerem se je napredovanje izvršilo, in če bi ga itudfi poznal, bi mu ne bilo vseeno nič pomagano, ker nima vpogleda v uslhžbenske liste in v tisto, kar je v njih napisano ter v ocene vseh uslužbencev, ker edino na podlagi vsega tega bi mogel primerjati in oceniti, ali se je komu zgodila krivica ali ne. Tega vpogleda pa nima nihče, razen ministrstva in tudi organizacija ne.
Kar se tiče določevanja ključa in pogojev za napredovanja, je organizacija storila svojo dolžnost, da bi se pogoji .glede odličnih ocen omilili. To pa ni tako lahko, kakor $i nekateri predstavljajo, časi in razmere so se liizpremenile in idianes je tudi organizacija utesnjena v zelo ozek krog sodelovanja z oblastjo. Tega so v veliki meri krive bolne razmere v organizaciji. Morda se bo vsaj ob teli priliki komu .zasviitalo, zakaj mam 'je potrebna dobro urejena organizacija, ki si bo fc dobrim in poštedim delom in zadržanjem izopet pridobila naklonjenost oblasti, katero so dosedanje uprave v centrali tako lahkomiselno in trmasto zapravile.
Mislimo, da je vsakemu pametnemu človeku s tem dovolj jasno in nazorno povedano, kako se vrše .danes napredovanja. Mlisliimo tudi, da bo vsakemu pametnemu č. jv eku tludi jasno, kako daleč sega delokrog in kompetenca organizacije in drugih faktorjev in oseb pri napredbvamijiih. Upamo, da bodo sedaj prenehala sirova pisma na organizacijo in da pametni člani ne bodo nasedali demagoškim Mufom, ki so preračunali samo na neumnost, neznanje in lahkomiselnost poštarjev. Komur pa ni všeč, da je to tako, pa je mnenja, da organizacija iz izlobnosti škoduje svojim članom, temu ni pomoči in stori najpametneje, če izstopi liz organizacije. Kdor pa razume stvari in naša stremljenja, pa žela z nami vred, da bi ise razmere izboljšale, naj nas podpre 'v naših stremljenjih. Saj organizacija ne želi ničesar drugega, nego pomagati svojemu članstvu in celokupnemu pik. osebju po svojih najboljših močeh. Kolikor v tem idanets ne uspeva, ni ona kriva, nego v prvi vrsti oni, ki ji mečejo polena pod noge. In teh je dandanes na vseh koncih in krajih dovolj.
Za napredek uradništva, nameščenega po § 45-1 U. Z. (bivša UL katego-
lija)
Na poziv Savske sekcije U.PU so se dne 4 in 5. oktobra t. 1. sestali v Beogradu pred« stavniiki uradništva bivše III. kategorije za vardarsko, savsko in dravsko sekcijo UPU, da bi v poslednjem trenutku ob odločanju njih eksistenčnega položaja na podlagi nove uredbe o organizaciji poštne, telegrafske in telefonske stroke na pravem mestu osebno tomačili svoje težnje. (Pripomniti je treba, da so za to akcijo predhodno vse sekcije razposlale pristojnim faktorjem podrobneje in enotno obrazloženo spomenico.) Po obb sku in zainteresiranju centralnega vodstva Udruženja PTT uslužbencev, kii jim je dalo stvarne nasvete za nameravano akcijo in ob* jekitivne informacije o stanju udruženja sa* mega, je deputacija po vsestranskem pre* gledu situacije pod vodstvom predsednika g Iliča dne 5. oktobra intervenirala v mini* s brat v u in predložila gospodu pomočniku ml* nistra sledečo spomenico:
Gospodine ministre!
Pošt anskode 1 og r a fsk o * t el e ionski činovnici bivše treće kategorije slobodni su obratiti Vam se toplom molbom da im se omogući u vezi § 45, stav 1, Zakona o činovnicima ulaz u sedmu grupu nakon 14 godina službe, analogno ulaza činovnik^ maturanata nakon 10 godina odnosno činovnika fakultetlija na* kon šest godina službe.
Pomenuti činovnici vrše sve poslove kao i njihovi drugovi razvrstani od IX—V gru* pe, pa je stoga i opravdano, da se tom osob* Iju izadje u susret i dade im ono, što je ! zakon o činovnicima predvideo.
Uvereni smo Gospodine Ministre, da ćete uvideti opravdanost ove molbe, te se nada* mo da ćete istoj izaći u punoj meri o susret. Unaprcd Vam zahvaljujući, bilježimo se u Beogradu, 5. oktobra 1932 god.
Osobitim poštovanjem Za činovnike sa nepotpunom srednjom školskom spremom.
Rozman s. r., Tropan s. r., Ldkić s. r., Skri* njaf s. r., Slabina s. r.
Žal, da radi neurejenih razmer v našem Udruženju ni prišlo do avdijence pri gospo* du prometnem ministru, kar je bil pač glavni namen deputacije. Vsled omenjenih razmer je odklonil odposlance tudi gospod pomoč* nik ministra, vendar pa j,e od predsednika
udruženja 'lastnoročno sprejel namenjeno mu spomenico.
