PoStnlna plačana v gotovini.
Maribor, sreda 23. februar'a 1938
Štev. 43. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor« Grajski trg 7 f Tel. uredništva in uprave 24-55 labaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri Velja mesečno prcjeman v opravi ali po pošti 10 din« dostavljen na dom 12 din Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani ' Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA!
99
Kam...
Hitlerjev nedeljski govor je časovno sovpadel z londonsko krizo, ki se je sprožila tik pred berchtesgadenskimi razgovori. Morebiti bi ti razgovori drugače izzveneli, če bi ne imeli v Londonu dragih skrbi, četudi niso bili vprašani za Mnenje. Morebiti bi tudi Hitlerjev nedeljski govor imel druge poudarke in bi “la Schuschniggu ob priliki jutrišnjega Sovora dana prilika za drugačno formu-racijo. Smola Avstrije je, da imajo v An-jfliji trenutno druge skrbi, ki so večje, kakor pa briga za Srednjo Evropo in Schuschniggovo Avstrijo. Radi tega pa ni v političnem svetu nič manjše zanikanje za jutrišnji Schuschniggov govor, ki bo v smislu informacij vseboval gobova dopolnila k Hitlerjevim nedeljskim rajavam.
Hitlerjev nedeljski govor je pustil namreč avstrijske državnike v precejšnji negotovosti in nejasnosti. Kakor so bile Hitlerjeve besede glede ostalih problemov, ki se jih je dotaknil, precej jasen in določen, tako je v tem govoru, ki je trajal tri polne ure, absoiviral avstrijsko vprašanje v par minutah. V komentarjih, ki so izšli v zvezi z nedeljsko enuncia-<%, se na splošno poudarja, da ni Hitler izpolnil onega, kar so na Dunaju naj-aolj napeto pričakovali, to je da ni poda svečanega, obveznega zatrdila o neodvisnosti, samostojnosti Avstrije. Tako je ostala le še tolažba, da se Hitler pač m kotel pomuditi pri priznanju avstrijske Odvisnosti, ki je itak vključena v sporazumu z dne 11. jul. 1936. In vendar Predstavlja Hitlerjev molk v tem važnem problemu neke vrste dušeslovno ^znanko, ki sedaj muči in tlači avstrijske klerikalce, legitimiste, pa tudi socialiste, ki so se sedaj spričo narodno socialistične nevarnosti tesno sklenili okoli Schuschnigga.
Tem značilneje pa je, da se je Hitler v svojem nedeljskem govoru poslužil izraza, ki je precej vznemiril gotove dunajske kroge. Potegnil je namreč iz porabe tisti znani izraz »Deutsch Oster-rajch«, ki ga je skoval poprevratni presežno socialistični parlament z namenom, ra naj se pod to označbo čuti sestavna ^vezanost te »nemške Avstrije« z nemško republiko. Radi mirovnih določb je ra naziv splaval po vodi in je tonil v Pozabo. Po skoro dvajsetih letih je Hit-rat posvežil spomin na ta »Deutsch Oster-reich«, ki je močno vzburkal avstrijske Politične duhove in voditelje.
Hitler je napravil sicer v nedeljo ^huschniggu lep poklon. Schuschnigg bo vedel najbolje presoditi, v kolibo je vreden takšnega poklona. Zdi se ra. da mu ne bo to nič pomagalo in da bilo dosedanje njegovo vladanje na r^naju pravo igračkanje napram onemu,
.1 ka bo moral uveljaviti sedaj po Hitijevem govoru, ki je nudil avstrijskim Ptlerjevcem obilo konjunkture za hrupne Manifestacije, demonstracije, obhode itd.
Cer so v Avstriji za štiri tedne prepovedali zborovalne in nianifestacijske nastope izvzemši domovinsko fronto, vepra1, Pa bo verjetno ravno ta prepoved utegnila izzvati nove perturbacije, kon-rakte in eksplozije v avstrijskem notranjepolitičnem življenju. Verjetno je, da Je hotela dunajska vlada s to odredbo Preprečiti morebitne neljube incidente Priliki jutrišnjega Schuschniggovega ti?r°ra' ?a verjetno, da bo mogoče m v bodoče zavreti gotove emanacije boi0? ^crahstične udarne politike, ki
srni*??, svoje Primerne odmeve na avstrijskih tleh.
.^ratrija leze v neznano, zamegleno ^raocnost. Nov položaj predstavlja izho-
Chamberlalnova zmaga v parlamentu - 313:168
LONDON, 23. februarja. Nadaljevanje debate v spodnji zbornici je bilo mestoma precej burno in dramatično, L. George, vodja liberalne stranke, je očital Chamberlainu, da ni obvestil Edena o dospetju italijanskega odgovora, kar ni bdio žentlementsko, nakar se je razburjen oglasil k besedi Chamberlain, ki je zatrjeval, da je prejel italijanski odgovor šele po Ed©novem odstopu. Predlog nezaupnice ki so ga stavili laburisti, je bil odklonjen s 313 proti 168 glasovom.
fvodal ostavko?
PARIZ, 23. februarja. V tukajšnjih parla mentamih krogih se je razširila vest, da je zunanji min. Delbos v zvezj z Edeno-vhn odstopom In nekaterimi nesoglasji s predsednikom vlade Chautempsom podal demisijo. Ta vest še ni potrjena. Tudi se doznava, da namerava Chautemps sestaviti vlado nacionalnega edinstva in da bo na sobotni seji parlamenta odgovarjal na
zunanje politične interpelacije.
PARIZ, 23. februarja. Po Hitlerjevem govoru se Je sestala pariška vlada k seji ter je sklenila, da predloži parlamentu v odobritev nove kredite za oboroževanje in sicer 3200 miljonOv frankov, od tega 1800 milijonov za letalstvo, 800 milijonov za pomorstvo. Tudi se bosta zgradili novi orjaški vOjnj ladj, po 35.000 ton.
Italija je Se dolila a
LONDON, 23. februarja. Po še nepotrjenih vesteh iz krogov Cityja je italijanska delegacija, ki se mudi v Londonu, že sklenila posojilo z neko finančno skupino. To posojilo bi se sklenilo v obliki trgov-
skega kredita, ki bi z ene strani omogoči Italiji kupovanje angleškega blaga, z druge strani pa ščitil angleški izvoz v Italijo proti morebitnimi izgubami, Ta kredit znaša 5 do 10 milijonov funtov.
»Železne gatde“ p
BUKAREŠTA, 23. febr. Havas poroča: •Kapetan Codrcanu, vodja legionarjev »Železne garde« je objavil razglas, v katerem izjavlja, da se umika iz političnega življenja in da razpušča stranko »Vse za domovino«, legionarje pa razvezuje prisege. V tej izjavi pravi Codreanu, da čas njegove zmage ni prišel. Codrianu svetu-
je svojim prijateljem, da naj 93 poslej p čajo samo s svojimi zadevami. Sam pojde za mesec dni v Rim in bo tam prevajal v italijanščino in francoščino svojo knjigo »Legionarji«. Svojo izjavo zaključuje Codreanu z ironičnimi opazkami raznih politikov.
I/ iUSihtluU/diUU tfLuKfLuiAA/snaskA AOlMUlA
DUNAJ, 23. februarja. Za jutri 24. febr. ob 19. uri napovedana seja zvezne zbornice, na kateri bo govoril zvezni kanoelar dr. Schuschnigg. se bo vršila v veliki posvetovalnici parlamenta, ki je že sedaj okrašena z zastavami in emblemi. Kan-celar bo v svojem govoru dal zadnjim po-itičnim dogodkom avtentično tolmačenje in bo formuliral gesla, pod katerimi se
bo v bodoče nadaljevalo politično delov Avstriji. Njegov govor bodo prenašale tudi nemške radijske oddajne staje. Veliko pozornost je zbudil govor novega avstrijskega notranjega ministra Sei9s -Inquarta, v katerem poziva avstrijske narodne socialiste, naj bodo disciplinirani, ker zahtevajo to koristi vsega nemštva in Avstrije.
dišče za vznemirljiv, latentno nejasen in nesigurein razplet notranjepolitičnih avstrijskih prilik. To so pokazale številne narodnosocialistične manifestacije in demonstracije te dni.
Avstrija se, kakor vse izgloda, vrača v ono razpaljeno ozračje pred Dollfusso-vo zaviado. Ob t.m sc nujno vsiljuje vprašanje: Čemu je bila potem potrebna Dollfussova diktatura? Čemu neštete žrtve? Avstrija doživlja usodne potresne sunke. In mi?... Kam vodi ta razvoj?
Zanimiv je tudi razgled po komentarjih v glavnih evropskih političnih središčih. Dočim so angleški komentarji precej nedoločni in vijugasti, pa so francoski glasovi precej energični. V Hitlerjevih izvajanjih vodijo predvsem ogrožanj« čeho-slovaške. Francoski vojni minister D a-1 a d i e r je na zborovanju radikalne stranke izjavil, da težnje Nemčije v Sred nji Evropi resno ogrož:.jo mir, toda v Berlinu se motijo, če mislijo, da se bo Francija uklonila.
Potrjeni mandati novih senatorjev
Na včerajšnji sej isenata, ki se je pričela ob 18. uri, je bilo na dnevnem redu poročilo verifikacijskega odbora, ki je predlagal verifikacijo mandatov vseh dne 6. februarja izvljenih senatorjev. K besedi se je oglasil senator dr. Kramer, ki je razpravljal zlasti o senatskih volitvah v dunavski banovini. Poročilo verifikacijskega odbora je bilo nato sprejeto, nakar so novo izvoljeni senatorji položili prisego. Pri konstituiranju senatnega odbora so bili izvoljeni dr. Žeiimir Mažura-nič s 44 glasovi za predsednika, dr. Ko-tur s 45 glasovi za podpredsednika, Ste-va Jankovič z 42 glasovi za drugega podpredsednika, Stamenko Božič za tajnika. Opozicija je oddala prazne glasovnice. Senat se je sestal danes dopoldne ob 11. k novi seji.
Dr. Maček pojde v Beograd
Doznava se, da se je Maček končno vendarle odločil, da obišče Beograd in sicer sredi marca, ni pa še točno določen dan odhoda. Dr. Maček se bo ob tej priliki sestal s šefi združene opozicije v Beogradu in bo ob tej priliki izšla posebna skupna deklaracija, v kateri bodo precizirali svoje stališče do vseh aktualnih političnih vprašanj.
Prometni minister dr. Spaho
si je ob priliki potovanja po Italiji ogledal med drugim tvornico »Breda«, kjer so mu pokazali posamezne tipe motornih vozil. Tudi si je ogledal veliko milansko železniško postajo ter sc je zanimal predvsem za funkcioniranje avtomatičnih kretnic.
Intervencije
V »Slovencu« št. 43 beremo: »Opozoriti pa moTamo tu na neko bolezen, ki je postala že tako navadna, da jo komaj še smatramo za bolezen. To so intervencije, svojevrsten upravni postopek. Dan na dan čitamo, da se ta in ta mudi v Bel-gradu (nemški izraz — op. ur.), da je posredoval v teh in teh ministrstvih, da je našel polno razumevanje in tako dalje. Na tem zgledu in ob pomanjkanju sredstev pa se je ta običaj hitro razvil tudi do bližnjih oblastev. Vsak tak posredovalec dokazuje, da je potreba v njegovem kraju najbolj kričeča, najbolj nujna, da bo denar najbolje uporabljen, ako se porabi za to ali ono malenkostno izboljšanje njegovega kraja. Taki posredovalci potem raznesejo denarna sredstva na vse strani, celoten uspeh pa je kaj majhen. Ker vsak tak posredovalec smatra iz svojega krajevnega razgleda in iz svojega osebnega prestiža svojo zadevo za najbolj nujno in ker je takih okrog zastopnikov oblasti vsak dan dovolj iz vseh crajev, se oblast večkrat ne more odločiti, če pa se odloči, temu ali onemu posredovalcu ni prav, umakniti se pa ne mara. Nastanejo razni spori...«
Javnost bi nedvomno zanimala kon-cretnejša izvajanja v teh interesantnih zadevščinah ter sporih.
