ISSN 0350-5561 za konec tedna Sprva deloma jasno in suho, nato se bodo od zahoda spet začele pojavljati padavine. 59 let številka 39 četrtek, 27. septembra 2012 Prenovljeno igrišče odprl predsednik Velenje, 22. septembra - V okviru projekta ReNewTown, katerega cilj je revitalizacija tistih delov v mestih, ki so nastali v dobi socializma, so v Velenju na Gorici s prostovoljno delovno akcijo preuredili igrišče med bloki na ulici Koželjskega. Poleg prostovoljcev so k prenovi igrišča pripomogli številni dona-torji. Prenovljeno otroško igrišče je namenu predal predsednik Republike dr. Danilo Turk, ki je skupaj z županom Mestne občine Velenje Bojanom Kontičem, delovno akcijo uradno začel julija letos. »Tukaj vidimo, da lahko z dobro idejo odpravimo tudi kakšno skrb. To naj bo sporočilo vsej Sloveniji. Za tako veliko naselje, kot je Gorica, pa je to pridobitev, ki je res pomembna,« je na otvoritvi dejal predsednik. Zadovoljen, ker se je otvoritve in tudi prireditve pred tem, ko se je na prenovljenem igrišču odvijala tradicionalna prireditev Veselo v jesen, udeležilo veliko krajank in krajanov, pa je bil tudi predsednik Sveta KS Jože Kandolf. mkp 1,80 EVR ICAIMO VELENJE Pokojninska Milena Krstič - Planine »Joj, kakšno vreme...« Stavek, kije bil nekdaj običajen in obvezen ob srečanju znancev, da je prebil led. Zdaj ga je nadomestil drugačen: »Koliko še do penzije?« O tem in drugih pomembnih predlogih pokojninske reforme v teh dneh tečejo intenzivna pogajanja vlade s sindikati in delodajalci. Vsi so si enotni. Pokojninska reforma je nujna. Razlogov pa več: neugodne demografske razmere, prezgodnja upokojevanja, slabitev pokojninske reforme, povečevanje javnega dolga... Na povečanje slednjega je dodatno vplivala gospodarska in finančna kriza. Predlog vlade zvišuje in izenačuje pokojninsko dobo ter upokojitveno starost tako za moške kot za ženske. Upokojil se boš lahko, ko boš star 60 let, če boš imel 40 let pokojninske dobe. V nasprotnem se bo delovna doba podaljšala do starosti 65 let ob dopolnjenih najmanj 15 letih zavarovalne dobe. Torej se lahko pripravite, da vas bodo v trgovinah, kjer imajo za upokojence posebne popuste, še dolgo prijazne blagajničarke, ki jim je do tega, da denarnice ne osušite do zadnjega centa, spraševale: »Ste upokojeni?« In potem zardevale, ker so vas narobe ocenile. Kaj pa višina pokojnine? Kakšna bo? Bo vsaj ta tolikšna, da se bo dalo preživeti? V pogajanjih se vse tri strani dotikajo tudi višine. Predlog podaljšuje obračunsko obdobje za odmero pokojnine z 18 na 28 let, z možnostjo izvzema treh najmanj ugodnih let. Kaj bo to prineslo? V drugem krogu so se partnerji dogovorili, da bodo na ministrstvu za delo pripravili simulacije, da se bo vedelo, kako bodo spremembe, ki se napovedujejo, vplivale na višino pokojnine. Tako bomo ob srečanjih z znanci znali odgovoriti tudi na vprašanje: »Kolikšna bo penzija?« Vinska Gora, 22. septembra - Domačini, ki jim je 13. avgusta iz pip pritekla neoporečna mestna voda, so svojo srečo ob tem dogodku pokazali tudi z veliko udeležbo na odprtju vodovoda Prelska-Meje. V kulturnem programu so domačini zaigrali tudi skeč, v katerega so Želja skoraj toliko kot prebivalcev Rudarska cesta je postala igrišče Velenje, 22. septembra - V soboto se je končal evropski teden mobilnosti. V velenjski občini so pripravili kar nekaj prireditev, med drugim so v sredo Rudarsko cesto med Upravno enoto in NLB spremenili v igrišče. In to dobesedno. Na sicer vedno prometni cesti so malčki iz Vrtca Velenje uživali v predstavi Lutkovnega gledališča Velenje. Mnogi so se odločili za šport; lahko so igrali tenis, mali nogomet, se podili z rolko. Malo večji osnovnošolci so risali - ustvarjali so vozila prihodnosti. Nekaj teh so predstavljali tudi na stojnicah; tako so študenti pokazali, kako se iz navadnega naredi avto na električni pogon, mimoidoče so seznanjali s predelavami na plin, vodik ... Zavod Kssena je na ulico postavila kolo, ki je, če si krepko gonil, proizvajalo električno energijo, pa četudi le na eni žarnici . Skratka, sreda je bila dan, ko so se nekateri odločili, da v službo ne bodo šli s svojim avtom. Šli so peš, s kolesom ali Lokalcem. In takih naj bi bilo vsako leto več, pa ne le na dan brez avtomobila. bš vključili župana Bojana Kontiča. Ta je brez oklevanja spil kozarec motne, na pogled nič kaj užitne vode. In za njim še kozarec čiste iz novega vodovoda. bš Dan brez avtomobila je bil tudi letos otrokom všeč. Še večkrat bi se igrali sredi mesta na ulici, če bi ta le bila dovolj varna. 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA naHl AS 27. septembra 2012 Sv lokalne novice Era nadaljuje organizacijo odmevnih mednarodnih sejmov Velenje, Skopje - Era na Skopskem sejmu, ki je v njeni lasti, tudi letos nadaljuje organizacijo odmevnih mednarodnih sejmov. S svojimi odličnimi lokacijskimi, infrastrukturnimi in komunikacijskimi možnostmi na površini 70.000 kvadratnih metrov vsako leto gosti več kot pol milijona obiskovalcev iz več kot 30 držav. Med 26. septembrom in 30. decembrom se bo zvrstilo šest sejemskih dogodkov. Prvi je Transport in logistika, ki je vrata odprl včeraj (26. septembra), trajal pa bo do sobote, 29. septembra. Gre za edini tovrstni sejem v jugovzhodni Evropi, na katerem se predstavljajo logistično-distribucijska podjetja, pristanišča, letališča, železnice, proizvajalci logistične opreme in strojev ter svetovalne družbe. Sledili bodo sejmi Tehnoma, ITF Agrofood, letošnja novost WINE FEST (sejem vin in vinarstva), Finexpo in novoletni sejem. ■ mkp Srečanje računovodij V organizaciji tukajšnje Gospodarske zbornice in Visoke šole za računovodstvo so se v novem objektu Šolskega centra Gaudeamus srečali finančniki in računovodje. Organizatorji so jim pripravili predavanje na temo računovodstvo, kapitalska ustreznost podjetij in plačilna (ne)disciplina. Dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, preizkušeni finančnik, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije in docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani, jih je še zlasti opozori! na odgovornost, ki jo imajo do svojih podjetij in širše družbe, in sicer pri organiziranju ustreznega informacijskega sistema ter pri oblikovanju informacij za poslovno odločanje. Da bi zainteresiranim osebam, ki delajo v računovodstvu, omogočili lažji dostop do najboljšega znanja ter pridobitev javno veljavnih potrdil, da obvladajo organizacijo, vodenje Največ zaslug za računovodska izobraževanja direktorica APO Vizije Janja Praznik in direktor območne gospodarske zbornice Franci Kotnik in izvedbo različnih nalog s področja računovodstva v gospodarskih družbah, javnih podjetjih, zavodih, državnih organih in pri drugih zavezancih, nameravajo v Velenju organizirati izvedbo dislociranih izobraževalnih programov Visoke šole za računovodstvo, s čimer bi udeležencem iz širše regije prihranili ogromno časa in stroškov,ki bi jih sicer imeli z vožnjo v večje kraje, kjer potekajo izobraževanja. ■ Mira Zakošek O strojih za pripravo lesnih sekancev Šoštanj - Strojni krožek Šaleške doline pripravlja v soboto, 29. septembra, ob 11. uri na kmetiji Antona Spitala v Gaberkah predstavitev različnih strojev za pripravo lesnih sekancev in polen. Poleg predstavitve strojev se bodo udeleženci lahko seznanili z označevalnimi tablami za kmetijska vozila v cestnem prometu, programom za potrjevanje certifikacije gozdov, osebno varovalno opremo za delo v gozdu in s tem, kako se usposobiti za delo v gozdu. ■ mkp Obnova ceste Lipje-Šalek teče Velenje, 24. septembra - Koncesionar za redno vzdrževanje in obnavljanje občinskih cest, podjetje PUP Velenje, je v ponedeljek pričel z obnovo lokalne ceste Lipje-Šalek. Dela potekajo na odseku Ceste na Vrtače med kamnoseštvom in nekdanjo zgornjo postajo smučišča. Med obnovo, ki bo predvidoma trajala trideset dni, bodo delne in popolne zapore ceste. Za krajane zgornjega Šaleka in zgornjih Bevč bo obvoz urejen iz Bevč. Za prebivalce Ceste na Vrtače bo dostop omogočen, vendar bo oviran. Brigadirji v Novi Gorici Nova Gorica, Velenje - Letošnje vseslovensko srečanje brigadirjev in drugih udeležencev prostovoljnega dela je bilo letos, ob 65-letnici mesta v Novi Gorici. Udeležilo se ga je blizu 400 brigadirjev iz cele Slovenije. Iz Velenja se jih je srečanja udeležilo 30. Slavnostni