\ 7 . ! ' j ,
DVOJNA MERA
Ni nam znano, ali Tito "bere naš list. Ugotovimo lahko le, da se ravna po naših, uvodnikih, kjer bi ne bilo treba. Tako-je v svojem govoru v Skopju postregel z lepo ilustracijo tiste dvojne mere, o kateri smo govorili septembra. Sledeča dva odstavka, iztrgana iz njegovega govo ra, kajpak ne nudita prave slike o samem govoru. 0 tem poročamo na predzä'dnji strani. Pač pa služita v nazoren pouk, kako državniki ne bi smeli misliti.
0 Združenih državah Amerike je med drugim rekel Tito tole:
"Razume se,da bi (ameriško) nepravilno stališče proti nam moglo pov= zročiti ogromno .ogorčenje naših državljanov, kar je popolnoma nepo = trebno; kajti mi želimo mir. Hočemo sodelovati tako z njimi kot z vsemi drugimi državami brez ozira na družbene sisteme, toda smo.pro= ti vsakemu vmešavanju eno dežele v notranje probleme druge dežele.To so naši principi, katerih se strogo držimo in katerih sc bomo tudi v bodoče strogo držali."
Teh principov se je strogo držal', nekaj minut kasneje, ko je govoril o Sovjetski zvezi na ta—le način:
"Pazljivo smo spremljali delo '(sovjetskega komunističnega) kongresa in preči tali smo, ka.r se je nas tikalo. Videli smo, kje smo bili na= padoni, toda smo to mirno' sprejeli. Mi se s. tem ne strinjamo, toda nc dramatiziramo tc njihove napade, ker nas oni pogosto napadajo. Ne vem, kdaj bodo s tem prenehali. Bilo bi mnogo parno tac j o, da bi bilo manj tega."
Zakaj naj bi bili Jugoslovani ogorčeni, čp nekateri Amerikanci glas= no rečejo, da je Jugoslavija komunistična, in ne zasluži ameriške po= moči - medtem ko mirno sprejemajo napade iz Moskve - Tito ni razlo = žil. Ogorčenje bi bilo mnogo bolj umestno maja 1958.,ko je Sovjetska zveza odpovedala sklenjene pogodbe in prelomila obljube o kreditih. Ameriški pomisleki o bodoči pomoči so popolnoma na mestu in jo odlo= čitev o razsipanju ameriškega denarja popolnoma ameriška - in no ju= goslovanska! - notranja zadeva. Öe bi se Tito držal svojih princi = Pov, bi le ponižno iztegnil roko, sklonil glavo in molčal. Mod čaka= njem na ameriško odločitev pa naj bi premišljal o tem, da je veliko bolje odbiti prošnjo na odkrit način kot pa zahrbtno prelomiti ob ljubo. To naj bi raje premišljal Tito ne pa sanjaril, kako' bo parti= ja organizirala ljudstvo k demonstracijam proti Amcrikancem, dobro vedoč., da povprečnemu Jugoslovanu niti na misel na pride,da bi šel demonstrirat; k sreči tudi v Ameriki poznajo take komunistične meto= de in si Titovih: besedi gotovo nihče ni gnal k srcu.
Palica
Čeprav se nam izjave nekaterih Amerikam cev o Jugoslaviji in pomoči ne zde upravičene, moramo reči, da so prišle o pravom času. Titovci kajpak ne razumejo demokratičnega postopka in vzamejo vse izjave,kot da so uradno podpihovano. Sodijo pač po Jugoslaviji, kjer jo dovolje no le monotono trobentanje na uradna glasila po komunističnih notah.

V demokratieni imeriki je drugače in izjave senatorjev in manjših gla< še ne pomenijo uradne politike. Pač. pa lahko izvrstno izpolnijo naloge da naženejo titovcem nekaj strahu v kosti. Iz strahu se ho rodilo spo* znanje, da ameriška pomoč ne pada kot mana iz neha in iz tega se rodi* la hvaležnost za tisto, kar ho kanilo vhodoče. Z velikim zanimanjem heremo v Titovem govoru, da je prvič po dolgem času izražal zahvalo & merikancem za preteklo pomoč.
Takim ljudem,kot so Tito in komunisti, je treha vsake toliko pokazati palico, sicer postanejo preohjestni. Ameriške kritike so izvrstno slu* žile v ta namen. .	.........
ZA IZSELJENSKO NEDELJO
Slovensko narodno občestvo sestavljajo matični narod v Sloveniji,Slo= venci za mejami in izseljenci širom sveta. Teh zadnjih se spominjamo vsako leto na prvo adventno in za nas tudi izseljensko nedeljo. Letos pade ta na dan 3*decemhra.
Čeprav se sami prištevamo med slovensko izšeljence,ni zato nič manj po trehno, da se tudi enkrat v letu spomnimo samih sehe. Oni za mejami ho do to gotovo storili preko tiska, v cerkvah in v prosvetnih društvih; doma pa kakšnega organiziranega spominjanja seveda ne ho.
Koliko izseljencev pa nas je v Evropi? Po zadnjih podatkih Zveze Slovencev' v inozems tvu, ki naj hi povezala vse slovenske izseljence, naj hi nas hilo okoli 60.000, med kateri pa manjšinski Slovenci niso šteti. Po državah nas je največ v Franciji (30.000), potem v Avstriji in Italiji (po 10.000), nato v Nemčiji ( 6.000) in v Belgiji ( 2.500^.Manj pa je z našo krvjo poseljena Anglija ( 750), Holandija ( 600) in Svod -ska ( 500) . Ni podatkov za Vzhodno Nemčijo in Poljsko, dočim je v te= ku ugotavljanje na Danskem,Norveškem, Španiji in Portugalski.
Splošna podoha ne kaže da hi se izboljševala. Društva,ki so nekoč mno go bolj vezala našo kri na tujem, počasi hirajo, čeprav po drugi stra ni menda naša družabnost raste. Veliko vprašanje je, alije ta naravni proces asimilacije odn, brezbrižnosti do občos tva' mogoče ustaviti.Sicer je begunski priliv še vedno močan in hi teoretično ta moral poživ Ijati usihajočo kri. Toda če upoštevamo, da se novi begunci kaj hitro izgubo v materialističnem okolju, da redoma nimajo smisla za organizi rano življenje in da so v skoro vseh primerih to dejansko brezidejni ■begunci, postane jasno, da oni ne morejo prispevati tistega, kar bi lahko od njih pričakovali. So kajpak izjeme, toda redko so,
'Ge izvzamemo tista društva,ki še kažejo aktivnost, in tisk, ki ga ona izdajajo, ostane tako predvsem slovenski duhovnik tisti steber, ki dr ži pokoncu slovensko izseljensko občestvo, tem bolj, ker tudi tisk v veliki meri izhaja od njega. Delno mu je ta vloga olajšana zaradi mno gih ugodnosti, ki drugim niso dane. Toda po drugi strani je sam prav tako še hujši brezdomec kot pa oni, ki naj jih on obiskuje, tolaži in veže. Čeprav se nam prepogosto zdi na zunaj "preskrbljen za ta in oni svet", ima gotovo večkrat take hude ure v svoji notranjosti, kadar gleda bedo človeške duše, da sc naše težave najbrž skrijejo prod njegovimi.	; • au
Prav je, da se mi sami izseljenci ob tem dnevu na en ali drug način spomnimo svojih duhovnikov in pomislimo na njihovo skrito bolečino,ki nam najbrž nikoli no bo znana. In da jim rečemo iskreni; Bog,povrni!
NAŠE ŠOLE V ITALIJI
Končno se je Italijanom le posrečilo poroditi šolski zakon za slovens* ske šolo na Goriškom ih Tržaškem. Porod je bil obupno težak kljub dej stvu, da ima današnja Italija demokratično ustavo in jasno določene mednarodne sporazume,kar se tiče svojih manjšin. Kdaj bo porodila šc ostalo pravice, ki pripadajo slovenski manjšini, ni toliko vprašanje
naša kot je vprašanje, v katero smer bo šla politika posameznih itali janskih političnih strank, dejstvo je namreč, da n,pr. neofašisti i = grajo precej nepomembno vlogo v nacionalnem obsegu, pa se hočejo zato Pokazati bolj papeškega kot papež sam v manjšinskem vprašanju - " pri obrambi italijanstva" - in na tem področju postaviti druge strani ob zid. Skratka, položaj italijanskih demokratičnih strank je v gotovi meri podoben položaju naših emigrantskih demokratičnih sil,za katere je nujno, da dajo svojini načelom praktično veljavo,pa naj potem skraj ni elementi na levi in desni še tako tulijo ih besnijo.
Lati zamejskim Slovencem,kar jim gre po božjih in naravnih pravicah, potrjenimi povrhu še z mednarodnimi sporazumi, torej ne more biti predmet,na katerem se moč neke stranke jača ali lomi. Pa tudi če so izgovori te vrste veljali v preteklih letih, danes ne morejo veljati več, ker je bilo dovolj dokazov, da so po eni strani Slovenci v Itali ji lojalni državljani, po drugi strani pa da italijanska javnost v Co raci . in' Trs tu ne odobrava fašističnih izpadov napram Slovencem. Ako so slovenske demokratične sile na: Primorskem potisnjeno od primera do primera v^sodelovanje s titovci, je to predvsem krivda italijanskih demokratičnih strank, ki ne izvajajo svojih osnovnih načel v praksi an prepuščajo pobudo totalitärcom - italijanski komunistični partiji in titovcom- da nastopajo kot branilci interesov slovensko manjšine v I taliji,čeprav je na dlani, da jih ta briga le v kolikor so jim potreb ni njeni glasovi na volitvah, da so lahko uspešno upirajo demokratič= nim silam, našim in laškim.