Zna Mile šta radi
Primorske novine« s Sušaka priobčuje v št. 39 članek beograjskega obč. svetnika Pavla Kararadovanoviča, ki pravi, da >3 narod dejal o N. Pašiču: »Zna Baja šta radi.« Sedaj pa se zadovoljujemo, da tudi o Stojadinoviču rečemo, kakor smo rekli o Pašiču: »Zna Mile šta radi.«
Sokolstvo
Limbuški Sokoli pridno in vztrajno na delu
pMtedti
Beseda o poročnih gostijah na kmetih
Dopisnik z dežele nam piše: Nam kmetom gre vedno hujše. Zdaj v predpustnem času obhajamo poroke z gostijami. To gostije so bile v starih dobrih časih cele vaške veselice in so trajale po več dni. Povabljeni, pa tudi nepovabljeni z imenom prežarji so bili čez vse dobro postreženi. Godcev in plesa seve ni manjkalo. Toda danes! Vse se spreminja! Velike gostije so vedno bolj redke. Le redki bogatci in redki prevzetneži še jih imajo. Slednji se celo večkrat z gostijo zadolžijo, samo da se pokažejo. Pri davkariji vse to vidijo in nas po tem cenijo. Mi pa vidimo tudi od daleč razne pojedine in bankete! Toda ne dobimo nič in reči ne smemo nič! Vidimo pa tudi vedno več beračev, revežev. Odtrgajmo si rajši, pustimo velike gostije in reveži pomagajmo revežem! Res to ni nobl, pa človečansko in krščansko je!
* *
♦
V »Del. pol.« št. 17 (23. febr.) beremo: »Mnogo orožja in propagandnega mate-rijala so našli v samostanu Neamtu v Franciji, kar zopet le potrjuje, kdo je sno val in podpiral reakcionarni upor proti francoski republiki. — Krivci so zavračali krivdo na druge, dokazi pa nedvomno potrjujejo, da je bila za akcijo le francoska reakcija. »Slov. dom« je zadnjič trdil, da je francosko desničarsko zaroto organiziral bivši socialistični minister s. Matx Dormoy. Potem takem se ne bomo prav nič Čudili, ako bomo brali, da je s. Dormoy nanosil orožje v samostan k častitim patrom.«
Razprtije v Stranicah
Celjska »Nova doba« piše v štev. 8: »Zadnji dopis v »Novi Dobi« je povzroč'1 v Stranicah veliko razburjenje. Sedaj so šele ljudje uvideli, za kaj pravzaprav gre. Organist pa še vseeno teka okrog po podpise, da so ljudje za zidanje prosvetnega doma ali kakor so ga sedaj prekrstili »farnega doma«. Mogoče bo to ime bolj pridobilo ljudi... Odločnejši posestniki so po večini vsi za zidanje šole. Tudi taki, ki so že podpisali, so sedaj za zidanje šole. Nekdo se je celo izrazil: »Saj bi ne bil podpisal, pa se gospoda nisem mogel znebiti!« Torej tako se dela! Straničani se pa ne dado. Vztrajali bodo na tem, da se denar porabi za šolo. Kdor pa hoče iz svojega dajati denar za »farni dom«, ga naj da, oni denar pa se mora porabiti v tisti namen, za katerega je bi! določen. V zadnji številki smo pozabili omeniti, da je o vsej zadevi poleg gosp. Fiijavža še najbolj informiran tudi bivši župan g. Korošec, po domače Troben-šek, ki je takrat županil, ko je občina prejela oni denar. Gospod so se pa izrazili, da bodo, četudi ne bo tega denarja, uredili, če že ne dom, pav saj sedanjo farovško hišo za zadrugo. Oni namreč nameravajo ustanoviti zadrugo po vzorcu zreškega g. kaplana. Navadno se nekateri gospodje pritožujejo, kako so slabo plačani za svojo naporno službo. Mi smo pa mnenja, da ta sluižba ni preveč naporna, če imajo gospodje še toliko časa za druge posvetne stvari. V Stranicah je bil mnogo let lep mir in strpnost Sedaj pa tisti, ki bi moral po božjih naukih ljudstvo navajati k slogi, miru in bratski ljubezni, povzroča nepotrebne razprtije.«
Katoliške žene — nekatoliške žene
»Branik« poroča v št. 2 (18. febr. 1938): »Kdo je katoliški? InteT vi ju, ki ga je priobčil »Slovenski Narod« o priliki 70 letnice gospe dr. Tavčarjeve, je razburil gospodo iz Kopitarjeve ulice, češ da se ne sme govoriti o klerikalnih, marveč samo o katoliških ženah. S stališča Kopitarjeve ulice imamo torej mi Slovenci katoliške in nekatoliške žena. Katoliške so one. ki so naklonjene Kopitarjevi ulici, vse druge so nekatoliške ali morda celo protikatoliške, s tem pa brezverske in ne spadajo več v okvir »slovenskega katoliškega naroda«.
Za koliko je bil prodan in kupljen Bied?
»Slov. beseda« poroča v št. 8: »Iz poročila g. bana na zasedanju banskega
V nedeljo 13. t. m. je imelo agilno sokolsko društvo v Limbušu ob polnoštevilni udeležbi članstva svoj redni občni zb r, ki ga je otvoril in vodil požrtvovalni starosta br. Turnšek. Zborovo-deči se je v svojih uvodnih besedah spomnil Nj. Ve!, kralja Petra II. in so zbo rovalci zatem počastili spomin preziden-ta Osvoboditelja Masaryka.
Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno, da ,e bil limbuški Sokol tudi v preteklem letu pridno na delu in da uspehi niso izostali niti v telesni vzgoji niti prosvetnem pogledu. Društveno premoženje se je zvišalo na 140.000 dinarjev in je Sokolu dana prilika, da v svojih prostorih in pod svojo streho lahko razvija vso svojo delavnost. Po podanih poročilih društvenih funkcijonarjev je spregovoril spodbudne besede župni delegat br.
Skrb za ohranjevanje vsega onega, ki veže narod s preteklostjo, se preveč zanemarja. češ, to spada v muzej in ne na ulico. V resnici pa so te vezi najsvetlejša stran narodnega življenja. Narodna pesem, narodna noša, narodni pregovori itd. so one strani narodnega življenja, ki ostanejo najgloblje ukoreninjeni v priprostem narodu in mu razsvetljujejo dolgo pot nastojanja, borbe, razočaranj in uspehov. Ob vrelcih teh narodnih svetinj nehote obstanemo začudeni in zavzeti. Vzbujajo nam tudi spoštovanje do vsega, kar je izvirno našega, za kar nas pogostoma drugi zavidajo.
Kdor je bil na prireditvah Jadranske noči in primorskega plesa, ta se je lahko z zadovoljstvom vprašal, odkod toliko pestrosti in izvirnosti v narodnih nošah. Od toplega juga makedonskih in južnosrbskih motivov, do resnejših in voluminoznih predalpskih noš, si lahko videl v razsvetljeni praznični veliki dvo rani. Ena je bila lepša od druge. Elegantne dame in sramežljiva dekleta so tekmovale med seboj, da bi čim popol-
sveta je razvidno, da je banovina kupila od Zadružne gospodarske banke Blejski grad in jezero ter vilo Zlatorog za 15 milijonov dinarjev. Zadružna gosp. banka, ki je kupila te nepremičnine na dražbi, je plačala zanje okroglo 8 milijonov Din.
Tri leta je Ana že služila v majhnem trgu. Iz njene sobe v desnem kotu rumeno prebarvanega poslopja se je videlo skozi veliko okno preko cerkve in hiš okoli v polja in travnike. Med njimi dol do gozdov se je vila pot, koder je redno vsako jutro videla prihajat šolarje.
Ta šum pod oknom jo je prebudil, vstajala je in odpirala okna, sinočnja migrena jo je že mučila in do desete ure bo morda še malo omotična, potem ji bo pretekel dan kakor ponavadi. Prav te triletne navade se je začela zdaj otresati, ki je že bila začela prehajati v vse njeno življenje. Naročila si je bila iz mesta knjige, ki so zdaj ležale do polovice razrezane v njeni vitrini, preuredila je sobo in kupila nove stole in moderno mizo. Sinoči je bila pri njej družbica, tovarišev in tovarišic, napravili so šum v sobi s svojim pripovedovanjem, na koncu da bi jih še bolj podžgala jim je še dala žganja, ki ga je prinesla zadnjič od doma in ko so pozno odšli dol v trg je ostalo v njej neko nejasno čuvstvo, ne osamljenosti, temveč zdelo se ji je, da je vsemu temu kraju pogledala globlje v oči, proniknila močneje v to provinco, kjer začneš zmerom ostreje čutiti samo sebe, kakor v ogledalu že vidiš jasno svoje misli in zaradi hrepenenja nekam drugam že vse to ljubiš. In navadila se je na baročen vodnjak
Ciril Hočevar. Pr ivolitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: starosta Turnšek Adolf, podstarosta Godec Ant., načelnik Ajd Jožef, podnačelnika Kalič Jože in Erbežnik Vito, načelnica Sonja Robič, podnačelnici Velcer Fanika in Pegan Zvezd na, prosvetarica Marija Godec, tajnik Podgornik Filip, matrikar Pod gornik F., blagajnik Babič Karl, gospodar Kralj Jože, društveni zdravnik dr. Zorec iz Ruš, narodnoobrambni referent Robič Jul. ml., socrM referent Godec Anton, knjižničar Held Herman in Podgornik Zmaga. Odborniki: Jauk Anton, Kapami, Sfiligoj, Gabršček, Robič, Šumandl. Tan-cer, Zupanič Jože. Letošnji občni zbor Je živo izpričal tesno strnjenost limbuških Sokolov in lepe uspehe vztrajnega ter nesebičnega dela.
nejše pričarale pred oči občinstva tisto nevidno lepoto, ki se skriva v kroju in nakitu narodnih noš. Medtem ko so na prireditvi Jadranske straže bile polnoštevilno zastopane vse narodne noše našega naroda, so na primorskem plesu prevladovale tamkajšnje narodne noše. V nizu vse te nevidne poezije, s katero živi duh naroda, si lahko opazil, da je naša verna slika duševnosti onega, ki jo je tekom stoletij izoblikoval. Zato bi bilo prav, da bi sleherna družina — v okviru možnosti —posvečala več ljubezni in skrbi za narodne noše, tako da bi se ta veličastna slika barv in harmonije v prihodnje še povečala in pomnožila -med našim zbranim občinstvom. Kar je našega, tega nam nihče ne more odvzeti, to nam je lahko samo v ponos in čast, kajti posplošenost je vedno znak vsakdanje povprečnosti, v kateri se izgubljajo vsi viri izvirnega narodnega stremljenja in hotenja. Toplo priznanje gre vsem cenjenim damam, ki so pripomogle s svojim sodelovanjem do tako lepo uspelih večerov narodne tradicije.
Ob ženevskem jezeru.
Gospod: Prepovedano je tukaj kopanje.
Gospodična: Saj se ne kopljem, potapljam se.
