Stev. 6 Izhaja vsak petek opoldne. Naslov: Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa: via Raffineria 7/11 Izdaja: agr. inženir /os. "Rusija V Trstu, petek 30. marca 1923. MALI LIST Tednik za novice in pouk. Stane: ena Itevilka 20 stotink. Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire Odg. urednik: Ivan Jiervatin Gospod je vstal! —«::#— Velikanoč je prišla na zemljo. Obiskala je hribe in doline, vasi in ljudi — revne in bogate- Priklicali so jo zvončki po logih in pozdravile so jo trobentice po tratah. Man. dcijni so ji postavili cvetoč slavolok, breskve in marelice su ji izročile belordeče oVetnc šopke v pozdrav in celo črni trn je pognal belo cvetje, da z njim počasti lepo, življenjapol-no velikonoč. Prišla je med vasi in ljudi. Pometene hiše, belo pogrnjene mize z be-lini Jerbasom in rdeči pirhi ter blagoslovljen kruh jo je čakal. Po ostri zimi in mrzli burji je nastopila gorka pomlad in z njo je prišla sveta Velikanoč. Pa odkod je prišla? Veste, prijatelji, iz Gore mrtvaških glav je priromala. Tam na Kalvariji pod križem. na katerem je umiral Sin zožji krvav in zapuščen, je njen dom. Ko bi ne bilo Velikega petka ne bi imeli Velikenoči. Da, prav tam na prislavi Jožela iz Arimateje, v novo v skalo vsekanem grobu, kjer je počivalo mrtvo Telo nedolžno umorjenega, ima svoj izvor. Ta skrivnostipoln božji grob! Vanj so položili Stvarnika rož in pomladi, s kamnom so zakrili Gospodarja solnca in zvezd. Močno stražo so postavili ob njem, skrbno so ga zapečati']. d* -m vstat Oni, 'Ki je Go- spod življenja in smrti. V Jeruzalemu so se smejali Judje in prepričani so bili, da nikdar več ne vstane Kristus, Bog zatiranih in zapuščenih, Pa je vstal! V ranem jutru se je potresel svet, blisk je švignil iz neba. odvalil se je kamen, pretrgali pečati in kot mrtvi so popadali na tla oni. ki so stražili grob. Kristus je vstal z lastno močjo, svetlimi ranami in bliščečim Telesom, kakor je bil napovedal. Razveselila se je žalostna Mati, vzradostili so se preplašeni apostoli in grozen strah je prex'zel one, ki so umorili in pokopali Nedolžnega. Kristus je vstal! In ti, ljudstvo božjo, gledaš odprt grob in angela ob njem! Ali veš. kaj ti kliče ta kerub svetli: Gospod je vstal! Dvignil se je iz groba, ni strohnel. Tudi ti, ljudstvo Njegovo, se dvigni iz trohnobe surovosti, iz smradu nemoralnosti, i? spanja obupnosti. Z lastno močjo se moralno dvigni! Pretrgaj pečat*' medsebojne zavisti, odvali kamen smrtnega kulturnega spanja in vstani ! Narod ljubljeni, vstani! V smrt so te obsodili, grob so ti skopali stražo »o ti postavili, da bi strohnel in ne bi praznoval več vstajenja. Nespametni! Čemu vam pečati, čemu straža, čemu težek kamen! Ali ne veste, da lahko vstane narod da ima lahko svojo Velikonoč v duši! Čim več Velikih petkov, tem •epša bo Velika nedelja dušnega m narodnega vstajenja in preroje-nja! Tako Velikonoč obhajaj moj narod trpini Te Velikenoči ti ne vzame nihče in tako vstajenje je trajno! Bratje, sestre ! Naj pride ta lepa Velikanoč tudi k vam, da boste z vc-**Mem prepevali te dni : Gospod je vs*al, aleluja! Poglavar bolgarskih kmetov. ■ ' ALEKSANDER STAMBOL1JSKI. [Pred sodniki. Med svetovno, vojno je (Bolgarija stopila na stran rajne Avstrije in ji je pomagala. Tako je hotel bolgarski kralj, ki je bil iz nemške žlahte. Kralja so pa podpirali tudi mnogi politiki, ki so hoteli Srbijo raztrgati, du raztegnejo bolgarsko državo črez os! Balkan do treh morij, od Ornega morja do Jadranskega in do Soluna Ivra. 1 ju in tem', vojnam hujskačem se je ustavljala kmečka stranka, ki je hotela. naj Bolgarija živi v miru s sosedi. Kralju- Ferdinandu in njegovim ministrom je zadržanje kmečke stranke delalo skrbi. Ko so bolgarski polki skupno z nemškimi udrti v Srbijo, je dal kralj Ferdinand zapreti vse voditelje bolgarske kmečke stranke. Tako je prišel v ječo tudi Aleksander Stambolijski, ki je bil poslanec kmetov iz plovdiivske okolice. Ko so ga preti sodiščem izpraševali, zpkaj je napadal v časopisju nemške zaveznike, je odgovoril : — Ker sem prepričan, da so Nemci prava kuga za Bolgarijo. Le