Sprejetje šolskega zakona brez izgredov po tržaških ulicah,katere o = bičajno demokristjani jemljejo kot opravičilo za močkanjo,kadar gre za reševanje slovenskih zadev, kaže na izb oljšario:ozračje, ki danes vlada na Primorskem med obema jezikovnima skupinama, pa če je nekate= rim napetim politikom prav ali ne. V koliko je k temu pripomogel spor z Avstrijo okrog Južnega Tirola je težko reči, ker dvomimo, da bi se naši ljudje kdaj zatekli k sredstvom, ki so se jih poslužili skrajne= živ Južni lordski. Po drugi strani pa je tudi res,vda je bilo potreb no dosti pritiska, predno so se Italijani zganili. Še tako zakon ni docela zadovoljiv in predstavlja,kot naš poročevalec ugotavlja, kom = •Promis, s katerim se je treba trenutno zadovoljiti, ker predstavlja prvi zakon te.vrste, ki ga je kdaj Italija sprejela v pogledu sloven= ske manjšine. Zato je treba našim slovenskim voditeljem na Tržaškem in Goriškem toplo čestitati ter poželeti, da so bodo naši ljudje na Primorskem zavedli velikega pomena tega zakona za bodočnost slovensko manjšine in da bodo nudili slovenskemu žolstvu polno podporo. Ta pod= Pora jo sedaj zakonita in vsak očitek, da je naperjena proti Italija= nom, jo sedaj neveljaven, saj zaključni člen zakona dosela jasno raz= členi položaj: "Ta zakon, opremljen z državnim pečatom, bo vključen v uradno zbirko zakonov in odlokov italijansko republike.Vsmkdo,ki so ga tiče, je dolžan, da ga izpolnjuje in da skrbi, da ga izpolnjujejo tudi drugi kot državni zakon."
NA OBISKU V DOMOVINI
T primeru g.Lraga Lavrenčiča' je g.Farkaš v s voj ih."Razgledih" (str.14) načel zanimivo vprašanje,ki se utegne še kdaj pojaviti. No bi bili do mokrati, čo ne bi dopustili g.Lavrenčiču, da ima svojo mnenje o čemer koli že, torej tudi o razmerah v Jugoslaviji. Sklepamo,da je. takega mnenja tudi g,Farkaš. Kar je on obsodil,jo povezava tega mnenja ali kolje rečeno javno neizraženega mnenja z nekakšnim predstavništvom Slovencev, ki si ga morda g.Lavrenčič ni lastil, a ni protestiral,ko o o mu ga drugi pripisovali. Kot zastopnik gotovo protikomunistične Politične skupino je večkrat tako v Angliji kot drugod po Evropi sodo loval na mednarodnih protikomunističnih prireditvah in v imenu vsaj svoje politične skupine če že no v imenu protikomunističnih ali domo= kratičnih Slovencev obsojal komunistično početje. Zato enostavno ne moremo verjeti, da ne bi imel kaj več povedati o svojem obisku Jugo= slavijo kot pa je to storil na BBCju. Tudi smo mnenja, da je dovolj
Lis ter, da je hitro ugotovil, kaj je narohe v posameznih jugoslovan= skih vprašanjih in da ni tiste vrste tie, ki se zlahka ujame na re = zimske propagandne limanice. Zakaj je torej tako govoril, kot bi to storil povprečni britanski časnikar po svojem obisku Jugoslavije, ta= ko, kot smo imeli priMko brati ali poslušati že mnogo, mnogokrat?
Mnenja smo, da bi. g*Lavrenčič povedal vso resnico,kot je opazoval in videl Jugoslavijo, če bi mu to bilo dovoljeno. Toda iz enih ali dru= gih razlogov mu verjetno predpostavljeni na BBCju niso tega dovolili tem bolj,če je kazalo, da bo njegovo predavanje pozneje objavljeno v ted enskem L IS TENERJU.
In tu zadenemo v kočljivo točko: ali 'je združljiva služba, ki jo o = pravi ja g.Lavrenčič, s položajem, ki si ga je ustvaril v politični e migraciji? Res jo, da ga zadnje čase ni mogoče srečavati v tej.vlo= gi • tako pogosto kot kdaj prej, toda v emigraciji, zlasti srbski, je še vedno smatran kot nekak politični činitelj če že ne slovenske orni gracije pa vsaj Slovenske ljudske stranke. In tu si je treba biti na jasnem, kajti čisto izključeno je, da bi mogel nekdo sedeti na dveh stolih in uživati kakršnokoli korist, že od oboh položajev,ne da bi bil za to kritiziran od slovenske javnosti. Öe se je g.Lavrenčič od = ločil,da bo odslej nastopal v vlogi britanskega časnikarja in s tem v zvezi ugajal v prvi xnrsti željam,muham ali namigom svojih predpo = stavljenih in šele nato česa drugega, potem mora izvajati posledice, kar zadeva demokratično slovensko javnost, tu v emigraciji, za meja mi in tudi v domovini. R-red časom smo čuli za primer g.Marčetida, ki je pred leti izbral drugo pot in raje tvegal dobro službo, da je le povedal, kar mu je ležalo na srcu.Seveda je treba za kaj takega tudi mnogo hrabrosti.
Ne obsojamo g.Lavrenčiča,ker je šel v Jugoslavijo in po povratku ni zlil ognja in žvepla, nanj o, ker tudi sami nimamo navade,da bi videli prav vse gnilo,kar zraste na Titovem zelniku. Toda karkoli je že štor jono, naj bo izvršeno v nekem logičnem razmerju do ostalega. A kot demokrati prepuščamo slehernemu, da se odloči, katero pot bo hodil.
Pričakujemo pa od njega, kot to dopuščamo drugim v odnosu do nas, da ne bo zameril, če ga bomo kritično spremljali na njegovih potih.
SIRA H O V I
Z aretacijo Vračarića so v Zahodni Nemčiji napravili grdo neumnost.
Po vseh poročilih sodeč je zadeva povzročila v Bonnu veliko zadrego, a morala bi povzročiti tudi temeljito izpraševanje vesti. Pota nemško birokracije nam niso dovolj poznana, da bi mogli soditi, kje so obudi li strahove iz hitlerjevskih časov, a na višjem mestu bi morali po = skrbeti, da se ti strahovi vrnejo v pekel, od koder so prišli, Stra = hotno zmedeno je mišljenje nekaterih Nemcev, da so se pod Hitlerjem zaslužno borili proti komunizmu in tako branili usodo zapadnega svo= ta. Treba si je zapomniti, da bi brez Hitlerjevih norih početij tu= di blazneš v Moskvi no požrl polovice Evrope tako mimogrede.
Nespametna je tudi škodoželjnost nekaterih protikomunističnih emigran tov,ki privoščijo neprijetnost bivšemu partizanu za njegova'medvojna početja. Prav gotovo se ne potegujemo za partizane, pač pa vidimo,koliko neprijetnosti jo povzročila aretacija svobodnemu svetu. Prvič
hi prijetno slišati o hitlerjanskih strahovih.Drugič ni prijetno mi= šiiti, da so pojavljajo v enem od stebrov Atlantskega pakta. In trot jič ni prijetno poslušati vso propagando, za Id toro so dali hvaležen povod v Münchenu. UREDNIŠTVO
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu,Izdaja ga "Slovenska Pravda". Njeno mišljenje predstavljajo le tisti prispevki,ki so podpisani od nj eno ga iz vr šno ga odb or a.	Naš naslov: BM/TRIGLAV, London W.C.1,
IZ ŽIVLJENJA SLOVENSKE PRAVDE
( Od našega sodelavca )
Kako naj ostane organizacij a,razširjena preko veo držav ali celo kontinentov, demokratična, ko pa je praktično nemogoče,' da bi prišli vsi njeni člani skupaj in da bi na tak način lahko uveljavili svoje po .glede? Pred tem vprašanjem so stale in še stoje domalega vse emigrant^ ske organizacije,ki res nekaj dajo na notranj o demokracij o ‘in ki niso izključno lokalnega značaja.
Nekatera društva so se pri tem poslužila posredniškega sistema : člani imenujejo svoje zastopnike,ki potem glasujejo v njihovem imenu. Nesreča pri tem je, da so zastopniki običajno vedno isti ljudje in da ni lahko v vsaki stvari,ki se pojavi na dnevnem redu, zadeti mnenje o= nega,ki ga zastopaš. Drugi način je pismeno poslovanje. Pozitivne- stra ni s o očividne, negativna stran pa je počasnost. To povzroči, da se na pismeni način rešujejo potem v glavnem le pomembnej še,važno j še stvari.
Slovenska Pravda se je preko zastopniškega sistema v prvih letih odločila za pismeni način soodločanja. Tega pa ne uporablja samo za pi smene občne zbore vsako drugo leto ampak celo njen izvršni odbor poslu je v obliki "pismenih sej". Te s o bile sprva sila okorne in birokratič ne, a se je tekom časa našla elastične j ša oblika, ki žq vrsto let doka zuje,da je na tak način možno delovanje. Vsak izdatek,razen ponavljajo čih se,ki jih je moč v naprej predvideti, pride na pismeno obravnavoin glasovanje. In prav tako vsak važnejši problem: sprejem novih čl onov, črtanje nerednih, politične izjave ali sklepi, širše akcije,ki po nara vi ne spadajo v pristojnost posameznih odbornikov ampak celega odbora.