Kljub takemu razpoloženju so se pa pred* stavniki prepričali, da je oblast osdbju zelo naklonjena in da ga pravično ceni. Po zanes* Ijivem zagotovilu se z napovedano uredbo popravlja položaj te stroke uradništva v smislu § 45*1 u. z. tako, da .bi bila VII. sku* pina dosegljiva za vso bivšo III. kategorijo. Kdaj bo in ali bo uredba prodrla v sedanji stilizaciji, je pa odvisno od g. finačnega ministra, ostala ministrstva so namreč (do te intervencije) že dala svoj pri* stan ek.
Pri tej priliki je deputacija tudi posredo* vala pri personalnem šefu za prevedbo usluž* boncev z uradniško izobrazbo. Isto, kar je poročal že »Pošt. Glas.« št. 17 in 18 na stra* ni 8. v 3. odstavku, pod zaglavjem »S seje Glavne uprave udruženja«, bi morali pono* vati tudi mi, ker ministrstvo še vedno stro* go vztraja na znanem principu. Odkar se čisti po tistem načrtu, je stalež omenjenih uslužbencev zmanjšan za prilično 120 oseb in ostaja jih torej še okoli 600 za vso drža* vo. Izvedeli smo, da bo vsako prosto urad* niško mesto zasedeno po teh kandidatih in da bo s prevedbo mogoče že do Božiča osre* Čena zopet ena skupina, kar dokazuje, da je ministrstvo trdno odločeno čimprej spraviti stalež osobja v sklad z uradniškim zakonom, oziraje se pri tem samo na, svojo statistično razdelitev.
Glede na vse to si šteje dravska delegacl* j£} v posebno dolžnost priznati gospodu šefu personala in odločujočim faktorjem v mini* stratvu zahvalo za veliko zanimanje in na* klonjenost napram prizadetemu uradništvu ter jo izreči tudi gospodu personalnemu še* ru svoje direkcije, sedaj vršilcu dolžnosti direktorja za izkazano izredno pozornost v besedi in dejanju.
NOVA KNJIGA
Tudi to leto izide ilustrirani p. t. t. kole* dar za leto 1933. z izbrano vsebino iz naše in strokovne literature. Kdor želi imeti ko* Idar, naj se naroči pravočasno in naj pošlje naročnino z nakaznico ali pa položnico na čekovni račun št. 54701. Kakor prejšnji sta* ne tudi ta koledar samo 10 dinarjev. Izšel bo v zelo omejenem številu izvodov in se ne bc nikomur poslal na vero. Nabiralci ogla* sov in naročnikov imajo 25 odstotkov pro* vizije.
Rokopise, naročnino in vse drugo je treba poslati na naslov: Milutin Vujadinovič, last* nik in urednik »11. p. t. t. koledarja«, Gara* šaninova 7*111., Beograd.
Hitite z razprodajo srečk Poštne loterije
t Rado JegUč In f Jože Gruden
Dne 8. oktobra se je iza vedno od nas poslovil g. Rado Jeglič, sekretar poštne direkcije v pokoju. Kdo bi mislil, da bo tega moža, ki je bil še pred leti tako inlad, tako gibčen, tako čvrst in vedno dobre volje, ki se mu je poznala sokolska vzgoja na duhu in telesu, talko naglo podrlo. Kakor je bil sin kremenite Gorenjske, tako je bil tudi vseskoz kremenit značaj.
A komaj se je zgrnila zemlja nad njegovim izmučenim telesom, je že zapel navček v trnovski ceilkvi svojemu faranu Jožetu Grudnu, višjemu poštnemu kontrolorju v pokoju, slovenskemu kulturnemu delavcu, našemu dobremu stanovskemu drugu in sotrud-niku našega glasila.
Kdo ga ni poznal, saj je bil tako popularen, saj je bilo tako prijetno kramljati z njim o tem in onem. Za vse se je zanimal, vse je hotel vedeti in za vse je imel čas.
Nič čudnega ni bilo, če si se srečal z Jožetom danes v dolenjskem, jutri zopet v gorenjskem vlaku. In če si ga vprašal: Jože kam?, se je samo nasmehnil in odgovoril: malo ven med naše ljudi, pogledat, kako žive, kaj delajo in kako še kaj govore, da si osvežim jezik.
Jože je ljubil našo zemljo, naše ljudi in našo besedo. In vse to se zrcali v neštetih njegovih člankih, opisih in noticah, razsejanih po raznih časopisih.
In sedaj obeh ni več, dveh mož, ki sta delala samo čast grudi, na kateri sta se rodila in skojila. Ob spominu na ta dva moža nam bo vselej hudo.