Gospod: Nobro, to smete.
sredi trga, s flamsko figuro, ki ji je zmerom kapala voda iz nosa na balkon v sosednji hiši, odkoder je zdravnikova žena vsako popoldne gledala na vrt. In poleg vsega jo je zadnje dni začel zasledovati upravitelj, vrag vedi čemu, redna je še zmerom bila v vsem. Ni se ga bala, ko se je pojavil na njenih vratih in ji molel razrednico pred nos, da naj popravi par številk in da naj včasi doda kako svojo opazko.
»Lepo imate tu gori« je potem dejal. Ana se je okrenila od okna in ga pogledala, zdaj je z nekim superiornim čuv-stvom opazovala njegove kretnje. Stopila je k mizi in popravila, dobro je vse to vedela, poznala tudi njega samega, bil je doma odnekod z meje, blizu Graca. Ampak doli v šoli bo prihodnje dni zopet tista gospodovalna surovina, vsak njen korak bo plebejsko opazoval. Če se vrne s kopanja, s kopalno obleko na rami mimo hiše, bo on nekje za oknom in Čital za kupom knjig. Bržčas pa'jo je že videl v začetku ceste, ko je prihajala. Erotika, da, ali nekaj krivega je v njem, v pogledu izpod čela in tistem rdečem obrazu. Končno pojde Ana v soboto zopet domov, v mesto. In zdaj je žvižgala po sobi, ker je že bilo petek popoldne. To noč bo še prespala, jutri pa se že odpelje. Takih sobot je bilo zdaj že dosti.
Hiša v mestu, v kateri sta stanovali
Humor in politika
TOKIO, v februarju 1938. Zdi se, da se
bodo morali diplomati Daljnega vzhoda imenovati kombinatorje. Ta sprememba označbe bo morala nastopiti radi tega, ker morajo vsak dan vedno znova iztuh-tati kakšno kombinacijo.
Golaževa juha. Dve čebuli prav dobro sesekljaj. V kozi razbeli mast, na mast stresi čebulo in jo tako dolgo praži, da postane mehka. Prilij tudi malo vode, da se čebula popolnoma razkuha. Pol kilograma mesa zreži na tenke koščke. Meso stresi na čebulo in osoli. Vse skupaj praži, da se meso malo zapeče. Nato dodaj žlico sladke paprike, premešaj in prilij toliko vode, da je meso skoro mehko. N-to daj v juho štiri olupljene in na kocke narezane krompirje in ko se krompir skuha, je juha gotova.
S°čna goveja pečenka. Pol kilograma govejega mesa (pleče) dobro potolci in osoli. V kozi razbeli pet dkg masti in položi meso na razbeljeno mast, da se meso hitro po vseh plateh zapeče. Ko je meso lepo zapečeno, prilij četrt litra vode in pokrito duši približno poldrugo uro, da postane meso mehko. Nato ga zreži na tenke kose, zloži v skledo in polij s sokom. Poleg daš žličnike.
Zelenjavna Suha s cmočki. Malo korenčka, peteršilja, zelene in ohrovta prav dobrino zreži (na rezance). To zelenjavo prepraži na sirovem maslu. Ko se je popražila in dobila rjavkasto barvo, jo zalij z enim litrom vode in naj počasi vre do mehkega. V skledi pa pripravi testo za cmočke. Eno jajce in tri deke sirovega masla mešaj, nato dodaj pet dek naribanega sira, štiri do pet dek moke, malo zelenega peteršilja in maio naribanega muškatnega oreha. To testo dobro stepi in zakuhaj v juho prav drobne cmočke. Cmočki naj vro v juhi kakih 10 minut.
Kadar spečeš kakšno pecivo, ga stresi vedno na desko. To pa zato, da more para enakomerno izhlapevati. Če streseš pecivo na desko, se deska orosi in pecivo vsrka vlago vase, kar povzroči, da postane pecivo kakor sirasto. Torte in slična peciva moramo peči v ne prevroči pečici, če je pečica prevroča, torta sicer zelo narase, a ko je pečena, se rada sesede in ni potem kriv recept, temveč prevroča pečica. Torto peci vedno počasi pri zmernem ognju približno eno uro. Vedno je boljše imeti jo malo dalje časa v pečici kakor pa premalo. Isto velja za potice, kruh in drugo.
Sir ne splesni, če imaš sir vedno pokrit, bodisi s čašo, kozo in sličnim. Če pa položiš k siru koščtek sladkorja, ne bo sir nikdar splesnil, sladkor vleče namreč vlago, ki 'jo ima sir v sebi, nase in prepreči plesnitev.
z materjo, ni bila velika, napravljena je bila po kopitu in slična tudi ostalim v tisti okolici. Kjer so se končale hiše, so se vlekli vrtovi in travniki, za njimi je tekla Drava. Doma je vzela v roke časnik, na katerem je bilo še zmerom zapisano: Anton Korbar, višji kontrolor. Ta je pa že bil nekaj let mrtev, tak spomin nanj ju ni motil in nista ničesar javili na redakcijo.
Ana se je pogovarjala z materjo o malenkostih, ki jih je delala zanimive, prebrskala je okoli hiše in šla zvečer v kavarno; tam listala po revijah, čitala razkošno opremljene oglase, ki so vabili na zimske počitnice k Nilu, pod modro afriško nebo. O, lepo bi se bilo zdaj na zimo greti v kaki stekleni terasi pod južnim soncem, od daleč gledati na Evropo, kjer ledene kočijažem brki pod nosom in vidiš skozi vlažna okna bledo silhueto zimske pokrajine z razritimi cestami in sivimi nizkimi hišami. Začela je čitat novelo, na sredi prekinila in listala dalje. Komaj da je čula godbo treh muzikantov s konca kavarne. Kdovekaj je mislila in se včasi zagledala v obraze okoli sebe. Vse isto kakor že lansko leto. Zunaj za velikimi okni so ljudje poslovno nekam hodili. Ve9 ta šum z nezdravim duhom ij-je vendarle postal neka potreba, ki se ij ni zdela čisto prava. Boljše, drugače bi izrabila ta čas in gori v trgu jo zop>st čaka šola.	'	(Dalje.)
Df? Uti (itt ntumOoAi
V blesku poezije naših narodnih noš
Ma v mesta
Beg iz ruskega ujetništva
(Po svojih doživljajih napisal; J. Petre.)
Zgodaj zjutraj sem se znašel ob reki, ki bi jo moral preplavati. Imel pa sem s seboj premalo kruha, da bi nadaljeval Pot, kajti nič ni kazalo, da bi onstran reke mogel do kakega naselja. Odločil sem se, da se vrnem. Potuhnil sem se v grmovje ter počakal noči. Previdno sem se vračal. Spotoma sem pobiral melone in vreča na hrbtu je postajala težja in težja. Srečno sem dospel v temni noči do taborišča in samemu sebi sem se čudil, da nisem v neznanem kraju zablodil. Previdno sem se povzpel na drevo ob zidu, splezal po vejah na zid ter so spustil v notranjost.
Radi silne vročine pa je mnogo ljudi ležalo na prostem in čeprav sem se potihoma plazil naprej, so se nekateri vendar zbudili. Preplašeni so se ozirali na-okrog, a še preden so se prav zavedli, sem bil že v baraki med svojimi tovariši. Planili so na melone in zelo sem se zabaval, da sem jim pripravil malo veselja. Straža še ni bila opazila, da sem bil eno noč in ves dan odsoten.
Kakih 14 dni po tem ponesrečenem poskusu sem bi! premeščen z nekaterimi sotrpini v drugo taborišče. Tukaj sem nadaljeval z načrti za beg. Toda tokrat Se moram temeljito pripraviti! Hotel som si spraviti nekaj denarja in najpotrebnejših stvari. Kupil sem zelja, pripravil okusno solato ter jo prodajal med vojaki in ujetniki, da bi kaj zaslužil. Zamisel je bila dobra.
Nekoč sem po kupčiji prišel tudi med Madžare. Pridno so zahtevali, dokler je bilo še kaj jedi, in že sem se na tihem veselil dobrega dobička. Ko pa sem nato zahteval plačilo, so me sunili skozi vrata, prazno skledo pa vrgli za menoj. Zato sem s prodajo jedače prenehal, a puške nisem vrgel v koruzo. Nakupil sem voščila za čevlje in nekaj starih čevljev, katere sem nekoliko popravil, da sem iib mogel z dobičkom prodati. S temi stvarmi sem trgoval toliko časa. dokler H nisem pripravi! nove čevlje in nekaj rubljev mi je ostalo.
Za mestom je bila trdnjava, kamor so bodili delat ljudje tudi iz taborišča.
(Dalje prih. sredo.)
Pluto v svet
Romantika	kraljevske	26.
poroka	albanskega	Dralv
i&tavsim
Pelinov čaj. Pelinov čaj je zlasti za že-'°dec zdravilo, ki prepreči v' želodcu Weveč kisline, pomaga proti zgagi ter Pospešuje tek. Pa tudi drugače je uživanje pelinovega čaja dobrodejno za telo.
Proti nespečnost*, so naprodaj vsakovrstna zdravila. Ker se pa telo na zdravila počasi tako privadi, da nazadnje Več ne pomagajo, zato poizkusi tole preprosto sredstvo; Spij zvečer, preden le-^š, čašo sladke vode, ki jo napraviš ta-*°> da v četrtinko litra vode raztopiš tri kocke sladkorja. Na noge si hkratifdeni torzel obkladek, čez obkladek pa zavij J}^ge s toplo ruto. Mrzel obkladek pomiri Zlvce in kmalu zaspiš. Posebno pri živčno razdraženih otrokih, ki trpijo zaradi nespečnosti, to zelo dobro učinkuje.
Slab zrak iz sob odstraniš, če postaviš v sobo zabojček, napolnjen z ogljem. Uglje malo poškropi z vodo. Vlažno oglje vsrka vase vse duhove. Oglje moraš pa Potem vsak dan postaviti na zrak, da Se posuši in ga spet znova poškropi. Enkrat na teden ga zmenjaj z novim, staro °k!je pa sežgi.
btelo proti tuberkulozi. Pravkar je iz-s*a Prva številka letošnjega letnika tega mašila narodne protituberkulozne lige. Uvodni prispevek se nanaša na protitu-rerkulozni teden 1937. Sledi članek g. dr. R- Neubaerja o protituberkuloznem tednu 1937. nato članek dr. F. Debevca »Zakaj se borimo proti jetiki?« in članek dr.
. Furlana o »Serumu proti .uberkulo-fi«. V zaključnem delu rubrika »Delo proti tuberkulozi pri nas in drugod«.
mvk/e
‘7HBCTP
v Ljudski univerzi predava v četrtek tne nocoj kakor pomotoma poroča »Juro) dne 24. t. m. s pričetkom ob 19. uri Primarij dr. V. Brezovnik o pomenu 'rurgije na polju plastike in kosmetike r nadomeščanju izgubljenih delov tcle-Saioptične slike. Brez vstopnine.
KRALJ ZOGU
Če tvori kraljevska poroka in gostija sestavni del kakšne pravljice, jo prav, za gotovo obdaja legendaren venec. Poleg otrok mislijo nekako tako tudi mnogi od-rastli ljudje. V življenju pa je bilo se-, veda s to zadevo navadno drugače in mnogo bolj trezno, kadar je kakšen princ ali celo vladar snubil. Romantika in politika se namreč med seboj izključujeta, nimata stikališča; politični oziri so bili skoraj vedno bolj odločujoči, kakor nežnejša, srčna čustva. Ta romantika pa je seveda tudi radi pomanjkanja osebnega objekta zelo zbledela. Število vladajočih knežjih hiš je namreč posebno po zadnji svetovni vojni občutno padlo; le redkokdaj se ponudi priložnost za udeležbo na njihovih proslavah.