ZAKLJUČKI 5.OBČNEGA ZBORA
Iz pred kratkim objavljenega "Poročila za tisk",ki ga jo prejela vrsta slovenskih in srbsko-hrvatskih ter macedonskih listov je razvid= no, da je zadnji občni zbor potekal deset mesecev. Pregledal je delo starega Izvršnega odbora in mu dal razrešnico za izvršene posle:	stas .
bilizacijo organizacije po načelnih spremembah pred tremi lcti;reorga= nizacijo založbe; izdajanje internih RAZGOVOROV in člankih okrožnic;iz boljšanje materialne osnove KLICA .TRIGLAVA,; poznane politične intervju je; spomenico o corkevnih razmerah na Koroškem; akcijo v korist slovon skih dijakov na Koroškem; itd. V drugem dolu se jo občni zbor ukvarjal v-glavnem z vprašanjem KLICA -TRIGLAVA in njegovega tiska. Že prej je bil postavljen posebni tiskovni odbor,ki je pripravil obširen strokov= ni elaborat' o tem vprašanju. Na zborovanju sta prevladovali dve stališ či: da se osnuje lastna tiskarna,ki naj hi tiskala KLIC po znosni ce= ni, odnosno, da naj se ,z rednimi darovi članov in prijateljev tokom go tovo dobe 'omogoči KLICOV tisk v tuji tiskarni. Prvi predlog zahteva se veda hude začetne'investicije in večji znesek denarja, toda na daljši rok bi ta rešitev bila cenejša in boljša od drugega predloga, ki za za četek no zahteva velikega denrja, je praktično uresničljiv kaj hitro,a je zaradi tiska v tuji tiskarni kljub vsemu drag in ostane še vpraša = njo,koliko časa in v kolikem znesku bi. prostovoljna' pomoč dotekala. 0= ba predloga sta imela svoje dobro in slabe 'Strani. Pri glasovanju seje večina izrekla za prvi predlog.
Mod ostalimi resolucijami jo občni zbor naročil izvršnemu odboru, da prouči vprašanje takozvane srbizacije Slovenije in' ekonomskega iz= koriščenja Slovenijo od strani Beogradu,o. čemer jo bilo zadnja lota to liko pisanja. Zaključki glede onega in drugega naj bodo objavljeni.
Zborovalci so izglasovali,proti opoziciji, sklep,da naj so nadalju jo z intervjuji političnih osebnosti in da je treba nadaljevati z napo= uijda se ozdravijo nomškutarsko težave v katol.Cerkvi na Koroškem. Da= Ijo se je občni zbor zahvalil Dobrodelnemu združenju svobodnih državlja nov. Jugoslavije z;a večletno pomoč Socialnemu skladu, zahvalil pa se je tudi sedanjim in bivšim poverjenikom Klica Triglava,ki niso člani Slo = Venske Pravde.
" Kar zadeva olanarino,', je prodrl predlog, da sn ta zviša na odn. $ 10 letno. Predlog za višje zvišanje je propadel. Izredni elani pa te do planevali po Pl odn» pf 3 letoma to ne vključuje "brezplačnega pre jemanja KLICA TRIGLAVA,ki ga za člane plača Slovenska Pravda.
Glede položaja sloverike narodne manjšine v. Italiji je Lil oLčni zLor mnenja,da je potreben skupni nastop vseh Slovencev v Italiji za dosego zaščitnega zakona in izpolnitev določil londonskega sporazuma, ne da bi Lila ob tem ■ okrnjena samostojnost posameznih političnih orga^ nizacij.
Občni zbor je še odobril izjavo izvršnega odbora,kakor je ta ob^ razložil 2.3,aprila I960 značaj Slovenske Pravde: pospeševati svobodno razpravo in se z vsem pogumom osredotočati na temeljnih vprašanjih časa, V zvezi s tem je občni zbor naročil,da je treba okrepiti obstoječa s.reds tva svobodnega razpravljanja v Slov,Pravdi, a je pri tem ugotovil1 da jo to možno samo, če os tane Slovenska Pravda politično neodvisna; dOj Ije je pozdravil praks o,da Pravda združuje demokratične Slovence razil . nih političnih naziranj,kar omogoča širšo in globljo razpravo in krepi . istočasno duha strpnosti in sodelovanja; k temu da naj pritegne tudi č mokrote drugih narodnosti. Občni zbor je dalje povabil svoje člane, da po svojih nagnjerjih, prepričanju in možnostih delujejo v političnih ol ganizaci j ah, s trank ah in programskih skupinah, kjer naj zagovarjajo osno' na načela,razvidna iz uvoda in 2.člena Pravdinih pravil, izvršnemu odb(
ru pa jo naročil,naj podpira take člane in njihovo delovanje,
\ "
Novi izvršni odbor
■ Izbran je bil šestčlanski izvršni odbor,ki ga bodo za nadijnji dv? leti sestavij.ali gg. Pavle Borštnik, Vekoslav Parkaš, Dušan Pleničar * Dr,Ljubo Sire, Štefan Tomažič in Lojze Zupan. Za nadzornika jo bil iz j voljen g.Božo Polanc, za njegovega namestnika pa g,Milan Eržen.
Po podatkih,s katerimi razpolagam, volitve še daleč niso bile s o-• .glasno in gola formalnost. Še'nikdar prej niso kandidati dobili toliko glasov proti in nikdar doslej ni bilo pri posameznih toliko glasov vzeb ;;žanih. Če bo uveljavljen predlog, ki • ga je stavil nek član iz Ameriko ,-:izadnjih RAZGOVORIH glede delovanja posameznih odbornikov r . odboru, poteč je več kot'verjetno, da bodo naslednje volitve še bolj zanimive.
DR .S IRC EVO PREDAVANJE
21.oktobra je priredila Slovenska Pravda svoje prvo javno predava njo v Londonu,.Njen takratni kandidat za odbornika dr.Ljubo Sire je go voril o zunanjepolitični orientaciji južnoazijskih držav,kot jo gleda ' po beograjski konferenci. 'Kot je občo znano, jo bival' dr .Sire leto dni v Pakistanu in jo tudi potoval po raznih državah Južne Azijo. Predavanje jo bilo, po občem mnenju," dobro obiskano. Med navzočimi je bilo o-paziti -vrs to ••.nekdanjih vidnih političnih osobnos ti, ki'so na on ali dru ; gi način soodločale o naši politični pr oteklosti.-'Dos ti jo bilo tudi mlajšo generacije.
Čeprav jo bil opis položaja dokaj pesimističen, jo vendar dr.Sire ob zaključku bil mnenja, da se. bodo težavna vprašanja nekako uredila v korist demokracijo in svobode.
Vredno je omeniti krajšo debato, v kateri se je pojavil glas, da raje rešujmo lastna vprašanja kot pa da se zanimamo za Južno Azijo.Dr Sire je bil tedaj mnenja,da smo se o jugoslovanskih vprašanjih naraz= pravljali že do sitega in da smo jih. z neprestanim govorjenjem o njih prej zapletli kot odplctli. Da so moramo zavedati, da nismo sami na svo tu in da moramo videti,kaj se dogaja okoli nas, da bi.tako videli last na vprašanja v.pravi perspektivi in jih začoli reševati s pametjo.
Ob zaključku jerveč navzočih izreklo željo,da naj bi Slovenska Pravda,kot nekaka nevtralna organizacija med raznimi skupinami,nadalje vala s takimi predavanji.
(Obžalujem,da ni mogočo z ozirom na prostor objaviti dr,Sirčovega predavanja. Obveščen som,da ga je možno dobiti pri tajniku Slovensko Pravdo*, pišite na:BM/PRAVDA LONDON W.C.I. Priložite znamko za 9d. Ur.)
PO ALEKSANDROVIH POTEH?
( Od posebnega dopisnika iz Trsta )
Ni bila samo emigracija, ki ni vedela, kaj narediti s svojeoasno partijsko resolucij o, ki je napovedala spremembo jugoslovanske ustave. Po vtisih,ki jih imam iz razgovorov s prišleki iz domovine, tega tudi doma niso vedeli in do Kardeljevega intervjuja (ET 267) sploh ni bilo nobene predstave, v katero smer naj bi šla glavna sprememba. Domneva= lo se je le,da utegne biti večji poudarek na komunah kot osnovnih sa= moupravnih enotah.
Zato je moč primerjati Kardeljev intervju politični bombi,ki je eksplodirala z dvojnim pokom: ljudj.e so bili presenečeni, da se je o = glasil prav on, katerega so celo resni ljudje smatrali politično li = kvidiranega, saj se ni udeležil niti slovenske proslave 20 letnice re volucije. Drugi pok je bilo to,kar je tedaj povedal. Da teren za to ni bil pripravljen, je jasno, ker je potem pozneje skušal svoje izja= ve omiliti in jasneje razložiti. Sam intervju je bil zelo neprecizen in nejasen in je razodeval, da Kardelj ne obvlada nekaterih osnovnih ustavopravnih teoretičnih pojmov. Zato je tako težko graditi na njego vem izvajanju. A kot so ga doma razumeli, naj bi odtlej šlo samo za simboličnost šestih republik, kajti ljudski poslanci ne bi bili več smatrani za predstavnike teritorialno-političnih enot,ki so jih doslej pošiljale v parlament, ampak bi bili predstavniki vsega-ljuds tva Jugo = slavijo. Tako da bi bil dosežen poudarek na samoupravi v komunah kot osnovnih gospodarsko- političnih enotah.
Pri politični oceni te Kardeljeve koncepcije ni toliko važno nakazo v..ti vse ustavnopravne paradokse,ki vejejo iz njegovega intervjuja in ki se jih njihov avtor očividno ne zaveda; važno so mi zdi, po vtisih iz.domovine, zapisati,da se je nekje zares porodila ideja centraliza= cije,ali kakorkoli že to imenujemo, preko komunalne samoupravne ure .= ditve na škodo ljudskih republik.