poglejte kralja! Sodnik je Stambotijakega vprašal, zakaj je pisal prijazno za Srbe, ki so smrtni sovražniki Bolgarije. — Jaz nisem ne Bolgar ne Srb, jaz sem Jugoslovan. Vid/im v duhu veliko državo združenih južnih Slovanov in to državo vlada in vodi kmet. Evo vam, zakaj sem pisal pravico Srbom! Dve leti kasneje. Ta kmečki poslanec, ki je sfal 1 1916 samoten pred sodniki, je dve ileti pozneje s trdno roko zgrabil za krmilo državne ladje. Bolgarska vojska je bila razbita, kralj je z ministri pobegnil v Nemčijo, srbski in francoski polki so marširali v bolgarske dežele. Obup je pograbil bolgarsko ljudstvo. Ta čas je stopil Stambolij-skd na čelo države in je zaklical ljudstvu : n Ni še vse izgubljeno ’ Kmet bo rešil ‘Bolgarijo ! Delati in ne obupati i» Kmečko ljudstvo se je zgrnilo krog preizkušenega voditelja. Stambolijski je začel na razvalinah graditi novo Bolgarijo. Zastavil si je nalogo, da irnora vse ljudstvo s skupnimi močmi obnoviti kmečko gospodarstvo. Zato je mesto vojaške službe upeljal obvezno delo. Namesto da bi mladeniči hodili v vojašnice, morajo opravljati obvezno delo. Fantje so v državni službi 3-S mesecev. Ta čas popravljajo železnice in ceste, delajo v stanicah ža konjerejo, govedorejo, v trtnicah in kame-nolomih. Delovna armada napravlja vodovode, mostove, ulice, zgradbe, osušuje močvirja, seka les za gradbe in kurjavo, zida tovarne, opekarne, plavže, gradi šole in cerkve. Da postanejo mladeniči sposobni za ta dela, je država pri vsaki delovni stotniji ustanovila strokovne šole. — Tudi dekleta morajo služiti nekaj mesecev | za državo. Delajo v bolnišnicah, se učijo v gospodinjskih šolah, pri te- j čajih za šivanje, za čebelarstvo, svi-lorejo, perutninarstvo, sadjerejo, vrt- j narstvo itd. Koliko moči dobi kmetijstvo iz tega dela, koliko pouka si nabere kmečka mladina v tej službeni dobi! Bolgarija vstaja, ker dela vsa kot en mož. Kaj hote doseči? Še druge modre postave si je napravil bolgarski kmet pod vodstvom Stambolijskega. Vsak bolgarski državljan ima pravico, zahtevati od države kos zemlje za hišico in vrt. Noben zasebnik ne sme imeti nad 75 akrov rodovitne Zemlje v lasti. Davki sO tako zastavljeni, da so najhuje obdav- S-SEBE MIHEC: Davki naraščajo, da je gorje, JAKEC Kaj misliš, Jakec, kam »se to gre ? Ob ropotanju bobna nekdaj v vojsko i so jih gnali, i Ob ropotanju bobna zdaj posestva bodo jim razd’jali. čeni dohodki, ki nastanejo brez lastnega dela, potem šele drugi dohodki. Država močno podpira zadruge, tako da je med južnimi Slovani najbolj razvito zadružništvo v Bolgariji. Aleksander Stambolijski je danes poglavar bolgarskih kmetov in zato ministerski predsednik Bolgarijo. Kar je v ječi dejal, to pravi tudi na prestolu : Jaz nisem ne Srb, ne Bolgar, jaz sem Jugoslovan, In z vsemi silami dela veliki mož na to, da združi štiri brate v enem mogočnem domu. MALE NOVICE Po volitvah v Jugoslaviji. Pri volitvah so zmagali v Jugoslaviji med Srbi-Pašič, med Hrvati-Radič in med Slovenci-Korošec. Vsi trije imajo glede ustave ,in ureditve države posebna mnenja in načrte. Pašič je hud centralist, to je, on hoče, da vkaže vse Balgrad; poleg tega je tudi velik monarhist, pristaš dednega vladarja-kralja. Radič je federalist in si zamišlja državo kot nekako zvezo majhnih državic, kot so združeno države Amerike in Švica. Hrvatska bi bila ena taka majhna državica. Njegova stranka stoji na republikanskem stališču, to je, na čelu države naj stoji predsednik, katerega ljudstvo vsakotoliko let izvoli in ga more tudi pozvati na odgovornost. Korošec zastopa [ program autonomij, to je pokrajin z lastnimi deželnimi zbori, ki bodo imeli tudi zakonodajno moč glede zadev, ki se tičejo pokrajine same, kot šolstva, kmetijstva, zdravstva, itd. in b,i imela osrednja vlada reševati samo vprašanja, ki se tičejol enako cele države, kot vprašanje zum.anje politike, denarja, pošte i vojsko itd. Korošec ni ne republikanec in ne monarhist in stoji na nk-čelu dr. Kreka, ki je rekel, da je vseeno, ali nosi človek klobuk ali kapo, samo da je zadovoljen. Glede Bolgarov zastoj'«! Pašič za enkrat