Kraljevina Albanija je nastala šele v nedavni preteklosti. O albanski vladarski hiši je prav za prav še težko govoriti. Rod Zogu, iz katerega izhaja albanski kralj, je sicer res zelo star in je že v petnajstem stoletju imel važno vlogo, ko so se Albanci v krvavih bojih junaško pa vendar brezuspešno upirali sultanovim četam v kosovskem pogorju. Sledile so nato vedno nove vstaje in novi boji, ki jih je svobodoljubno albansko ljudstvo moralo biti zoper svoje tlačitelje; v tej, s krvjo napisani zgodovini srečujemo vedno in povsod ime Zogu. Ko je 28. novembra 1912 Ismail Kemal na kongresu v Valom proglasil neodvisnost Albanije, je bil med najbolj vnetimi govorniki ravno Ahmet Bey Zogu, ki je bil takrat šele sedemnajst let star. Njegov silen vzpon pa je prišel šele po svetovni vojni. S pet in dvajsetimi leti je postal Ahmet Bey Zogu notranji minister, potem je postal vrhovni poveljnik oborožene sile in vladni predsednik, z devet in dvajsetimi leti pa je zasedel mesto državnega predsednika albanske republike. Dne 1. septembra 1928 je ustavodajna narodna skupščina proglasila Albanijo za kraljevino. Ahmet Bey Zoga pa za dednega kralja.
Da se dinastija ohrani, pa je treba seveda kraljice. Zogu 1. pa ni bil poročen. Je sicer v Albaniji več enakorodnih rodbin, vendar pa njihove hčerke niso mOgle priti v poštev, ker bi preozko sorodstveno razmerje teh knežjih rodov s kraljevskim domom utegnilo povzročiti tudi politična nesoglasja in nasprotstva. Celo v Romuniji zabranjuje ustava članu vladajoče dinastije, ženitev z Romunko, da ne bi katera mod domačimi bojarskimi rodbinami dobila prcdstveuega položaja, ki bi se lahko razbohotil v privilegije. V mladi Albaniji je bilo treba še večje opreznosti. Težka e ugotoviti, ali je res, da se je kralj Zogu na evropskih dvorih večkrat razgledoval po nevesti, ne da bi se mu njegove želje izpolnile. Menda svoj Čas albanskemu kraljevemu prestolu niso kaj posebno zaupali. Kralj Zogu je torej čakal, albansko ljudstvo pa je moralo tudi čakati, čeravno nerado. Postajalo je vedno bolj nepotrpežljivo. Ze pred dvema letoma se je v Tirani pojavilo odposlanstvo uglednih mož iz' vseh plemen, da bi izreklo kralju prošnjo, naj da državi kraljico in s tem upanje na
dediča albanskega kraljevskega prestola. Ta prošnja se je pozneje še parkrat ponovila in naposled je pri proslavah ob petindvajsetletnici albanske samostojnosti prišla ta želja zelo jasno in s poudarkom neobhodne nujnosti do izraza.
Zdaj se bo ta želja izpolnila; albanska narodna skupščina je koncem januarja s silnim navdušenjem sprejela vest o kraljevi zaroki z madžarsko grofico Geral-dino Apponyijevo. Ta dogodek pa je znova dokazal, da se legendaren venec, ki obdaja v pravljicah vsako kraljevsko ženitev, le še ni popolnoma posušil in zvenel. — Tudi Apponyiji pripadajo prastaremu plemiškemu rodu. čigar ime najdemo že v letopisih štirinajstega stoletja in ki se je prej imenoval »Pech«. Ta rodbina živi zdaj v Senti. Grofica Virginija Apponyi se je poročila z veleposestnikom in lastnikom tovarne za predelovanje konoplje Andrejem Bagyi-jem iz Solnoka, ki je bratranec dr. Te-lekija, profesorja iz Seute; profesorjeva žena pa je rojena Bagy Etelka. Njena sestra Bagy Justinija je soproga zdravnika dr. Mihaela Deutscha. Obitelj Ba-gyi je po poreklu iz Subotice. Bagyi Andrej, mož Virginije Apponyi, je podedoval štirideset tisoč orali zemlje. Zgodovina te grofovske objtelji je z zgodovino madžarske zemlje nerazdružljivo zvezana. Kljub temu pa je pot do kraljevske krone vendarle nekoliko nenavadna, spremljajoče okoliščine, ki so na to pot pripeljale, pa jo delajo še bolj neobičajno. Zdaj dvaindvajsetletna grofica Ge-raldina Apponyi, zelo čislana lepotica bu-dimpeštanske družbe, je iz ljubezni do stroke postala knjižnična uradnica v madžarskem narodnem muzeju, poleg tega pa je po več ur na dan opravljala službo tudi v. tamkajšnjem tujskoprometnem paviljonu, pri čemer ji je njeno znanjej tujih jezikov posebno dobro služilo. Res je, da to delo ni bilo ravno posebno naporno; obstajalo je večinoma v opozarjanju inozemskih gostov in obiskovalcev na posebne znamenitosti tega muzeja ter v prodajanju razglednic in fotografij. Tukaj je pred nekaj meseci spoznala sestre kralja Zoga, ki so bile v Budimpešti na obisku. Na njihovo željo jih je spremljala po Budimpešti in jim je razkazovala le
GERALDINA APONYI
slučajnega poznanstva sc je razvito prisrčno prijateljstvo, ki je postajno trajno. Ko je grofica Apponyijeva bivala pozneje v Italiji na oddihu, je iz Albanije prejela vabilo, naj sc pripelje v Tirano. Tam so jo predstavili seveda tudi kralju Zogu. Tako nekako so potekali dogodki, ki so privedli do zaroke kralja Zoga z madžarsko plemenitašinjo.
Romantičnega opevanja (e kraljeve ljubezni se bodo nemara lotili vrli dvorni pesniki iz Tirane ali pa še bolje stari guslarji iz Malcije, ki podajajo zvečer ob ognjiščih albanskih gorjancev svoje junaške pesmi v slavo Zogujevega rodu. Ti mojstri bodo to zadevo tako bujno okrasili iti io bodo s takimi pesniškimi dodatki izpopolnili, da bo primerna za kakršno koli zbirko pravljic. Kakšen star guslar bo znal pri tem seveda posebno lepo proslavljati staro, pa vendar zmeraj novo povest o vse zmagujoči ljubezni, ki ima nemara tudi pri tej zgodbi svojo važno vlogo.
Kakor se doznava bo slovesna poroka albanskega kralja Zoguja z Oeraldmo Apponyijevo 26. aprila v kraljevskem dvorcu v Draču
pote madžarske prestolnice. Iz tega čisto
h suuifekja in sveta
Od padca zvezdice Reinmuth 1937 bi še ne bilo sveta konec
Ob koncu oktobra lani se je sumljivo približala naši zemlji neka zvezdica, o kateri so zvezdoslovci mislili, da bo zadela zemljo. Zvezdico so 28. oktobra fotografirali. Kakor so zvezdoslovci dognali, je ta zvezdica čudovito urna, saj je v kratkem času preletela četrtino neba. Žal so ju mogli Še malo časa opazovati. Dne 30. oktobra je bila od zemlje oddaljena za dve do tri razdalje med luno in zemljo.
Ta zvezdica se imenuje Reinmuth 1937 in spada med najmanjša nebesna telesa, katera krožijo po nebu med Marsom in Jupitrom. Tukaj kroži mnogo takih zvezdic — malih planetov, ki jih imenujejo planetoide. Ti planetoidi so tako majhni, da imajo samo po nekaj kilometrov v premeru. Premer Reinmutha 1937 znaša po mnenju nekaterih znanstvenikov le en do dva kilometra, po mnenju drugih pa štiri kilometre. To je torej zbezda, ki je komaj' tolikšna kakor naš Triglav.
Ko so začeli ugibati, kaj bi se bilo zgodilo, če bi se bila ta zvezda zaletela v našo zemljo, so nepoučeni ljudje že videli. kako bi se bila naša zemlja zdrobila v prah. To pa je seveda le bujna domišljija.
Zemlja ima v premeru okroglih 13.000 kilometrov, planetoid Reinmuth 1937 pa, recimo, kakšne tri kilometre. Da bi laže razumeli učinek padca take zvezdice na zemljo, si napravimo globus, ki bi imel v premeru 13 tisoč milimetrov (za vsak kilometer zemlja en milimeter). Velika bi morala biti dvorana, da bi vanjo spra-
vili tak. zemeljski globus. S tem globu-soih pa primerjajmo kroglico, ki ima tri milimetre (za vsak kilometer zvezdice en milimeter) v premeru. To je navadna ši-bra. s kakršnimi lovci streljajo zajce. Mislite si torei. da se taka šibra zaleti v veliko hišo. Prav nič bi hiša tega ne čutila. Kroglica bi le na kraju, kjer bi udarila, napravila luknjico in nekaj ometa bi odletelo s tistega mesta. Tako bi torej bilo, če bi se zvezdica Reinmuth 1937 zaletela v našo zemljo. Vendar pa bi v tastih krajih, kjer bi padla, napravila veliko gorje.
če bi zvezdica padla na zemljo na primer kje pri Dunaju ali Rirnu, bi tamkaj seveda precej na daleč bilo vse uničeno in mrtvo, vendar bi ljubljanska potresna opazovalnica zaznamovala le majhen potresni sunek. Ljudje pr; nas pa bi tega niti ne čutili.
Pred leti je v Sibiriji morala pasti taka zvezdica na tla, saj je tam še danes da-teč okoh vse uničeno. Prav tako je v ameriški državi Arizoni padel bog ve kdaj na zemljo velik komet, ki je imel v premeru 12 kilometra. Znanstveniki so zdaj ugotovili, da je komet požgal vse rastlinstvo daleč okoli in da je izkopal v zemljo 150 metrov globoko luknjo. Nevarna zvezdica Reinmuth 1937 je zdaj že šla mimo in se nam je vsaj za dolgo vrsto Rt ni treba več bati
Spomnite se CND!
$tedaiišce
Trubadur
(Ob snoonji premieri1.)
Čustvena verdijevska glas-ba, skrbno pripravljena predstava sta dali 'snočnji premieri »Trubadurja« v mariborskem gledališču poseben blesk in sijaj ter sta utrdila v mas prepričanje, da bo mariborska opera v takšni obliki, kakor smo jo včeraj doživeli, z lahkoto in prodorno uspevala. Bil je lep večer, poln umetnosti in lepote, za kar moramo biti gledališki upravi iskreno hvaležni. Dirigent Lojze H e rzog je primaknil svojo interpretacijo čim možnejši verdijevski bližini ter je Čvrsto spajal orkester, soliste in zbor. ki je v sceni pojočih ciganov v 3. sliki (Kaj je ciganu) nudil zares skladno sliko in strnjeno celoto. Lojze Herzog pa je tudi spretno zrežiral to sijajno Verdijevo opero, v kateri je po zasnutku S. Cammerana toliko divje romantike in pobijajočega se viteštva ter ljubavinega rivalstva, da nudi režiserju obilo ugodne konjunkture za uspeh in uveljavljenje. Lojze Herzog je tudi kot režiser povsem uspel tako v reševanju zunanje sceničnih problemov kakor tudi v pogledu pritegnitve posameznih moči ter ostalih režijsko tehničnih vprašanj.