Kot rečeno, iz Kardeljevega intervjuja je težko izluščiti pravi mi= sel o bodoči ureditvi Jugoslavijo po njegovi zamisli. A gotovo je, da je tis to,kar je izjavil, v globokem diametralnem nasprotju z vsem,kar doslej učijo v uradni politiki o državnopravni ureditvi Jugoslavije, nj oni preteklosti in zgodovini.
Toda zdi so mi varno reči, da bo završalo, čo bo ustavni načrt pred ložen v široko diskusijo na osnovi Kardeljevih idej. Že v Sloveniji si ni mogočo predstavi jati,da bi jih sprejeli. Kaj pa šolo na Hrvaškem!
Tu ne gro za to,kar čuti ob tem "ljudstvo". Gro za to,kaj bodo rekla na to partijska vodstva v posameznih republikah. V tem pogledu■utegne biti politično življenje proccj razgibano, postavlja pa so tudi vpra= šanje,kako bo s politično stabilnostjo znotraj obstoječih političnih organizacij.
Kardelj je šo vodno nepopularna oseba štov.l, vsaj v Sloveniji ih. verjetno tudi na Hrvatskom. Ako sc je odn. so bo zaletel pri novem ustavnem načrtu in če mu ostali iz partijskega vodstva ne bodo slodi= li, jo več kot gotovo,da bo konec njegovo politične karijore. Skrajni komentarji grodo celo v to smer, da je publikacija tega njegovega idej noga načrta novo ustavo past, v katero so bo Kardelj ujel in kar bo Potom omogočilo,da se ga na miren političen način iznebijo. Težko je roči z gotovostjo, koliko jo na tem točnega. Mislim pa, da je varno napovedati, gotova presenečenja na eni ali drugi strani, če naj bi za= nos šlo za centralizacijo in praktično likvidacijo republik.
Jugoslavija in Skupni trg: Jugoslavija je zaskrbljena glede namora= vanega vstopa Vel .Britanije v Skupno evropsko tržišče,ker bi rada ob = čutno povečala trgovino z njo,odkar si je tako pokvarila trgovske odno šaj.e z Zapadno Nemčijo,ko je priznala Vzhodno.
ZAKON ZA SLOVENSKE ŠOLE
•n,	•	-	•	• •	.	- /	'	/	•	•	.. J	.	.	;
Kot je KLIC TRIGLAVA na kratko že poročal v svoje mesečnem pregledu dogod= kov doma in v zamejstvu, je italijanski parlament odobril poseben zakon, s ka terim je de iure priznal obstoj slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem in pra vico do ustanovitve novih slovenskih šol. S tem je italijanski parlament uza= konil nekaj, kar je dejansko obstojalo že izza dobe Svobodnega Tržaškega Ozem Ija in kar so morda nekateri Italijani upali, da bo samo po sebi shiralo. Dru gače si je težko predstavljati, zakaj je bilo treba dvanajst let predno je i= talijanska vlada napravila prvi korak v smeri izpolnitve 6.člena republiške ustave in Tržaškega Statuta predvidenega v londonskem memorandumu v katerem je tudi govora o uvedbi dvojezičnosti v krajih,- ki imajo vsaj 25 odstotkov sloven skega življa.
Šolski zakon, ki je bil objavljen v italijanskem uradnem listu 9.oktobra, obsega lA členov, od'katerih.zadnjih šest je prehodne narave in urejuje polo= žaj učiteljev in nameščencev slovenskih šol, ki so na Tržaškem in Goriškem ob stojalo že doslej.
Prvi člen ugotavlja, da.se mora pouk v otroških vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah v goriški pokrajini in na tržaškem ozemlju vršiti v "materinem jeziku, učencev'’ in da se "lahko v, ta namen ustanovijo dodatno k šolam v itali janskem jeziku šole s slovenskim učnim jezikom." Za njihovo ustanovitev odn. morebitno ukinitev je potreben poseben odlok predsednika republike na predlog ministra za prosveto in v soglasju z ministrom za državno blagajno.
V drugem členu je rečeno, da se v slovenske šole lahko vpišejo samo "pri = padniki slovenske jezikovne skupine, ki so italijanski državljani, ali ki imajo ha tem področju pravico do stalnega bivališča.”
Tretji člen uvaja v slovenske šole obvezen pouk italijanščine, katerega lah ko vrši profesor italijanske narodnosti, "ki popolnoma pozna slovenski jezik, kar^se mora ugotoviti s posebnim izpitom”.
Četrti člen določa, da morajo biti urniki in učni ter izpitni načrti potrje ni z odlokom predsednika republike na predlog prosvetnega ministra, medtem ko peti in sedmi člen določata, da se stalna mesta vodstvenega in učnega osebja na.osnovnih in srednjih šolah dodeljujejo na podlagi/tečajev, .''katerih se lah ko udeležijo kandidati slovenskega materinega jezika, ki imajo vse pogoje, ki se običajno zahtevajo za vstop v stalni stalež".
Sesti člen odreja, da mora osebje za vodstveno in nadzorno službo "popolno ma poznati slovenski jezik”, medtem ko osmi člen priznava diplomam in spričeva lom o študiju na šolah s slovenskim učnim jezikom "v vsakem pogledu isto velja vo^kot diplomam in spričevalom enakih državnih šol z italijanskim učnim jezi= kom".
Sprejeti zakon je-.plod petletnih razprav, ki. so se vršile na podlagi raz= nih zakonskih osnutkov. Prvega je predložila italijanska vlada koncem 1956.le ta pod pritiskom slovenskih organizacij na Tržaškem in Goriškem, ki so .dosled no zahtevale, da se že enkrat prične praktično uveljavljati člen 6, republi= iške ustave in londonski memorandum. Prvi osnutek je predvideval, .da bi o vpi= su otrok v slovenske šole odločala posebna komisija, v kateri bi imeli Italija ni večino. Proti, temu in sploh proti ideji, da bi kaka komisija morala šele do loč.ati, kdo se sme vpisati v slovenske šole, so nastopile slovenske organiza= eij e in predstavniki italijanskih levičarskih strank, ki imajo Slovence v svo jih:vrstah, preko skupnega odbora za obrambo slovenskega šolstva. Proti je bil tudi sindikat slovenskih šolnikov. Tri leta kasneje sta se v italijanskem par lamentu pojavila še dva osnutka, eden od KPI in drugi od italijanske sociali= stične stranke. To je razumljivo, kajti prva stranka je,hočeš-nočeš morala u= poštevati želje Slovencev, akö je hotela biti dosledna-marksističnemu načinu reševanja nacionalnega, vprašanja, medtem ko je druga stranka močno zainteresi rana na finančni pomoči iz Beograda. To seveda ne pomeni, da se je Titova vla da kaj prida prizadevala za rešitev vprašanja slovenskih šol v zamejstvu in izpolnitev londonskega memoranduma - saj je prodala Trst za nekaj milijard lir - tako, da so bili tržaški titovci v veliki zadregi, ker je bilo očividno, da je vodenje nacionalne politike med manjšino edino možna politika, kljub vse mu pridigovanju o internacionalizmu. Končno je lanskega polet ja prišlo do no vega vladnega predloga, na podlagi katerega je bil sprejet gornji zakon, ki predstavlja kompromis, kajti šole so sedaj uzakonjene samo na Tržaškem in Go= riškem, ne pa tudi v Beneški Sloveniji. Nejasnost vlada tudi v pogledu formu= lacije, da se slovenske šole ustanavljajo "poleg" italijanskih in v pogledu slovenskega predstavništva v komisiji ža učne in izpitne načrte. .	M,P.G.
DVE AMERIKI
(Od našega washingtonskega dopisnika)
Kmalu po 20 januarju, ko je novi ameriški predsednik Kc-nnedy uradno prevzel posle državnega poglavarja na slikoviti, čeravno mrzil svečanosti pred ameriškim pamVntom, se je na njegovo ’ povabilo v Bell hiši zbrala skupina južno-amerlšklh diplomatovo Predsednik Kennedy je Imel govor, v katerem je 'orisal načrte za ttmerlško oomoč južno-amerlšklm državam In povode ter cilje Iste.