Zahvala
Ob priliki moje premestitve v Novi Sad sem dobil toliko izrazov osebnih simpatij, ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz drugih krajev države, da nisem mogel vsem odgo* voriti. Med njimi so mi bili poslani izrazi simpatij tudi od nečlanov in tovarišev matu« rantov. Za vse te izraze se najlepše zaliva« ljujem. Še prav posebno pa sem hvaležen onim tovarišem in tovarišicam, ki so me s pismenimi poročili obveščali o dogodkih, o razpoloženju in stanju med slovenskimi po« štarji po mojem odhodu, tako da sem bil o vsem, kar se je dogajalo med poštarji širom Slovenije, daleč od nje, boljše informiran, nego kadar koli prej. Te prijateljske vezi so mi olajšale prve in najtežje dni življenja v novem kraju. Nič me ne moti to, da sumim, da so bili med temi izrazi morda nekateri tu« di od onih, ki so istočasno izražali simpatije tudi na nasprotno stran, ali za veliko večino vem, da so bili izrazi pristni in iskreni.
Zahvaljujem se vsem za te pozorne sim« patiije in kolikor bom kedaj v stanju, bom tudi v bodoče in na novem službenem me« stu vsakomur z veseljem na uslugo, če bom komu kedaj potreben.
Lep pozdrav vsem dobrim in zvestim čla« nom Dravske sekcije UPU!
V Novem Sadu, dne 10. oktobra 1932.
ČAMPA JOŽKO.
Poštni uslužbenci v Mariboru imajo svoje glasbeno društvo
Junija meseca t. 1. so začeli poštmi usluž- j benci v Mariboru šele snovati svoje glasbeno društvo. Marsikdo je hiJ tedaj še škeptik, danes pa ne more biti več, ker pravila so že potrjena, glasbeno društvo je ze ustanovljeno in prijavljenih je že lepo število godbenikov. Če so poštni uslužbenci v tem kratkem času pokazali toliko energije, lahko s prepričanjem pričakujemo, da ne bo dolgo trajalo, ko bo mariborska poštna godba prvič zapustila svoj učni lokal in stopila s koračnico na ulico. Čestitamo!
I Š. T.:
Potrebne reforme
'Naslednji Šatojev predlog pa podpišem z obema rclkama. »Svelženjskj list in druge tiskovine, ki se stalno uporabljajo za odprav-Ilianje pošte, naj bi se tiskate iz nazivom prejemine pošte«. Gotovo je mislil tu na tiskanje kart in zapisnikov. Ta predlog je kratek, izasllluži pa, da ise bavim z njim nekoliko obširneje. Poglejmo si najprej sveženjski list. (Nekatere inozemske pošte že uporabljajo' tiSsikane svežeinijske listke. Uredništvu lista prilagam take listke v pogled iz iNem-'čije, Belgije in Madžarske. Pri naših poštah •sem naleteli isamo na en sveženljski list, Iki je bili tiskan, in še ta s štampiljko. Katera pošta je to bila, se danes več ne spominjam. Vsekako pa je to osamljen primer, da si je pošta uredila tiskanje sveženijskih listkov s ■štampiljko. Tak način tiskanja je seveda mogoč samo pri manjših poštah, kjer se uporablja manjše število sveženjski h listov. Pri večjih istahilnih in amlbuilančnih poštah je to drugače. Te rabijo dnevno po več sto različnih s vež eniških listkov. Tiskanje s štampiljkami bi tu ne šlo, ker bi jih rabili več sto komadov. Za silo si bi pošte uredile tiskanje s. tako zvanimi »ročnimi filskama-mi«. Najbolje bi kajpada bilo, če bi direkcija tiskala sveženjiske listke v svoji tiskarni za vse podrejene pošte.
Pri sveižeinjslkem listu je raizem prejemine pošte še ana rubrika, pri kateri se 'Izgublja mnogo časa. To je »podpis«. Vzemimo za primer ime uslužbenca z desetim* črkami in pošto, ki porabi dnevno štiristo sve-žernjslMh listov. Za podpis je treba torej napisati' 4000 črk. To ni malenkost! Ta čas hi i se lahko porabil koristneje. Poštarji si tu pomagamo takole: Eni se podpisujemo samo z začetno črko, drugi s prvim zlogom imena, trenji uporaMjamo štarnipiiUJko s Kisika-mim celim imenom. Pri sveženijskih listkih ne gre toliko za originalnost podpisa kakor za ime uslužbenca, ki list odpravi. Zato na) bo podpis na sveženijskem listu čitljiv in s celim imenom, lastnoročen ali s štampilljr-ko napravltjen. Pri takem podpisu bo vsak poštar pazil zaradi lastnega ugleda, da bo usmeril pošiljke čim vestmeje. Ker pa so mnenja glede uporabe štampiljk z imenom uslužbenca deljena, bi ne škodilo, če bi uprava odredila, kdaj in na katerih listinah se smejo take štampifJjke uporabljati namesto podpisa.