še odklonilno stališče, d očim želita Korošec .in Radič skorajšnjo priključitev istih. Kaj po volitvah? Sedaj se vrše pogajanja med vsemi strankami in mogoče se bo posrečilo združiti vse tri imenovane struje in stvoriti na tak način eno močno vlado. Zborovanje kraških fašistov se je vršilo v nedeljo na O ločinah. Določili so deputacijo, ki naj predloži osrednji vladi spomenico o potrebah na Krasu. Na zborovanju so bili zastopniki petih zvez, vsi sami Italijani. Kje pa so ostiali ponižni slovenski kužki? Celo tovarno ponarejenih bankovcev je kvestura odkrila v Trstu, v ulici Bellini poleg cerkve so Antona novega. Tam so našli za 20.000 I. ponarejenih bankovcev različnih vrst. Zaplenili so stroj za tiskanje bankovcev in razno orodje. Želimo, da bi oblastvo najstrožje kaznilo te zločince, ki so provzročili kdove koliko solz v očeihi nesrečnih- Na naslov gospod prefekta. Še nikdar ni krožilo po naši deželi toliko ponarejenih) bankovcev kakor danes. Ubogo ljudstvo, posebno na kmetih, si ne ve in si ne zna pomagati. Koliko nedolžnih ho zastran tega kaznovanih. Prosimo Vas, gospod prefekt, da bi sporočiti oblastvenim potom, kako je spoznati ponarjeno bankovce. Samo na. ta način bomo prišli v okom tej veliki nadlogi. — Druga nadloga na navh številnih sejmih so benečanski igralci, ki v dežnik lovijo denar, katerega izvabljajo iz neprevidnih kmetov. Do 10.000 L dobijo tak: gol juh v par u-rah. Ko je neki župan hotel takemu igralcu — sleparju prepovedati nadaljevanje sleparske -igre, je pokazal goljuf dovoljenj.) nekega prefekta iz druge province. Gospod pra-fekt, storite konec temu zlu! Lenin - Kamcnev, Lenin je bolan, izgubil je dar govora in otrpnela mu je desna roka in desna noga. Okoli njega se n*-' baja 8 zdravnakov-špecijalistov, Rusov in Nemcev, več kot okoli bivših cesarjev. Zdravniki upajo Leaiina rešiti, vendar pa išče sovjetska vlada namestnika in izgleda da bo ta Ki-menev, mož z visoko praktično trgovsko izobrazbno. Katoliški duhovniki v Rusiji. Revolucionarno sodišče v Moskvi je obsodilo v pandeljek, dne 26. marca na smrt nadškofa Cieplaka i« prelata Wutkieviča. Ostali obtoženi duhovniki -— 13 po številu — so bil Katera je tvoia prava žena? Žalostne zgodba mladega moža. obsojeni na tri clo desetletno ječo. Duhovniki so bili obtoženi upora proti državi, ker niso hoteli prepustiti državi cerkvenega premoženja. Obsodba jc vzbudila veliko ogorčenje širom' sveta in proti nji je protestirala uradno poljska vlada, protestiralo je dva miljona angleških in irskih delavcev, posredovale so pa tudi vlade skoraj vseh držav. Temu pritisku se je sovjetska vlada udala in odgodila izvšitev obsodbe na poznejši čas. V kratkem se začne v Moskvi proces proti patrijarhu Ti bonu, glavarju pravoslavne cerkve, ki je obtožen istega prestopka. Okoli 49 milijard zjatiih mark bi bili pripravljeni plačati Nemci na računi vojnih odškodnin, a zahtevajo, da prej Francozi izpraznijo Porurje, ki so ga zasedli pred dvemi meseci -in pol. V Nemčiji prevladuje med ljudstvom, vedno bolj in bolj odporna struja, ki odkrito govori o maščevanju in ki daje po ulicah, duška svojemu ogorčenju nad popustljivostjo vladnih krogov. Širom dežele se vrše različne manifestacije, ki j,ih pri ne ja jo pradvsem bivši častniki in vojaki, ki si žele nazaj prejšnjo vladarsko hišo. Vendar pa izgloda, da bo prišlo v doglednem času do pogajanj med Nemčijo in Francijo, ker je tako stanje kot je sedaj za Evropo in celi svet nevzdržno in je mirno delo povsod tako nujno potrebno. Cestarji ne Primorskem so vložili na vlado spomenico, v kateri opisujejo svoj položaj. Temeljna plača znaša 60 lir na mesec. Poročen cestar dobi z vsemi dokladami 268 lir mesečno, vsekakor mnogo manje kakor cestarji starih pokrajin. Želijo tako plačo, da bodo mogli živeti. Da bi jih le uslišali listi, ki imajo platno in škarje! Fašisti-oraniSarji. Kot je naseljevala ran.jka Avstrija .svoje vojščake ob Kolpi in drugod, da so jo varovali pred turškimi vpadi, tako naseljuje tudi Mussolini v Tripolisu, ,ki je italjanska kolonija v Afriki, fašiste, da bodo ču vali Tripolis pred različnimi vstas’ m Italiji sovražnimi plemeni, katerih v Africkj ne manjka. Čim več bo fašistov na- -d j enih v Afriki, tem manj bo v Italiji brezposelni k in lun več bo miru. Proti krivičnim davkom. Kmetska zveza, ki je včeraj zborovala v Goriči, je sprejela sledeče resolucije : 1. Novi vinski davek naj se odmeri šele po letini 1928. 