Leonoro je pela in igrala ga. Alfreda Herzogova. Njena glasovna prožnost, dognanost in izčiščenost so povsem dorasle nalogam, ki jih ta vloga zahteva od igralca. Njen sopran je poln, nežen in gibljiv ter prehaja z lahkotno prilagodljivostjo v višine in nižine. Posamezne pevske partije v solističnih in skupinskih nastopih (tercet v drugi sliki, duet v sedmi sliki itd.) je učinkovito absolvirala. Pogre Sati je bilo morebiti le dinamično dramatičnih povdarkov, ki naj bi primerno podčrtavali njene speve. Ga. Zamejič -Kovičeva je bila silovito razgibana in krepko povdarjena Azucema. Vso svojo igralsko silo je pokazala predvsem v tretji in zaključni sliki. Tajinstveno, grozljivo je donel njen Azuoenin sloviti samospev v ciganski sceni. Pretresljivo grozne so bile njene grožnje in njeni pozivi k osveti. Izkazala je vso odlične kvalitete zaneslive altistke, ki jamči za uspeh v vsaki vlogi. Njen alt je še vedno prodorno zveneč, v vseh legah siguren, uravnovešen in pronicav. K prepričevalnemu uspehu ob naporni vlogi ji moramo iskreno čestitati.
Jelka I g 1 i č e v a jc bila vseskozi toplo in iskreno sočustvujoča Ines. Tudi Belizar Sancin je imel svoj dan. Njegov Man-rico nas je na vsak korak prepričeval, da je Sancinova prava domena opera, kar smo že nekajkrat poudarili. Stil njegove igre, zanosna toplota njegovega tenom ustvarjata vse tiste predpogoje, ki so nujno združeni s pojavom romantičnega opernega junaka trubadurskega kova. — Prijetno je zvenela romantično ubrana podoknica v drugi sliki, slovito arijo v šesti sliki (Tam vidim že grmado gorečo) pa je moral ponavljati. Silno prijetno nas je presenetil nas novoangažirani baritonist Ivo Anž lov ar. Že s prvim svojim nastopom si je pridobil simpatije mariborskega občinstva. N >2 go v zunanji pojav je operno junaški in vseskozi prepričevalen. Njegova zunanja veljavnost se podkreplja ob baržunasto in polno donečem, lirično barvitem baritonu, ki se je na široko razmahnil zlasti ob nastopnem samospevu v tretji sliki (Nočna tihota) in v znani ariji v četrti sliki (Kaj brez nje mi je življenje). Ves ta ariozni blesk je spremljala razgibana pristno lunovska teatralna in dinamična poživljenost, ki se !>o, spopolnjana, še vnaprej brušena n poglobljena, lahko popolnoma približala pravemu verdijevskemu formatu. Sicer je bil ta njegov ognjeviti in maščevalni ljubavni tekmec grof Luna na nekaterih mestih v igri še komaj za rahlo spoznanje neizdelan, vendar pa bi si skoro ne želeli večje popolnosti, ker se v svojem mariborskem egoizmu dobro zavedamo, da ga lahko že s prihodnjo sezono izgubimo. P. Kovičev Ferrando se je v ta zbor ciganov, redovnic, vitezov in vojakov uvrstil markantno, prepričevalno. Obsežnost in dramatična podčrtanost njegovega basa povsem ustreza in omogoča tako ■ kupno z ostalimi močmi uspešno, zadovoljivo uprizarjanje oper, ki naj dajo gledališču ono stopnjo umetniške višine in kv^Hnkacije, na katerj ga želimo videti.
ftkuMmke m Mdlške jmue
Pogreb K. Gorupov« in S. Dolničarja
Včeraj popoldne se je ogromna množica zgrnila na mestno pokopališče na Pobrežju, kjer so pokopali tragično preminula mlada smučarja gospodično Milko Gorupovo in stavb, tehnika Staneta Dolničarja. Pobreška cesta, ki veže mesto s pokopališčem, je že v ranih popoldanskih urah sličila romarski poti, kakršno imamo priliko opazovati samo ob Vsili svetili. Že dolgo pred napovedano uro se je zbrala pred mestno mrtvašnico nepregledna množica Mariborčanov, ki so se prišli poslovit od pokojne Milke G o r u p o v e in Staneta Dolničarja. Pred mrtvašnico sta bili postavljeni obe rakvi. pokriti s številnimi venci in svežim cvetjem, med katerim ni manjkalo svežega gorskega zelenja. Tu se je zbralo polnoštevilno vse uradništvo tuk. mestnega načelstva, številni prijatelji in znanci od blizu in daleč, da ob strani težko prizadetih sorodnikov delijo z njimi težko bol ob tako trpki izgubi svojih najdražjih. Prišli pa so tudi mariborski odličniki med katerimi smo opazili mag. direktorja g. Rodoška, mestnega fizika g. dr. N o-v a k a, ravnatelja Bogdana P o g a č n i-k a in druge, zlasti štev. zastopstvo mariborske Glasbene matice z društveno zastavo, katere vneta članica je bila pok. Gorupova.
Po izvršenih cerkvenih obredih je od-svirala mestna gasilska godba turobno žalostinko, nakar so združeni pevci Glas. matice in pevskega zbora magistratnih uslužbencev pod vodstvom zborovodje prof. U. Vrabca odpeli pretresljivo žalostinko »Vigred se povrne«. Obe krsti so nato dvignili in se je odtod začel pomikati na frančiškansko pokopališče ne-
pregleden mrtvaški sprevod, v katerega se je uvrstila množica ljudi ter pospremila oba mlada smučarja na njuni poslednji poti. Ob straneh ceste, koder se je pomikal turobni sprevod, se je nabralo toliko ljudi, da so tvorili nepretrgan špalir na obeh straneh vse tja do svežih grobov, ki so čakali, da sprejmejo telesne ostanke obeh rajnih. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajne Milke Gor up o-v e, ki je bila uslužbena na socialno političnem oddelku tuk. mestnega poglavarstva njen predstojnik g. B r a n d t n e r. V toplo občutenih besedah je orisal veliko ljubezen, ki jo je gojila pokojna Milka Gorupova do naših planinskih vrhov, njeno vestnost v službi ter njen veder in vesel značaj. Povdarjal je. da je bila pokojnica zvesta tovarišica svojim stanovskim tovarišem in se je vneto udejstvovala tako v službi kakor tudi pri Zadrugi »Pohorski dom« ter pri »Društvu mestnih uslužbencev«, kjer jo bodo težko pogrešali. Z obljubo, da bo ostala zlasti v vrstah magistratnega uradništva v trajnem in prijetnem spominu je zaključil svoje besede, ki so segle globoko v srca vseh navzočih. Zatem so odpeli združeni pevci občuteno narodno nagrobnico, godba je odsvirala turobno žalostinko, prapor Glasbene matice se je v zadnji pozdrav sklonil nad krstama, nakar so padle prve grude na prerana grobova, ki sta bila zasuta z venci in cvetjem ter številnimi šopki rož. Množica je še dolgo po pogrebnih svečanostih ostala ob obeli toli objokovanih grobovih in se je šele ob mraku začela razhajati.
(Poročilo je prineslo tudi »Jutro«).
Vilko Weixi, šestdesetletnih
Pojutrišnjim obhaja svojo šestdesetletnico mož, ki je igral zadnjih 30 let ob naši narodni meji zelo pomembno vlogo, naš Vilko Weixl. Leta 1908. je otvoril v Mariboru malo papirno trgovino, ki se je razvila do današnje cvetoče veletrgovine in knjigoveške industrije. Kljub ogromnemu naporu za razcvit svojega malega podjetja do sedanjega velepodjetja, v katerem je zaposlenih nad 40 ljudi, je našel jubilant še vedno dovolj časa za udejstvovanje na društvenem in or-ganizatoričnem polju. Že pred vojno je bil eden glavnih ustanoviteljev Slov. trgovskega in obrtnega društva in mu pridobival člane v mestu in okolici, bil pa je tudi agilen član Dramatičnega društva, Ciril-Metodove družbe itd.
Po prevratu, ko je pripadel Maribor Jugoslaviji, je prišla zanj nova doba. doba ogromnega dela. Že takoj 1. 1919. je
bil izvoljen za predsednika gremija trgovcev. To naporno funkcijo je izvrševal z največjo marljivostjo polnih 15 let. Reorganiziral je pisarno in postavil poslovanje na modernejšo in izpremembi razmer primerno podlago. Pri svoji borbenosti za interese trgovskega stanu se ni strašil niti kazenskih paragrafov, niti kupčijskega bojkota nekih krogov, niti zatnere z desne ali leve, neustrašno se je povsod boril za blagor trgovstva in gospodarstva vobče.
Ustvarjajoči njegov duh pa s tem še ni miroval. S pomočjo gremijalncga tajništva je ustanovil 1. 1925. bolniško blagajno za trgovce in obrtnike, ki je edina te vrste v državi, 1. 1927. pa je ustanovil posmrtninsko zavarovalnico »Trgovsko samopomoč«. Kot pevec je poklical v življenje trgovski pevski zbor, snoval je ustanovitev sanatorija za trgovstvo in zadruge za zgradnjo palače »Trgovsko-obrtniško-jndustrijskega doma«, za kar pa med prizadetimi sloji ni našel potrebnega razumevanja.
Razen tega je opravlja! za časa svoje predsedniške dobe še druge važne gospodarske funkcije. Bil je občinski svet-
Galan ten in prožen je bil V c r d o n i k o v Ruiz.
Mariborsko občinstvo je snočnjo predstavo slastno uživalo, žejno po lepoti in umetnosti, kakršne nam v izobilju nudijo operne predstave. Maribor je skoči globoko izpričal svojo kulturno zrelost ji zdrav čut ter smisel za to. kar je zares umetniško in po svoji lepoti veko..' ii-
— V.
obausov suhor
brez konkurence po kakovosti in okusu Pazite na znaiko Robaus
nik, svetnik Zbornice za TOI, odbornik, podpredsednik in nekaj let tudi predsednik Zveze trgovskih greinijev za dravsko banovino. Udejstvoval se je pri Narodni banki, Mestni hranilnici, Posojilnici, pri bolniški blagajni za nameščence itd. ter bil vedno in povsod mož na mestu kot mož dela in velike iniciativnosti.
Ko se je leta 1934. umaknil s predsedniškega mesta Združenja trgovcev, je prepustil večino svojih funkcij mlajšim močem. Še vedno pa vodi kot predsednik Bolniško blagajno trgovcev in obrtnikov, Trgovsko samopomoč in Slovensko trgovsko društvo v Mariboru.
In ko si. dragi Vilko, dosegel čil in zdrav in še vedno poln delovne energije svojo šestdesetletnico in obenem tridesetletnico svojega lepega podjetja, se s hvaležnostjo in priznanjem spominjamo Tvojih velikih zaslug zlasti za trgovski stan ter Ti po burnem poklicnem in sta-novsko-organizatoričnem delu žele številni Tvoji prijatelji še mnogo srečnih in uspeiiov polnih let.
Kino Union«, »Junaštvo Kapetana Ko-
stalia«, prvovrstni ljubavni in pustolovni film. Karl Ludwig Diehl, Olga Čehova, Karin Hardt.	ugsa*«
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v četrtek 24. t. m. malo spre inembe. V splošnem jutranji mraz, preko dne toplješe vreme, zlasti na vrhovih.
Iz učiteljske službe. Premeščen je J^Slp Unverdorben iz Žreč v Rogaško Slatino-
Smrt vzome žene. V Štrihovcu pri St. liju je preminila v 60. letu starosti posest-Jožefa Bauman, vodova Schallhamer roj. Rošker. Blaga pokojnica je bila vzorna gospodinja ter zgledna mamica, ki so 3° odlikovale vrline dobrega in usmiljenega srca. Pokojnici ohranimo časten spoiniU: preostalim sorodnikom naše globoko sočutje!