Tiskanje kart in zapisnikov. To sta dva obrazca, katerih se v poštni prometni službi največ porabi, če si ogledamo dohodne karte Iz inozemstva, ugotovimo, da tiskajo v kartah prejemno pošto sledeče države: Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija, Belgija, Madžarska in Italija. Izjemo della samo Poljska, za ostale države pa ne vem. Večina bi našo l državo vzporedila s Poljlsko, kar pa je napačno. Pri nas se karte ih zapisniki službeno res še ne tiskajo. Imamo pa že veliko pošt, bolllje rečeno uslužbencev, ki so si sami na svoje stroške uredili tiskanje kart in zapisnikov. Pri manjlših uradih so si nabavili štampiljko z imenom prejemne pošte. Uslužbenci večjih pošt so si pa s skupnimi prispevki nabavili ročne tiskarne. Omenifi moram tu žlasti uradniške amb. pošte, kf jih upravljajo pašte: Maribor 2, Zbgreb 2, Beo-| grad 2, iGrObeillno in druge pošte. Tako stremljenje za napredkom v službi zasluži javno pohvalo. Neka pošta tiska dhevho 330 kart ih 2150 zapisnikov, kar znaša letino čez 200.000 komadov. Tako delo zahteva mnogo truda, časa In — denarja. Tiskanje kart ih zapisnikov se prakticira že več let ih se je Izkazalo vsestransko ža izelo praktično. Uprava naj bi pri taki' pobudi1 svojih uslužbencev ne ostala brd it e rentna. Nasprotno! Tako iniciativo je treba p odbirati. Tiskanje kart ih zapisnikov naj ne ostane omejeno.
Tiska naj se pri vseh poštah oziroma za vse pošte. Če se celoten načrt ne more takoj izvesti, naj bi se najbrej tiskalo pri nadzornih uradih amb. pošt in pri poštah, ki kartirajo z inozemstvom. Se boljše bi pa bilo, da prevzame vse tiskanje kart in zapisnikov z nazivom prejemne pošte za vse urade tiskarna poštne di rekcije.
Pri kartah in zapisnikih moram še to omeniiffi, da se izgubi mnogo časa s pikanjem datuma. iMhogi poštarji so tudi v tem pogledu segli po salmopomoči. Nabavili so si žige z datumom, na katerih se regulirajo dnevi in meseci. Tak žig se uporablja lahko deset let. Stane 16 do 20 Dih. Je zelo, praktičen in pri naših prometnih uradnikih zelo udomačen.
'Kakor že rečeno, sam hotel' nekatere predloge tov. Sat oj a izpopolniti in biil bi vesel, ako bi jih poštna uprava po možnosti uresničila. Koristil oid taga bi imela promet in o s obje.	(Konec)
Santo en mesec nas se toči do
žrebanja loterije „(Postnega donta. Stojte, da bodo prodane ose srečiie t
IVAN KONTE:
Moderniziranje brzojavnih naprav
Da se vnneim nazaj k omrežju, še tole: v početku so bili na vseh vodih vključeni samo momzovi stroji. Ker se je pa kmalu pokazalo, da ti me zadoščajo potrebam, ker so prepočasni in da zato vodi nilso dovolj izkoriščeni, so se v svrho boljšega izkoriščanja vodov in hitrejšega odpravljanja brzojavk v sporazumu s prizadetimi državami uvedli na medharodlnih in glavnih vodih posebne
"vinste stroji koit so: ttuighcs, Siomono in Baudot. Na ommilbusmih vodih so pa ostali mor-zovi stroji. Mednarodni in glavni vodi vežejo ,običajno isaimo dva kraja med seboj in so Vključeni na mirovni ali pa delovni tok. Na omhibusmih vodih je bilo prvotno vključenih več manjših krajev s pičlim brzojavnim prometom. Z naraščanjem prebivalstva, razvojem ibdUistrije i. t. d. se je brzojavni promet marsikaterega kraja, vključenega na omni-busmi vod, zelo pomnožil. Tak kraj bi se moral izločit: iz ommibusnega voda, kar pa ni mogoče iz raznih vzrokov, katerih naštevanje bi bilo tu odveč. Moral je ostati uvrščen med postaje z malenkostnim prometom, ki njegov živahen promet na žalost samo ovirajo. Taki kraji imajo polnaljveč slabo izvež-bane moči, ki z oddajanjem in sprejemanjem ene brzojavke povzroče zamudo več drugih brzojavk, ki leže na postaji z večjim prometom, vključeni na istem vodu. Velika ovira za redni promet na omnibusnib vodih je tudi okolmoist, da je med delom dveh postaj ves ostali del voda neporaben. Ohmibusni vodi '»o namreč vključeni na mirovni tok, katerega izvor je izhodna postaja voda (samo na zelo dolgih vodih ima po ena vmesna postaja ojačevalno baterijo).
Iz ravnokar omenjenega vzroka se v en omnibusmi vod ne more Vključiti poljubio število postaj. Ta nedostatek pa zopet povzroča, da sta dva kraja, ki ležita v neposredni bližini, Vključema v dva različna, pa ralelno tekoča voda im da morata vsled tega svoje brzojavke Izmenjavati samo preko izhodne postaje, v katero se oba voda stekata. Ta manipulacija je draga in počasna. V izhodni postaji mora biti namreč stalno na razpolago idelovna moč za sprejemanje ih prav, tako za nadaljnjo odpravo brzojavk. Še dražji pa je seveda promet, ako mora brzojavka po dvakrat ali celo po' večkrat tran-zitirati, preden pride na svoj cilj. Razen tega pa vemo, koliko popačeb brzojavk nastane ravno med tranizitirarijem. (Nadaljevanje.)