2. Vlada naj sklene z Jugoslavijo ugodno pogodbo z najnižjo uvozno carino tako. da bo Primorski pridržana pravica, da sme izvoziti na leto četrt milijona hi vina. Na to določeno količino vina se ne postavi noben davek v notranjosti države. Vlada naj določi znižane tarife za prevoz iz Primorske v konsumna središča. 3. Vlada naj resno nastopi proti ponarejevanju vina. Petijot naj bo omejen na domačo potrebo. 4. Vinski davek naj bo postopen: čimbolj močno vino, tem-veoji davek. Davka prosta količina naj se poveča. — Posebna Reputacija je predložila vladi te resolucije. — Mrsk i i n krašk i vi nograd ni k i kakor tudi v.inorejci iz tržaške okolice se z »Vsem srcem pridružujejo željam in zahtevam Kmetske zveze. Naročnikom smo poslali poštni čok. : Kdor no plača .naročnin© do iosmo številke (8 lir, 5 lir ali 3 lire, ipo volji) teimu ustavimo list. Naredite torej svojo dolžnost! Dvaintridesetletni Žiga Mrak je te dni sedel na obtožni klopi v Trstu pri soclnijski razpravi. Zakaj ? llojen je bil v Gorici, izučil se je za kovača in mehanika :in je do izbruha svetovne vojne delal v Trstu, kjer .je bival s svojo dobro materjo. V Trstu je spoznal lepo 18 letno Regino Abram, ki je stanovala pri starših na Barijeri. 23 letni Žiga je vzel mlado Regino in na svatbi je vladalo veliko veselje. Dobro leto na to se porodi hčerka, ki so jo krstili za Marijo. Cesarjev klic. Franc Jožef je 1914 napovedati Srbiji vojna. Tudi Mrak je bil vpoklican. S 97. pešpolkom so ga poslali v Galicijo .in že par mesecev potem so. ga Rusi zajeli, ko je napol zmrznjen obtičal v visokih Karpatih. Odpeljali so ga V Kijev, kjer so mu podrejeni zdravniki rekli, da bo treba noge odrezati. Ravnatelj zavoda pa je bil drugega mnenja in zdravil Mraka na milejši način. Čez šest mesecev je že ozdravil in je z lastnimi nogami zapustil bolnišnico. Uporabili so ga za kovača. Redno jc dopisoval ženi in materi. Leta 1915 je dobil sporočilo, da mu je hčerka umrla. Vsakih 14 dni'je pisal in prejemal pismo od svojih dragih. Žiga je bil varčen, ni pil ne kadil in posrečilo se mu je precej prištedi-t.i: tako je upal, da si bo po končani vojski zboljšal svoj položaj v Trstu. Vnlčenl Trst. Vse jo šlo dobro do 1917, ko je izbruhnila boljševiška revolucija. Od tedaj nd, dobil nobene vesti več od svoj,ih v Trstu. Pač pa so ruski listi pisali o vojski na italijansko-avstrijski fronti. Popisali so padec in razdejanje Gorice, prinesli so tudd sliko o popolnoma vničenem Trstu. To je Mraka silno žalostilo, zlasti ker je vedno mislil, da je v teh grozotah umrla mati, žena in drugi sorodniki. Veselje do dela. Edino, kar je Mraka vzdrževalo, je bilo veselje do dela. Ril je izvrsten mehanik in zasluži,! je do sedem milijonov rubljev na dan. Pa kaj je vso to pomagalo, ko je stala ena obleka do 30 milijonov in ni bilo mgoče dobiti kruha za nobeno ceno. Kmetje so odgovarjali: Kaj hočemo z denarjem? Al naj z bankovci tapeciramo svoje stanovanje ? Usoden korak. Trikrat se mi je posrečilo priti dr meje. Tako pripoveduje Mrak; vsaki krat pa so me zavrniti. Začel sem obupovati : štiri leta nisem prejel poroči' od doma, čeravno sem bil odposlal nad sto pisem v domovino. Prepričan sem bil, da sta umrli žena in mati. Vedno bolj se mi je utrjevala misel, da se nikdar več ne vrnem v domovino V tistem času sem šel v Jenokijev, kjer sem spbznal učiteljico — vrtnarico Fe-dorovno Katerovo. V polni veri, da sem vdovec, sem se predstavil ruskemu duhovniku .in civilnemu’obhastvu. Dvolili so m:i, da se oženim 9. maja 1921 je Fedorovna postala moja žena. Iz tega zakona se je rodila hčerka, ki sem jo dal krstiti v spomin prvega otroka — za Marijo. Domovina, mili kraj. Domotežje je naganjalo Mraka, da bi zapustil Rusijo, zlasti ker si je' bil