Poštnimi plačana v gotovini. ŠTEV. 254. V LJUBLJANI, sreda, 9. novembra 1927. Posamezna številka Din 1‘—, LETO IV. Neodvisan političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. LVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. TELEFON ŠTEV. 2832. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. ZfeznaTpogoiba s Franitio. Nič ne govori bolj o vrednosti s Francijo sklenjene pogodbe, kakor enoduš-nost, s katero jo pozdravljajo vsi Jugoslovani. Tudi- najbolj fanatični nasprotniki sedanje vlade pozdravljajo to pogodbo in s tem je pač najbolj jasno dokazano, da je ta pogodba pisana jugoslovanskemu narodu iz srca. Zakaj od nekdaj je gojil ves jugoslovanski narod tople simpatije za Francijo. Vabila ga je francoska svobodomiselnost in zlasti pa je francoska duša selnost, pridobila ga je francoska kultura in zlasti pa je francoska duša osvojila jugoslovanski narod. Kajti vedno plemenita, vedno Slovanom prijazna je bila ta duša in zato je bilo tudi prijateljstvo s francoskim narodom za Jugoslovane sveta tradicija. Še bolj ko ti le idejni argumenti pa so odločili materielni, ki so pač za vsak narod najbolj merodajni. Dosti bojev je moral pretrpeti jugoslovanski narod predno je prišel do svojega ujedinjenja in do svoje svobode. In najsi je imel na tem križevem potu še toliko nasprotnikov, ni vendar niti enkrat vihrala francoska zastava v taboru njegovih nasprotnikov. Nasprotno je bil francoski narod vedno tisti, na katerega se je mogel opreti jugoslovanski narod, pa naj si je bilo to v času od Napoleona oživljene Ilirije ali pa v najtežjih časih svetovne vojne. V času nesreč je utrjeno prijateljstvo s Francijo in zato je to prijateljstvo večno. Še prav posebno veljavo pa dobiva francosko-jugoslovanska zrvezna pogodba, ker je sklenjena v pravem Sasu. Kljub vsej naši miroljubnosti, kljub ogromni žrtvi, ki smo jo storili v Rapallu in jo zapečatili z Rimskim paktom, vendar nam ni dal naš zapadni sosed niti minute miru. Kjer je bilo le mogoče je spletkaril proti nam, kjer je bila le ena možnost je škodoval nam in vsa politika njegova je poznala samo en cilj, da bi skoval okoli nas železen obroč sovražnikov. In ko je bil podipisan Tiranski pakt, ko sj> se pričeli atentati v Macedoniji, ko je prišla zaroka kralja Borisa in ko je celo karlistična propaganda klicala Ru-munijo ob bok naših sovražnikov, tedaj je ze lagledalo, ko da je ta obrač tudi s {(3van. S francosko-jugoslovansko pogodbo pa je ta od intrig skovani obroč počil in danes ve vsak Jugoslovan, da je pozicija Jugoslavije zasigurana, ker jo ščiti velika Francija. V tem pa je vzrok, da ima zvezna pogodba med Francijo in Jugoslavijo tudi evropski pomen in da jo mora pozdraviti vsak prijatelj miru. Kajti zasiguranje evropskega miru, to je veliki namen te zvezne pogodbe in to je tista velika mo-ralična sila, da je ta pogodba ena naj-^®eji§ih, kar jih je bilo sklenjenih po •^Pisu miru. as«io in nedvomno pravi nova zvezna P°g°dba, da ni Balkan prostor za nobe-militaristične in imperialistične avan-K.dor.bi skušal motiti mir na Bal-» a nima proti sebi le jugoslovanski narod, temveč veo evropsko demokracijo. Zakaj z vednostjo Vel. Britanije je sklenjena zvezna pogodba s Francijo in vsa evropska demokracija jo bo ščitila. In ščitila jo bo po pravici, kajti besedilo pogodbe dokazuje, da je sestavljena absolutno v duhu statutov Zveze narodov. Kakor je nastala Zveza .narodov zato, da zasigura evropskemu ljudstvu mir, tako ima tudi zvezna pogodba med Jugoslavijo in Francijo samo ta namen. Je to zveza, ki je vsa posvečena interesom miru in ki jo zato pozdravlja vsa demokratična EvTopa. Fašistovska Evropa seveda nove zvez-ive pogodbe ne pozdravlja, ker z njo ji Velik pomen francoskc-iugos lovanske zvezne pogodbe. Beograd, 9. nov. Včeraj popoldne ob 4. uri je z orientekspresom odpotoval v Pariš naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič, da tam podpiše pogodbo o prijateljstvu s Francijo. Za ta odhod je v političnih krogih vladalo veliko zanimanje. Dr. Marinkoviča so pospremili na postajo Ceda Pavlovič, potem načelnik tiskovnega urada in še nekateri uradniki zunanjega ministrstva. Na postaji so bili razen njih tudi češkoslovaški poslanik šeba, rumunski poslanik Emandi in francoski poslanik Darde. Tudi več novinarjev je bilo tam. Dr. Marinkovič potuje s svojo ženo, s šefom kabineta in s še dvema uradnikoma svojega minsitr-stva. Pred odhodom se je dr. Marinkovič razgovarjal največ s poslanikoma Še-bo in Emandijem. Novinarjem pa je izjavil: »Grem v Pariš, da podpišem pogodbo, ki je bila že preje sklenjena med nami in med Francijo. Mi smo bili s Francijo zavezniki med vojno in smo se tudi po vojni vedno smatrali za zaveznike. Sedaj hočemo, da bo to tudi napisano. Gotovo ima tudi to svojo važnost. Ko se vrnem, Vam bom več povedal.« Novinarji so vprašali dr. Marinkoviča, kako sodi o izjavi dr. Ninčiča, ki jo je dal glede sklenitve pogodbe s Francijo in v kateri je skušal zmanjšali zasluge dr. Marinkoviča. Dr. Marinkovič je dejal: »Tu ni osebnih uspehov, temveč uspehi so splošni in skupni.« Na pripombo novinarjev, da bi po dr. Ninčičevi izjavi podpis te pogodbe utegnil v Italiji slabo odjekniti, je dejal dr. Marinkovič, da ne verjame, da bi bil dr. Ninčič kaj takega rekel. Dr. Marinkovič je včeraj pred svojim odhodom imel daljši sestanek z Vel jo .Vukičevičem. Potem je bil tudi v daljši avdienci na dvoru. Na dvoru je bil prav tako tudi Velja Vukičevič. V avdiencah sta ministra obvestila kralja o našem zunanjem in notranjem položaju. Včeraj dopoldne se je dr. Marinkovič sestal z dr. Kumanudijem in mu kot svojemu zastopniku za časa odsotnosti v inozemstvu izročil posle svojega ministrstva. Uvedel ga je v vse tekoče posle svojega resora. Pri tem sestanku je bil navzoč tudi ministrov pomočnik Pavlovič, ki bo za časa Marinkovičeve odsotnosti sprejemal tuje poslanike. FRANCOSKI POSLANIK 0 ZVEZNI POGODBI. Beograd, 9. nov. Francoski poslanik v Beogradu Emil Darde je včeraj izjavil: Prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo, katerih složnost je bila za vselej posvečena z veliko vojno, je zasnovano na spominih, ki ne morejo obledeti. Ono temelji na čustvih in interesih obeh narodov. V svoji ljubezni do bratov Francija ne dela razlike med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki so lojalni državljani kralja Aleksandra, tega plemenitega junaka iz bojev za osvobojenje. Tej ljubezni pa pri družujemo tudi vedno spomin na pokoj nega kralja Petra. Pakt o prijateljstvu, ki bo podpisan v Parizu, bi bil pravzaprav nepotreben, če bi obe vladi ne želeli, da na svečan naje prekrižan račun in obrezuspešene so vse njene intrige. Ravno v tem je vzrok, da je pisana zvezna pogodba tako iz srca jugoslovanskega naroda, ker ta sedaj ve, da doba dela ne bo pretrgana od zločinskih avantur, temveč da