še je čas
Kok za razpečavanje srečk za loterijo »Poštnega doma« se bliža koncu. Žrebanje bo nepreklicno 8. decembra t. 1. Zato naj se pošte požuri jo z razprodajo. Nobena srečka ne sme ostati neprodana. Pošte, ki so srečke že razprodale, naj naroče nove. Vzamejo naj si za zgled pošte, kakor so Podplat, ki je že trikrat naročila srečke, Sevnica, Dole pri Litiji, Bled 1, Petrovci, Studenci pri Poljčanah,
Vinica pri Črnomlju, Tržič in druge. Kar so mogle te pošte, to bi lahko storile tudi druge v večjih krajih, kjer so pogoji za razprodajo še veliko bolj ugodni.
Danes prinašamo sliko našega bodočega doma. Naj vas ta slika bodri k vztrajnosti in tisti mali požrtvovalnosti, ki je potrebna za razprodajo srečk. Vedite, da pomeni vsaka prodana srečka nekaj opek za zgradbo našega doma.
Načelstvo zadruge »Poštni dom«.
Poštni dom
Bo šestih letih od ustanovitve zadruge »Poštni dom« smo napredovali že toliko, da smo v stanu danes že resno govoriti o ute? lešenju naših sanj in ciljev. Zato prinaša* mo danes v našem listu sliko načrta, ki nam prikazuje, kakšen je naš sen in cilj, kalkšen bo naš »iPoštni dom«. Prepričani smo, da se bodo tega razveselili vsi oni poštni usluž*
cej po zidavi, namestiti v prvem nadstropju konvikt za šolajočo se deco poštarjev z de* žele. Če bo to le k^ko izvedljivo brez škode in opasnosti za obstoj doma, bo zadruga ta načrt brez nadaljnjega izvedla.
V podzemlju naj bi bile delavnice in skla* dišča za naše gospodarske ustanove, če bi seveda reflektirale nanje, sicer bi se pa naj
benci, ki idealno spremljajo naše stanov* ske pokrete, in ki so doprinašali šest let težke materialne in moralne žrtve za naš lepi ideal »Poštnega doma«. Prepričani smo tudi, da ne ibo slika našega bodočega doma nikogar razočarala, ampak da bo navdahnila člane zadruge »Poštni dom« z radostjo in tihim ponosom. Upamo,-da ne bo nikogar med nami, ki bi si ne zaželel z iskreno ne* strpnostjo, da bi ta slika čimpirej postala ži* va resnica na našem stavbišču ob Dunajski cesti. Saj je ta slika načrt priznanega umet* nika, g. arhitekta Hermana Husa, ki je uve* Ijavil svoje znanje, zmožnosti in svoje ime z mnogimi priznanimi deli in stavbami do* ma in v tujini.
Kakor vidite, bo »Poštni dom« lepa in okusna trinadstropna zgradba s podzem* Ijem. Notranja razdelitev je zamišljena ta* ko, da naj bi bili v prizemlju trgovski loka* 11, iz katerih naj bi se vodno črpali dohodki, s katerimi bi se zgradba vzdrževala. Kajti dom bo treba vzdrževati tudi pozneje, ko bo prost vseh bremen in dolgov. Potrebna sredstva za vzdrževanje (davke, popravila, evont. preureditve, izboljšanja, opremljanje itd.) bo morala nositi stavba sama in zato je treba gledati, da bo del stavbe predstav* Ijal neko trajno rentabilnost.
Ta rentabilnost bi bila zapopadena v pri* zemnih trgovskih lokalih. Vsi ostali prosto* ri naj bi služili po odplačilu dolgov in bremen izključno le v svrhe in za potrebe poštnih uslužbencev, njihovih organizacij in ustanov. Zadruga pa že sedaj proučuje na* črt, ali bi se ne dal že takoj v začetku, pre*
ti prostori oddali v najem drugim interesen* tom. V drugem in tretjem nadstropju bi se rezervirali v početku potrebni prostori za pisarne organizacij in drugih ustanov poštnih uslužbencev ter prostori za seje in manjša zborovanja. Poleg tega bi bilo v dru* gem in tretjem nadstropju določenih nekaj sob, ki bi bile na razpolago za odpočitek in prenočišče poštarjem, kadar bi se mudili v Ljubljani. Vsi drugi prostori bi se oddajali v najem kot stanovanja, dokler bi bil dom obremenjen z dolgom. Vendar pa je uredi* tev vseh prostorov v domu zasnovana tako, da bi se dal dom pozneje z malenkostnimi i/premembami preurediti za svrhe, katerim j<; »Poštni dom« prvenstveno namenjen. Večja zborovalna dvorana je projektirana v posebni zgradbi, ki bi segala ob vsej dolžini stavhišča zadaj na dvorišču, tako da bi delilo dvorano od zgradbe lepo urejeno dvorišče, ki bi se poloti z dvorano vred lahko uporab* Ijalo za prireditve. Sporedna zgradba za dvo* rano bi se ne zidala sedaj, ampak pozneje, ko bodo to dopuščala sredstva. Za dvorano bi se pa tudi lahko porabil obcestni trakt v prvem nadstropju. Dotlej pa bi si morali pomagati poštni uslužbenci ob priliki večjih zborovanj na drug način, ker današnja sred* stva pač ne dopuščajo, da bi se izvedel po* polni načrt dograditve doma.