Govor kot tudi problem, ki ga obravnava, se sestoji Iz političnega In gospodarskega del a» Kot v.sl Kennedyjevl govori se tudi ta odlikuje po lepem literarnem slogu (Kennedyju se pozna, da je mnogo bral že od mlada In da se je ukvarjal z knjIgoplsjem, njegovi govori Imajo visoko doneči prizvok Izglajene angleščine, ki je prava mana v drugače suhoparnem ozračju uradnega ameriškega Izražanja In, za razliko s predsednikom Elsen-howerjem, - piše sl jih sam)
Teža Kennedyjevlh Izjav je bila na gospodarskem polju» Res je, da se je s pojavo Fldel Castra In njegove revolucije začel, posebno po ameriškem časopisju, problem odnosov Združenih držav s svojimi južnimi sosedi prikazovati kot bistveno političen problem» Toda poučeni krogi v Južni .Ameriki, še bolj pa v t/ashlngtonu, se dobro zavedajo, da je političen razvoj v Južni Ameriki le posledica, včasih pa tudi gibalo, gospodarskega razvoja» Zato je slika, ki jo nudi južno-ameriško gospodarstvo, bolj poučna In trajnejša, kot pa so hitro se spreminjajoče sličice njenega političnega kaosa» Treba je pmlslltl, da je razen levičarske diktature, ki jo je vpeljal droCsetro na Kubi, cela vrsta držav v rokah desničarskih diktatorjev In da med tema obema ekstremoma niha na tenki vrvici porajajoča se južno-amerIška demokracija» Samo zadnji dogodki v dveh naj -večjih južno-amerlšklh državah - Argentini In Braziliji - nam hitro kažejo zapletenost notranjega političnega položaja» Nemogoče je govoriti o Južni Ameriki kot politični enoti» V gospodarskem pogledu pa'je to ne samo mogoče, nego morda celo nujno, kot bodo spodnje vrstice pokazale»
Političnemu ekonomistu takoj zbude pozornost znaki, ki jih pozna že od drugod» Med njimi je najvažnejši silen prirastek prebivalstva (*)» Povezano z njim je veliko siromaštvo, nepismenost, bolezni In pomanjkljiva prehrana» Položaj je še težji, ker se dostikrat južno-amerlške vlade bolj malo brigajo za splošno dobro svojih državljanov In je mnogokje ustavna vlada le prepreka za uspešno Izvedbo gospodarskih In socialnih reform» če prirastku prebivalstva dodamo še hrepenenje širokih mas po Izboljšanju gospodarskega položaja (hrepenenje, ki se zadnje Čase označuje kotrevoluclj a rastočih pričakovanj - 'revolutlon of rlslng expecta-tlons'1), potem je takoj jasno,, da je edina možnost za redno, politično ureditev v Južni »Ameriki le v Izrednem gospodarskem napre.tku In rasti»
Ogromna težava, tako gospodarsko rast tudi uresničiti bo jasna, ko premislimo sledeče številke- Okoli 70 milijonov ljudi v južnih ameriških državah ne zna ne brati 'ne pisati (to je okoli 35 $ prebivalstva); okoli 20 milijonov otrok šolske starosti ni bilo nikoli v šoli; od vseh
(*) Za primerjavo prirastka prebivalstva citiram nekaj številk
Letni prir Preblv,»
	1930	1940	1950	1959	v	fo	na km'4
Cel svet	2,013	2,246	2,495	2,905	1.7	21
Afrika	155	172	200	236	1,9	8
Severna Anerlka	135	146	167	196	1,8	9
Sred»In Juž.Amer»	109	131	163	202	2,5	16 ’
Azl j a	1,073	1,213	1,378	1,624	1,8	60
Europa	355	380	393	421	0,8	85
US SR	176	192	?	210	?	9
Vir;United Nattons, Statistical Yearbook, I960, stran-41»
študentov jih je samo 2% na univerzah, kjer bi se usposobili za delo lil položaje, ki bi pripomogli hitri gospodarski rasti, (Za primerjavo naj v' vedem, da jih je v Ü3A 2,5^0	) „
Da bi premostili brezno med gospodarskimi možnostmi in zahtevami sc Združene države dale južno-ameriškim državam leta 1945 pa do leta 19601 preko 4 milijarde dolarjev, približno eno tretjino kot darilo, dve tretjj ni pa v obliki posojil. Razen tega so še razne mednarodne agencije, kot na primer Mednarodna banka dale posojila za preko I milijardo dolarjev. Kako je torej, da kljub taki ogromni pomoči ni bilo nobenega vidnejšega napredka v Jušni Ameriki? .
Sladka kava
Razlogi za to so številni. Gospodarsko najpomembnejši je nihanje svetovnih cen proizvodov, ki jih Južna Amerika izvaža. Vsak otrok ve, oo kje prihaja kava. Marsikdo tudi ve, da so južno-.amer iške države naj večji-izvoznik sladkorja, .Pa si oglejmo, kaj se je godilo zadnja leta na z obel ma na svetovnih trgih.
Leta 1958 in leta 1959 so cene kave in sladkorju na svetovnih tržiš! čih silno padle. Kako j e to zadelo države Latinske Amerike, prikažejo teile številke:
Leta 1958 so države Južne Amertke izvozile skoro ravno toliko kave kot leta 1957, to jo okoli 1,500,000 ton. Vendar so za to isto količino zaslužila na mednarodnem trgu samo 1500 milijonov dolarjev, dočim so lei; 1957 dobile zanjo 1740 milijonov dolarjev. Podobno je bilo s sladkorjem leta 1958 so južno-ameriške države izvozile pol milijona ton več sladkob ja kot leta 1957 (okoli 7,5 milijonov ton), vendar so za to večjo količi' no dobile leta 1958 samo 7o4 milijonov dolarjev, leta 1957 pa^ 838 milijo' nov dolarjev, ali 133 milijonov dolarjev več kot leta 1958, Ce seveda računamo, da je. bilo sladkorja pridelanega več, potem naraste zmanjšani dohodek od prodaje sladkorja okoli 193 milijonov dolarjev.
Z drugo besedo' leta 1958 so v Južni Aneriki kar preko noči morali, začeti misliti, kje dobiti okoli 450 milijonov dolarjev, ki so jih zgubU1 pri prodaji kave in sladkorja na svetovnih tržiščih,
USA so isto leto (1958) odobrile kot posojila ali darila oko 504 milijonov dolarjev, Le primerjamo obe številki, potem vidimo, da je sko( ro celotna ameriška pomoč Južni Ameriki bila uničena s padom svetovnih cen kave in sladkorja.
Slika se pa še bolj komplicira» Podobno so padale, cene drugim pri" delkom, ki jih izvaža Južna Amerika- Države Južne Amerike so vse skupaj imele leta 1958 okoli 1,280 milijonov dolarjev deficita v svoji zunanji trgovini, To je, izvozile so za 1,2800 milijonov dolarjev manj kot so u-vozile. Deficit je bil deloma pokrit z krediti, ki so jih južno-ameriške države dobile od mednarodnih finančnih in bančnih ustanov, deloma z denarjem, ki so ga investirale tuje delniške družbe in'deloma z ameriško pomočjo. Pri zadnji je bil problem ta, da je zgoraj omenjena vsota 504 milijonov bila namenjena prvenstveno tako zvanim dolgoročnim načrtom za razvoj gospodarstva in da se zato ni mogla uporabiti pri kratkoročnem dl ficitu v zunanju trgovini. Kljub vsej tuji pomoči in investicijskim kre". ditom pa so južno-ameriške države le še morale poseči v svoje, ne prev! bogate finančne rezerve in založiti okoli 700 milijonov dolarjev za uraV' novešenje zunanje trgovskega proračuna za leto 1958.
Leta 1959 se je padec cen nadaljeval. Države Južne Amerike so morah uvesti drastična ukrepe v svojem gospodarstvu in.znižati uvoz, To je se" veda spet direktno zadelo načrte 'za hitrejšo rast narodnega gospodarstva in načrte za zvišanje življenskega standarda prebivalstva. Prizadeti so bili tudi proračuni posameznih držav. Način pobiranja, ' davkov je v JuŽri Ameriki na splošno silno pomanjkljiv in se precejšen del davkov nabere o-\, tarif na izvoz in uvoz. Ker sta oba padala, je tako tudi padel nabrani ° vok in seveda se j c zato tudi državni proračun moral zmanjšati. Tako s° .spet trpeli v glavnem gospodarski razvojni programi, ker si nobena vlada radi notranje-političnih razmer ni upala pritisniti na že itak revnega 'A nezadostno preskrbljenega privatnega potrošnika.