je mir zasi-guran. Zato pa bo tudi nova zvezna pogodba samo še povečala simpatije do Francije in še bolj ko dosedaj bo donel po podpisu pogodbe po vsej Jugoslaviji klic: Živela Francija, živel vitežki francoski uarod! čin potrde svojo neomajno zvestobo do miru in do vere v Zvezo narodov ter svojo trdno odločnost, da v bodoče vse konflikte odločajo z razsodiščem. Po tolikem pustošenju se Evropa trudi, da postavi zgradbo miru na nerazrušljive temelje. Francosko - jugoslovenska pogodba je nov kamen, ki je vzidan v to zgradbo po zunanjih ministrih obeh držav. DR. MARINKOVIČ 0 POGODBI. Beograd, 9. nov. Dr. Marinkovič je včeraj pred svojim odhodom podal naslednjo izjavo: V naši politiki se moram držati te note. Sedanja pogodba odgovarja stanju, ki je bilo ustvarjeno z veliko vojno. Francija in mi nismo nikoli prenehali biti prijatelji in zavezniki. Sedaj pa se nam je zdelo pravilno, da to staro zavezniško stanje ugotovimo tudi pravno ter izrečemo, da to stanje kot tako obstoji. To je bilo treba, da lojalno izvedo po vsem svetu. Razlogov za odlašanje sedaj ni več. Zato sedaj odpotujem da se pogodba definitivno redigira in podpiše. Mislim, da glede tega ne bo nobenih težav, ker smo se glede vsega že preje sporazumeli. Sedanjo priliko pa porabim tudi za to, da se z gospodom Briandom dogovorim in sporazumem o vseh poslih, med katerimi je tudi nekaj zamotanejšdh. Ob tej priliki je tudi neki tuji diplomat podal izjavo, v kateri je dejal: > Podpis pakta med Francijo in Jugoslavijo ni navadna formalnost, temveč ena najmočnejših jamstev za ohranitev dobrega mednarodnega položaja. Sme se sedaj pričakovati, da se bo mnogo omajanih razmerij normaliziralo. Na evropskih kabinetih je sedaj, da popolno in pravilno razumejo pomen tega pakta, ker je treba pomniti in posebno poudariti, da bo iz tega dejstva izvirala orientacija posameznih držav v vsej Evropi in na Balkanu. Briand in dr. Marinkovič sta to dobro čutila in sta zato gotovo izbrala ta trenutek za podpis tega pakta. ITALIJA JE SEDAJ POPUSTLJIVA. Beograd, 9. nov. Glede na bližnji podpis pogodbe o prijateljstvu med nami in Francijo trde v diplomatskih krogih, da se kaže Italija pripravljena, približati se naši državi in rešiti sporna vprašanja. Izgleda, da bi bila Italija sedaj tudi voljna skelniti z našo državo pogodbo o prijateljstvu. V tej akciji naj bi igral svojo vlogo tudi poslanik Bodrero, ki je bil poklican v Rim. Pripravil naj bi sestanek med dr. Marinkovičem in Mussolinijem. Kot posredovalec v tej akciji se kaže Anglija. Vsa ta akcija pa ne bo po-mogla Bodreru, da ne bi bil prisiljen zapustiti mesto italijanskega poslanika v Beogradu. MARINKOVIČ BO UREDIL TUDI NAŠE DOLGOVE FRANCIJI. Beograd, 9. nov. Kakor trde v dobro poučenih krogih, bo dr. Voja Marinkovič o priliki svojega bivanja v Parizu zaradi podpisa pogodbe o prijateljstvu in zavezništvu s Francijo uredil tudi vprašanje plačila naših dolgov, ki jih imamo v Franciji. Po tem, kar trde dobro informirani krogi, se je dr. Marinkovič že v pripravljalnih razgovorih za sklenitev zavezniškega in prijateljskega pakta obvezal, hkrati urediti tudi izplačilo naših dolgov na Francoskem. Ključ, po katerem se bodo ti dolgovi uredili, je kakor izgleda, že določen. V Parizu se bodo izipol-nile samo še formalnosti v tem pogledu. Moskva, 9. nov. »Izvestja« pišejo glede na podpis francosko - jugoslovenske pogodbe: Izgleda, da se velesile vračajo zopet k politiki interesnih sfer. Samo če ne bodo imele od tega škodo, posebno tnale države. Udeta armada ie pripravila vstaio. Varšava, 9. nov. Vilnski listi javljajo, da je policija v Ljeningradu in v Moskvi prišla na sled prevratni akciji v krogih rdeče vojske. Vstaja naj bi izbruhnila v več mestih. Najprej bi bilo treba zasesti Kremi in zajeit ves centralni svet skupno s Stalinom. Hkrati naj bi se začela vstaja kmetov. — Aretirano je bilo veliko število častnikov in vojakov. KRALJ ODPOTOVAL V T0P0L0. . Beograd, 9. nov. Kralj se je včeraj popoldne, ko je prej sprejel v avdienci dr. Marinkoviča in Vel jo Vukičeviča, odpo-ljal z avtomobilom v Topolo. DR. POLIC UMRL. Zagreb, 9. nov. Včeraj ob 6. popoldne je umrl v Zagrebu vseučiliški profesor in bivši poslanec dr. Ladislav Polič. SEJA SKUPŠČINE. Beograd, 9. nov. Danes dopoldne se sestane narodna skupščina z že določenim dnevnim redom. Utegne se zgoditi, da bo narodna skupščina danes odgode-na dotlej, da pride na vrsto razprava o interpelaciji glede zunanje politike, ker je danes dan interpelacij in ni pripravljenega nič gradiva za delo. Včeraj pa se je ugotovilo, da bi prišla lahko na vrsto interpelacija poslanca Puclja na ministrskega predsednika in na finančnega ministra o vtihotapljenju člena 82 v finančni zakon in o njegovem razveljavljenju. SVOBODNA PRISTANIŠČA V JUGOSLAVIJI Rim, 9. nov. Rimska poročevalna agencija naglaša v nekem poročilu, da je jugoslo-venska vlada pripravljena sprejeti zakon o ustanovitvi svobodnih pristaniških pasov v jugoslovenskih lukah na Jadranu. Ta zakonski načrt mora italijanska vlada in italijanska javnost posebno uvaževati in imeti pri-tem pred očmi dejstvo, da se hoče jugoslovenska politika upreti italijanskemu vplivu na Jadranu, posebno ker je italijanska vlada pied kratkim izdala naredbo, po kateri se lahko vsak čas v vsaki italijanski luki ustanovi svobodni prisrtaniSki pas. Ni dvoma, da bi Jugoslavija, ki jo z neke strani podpirajo, rada izvajala ostro konkurenco Italiji v vsem jadranskem bazenu. KONVENCIJA O SVOBODNI TRGOVINI PODPISANA. Ženeva, 9. nov. Konferenca za svobodo trgovine je po tritedenskem razpravljanju dovršila svoje delo. Včeraj popoldne so sklenjeno konvencijo podpisale te-le države: Belgija, Bolgarija, Danska, Nemčija, Egipt, Anglija, Finska, Francija, Holandija, Italija, Japonska, Luksemburg, Avstrija, Rumunija, Švica, Siam, Češkoslovaška in Madjarska. — Ameriški delegat je izjavil, da zaradi velike oddaljenosti Zedinjenih držav ne more podpisati te konvencije. Vlada pa prepričanje, da bodo kmalu tudi Zedinjene države podpisale konvencijo. NEREALEN PREDLOG HADICEVCEV. Beograd, 9. nov. Sinoči od 6. do 8. je imel sejo gospodarsko - finančni odbor ministrov, da prouči zakonski načrt o pomoči pasivnim krajem, ki ga je predložil narodni skupščini poslanec Preda-vec. Odbor je po daljši razpravi odločil, da se ta predlog kot nerealen odkloni. To bo storila tudi vladna večina z glasovanjem v odboru za ta zakonski načrt. ZOPET RBMIS. Buenos Aires, 9. nov. 25. partija Aljehin — Capablanca se je po 41. potezi končala z remis. Zaslužen poraz SDS pri zborničnih volitvah. V OBRTNEM ODSEKU DOBILA OGRINOVA LISTA 11.503 GLASOV, ESDEESARSKA PA 7075 GLASOV. Včeraj o,poldne je končala volilna komisija štetje glasov oddanih v obrtnem odseku. V vsem je bilo oddanih 19.088 glasov, od katerih je bilo 510 neveljavnih. Za listo g. Ogrina je bilo