Francoski dramatsko - recitacijski večer priredi v petek. 25. februarja odlična igralka gledališča des Champs des Ely-sees v Parizu ga. M. L. vari Veen v tuk-Ljud. univerzi. Gospa bo recitirala 2 fran coski pesmi; potem Hasan Aginico, ki i° je sama prevedla v francoščino. Sledi pa1’ tomina »Pierotov sen« ob spremljanju gosli in glasovirja; potem monodrama »V podpritličju umivalnega prostora«, W predstavlja kratko realistično dramo. H koncu pripoveduje in igra balado o čarovniku Halevinu. Osebe prikazuje s poiflO" č jo., krink im z. izmenjavo kostumov. Besedilo vseh točk se bo dobilo v slovenskem prevodu. Prireditev je skupna s francoskim krožkom.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Minarikova in Remsova lekarna.
Mala Nedelja. Sokolska četa vprizor1 na pustno nedeljo 27. t. m. ob ‘A 16. bnr-ko »O joj štorklja«. Predpustna zabava-godba, ples!
Marie-LOuise van Veen, članica pariškega gledališča des Champs elysees, igra v Ljudski univerzi 25. februarja 1938.
Pustni torek — Velika kavarna v kraljestvu mask. Kabaret. Bitka s serpentinami. Pustni supe.
Pevski zbor »Drave« priredi pustno rajanje v soboto pri Grmeku v Studencih. Pridite!
Ne pozabiti! Pust, Union, veliki ples, Raj in bombice, Glasbena Matica.
Višek atrakcij letošnjega pusta bo gotovo večer Jadrana v Narodnem domu-Na sporedu je ples, petje, maske, in druge zabavne točke. Atrakcija večera bo gotovo nastop skupine črncev iz Robirama, ki so nalašč bili povabljeni na ta večer od prireditvenega odbora. Skupina šteje 8 mož, ki bodo igrali nekaj krasnih eksotičnih plesov. Ne zamudite prilike, ogledati si prvič v Mariboru to znamenito skupino.
Gala-reduta »POD PALMAMI« bo tudi letos vrhunec predpustne sezone. Pripravljajo se velika presenečenja! Ob tej priliki izide prva številka domačega humorističnega lista »Toti list« v redakciji znanega humorista Boža, ki bo posvečena športu. Fotograf za maske v dvorani! — Predprodaja vstopnic po Din 20.— pri Putniku, na večerni blagajni vstopnina Din 25.—. Pridite, ne bo Vam žal!!!
Na pustni torek 1. marca se združijo vsa srca v Narodnem domu na maškaradi gradbenega odseka Sokola-Maribor-matica »V kraljestvu src«! Vstopnice v predprodaji pri »Putniku« Trg svobode.
Zahvala. Gospa Rautaža Vida, trgovka v Studencih, je darovala namesto venca za umrlim Mulečem Francem 100 dinarjev za občinske uboge.
Najugodneje v Graz potujete s Putni-kovim avtokarom v četrtek, dne 3. marca Vožnja in vizum le Din 100.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor - Celje -Ptuj.
Zabaven popoldan v Narodnem sJeda#'
šču se obeta naši mladini na pustni torek-Priprave so v polnem teku. Nastopa zvezdnik iz Afrike, iz Amerike pa dobim0 bogato nevesto. Pa vsega ne smemo dati. Mladina pridi in poglej, zabavaj 96 in se nasmej.
Krvavo godovanje. V Rogoznici so dne 18. novembra 1936 praznovali god neke služkinje, ki je bila uslužbena pri nekem posestniku. Okoli polnoči so se fantje sprli, nastal je prepir, ki se je končal s splošnim pretepom. Pokali so tudi s ".mo*
Kresi. Strel je zadel tudi posestniškega
sina Franca Križaniča, in sicer v levem
Sreda, 23. februarja: Zaprto.
Cetftek, 24. februarja, ob 20. uri: »Noč v Kairu«. Red C.
Petek, 25. februarja: Zaprto.
Sobota, 26. februarja, ob 20. uri »Trubadur«. Red A.
Prihodnja ponovitev »Trubadurja«. Zelo uspeli premieri sledi prva ponovitev v soboto za red A.
Premiera poljske »Firme« — te na sodobno meščansko življenje usmerjene trodejanske veseloigre — je predvidena za nedeljo zvečer. »Firma« — zabavna novost za Maribor, je drugod doživela simpatičen sprejem, posebno zanimanje Pa v trgovskih in sploh gospodarskih slojih.
Din
£jn 40!000: ‘3;n 35.000: Din Din Din Din Din
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
22. februarja (5.razred) so bili izžrebani sledeči večji dobitki: iiG.000: 10087 46934 83771 907 68800 46940 20.000: 13042
20.000 : 2769 27008 15.000: 27562 35748
12.000 : 61865 62323 e,o - 10.000: 6204 17512 43186 74858 77818 «38ol 98904
Din 8000:	2242	22953	29739	34632	44630
973^9 48839	49186	51038	53782	57274	79424
Din 6000:	6455	30025	39451	39586	44465
49888 66671	71757	72694	74262	76456	83620
«4982 87797	88598	97473	98870
Din 5000: 1794 1945 5426 8491 16656 27361 2J513 27811	35792	41152	41494	53813	57593
»6757 69645	69966	70122	75317	80709	96839
Din 3000 :	2236	7516	13566	14571	26507
33461 33811	44629	52295	60110	67759	78725
Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Ma-
komolcu. Spravili so ga nemudoma v bolnišnico, toda nastale so komplikacije in je Križanič na posledicah tetanusa dne 6. decembra 1936 umrl. Radi obtožbe, da ie zakrivil smrt pokojnega Križaniča, se Je moral zagovarjati pred malim kazen-skim senatom 22 letni posestniški sin 'Vinko Merčnik iz Žikarcev, ki je bil obsojen na 2 leti in 2 meseca strogega za-1>nra- Soobtožen je bil tudi 31 letni delaje Feliks Rajko, ki pa je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora.
Iz državnega tožilstva. Šef mariborskega državnega tožilstva g. dr. Zorjan se je podvrgel v Ljubljani operaciji ter £a za časa odsotnosti zastopa državni -Sever.
Smrtna kosa. Na Radvanjski cesti 25 ie umrla v 62. letu svoje dobe soproga brivskega mojstra Katarina Baizerjeva. žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
V soboto, 26. februarja vsi na »Pohorski ples« v Ruše. Avtobus vozi ob 20. uri iz Glavnega trga. Prijave se sprejemajo do sobote do 10. ure v pražarni Požar, Tattenbachova. tel. 23-04.
Združenje kaznilniških paznikov, sekcija Maribor, je imela v nedeljo svoj redni občni zbor pri Furlanu. Poročila funkcijonarjev so bila z odobravanjem sprejeta. O odbor so bili izvoljeni: predsednik Gulič Alojz, podpredsednik Plevnik Matevž, tajnik Gašparin Ivan, nam. tajnika Lisenko Džordže, blagajnik Hor-vatiček Ivan, nam. blag. Jovanovič Branislav. Odborniki: Lipovž Ivan, Kocijan Mato, Milevič Novica. Namestniki: Sven šek Albin, Radovanovič Svetislav; nadzorni odbor: Meško Ivan, Lešnik Oton in Lešnik Ivan. Ta stroka držav, uslužbencev vrši eno najtežjih in odgovornih služb, saj opravlja noč in dan svojo težko službo med zločinci, katere je zakon izločil iz človeške družbe. Želimo, da se uresniči želja združenja, da se tudi socialni in materialni položaj te stroke zboljša.
Iz davkarije. V smislu čl. 148. zak. o neposrednih davkih je potekel dne 15. februarja 1938 skrajni rok za plačilo I. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz (pav-saliran), rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni bru promet. V smislu čl. 26. uredbe o za-varovaniii, prisilnem iztirjanju in neizterljivosti davkov z dne 19. XII. 1928, št. 146.000 f»Uradni list« 32/8 iz leta 1929.) Se opominjajo vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teh kakor tudi že poprej v plačilo zapadli’’ davkov in taks, da jih nlačajo v osmih dneh, sicer "e bo-if** prisilna i7tiriava v smislu členov 30. ?n 59. zgoraj citirane uredbe.
Krvavo mašievanie
Z ozirom na potreben nemoten potek preiskave moremo šele daines poročati o groznem krvavem zločinu, ki se je pripetil v soboto zvečer pri Sv. Bolfertku pri Mariboru. Tamkaj so našli v nedeljo zjutraj trupli dveh planincev in smučarjev, trupli moškega in ženske.
Šele v ponedeljek zjutraj je bilo mogoče ugotoviti identiteto obeh mrtvecev. Sta to 28 letni stavbeni tehnik Stane Dolničar iz Ljubljane ter 25 letna magistralna uradnica Milka Gorupova iz Maribora, ki sta bila včeraj ob ogromni udeležbi skupno pokopana.
Kakor je dognala preiskava gre v tem slučaju nesporno za čim maščevanja, ki je v zvezi z neko sodno razpravo, ki je bila v soboto 19. t. m. pred tukajšnjim sreskim sodiščem in pri kateri je pokojni
Stane Dolničar nastopil kot glavna priča.
Stavbena tvrdka, pri kateri je bil Stane Dolničar zaposlen je namreč nedavno odpustila večje število delavcev, ki so radi tega tožili tvrdko. Na sobotni obravnavi so bili tožbeni zahtevki delavcev na podlagi izpovdb Stanka Dolničarja odklonjeni.
V zvezi' s tem krvavim zločinom, ki je zbudil vsepovsod majvečje ogorčenje, so bile izvršene številne aretacije ter se je posrečilo zajeti nekatere krivce, ki so danes izpovedali svoje prvo priznanje.
Potemtakem je jasno, da je povsem napačno ter neutemeljeno nazitanje, češ da gre v predmetnem slučaju za roparski umor, ampak izhaja evidentno iz vseh oko liščin, da gre za maščevanje.
Ustanovitev sreskega odbora za propagando pogozdovanja
V sejni dvorani sreskega načelstva za Maribor levi breg je bila ustanovna seja sreskega odbora za propagando pogozdovanja. Udeležili so se je delegati vseh zainteresiranih korporacij in ustanov iz obeh mariborskih srezov. Sejo je otvoril sreski načelnik sreza Maribor desni breg g. E i 1 e t z. O namenu in pomenu tega odbora ter o njegovem pravilniku je podal poročilo inž. M i k 1 a v č i č, ki je v svojih izvajanjih podčrtal pomen pogozdovanja za šolsko mladino ter sodelovanje vojaštva in odraslih državljanov. Pri debati so se oglasili k besedi gg. Urbas, Vauda, Mohorko in drugi. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji delovni odbor za propagando pogozdovanja: Predsednik inž. Lenarčič, podpredsedniki: rav-
natelj gozd. šole Ziernfeld, ravnatelj vinarske šole v Mariboru Josip Priol ter za-stopnik poveljstva mesta, tajnik inž. Ml klavčič. V širši odbor pridejo poleg predstavnikov društev in ustanov inž. S o t o-šek kot urednik »Gozdarskega vestnika«, višji veterinarski svetnik Pirnat, prof. Baš, učitelj P e t r u n in župan Urbas.
Pomotoma sta bila spregledana Kme tijska družba in Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki sta zelo razširjena v občnah obeh srezov. To akcijo je vzbudila velika nevarnost izginjanja naših gozdov, kakor je bilo to pred dobrimi 100 leti. Proučujmo vzroke sekanja gozdov, rešujmo ob mejno slovensko posest!