govornik je bil nekdanji predsednik Slovenije in brigadir, Milan Kučan. ■ mkp Spomini na slovensko osamosvojitev živijo Veterani vojne za Slovenijo, častniki Območnega združenja in veterani združenja Sever so se zbrali na 22. srečanju - Medse povabili tudi člane Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Velenje Mira Zakošek Velenje, 22. septembra - Slovenska osamosvojitvena vojna je pustila globok pečat in tisti, ki so v njej neposredno sodelovali, ostajajo povezani. Kot je povedal na sobotnem srečanju predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zdenko Hriberšek, s ponosom obujajo spomine na leto 1991, ko so na različnih lokacijah Šaleške doline in v okolici branili Slovenijo pred mnogo močnejšo vojsko Jugoslovanske ljudske armade. »Radi se srečujemo ob različnih dejavnostih - različnih srečanjih, športnih in drugih prireditvah, povsod pa so v ospredju vrednote osamosvojitvene vojne in seveda spomin na naše tovariše, ki svetle zmage in samostojne Slovenije niso dočakali,« pravi Zdenko Hriberšek, ki poudarja nujnost sodelovanja z vsemi podobnimi združenji, tudi udeleženci narodno osvobodilne Pravic, ki so si jih pridobili z osamosvojitveno vojno, si ne bodo dovolili vzeti. vojne in lokalnih skupnosti, od katerih pričakujejo, da bodo tudi v prihodnje cenile to, kar so skupaj z njimi dosegli v tem okolju. So pa častniki in veterani ter člani združenja Sever zaskrbljeni nad zadnjimi dogajanji, saj je vlada grobo posegla v njihove pravice. Pred- stavnik ZVVS major Zdenko Terpin je na srečanju odločno poudaril, da tega ne bodo dovolili. Naj bo tudi politično prijazna jesen Tudi vreme pokaže zobe - Savinjsko-srbska naveza - V Rogaški Slatini dvor, nad Vitanjem bajta - Laško v ZDA Že smo mislili, da nam bo jesen, v katero smo ta teden stopili, naklonjena, pa seje prav na dan, ko je zasedal parlament in je premier odpotoval v ZDA, narava znesla nad dobršnih delom države. Pa ne ravno zaradi parlamentarcev in predsednikove odsotnosti, verjetno. Sicer je bilo vreme za razliko od politike, kije še vedno močno razgreta, prve dni jeseni prijetno toplo. Z nekaj nevšečnostmi, kar se za vreme spodobi. Mnogi si seveda želijo, da bi politika sledila lepšim dnem in se vsaj malo ohladila in postala bolj prijazna. Sledila bi ji lahko tudi po plodovih. Že res, da so vremenske težave marsikje oklestile pridelke, da je nagajala suša, vseeno je plodov še vedno kar precej. Mnogo več, kot jih je »rodila« naša politika. Ta je še bolj »grmela«, še bolj so švigale strele z vrha na vrh in vmes, pa tako ni čudno, da je politika sklestila vse možnosti za dober plod. Zato se nam tudi dno še kar izmika, še bolj se nam izmika »odboj« z dna. Še ne dolgo tega smo menili, da je letos najhuje in bomo že naslednje leto okrevali. Zdaj se veselimo, ker naj bi dno dosegli že leta 2014. Že! A ob vsem, kar se nam dogaja, še to ni več zagotovo. Slovenci smo si z neslogo očitno naložili težko breme. Čeprav sami nimamo, vseeno tudi pomagamo drugim. Pa ne mislim le na našo pomoč Grčiji, kije zašla še globlje od nas, Slovenija pomaga, pa naj se komu še tako čudno sliši, tudi državam v razvoju. Tako se je pravkar končal skupni slovensko-srbski projekt, pri čemer so na slovenski strani sodelovale tri subregije Savinjske regije pod vodstvo Razvojna agencija Savinja. Naši partnerji so s šestimi srbskimi občinami končali projekt z naslovom Trajnostni razvoj nas povezuje, konkretno v lokalni samoupravi in regionalnem razvoju. Na sklepnem srečanju so predstavniki gostiteljev srbskim kolegom predstavili največje primere dobrih praks na območju vseh treh subregij. Seveda so si gostje ogledali tudi Regio- nalni center za ravnanje z odpadki in toplarno v Celju, čistilno napravo v Kasazah, pa tudi več turističnih krajev. Morda si bodo ob kakšni drugi priložnosti taki gostje ogledali tudi novo pridobitev v Rogaški Slatini, kulturno-turistični center, ki so ga poimenovali Anin dvor. Za skoraj 2,5 milijona evrov vreden projekt so veliko denarja uspeli dobiti iz evropskih virov, na enem mestu v njem predstavljajo glavne značilnosti kraja. Seveda tudi tiste, po katerih je najbolj znan: steklo, vodo in zdraviliški turizem, kije nastal po njeni zaslugi. Na drugem koncu, pod Pohorjem, pa so odprli malo drugačen, manj bleščeč, pa vendarle tudi zelo zanimiv objekt. Nad Vitanjem, kjer so pred kratkim odprli posebno vesoljsko središče, na Hudinji nad Vitanjem so odšli preužitkarsko hišo. Ta hiša je del bogate zgodovinske dediščine na eni od tamkajšnjih domačij, na kateri je še znana kašča in kapelica, v kateri ležita dve marmorni plošči, ki so jih odkrili v rimskem grobu. Tudi tu seveda računajo, da bodo ti objekti privabljali več obiskovalcev. Saj niso mamljive le velike in nove pridobitve, tudi kaj takega, kar nas spominja na stare čase. In na to, kako so nekoč živeli naši predniki. Saj nič ne vemo, kaj nas še čaka. Morda bomo tudi dočakali, da bodo tam daleč v ZDA izdelovali laško pivo. Izvedeli smo namreč, da se Laška pivovarna z eno od ameriških družb pogovarja o možnosti polnjenja piva po receptu iz Laškega. Taka manjša pivovarna naj bi bila seveda v Clevelandu, kjer živi zelo veliko Slovencev. Morda jih bo tudi zaradi vezi z domovino malo bolj »zažejalo« tudi po našem pivu. Če je šlo vse po sreči, in zakaj vsaj tu ne bi šlo, smo včeraj dobili razvojni svet Savinjske regije. V Celju j bila namreč za včeraj sklicana konstitutivna seja tega telesa, na katerem naj bi tudi potrdili mandate članom tega sveta. V sedanjem času, ko so oči mnogih uprte v naše banke, je omembe gotovo vredna tudi vest, da je z vrha Probanke »sestopila« naše gore ženska Romana Pajenk. Seveda imate prav tisti, ki pravite, da je to sestra našega znanega poslovneža Tomaža Ročnika. ■ k PostanUe In kako se lahko naročite na Naš čas? i f. «1 Za naročnike do 8 številk zaston]! press@nascas.si 03/ 898 17 51 Izkoristite ugodnosti, ki Jih Imajo naročniki tednika Naš čas: dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval! ■ ■ HflŠf^tIV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 evr (8,5 % DDV 0,14 evra, cena izvoda brez DDV 1,66 evr). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43 e-mail: press@nascas.si TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide do 52 številk. OB PRAZNIKU V duhu solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja Mestna občina Velenje je praznovala svoj 53. praznik - Kulturni program pripravili domači kulturni ustvarjalci - Grbe Mestne občine Velenje so prejeli Rokometni klub Gorenje Velenje, Kulturno društvo Gledališče Velenje in Kristina Kovač Mira Zakošek Velenje, 19. septembra - V dvorani Glasbene šole Frana Koruna Kuželj-skega je bila osrednja slovesnost v počastitev praznika Mestne občine Velenje, ki ga praznujemo v spomin na 20. september pred 53 leti, ko je bilo slovesno odprto novozgrajeno mestno središče. Slavnostni govornik je bil župan Mestne občine Velenje Bojan Kon- skih vprašanj, zagotavljanjem prostorskih možnosti za varstvo otrok ter dobrim vzdrževanjem vseh svojih objektov. Še posebej pa je bil Kontič v svojem slavnostnem govoru zadovoljen s projekti Evropske prestolnice kulture, z lepo podobo Velenja in številnimi nazivi, ki si jih je pridobilo (Otrokom prijazno Unicefovo mesto, Starosti prijazno mesto, Občina po meri invalidov, Mladim prijazna občina ...). Skratka priznanja, ki kažejo, ga leta veliko svojega časa namenja tudi ozaveščanju ljudi o zdravem načinu življenja in preventivnemu delovanju. Med drugim je podpredsednica in strokovna vodja društva bolnikov z osteoporozo Šaleške doline. Po strokovnem delu in človekoljubnosti je prepoznavna ne le v domačem okolju, temveč tudi širše. Nedvomno je za dobrobit občank in občanov mestne občine Velenje storila veliko. Anton Pečovnik je kot učitelj prak- Plakete Mestne občine Velenje Plakete so prejeli Namiznoteniški klub Tempo Velenje, Kulturno društvo Škale in Drago Kolar. Namiznoteniški klub Tempo Velenje že 13 let vztraja pri vrhunski organizaciji Mednarodnega odprtega prvenstva Slovenije v namiznem tenisu v velenjski Rdeči dvorani, ki je dvajset let ob obiskih dedka Mraza sodeluje z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje, mešani pevski zbor pa je v 33 letih uspešnega delovanja gostoval v številnih slovenskih dvoranah in tudi na tujem. Drago Kolar je član številnih organizacij in društev, prostovoljec in krvodajalec, komentator domačih tekem Nogometnega kluba Rudar in govornik na pogrebnih slovesnostih. Vedno a je bilo kasneje nekaj let središče rokometa v Šaleški dolini v Šoštanju. Klub je v 1. slovenski rokometni ligi naslov republiških prvakov osvojil v letih 1973, 1981, 1984 in 1989. V velenjski Rdeči dvorani rokometni klub domuje od leta 1981, od septembra 1992 pa je generalni pokrovitelj kluba Gorenje. Rokometni klub Gorenje Velenje ima že več kot trideset let svojo rokometno šolo, v katero 11 II' rll;l U tič, ki je postavil v ospredje občinske nagrajence in jim med drugim dejal: »Občutek imam, da bi moralo biti podobnih priložnosti še več. Ljudi, ki znajo, ki hočejo in ki jim ni vseeno, je med nami namreč veliko. In vsekakor si zaslužijo, da jim enostavno povemo: opazili smo vas, cenimo vas, hvaležni smo vam. Konec koncev je prav, da se na zaslužne in izjemne opozarja, tudi zato, ker nas zavedanje, kaj imamo, navdaja z optimizmom. Tega pa je med nami včasih žal premalo.