oddanih 11.503 glasov, za listo g. Rebeka pa 7075. Poraz SDS je torej popolen in dobi lista g. Ogrina 10, lista g. Rebeka pa 6 mandatov. Poraz SDS je zaslužen, da ne more biti bolj. Na podlagi lanskega volilnega rezultata, ko še niso volile obrtne zadruge, kar so smatrali esdeesarji za skrajno neugodnost, je bil ponuden SDS kompromis, po katerem bi dobila SDS 7 mandatov. V svoji znani bahavosti pa je SDS ta kompromis odklonila in bila pripravljena priznati SLS le 8 mandatov. Naravno, da SLS tako smešne ponudbe ni mogla sprejeti in tako so se vršile volitve, ki so jasno dokazale, kako neopravičene so bile esdeesarske zahteve. Zakaj celih 4428 glasov je dobila Ogrinova lista več ko Rebekova, ter si pridobila s tem ne samo 9, temveč celih 10 mandatov. Esdeesarji, ki so imeli že sedem mandatov v roki, so raje te mandate izpustili in šli lovit vrabca na strehi iu sedaj srečno ujeli celih 6 mandatov. Bolj res ni mogla biti kaznovana njih bahavost! Ali pri tem je še druga stvar zanimiva, če st namreč upošteva rezultat lanskih volitev, i Toliko so kričali esdeesarji o nasilju, ker so bile razveljavljene lanske volitve, sedaj pa je dokazano, da so bile nove volitve v resnici potrebne. Kajti šele sedaj se je tudi res izvršila volja obrtništva in šele sedaj je prišla volja večine do veljave. Z volitvami v obrtni odsek so končane volitve v Zborunico za trgovino, obrt in industrijo. Vsled sporazuma med industrijci je bila v industrijskem odseku postavljena le ena kandidatna lista, ki je tudi izvoljena. Kolikor se more govoriti o strankarski opredeljenosti kandidatov te liste, je med njimi pristašev SDS 10, pristašev SLS, NRS in nevtralcev pa šest. V trgovinskem odseku je bila pravilno vložena le ena lista in sicer lista g. Jelačina, ki je bila vsled tega tudi izvoljena. Druga lista g. Kavčiča ni imela po zakonu zahtevanih 100 podpisov ter je vsled tega volilna komisija ni mogla sprejeti. V obrtnem odseku sta bili vloženi dve listi in samo v tem odseku so bile volitve tudi dejansko izvršene. V novi zbornici bo torej imela SDS 16 mandatov SLS in z njo koalirane skupine pa 32. S tem je mirno delo Zbornice zasigurano. Politične, gospodarske in kulturne prilike v sovjetski Rusiji. AGRARNO VPRAŠANJE. Ko je nastopila v Rusiji rdeča vlada, je to vprašanje stopilo v ospredje in zahtevalo nujne rešitve. Neenavadno zamotano se je ■Cesto pojavilo v neuspelih, pa tudi samo po-izkušenih uporih. Vprašanje, po kakih motivih se je vodilo vlastelinstvo, da se je tako krčeivto oklepalo svoje pravice, je dosti komplicirano. Nemara je bila tu predvsem merodajna ljubezen do zemlje in pa melio-rizacija eksploatacije. Nesporno je le eno, da se je agrarna reforma zavlekla, zakasnila. Djenikin prvi: »Dolga leta kmetske brezpravnosti, bede in glavno one strašne teme, v kateri so pustila in držala oblastva in vladajoči razredi kmetsko maso, ne da bi storili kaj za njeno prosvetljenje, je moralo dovesti slejkoprej do maščevanja.« Glede osnovne ideje v prvih početkih revolucije ni bilo nesoglasja. Vse stranke so si bile edine glede nacionalizacije zemlje. Nepremostljive diference pa so se pojavile v opredelbi samega bistva agrarne reforme. Liberalni krogi ruskega naroda so zagovarjali delno lastnino, dočim se je revolucionarna •demokracija držala resolucije Vseruskega zemljoradniškega kongresa z dne 25. maja 1917. 1., po kateri se mora vršiti nacionalizacija zemlje brez odmere. V splošni kaotičnosti tedanje dobe se je prepustila realizacija tega spornega vprašanja ad libitum posameznim zemljiškim komitejem, ki so se formirali v celi Rusiji. Interesantna je statistika, ki nam prikazuje nazadovanje vele.po-sestništva. Veleposestniki so posedovali do leta 1861 105 milj. desjatin, po 1. 1861 71, leta 1877 64, 1. 1905 53, 1. 1917 42, 1. 1918 — milj. des-jatin. Vprašanje o agrarni reformi, ki je v svojih početkih pretresalo ruski državni organizem ze v sredini preteklega stoletja, je kljub pri- I zadevanju genijalnega min. predsednika Što-lipina (ki je bil zavratno umorjen) obstalo na mrtvi točki. Definitivno je pokopala staro veleposestništvo in zakupno razmerje na-redba z dne 7. novembra 1917, glasom katere ima pravico do zemlje oni, ki jo lastnoročno obdeluje. In sicer do toliko, kot jo more obdelati z lastnimi rokami. Nadaljni razvoj nam kaže, da ta eksperiment ni rodil zaželjenega uspeha. Zemlje se je obdelovalo čedalje manj, »tanje posevkov se je vidno poslabševalo. Z neko drugo naredbo iz 1. 1919 je bilo dovoljeno svobodno razpolaganje s prebitki produkcije in kmalu nato tudi ustanavljanje veleposestev, tkzv. sovjetskih gospodarstev«, ki se dajo trustom pa tudi privatnikom v zakup na podlagi posebnih pogodb. V nobenem slučaju pa ne smejo biti dana v zakup prejšnjim imetnikom. Ta sovjetska gospodarstva ali sovhozi (sovjetskoje hozjajstvo) pomenja prvi korak s socialističnem obdelovanju zemlje, hkrati pa korak nazaj, h kapitalističnemu gospodarstvu. Nova ekonomska politika (Nep) je torej kompromis komunističnih načel in pa politlčno-ekonomskih potreb te dobe. Velike koncesije inozemskega kapitala so našle svojega apologeta v tej novi politiki. Denarstvo je bilo močno razrahljano. De- valvacija in deprecijacija množečega se papirnatega denarja je naraščala. Če, imenujemo igro francoskega asignata v revolucijski dobi vrtoglavo, in je še danes ena najbolj zgovornih prič obupnih finančno-ekonomskih prilik tedanje dobe potem nazivamo lahko igro sovjetskega rublja v letih 1917.—1924. njegov smrtni ples. V dobi šest mesecev se je obtok papirnatih rubljev povečal za 10 milijard in stalno naraščal, tako da je moralo priti do prisilne ureditve vrednostnih razmer. L. 1924 je bil en zlati rubelj vreden približno bilijon papirnatih rubljev. Leto nato je uveden červonec kot nova valutna enota. Njegovo notiranje na inozemskih borzah je bilo dokaj čvrsto. Začela se je sanacija gospodarskih prilik. Z regulacijo gospodarskih zadrug, kolektivov in artelij se je znatno povzdignila produkcija. Uredilo se je končno tudi vprašanje davkov, ki so se še predlanskem plačevali deloma v naturalijah, deloma v denarju. V dobi obeh revolucij in deloma tudi državljanskih vojn ni bilo govora o kakem dav-koplačevanju. Interesantno je tudi trgovinsko vprašanje. Aparat zasebne veletrgovine je bil v prvih petih letih sovjetskega režima popolnoma uničen, in v novi eri je bilo treba koncedi-rati marsikaj, kar se je v revolucijski ekstazi a limine zavrglo. Danes je trgovina v rokah države, družb ali privatnikov. O trgovini zadnjih bi dejal, da se trpi. V svojstvu potrebnega zla je njeno prosperiranje sila otežkočeno, a kljub temu zavzema po statističnih podatkih glede prometa zelo častno mesto. Tip državnih trgovinskih organizacij vodi svoje operacije na debelo, pa tudj, na drobno. Zunanja trgovina je monopol države. V dobi gladu se je znižala aktivna izvozna bilanca na najmanjšo mero. Rusija je navezana na uvoz iz Amerike, Anglije in Nemčije. Izvaža pa največ v Anglijo in Nemčijo. Številne trgovinske pogodbe so zgolj okrepile njene trgovinske odnošaje in vobče utrdile njeno pozicijo. Izolacijska politika obmejnih velesil je doživela polom; začelo je prodirati spoznanje, da Evropa potrebuje Rusijo. Velesejmi, kakor kijevski, Nižni-Nowgorodski so se po obsegu znatno zmanjšali. Elektrifikacija. Vedika ruska revolucija je prinesla mimo drugega tudi idejo o elektrifikaciji Rusije. To vprašanje ni bilo samo tehničnega ampak tudi političnega značaja, ker bi bila njena realizacija triumf komunističnega^ produktivnega sistema. Oče te ideje je inž. Križa-novski, človek — kot veli Šrom — »širokega obzorja, ki že s timbrom svojega glasu oznanja, da eksistirajo poleg političnih in verskih fanatikov tudi tehnični.