Trije mladi SVIarborčani so hoteli v širni svet
Pa jim je budna policija prekrižala račune
V Split je prispela v soboto skupina treh mladeničev iz Maribora, ki so se nameravali skrivaj vkrcati na kakšen parnik in odpotovati v daljnji svet. Sta to dijaka Ivan Verdič in Silvo Hrast ter ključavničarski vajenec Lojze Smodek, vsi iz Maribora. Starši omenjenih mladeničev so o njihovem begu obvestili policijo, ki je
izdala tiralico za pobeglimi mladeniči. Na podlagi tiralice mariborske policije je splitska policija vse tri mladeniče aretirala ter jih poslala nazaj v Maribor. Mati pobeglega Verdiča je odpotovala v Split, da prevzame svojega sina in ga spravi zopet domov.
Plemeniti dar. Ob priliki zadušnice bla-gopokojne gospe Elize Frasove, posestnice v Dobrenju, je daroval namesto siromašnih učencev predsednik kraj. šol. odbora Sp. Sv. Kungota g. Franjo Fras din 100 kot prispevek za nakup rojstne hiše pesnika Fr. Prešerna, za kar se mu najtopleje zahvaljuje akcijski odbor šolske mladine.
Nova žrtev transmisijskega jermenja.
Nesreči, ki se je pripetila te dni v tvor nici Doctor in drug, je sledila včeraj dru ga slična nesreča v grajščini Hompoš. 38-letni mojster žagar Florijan Josip je po nesrečnem naklučju prišel z obleko v bližino gonilnih jermenov, ki so ga stisnili k sebi, ga dvakrat zavrteli okrog transmisije in ga vsega raztrganega, odrgnjenega ter s težkimi notranjimi po škodbami vrgli ob tla. Ponesrečenega Florijana so mariborski reševalci prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer se sedaj zdravi.
U totslvu fttkode
Zanimivosti Arktike
Poleg severnega jelena, ki igra pri Eskimih vlogo našega goveda, dalje belega medveda, polarne lisice, mroža in tjulenja in raznih polarnih morskih ptic živi na Gronlandu in arktičnih predelih Sev. Amerike za našega človeka skoro-da docela neznana, vendar zelo zanimiva žival, ki se latinski imenuje o v i b o s moschatus, Nemci pa ji pravijo Schafochse.
Podobno kakor tvori K1 j u n a š prehod med sesalci in ptiči, nekako tako stoji ovibos m. med ovco in govedom. Po dimenzijah sodeč je nekoliko močnejši od Kačkarja, saj meri v dolžino 2.44 m,
pleana višina pa doseže do 1.20 m. Brehm pravi, da v čudovitem razmerju združuje v sebi lastnosti ovce in goveda. Sploh pa ta »prehodnik« po svojih življenjskih zahtevah in lastnostih kakor tudi po svojem telesnem ustroju mnogo bolj spominja na ovco kot na težje in izbirčnejše govedo!
Odločno spominja na ovco njen komaj 7 cm dolgi rep, dalje ima vine samo dva sesca (bradavici), pod vratom ji manjka — za govedo značilne — mahadrave kože (podgrlja) — pa tudi po svoji povprečni višini. Poleg teh telesnih lastnosti jo odlikuje od goveda izredna skromnost v prehrani, ki je lastna vsem divjim ovcam kakor tudi izredne plezalne zmožnosti, katere poseduje od govejih zvrsti edinole tibetanski jak.
Kakor sem imel priliko od raznih stro-kovnjakov-prirodopiscev izvedeti, še nimamo mi za ovibos M. strokovnega izraza; mislim, da bi jo na podlagi danega opisa mogli označiti z imenom »arktična divja ovca«, ker je omejena izključno le na ozemlje polarnega pasu. — Ce kdo ve za boljši izraz, naj ga objavi!
Pokriva jo zelo dolga valovita in mehka dlaka, ki pod vratom prehaja v dolgo grivo. Na zimo ji podraste mehka in gosta volna, ki varuje žival pred krutim polarnim mrazom.
Barve je temnorjavkaste, ki prehaja ponekod v svetlejše lise.
Drži se pred vsem dolin in »Žan, ki morejo nuditi vsaj malo hrane.
črede do 30 kosov niso redke, našteK pa so jih tudi že 70 in celo do 120 kosov.
Čreda ima navadno po dva, redko tri odrasle samce, ki se v dobe paritve (po-janja) — to je koncem avgusta — tako strastno bijejo med seboj, da se po tundrah cesto najdejo beli skeleti njih greš-
VISOKA NAPETOST V AVSTRIJI. — ODPOR KLERIKALCEV IN LEGITIMfSTGv PROTI SCHUSCHNIGGU. — PRCPAGAN DA PROTI NARODNIM SOCIALISTOM — 25.000 LJUDI V LEOBNU ZAHTEVA ODSTOP DR. STEPANA.
DUNAJ, 23. februarja, »če gre tako da Ije, potem je vse izgubljeno«. S temi besedami je označil situacijo v Avstriji v? sok politični funkcionar skrajne desnic' domovinske fronte na zborovanju zaui1 ■ nikov krščanskih socialcev in legitimistc Teh krogov se polašča velika bojazen in skušajo rešiti, kar se še rešiti da. Tudi se. pojavlja v teh krogih odpor proti dr. Schuschniggu, ki mu očitajo, da je v Berchtesgadenu izročil Avstrijo narodne mu socializmu, četudi je še nedavno izja vil, da je Avstrija tako čvrsta v svojen; režimu, da mora propasti vsak poskus spraviti narodne socialiste v Avstriji do oblasti, štiritedenska zborovalna prepo ved ie konservativnemu krilu vladne strd ke dobrodošla za agitacijo proti narodne mu socializmu ter se iim priključujejo tu di socialni demokrati. Avstrijski narodn' socialisti se čutijo gospodarje položaja, na drugi strani pa se sklicujejo delavska organizacije in stanovska zastopstva, tk> se izrečejo za dr. Schuschnigga ter neodvisnost Avstrije.
GRADEC. 23. februarja. V Leobnu so bile včeraj velike manifestacije narodnih socialistov. Navzočih je bilo okoli 25.000 ljudi. Na zborovanju so se slišali ostri protesti proti nekaterim funkcionarjem do movinske fronte. Tudi se je cula zshteva. da se mora deželni glavar dr. Stepan odstraniti, kar bi bil predpogoj za potnir-jenje.
BOMBE NA BARCELONO IN VALENCflO BARCELONA, 23. februarja. Nad Barcelono so se pojavili frankovski bombnik* in povzročili veliko škodo. Štiri frankovske križarke in trije bombniki so se pa pojavili pred Valenciio ter jo intenzivno obstreljevali. Frankovska križarka »Almi-rante Cervera« se je morala radi težkih poškodb umakniti.
n ih kosti.
Pozimi se umaknejo bolj proti jugu v gozdove — in se grupirajo v večje skupine. Kadar morje zamrzne, tedaj se podajo v celih procesijah na obisk k svojini sorodnikom, ki žive na številnih otokih na porobju arktične Sev. Amerike.
Eto katere geografske širine živi, še ni raziskamo, pač pa so polarni raziskovalci našli celo čredo arkt. div. ovac v bližini zaliva Dankgotthafen. torej 81" 31’ sev. šir.! Dasi je bil tak mraz, da so s kroglami iz zmrzlega živega srebra mogli prebiti 5 cm debelo desko, vendar je tu žival vzdržala ter si poiskala svojo borno hrano izpod snega.
Z odhodom surove zime se začno boljši časi, a ne brez vseh nadlog! Debela volnena odeja ji sedaj postane pretežka. Ko se levi, mahajo od nje cele plasti mehke volne, ki se jih hoče čimpreje iznebiti; zato se valja po močvirjih in podobnem. V velikansko nadlogo so ji tudi goste trume močvirnih mušic.
Koncem maja povrže samica tek, majhno nebogljeno stvarco, ki jo neguje z vso ljubeznijo ter jo v primeru nevarnosti brani ne oziraje se na lastno nevarnost. Sicer je pa ta žival boječa in se kljub svoji zavaljenosti kreta z občudovanja vredno brzino, — v tem pogledi bi jo lahko imenovali »severna antilopa«! Nahaja se ne le#v nižavju, nego tudi na strmem terenu; po težko pristopnih pečeh so jo videli plezati s pravo eleganco.
Gospodarsko predstavlja arktična divja ovca precejšne koristk Love jih pa predvsem Eskimi ter Indijanci. Meso razrežejo na večje kose in ga na zraku po-suše. Tako posušeino meso prodajajo lovcem na kožuharje, ki jih v sev. Kanadi ne manjka. Dlako in volno domačini zelo visoko cenijo, ki zlasti iz dlake izdelujejo mrežaste čepice proti moskitos-mu-srci; iz repov delajo muhalnike, iz kože pa strojijo dobro usnje za čevlje.
Ta zanimiva živail je brla v ledeni dobi razširjena preko večjega dela severne polute. —	♦
Ne pozabi naročnine!
Radia
Radio - Ljubljana
Sreda, dne 23. februarja. 18.: Mladin. ska ura: Opazuj in poskušaj (prof. Adle-šič) — 18.20: Plošče — 18.40: Pomen socialnih pogodb za izseljence (Jože Roz man) — 19.: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos — 20.: Prenos iz ljubljanskega opernega gledali-^ v odmoru: Glasbeno predavanje (Vilko Ukmar).
fajtadaeske tetežke
Padec avstrijskega šilinga. Že v prejšnjem tednu je pričel šiling na zunanjih borzah polagoma popuščati in je v teku enega tedna padel za skoro 7%.
Konkurzne zadeve. Komkurz, ki je bil uveden o imovini Gospodarske zadruge, r. z. z o. z. v Mariboru, Koroška cesta, sc odpravlja, k e. je bila razdeljena vsa masa. Konkurz, ki je bi! razglašen o imo-\ ini posestnika Franca Jenčila v Breznem ob Dravi, se odpravlja, kor ni kritja za stroške postopanja in ker upniki niso založili zahtevanega predujma.
Na torkov živinski sejem v Mariboru dne 22. t. m. je bilo prignamdh 10 konjev, 8 brkov, 160 volov, 323 krav in 16 telet skupno 517 komadov. Povprečne prodajne cene so bile: debeli voli 4.75—5.50 za kg., poldebeli voli 4.40—5, plemenski voli 4.80—6, biki za klanje 3.50-4.50, klavne krave debele 4—5, plemenske krave 3.50 4.50, krave za kiobasarje 2.50—3, molzne krave 3.50—425, breje krave 3.50—4.50, mlada živina 4.50—5.50, teleta 5—6.50. Prodanih je bilo 238 komadov.
Mesne cene; volovsko meso I. vrste 10__
12, volovsko meso II. vrste 8—10, meso bikov krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—12, telečje meso II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže od 10—14 din za kg.
Siovtafefotišita kanita
Davčna uprava pri Sv. Lenartu v SH>v.
gor.! Z ozirom na znani pokret obnovitve samostojne davčne uprave pri Sv. ■Lenartu v Slov. gor. so se te dni sestali v občinski pisarni zastopniki političnih oblasti ter vsi župani občin sodnega okoliša Sv. Lenart v Sl. g. Sestanek je bil bolj informativnega značaja, kjer je imel g. sreski načelnk priliko slišati želje in mnenje prisotnih županov. Nadaljnji razgovori so se zaključevali v mnenje, ki ga je zlasti predpostavljal g. sreski načehtik.
da je treba radi nedavno izvršene pre-komasacije nekaterih občin v katerih bodo tudi v kratkem razpisane nove občinske volitve, počakati še mnenje in tozadevne sklepe bodočih novih občinskih uprav. Sestanek se je zaključil v najboljšem razpoloženju in upanju, da se bo želja slovemjegoriškega ljudstva za obnovitev davčne uprave pri Sv. Lenartu v Slov. gor. vendarle enkrat uresničila.