To nihanje svetovnih cen najvažnejših južno-ameriških poljedeljskih proizvodov je stalni kamen spotike med USA in Južno Ameriko. Južna Arne" rika je zahtevala, da se sklenejo mednarodne pogodbe, ki bi stabiliziral5
cgrg glavnim južno-ameriškim proizvodom, USA pa' so se temu upirale iz raznih razlogov» Nova politika Kennedyjeve vlade do Južne Amerike, ki je bila zbrano podana v prej omenjenem govoru pod parolo ‘’Allianza Para (el) Frogresso'1 predvideva, da se USA ne bodo več upirale stabilizaciji cen z mednarodnim dogovorom čeravno bi rajše našle kakšno, drugo uspešno rešitev problema cen»
Ameriške banke
Drugi kamen spotike je bila trditev USA, da so obstoječe severno-ame-riške in mednarodne banke in posojilnice zadostne za potrebe južno-amert-škega gospodarstva» Države Južne Amerike pa so zatrjevale, da so te ustanove bite predvsem osnovane, da pomagajo evropskim državam in da so prezahtevne za nerazvita gospodarstva Južne Amerike« Te ustanove tudi niso imele posojil za takozvane socialne potrebe kot so: graditev stanovanjskih hiš, šok, razširitev javnega zdravstva, izboljšanje obdelovanja zemlje in podobno» Te potrebo so v Južni Ameriki tako nujne, da ni mogoče čakati na njihovo rešitev z industrializacijo., kot j e to bilo možno v socialno bolj razviti Evropi» USA. so I960 sprejele tudi to stališče in so s pogodbo,■ sklenjeno v Bogoti ustanovile Inter-Amerlcan-Development Bank in isti dale zadostne kredite, ki naj bi se uporabili za zvišanje življen-skega.standarda» Za prvo leto je USA Kongres odobril vsoto 500 milijonov dolarjev za ta socialni sklad»	.	-
Celotna ''Zaveza za napredek'1 predvideva, da bodo južno-ameriške države potrebovale okoli 20 milijard dolarjev v naslednjih desetih letih, da se izkopljejo iz gospodarske in družbene zaostalosti in pridejo na prag industrijskega ‘'odskoka1'» Od teh 20 milijard, so USA pripravljene prispevati 12,5 milijard same» Okoli 9 milijard, bo dala država, ostalo pa bo prispeval privatni kapital v obliki posojil in investicij»'Marsikdo se bo vprašalr kako pa to, da so Amerikanci tako darežljivi, saj je to vendar ogromna vsota tudi še za tako bogato državo.. Treba je takoj poudariti,da je razen prirojene amerikanske darešljivosti - javne in zasebne -pri celom planu tudi dosti tehtnih in preračunanih razlogov»
Prvič, precejšen del Ameriške pomoči bo v obliki dolgoročnih posojil, 'ki j ih bodo države-prejemnice odplačale, ko se gospodarsko razvijejo»
Drugič, 25 $ vseh ameriških izvozov gre V Južno Ameriko» Leta 1957 so ti izvozi znašali okoli 1-,700 milijonov dolarjev» Radi gospodarske krize v Južni Ameriki leta 1958 in 1959 so se ti izvozi znižali leta 1958 na T,200, leta 1959 pa na 3,600 milijonov dolarjev, in tudi leta I960 niso bili nič dosti večji» Z drugo besedo' USA so izgubile v treh letih okoli 2,700 milijonov dolarjev izvozu v Južno Ameriko Izvozna .trgovina je danes eden najvažnejših polj ameriške zunanje politike» USA dajejo namreč toliko pomoči celemu svetu, da mora njihov izvoz daleč presedati uvoz, da se ohrani ravnotežje med dolarji, ki gredo iz države, in dolarji, ki prihajajo v državo ali takozvano ravnotežje (mednarodnih) plačil» Ko je leta 1959 in I960 izvoz ameriških proizvodov začel padati, se je to takoj poznalo.pri ravnotežju plačil in sovražniki mednarodne pomoči, ki se j ih v USA ne manjka, čeprav so vedno: v manjšini, so takoj zagnali hrup, češ, treba je zmanjšati p.ofnoč tujini» Kaj bi to pomenilo politično, ve vsakdo, ki se le malo spozna na razmere v novih afriških in azijskih državah» Na" drugi strani pa so mednarodni finančni krogi širili čenče,- da bo Amerika
morala devaluirati dolar in je nato sledil naskok na. zlati dolar po evropskih finančnih ustanovah» Na srečo je sprememba vlade zamašila, usta tzolacionistom, obenem pa so se izvozi spet dobro dvignili in skoro pokrili presežek, ki je bil povzročen s. pomočjo tujini in uvozi» Razvidno je iz tega torej, kako važni so izvozi ameriškega blaga ne samo za finančno .solventnost in stabilnost dolarja, nego tudi za splošno zunanjo politiko Združenih držav» Povezati- te ugotovitve z ameriško pomočjo Južni omoriki (in drugim državam) ni težko» Ce se bo splošna višina življenske-nm standarda v Južni Ameriki dvignila, če bo njeno .gospodarstvo tako razvito, da bo moglo nabavljati USA proizvode, če se bo industrija razvijala s_ polno paro in.če bo narodni -dohodek hitro rastel, potem bo tudi Združe-nim državam lažje nositi veliko breme svoje politične in gospodarske mednarodne politike»
PISMA UREDNIKU
VERA, CSRKEV IN KAROL: G-.urednik! Pismo g.Farkaša kaže, da položaja ne
pozna (KI 269) . Nikjer v svojem članku nisem zastopal mnenja, da je treta varovati in oliranjati narodnost z grožnja mi.Zame je uganka,kako pride g.Farkaš do tega očitka. - Njegov pređ^ log,da je treta okrepiti narod gospodarsko, pa da to potem ostal za == ved en, kaže,da ne pozna zgodovine raznarodovanja našega naroda in si cer najnovejše, tako v stari Avstriji kot v Jugoslaviji. Ne v prvem ne v drugem primeru niso odpadli od naroda revni kmetje in delavci marveč togati,dotro stoječi pripadniki srednjega sloja: mesarji,peki gostilničarji, hotelirji in podotni tratci. Brezdvomno je gospodarsko utrjen narod tolj trden,ker je tolj samostojen; s tem pa ni rečeno , da to gospodarska trdnost zagotovila narodni otstoj. Zato jo treta drugih sredstev! Tujski promet in visok življenjski standard pasta, kot vidimo v Evropi, grotokopa vsakega idealizma in k temu štejemo tudi narodno zavest.Stvar ni tako en os tavna, kot misli g.Farjaš .Finali ce niso vse! - Kar tiče pa Judov, ve teolog ali ti vsaj moral vedeti, da njihova ohranitev, ki jut preganjanjem in zatonu tolikih, gospodar^ sko močnih narodov ni zasluga njihovih finančnikov, marveč ima tu vme; prste tožji načrt. Ta narod še ni izvršil svojega poslanstva
France Rekaf
(Razprava o vprašanju vere,Cerkve in narodnosti je s tem zaključena-Svoje mnenje o tej zadevi torno povedali v eni prihodnjih številk.Uf'
TON KLICA TRIGLAVA: &.urednik! Ali ni čudno,kako pomanjkanje svečane
ga tona v resnih komentarjih moti čitatelje?Ti ^ sta o fantičku in električnem vlaku se je tudi meni zdela neprimer ^ na in pač kaže na neizpolnjene želje pisca uvodnika; a zakaj ti ne smeli "pohrustati" in "hingljati", mi ni jasno. Ali ti tilo "požre ^ ti" in "viseti" toliko Lolje,ali pa ti uvodnik le izgubil na pestro^ sti? Menda jo stari Bertrand Russell nekje zapisal,da so ljudje čud51 no pompozni: "Ena ovca in ena ovca sta dve ovci" se jim zdi primem8 ilustracija seštevanja; če pa ti namesto ovc vstavil opice,ti se jB11 pa stvar zazdela nedostojna in ti pričeli dvomiti v rezultat. Meni pa so opice ljubše od ovc.	M.f*
SIRCEVI SPOMINI: G.urednik! Rad ti pojasnil dr .Sircu, da je OZNA vede
la več kot pa on in da je imela prav,ko jo trdila, da je g.dr.Anic til član britanske tajne službe.To nazadnje med voj^ no ni tilo nič nečastnega; nasprotno, raje ti rekel, da je til to đo^ prinos skupni zavezniški stvari.	c>
PISANJE KLICA TRIGLAVA: G.urednik! Čestitam, napredujete! Prebral
vse številke vašega lista za leto I960 in V-in ugotovil, da ste začeli posvečati več prostora dogajanjem v Jugo* slavi ji in manj. v emigraciji. Evo vam statističnega pregleda:
Članki o:
JUGOSLAVIJI EMIGRACIJI MEDNARODNEM P0LQŽAJU SLOVENSKIH MANJŠINAH SPOMINI in BIOGRAFIJE PISMA UREDNIKU OSTALO
so zavzeli 1.1960 44 strani 55 strani 12 strani 12 strani 40 strani 25 strani 6 strani
1,1961( jan.-spt.) 40 strani 32 strani 12 s tr an i 21 strani 12 strani 15 strani 12 strani.
Zelo prav je,da omejujete proštor za emigrantska probleme. A zdi se mi, da napredujete prepočasi. KT lahko mirne duše vsobujc polprosto=\ ra za vprašanja današnjo Jugoslavije. Prav je,da pišete več o manj^ nah.Zvišali sto tudi poročila o mednarodnih vprašanj ih;skušajte ti^ čim tolj izvirni in ne prirejajte "mednarodnih" poročil po drugih e8 sopisih.Tam to lahko vsak sam bere. Vaš uvodnik o "Izmeni rodov" (£'-' 267) jo til odličen. Všeč mi je til sicer manj objektiven a zato viron članek oz.prevod g.M,P.G.(KT 267).o ustavi.	M-a•
VEKOSLAV FARKAŠ:
_	RAZGLEDI
TRAGIČNO DEJSTVO demokratične politične emigracije iz Jugoslavije so
izseljenci, ki so najpogosteje kot Srbi ali Hrvati a li Slovenci zapustili Jugoslavijo iz gospodarskili razlogov. Medtem ko je obstoj teh izseljencev brez vsakega dvoma pomagal množici beguncev da so se čini laže in hitreje znašli v novem okolju, so pa - na žalost - zelo pogosto,zlasti pri Srbih in Hrvatih, ti izseljenci odigrali ne gativno vlogo, ko so omogočili premnogim političnim demagogom, da so se sploh lahko pojavili. Nekateri od teh so s svojo demagogijo uspeli da so se materialno zavarovali za bodočnost ali pa da so se postavili na čelo raznim fiktivnim odborom, kjer govore v imenu svojega naroda in da jutri "nabelih konjih" vkorakajo v osvobojeno Jugoslavijo. V slo venski emigraciji dejansko.nimamo takšnih demagogov, zato jih je pa v hrvatski in srbski preveč. Pri Srbih'običajno takšni demagogi prospe= rirajo gotovo dobo in kakor razni "rock ’n roli" pevci dosežejo vrhu= ne c svoje slave, nakar postanejo kmalu nezanimivi in jih zamenjajo drugi. Ne morem si kaj da ne bi v zvezi s tem omenil g.Stevana Tri = vunca, o katerem sem že pisal svoje ča^e. Medtem ko je na začetku njegovega vzpona proti vrhu bilo njegovo politično pisanje v goto = vom pogledu razumno, danes mož pretirava in piše politično poezijo in fantazijo. Morda zato,ker vidi,da mu politična slava ugaša in da ga bo kaj kmalu zamenjala nova "zvezda". Do tega zaključka prihajam,ko berem v clkaški SLOBOLI z dnem 2o.oktobra t.l.njegov članek‘"Kojim pu tem? - Srpska narodna politika". Tam je med ostalim* zapisal tole:
"Mi smo svoje zgodovisnko poslanstvo do neke mere že izpolnili v pogledu na naše širše naloge. Zahvaljujoč se v glavnem no le naši re = volucionarni in diplomatski ampak tudi vojaški akciji, v sodelovanju bilo z .drugimi balkanskimi narodi bilo z demokratičnim Zapadom, je bil Balkan končno osvobojen... Z .ostvaritvijö države Južnih Slovanov smo poleg nacionalno svobode dali ne samo tkzv. svojim ?bratom5 ampak tu= di nacionalnim manjšinam možnost neslutenega ekonomskega in kulturne= ga napredka... Na našem izključno srbskem planu pa ,na žalost, ni= daleč prišli. V prejšnjim člankih smo pisali, da smo 1.decembra 1918. poz bili na lastni srpski posel, medtem ko smo izvršili tuje. Jugosla^ vija je bila edina rešilna deska i za Hrvate i za Slovence .Naš ncdav= no preminuli prijatelj Fran Erjavec jo nekaterim vročekrvnim sloven = skim glavam, v oni od svojih razprav, lopo pojasnil,kako bi Slovenci izglodali na mirovni konferenci, če ne bi bili zedinjeni z nami...