« Oprijel se je Lje-ninove parole: >Brez elektrifikacije Rusije ne moremo stvoriti komunistične države. Sedanji načrt elektrifikacije ge preračunan na 15 let in obsega ustanovitev 30 velikih, električnih .postaj s parnim pogonom, ozir. izrabo vodnih sil s skupnim efektom poldrugega milijona kilovatov. 12 stanic se gradi, ostalih 18 je še v stadiju projekta. Ta ideja, ki se kot vidimo, postopoma realizuje, je očividno ogromna aktivna postavka v bilanci ruske revolucije. Politične vesti. =_ Vojvodinske občinstvo volitve rubile iiiadjarske nade. Nedeljske vojvodinske volitve imajo pred vsem ta pomen, ker' so dokazale, da je prebivalstvo Vojvodine po ogrofrmi večini jugoslovansko. Zlasti pa so volitve dokazale, da so Madjari v ogromni manjšini }n znatno slabejši od Nemcev. Novi Sad, nekdanji Uj Videk, Som bor, Subotica, rsod so dosegli Jugoslovani veliko večino, bolj je naravno izginila madjarska predvojna »večina« po deželi. Nedeljske občinske volitve so jasno ovrgle, da so vse anadjarske aspiracije na Vojvodino neupravičene, ker je Vojvodina jugoslovanska. Nad vse koristno je zato bilo, da je vlada vendar enkrait izvedla občinske volitve v Vojvodini. Treba konstatirati, da je šele Vukičevičeva vlada vrnila Vojvodini občinsko avtonomijo, kakor je treba konstatirati tudi to, da naš opozuno-nalni tisk v svoji strankarski Mgnzeno«ti fantazira le o »poraiu« radikalov, popolnoma pa molči o nacionalnem ponwuu vojvod luskui občinskih volitev. = Ninžič o *ve*ni pogodbi s Francijo. Bivši naš zunanji minister dr. Ninčič je izjavil včeraj novinarjem, da so se pogajanja za Sklenitev francosko - jugoslovanske pogodbe vodila po ■ -zimi 1925-1926. Takrat se je mislilo, da se skleni pogodba v troje: med Francijo, Italijo in Jugoslavijo. Ker pa to ni uspelo, so se začela pogajanja med Francijo in našo državo. Besedilo te pogodbe je bilo določeno že spomladi 1. 1926. Pogodba pa ni bila podpisana, ker se je še vedno mislilo na pogodbo v treh. Škoda bi bilo, če bi sedanji podpis pogodbe v Italiji slabo razumeli. Vsebina pogodbe priča, da ni v njej prav nič takega, kar bi se moglo tolmačiti kot sovražno Italiji. Službeni italijanski krogi so bili o besed i lupogodbe obveščeni, brž ko je bila parafirana. Uresničenje te pogodbe je velike važnosti za ves mednarodni p6ložaj v Evropi. — .»Seljačko-deinokratsk* koalicija«. Tako s** imenuje najnovejša tvorba gg. Radiča in Pribičeviča ker je njujim demokratski blok tako žalostno propadel. Mislimo, da tudi nova , tvorba ne bo prinesla posebne sreče, pa čeprav je sedaj Radič-Pribičevičeva demokraciji okrepljena še s seljaštvom. Zdi se nam pa, tip bo hrvatski kmet malo čudno gledal na scljaštvo, ki ga zastopa g. Pribičevič in da bo zato nova tvorba imela le en efekt, da bo malo vredno tolažilo za g. Pribičeviča in Radiča. Interesantno bi tudi bilo zvedeti, na kateri idejni podlagi sta se nakrat našla oba antipoda iz banovine. Ali je mogoče danes tudi g. Pribičevič navdušen za mirotvome ideale g. Radiča, ali pa se morda slednji pričenja ogrevati za '>batinaške«; metode stranke g. Pribičeviča. Pa tudi to ne bo dosti pomagalo, ker je za oba oblast tako daleč, da bosta morda v kratkem ustanovila ne samo selja-ško-demokratski, temveč še radniško-selja-ško-demokratski blok. = Občinske volitve v Sinju. V nedeljo so se vršile občinske volitve v petih občinah splitske oblasti. Splošno se je opazila velika apatija volilcev, mestoma nazadovanje radi-čevcev, srednje napredovanje radikalov, a še večje napredovanje pučkašev. Najpomembnejše so volitve v Sinju, ki je ena najveejih j občin zagorske Dalmacije. Radikali so tu j dobili 1425 glasov in 10 mandatov, pučkaši j (hrv. klerikalci) 1725 glasov in 14 mandatov, j radičevci 1119 (8), Davidovič 150 (1), sam. j demokrati 778 (5). V prejšnjem občinskem j svetu so imeli radikali 7 mandatov, pučkaši ; 10, radičevci 14, sam. dem. 5, en delavski (komunističen) mandat pa je bil razveljavljen. — Na Klisu so dobili radičevci 17 mandatov, Davidovič 4, pučkaši 3, 1 pa centralna lista. — V Ohlaju-Promjeni sta bile le dve listi. Združeni radičevci in pučkaši so dobili 13 mandatov, bivši župan Skovrlja, podpiran od radikalov in demokratov pa 12. — V Drntišu je bilo 7 list. HSS je dobila 18 mandatov, vse ostale liste pa 17. = Finančni minister dr. Markovič odpotuje v Anglijo zaradi sklenitve investicijskega posojila. Te dni je po tem, kar se je govorilo v finančnih in političnih krogih izgledalo da bi v najkrajšem času moral odpotovati v inozemstvo naš finančni minister dr. Markovič, da tam sklene posojilo. Dr. Markovič bi bil imel potovati v Anglijo in v Švico. Ker pa je sedaj na dnevnem redu delo o proračunu in proračunska debata v finančnem odboru, ki mora biti končana do 16. decembra, je finančni minister odložil svoje potovanje in zdi se po vsem, da bo odpotoval v inozemstvo šele proti koncu decembra t. 1. Kakor trde v vladnih krogih, bi moral dr. Markovič v inozemstvu najeti večje posojilo. Njegovo potovanje bi se vršilo na podlagi poziva angleškega kapitala in angleških oblasti, katerim naj bi dr. Markovič opisal naš gospodarski položaj. Izvršiti bi moral tudi vsa pripravljalna dela. Posojilo naj bi znašalo več ko 700 milijonov dinarjev, kolikor je namenjenih za prometne investicije. Finančni minister bi iz tega posojila rad podprl vse naše gradbene in poljedelske potrebe. Dr. Markovič bi moral zastopnike tujega kapitala poučiti o pravem stanju naše države in ovreči vsestranske spletke, ki jili napravljajo proti temu posojilu. — Izvolitev državnega odbora. Trde, da bc na prihodnji seji finančnega odbora izvoljenih 14 članov za državni odbor, v katerega, kakor znano, določi 8 članov iz svobodnih poklicev vlada, 14 članov pa odpošlje finančni odbor. Državni odbor ima nalogo, da se bavi izključno z vprašanjem državnega varčevanja. On dela izključno pod predsedstvom finančnega ministra. Sedaj gre zato, ali naj teh 14 članov delegira finančni odbor iz vladne večine ali naj se ti člani iz-bero po jakosti parlamentarnih skupin. Pravijo, da- bo vladna večina te člane izbrala iz svoje sredine, ker vlada tega odbora ne smatra za kontrolni organ, torej ne za parlamentarni temveč za vladni organ. = Senzacionelna, a tem manj verjetna vest. Beograjske zemljoradniške »Novosti« pišejo, da je sofijski poslanik neke katoliške države izjavil, da so se vodila letos med Beogradom, Sofijo in Budimpešto pogajanja o vzajemnih odnošajih in da so dala pogajanja ta rezultat: 1. Kralj Boris se odpove bolgarskemu prestolu. 