« Izrazil je zadovoljstvo in ponos, da živi v tem prostoru veliko ljudi, ki so solidarni, ki znajo pomagati, ki se zavedajo, kako pomembna je medge-neracijska, medsosedska in preprosto medčloveška pomoč. »Zato me vse prej kot moti, če nas v medijih poimenujejo rdeče mesto, socialna republika. Ker vem, da jih morda zbode to, da se pri nas odločno postavimo za svoje delavce, da nam ni vseeno za usodo premogovnika, da pri nas udarništva in brigadirstva še nismo pospravili na smetišče zgodovine,« je poudaril in nanizal uspehe, s katerimi se lahko pohvalimo. Med drugim je to Gorenje, ki posluje z dobičkom in zagotavlja, da v Velenju zaradi selitve proizvodnje ne bodo zmanjševali števila delovnih mest. Podjetja iz Skupine Premogovnik Velenje občutno dvigujejo realizacijo na zunanjih trgih, na izzive sedanjega časa ponujajo prave odgovore. »Seveda bi jim lahko bilo veliko laže, če bi bil Holding Slovenske elektrarne dejansko mati in ne mačeha hčerinskih družb iz naše doline. Dejstvo je, da s Posavjem in Dravskimi elektrarnami ravnajo drugače,« je dejal. Povedal je, da je tudi občina v teh težkih časih prisiljena varčevati in da pripravlja rebalans, s katerim bodo morali nekatere predvidene investicije prestaviti na kasnejši čas. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je zadolžena manj od dovoljene višine. V slavnostnem govoru je nanizal tudi konkretne uresničene naloge, med katerimi so najpomembnejše ureditev in vzdrževanje kanalizacijskih in vodovodnih omrežij, odpravljanje posledic plazov, urejanje javne razsvetljave ter mnogih krajevnih cest. Občina se lahko pohvali še z uspešnim razreševanjem stanovanj- da v prizadevanjih za boljše življenje občanov občina ubira ustrezne korake. Program v duhu medgeneracijskega sodelovanja Kot je že v navadi, so tudi tokrat pripravili program ob občinskem prazniku sami domači ustvarjalci, tokrat pa so z njim počastili tudi Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Tako je slovesnost vodila Aca Poles, njen sin Peter pa je »posodil glas« obrazložitvam nagrajencev. Občinsko himno je izvedel Rudarski oktet, ki ga sestavljajo člani različnih generacij. Dragica Mavec, ki je leta 2007 za svoje delo v kulturi in umetnosti ter pedagoški dejavnosti prejela tudi plaketo Mestne občine Velenje, je zaplesala skupaj z vnukinjo Zojo Krenker. Evropska prvakinja v igranju na citre, dijakinja četrtega letnika gimnazije Velenje Tanja Lončar, je na slovesnosti nastopila skupaj z mamo Branko. V zaključnem delu prireditve pa je nastopila Maria Šulek, vnukinja Verene in Draga Šuleka, ki sta bila v času svoje aktivne plesne kariere več let jugoslovanska državna prvaka v standardnih in latinskoameriških plesih. Priznanja župana Mestne občine Velenje Župan je podelil priznanja Plastiki Skaza, zdravnici Aleksandri Žuber, podjetniku Antonu Pečovniku ter nekdanjima ravnateljicama vrtca Velenje Majdi Gaberšek in Metki Čas. Plastika Skaza je družinsko podjetje za brizganje plastike in predelavo plastičnih mas. Iz lokalne obrtne delavnice je preraslo v uveljavljeno mednarodno podjetje s 170 zaposlenimi, katerih izdelke prodajajo po vsem svetu. Dolgoletni kupci Plastike Skaza, med katerimi so Gorenje, IKEA, Grammer in drugi, cenijo njihovo zanesljivost in to, da poleg izdelkov ponujajo tudi razvoj, načrtovanje in distribucijo. Zdravnica Aleksandra Žuber že dol- tičnega pouka v Velenje prišel jeseni 1961. Kmalu je napredoval v vodjo praktičnega pouka Rudarskega šolskega centra. Ves čas je uvajal nove programe, ki so prinašali tudi nova delovna mesta. Leta 1986 se je odločil za samostojno podjetniško pot. Podjetje, ki ga je ustanovil, je leta 2000 dobilo nagrado Gospodarske zbornice Slovenije in uspešno deluje še danes. Majda Gaberšek je postala ravnateljica Vrtca Velenje leta 1961. Takrat je imel vrtec 5 oddelkov, 6 zaposlenih »BB' Najvišja priznanja - grb Mestne občine Velenje, so letos prejeli Rokometni klub Gorenje Velenje (v imenu kluba ga sprejel Tomaž Juršič), Kulturno društvo Gledališče Velenje (sprejel ga je Matej Mraz) in Kristina Kovač. iz leta v leto raslo. V Velenju so poleg tega organizirali že več meddržavnih tekem slovenske reprezentance, dve odprti prvenstvi Velenja in eno tekmovanje mladincev in kadetov iz vsega sveta. Kot organizatorji dobivajo pohvale tekmovalcev, njihovih spremljevalcev in najodgovornejših predstavnikov Mednarodne namizno-teniške federacije. Za posebne zasluge pri promociji namiznega tenisa najde čas za sodelovanje na športnih in drugih prireditvah v občini. Več kot 30 let je zaposlen v Premogovniku Velenje, v katerem je dva mandata predsedoval Aktivu delovnih invalidov. Kot predsednik sveta Krajevne skupnosti Šentilj je vodil več akcij za posodobitev cestne infrastrukture in športnega igrišča, v njegovem mandatu so zgradili prizidek k šoli in uredili ogrevanje. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, predsednik komisije za nagrade in priznanja Ludvik Hribar ter dobitniki plaket Mestne občine Velenje Dušan Jeriha (Namiznoteniški klub Tempo), Rosvita Vogrinec (Kulturno društvo Škale) in Drago Kolar. Županovi nagrajenci: Anton Pečovnik, Aleksandra Žuber, Tanja Skaza (Plastika Skaza), Majda Gaberšek in Metka Čas in 100 otrok. Ko je odhajala v pokoj, je bilo v Vrtcu Velenje 168 zaposlenih, vpisanih pa skoraj 2 000 otrok. Mag. Metka Čas je bila v Vrtcu Velenje zaposlena od leta 1974, od leta 1990 kot ravnateljica. Leta 2004 je prejela nagrado Republike Slovenije v šolstvu za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo v predšolski vzgoji. Poleg dela v Vrtcu Velenje je ves čas opravljala tudi mnoge druge naloge, posredno povezane s predšolsko vzgojo. so leta 2005 prejeli tudi zlati znak Evropske namiznoteniške zveze. Kulturno društvo Škale deluje že štirideset let. Skrbi za promocijo kraja, oživlja stare pesmi, šege in navade, spodbuja medgeneracijsko sodelovanje. Člani društva redno prirejajo kulturne prireditve, proslave, silvestrovanja pa tudi plesne tečaje za otroke in odrasle. V društvu delujejo gledališka in recitacijska sekcija, mešani pevski zbor in sekcija mladih harmonikarjev. Gledališka sekcija s predstavami za otroke že več kot Grbi Mestne občine Velenje Letošnji dobitniki grbov so Rokometni klub Gorenje Velenje, Kulturno društvo Gledališče Velenje in Kristina Kovač. Rokometni klub Gorenje Velenje je poleg celjskega rokometnega kluba edini, ki je član slovenske državne lige vse od njenega nastanka leta 1991. Začetki tekmovalnega rokometa v Velenju sicer segajo v leto 1952, se vsako leto vpiše več kot 300 otrok. Zadnja tekmovalna sezona je bila za Rokometni klub Gorenje Velenje več kot odlična. Naši rokometaši so drugič postali slovenski državni prvaki (prvič v sezoni 2008/2009), v sezoni 2002/2003 pa so osvojili tudi Pokal Slovenije. Kulturno društvo Gledališče je doslej pripravilo 61 premier in več kot 500 ponovitev. Nastopilo je več kot 300 igralcev, predstave pa si je ogledalo več kot 70 tisoč obiskovalcev. S svojimi predstavami so velenjski gleda-liščniki sodelovali na območnih in regijskih gledaliških srečanjih, pa tudi na nekaj srečanjih v tujini. Gledališče Velenje je bilo kar sedemkrat izbrano za nastop na osrednjem gledališkem dogodku ljubiteljskih gledaliških skupin - na Linhartovem