"... Glavno zlo je v dejstvu, da smo mi edini v to.j Jugoslaviji demobilizirali svoj ožji nacionalizem...Pod tem skupnim krovom se je razvijal, rasel in napredoval poseben nacionalizem vseh ostalih. Pro= ti skupni državi.in v glavnem proti nam Srbom, ker smo mi odini( s častnimi izjemami ostalih) branili in zaobsegali celoto, od katero so oni potem hoteli odtrgati'svojo - po pravilu - .imaginarno dole. Delo za skupno državo so vsi, v kolikor so ga vršili, drago računali. Edi= no Srbin: jo težko delal ,B oga radi’ , zelo težko, dolal za slavo, vodno služil nebeškemu carstvu^med tem ko so drugi grabili zemeljsko..."
"...To kar istočasno skrbi in revol tira v našem'srbskem primeru jo pojav,da gotovi srbski emigrantski krogi trdoglavo stojo na zgodo= vinsko demantirani misli, da ’narodi no živo le od nacionalizma’ in da je 'zahtevano nacionalno zbiranje noostvarljivo’. Za to naše srbske kroge ostaja ideja vodilja nerodovitna fatamorgana prve Jugoslavije: zbiranje v.nekakšne jugoslovanske demokratsko zajodnico... Navduševat ti so danes s. takšnimi idejami pomeni izgubljati vsako sposobnost za realno ocenjevanje prilik... Smatramo,da jo treba danes izhajati iz dejstev,kakršna so. Ta dejstva jasno kažejo,da ni mogoče mino že for= mironih nacionalnih skupin. Ni važno, da se zbero samo 'ljudje sorod= nih politično-socialnih mišljenj', ampak bolj, da ti zbrani ljudje nekaj in nekoga predstavljajo v svoji 'nacionalni grupi'. To jo lahko videti najbolje na primerih: ali naj predlagatelj vzame za ' "Savez
Stran I4........... KLIC TRIGLiVi............... Štev.270.
nacionalnih skupina" raje Slovenski narodni odbor dr .Miha Kreka ali "Slovensko Pravdo" poročnika Farkaša?/Ali :hi lilo bolj učinkovito so delovanje z Mačkom in Krnjevicem ali z Grisogonom in Vilderjev? In tako dalje ... "
NOVA VRSTA KORISTNIH BÜHAh? Gospod Drago Lavrenčič je za časa vojne, medtem ko so bfli njegovi kolegi v gozdovih med četniki in partizani ali.pa pri domobrancih, mirno sedel v Ljubljani in se ni mešal v "po litiko". Neovirano1 j©' nadaljeval svoje študije. Po končani vojni, ko so komunisti osvobodili'tudi Ljubljano, je bil g.Lavrenčič kratek čas v zaporu, vendar pa so ga izpustili, ker za časa vojne ni sodelo val niti na eni niti na drugi in niti na tretji strani. Ko so ga le= ta 1946« Poklicali na odsluženje kadra, je pobegnil iz Jugoslavije In postal emigrant. V emigraciji se je lahko in lepo znašel. Gotove srb ske skupine so ga smatrale za "predstavnika Slovencev", pa je preko zvez z vplivnimi in poznanimi emigranti uspel vseliti se v Anglijo.
Tu je završil ekonomske študije.Smatrali-so ga za enega od uglednih mlajših slovenskih emigrantov iz stranke dr.Kreka. Kot tak je postal član izvršnega odbora Dobrotvornog udruženja slobodnih gradjana Jugo= slavije, poleg tega je tudi večkrat predaval v Kulturnem odboru isto ga združenja. Preko istih*zvez mu je uspelo zaposliti se naBBCju, v jugoslovanski in slovenski sekciji vzhodno-evropske službe.
Letos poleti je g.Lavrenčič obiskal Sovjetsko zvezo in je popi= sal svoje vtise v DAILY TELEGRAPHU. Jeseni pa jo šel v Jugoslavijo in po povratku govoril o svojih vtisih v evropski oddaji BBCja. To predavanje je v celoti-ob javil 9.novemora 1961 tudi LISTENER, časopis ki ga izdaja BBC. Samo predavanje je vsebinsko brez pomena; to je tipičen primer predavanja ali članka kakšnega Anglež a,ki je obiskal Ju^ goslavijo, pa potem piše,da se ne bi zameril komunistom, zavedajoč sc obenem, da ljudi na zapadu ni mogoče varati, da pod komunističnim re= žimom v Jugoslaviji tečeta med in mleko. Tako na primer v Jugoslaviji ni svobode; toda manj svobode je na Madžarskem in v Albaniji. Macedon com v Jugoslaviji je bol jo kot pa Macedoncem v Bolgariji; delavski sveti niso tale o' važni in komunisti pretiravajo, vendar pa delavci lah ko vplivajo na upravo podjetja in delo dobiček in tako dalje, Gospod Lavrenčič pri vsem tem ni povedal nič bolj novega kot-že večkrat prej kak hvaležen Anglež, ki se mu je v Jugoslaviji dobro godilo. Dalje pi še g.Lavrenčič, da bi mogel navesti številne stvarno razloge, zakaj si še ne želi'vrniti se za stalno v Jugoslavijo (a jih ne navede) no vključujoč pri tem, da se v Angliji zasluži več denarja! Vsi ti raz= logi, ki jih g.LavroČič ne želi dati, so razlogi, zakaj Sto tisoči beguncev iz Jugoslavije ne želijo,do se vrnejo, tisoči pa vsako leto bež o iz Jugoslavije,	• >	i'
Po mojem mnenju predstavlja primer g.Lavrenčiča velik udarec za demokratično jugoslovansko emigracijo.Ni dvoma,da bodo nekateri sma= trali njegov nastop po povratku za izdajstvo borbo,ki jo demokratično emigracija vodi proti komunis tičnemu režimu v Jugoslaviji - Mnogi emigranti si z vsemi silami prizadevaj o,da bi tujcem ob jasnili,kaj jo in kaj dola Titov komunistični rež-im. V angleščini izdajajo vsaj eno revijo/ali ni v njej nekoč pisal celo ta isti gospod Lavrenčič?), po = log onih listov mednarodnega značaja, da bi pridobil d. javno mnenje svobodnega sveta za stališče demokratičnih emigrantov. Pa se pojavi človok, ki smo ga vse doslej smatrali, da pripada demokratični emigracij i iz Jugoslavije, ki jo; nastopal na raznih mednarodnih sestankih v imenu protikomunistov; človek,ki gre nato v Jugoslavijo, se vrne zmagonosno, ima predavanje in poruši vse dosedanje napore domokratič nih emigrantov,odnosno jih v najboljšem primeru - pokvari.
Ves primor jo tembolj značilen z .ozirom na nedavno Rankovidevc izjave glede emigrantov.
V Jugoslaviji so prepovedali uvažati in širiti izdajo NEW YORK HERALD TRIBUME od 27*sept. V tej številki je evropska izdaja prinesla kariko turo Mauldina,kjer jo nevtralna gospodična delila Hruščovu poljube za stonj,o kateri je pisal naš washingtonski dopisnik v oktoberskem KLI$
OD MESECA DO MESECA
KMETOM TITO NE ZAUPA
■i-.
Tito je 13. novembra otvoril del avto ceste od Grdelice -do Skonlja, katero so gradile mladinske delovne brigade. Nato je govoril- na velikem mitingu v Skopiju, ki je istega dne proslavljalo obletnico osvoboditve. Tito je dejal, da :se je Jugoslavija uvrstila med razvitejše evropske dežele, potem pa je omenil nekaj "neprijetnih zadev" in težav, ki nagajajo Pri napredku. 0 teh je treba govoriti, da bi jihodstra nili in tako olajšali napredek, kljub nevarnosti, da bodo "nekateri v tujini": pograbili za te izjave kot priznanje, da v Jugoslaviji ni vse v redu. Dejal je, da:
a)	pri gradnji novih podjetij premalo pazijo, ali bodo lahko prodajali bodoče izdelke. Grade preveč podobnih tovarn.
b)	Proizvodnja je draga, ker;imamo preveč majhnih in raztresenih podjetij, katera vsa delajo na svojo roko, namesto da bi sodelovala in si razdelila delo.
c)	Podjetja navijajo cene, da bi tako imela več denarja za plače. Toda storilnost dela je nizka.