Rhiiske
momu
Maškerada. V soboto se ie vršila v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma velika maškerada slovenskega teniškega kluba. Dekoracije po stenah glavne dvorane je z izvrstnim uspehom in umetniško spretnostjo izvršil scenograf mariborskega gledališča. Maškerada se je vršila pod geslom »Katarinin sejem«. Za kraljico večera je bila izbrana ga. Milena dr. Zupančičeva. Razpoloženje je bilo kar najboljše. Za krasno uspelo prireditev, gre toplo priznanje predsedniku g. dr. Jedlički, tajnici gdč. Klari Senčarjev! in ostalemu delavnemu odboru ter g. Avg. Špatu, ki je skrbel, da so vsi navzoči prav do konca ohranili židano voljo.
V obrambi svoje matere je segel po žagi
ter udaril ž njo svojega brata Alojza 41 etni posestniški sin Hodi Janez in Ščavnice pri Gornji Radgoni. Alojz je namreč v vinjenem stanju napadel mater z nožem, kar pa mu je zabranil mlajši brat na ta način, da je v razburjenosti segel po žagi ter udaril ž njo brata Janeza s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjsko cost. Težko poškodovanemu je nudil domači zdravnik prvo pomoč.
Mogoče.
Mati : Kaj pa je danes z našim klavirjem? Niti glasu ne da od sebe.
M i 1 a n č e : Mogoče pa je to od tega, ker sva z Dušanom potrgala vse strune, ki sva jih potrebovala za igranje.
Kaj ko...
Gledališka igralka se pritožuje svoji prijateljici: — Sama ne vem več, kaj bi storila, da bi se o meni vsaj malo govorilo. Izgubila sem že dve biserni ogrlici, zapletena sem bila v štiri škandale in dva moža sta se zaradi mene ustrelila. Moj bog, kaj bi si še izmislila, da bi presenetila javnost?
— Čuj, kaj ko bi se enkrat izjemoma naučila svoje vloge, — pravi prijateljica.
Razne vesti
Predsednik vlade dr. Stojadmovič je
sinoči odpotoval v Ankaro, kjer bo začel 25. t. m. zasedati stalni svet držav balkanskega sporazuma. Včeraj popoldne je dopotoval v Beograd zastopnik romunskega zunanjega ministra Petrescu, ki je imel sestanek z dr. Stojadinovičem. Oba državnika se bosta sestala danes v Solunu s predsednikom grške vlade Metaxasom, nakar bodo vsi trije državniki nadaljevali pot v Ankaro.
Slovesno ustoličenje novega patriarha pravoslavne cerkve je bilo včeraj dopoldne v beograjski saborni cerkvi. Navzoči so bili kraljevi namestniki ter vrhovni cerkveni in civilni odličniki. Ustoličenje je izvršil knez namestnik Pavle z mitro-politi. Po končanem ustoličenju je patriarh zasedel svoj prestol ter imel svojo prvo pridigo. Sinoči je bil patriarh sprejet v avdienco pri knezu namestniku, ki
mu je po avdienci izročil red Belega orla prve stopnje.
Bivši romunski ministrski predsednik Goga je odpotoval iz Bukarešte ter se bo s svojo družino nastanil na Dunaju.
Motorni vlaki na progi Beograd - Sarajevo - Dubrovnik bodo 28. junija t. 1. stavljeni v promet. Motorni vlaki bodo absolvirali progo v 16 urah, dočim rabijo sedanji vlaki 24 ur.
Nemško letalo treščilo pri Parizu n3 tla. Poštno letalo Koln - Pariz se je včeraj v gosti megli zaletelo pred letališčem Le Bourget v 170 m visoki hrib. Letak je popolnoma zgorelo. Posadka treh mož je mrtva.
Siromak.
Gospodar: »Včeraj ste imeli berglje. danes hodite brez njih.«
Berač: »O gospod, tako sem siromašen, da sem jih moral pustiti doma, da se rehitro ne obrabijo.«
Razno
MIZARSKA STAVBENA DELA
izvršuje naiceneiše mizarsko podjetje Albin Belak, Maribor. Miklošičeva ul. 2.	707
TRGOVCI IZ OKOLICE MARIBORA POZOR!
Naznanjam da angleške Dun lop-pneumatike za kolesa, mo torje in avto ter original Sty-ria kolesa od Pucli. Austro-Daimler, Steyerwerke zastopa samo moja tvrdka. Iščem zastopnike za Stvria, Diir-kopp, Viktoria ter raznih dru gih znamk koles J. Gustinčič, Maribor nasproti Narodnega doma.	974
MOTOCIKLISTI!
Vaša želja je izpolnjena BSA motorje pnevmatiko »Dunlop« (Made in England) dobite samo pri Justinu Gustinčiču, Maribor, nasproti Narodnega doma.	932
Stanovanje
Prodam
GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje v sobo s posebnim vho dom. Koroščeva ul. 6-II, vrata 8.	945
Službo dobi
Sprejmem
MIZARSKEGA VAJENCA
Ivan Plohl, Miklošičeva ul. 2, Maribor.	973
Darujte za Pomožno akcijo!
OVES IN KORUZO
zopet oddaja Kmetijska družba Meljska c. 12, tel. 20-83-____________960 _________
OKROGLO KOLJE ZA SAIP NO DREVJE
sohe in potreben les za vrtne ograje, prodaja Gnilšek, Razlagova 25.	982
Sobo odda
VELIKO SOBO
pripravna za pisarno ali kat sličnega oddam s 1. mar' ceni. Vprašati Aleksandrova c. 36, pri hišniku.	957
Zelo lepo. parketirano PRAZNO SOBO oddam. Kopališka 4-II, desno-979
Gospodarska zavarovalna zadruga „Drava“r.z.zo.z. v Mariboru
Vabilo na izredni občni zbor
Gospodarske zavarovalne zadruge »DRAVA« r. z. z o. z. v Mariboru.
Izredni občni zbor se vrši dne 4. marca 1938 ob 1418. url popoldne v prostorih restavracije »Novi svet«, Jurčičeva ulica št. 7 v Mariboru.
DNEVNI RED:
1. Poročilo predsednika načelstva o odstranitvi članov načelstva od strani nadzornega odbora.
2. Predlogi za poravnavo sporov med načelstvom in nadzorstvom.
3. Slučajnosti, pri katerih se bodo obravnavali samostojni predlogi, ki pa morajo biti tri dni pred občnim zborom vročeni načelstvu.
4. Eventuelne pritožbe članov.
Či bi občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki pa je sklepčen ne glede na število navzočih.
Maribor, dne 14. februarja 1938.
Predsednik načelstva: Dr. Jurečko Ivan, s. r.
Dodatek: Povdaria se, da je edino ta občni zbor pravilno sklican, med tem ko druge osebe po zadružnih pravilih niso upravičene sklicati občnega zbora.	978
Zahvala.
Pred enim letom sem si zlomil pri neki nezgodi kost v stegnu. Obstojala je nevarnost, da ostanem za vedno invalid in za hojo ali delo sploh nesposoben, ker kost sc ni hotela zrasti in utrditi. Z velikimi bolečinami sem se dal 11. septembra 1937 prepeljati v Maribor
h gosp. primariju dr. N. Černiču.
Po izvrstno uspeli operaciji in tej sledečemu skrbnemu zdravljenju sem sedaj zdrav in prav dobro na nogah. Dolžnost'ini je, da se tem potom iskreno zahvaljujem g. primariju za ves njegov trud in krasen uspeh.
Alojzij Klobasa
posestnik v Brezja pri Sv. Jurija ob Ščavnici.
Oglašujte v „Veterniku"
Cankarjeva 26
MOTOR-LOTZ
MARIBOR Telefon 28-50
ekonomičen cenen in prvovrsten
Ruby
Mister Darling je bil mlad niož štiridesetih let, modrih las in odkritega, poštenega obraza. Njegov humor ie bil neusahljiv; govoril pa je neprestano. Posrečilo se mu je, da je bil pri mizi Rubyu sosed, in zabaval jo je ves čas zelo živahno. Njena naravna veselost mu je biht silno všeč. Najti koga, ki se smeje njegovim dovtipom, to je bila Nellyju Darlingu največja sreča, Razgovarjal se je z njo, dokler se niso odstranile dame v svoje prostore, nakar je šel za gospodi v sobo za kadilce. Stopil je k Geoffreyu.
»No, to ste pa napravili nekaj lepega,« ga je nagovoril, ko ga je prijateljsko lopnil po rami, da ie Geoffrey prestrašen skočil pokonci.
»Sir, izvolite mi pojasniti, kaj pomenja to, da hočete napraviti iz moje rame biftek,« je Geoffrey prekinil mladega moža.
»A, kaj, ali veste, kaj ste napravili? Oženili ste se z najlepšo žensko na Angleškem.«
»Ne, tega nisem storil.«
»Da, to ste storili.«
»Ne, prav gotovo ne!«
»Pa se je vendar niste že naveličali?« je vzkliknil Darling prestrašen.
»Ljubi prijatelj, ali ne veste, da moja žana ni Angležinja?«
»To je vendar vseeno,« je mirno odgovoril Nel!y. »Naj bo Francozinja, Angležinja, Nemka ali Irka, to je gotovo, da je najlepša ženska na svetu. Ampak to vam povem, to je nevarno! V enem letu boste samo še mož svoje žene.«
»Nikar me no strašite!« je Geoffrej malo zaničljivo zategnil ustnice. »Ali se vam zdi Ruby res lepa?«
»Lepa ni pravi izraz. Dražestna je; to je popolnoma nov slog. Upam, da jo v naslednji sezoni predstavite pri dvoru.
To morate storiti že meni na ljubo. 2e sedaj se veselim, kakšne obraze bodo delale dame Laintrie, Whetow in druge, ko se pokaže vaša gospa na obzorju.«
»Ako mislite, da povem vse to svoji ženi, se zelo motite,« je odgovoril Geof-rey; »toliko kadila mora zmešati vsiako žensko. Ampak veseli me pa vseeno zelo, da vam ugaja,« je nadaljeval.
Gospodje so kadili, Nelly pa je še pel slavo mladi Geoffreyevi ženi.
11.
Bilo je tistega dne, ko se je vršil znameniti ples pri lady Lucy Chetwoodovi. Ruby je mislila nanj z mešanimi čuvstvi. Veselila in bala se ga je. S tesnobo v srcu je pričakovala uro, ko stopi pred vso to odlično gospodo.
Deževalo je ves dan. Zdelo se je, da se nihče posebno dobro ne počuti.
«Nikakih izprehodov nocoj,« se je jezil gospod Darling, »nikakih kitajskih svetilk.
nič sestankov po vrtnih lopah... nič!«
»Kaj naj počnemo, človek bi umrl od dolgega časa,« je vzdihovala Doroty.
Končno se jim je rodila srečna misel, da nauče Ruby najnovejši ples.
»O, da se nismo tega že preje spomnili!« je obžalovala Violeta ter hitro pospravila ročno delo.
»Kaj, ali res ne znate nobenih drugih plesov, kakor tiste preproste irske umetnosti?« je vprašala lady Rodneyeva porogljivo.
»Ne, še nikoli v življenju nisem bila na kakem plesu,« je odkrito priznala Ruby.
Prestrašila se je neprijaznega tona svoje tašče in je kakor nehote stopila k Gs-offreyu, ki se ga je otroško boječe oprijela. Geoffrey ji je stisnil roko in jo poljubil. Nagubal je belo in na njegovem sicer prijaznem obrazu se je pojavil resen iz* raz, ki ga je podedoval po svojem očetu.
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratnl de! odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.