Naj lebdi slika doma poštnim uslužben* cem vodno pred očmi, da bomo zamagli s skupnimi močmi in napori prebroditi ovire in težave, ki nas še čakajo prod dosego na* šega lepega ailja.
Cela biblioteka naše strokovne literature
Naše uredništvo je prejelo od direktorja Savske direkcije pošte in telegrafa v Zagrebu, g. inž. Dušana Milosavljeviča, našega znanega strokovnega pisatelja, pismo z okrožnico, ki jo prinašamo doslovno, ker je povedano v njej talko jasno, za čem stremi g. pisatelj, kaj mam je treba, da bo naša stroka res to, kar bi morala ,biti in kaj hoče doseči, ako ga bodo v njegovih idealnih načrtih podprli vsi tisti, ki jim je količkaj do napredka in prestiža naše stroke in našega stanu. Jasneje bi tega ne mogel nihče drugi povedati kakor on, Iki je to idejo zasnoval in ki jo tudi hoče realizirati.
Okrožnica se glasi:
Poduhvatio sam se teškog ali blagorodnog zadatka da snalMlem našu struku uglednom i kompletnom BIBLIOTEKOM na našem jeziku, koju će moći u PRETPLATI da nabavi SVAKI naš p. t. t. službenik PLAĆAJUĆI SAMO 10 (deset) dinara mosećno.
Ova naša BIBLIOTEKA sastojaće se iz 27 posebnih stručnih knjiga, od kojih će svaka u formi UDŽBENIKA izložiti jasnim stilom po jednu široku granu naše struke u logičnom sistemu, po ugledu na nemačka dela te vrste, sa potrebnim brojem slika u tekstu, šemama, podacima, preglednim tabelama, grafikonima i t. d.
Knjige će biti veličine moga dela: Poboljšanje Jugoslovenske Telefonije tj. 15X23 cm., na vrlo dobroj hartiji, u lepom mekanom povezu a izneće svaka oko 5 štampanih tabaka, prema predmetu koji se obrađuje. Svaka knjiga biće štampana i ćirilicom i latinicom.
Gena knjigama za pretplatnike biće 5 Din od štampanog tabaka (16 štampanih strana). Za svaku knjigu, koju pretplatnik dobije, odgovarajući iznos odbijače se od uloga koji on uplaćuje po 10 Din mesečno. Pojedine knjige BIBLIOTEKE neće se moći posebno kupovati, več samo cell komplet.
Knjige će izlaziti iz štampe u rokovima od 1 do 3 meseca a pisaće ih naši najbolji pošt. telegr.-telef. i radio stručnjaci, po rasporedu i odbiru gradiva koji sam pripravio a u naslonu na obilatu stručnu inostranu, nemačku, francusku i englesku literaturu, koju ću, iz svojih srestava, nabaviti i staviti piscima na raspoloženje u svima razmerama. Prema tome, knjige ove naše BIBLIOTEKE stajaće po svojoj vrednosti uporedo sa najboljim knjigama te vrste na Zapadu.
Izrada nekih od ovih knjiga vršiče se i putem dobro honoriranih javnih konkursa na kojima će moči da sodeluje svaki naš p. t. službenik.
Ova naša profesionalna BIBLIOTEKA sadr-žavaće sledeča posebna dela:
I.	OPŠTE P. T. T. i R. KNJIGE: 1. Istorija. 2.Terminologi ja. 3. Pravo. 4. Statistika. 5. Zgrado i oruđa. 6. Elektrotehnika. 7. Organizacija. 8. Administracija, 9. Radionice. 1«. Merenja.
II.	POŠTA: 1. Pošt. pošiljke. 2. Prenos pošte.
III.	TELEGRAFIJA: 1. Telegr. linije. 2. Opštt telegr. aparati. 3. Specijalni telegr. aparati. 4. Telegr. eksploatacija. 5. Spec. telegr.-telefonskl i signalni uređaji.
IV.	TELEFONIJA: 1. Elementi telefona i centrala. 2. Telefonski aparati. 3. Telefonske centrale. 4. Vazd. telefonske linije. 5. Kablovske telefonske linije. 6. Višestruka telefonija. 7. Telefonska eksploatacija.