srečanju, ki je bilo prvič leta 1958 prav v Velenju. Člani društva redno sodelujejo tudi pri pripravi in izvedbi številnih prireditev in proslav na občinski in državni ravni. Kristina Kovač Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje vodi 26 let. V tem času je bila pobudnica številnih delavnic za otroke in starše, okoljevarstvenih projektov v osnovnih šolah, obudila je šolo za starše, uvajala novosti pri delu z mladimi, ustanovila klub Mladi za mlade, ki ima danes skoraj 100 članov prostovoljcev, in velenjski TOM telefon -telefonsko svetovalnico za otroke in mladostnike. Po njeni zaslugi so počitnice socialno šibkejših otrok in mladostnikov iz Šaleške doline vsebinsko izjemno bogate, veliko raznolikih dejavnosti pa imajo v času počitnic na voljo tudi drugi otroci. Na njeno pobudo se je projektu bralna značka v osnovni šoli pridružila še predšolska bralna značka. Ena večjih akcij Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje je Veseli december, ko vse predšolske otroke obišče dedek Mraz. Kristina Kovač je od vsega začetka tudi članica organizacijskega odbora Pikinega festivala. ŠOŠTANJ PRAZNUJE «"Has 27. septembra 2012 Želja skoraj toliko kot prebivalcev V občini Šoštanj so bili prisiljeni nekatere projekte upočasniti, a vrtec bo, so odločeni Milena Krstič - Planine Šoštanj - 30. september je praznik občine Šoštanj. Datum za praznovanje sega daleč v zgodovino, v 15. stoletje, ko so bile Šoštanju priznane trške pravice. Že od sredine septembra v počastitev praznika potekajo številne prireditve. Skupaj se jih bo ta mesec zvrstilo kar sedemintrideset. Osrednja bo petkova slovesnost v kulturnem domu, kjer bodo podelili priznanja in nagrade najzaslužnejšim, župan občine Darko Menih pa bo zbranim predstavil vso pestrost dogajanja od enega do drugega praznika. Mi smo ga povabili na pogovor že pred tem. Gospod Menih, letos naziva častni občan ne boste podelili. Ste bili pa pretekla leta s tem precej radodarni. Bilo je celo leto, ko ste imenovali dva. Kako to, da boste letos brez? »Preprosto. Tako kot pride leto, ki dobro obrodi, pride tudi kakšno, ko letine ni. Tudi pri nas je kakšno leto kandidatov za ta naziv več, kakšno leto pa predlogov ni. Naziv častni občan so si pri nas doslej zaslužili vsi, ki smo jim ga podelili, in tudi v prihodnje se bomo držali tega načela.« Krizo najbolj čutijo v sociali Drugi mandat ste župan. Obdobji prejšnjega in sedanjega mandata se razlikujeta. Slednjega zaznamuje kriza. Kje, na katerih področjih jo občina in občani najbolj občutijo? »Krizo je čutiti na več področjih, zagotovo pa najbolj v sociali. Šoštanj je zaradi krize izgubil kar nekaj dobrih podjetij, zaposleni pa zaposlitev v njih, s tem pa socialno varnost. Ti ljudje skoraj vsakodnevno prihajajo na občino po izredno socialno pomoč. Veliko naših občank in občanov jesen življenja preživlja v domovih. Cene oskrbe, bivanja so vedno višje in mnogi jih ne zmorejo sami. Tudi njim gremo v občini naproti. Precejšnja sredstva namenjamo za pakete Rdečega križa, brezposelnim Občina plača zdravstveno zavarovanje. Mesečno za enega to sicer predstavlja »le« 31 evrov, a če je treba zavarovanje plačati tristotim, so to veliki denarji. Doslej smo še uspevali pomagati vsem, ki so pomoči potrebni, ne vem pa, kako bo v prihodnje. Država napoveduje tudi rez za to področje in če bo do tega prišlo, potem bo res hudo.« Stiske ljudi se vas dotaknejo. »Odkar sem župan, sem spoznal veliko ljudi. Na podeželju in v mestu. Skoraj ga ni, ki ga ne bi poznal. Ko ti ljudje pridejo k meni, mi je težko že zato, ker jih poznam, ker poznam njihovo preteklost. Če moram komu reči, da ne morem pomagati, da občina nima vzvodov, s katerimi bi lahko, mi je ob tem zelo težko. A doslej se je pomoč še vedno našla, v taki ali drugačni obliki. Predvsem pa se potrudim, da ljudje opogumljeni zapuščajo mojo pisarno.« »Bliže Ljubljani« je bilo lažje V prejšnjem mandatu ste bili »dvojni« funkcionar, poslanec in župan, v tem pa ste »enojni«, ker dvojnost ni več možna. Se to, da niste več tako blizu Ljubljani, Šoštanju pozna? »Se. Prej sem imel vsakodnevne stiske z ministri in pristojnimi v ministrstvih. Srečevali smo se, se pogovarjali, velikokrat so prisluhnili. Zdaj teh stikov ni več. Tudi časi so drugačni, težje je priti do kakšnega ministra ali direktorja direktorata.« Ste se morali v občini Šoštanj zaradi kriznih časov čemu odpovedati ali prestaviti kakšno naložbo, ki ste jo načrtovali, na poznejši čas? »Veliko projektov imamo v ognju. Nekaj smo jih zaključili, nekaj jih je v fazi pridobivanja dokumentacije, nekaj pa smo jih bili prisiljeni upočasniti. Težko je, ker je želja skoraj toliko kot prebivalcev. Se pa trudimo nujne projekte pripeljati do konca.« Ceste so nikoli dokončana zgodba Kaj je tisto, kar občino - poleg reševanja socialnih stisk občanov - najbolj pesti? »Gotovo ceste. Te so nikoli končana zgodba, tako v mestu kot okolici. Zelo vesel sem, da smo naposled uspeli obnoviti cesto v Lokovici. Zaradi nje so bili Lokovičani prikrajšani. vsaj ta hip nimate težav. Jih imate kaj s tujimi delavci, ki delajo pri projektu? »Ne. Na začetku je bilo nekaj zadreg in težav s parkiranjem, a nam je s pomočjo redarske službe to uspelo urediti. Parkiranje smo omogočili ob železnico in ob reki Pako, tako da je mesto razbremenjeno. Na gradbišču jih je v tem obdobju blizu petsto, večina se jih na delo vozi iz obrobja. Pohvalno je tudi, da so jih Šoštanjčani lepo sprejeli, in upam, da bo tako tudi v prihodnje, ko jih bo tukaj še veliko več. Poskrbeli smo za bivanje, za Župan Darko Menih:»K uspešnosti del na terenu lahko občani veliko prispevajo s strpnostjo.« Gre za cesto, ki je povezovala mesto Šoštanj ob Osmici (trgovina) mimo Termoelektrarne na Oražmov križ in naprej do državne ceste v Lokovici. Dolga leta je bila zapostavljena in popolnoma uničena, saj smo na tem območju gradili blok 6, plinovod ... Nikakor nam je ni uspelo sanirati. Zdaj smo jo. Gradnja je bila zahtevna, teren je močvirnat in plazovit. Marsikaj, kar ni bilo predvideno, smo morali narediti, da je cesta zdaj varna.« Z nadaljevanjem gradnje bloka 6, v kar ste bili ves čas vpeti, pa njihove prostočasne aktivnosti, za varnost. Prav vesel sem bil, ko sem na številnih prireditvah v krajevnih skupnostih, po domače veselicah, srečeval tudi te delavce.« Dodatne naloge brez dodatnih sredstev Na kaj ste bili kot župan v zadnjem letu najbolj ponosni? »Ponosen sem na vsak projekt, ki ga spravimo v življenje. Teh je veliko, a bi mogoče vseeno ome- nil kanalizacijo, ki je izjemnega pomena, in nov vrtec. Za slednjega pripravljamo dokumentacijo. Po profesiji sem pedagog in prav veseli me, da gremo pri gradnji vrtca po poti, ki smo si jo začrtali, da bomo zgradili vrtec, ki si ga želimo vsi.« Javno-zasebno partnerstvo? »Tako je. S tem bi bili rešeni finančnega bremena iz proračuna.« Vsakič, ko smo se ob prazniku pogovarjali z vami, niste pozabili omeniti homogene ekipe sodelavcev v občinski upravi. Kaj pa zdaj, se pritisk na javno upravo, zmanjševanje plač, zmanjševanje števila zaposlenih kaj odraža v teh odnosih? »Tako zaposleni smo, da o sebi nimamo časa razmišljati. Bolj smo usmerjeni v občane, v reševanje njihovih tegob. Se pa seveda soočamo s pritiski vlade, ki občinam nalaga ogromno nalog brez dodatnih sredstev, tako da se moramo znajti, kot se lahko. Še vedno pa smo homogena ekipa, s katero sem zelo zadovoljen.« Zaposlovali pa niste pretirano? »Sploh nismo. Samo šestnajst nas je.