2. Bolgarska, Macedonija in kraljevina SHS ustvarije federativno kraljevino Jugoslavija. 3. Aleksander Karadjordje-vič postane jugoslovanski kralj. Kralj Boris postane madjarski kralj. 5. Za ta dogovor treba pridobiti Anglijo in Francijo, ki bi bile za tako rešitev, ker bi se na ta način rešilo kraljevo vprašanje na Madjarskem v smislu Versajskega miru. = Četaši pripravljajo nove atentatorske trojke. Po zanesljivih vesteh je dospel Vanča Mihajlov iz Sofije v Čustendil, da osebno vodi novo akcijo macedonskih četašev proti naši državi. Mihajlova spremlja devet oboroženih četašev. Po prihodu v Čustendil je odšel Mihajlov k načelniku Kurtevu, ki pripravlja bolgarskim trojkam vpad v Jugoslavijo. V vsem mislijo poslati Bolgari v Jugoslavijo še ta teden tri trojke in sicer dve v carevoselski okraj in eno v maleški. Na meji zidajo Bolgari nove stražame koče, v katere bodo prišle komitske čete. — Z naše strani so podvzete obsežne varnostne mere, da bo preprečen vpad bolgarskih četašev in atentatorjev. —Odkritje Košutovega spomenika so uporabili madjarski teroristi za veliko iredentistično propagando, če bi veliki borec za svobodo Košut vedel, kakšni ljudje ga proslavljajo, bi se gotovo obrnil v grobu. Zakaj 1. 1948 so madjarski plemenitaši klicali proti Košutu na pomoč ruskega generala Paskijeviča, leta 1919 pa so klicali na pomoč rumunsko vojsko in da bo ironija p°PO*“‘’ je bil med govorniki pri odkritju ga spomenika še Habsburžan, čef?ar je obsodila Košuta na smrt £’ da madjarska gospoda ni bi d j . ^ birčna v sredstvih Stov'Ali Madjari kalkulirajo v*a-kole: V Ameriki je znano K^tovo ime ko ime velikega borcajii sv^io. Če ^ej se dai proslavljajo v Budimpešti Kušutov spomin, bodo Amerikanoi mislili, da so-'Madja- ri tudi danes takšni svobodomiselni ljudje, kakor je bil Košut. In tako bi imela Rother-merova akcija večji uspeh. Samo vsled tega je dohil sedaj Košut spomenik. = Veljava Francije. Sijajen finančni uspeli francoske vlade. Francoski vladi se je posrečilo, da je konvertirala svoje 8-odstotno posojilo v Newyorku v 5-odstotno. Francoska vlada je skušala najprej doseči od ameriških bankirjev konvertiranje svojega 8-odstotnega posojila v 6-odstotno. Ker pa se je Wallstreet nekaj upiral, je sklenila Francija novo posojilo s švedskim vžigalniškini monopolom, ki je dal Franciji 75 milijonov dolarjev posojila in sicer po 5-odstotkov in za dobo 40 let. Ta finančni uspeh francoske vlade je dokaz velikega ugleda, ki ga uživa Francija v svetu. — Nacionalni liberalci proti vladi Ljapževa. Glavni odbor nacionahio-liberalne stranke je sprejel na zadnji seji resolucijo, v kateri med drugim pravi: Vlada Demokratičnega zgovora, ki upravlja Bolgarsko tudi še po pieteku zakonodajnega mandata, je okrepila korupcijo in protizakonito vladanje ter vzeta narodu vsako vero v pravico. Vlada sama je največ kriva, če ima boljševistična agitacij* uspeh. Demokratičeski Žgovor je že davno prenehal biti politična stranka. To je samo zveza ljudi, da se polom oblasti vzdrže. Vsako njegovo dejanje postavlja na laž njegova demokratična gesla. Diktatura klike, to je Demokratičeski zgovor. Vlada Ljapčeva, ki je prišla na mesto vlade Cankova, da uvede bolj pošten in demokratičen režim, se je dejansko izkazala kot še bolj tiranska vlada. Ta vlada vodi državo v propast in samostojnost Bolgarske je ogrožena, če ne odstopi vlada Demokratičeskega zagovora. — Za vodo Modrega Nila. Abesinska vlada je sklenila z ameriško družbo White Emgi-neering Corporation v Newyorku dogovor, po katerem je ta družba upravičena zgraditi pri izviru Modrega Nila velik jez. Ker je od Modrega Nila odvisno vse poljedelstvo Egipta in Sudana, bi mogla Abesinija po zgraditvi tega jezu vsak hip ogroziti poljedelstvo Egipta, ker bi ona regulirala, koliko vode bi dobil Egipt. Vsled tega je angleška vlada že 1. 1902 sklenila z abesinsko vlado dogo^ vor, po katerem ni smela Abesinija zgraditi na Nilu nobenega jezu brez pristanka Ang#' je Sedaj pa se je Abesinija rešila te obveznosti na ta način, da se je naslonila na Ameriko, proti kateri Anglija ne more nastop10 tako kot proti mali Abesiniji. Pri vsem 8re za boj Anglije in Amerike za svetovno spodarsko prvenstvo. BESEDILO FRANCOSKO - JUGOSLOVANSKE ZVEZNE POGODBE. Po sporočilu nekaterih listov ima francosko-jugoslovanska zvezna pogodba tole besedilo: V 1. členu se obvezujeta obe dogovorni stranki, da ne podvzameta nobenega napada ena proti drugi in da se tudi ne udeležita nobenega napada, ki ni prišel od kake tretje strani. Izjema bi mogla biti le v interesu samoohranitve in če bi -Zveza narodov sklenila kako akcijo. Po členu 2. se obe stranki obvezuje-ta vso med njima nastale konflikte urediti diplo-matičnim potom in če se to ne bi posrečilo, se podvržeta razsodišnemu postopanju, glede katerega bo sklenjena posebna pogodba. V členu 3. se obvezujeta Francija in Jugoslavija vse sklepe Zveze narodov ali Sveta Zveze narodov, ki bi mogli ogrožati varnost ene od njiju, skupno pregledati. Člen 4. Če bosta Francija ali Jugoslavija kljub njugirri miroljubni tendenci in ne d® bi koga provocirale napadene, potem bosta vladi obeh držav takoj stopile v zvezo, da prevzameta skupno akcijo v varstvo svojih nacionalnih interesov in stanja, kakoršno je bilo ustvarjeno z mirovnimi pogodbami, pri Čemur bosta vedno upoštevale obveznosti, ki jih nalaga pakt o Zvezi narodov. Po členu 5. sta obe državi obvezani skupno pobijati vsak poskus izpremambe sedanjega političnega položaja. Obe vladi bosta skušale sporazumeti se za akcijo, ki bi bila v tem slučaju potrebna. V čl. 6. izjavljate dogovorni stranki, da s« ne more tolmačiti nobena določba zvezne V°~ godbe tako, kakor da bi bilo v njej kako nasprotje do drugih, evropsko politiko zadevajočih pogodb ki sta jih sklenila Jugoslavija ali Francija z drugimi državami. Obe vlam se nadalje obvezujeta, da bosta o vseh vprašanjih evropske politike izmenjale svoje misli, da tako podpirate svoje miroljubne cilje. Sporočile si bosta vse_ dogovore, ki Dl jib še sklenile z drugimi državami. Čl. 7. konstatira, da ta pogodba ne nasprotuje v nobenem oziru obveznostim, ki jih inmta obe državi kot članice Zveze narodov. Pogodba bo pri Zvezi narodov registrirana. V veljavo stopi takoj po ratifikaciji in velja za dobo desetih let. Koncem devetega leta pa more biti po medsebojnem sporazumu podaljšana. Kratke vesti. Kralj Boris seje vrnil, v Sofijo Proces proti Manoilescu se prične dne i'»- n°Obmpri»ik5 komunističnih pr®sl»* d^et’ letnice boljševiške revolucije je prišlo v Bei -jjnU /.