nabral precej zlata in je bit svojega gospodarskega obstoja v domovini gotov. Slednjič je dobil potni list. Sicer žena Fedorovna ni nikakor marala iz Rusije, toda na neprestano nagovarjanje se j« končno udala. Težave na poti. Mrak je poznal težave pri prehodu na meji in vedel je, da z zlatom ne bi' lahka. V svoji prefgriganosti je bil mojster. Izvotlil je debele podplate in pete pri dveh parih škornjev in vtaknil zlata, kar se je dalo. Pravtako je storil tudi pri kovčeku. Med kartonaste stene je spravil polovico svojega premoženja v zlatu. Ko sta Mrak in žena z otrokom dospela do meje, je prišlo do nekaj nepričakovanega. Ca-rinarji so pregledali prtljago. »Še zavedel se nisem dobro in že so s primernim orodjem zbili pete, podplate ter kovčegove stene in zlato se je usulo ob velikem smehu carinarjev, a v neizmerno žalost mojo in moje žene. Tako olajšana sva smela čez.« Olajšali so potnike za 80 tisoč lir. Iznenadenje na domu. Vlak je pripeljal Mraka in krasno Federovno v Trst, nad katerim je sijalo sojnoe. Na postaji sta vstopila v kočijo in čez nekaj minut sta bila pred stanovanjem matere. Mati je bila živa in zdrava, poljubila je sina, toda groza je nastala, ko se je iz kuhinje prikazala — prva žena. Lahko si ,mi- TOMINJE. Neki posestnik je posodil siromaku sto lir. zahteva pa vsak teden eno liro obresti- To je grd oderuh, ki naj ni ga zsmlja živega' ] ozrla. Kako daleč smo prišli! Slabe letine in pomanjkanje denarja je prignalo ljudstvo do uboščiine. So taki, ki zahtevajo za posojenih 100 lir po eno liro obrasli n,a dan, dokler revež ne vrne. To je višek oderuštva! TOMAJ. Gospod Viktor Širca, posestnik v jližnjih Godrnjali jc napravil ob cesti proti Dutovljam na koncu vasi precej veliko drevesnico. Hvalevredno, osnem,anja vredno podjetje. Koristil je prvič z lepim zgledom podjetnosti in drugič s tem, da j d dal domačim ljudem zaslužek. Sploh naj bi ljudje posvačali večjo pozornost sadjereji, r za i rte rej o so vslod konkurence lažkega vina ter .vslod nizke valute v Nemški. Avstriji ter carino za uvoz la,bi časi ter ni upanja, da se v kratkem položaj znatno zboljša Ljudje naj bi se mesto toliko z vino-rejo pečali več z živinorejo, poljedelstvom in sadjerejo. Zlasti naj hi ljudje skrbeli za dobro pasmo goveje živine, posebno dobrih ml ni k krav S tem bi se ljudstvu položaj gospodarsko znatno zboljšal in revščini odpomoglo,-.0 STOJNA. Naša .minica jc bila ustanovljena 1904. število sprejetih bolnikov je bilo ' azlicno v teh 22 letih. Leta . so k; rejeli 94 bolnikov, 1906. že it), vri.umec smo dosegli 1923. leta: 853 bolnikov. Vsega skupaj jc bolnica i rejci a od otvoritve do danes 9395 bolnikov. Bolnišnico upravlja zdravstveni odbor, ki dolnje za okrožje: Postojna, št. Boter, Slavina, Bukovje. Košana. Šmihel. Letos je bil izvoljen tale odbor: Josip vitez Dovgan načelnik, Franc Kutin namestnik. V odboru so še: g. župan Srebotnjak, g, Leopold Dekleva, g. Matija Ambrožič, g Peter Žele, g. župan Alojzij Durjava. IDRIJA. (Zakasnelo). Odkar je bila Goriška riklopljo.ia videmski deželi, smo v vodnem strahu, da zgubimo podpre--kti ro in ras dajoTolminu. Tolminu sicer vsa čast, a pozabiti ne smemo. da imamo v Idriji dve srednji šoli, več strokovnih šol, svetovno- En mož in dve ženi. Mrak je živ in zdrav, Fedorovna je živa in zdrava pa tudi Regina je iiva in zdrava. Kaj'sedaj ? Precej besed so izgovorili vsa trije', predno so prišli »na čisto«. Fedorovna je končno pri-poznala, da je po vseh postavah samo Regina prava žena in je pristala na ločitev, toda zahtevala je otroka in precejšnjo odškodnino, Ivi je na Mrak ni mogel dati. Na sodniji. Te dni se je vršila razprava na sodniji. .Fedorovna je' priznala, da je Mrak vedno nosil prvi poročni prstan v Rusiji, da ji je bil povedal o prvi poroki d n o »smrti« prve žene, zato so jima ruska oblastva tudi dovolila skleniti zakon. Sedaj mu rada odpušča to pomoto in prizna, da ima Regina pravico do moža. Državni pravdnik je zahteval obsodbo Mraka. Ovetnik Zen-naro pravi da je bil Mrak v dobri veri. Najboljši dokaz zato je pač dejstvo, da je Mrak silil Federovno, naj gre z njim iz Rusije v Trst, česar vendar ne bi bil storil, ako bi dvomil o smrti prve žene. Mejtem jo Federovna prinesla otroka v sodno dvorano in gibljiv je bil prizor mirne ločitve. Federovna se bo vrnila z Marijo v Rusijo. znan rudnik, Pia ta razdalja! Najbolj oddaljeno žAipahstvo bi imelo v Tolmin 80 kilometrov! Pa brez zvez, brez železnice- Zato se borimo v Idriji zato, da ostane podprefektura v našem mestu in nismo Tolmincem prav nič. 