« Vabilo na prireditve Praznovanje ne bi smelo pomeniti tarnanja, zato za konec pogovora še kakšna spodbudna misel? »Ob prazniku smo pripravili ogromno prireditev. Vsak lahko najde kaj zase. Pridite med nas. Lepo se boste imeli, organizatorjem in nastopajočim pa boste s tem izkazali priznanje. V občini veliko delamo na terenu. K uspešnosti del lahko s strpnostjo pripomorete tudi vi. Če prihaja do težav, pomagajte tako, da jih v medsebojnem dialogu rešimo na kraju samem. Uredili okolico Zdravstvene postaje Šoštanj - Danes, 27. septembra, ob 16. uri bodo v Šoštanju predali namenu urejeno okolico zdravstvene postaje in kulturnega doma. Dela so izvedli v roku, Šošta-njčani pa so si te prenove dolgo želeli, saj je bila nujno potrebna. ■ mkp Šmihelov sejem vabi Šoštanj - Na Prešernovem trgu v Šoštanju (ob Kajuho-vem parku) bo v soboto, 29. septembra, od 9. do 13. ure potekal Šmihelov sejem. Turistična društva in drugi bodo predstavili domače obrti in kulinarično ponudbo. ■ mkp ■ AKTUALNO - 5 Ob jubileju pohvalili najboljše Priznanja in plakete dobijo moški Na svečani seji ob prazniku Občine Šoštanj bodo podelili priznanja in plakete - Med šestimi dobitniki so sami moški Športna zveza Šoštanj letos priznanja najuspešnejšim športnikom podelila v okviru Dnevov rekreacije - Dogodek povezali s prvo od prireditev ob 100-letnici športa Milena Krstič - Planine Šoštanj - Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku s svečano sejo sveta Občine Šoštanj bodo jutri, v petek, 28. septembra, ob 19. uri podelili priznanja in plakete najzaslužnejšim občanom. Priznanje bodo prejeli Valter Pirtovšek, Rudolf Rožič in Alimpije Košar-koski, priznanje pa Franc Rav-njak, Franc Vačovnik in Ljubomir Melanšek. Kdo so dobitniki priznanj? Valter Pirtovšek je zdravnik, ki je poleg zahtevnega dela vedno našel čas tudi za druge aktivnosti. Bil je predsednik sveta Krajevne skupnosti Skorno - Florjan. Pod njegovim vodstvom se je marsikatera domačija veselila novega odseka asfaltirane ceste, v sodelovanju z Občino Šoštanj pa je dosegel, da je cesta v Skorno danes, kljub izjemno težkemu terenu, varnejša. Bil je ključni člen pri izgradnji doma krajanov, ki je z zunanjim igriščem postal stičišče kulturnega, športnega in družabnega življenja v kraju. Rudolf Rožič iz Topolšice ne drži križem rok. O tem govorijo številna priznanja, ki jih je dobil za svoje delo: bronasto, srebrno in zlato Gallusovo priznanje, priznanje Bojana Adamiča, priznanje slovenskih godb, Napotnikovo priznanje, Šili-hovo priznanje za vzgojno-izobra-ževalno delo, bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije, zlato plaketo za delo v športu v občini. S svojo aktivnostjo krepi prepoznavnost in ugled Topolšice, posledično pa tudi občine Šoštanj. Redke so prireditve kulturnega, domoljubnega, turističnega in družabnega značaja, ki ga ne bi zaznamoval. Alimpie Košarkoski bo priznanje prejel za svoj prispevek k utrjevanju prepoznavnosti mesta Šoštanj v športu in kulturi, za njegovo izjemno udejstvovanje v Odbojkarskem klubu Šoštanj - Topolšica, za njegovo delo v Ribiški družini Paka Šoštanj ... Na pridobitve mesta je bil vedno ponosen, prav tako kot na svoje korenine v vasi Vevčane v Makedoniji, kjer je dobil navdih, da je danes eden najbolj uveljavljenih slovenskih ikonopiscev. Številne odmevne razstave to vedno bolj potrjujejo, potrjujejo pa tudi umetnostni kritiki, obiskovalci razstav. Kdo so dobitniki plaket? Franc Ravnjak bo plaketo Občine prejel kot ribič z izjemno čutnostjo za življenje v vodah in in ob kot umetnik, ki svoje kiparsko znanje prinaša na mlade. Franc Vačovnik iz Raven za delovanje na več področjih javnega življenja, v šoštanjski in ravenski godbi, je tudi eden od očetov Ravenske planinske poti. Ljubomir Melanšek, umetnik, ki ustvarja skulptuire iz navadne pločevine, pa bo plaketo prejel zaradi humanitarne geste. Svoja dela je ponudil v prodajo, izkupiček pa namenil Onkološkemu inštitutu za boljši jutri pacientov. ■ Milena Krstič - Planine Šoštanj, 20. septembra - V kulturnem domu so v četrtek zvečer na priložnostni slovesnosti podelili priznanja najuspešnejšim športnikom občine v preteklem letu, obenem pa zaznamovali 100-letnico športa v Šoštanju. Športna zveza Šoštanj najuspešnejše športnike nagrajuje dvanajsto leto. »To tradicijo moramo nadaljevati kljub - tudi za športnike - vse težjim časom. Sploh, ker šoštanjski šport v tekmovalnem smislu napreduje, povečuje pa se tudi število udeležencev v različnih oblikah rekreacije. Lani se je samo aktivnosti v okviru Dnevov rekreacije udeležilo preko tisoč ljudi,« je na svečanosti poudaril predsednik Športne zveze Nino Ošlovnik. 100 let športa v Šoštanju Na svečanosti so orisali razvoj športa do danes. Za začetek -čeprav so bili zametki že prej - štejejo 25. maj leta 1912, ko so se Šoštanjčani s sokolsko člansko vrsto udeležili vsesokolskega zleta v Pragi. Takoj po vrnitvi so v Šoštanju ustanovili tudi ženski oddelek. Ob jubileju - akademija še sledi - so podelili priznanje Sokolski zvezi Slovenije, Krajevni skupnosti Šoštanj in Športnemu društvu Šoštanj. Dobitniki priznanj Športne zveze Na svečanosti so podelili priznanja najboljšim športnim ekipam in posameznikom v lanskem letu. Priznanje za najboljšo športno ekipo je prejela članska ekipa Odbojkarskega kluba Šoštanj - Topolšica, ki je v sezoni 2011/2012 osvojila naslov prvaka v 2. državni ligi in si s tem po šestih letih povrnila mesto med prvoligaši. Priznanje perspektivne ekipe so podelili kadetski skupini Košarkarskega kluba Elektra, ki je sezono 2011/2012 zaključila na odličnem 13. mestu 1. SKL. Priznanje perspektivnemu športniku v individualnem športu so namenili Aljažu Ostercu iz Zavo- denj, članu SSK Velenje, za njegove uspehe v smučarskih skokih, priznanje perspektivnemu športniku v ekipnem športu pa košarkarju Janu Rizmanu, članu slovenske mladinske ekipe, ki je na letošnjem Evropskem prvenstvu osvojila 10. mesto. Za organizacijsko delo v športu je prejela priznanje Tea Podgoršek. Več kot 35 let je bila mentorica tabornikov, pri katerih je opravljala tudi vrsto odgovornih nalog, 30 let pa je usmerjala tudi vadbo starejših občank ter mladink pri TVD Partizan. Med športnimi društvi so priznanje podelili Šaleškemu bridge klubu, ki v Šaleški dolini deluje 35 let, priznanje nadpoprečno uspešnemu članu športnega društva, ki ima stalno bivališče zunaj občine Šoštanj, pa košarkarju Elektre Žigi Zagorcu, ki je član slovenske članske reprezentance. ■ Najboljša ekipa odbojkarji Šoštanj - Topolšice. (foto: T.R.) MALA ANKETA Radi imajo Šoštanj Pred praznikom Občine Šoštanj smo tri naključne sprehajalce povprašali, kako radi imajo Šoštanj, kako so zadovoljni s kakovostjo bivanja v njem. Kaj so povedali? Danica Obreza: »Stara Šoštanjčanka sem. Tukaj živim že od rojstva in rada sem tukaj. Vajena sem ljudi. Zelo radi se družimo, mesto in okoliški kraji postajajo vse lepši, vse lepše urejeni. Pohvala vsem, ki pri tem sodelujejo! Sama se rada sprehodim do Družmir-skega jezera. Moj pokojni mož je bi ribič trideset let. Z veseljem opazujem, kako lepo je postala urejena. Ste si pogledali?« Dragan Arsenijevic: »Več kot trideset let že živim v Šoštanju. Z eno besedo lahko rečem, da je super. Staro majhno mesto z veliko dobrimi ljudmi, ki se zadnja leta pospešeno spreminja na boljše. Zaposlen sem v Termoelektrarni, kjer ta čas razstavljam nekaj svojih slikarskih in kiparskih del. Vesel sem, da so mi to omogočili, ker mi je ukvarjanje z umetnostjo v veliko veselje. Rad grem na prireditve, pišem poezijo. Eno od pesmi sem posvetil prav Šoštanju.« Alojz Brglez: »Vsak dan iz Topolšice, kjer živim, pridem v Šoštanj. Šoštanjčan se počutim vse življenje in to bom ostal vse do groba. Nadvse bi bil vesel, če bi Smrečina in Breda v Topolšici res dočakala lepše čase, kot sem bral v vašem časopisu. Kraji v občini spreminjajo podobo na bolje, lepše. Seveda pa imam tudi nekaj kritik. Recimo: o tržnici se govori že nekaj let, a je še vedno ni. Prostor pred Merxom, kjer občasno gostujejo stojnice, pa bi lahko primerneje uredili.