V.	RADIO: Emisloni aparati. 2. Prijemni aparati. 3. Katodne lampe. 4. Radio-saobraćaj.
Kao što se vidi, ovde nije reč o časopisu ili stručnom listu — neprekidnim izdanjima prolazne vrednosti i prolaznog interesa — već o deli-ma, knjigama, koje zadržavaju punu vrednost kroz dugi niz godina, a čiji je broj unapred utvrđen.
Dali da objašnjavam koliko je našoj struci i svima nama kao i generacijama koje dolaze, potrebna, čak neophodno potrebna ovakova stručna BIBLIOTEKA i da je krajnje vreme, da je dobijemo? Zar imia koga među nama koji ne vidi da nam je svima osnovni nedostatak baš to što nemamo našu stručnu knjigu iz koje bi učili dublja znanja o našoj struci? Kulturni narodi izobiluju takvim knjigama a mi ih nemamo niti za kurseve i škole, niti pri spremanju za drž. ispite, a kamo li za studiranje pojedinih grana struke i usavršavanje u njima.
Mi uči mu našu struku zanatski — naše poslove radimo mehanički!
I ovo je jedan od razloga što naša struka grubi ugled.
Smemo H još da čekamo? Dokle ćemo čekati, i šta da čekamo? Kompletiranje naše stručne BIBLIOTEKE od sporadičnih poduhvata naših profesionalaca ide bez sistema vrlo teško i sporo, jer je izdavanje stručnih knjiga skopčano sa ogromnim investicijama sa kojima naši ljudi ne raspolažu, pa se teško usuđuju da pišu, a knji-žari-izdavači ne nalaze svoj račun da se ovim nerentabilnim poslom bave.
Organizovani pak poduhvat, koji iznosim pred Vas, ima za cilj da -sistematskim, zajedničkim stvaranjem naše stručne BIBLIOTEKE u što kraćem roku popuni ovu veliku prazninu i udari solidan temelj novoj etapi stručnog progresa celokupnog našeg p. t. t. osoblja.
Moje dve dosadanje knjige:	Badio-udžbenik
(prevod) iz 1927 g. i Poboljšanje Jugoslovenske Telefonije iz 1932 g. dali su mi uverenje, da se naše osoblje interesira za svoju stručnu knjigu. Uspeh tih dveju knjiga takođe mi daje snage da se poduhvatim i ovog sadanjeg grandioznog zadatka ne žaleći ni srestva ni truda da doprinesem boljitku naše lepe struke, tako važne za kulturu, život, presvetu i ekonomiju.
Ovaj težak zadatak, kao što se vidi, može se ostvariti samo prisnom saradnjom sviju nas, bez obzira na funkciju koju vrši pojedinac o našoj velikoj p. t. t. hijerarhiji.
Svi moramo priložiti svoju aspru, pa da delo uspe na korist i svakog od nas posebice i naše zajedničke struke.
Ogromni troškovi štampe, hartije, režije, korekture, honorara piscima, nabavke strane literature, ekspedicije i dr. moći će da se podmire, kod ovako niskog iznosa pretplate od svega 10 Din mesečno, samo onda, ako se prijavi za pretplatu na BIBLIOTEKU što veći broj naših p. t. t. službenika.
Toga radi, Gospodine Kolega, apelujem na Vašu stručnu svest i Vašu naprednost, pa Vas
molim da ne propustite ovaj značajan momenat već da izvršite Vašu veliku dužnost DA SE ODREČETE NEZNATNE ŠUMICE OD 10 DIN MESEČNO I DA SE KOD VAŠEG STAREŠINE UPIŠETE KAO PRETPLATNIK VAŠE BIBLIOTEKE. Isto tako Vas molim, da se zauzmete kod Vaših kolega i privolite ih da se i oni upišu za pretplatnike — jer je to uslov od koga zavisi oče li se ova zamisao, tako važna po sve nas, moći da ostvari, ili će se pokazati da smo nedorasli za ovakva pregnuća.
Ako odziv na pretplatu bude povoljan prva knjiga P. T. T. i R. BIBLIOTEKE izaći će za nekoliko meseca po zaključku upisa. U protivnom novac bi se ulagačima vratio.
Upis pretplatnika traje do 5. novembra t. g.
Nadajući se usrdnom odzivu šalje Vam kolegijalne pozdrave.
*
Prijave se torej sprejemajo đo 5. novembra t. 1. in pošljejo naj se na naslov:
Pošt. Telegr. Telef. i Radio Biblioteka Urednik Img. Dušan Milosavljevič direktor pošte i telegrafa u Zagrebu.
Brez dvoma je to velika ideja. Kdor bi imel vse naštete knjige, !ki jih bodo lahko napisali prav gotovo samo strokovnjaJki, bi imel zares dragoceno strokovno biblioteko
za mal denar. Zato pa' ne pustimo pisatelja na cedilu, ampak pomagajmo, da bo svoj načrt lahko uresničil.