'nevoščljivi, če ohranijo svojo. Pred kratkim je bila deputacija, sestoj tiča iz našega župana g. Travma, g. črnovrškega župana g. Lam peta in g. župana Grudna iz Godoviča pod vodstvom g. poslanca Ščeka pri prefektu v Vidrnu tor mu je izročila tozadevno spomenico. Prefekt je dejal, da je sicer tudi on za ohranitev idrijske podprefeklure in bo to tudi priporočil, toda odločitev ade v Rimu. Tudi tem potom ponovno prosimo zastopnike oblastva, da se toplo zavzamejo za ugodno re-it: v naše prošnje. PODGRAD. Takega pogreba še nisem dočakal v Podgradu po smrti Jenkotovi in Ro-gačevi. Eno oko ni ostalo suho: staro in mlado je vedelo in je čutilo, kaj smo izgubili : svetovalca, prijatelja, očeta. Pevski zbor mu je zapel najlepše žalostinke, ki jih imamo Slo-, venci. Pred 'odprtini grobom se je poklonila vsa Istra, slovanska in italijanska, spominu pokojnega Šorlija. Ta smrt nam je naredila vrzel, ki se ne bo nikdar izpolnila. Pokoj njegovi duši ! OKOLICE. Ljubi Mali list, zakaj pišeš samo o delu moških, zakaj mr bi povedal tudi to, da v okolici mi ženske rodimo može ter družine in, Bog obvaruj če i mi ne delale: s pranjem itn s kruhom vzdržujemo sebe in svoje; le vprašajte, kaj bi bilo v škedbnjskih družinah, ako bi krušarice ne sluzile. In kaj bi bilo drugod v okolici, ako me bi ženske gospodi prale. Saj -i možje tako skoro vsi brez dela. Včasi so pravili,' dia žena vzdržuj« tri ogle pri ihliši, mi pa vzdržujemo. NAŠA POŠTA. G. S. v Trstu. —- Vi želite, naj bi naš list besi j visoko pisal. Odkrito vam povemo, <3a tega ne bomo. «Mali list« jc namenjen našemu ljudstvu, ki bere tedenske novice v kratkem m domače razložene. Ako hočete učenega branja, naročite si poleg Edinosti še Narod, Slovenca ,in Jutro. «Mali 1 i st« bo tudi zanaprej po domače pisan kakor doslej .in še bolj. r, * -------------------------- Vsem čitaleljem in čitate-ijicam vošči blagoslovljene praznike uredništvo Malega lista slite žalost, veselje in vse, kar je na-stalp. Kaj nam z dežele pišejo VnebovpijoSe oderuštvo — Drevesni ja v Godnjah — Postojnska bolnišnica — Okoli Sanke pravijo možem: mi, ne pa vi! Vstajenje. Na te ji, med travo pri cvetu cvet in slavčeva. pesem v zelenju in v solnca objemih ves morski breg ■ Skoz oljko in trto otroški klic ■k vstajenju. Moje oko je .vdar.ec zaprl, moje liho je krivica prevpila, soliice nebeško oblak je zastri, srcr z obupom je žalost povila. In brat je potožil: saj nisi ti sam, tisoče nas bratov je zima vklenila, en vzdih po v tajen ju samo je nam pustila. Domen. MAKSIH GORKI: Mati. Imel sem prijatelja, ki je bil šc mJIad, ko ga je težko preizkusila usoda. Bil je človek, ki ni poznal stranpoti, zato je tudi dospel naravnost tja. odkjer ni več vrnitve... Moj prijatelj je dmel mater, štiri inšestdesetletno .starko, na katero je že čakala smrt za vrati. Istega dne, ko sem prejel zlo vest. kaj se je zgodilo mojemu prijatelju, sem prejel tudi pismo od njegove matere. V tem pismu mi je naznanjala, da me bo njen sin obiska,!. Priporočila je mojemu varstvu njego-vp dušo in njegovo telo, in je vprašala, če morda ni že prišel in kako se kaj imava. Ko sem prebral pismo, som gledal par trenotkov to malo, bolno, staro ženico pred seboj. Vide] sem ugasel pogled, ki je razodeval neizmerno ljubezen do svojega sina in mislil sem nato, da napolnjuje skrb za njegovo srečo celo njeno življenje. Ali naj ji razodenem grozno resnico? Resnice človek ne more prenesli'. Take resnice namreč, ki prežene vso pregrešnost iz človeške duše. Ti resnici kličem : {Bodi pozdravljena !