« ■ mkp Iz občine Šmartno ob Paki Obljuba dela dolg Krajani vaške skupnosti Skorno ter izvajalci šolskih prevozov bodo naposled le dočakali boljšo cestno povezavo, za kar so si prizadevali že nekaj časa. V teh dneh bodo namreč stekla posodobitvena dela na 533 metrov dolgem odseku ceste Skorno-Floijan, natančneje od magistralne ceste Gorenje-Velenje proti Lovskemu domu v Skornem, ki je zdaj v makadamski izvedbi. Dela bo izvajalo podjetje Grobelnik, ki je bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik na javnem razpisu. Vrednost naložbe je 106 tisoč evrov, od tega je lokalna skupnost 54 tisoč evrov pridobila na razpisu ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo. »Obljuba dela dolg,« je povedal šmarški podžupan Janko Kopušar in dodal, da so načrtovali začetek del že pred časom, vendar se je zataknilo pri zagotavljanju denarja, ki ga je za posodobitev obljubila država. Dela naj bi končali pred zimo, saj je to nujno potrebno zaradi zagotavljanja varnejšega prevoza otrok v šolo in iz nje, za večjo varnost uporabnikov ceste in nenazadnje tudi za kakovostnejše izvajanje zimske službe. Predlog tudi za posmrtno priznanje Na letošnji razpis za podelitev občinskih priznanj in nagrad je prispelo 5 predlogov, od tega 3 za grb občine, 1 za plaketo občine, en predlog pa se nanaša na podelitev posmrtnega naziva častni občan občine, in sicer preminulemu županu Alojzu Podgoršku. Predloge so že obravnavali člani občinske komisije za priznanja in nagrade ter izdelali predlog dobitnikov, ki ga bodo sedaj obravnavali še šmarški svetniki na seji občinskega sveta. Ta naj bi bila predvidoma v dneh od 15. do 19. oktobra. Zaradi znanih vzrokov so se člani komisije in podžupan Kopušar odločili, da letos priznanj župana ne bodo podelili. Ambrozija Prizadevne članice zeliščarske sekcije tukajšnjega turističnega društva zadnja tri leta zasledujejo razširjenost pelinolistne ambrozije na območju lokalne skupnosti. Minuli dve leti so to rastlino uspešno zatrle, letos pa so bile zaradi množične pojava te rastline pri tem manj učinkovite. Čeprav so odstranile Članice zeliščarske sekcije so odstranile in uničile 2000 sadik škodljive ambrozije. več kot 2000 sadik rastline, je bilo te na zelenici med pokopališčem in železniško progo, na opuščeni njivi nasproti železniške proge in ob sprehajalni poti ob železniški progi v Logu v Šmartnem ob Paki tako veliko, da jim je zmanjkalo vreč. Pa tudi cvetni prah je že pošteno dražil njihova dihala. Boža Polak, predsednica zeliščarske sekcije in turističnega društva, je povedala, da so poleg aktivnosti na terenu v občinskem glasilu pripravili članek o ambroziji, o množičnem razrastu rastline pa obvestile vodstvo šmar-ške osnovne šole, to pa učence. Prav tako je na njihovo opozorilo podžupan Janko Kopušar izpostavil to težavo in posledice na seji s predstavniki vaških skupnosti. »Na omenjeni seji so se dogovorili, da bodo o tem obvestili tudi lastnike zemljišč, na katerih se je pojavila ambrozija. Ti so namreč po zakonu dolžni zatirati to škodljivo rastlino.« Med sklepi seje s predstavniki vaških skupnosti pa je še zagotovilo, da se bodo v lokalni skupnosti prihodnje leto bolj organizirano lotili zatiranja rastline že na samem začetku njene rasti. DOMA IN PO TUJEM 27. septembra 2012 Ü Od srede do torka - svet in domovina a a Sreda, 19. septembra Po vnovičnem nižanju bonitetne ocene naši državi je premier dejal, da bodo te padale tako dolgo, dokler Slovenija ne bo sprejela potrebnih ukrepov. A poslanci SD so sporočili, da vsega ne bodo sprejeli: napovedali so, da bodo poskusili preprečiti sprejetje zakona o slovenskem državnem hol-dingu, ker so prepričani, da gre za krajo stoletja. Evropska komisija je od Slovenije zahtevala izterjavo 10 milijonov evrov nezakonite državne pomoči, ki je bila leta 2008 odobrena Elanu. Sicer pa je vlada obiskala Koroško. Janša je ob tem obljubil, da bo vlada dokončala umeščanje trase hitre ceste v prostor, še vedno pa ostaja odprto vprašanje financiranja gradnje. Minil je prvi krog pogajanj o pokojninski reformi, po katerem so bili udeleženi optimistični. V Franciji so zaradi objav karikatur muslimanskega preroka Mohameda oblasti poostri- Davek na časopise? V Franciji so poostrili varnost. le varnost. Zaprli so nekatera veleposlaništva, konzulate, kulturne centre in francoske šole v več kot 20 državah. Medicinski škandal pa je pretresel Avstrijo: pristojni so namreč potrdili, da so od leta 2001 dekleta in ženske z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju v ustanovah sterilizirali. Četrtek, 20. septembra V vladi so še poskušali rešiti državo. Finančni minister je tako povedal, da se ustanavlja sklad, v katerem bo slabe terjatve upravljala nova družba za upravljanje terjatev bank. Predsednik SD je opozoril, da vlada pretirano kadruje v medijih in tako ustvarja pritisk na sedmo silo. bo letos skrčil kar za dva odstotka. Španija se je z Evropsko unijo dogovarjala o reformnih ukrepih, ki so potrebni, da bo Madrid dobil finančno pomoč in da bi Evropska centralna banka lahko začela odkupovati španske obveznice. Afganistan je zapustilo vseh 33 tisoč vojakov, ki jih je ameriški predsednik Barack Obama pred tremi leti tja poslal kot okrepitev za zajezitev upora talibanov. Miru pa ni bilo v islamskem svetu. Čeprav so zaradi razžalitve preroka Mohameda politični in verski voditelji pozvali k mirnim protestom, je v Pakistanu umrlo več kot 15 ljudi. Sobota, 22. septembra Bil je »dan brez avtomobila«. A zaradi del in izmeničnega prometa so pred predorom Karavanke nastajali daljši zastoji. Hrvaška zunanja ministrica Vesna PusiC je v Zagrebu zatrdila, da bo dvostransko vprašanje LB s Slovenijo rešeno pravočasno, da bo Hrvaška 1. julija 2013 vstopila v EU. Oblasti v Afganistanu so prepovedale uvoz pakistanskih časopisov, češ da so »obveščevalna propaganda in gradivo za predstavnike talibanov«. V ZDA je odmevala vest, da je Mitt Romney za 13,7 milijona dolarjev dohodka v letu 2011 plačal davek po 14,1-odstotni davčni stopnji. Po nižji kot predsednik Obama. Nič dobrega ni odmevalo v Evropi. Še vedno je naraščalo število brezposelnih: v EU jih je bilo že rekordnih 25 milijonov. Rimokatoliška cerkev v avstralski zvezni državi Mednarodni denarni sklad preučuje razmere v Sloveniji. Notranji minister Vinko Gorenak je za novega generalnega direktorja policije predlagal Stanislava Venigeija. Slišali smo, da bo Slovenija znova gostila delegacijo Mednarodna denarnega sklada, ki bo pregledala načrte ekonomske politike in razmere v gospodarstvu in bančnem sistemu. Virus Zahodnega Nila, ki ga prenašajo komarji, je zahteval prvo smrtno žrtev na Kosovu in v Makedoniji. Kljub protestom je Španska vlada zavrnila zahteve za večjo avtonomijo Katalonije. Stavka pa se je zgodila v Indiji. Tamkajšnji opozicijski politiki, trgovci in sindikati so namreč na ta način izrazili nasprotovanje vladni odločitvi, da tudi tujim supermarketom dovoli vstop v maloprodajni sektor. Petek, 21. septembra Sindikatje so se razburili nad uradno napovedjo vlade o zmanjševanju uslužbencev v javnem sektorju. Dejali so, da bodo v tem primeru nasprotovali vladnim reformam. In medtem ko so nekateri govorili o nujnosti odpuščanja, so drugi razmišljali o potovanjih. V medije je prišla novica, da si trije poslanci želijo službene poti v Južno Ameriko, kjer bi vzdrževali stik s tamkajšnjimi Slovenci. Še nekaj je odmevalo v medijih: davek, ki naj bi ga vlada uvedla na časopise. Dejstvo pa je bilo, da so v UMAR-ju še bolj znižali napoved o obsegu BDP-ja in dejali, da se Število brezposelnih v Evropi je doseglo rekordno vrednost: 25 milijonov. Viktorija s prestolnico Melbourne je priznala spolne zlorabe najmanj 600 otrok, ki so jih vse od leta 1930 zagrešili duhovniki. Nedelja, 23. septembra Slišali smo, da so v minulem tednu predstavniki treh slovenskih podjetij na ministrstvu za obrambo znova zaman poskušali doseči, da bi jim Slovenija pomagala pri izterjavi pol milijona evrov, ki jim jih dolgujeta dve finski podjetji v stečaju. V Mariboru so slovesno praznovali 150. obletnico smrti škofa Antona Martina Slomška, ki ga je leta 1999 papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega. Zbralo se je več kot dva tisoč vernikov. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je dejal, da je vladni predlog reforme trga dela slabši kot zdajšnje stanje. Na himalajski gori Manaslu na severu Nepala je pod plazom umrlo najmanj enajst ljudi, pet jih še vedno pogrešajo. Italijanska policija je na torinskem letališču aretirala moškega, ki se je izdajal za pilota in se mu je najmanj enkrat celo uspelo izmuzniti v pilotsko kabino letala Air Dolomiti. Pakistanski minister za železnice je za smrt ustvarjalca filma Nedolžnost muslimanov ponudil 100 tisoč dolarjev nagrade. Predstavniki pakistanske vlade so se od tega oddaljili. Švicarji so na referendumu zavrnili popolno prepoved kajenja v restavracijah in barih. Ponedeljek, 24. septembra Še je odmevalo načrtovano 25-tisočevrsko potovanje treh poslancev v Južno Ameriko. Odzval se je celo predsednik DZ, ki je povedal, da je kaj takšnega v tem času neprimerno. In poslanec Pukšič se je potovanju odpovedal. Po preureditvi cestninske postaje Log je Dars začel odstranjevati betonske otoke na cestninski postaji Torovo. Istega dne je vlada napovedala, da namerava objaviti razpis za izdajo koncesij za upravljanje avtocest. Tako bi lahko te kmalu prešle v upravljanje v zasebne roke in, kot so dodali na ministrstvu, najverjetneje tujemu vlagatelju. Na drugem krogu pogajanj o pokojninski reformi so se socialni partnerji dogovorili, da na ministrstvu za delo pripravijo dodatne simulacije ob spremembah pri tistih elementih, ki vplivajo na višino pokojnine. Dan po volitvah je opozicija v Belorusiji pozivala k bojkotu, saj so tudi tuji opazovalci opazili mnogo nepravilnosti, predsednik Aleksander Lukašenko pa je nasprotnike označil za »strahopetne« in pohvalil visoko volilno udeležbo. Torek, 25. septembra V zraku je bilo nekaj slabe volje. Generalni direktor RTV je tako razpoložen stopil pred komisijo državnega zbora in odločno dejal, da javna radio in televizija nista samo strošek, ampak investicija. Dobro voljo je skušal ustvariti premier. Po odzivih na neuradno napovedan dvig DDV za tiskane medije, je dejal, da je vesel, ko se ugotavlja, da dvig DDV-ja ni samo dobra stvar. Nismo še dobili vtisa, kakšnega razpoloženja so bili socialni partnerji, ko jim je minister za delo Andrej Vizjak predstavil spremenjen predlog reforme delovnopravne zakonodaje, in sicer enotno pogodbo za nedoločen čas. Zagotovo pa smo bili v glavnini slabe volje, ko so mediji spet pisali, da se zna projekt TEŠ 6 Poti v Južno Ameriko ne bo. Na območju spornih otokov so se obstreljevali z vodnimi topovi. ustaviti. Pojasnjevali so, da Teš in HSE nista upoštevala pravila javnega naročanja, kar je pod posebnim drobnogledom. V Španiji so potrdili, da bodo izpolnili predvolilno obljubo in zvišali pokojnine. Mnogo slabe volje pa je bilo v Vzhodnokitajskem morju. Tja je prispelo več deset tajvanskih ribiških ladij - med njimi in japonsko obalno stražo je prišlo celo do streljanja z vodnimi topovi. 1 Lepota Kaja Avberšek žabje* perspektiv« Zadnjič sem na uho slučajno ujela košček intervjuja z neko slovensko umetnico. Zastavljeno ji je bilo vprašanje, na kakšen način v svojem ustvarjanju ohranja Lepo. Res, sem si rekla, v času, ko Lepo množično in brezsramno istovetimo s patetičnim, kičastim, površinskim, malone banalnim, ukvarjanje z Lepim ni mačji kašelj! Umetničinega odgovora nisem poslušala, ker sem se ubadala že s čim, vendar mi misli o Lepoti niso dale miru. V katerem trenutku v zgodovini se je torej zgodilo, da ob dih jemajočem sončnem zahodu popotnik ni več dahnil "Ah ... krasota!" temveč je turist posmehljivo pripomnil "Heh ... tole je pa za na kičasto kartico z morja!" Mogoče sem si z vprašanjem, kot sem si ga postavila, že odgovorila. Ja, najverjetneje takrat, ko so začeli tiskati razglednice s sončnimi zahodi in se je popotnik spremenil v turista, klikajočega s fotoaparatom vse tisto, kar je že videl na fotografijah turističnega vodnika. O fotografijah fotografij bi veljalo govoriti ob drugi priložnosti. Zdaj je čas za brskanje po zgodovini lepote. "Lepo je tisto, kar bi nas razveselilo, ko bi bilo naše, vendar ostane lepo, tudi če pripada komu drugemu." Lepo, kajne? Pri tem naj dodam še ljudsko modrost: "Lepa ženska je kakor črešnja ob cesti." (In "r" v besedi "češnja" naj kar ostane, tako mi je bilo povedano in tako bo zapisano. Takšna je resnica in "lepota je resnica - le to stvar spoznal si in le to naj bi spoznal!", kot je dejal J. Keats enkrat v 18. stoletju.) Lepemu bo vedno oproščeno. Odpotujmo daleč v Staro Grčijo. V Homerjevi Iliadi je Helena vzrok krvavih bojev, vendar jo njena neustavljiva lepota odvezuje vse krivde! Po padcu Troje bo kralj Menelaj namreč planil na nezvesto soprogo, da bi jo ubil, toda ob pogledu na njena lepa razgaljena nedra mu bo roka z orožjem otrpnila . Oh, in lepota klasičnih grških kipov, ta skladnost, ta vzvišena umirjenost in zmožnost obvladovanja čustev in ta čista belina . pa sta vedela, draga bralka, spoštovani bralec, da so bili ti kipi prav živo pobarvani in polepljeni s kosi tkanin, stekla, biserne matice, celo lase so imeli? Skozi čas so se grški modni dodatki izbrisali, odpadli so, prepereli in izpuhteli v nič, za sabo pa pustili fantazmo bele čistosti . Nekje v srednjem veku (ki ga po krivem označujemo kot temnega) dobijo znotraj ubranosti stvarstva tudi pošasti svoj vzrok in dostojanstvo. Znotraj reda tudi grdo postane lepo in dobro, saj se iz njega rojeva dobrota in se ob njem lepše blešči! Podoba hudiča je lepa, kadar dobro upodablja njegovo grdobo in je v tem oziru tudi sama grda! Dobrota je Lepota v dejanju, prekrasen pogled ni nič drugega kakor izbrano, pretanjeno čustvo, baročna arhitektura je lepa, ker preseneča, osuplja, zavaja s svojo pretiranostjo in preobiljem, za razsvetljence Lepota ni dana samim stvarem, temveč nastaja v razumu gledalca, neobremenjenega z zunanjimi vplivi, v romantiki je govora o nestanovitni Lepoti, o Vzvišenem, ko prednost dobijo neizoblikovanost, bolečina in grozljivost, eksotično, osupljivo, prostranstva brez meja. Lepi predmeti so sorazmerno majhni in gladki; gladkost je namreč lastnost, neogibno potrebna Lepoti (pravi E. Burke leta 1756). Lepota in melanholija, daleč, čarobno, neznano, žalobno, iracionalno, mrtvaško. Neoprijemljiva Lepota "kaj ti vem česa". Grdo je samo drugi obraz lepote. "Lepo je vedno bizarno. S tem nočem reči, da je hote, hladnokrvno bizarno, saj bi bilo v tem primeru pošast, kije ušla iz kolesnic življenja. Trdim pa, da vedno vsebuje vsaj troho bizarnosti, ki ga dela prav posebej lepega." pravi C. Baudelaire. In njegova razlaga mi je povšeči. Lepota, povezana s čudenjem. In čudno nosi kanček presenečenja, redkost, novost, iskrico, ki ima moč, da podkuri čustvom, da butne direktno v srce, da se nam oči široko odprejo, da se nam usta razlezejo od enega ušesa do drugega, da razpremo roke in malone kriknemo: "Kako čudno, kako lepo, navdušen/a sem! " In kdor je navdušen, je nadživ, beseda "navdušenje" namreč izhaja iz besede "duhati"oz. "dihati"; dihanje pa je najočitnejši znak življenja, prisotnosti duše v telesu. Bodi dovolj brskanja po starih časih. Pa sem časovno prispela samo do konca 18. stoletja! Koliko misli, idej in konceptov, filozofskih traktatov! In podajam vama le ključne besede, koliko žabjih stolpcev bi šele potrebovala za podrobno modrovanje! (Morda pa se ima lepotna žaba nadaljevati, nič ne rečem .) Zdajle raje skočim naprej, v Danes. Oziroma na prenos paraolim-pijskih iger v Londonu, ko sem po televiziji prvič videla 23-letnega plavalca Darka Duriča. Rodil se je brez obeh nog in ene roke, zaradi česar, si mislim (in obsojam), so se mu celo starši odpovedali. Človek me je presunil. Gledala sem njegov popolni torzo, ki enoročno plava popolni kravl, potem pa še njegove čiste in žareče oči, ko govori o dogodku z dekletom na brazilski obali - poljubiti sta se želela, pa ga je odnesel val... To, draga moja, to je LEPOTA! ■ Podatki o žrtvah se še spreminjajo. jV_t\_r: L_i\, Pravi naslov za uspešno AKTUALNO Povabila delodajalcem za zaposlitev brezposelnih Na javni povabili za prejemnike denarne socialne pomoči in za 'Priložnost zame' med delodajalci doslej ni bilo zanimanja - Največ zanimanja za Prvi izziv Milena Krstič - Planine Velenje, 20. septembra - Letos spomladi in poleti je bilo objavljenih kar nekaj javnih povabil delo- dajalcem, ki zaposlujejo na novo. V zameno za zaposlitev brezposelne osebe lahko uveljavijo subvencijo. Odziv na nekatera javna povabila je precejšen, na nekatera pa ga (še) Zavod še ima za javna dela denar, občinam ga je zmanjkalo Javna dela se najprej »napolnijo«, a v začetku leta, ko imajo občine (te so sofinancer javnih del) za ta namen še na voljo sredstva. Glede na to, da je bilo dodatno javno povabilo letos objavljeno kasneje, je zanimanje nekoliko manjše, saj občine s svojim deležem sredstev težko sodelujejo. Na zavodu pa sredstva za morebiten prijavitelje še ostajajo. Če bodo vloge, se bodo javna dela lahko izvajala do konca leta. ni in že danes je jasno, da sredstva, ki so na voljo, ne bodo porabljena. Odziv delodajalcev je odvisen od višine subvencije in zahtev, ki jih javno povabilo postavlja prednje. Za razpis Zaposli me so v Območni službi Zavoda za zaposlovanje Velenje doslej prejeli 75 vlog in porabili približno 15 odstotkov sredstev, ki so na voljo za to povabilo. Na voljo pa jih imajo toliko, da bi lahko do oktobra prihodnjega leta, do takrat javno povabilo velja, udejanjili blizu 500 zaposlitev. Subvencija za delodajalca znaša 4.000 evrov, v zaposlitev za polni delovni čas za eno leto zaposlitve pa lahko Koliko o javnih povabilih vedo delodajalci? V Območni službi Velenje so v sodelovanju z gospodarsko zbornico v zadnjem obdobju pripravili dve srečanji z delodajalci. Na njih so jih seznanili z javnimi povabili. Srečanja za delodajalce s Savinjo--šaleškega območja se je udeležilo 23, srečanja za koroške delodajalce 29 predstvanikov. Na spletni strani zavoda so objavljena vsa javna povabila, vključno z dokumentacijo in navodili, o podrobnostih javnih povabil pa se lahko delodajalci pozanimajo tudi na brezplačni telefonski številki. Robert Rajšter:»Prvi izziv je zanimiv, ker omogoča poskusno obdobje.