(aNJ Din, razven iega pa še poseben kredit v znesku 800.000 za nabavo novih dekoracij in rekvizitov, vsa ostala oblastna Rtedališča (Maribor, Split, Sarajevo, Osijek jW.) dobe skupaj 567.000 Din subvencije. ?dpade za izdatke za upravno osobje oki gledališč (povprečno izda vsako „ gledališče za osobje okoli 70.000 di-vlev na leto). Če prištejo k rednim pro-TiaCj v dotacijam, ki jih vživajo central-a državna gledališča še lastne dohodke, s at e rimi smejo računati ta gledališča, uteg-fact razP°lagati beograjsko gledališče de dina ? 12,500.000 Din, zagrebško z 12,800.000 ariev, ljubljansko pa s 5,600.000 Din. V , Jgradu so sicer mnenja, da bo razpolaga- 0.L.'dnbljansko gledališče de faeto z vsoto i’-40.000 Din. Pri tem se računa namreč z dohodki 1,500.000 Din. Ta račun je pa povzeti, zakaj ljubljansko gledališče sme računati kvečjemu z dohodki 1,200.000 Din, ■ker se je število abonentov za 30% znižalo, v | upoštevamo vrhu tega dejstvo, da je znašala dosedanja subvencija ljubljanskega gledališča 5,900.000 Din ter je torej subvencija 'j novem proračunu znižana za 1,260.000 dinarjev, si lahko predstavljamo, v kako prešeren položaj je to gledališče prišlo. Pripomniti je dalje, da bi moralo dobiti mariborsko gledališče najmanj tolikšno subvencijo kot je določena za skopeljsko, to pa z ozirom na to, da je Maribor kulturni center •ob severni meji. — Frekvenca zagrebške univerze. Na zagrebški univerzi je bilo koncem lanskega šolskega leta vpisanih 3490 slušateljev, med njimi 533 žensk. Po državljanstvu je bilo 2919 Jugoslovanov, 652 pa inozemcev. Iz Slovenije jih je bilo 121. Kar se tiče fakul-. h je štela pravna fakulteta 977 slušateljev 70 slušateljic, medicinska 480 slušateljev ln 70 slušateljic, filozofska, skupno s farmacevti 579 slušateljev in 381 slušateljic, gozdarska 215 slušateljev in 1 slušateljico, veterinarska 171 slušateljev, tehnična 476 59^riifšatelj ^ slušateljic, hogoslovska pa tien ^£bvr^r‘h>‘:iei^kih kab- va nabaviti v brzojavne in telefonske zveze z inozeSom k a bije. V svrho nabave kabljev je odpotoval generalni direktor pošt in brzojava Milan Djordjevič v Italijo, Francijo in Nemčijo. Ogledal si bo v teh državah kablje ter zbral eventuelne ponudbe. Pogodbe glede dobave bo sklenilo ministrstvo na podlagi najugodnejših ponudb. — Izplačevanje mezd trboveljskim rudaril "j1:. Ministrstvo za šume in rudnike je od- da-še-imajo izplačevati trboveljskim JViein mezde odslej 15 dnevno. Po z-m”1*0 *rtev tuberkuloze v naši državi, žavi uradni statistiki umre v naši dr-okoli vi (Ifherkulozo vsako -leto povprečno sihhJl oseb. To je četrtina števila vseh slučajev. letos ze?T vna delavnost v Zagrebu je bila POlio-o '®. patina. Do konca t. 1. bo na raz-skurvi i . 1060 novih stanovanj. Vsega 109 ^ -mestni stavbeni urad letos nih dovoljenj. Prošenj za stavbe- 0 dovoljenje pa je hilo vloženih še mnogo ffte, namreč okoJi 300. Z ozirom na to, da K računali, da bo vloženih tekom tega in prihodnjega meseca še par sto prošenj za davbeno dovoljenje, je pričakovati; da se 1 tudi prihodnje leto v Zagrebu zelo veli-1(0 kidalo. , Napredovanje v vojaški zrakopiovni 1, tbi. Imenovani so: zrakopiovni poročnik vran Pirc in zrakopiovni podporočnik Janko 'D robnika r za pilota-lovca; zrakopiovni Podporočnik Leon Bradaška za vojnega pihni’ (regate Fran Kozjak, Slavo-jub Piki in Boris Slavik za diplomirane 7i?i^avdaUke, zrakopiovni poročnik Egon Jdk_pu ža vojnega'izvidnika, zahv ,. bva*a- odhajam iz Slovenije, se ne»*ž/jem V3em Prijotoijem našega absti-defav, pa^relA’ vsem oblastim, vsem so-br/itAr-fm’ -Predvsem pa vsem sestram in na »m: vso obllno P°moJ “ časa moje- lov»n!J^‘‘“hoinega in antinikotinskega de-Ja ™ed mladino v Sloveniji. 'Prosim, da me tudi v bodoče in še intenzivnejše podpirajo v mojem širšem delokrogu v Zagrebu. Vsi v borbo za zdravje! — Dr. Fe-dor Mikič. — Za inženjerje elektrotehnike so diplomirali na ljubljanski univerzi tehniki Miroslav Andoljšek iz Kranja, Slavko Gorjup iz Sarajeva, Dragotin Heruc iz Križevcev pri Betovaru, Anton Kuhelj iz Opčin pri Trstu in Anton Turko iz Splita. — Smrt ruskega admirala. V starosti 71 let je umrl te dni v vojaški bolnici v Ko-toru bivši ruski carski admiral Vladimir Punomarjev. Pogreba so se udeležili, razven ruske kolonije v Boki Kotorski in številnega občinstva, vsi oficirji kotorske garnizije. , , Nemški jezik dopuščen v mednarodnem brezžičnem prometu. Konferenca za radio-promet, ki zboruje te dni v IVashing-tonu, je sklenila, da bo dopusten odslej v mednarodni signalni knjigi tudi nemški ^6Z^'polet iz Angleške v Avstralijo. V Bagdad so 7. t. m. prispeli 4 angleški hidro-avijoni, ki'hočejo preleteti zračno pot iz Angleške v Avstralijo. — Katastrofa parnika »Strossmayer« na Donavi V nedeljo dopoldne ob 9. uri se je prigodila na Donavi velika nesreča, ki bi •lahko imela zle posledice Parnik »Stross-maver« ki vzdržuje potniški promet na progi Beograd—Pančevo, je v gosti megli zadel na ostanke nemškega parnika• > Vulkan«, ki ga je v svetovni vojni leta 1918. potopila srbska artilerija. Ko so potniki občutili močni sunek, je nastala na parniku prava panika, k-i se je stopnjevala, ko so potniki I. razreda zagledali veliko množino vode v salonu, kjer se je nahajalo trenutno nad sto ljudi. Nastal je vik in krik, jok in stok. Vse je drlo proti izhodu. Vsakdo je skušal, da čimpreje pride na krov. Pred izhodom, ki je jako tesen, je nastalo pravo prerivanje. Slična panika je nastala na krovu. Vendar so oboroženi mornarji in poveljnik kapetan Šparovič obdržali mirno kri ter tako rešili marsikaterega sigurne smrti. Rešilni čolni, ki so se nahajali na potapljajočem se parniku, so bili izredno majhni, posamezen čolnič je sprejel samo petero oseb. Ne daleč od kraja nesreče gradijo projektirani pančevski most. Ko je inženjer g. Hilte, ki vodi dela, videl opasnost, v kateri se nahajajo ljudje, je takoj pustil staviti v pogon 3 motorne čolne in jih stavil ponesrečencem na razpolago. Njemu gre zahvala, da se ni niti eden od potnikov potopil. Motorni čolni so odvažali ponesrečence k bregu, ker pa je bila v bližini brega voda zelo plitva, so morali potniki poskakati v vodo ter gaziti v blatu na breg. Neka dama bi pri tej priliki kmalu ostala v blatu, pa ji je galantni inženjer priskočil na pomoč ter jo rešil pogina. Nekateri .potniki so se pri reševanju obnašali skrajno prostaško. Potniki pripovedujejo, da so se bali za .lepe »shimmy« čevlje. Rešeni potniki so čakali nato nekaj ur na obali. Okoli 12. ure je priplul po Donavi parnik »Zagreb«, ki je ponesrečene sprejel