UseSmae vesti
postavljeni so; Za uradn. priprav, po čl. 45/2 Urbič Marta roj. Muchint v Ljutomeru; za pogodb. pošt. Šinko Angela v Sv. Bolfenku pri Središču; za dnevničarje: Zabukovec Josip in \ Kafou Karel na Ljubljani 1.	i
Napredovali so; za pt. manip. IX. sk. Anžič Paula v Trebnjem in za uradn. priprav, po § 45/1 Kokal Ivana, dnev. na direkciji. Medja Marija, zvan. III. sk. na Bledu 1, je postavljena za dnevničarja istotam.
Premeščeni so; pb. ur. VII. sk. Moser Olga z Bleda 2 na Ljubljano 4; pb. ur. IX. sk. Miklavec Anton z Bleda 1 na Ljubljano 1; pb. manip. IX. sk. Košiček Josipina iz Dobrne v Mojstrano; pb. manip. X. sk. Bajec Ljudmila z Bleda 1 na Bled 2, Kurinčič Pavla z Maribora 1 v Konjice, Hudales Anka z Bleda 1 na Ljubljano 1 in Peit-ler Romana z Maribora 1 v Gornjo Radgono; zvan. H, sk. Oblak Mirko z direkcije k mestni ter. t. t. sekciji; zvan. m. sk. Kandare Tatjana iz Tržiča na Ljubljano 1; služ. n. sk. Godler Ivan z Zagreba 1 v Brežice, Kok Josip iz Poljčan v Kamnik in Panko Josip iz Križevcev pri Ljutomeru v Pragersko ter pogodb, pošt. Kutnar Josip iz Starega trga ob Kolpi v Št. Rupert pri Mokronogu.
I j pokoj« sni so: višji svetnik IV/1 inž. Kolarič Matevž na direkciji in zvan. I. sk. Valentin Anton na Ljubljani 1.
Umrl je zvan. I. sk.«Oolinšek Franc na Mariboru 1.
Prestanek službe; Služba je prestala Todo-riču Branislavu, uradn. priprav, v Celju, in slu-žitelju II. sk. Pravdiču Francu v Sv. Lenartu v Slov. gor.
poroke; Poročil se je prakt. tehn. IX. sk. Punter Josip pri III. ter. t. t. sekciji z Ivo *Keršmanc, služ. II. sk. Šalehar Anica na direkciji z Josipom Brdnikom in pogodb, pošt. Wer-bole Marija v Polzeli z Antonom Štefančičem. 1
Ko je bil list že pripravljen za tisk, smo izvedeli, da je direktor g. Alojzij Gregorič upokojen in da je za vršilca dolžnosti direk-I torja postavljen g. dr. Janko Tavzes.
DRAGO GORUP & GO. k,"lfek<;ii,t
Ljubljana, Miklošičeva cesta Iti B.
Jesen se bliža, zato smo pripravili veliko izbiro plaščev Og-Iejte Si našo zalogo! in oblek v najmodernejši izdelavi in najnižjih cenah
Cenjenim damam sporočam, da so dospeli vzorci angleškega in češkega sukna za kostume, plašče itd.
POSTREŽBA TOČNA!	CENE SOLIDNE!
Priporoča se
L. KVEDER
krojačnica Gosp. zadruga pt. nameščencev Grudnovo nabrežje 1
J)ent. *£eop. SmetHoC)
tehničar
prej voditelj ateljeja Zins
Ljubljana VII
Celovška cesta 32/II.
Sprejema
od 8. —12S. in od 14.—18.
Telefon štev. 34 — 48
NAJVEČJA IZBIRA
vseh vrst modernih čevljev domačega in tujezemskega izdelka najboljših svetovnih znamk ter dežnih in snežnih čevljev, galoš po najnižjih cenah — se dobi v trgovini
A. Ž1BERT
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA.
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11
stalno v bogati izberi v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki
IKAMBIL PRELOG j
LJUBLJANA
Židovska ulica	Stari trg
MERCINA in DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 8
Glavno zastopstvo in samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
BRATJE PIATNIK, RADEČE
Kupite vsaj eno srečko poštne loterije!
MM & Jurjevec
Ljubljana, Stritarjeva ul. 15
Priporoča svojo veliko in krasno zalogo angleškega in češkega blaga za gospode in dame
Vedno zadnje novosti v zalogi
Državnim nameščencem nudimo nakup na obroke
Dežnike
in
nogavice
izdelane v lastni tovarni iz najboljšega materijala
oddajamo tudi na drobno po skrajnih cenah v naših prodajalnah:
v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 19 v Beogradu, Kralja Milana ul. 13 v Splitu, Mandičeva ulica 4 v Zagrebu, Jurišičeva ulica 8
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic
Josip Vidmar
Izhaia 1 in 15 v mesecu. - Naročnina 24 Din letno. - Oglasi po dogovoru. - Čekovni račun št. 11.834. - Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu poštnega Glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1, reklamacije, oglasi in drugo pa na upravo lista, istotam. — Izdaja Udruženje p. t t. uslužbencev Jugoslavije Dravska3 sekcija v Ljubljani (predstavnik Ivan Rabič v Ljubljani). — Odgovorni urednik Tilen Epich v Ljubljani. — Za Narodno tiskarno ** J ’	Fran Jezeršek v Ljubljani.