č) delavci imajo pravico kritizirati "negativne pojave" v podjetjih in jih zato direktorji ne bi smeli odpuščati, kar škoduje ugledu jugoslovanskega samoupravljanja v svetu.	• '	ur.
d)	Zunanja trgovina, je slaba stran gospodarstva. Preko 500 podjetij večkrat nelojalno konkurira drugo drugemu in se ne zanima za proizvodnjo ali stalna tržišča. Tovarne.bi se morale neposredno zanimati za prodajo izdelkov na tujem.
e)	Cene so letos rastle, ker je primanjkovalo nekaterih predmetov, in ker so
nekatera podjetja držala blago-v skladiščih, da se cene ne bi znižale..
f)	Poljedelstvo je letps prizadela huda suša, toda kljub temu je bil pridelek na socialističnih posestvih okrog 40 q pšenice na ha, na malih posestvih pa le 8-10 q na ha. Socialistična posestva obsegajo le približno 13/c obdelane površine, kar bo treba povečati. To je velika naloga, ki se ^o je treba lotiti, ker ni več mogoče čakati, ali se bodo kmetje odločili, da se pridružijo zadrugam. Mladi ljudje zapuščajo kmetijstvo in odhajajo v tovarne. Treba bo doseči, da bodo tudi tisti v polj£ delstvu delali pod istimi pogoji kot tovarniški delavci, kajti pojem kmeta je v socializmu zastarel;
g)	Tudi socialistična posestva se morajo izboljšati in se posvetiti specializji .rani proizvodnji, ki je cenejša. Tudi živinoreja se mora poceniti.
h)	Za razvoj poljedelstva je potrebno razviti cestno omrežje.
0 zunanji politiki je Tito pričel govoriti z omembo beograjske konference neopredeljenih držav. Dejal je, da je konferenca jasno izrazila voljo 800 miljonov ljudi iz teh držav, ki.preje ni prišla do izraza. Izvolitev glavnega tajnika OZN je pokazala vpliv teh držav. Neblokovci.se bodo morali zavzeti,:da preprečijo poslabšanje gospodarskega položaja, ki nastaja z zaprtimi tržišči obeh blokov.
Zahod, je po konferenci pričel izvajati gospodarski, pritisk.na neopredeljene države, vključno Jugoslavijo. "Kapitalistični krogi in drugi reakcionarno razpoloženi ljudje" v. ZDA širijo propagando proti Jugoslaviji,in izjavijajo, .naj bo vsa pomoč Jugoslaviji ustavljena, naj ne prodajajo Jugoslaviji .žita',, m'g ne bi' smeli prodati Jugoslaviji letal, in da naj ne bi sprejemali Jugoslovanov. Gospodarski pri_ tisk ob času, ko nas je zadela, suša, je bil zelo neprijeten. Strinjamo se, da nam ne dajo pomoči, je dejal Tito. Toda zakaj nam ne bi prodali žita in nam nudili kredite? Tudi letal nismo dobili zastonj;. Zakaj nam jih:očitajo? ;
Ves ta pritisk izvajajo zaradi mojega govora na beograjski konferenci, je rekel Tito, kjer sem govoril o Vseh problemih; kakor smo govorili že leta. Nič nimamo proti ameriškemu ljudstvu. Od njih smo prejeli veliko pomoči, ko smo jo zelo po trebovali, in smo zanjo hvaležni. Toda svojih načel ne bomo zatajili. Seveda pa bT nepravilni odnos napram Jugoslaviji lahko povzročil ogromno ogorčenje državljanov, kajti smo proti vmešavanju v notranje''zadeve in vztrajamo na principih.
Tito je dejal, da' so poslednji Hruščovi predlogi o Berlinu pozitivni, toda sla bo je, da jih je Francija v naprej zavrnila. Dolgo je govoril o Nemčiji, posebno o Vračaričevi aretaciji. Kratko se je dotaknil 22.kongresa sovjetske KP in je rekel, da so brali vse, kar se jih je tikalo in mirno sprejeli napade. Kitajska KP je tudi grdo obrekovala ZKJ in Jugoslavijo., medtem ko Albanska KP in Enver Hoxha predstavlja .jo Kitajce v Evropi in groze miru. Z albanskim ljudstvom smo prijatelji in ničesar nočemo od njih. Odbili smo Stalinov predlog, da si Albanijo priključimo. Albanci za služijo boljšo usodo, kot jo imajo pod Hoxho,' ki mu ne bomo nikdar stisnili roke, je rekel Tito.
POLITIKA je 27. oktobra poročala o velikem odsivu med emigranti na Rankovieevo izjavo (KT julija). V prvem mesecu po izjavi je preko 2000 emigrantov obiskalo jugoslovanska predstavništva v tujini, ki so prejela tudi veliko pisem. Zanimali so se, kako bi se za stalno vrnili domov ali pa šli samo na obisk. POLITIKA pravi, da
GOSPODARSTVO: Industrijska proizvod nja se je v prvih 10 mesecih tega leta povišala za 8/5 v primeri z isto dobo lani. Rast proizvodnje je nekoliko pad la, ker ni bilo dovolj povpraševanja za industrijske izdelke. Proizvodnja nafte in rafinerij se je dvignila za 53^, papirja 28^5, električnega materi-
je bila večina teh prošenj pozitivno rešenihala 18$, grafične industrije 17$, kemične 9$. Pričakujejo, da bodo letos izkopali 26 milj. ton premoga in proizvedli 11 milj.kW električne energije. Izvoz prehrambene industrije seje dvignil v prVih 8 mesecih za 15$. Izvozili so preko 16,000 ton konzerviranega mesa, od tega 80$ v Anglijo; in 11.000 ton ribjih konzerv v Avstrijo, Italijo, Nemčijo in Francijo.
nih. Samo v zadnjih letih je bilo izdanih več kot 20.000 potnih listov za stalno bi vanje v tujini in 80.000 onim, ki so zapu stpli Jugoslavijo z namenom, da gredo k svojim družinam v tujino. Sedaj živi preko 50.000 Jugoslovanov z jugoslovanskimi potnimi listi v zahodnih deželah. Seveda pa vojni zločinci in profesionalni sovrajs niki nove Jugoslavije, posebno ustaški in'
četniški vojni zločinci in bivši politiki, še vedno preprečujejo stike z jugoslovanskimi oblastmi. Med njimi se tudi episkop Dionisije ukvarja s politiko namesto s cer kvenimi zadevami.
2. nov. je bil v Münchenu aretiran direktor zagrebškega podjetja ME-GA Lazar Vračarić na podlagi tiralice, ki je bila izdana 1941, potem ko je ubil dva nemška vojaka v Zagrebu. To je povzročilo veliko ogorčenje v domovini, ki je našlo podporo tudi nem vsemi narodi, ki so bili nekdaj pod nemško okupacijo. Vračarič je bil izpuščen iz zapora 7.nov. Dan pozneje so za. žgali vse dokumente, ki so se nanašali na njega in uradno zaključili zadevo.
GLAS AMERIKE ponuja transistorski sprejemnik, vreden 200 dolarjev, kot nagrado izžrebanemu poslušalcu. Družbene organiza cije so bile neljubo presenečene ned veli_ kim odzivom med Jugoslovani na to anketo. Temelji socialistične etike, zgrajeni sko zi vrsto let, niso nič pomagali in tudi " formalne kvalitete" posameznikov niso pre prečile, da se ne bi mnogi toliko ponižali in poskusili svojo srečo. Nekdo je celo dejal, da prodajajo čast za transistor.
Tito je v intervjuju japonskemu listu ASAKI SHINBUN govoril o neblokovski politiki, mednarodni situaciji, glavnem tajni_ ku OZN, Berlinu in nemškemu problemu, jedrskih poskusih in jugoslovanskem sociali zrnu. Povedal ni nič novega, le še vedno je imel težave z razlaganjem svoje izjave na beograjski konferenci, kjer je dejal , da razume, čemu so Sovjeti obnovili jedrske poskuse.
Bakarič je vodil delegacijo SZDLJ na desetdnevnem obisku pri italijanski socialistični stranki v Rimu, Firencah in Milanu. Imeli so razgovore.
Delegacija JLA z obrambnim ministrom gen.Gošnjakom je odpotovala v Indonezijo.
Jugoslovanske ladjedelnice so zmožne graditi vse vrste ladij: potniške do 40,000 ton, tankerje celo do 7Q000 ton. Letos bodo zgradili 250,000 ton ladjevja, od tega 55,000 ton za domače potrebe, drugo za izvoz. Jugoslavi ja ima sedaj 58 prekooceanskih ladij, 68 obalnih tovornih ladij in 68 potni ških ladij. Skupna tonaža znaša 776 tisoč ton, kar je 17 ladij in 130,000 ton več kot lani in skoraj dvojno pred vojne tonaže. Lani so jugoslovanske ladje prepeljale 8 milj. ton blaga in 7 milj. potnikov. Reška luka je posta la v zadnjih letih ena največkih tran žitnih luk v Evropi. Več kot tretjino prometa je bilo za podonavske dežele.
Oktobra se je vršila na ljubljanskem gospodarskem razstavišču razstava elektronike, kjer je razstavljalo več domačih in tujih podjetij. Tovarna ISKRA iz Kranja izdeluje elektronske a-larmne naprave proti požarom in proti vlomilcem. Elektronika čezdalje bolj prodira v jugoslovanske tovarne. Na tekočih trakih nadzoruje izdelke in odstranjuje one s napakami. Pred krat kim so na treh slovenskih železniških postajah uvedli elektronske signalne -naprave.
Cigarete so se podražilo za 25$.
Da bi pomagali tobačni industriji,so ukinili davek na promet tobaka.
RAZNO: Znani slovenski kirurg dr. Božidar Lavrič je po daljši bolezni umrl v ljubljanskem sanatoriju Emona 15.nov. in je bil pokopan na državne stroške.
Letos je obiskalo Jugoslavijo sko raj 1 miljon turistov iz tujine. Največ je bilo Nemcev, potem Italijanov, Francozov, Angležev in Amerikancev.
IVAN STANIČ