na krov ter jih odpeljal v Beograd. Na kraj nesreče je takoj dospela strokovnjaška komisija iz Beograda, ki je imela nalog ugotoviti vzrok nesreče in nastalo škodo. Ugotovilo se je, da je nesrečo zakrivila gosta, neprodirna megla, da kapitan Šparovič ni kriv niti najmanje Strossmaverjevega« potopa. Nastala škoda i še ni ugotovljena. — Škrlatinka v Zagrebu se še vedno širi. Vsega skupaj je prijavljenih trenutno 138 slučajev. V svrho lažje kontrole so šole odprte, dočim pa je otrokom obisk kinematografov, narodnega in marionetnega gledališča prepovedan. — Če zaspi kurjač pred pečjo centralne kurjave. Predvčerajšnjim zjutraj so našli v kleti palače zavarovalne družbe sCroatia« v Zagrebu, v prostorih, kjer se nahajajo peči za centralno kurjavo kurjača Franja Jana mrtvega. Kurjač je bil zvečer, ko je jel kuriti, pred pečjo zaspal, pozabil pa je zapreti vratiča peči. Izhlapevajoči ogljikov kisik ga je zadušil. — Buška emigr&ntinja izpila lizol na policiji. V Brodu je sedela 3. t. m. popolnoma sama v gostilni »Velebit« izredno lepa in mlada gospodična. Policijskemu agentu se je zdela mlada dama sumljiva. Zato je damo pozval, da se legitimira. Ker ni imela nobenih dokumentov, je policijski agent odpeljal damo na policijski urad, kjer jo je službujoči uradnik takoj zaslišal. Uradniku je izjavila, da se piše Tanja Feodotova ter da šteje 18 let in da je po poklicu plesalka iz Tiflisa v Rusiji. Na vprašanje, kje ima dokumente, je povedala lepa Rusinja, da jih je zgubila z ostalimi stvarmi, ko je bežala z Rusije. Dalje je povedala, da je brez dokumentov prepotovala celo Evropo in Azi-' jo. Kruh si je služila s plesom. Nastopala da je v raznih gostilnah. Po zaslišanju ji je službujoči uradnik .povedal, da ostane v zaporu- zaradi nadaljnjega zaslišanja, To je lepo Tanjo tako ujezilo, da je vzela iz ročne torbice • steklenico lizola ter ga izpila. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kjer so ji izprali želodec, Coz dva dni pa jo je ravnateljstvo bolnice oddalo zopet policijskemu ravnateljstvu, ki bo vodilo nadaljno preiskavo. — Smrt ▼ gorski kotlini. V Kariobagu je našla iandarmerijska patrulja v »Jarku« mrtvega razbojnika Blaža Došena. Bil je skoro napol gol. Poleg Došena je ležala pu-ška 'in 15 nabojev.. Ko so Došena pozvali, da .se uda, ni dal od sebe nikakega glasu. To je patruljo ojunačilo. Stopila je bliže in videla, da je Došen mrtev. Razbojnik je moral umreti v silnih mukah, zakaj videlo ,se je, da le v bolečinah in vročici raztrgal srajco ter si napol slekel hlače in spodnje perilo: Okoliški kmetje so povedali, da so Došena videli, ho je korakal, proti aJarku«. Povedali so tudi, da so čiiii klice na pomoč. Sodna komisija je ugotovila smrt vsled tuberkuloze. Bolnik je izbljuval pred -smrtjo še nekoliko krvi, potem pa preminul. — »Stavbena nesreča v Krakovu, V Krakovu so dvignili neko staro hišo za eno nadstropje. Ko je bilo te dni delo že skoraj končano, se je nadzidano nadstropje zrušilo. Ruševine so zadele več na stavbi zaposlenih delavcev in par pasantov. Eden od delavcev je bil takoj mrtev, pet oseb je težko poškodovanih. Stavbenik, ki je dela vodil, je bil takoj aretiran. — Zlato runo španskega kralja Alfonza izginilo. Iz Madrida poročajo: V kraljevski palači je bila odkrita velika tatvina. Ukradenih je bilo več redov, med njimi tudi zlalo runo kralja. Tatvini so prišli na sled, ko so odprli trezore, da bi vzeli iz njih rede s katerimi se je hotel peljati kralj Alfonz v Italijo k znani poroki. Policiji se doslej kljub vsej ambiciji ni posrečilo najti niti najmanjše sledi za tatovi. — Duelanti, ki drug drugega niso pozna- li. Zadnji pretepi na budimpeštanski univerzi so imeli zanimiv epilog. Dva židovska visokošolca Bela Glasner in Štefan Kiraly sta zahtevala radi batin, ki sta jih dobila v avli od društva nacionalnih študentov »Turul-a« vitežkega zadoščenja. Tako nastala vitežka afera se je likvidirala na doslej povsem neobičajen način. Vsa pogajanja so se vršila pismeno. Ko sta prišla Židova na bojišče, sta jima stala nasproti visokošolca Ladislav Philipp in Franc Bencze. Gospodje niso dotlej drug drugega niti poznali. Prva sta se bila Glasner in Philipp. Po por ploskih udarcih je dobil Philipp od svojega židovskega nasprotnika oster udarec, ki mu je preparal cel obraz. Kljub temu se je bil Philipp še dalje časa hrabro dalje, dokler ni končno omagal. Dvoboj Kiraly-Bencze je končal neodločno, vendar pa sta jih oba du-elanta precej dobila. Nasprotniki so se ločili, ne da bi si -bili segli v .roke; samo z glavo so pokimali drug drugemu. — Pripomniti je, da Židov običajno ne smatrajo sat isf akcije.zmožnim. — Dvojnik cesarja Franja Josipa. Na eni zadnjih sej madjarskega parlamenta je prišlo do majhne senzacije. Eden od novinarjev je zagledal na galeriji gospoda, ki je bil — vsaj iz gotove distance —- na las podoben cesarju Franju Josipu. Kmalu je vzbudil stari gospod splošno pozornost. Ugotovilo se je, da ni samo oblika glave starega gospoda popolnoma slična obliki glave cesarja Franja Josipa, temveč da je sploh ves izraz njegovega obraza in njegovega eksterjerja na las podoben onemu cesarja Franja Josipa. Manjkala mu ni niti karakteristična zabuhla zgornja ustnica Habsburgovcev in znana »cesarska brada« (•ali, kot se je izražal mob, »kajzerport«). Dvojnik bivšega Njegovega Veličanstva, Franja Josipa, je vzdržal zijanje radovednežev povsem mirno. Zdelo se je, da je temu že privajen. Galerija, na kateri se je nahajal, je bila kmalu polna poslancev, ki so hoteli videti dvojnika Franja Josipa od blizu. Končno je postala staremu gospodu stvar vendarle preneumna, obrnil se je proti enemu poslancev, se mu predstavil kot veleposestnik iz komitata Talne ter ga vprašal, Če se gospodje poslanci njegove sličnosti s cesarjem Franjom Josipom še niso nagledali, nakar se je od poslancev in novinarjev prisrčno .poslovil, zaklical >na svidenje« in urno odšel. — Izšla jc letošnja oktobrska številka clevelandske slovenske revije »Cas«. Vsebina je sledeča: Mrzlo jutro. Frank Kerže. — Meglica. Frank 'Kerže. — Življenje v vročem pasu. — Med Bušmani. Po C. E. Cadle. — 0 naši domovini. France Kerže. — Rusko življenje. V. Sheehan. F. K. — Kdo večkrat zmaga? — Razvoj v rastlinstvu. — Kako vpliva radio? — Kadar glava boli. Ljubljana. 1— Osebna veet. Bin znanega in priljubljenega ljubljanskega zdravnika dr. I. Ho-glerja, med. dr. I. Hogler, je imenovan za asistenta prof. dr. Kermaunerja na ginaj-kološki kliniki na Dunaju. (Dr. Kermauner je sin pokojnega profesorja Kermavnerja in brat vpokojenega finančnega komisarja dr. Roberta Kermavnerja.) 1— Francosko predavanje. G. profesor Georgea Blondel bo predaval v četrtek dne 10. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani univerze. Naslov predavanja je >0hnova Francije po veliki vojni«. — Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da se vrši tomesečna dražba v marcu 1927 zastavljenih predmetov v četrtek 10. t. m. ob 15. uri v uradnih .prostorih v Prečni ulici. 1— Prva repriza, tako lepo uspele izvirne drame »Dva bregova« se vprizori danes v sredo 9. t. m. v ljubljanski drami in sicer za abonente reda D. 1— V četrtek zvečer nastopi v večji vlogi mlada slovenska igralka Ljubljančanka gna Maša Slavčeva in sicer v vlogi Tili komedije »Vrt Eden«. Predstava se vrši izven abonmaja. 1— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek 9. t. m. ob 18.30 na moškem učiteljišču. Dnevni red: 1. Zgodovina protialkoholnega gibanja. Poroča br. Rudolf Horvat. 2. Slučajnosti. Vstop dovoljen slehernemu. Maribor. n>— Cercle francais. Danes v sredo ima francoski krožek v Mariboru čast pozdraviti odličnega go9ta. Ob 14.48 prispe iz Zagreba gospod Georges Blondel, profesor pariške visoke šole za politične vede in znan strokovnjak za narodno - gospodarska, posebno pa agrarna vprašanja. Prepotoval je že celo vrsto evropskih držav, da na licu mesta prouči gospodarski položaj teh dežel in mednarodne industrijske int rgovske zveze. Kot dober poznavalev ekonomskih razmer naše domovine je že ponovno z velikim uspehom predaval v Beogradu in Zagrebu. Radevolje se je odzval vabilu našega krotka, nai pride predavat trudi V Maribor: Govoril bo danes, 9. t. m., ob 20. uri, v Vesni, Aškerčeva m 6., o gospodarstvu povojne Evrope in posebno o ulogi, ki jo ima Francija pri ustvarjanju velike, dobro urejene evropske gospodarske skupine in o medsebojni gospodarski odvisnosti posameznih držav. Ker so ta vprašanja velevažna za bodočnost naše mlade države, se nadeja odbor, da bo občinstvo, zlasti industrijski, in trgovski krogi, pokazalo z obilnim obiskom zanimanje in razumevanje za to prireditevč Profesor Blondel, ki slovi kot izboren predavatelj, bo govoril francoski, na prijateljskem sestanku po predavanju pa se bodo dajala pojasnila tudi v slovenskem in nemškem jeziku. Celje. c— Pevsko društvo »Kolo« v Celju. V nedeljo so se pripeljali z dopoldanskim vlakom iz Maribora pevci in pevke hrvatske-ga .pevskega društva »Kolo«. Že pred prihodom vlaka se je zbrala pred kolodvorom velika množica, ki je željno pričakovala zagrebške goste. Na kolodvoru so pozdravili goste župan dr. Goričan, glavar dr. Brunčko in Mirko Gruden v imenu Glasbene Matice. V imenu »Kola« je odzdravil njegov podpredsednik Josip Vidali. Popoldne se je vršil koncert v veliki dvorani »Uniona«. Občinstvo je pevcem in dirigentu g. Kumarju navdušeno vzklikalo. e— V soboto, dne 12. novembra 1927 pleše v Mestnem gledališču gdč. Erna Kovačeva Na vzporedu so moderni plesi k melodijam Straussa, Schuberta, Schumanna, Čajkovskega itd. c— Svetovnoznani kvartet »Zika« koncertira v Celju v mali dvorani hotela »-Union« v sredojdne 16. t. m. in ne v torek 15. t. m., kakor smo poročali. c— Prihodnja premijera v Mestnem gledališču bo Angl. Cerkvenika »Roka pravica«. TRGOVSKI SESTANEK ZA 10-URNIK. Sinoči ob 8. uri se je vršil na verandi hotela »Union« širši sestanek ljubljanskih in okoliških trgovcev, ki ga je otvoril predsednik ljubljanskega gremija trgovec g. Gregorc s pozdravom na zastopnika Zbornice TOI, dr. Pretnarja in navzoče članstvo. V svojem načelnem poročilu je razložil namen sinočnjega sestanka, ki naj določi stališče našega trgovstva v vprašanjih delavnega časa in odpiranja in zapiranja trgovin. Ve-llki župan ljubljanske oblasti je poslal Gre-miju trgovcev poziv, da naj poda svoje mnenje, ob kateri uri bi bilo najbolj primemo odpirati, oziroma zapirati trgovine z ozirom na konsumente, upoštevijoč 8-urni delavnik. Tajnik gremija trgovcev g. Smuč je pre-čital akt velikega župana in mnenje okoliškega gremija in tozadevno vlogo na mestni magistrat ljubljanski. Okoliški trgovci so se zedinili v tem, da naj bodo trgovine odprte od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer z zakonitim opoldanskim počitkom in to zlasti z ozirom na večino konsumentov, ki jo tvori predvsem uradništvo in delavstvo. Ti ljudje ne morejo nabavljati svojih potrebščin v dopoldanskem in popoldanskem času, ko so v službah, temveč le tekom opoldneva in p« zjutraj pred 8. uro in zvečer po 18. uri. Zato zahtevajo vsi trgovci brez izjeme, da se uvede za celo državo enoten delaven čas, ker danes vladajo v tem pogledu ravno v Beogradu prav čudne razmere, kjer so trgovine odprte celo do 23. ure. Pomočniški zbor se je izjavil za 8-urni delavnik v manufakturnih in modnih in za 9-umi v špecerijskih trgovinah in sicer od pol 8,—12. in od 2.-7. ure. Veliki župan pravi, da se ne more stvar! urediti preje, dakler se ne bo doseglo sporazuma med trgovci in nameščenci vsaj z obojestransko dvetretjinsko večino. v Sledile so izjave Zastopnikov posameznih sekcij trgovcev, tako trgovcev z deželnimi pridelki, manufakturistbv, špeceristov, papirnate stroke in nuuiufakfurlstov na debelo. Vai soglašajo v gori omenjenih zahtevah. Razvila se je krajša debata, nakar je bil soglasno sprejet predlog, ki se bo odposlal mestnemu magistratu in Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da naj se uvede za trgovine delavni čas od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer, z deseturnim delom in sicer enotno za vs* I državo. O 21.15 uri je .predsednik g. Gregorc »-ključil dobro obiskani sestanek. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA. V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 9. novembra: Dva, bregova. Red D. Četrtek, 10. novembra: Vrt Eden. Nastop gdč. Stavčeve. Izven. Petek, 11. novembra: Zaprto, Sobota, 12. novembra ob 15. uri popoldne: Ukročena trmoglavka. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob pol 20. uri »večer. Sreda, 9. novembra: Zaprto, Četrtek, 10. novembra: Hoffmannove pripovedke. Gostuje g. Josip Križaj iz Zagreba. D Obut gdč. Popovičeve. Izven, Petek, 11. novembra: Bajadera, premijera. Premijeraki abonma. Sobota, 12. novembra: Zaljubljen v tri oranže. Red E. BORZE . i Ljubljana, Berlin 13.555-13.585 (l^. turih 1094 — 1007 (1095.5), Dunaj «005 «o 8.035 (8.02), London 276.8 — 277.1 6ivilja<. Drva - Čebin WoHova 1/U. - Telet. 80»? Kupi se Planinski Vestnik št. XVIII. letnik 1912. " Ponuditi v upravi KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON V UUBUANI - Tavtarieva (Sodna) ulica itev. 1. pritlUie. • ».ST«.. «LOO. | s*a« I« nakaznic« (nakuHa) na dro«a masla. . .. , URADNI URI, VoCJe stalna w Uh* «■*“■* | VMk Mamk od (.do «.*/, la od ». do 4.*/,. »•naialUnI prodajalac sreCk drfavne razredna -0 5 .<-53** DAJIt posojil« mm vfcaJUfeo, ovo« perottvo tor so- Sd proaKnin In vrednostnih rrpfiJaT tor I *• knJUko llaflk votjujo liredltn « sefcotaia rafnnn pod M« Iadajatelj: Alekc.ašd.r ZtleJftikar. — Urejuje: Tlaiimir Svetek. — Za tiskamo »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v LjubJJfcni.