■ Toda pozi m m tudi clrugp resnico, ki pade na glavo kot kamen in nam vzame možnost, da bi živeli ter naš umori. Oe povem materi, cla je njen sin izgubljen za vedno, tedaj jo umorim. Saj je poli svojega življenja zastavila za dobro svojega sina! In -danes, na pragu smrti, naj izgubi vsaktero upanje, da njen sin ne potrebuje te ali one pomoči, da se mora za naprej sama bojevati! in sama zmagovati? In nji, ki čaka zmage, naj vržem trde besede v obraz: "Tvoj sin je padel«. Nikdar, raje bom lagal. Posnel sem pisavo svojega prijatelja in pisal pismo za pismom, in slednjega som začel: «Draga, .ljuba mamica !» In odgovarjala mi jo- prisrčno iin toplo in je prosila mene, naj se varujem stoterili stvari. Jaz pa. ki sem posnemal pisavo njenega sina, sem ji pisal, da sem zdrav in da mi gre dobre na svetu, opisoval sem j;i .uspehe, ki jih došegam v živ- ljenju in v družbi, sem ji zagotavljal, da se bom ravnal po njenih nasvetih. Odgovarjala mi je vsa vesela : «Moj dragi edinec. Še nikoli nisi bil tako prisrčen do mene, kot zdaj v teh pismih. Bog te blagoslovi)). Trudil sem se, da sem zopet naslikal z najlepšimi barvami svojo srečo in svoje veselje, ko imam tako dobro in tako pobožno namico. Odgovorila mi je : . «Materi, ki ima tako ljubega siina, je lahko umreti». In umrla je v veri tako ljubega si na ravno v onem trenotku, ko je ta zapustil ječo in se napotil v sibirsko prognamstvo, ki pa ne pozna vrnitve. PepoizKoludrovice Provzaprov je tu ana tajnost, ma •udi taku važno, de ne smem zarnou-čat te reči, ke je tudi saldo jentre-santna. Po opravkih sem šou u Trst, u anu lokandu, kamr sem biv po-sredvov de je brentarjov Toni soj teran prodou. Šjor Karlo, ke je gospodar, mi mi pestu u ta veliku šalu, zatfi ke je bla nutri ana konferenca. Ma jest ke sem firčen, sem potu kov pr vratih, anih dvajsti jeli je blo nutri, sami gaspudje, ku ani prefesarji. Šrajali su glih od Koludrovce kaku bi ju prekrstili jenu firbee me je ustavu pr vratah. Use naše v^si, naši hribi nej se prekrstijo. Buh nas vari, pej kej se bojo lotili tudi jemčn. a-krament, de si ne dam vzet nankar če pride sam Mužolin les : Pepo sem biv jen Pepo bom do smrti. Nekaj sem si zamirkov od te konflerence, ta bolj poglavitno, tu bom tiidi povedov. Hrib «Stražica» ke zgovarjajo Nq-trajnci Strašca, so gaspudje prekrstili v Monte bavbav, Koritencam bojo rekli Školapjati, vasicii Plune pa Špu-dace; kregali so se za občino Velike Žablje pr Ajdovšni; ani so jati, de je blo po'nemško Grosskrottendorf jen de nej se zdej pravi Vatle grande dii krote, drugi so teli grande šjaboja. tudi za Cirkno se niso siložili; ani so predlagali iz nemškega Krep.irdorfa Krepoano, drugi pej so teli to ime za Kreplje. V veliki zadregi so ble za vas Rakuiljik, zediinli so se za Rakul-ld, v še večjo zadrego so pršli pr vasi Ritomeče pr Obrovem v I str ji; leti jem ni telo ratat; odložili so za a n drugi bot. Za Misliče v Brkinih so.se zmisnili Monte filosofo. Za počt sem se smejov, kadar so gledli sovdašku kartu od zemljevida; tam pr Sv. Marjeti od Trnja na desno so brali cajtvajze nass, zatu ke je včasi. močvirnato, ma qni tega niso znali jen so na i »redlog predsednika prekrstili 11 «Poko luliuv. Debedi vrh so spremenili u Monte pancon jen Zažganovoc v trnovskem gojzdu u Degefogo. Griži pr Kozini bojo rekli Monte Dirfeja. Pole je konflerenca končala jen bojo naprej zborovali torek. Če bom mogu bom. zraven jen vam bom vžej poroča. Zbujam ! GOSPODARSTVO Krmljenje s svežo krmo. Pri nas dobi goveja živina svežo krmo le v letnem času, ne pa tudi pozimi, kar pa ni pravilno. Kakor ljubi človek tudi v zimskem času kakšno zelenjavo, naj bo radie ali solato endivijo, kakšno jabolko ali uruško, iiako ima tudi živial zeido radia v zimskem času kakšno tako krmo, ki osveži želodec in kri. Od sveže krme pri živali imamo pa tudi ta dobiček, da živina no upade in krava ne zmanjša količine mleka, ko pride iz paše, oziroma ne doba detelje, sveže trave ali sveže koruzne slame. Glede krmljenje š svežo krmo zapomnimo si to le: 1. Prehod od suhe krme na svežo n sme biti prenagel temveč se mora izvršiti polagoma in sicer na ta način, da se pri začetku doda suhi krmi majhna količina sveže krme; potem se količina sveže krmei veča. • uho pa manjša, dokler se ne preide aa samo svežo krmo. Kdor drugače Savina, more imeti pri živini različne neprijetnosti, bolezni i. t. d. 2- Ravnotako se mora ravnati v eseni, ko se krmljenje spremeni v zimsko in se ravna nasprotmo kot spomladi. 3. Vendar mora hiti stremljenje vsakega naprednega živinorejca smerjeno v to, da je krmljenje živine v lertu in pozimi einialco. Ker nimamo pozimi sveže1 trave in detelje, moramo uporabljati za svežo krmo peso in korenje. Ako hočemo, da bomo imeli teh krmil dovolj, moramo za to sedaj skrbeti in posejati, oziroma zasaditi dovolj pese in ko-.enja. Pesa in korenje, posebno pa pesa ljubi globoko orano zemljo. Pesa je .uidi zelo Ihjvaležna za zrel dobro izdelan gnoj in gnojnico, od umetnih aojil ji pa predvsem prija kalijeva sol. Za naše kraje, posebno one, ki 30 podvrženi suši, je najbolj prikladna dolga, rudeča pesa, ki se pro-Saja v trgovinah pod imenom rdeča Mamut. Krt eni ne moramo sedaj zravnati, la ne bomo ob košnji preklinjali ako zlomimo kakšno koso. To delo izvršimo najbolje z železnimi grabljami. —«::»— Preglejte travnike in kjer vidite gola mesta, oziroma slab strm (tsejto z dobrim semenom. Za podse j e vanje je naj bol ja mešanic •ul angleške ljulike, pasje trave, mačjega repa, nekaj lucerne in 'sparzete (turške detelje) ter ako je le mogoče Uidi bele detelje (zajčja detelja). Ako pridete v trgovino, ne vprašati vedno aa najcenejšo travo ker je ista navadno najmanj vredna No kupujte tudi že napravljenih mešanic, ker se nahajajo v njih večkrat tudi razne smeti, ki se pometejo po trgovini semen. Dinar in naše ljudstvo. Ako je dinar visok v tečaju, spi izvoz iz Jugoslavije in pride v Italij« manj mesa in lesa ter doseže naš xinet bolje cene. S kontrahandom j« malo zaslužka. Ako je dinar malo vreden, dela jugoslovanski les veliko konkurenco domačemu in naš kmet je brez dohodkov. Kontraband cvete. Zato se popolnoma vjemajo želje našega ljudstva z onimi jugoslovanskih rodoljubov, da bi bil dinar enak liri. Cene v Trstu. Seno 68-76 lir po z (na trg prihaja seno srednje vrste, ki ga moremo i-rn on o v ati slabo kravje ali pa bolj« konjsko). Detelja 76-80 lir po q. Ponudbe iz talijo so znatno višje, ker tudi tam primanjkuje sena. Slama: dne 27. t. m. s/ta bila m trgu 2 voza slame, ki se je prodala po ceni 65-70 lir po q. Drva 10-12 lir po q. Oigl j e 38-42 lir po q. krompir 70-80 lir po q. jajca 40-50 lir kom. mleko vsled praznikov dražje. V ml* karnab se prodaja pristno mleko iia «obnovljeno» mleko po isti ceni, to je po 1.50 lir po litru. L 1922 »& j« prodajalo pred prazniki mleko a 212.50 lir po litru, takoj po praznikih a 1.20. Letos se ne bo dosegla tako visoka cena, ker je mizerja večja. Cene v Gorici. v podrobni razprodaji. Zelje L. 1.— dO‘ 1.20 po kg. fižol » 2.— » 3.20 » » krompir », 0.90 » 0.95 » » radio zelen » 1.40 » 2.— » » » rdeč » 2.40 « 3.20 » » . orehi » 2.40 » 3.20 » » maslo » 18.-- » 20.— » » med » 10,- » 12.— » » mleko » 1.20 » 1.50 » litru jajca » 0.45 » 0.55 » kom. Naši semnji Divača 26. marca. Na semenj je bilo prignanih 171 konj, 237 krav, 197 volov, 317 praščičev. Cerna težkim volom je bila, do 4 lir, mladim prašičem 150-200 lir. Prihodnji sejmi bodo: 2. aprila v Lokvi; 2. aprila v Her-peljah; 2. aprila v Jelšanah; 4. aprila v Dutovljah; 5. anrila v Nabrežini. Prosimo poročil. Valuta. Dne 29. t. m. si v Trstu dobil ali dal: za 100 franc frankov 133-134 lir a 100 švicarskih frankov 373-375 lir 'a 100 .nemških mark 10 cent. za 100 avstrijskih kron 3 cent. vai 100 čeških kron 60 50 lir za 100 dinarjev 20.75 lir 7.a 1 dolar 20.20 lir za 1 angleško šterlino 95 lir Satanski človek. Povest iz amerlkahskega življenja. Za „,Mali list« poslovenil Anton Primorec. IV. Trpinienje. Bil je čas, da se je spravil na oni svet — je rekel Bredn asistentu, r- Revež je kot cerkvena miš in njegov denar je komaj zadostoval za Prehrano. , — Po vašem torej nesrečnež ni umrl naravne smrti? --- je vprašal IRekster. — Malo je onih, ki umrjejo tu naravne smrti, dragi' moj: Umrjejo' od 'i