« vključi brezposelne osebe različnih ciljnih skupin (invalidi, starejši od 50 let, dolgotrajno brezposelni, kar pomeni, da so vsaj 12 mesecev v zadnjih 16 mesecih prebili na zavodu). Za Prvi izziv so prejeli 78 vlog, možnosti so za 104 vključitve. Delodajalci pa imajo do 1. junija prihodnjega leta čas, da se odzovejo, če jih to javno povabilo zanima, a bodo sredstva najbrž porabljena že prej. »Povabilo je namenjeno delodajalcem, ki zaposlijo brezposelno osebo, staro do 30 let, ki je vsaj tri mesece prijavljena na zavodu. Zanimivo je zato, ker omogoča poskusno obdobje. Delodajalec dobi najprej subvencijo za poskusno obdobje treh mesecev. Če v tem času ugotovi, da oseba ni primerna za zaposlitev za daljše obdobje, lahko vključitev prekine. Zlasti pri prvih zaposlitvah je pomembno, da ima delodajalec to možnost pri osebah, ki še nimajo nobenih delovnih izkušenj. Prekinitev pri drugih javnih povabilih namreč ni možna. Če pa osebo zaposli še naprej, je upravičen do preostanka subvencije, ki znaša 7.250 evrov, od tega je 2.250 evrov namenjenih prvemu obdobju, 5.000 evrov pa za preostali čas zaposlitve do enega leta,« razlaga direktor Območne službe Velenje Robert Rajšter. Na drugi strani pa za javno povabilo za prejemnike denarne socialne pomoči in za povabilo Priložnost zame doslej še niso prejeli nobene vloge. Do subvencije na prvo povabilo je upravičen delodajalec, ki osebo, ki je prijavljena v evidenci brezposelnih oseb vsaj šest mesecev in prejema denarno socialno pomoč, zaposli za eno leto. »Ugibamo, da je razlog, da ni zanimanja, v višini subvencije. Delodajalec lahko dobi 4.000 evrov za zaposlitev, obstajajo pa povabila, pri katerih je subvencija višja.« ■ Plastično embalažo bi lahko obdelali v dolini m Znanje, prostor in opremo za sortiranje ter baliranje imajo v Kabronu, kamor PUP Saubermacher plastično in kovinsko embalažo z ekoloških otokov poskusno vozi od junija - 160 ton je zberejo prebivalci Šaleške in Zgornje Savinjske doline Milena Krstič - Planine Velenje, 19. septembra - Občani Šaleške in Zgornje Savinjske doline na ekoloških otokih v rumene zabojnike, mesečno odložijo blizu 160 ton komunalne plastike. Sme-tarska vozila PUP Saubermacher-ja to embalažo potem prepeljejo v različne kraje po Sloveniji, kjer jo presoritirajo v koristne odpadne materiale. Zakaj ne bi tega počeli doma? O tem, da bi koristne materiale, ki jih zberejo občani v SAŠA regiji, obdelali tukaj, so začeli razmišljati v podjetju Karbon. Za to imajo vsa potrebna okoljevarstvena dovoljenja, znanje, prostor in tudi opremo za izvajanje mehanske obdelave. Ta zajema sortiranje ter baliranje »izsortiranih« materialov. V dogovoru z družbo za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh in izvajalcem javne gospodarske Staška Velikonja: »V treh izmenah bi lahko delalo trideset ljudi.« službe PUP-Saubermacher so junija pričeli poskusno obdelavo. »Trenutno izvajamo obdelavo v eni izmeni. Odpadne embalaže in naše zmogljivosti pa so take, da bi lahko s triizmenskim delom obdelali vse količine komunalne plastike, ki jo zberemo tukaj,« je v sredo popoldan, ko smo si potek dela na območju Industrijske cone Premogovnika Velenje, kjer imajo v najemu potrebne površine, ogledali, pripovedovala Staška Velikonja, tehnična vodja ravnanja z odpadki v Karbonu. Računajo, da bodo aktivnosti poskusno izvajali še do konca oktobra, potem pa bodo na osnovi Ne vstavljajte ene vrste embalaže v drugo reprezentativnega vzorca oddaje in trženja surovin ocenili, kako naprej, pri čemer ne gre prezreti, da bi taka obdelava Šaleški dolini prinesla 30, mogoče celo 35 novih delovnih mest. Ob tem bi se za neposredne uporabnike zmanjšali tudi stroški. Prevozi na dolge razdalje veliko stanejo. Sortiranje poteka na obstoječi sor-tirni liniji, kjer posamezne produkte ročno ločijo, sortirajo in na koncu balirajo. »Za zdaj sortiramo in bali-ramo plastično embalažo, zbrano na ekoloških otokih v rumenih zabojnikih pri fizičnih osebah.« Tudi sami smo, ko smo si ogledali prebiranje, lahko videli, kako pomembno je, na kak način je odpadna embalaža zbrana na izvoru, torej tam, kjer nastane. »Pravilno zajemanje pomeni cenejšo obdelavo,« pravi Velikonjeva. Naj- bolj pomembno je, da je embalaža prazna. Če ni prazna, ni embalaža. Dobro je vedeti, da ene embalaže ne vstavljamo v drugo, recimo plastenke v pločevinke in zraven še folijo. Embalažo namreč odpeljejo smetarska vozila, ki jo stisnejo, zato je je potem, če je ena v drugi, težko ločiti. Običajno embalažo zbiramo v vrečkah in te odnesemo na ekološki otok. Priporočljivo je, da vrečk ne zavežemo, ampak jih bodisi spraznimo ali pa oddamo v nezavezani vrečki. O tem, da v zabojnike za embalažo ne sodijo drugi odpadki, sploh pa ne tekoči, nevarni in ostanki hrane, ki onesnažijo celoten zabojnik, v še hujših primerih pa lahko cel tovornjak embalaže, sploh ne govorimo. »Iz odpadne plastike posebej sortiramo prozorne in barvne plastenke, prozorno in barvno folijo, izsor-tiramo aluminijaste in železne pločevinke in tetrapak, torej produkte, ki se nahajajo v odpadni embalaži. Nekaj je preostanka. Pomembno pa je, da je tega čim manj, ker predstavlja mešane komunalne odpadke in torej strošek.« ■ V posodo za odpadno embalažo ne odlagajte drugih odpadkov, ker s tem onesnažite celotno zbrano količino v eni posodi ali enem vozilu Star papir za novo upanje Ljubljana, Velenje - Društvo Ekologi brez meja bo letos ponovno organizirala vseslovensko akcijo z naslovom Star papir za novo upanje. V njej bodo vrtci, šole, srednje šole, podjetja, javne organizacije in posamezniki zbirali star papir. Dinos jim bo en dan v novembru brezplačno zagotovil zabojnik in prevoz zbranega papirja. Sredstva od zbranega papirja bodo v celoti namenjena v dobrodelne namene. Prejemnika bodo zbrali otroci in mladina preko natečaja. Prijave na akcijo zbirajo do 30. septembra. ■ mkp Odpadno embalažo ločujejo ročno. Sortirna linja GOSPODARSTVO, NASI KRAJI '«'HAS 27. septembra 2012 Začeli z globljenjem jaška NOP II Glavni izvajalec del je hčerinsko podjetje HTZ Velenje, 17. septembra - Prejšnji ponedeljek je Premogovnik izgradnjo jaška NOP II predal glavnemu izvajalcu del hčerinskemu podjetju RGP. S tem je začel uradno teči 30-mesečni rok za dokončanje objekta, dve leti bo trajala izdelava jaška, pol leta pa montaža. Tako je končana druga faza pripravljalnih del, pri kateri so namestili opremo za globljenje jaška. Naredili so 40 metrov globok jašek in vanj vgradili potrebno opremo za izvajanje teh del. Gradnja teče po načrtih, rok za dokončanje je v letu 2015 - vzporedno z dokončanjem izgradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Izvozni jašek bo globok 505 metrov, zgrajen bo po najsodobnejših standardih in bo omogočal učinkovit transport premoga vse do konca življenjske dobe premogovnika. Z jaškom bodo bistveno skrajšali transportne poti za prevoz premoga, znižali stroške obratovanja glavnega odvoza premoga in zmanjšali skupni obseg potrebnih jamskih prostorov. Vsa inženirska, projektantska in gradbena dela, povezana z izgradnjo, so z znanjem in izkušnjami opravili znotraj Skupine Premogovnik. Idejni projekt ter vse podrobnosti zasnove so plod znanja zaposlenih v Premogovniku in njegovih hčerinskih podjetij RGP, HTZ, PV Invest in Sipoteh. Dr. Milan Medved, predsednik uprave Premogovnika, je ob predaji objekta izvajalcu zaželel varno izvedbo del s čim manj težavami in dokončanje objekta v zastavljenem roku. Dušan Čižmek, vodja projekta, je povedal, da so tri dni pred tem opravili tehnični pregled objekta, na katerem so ugotovili, da omogoča varno obratovanje in s tem nadaljevanje naslednje faze del, torej globljenja. Srečko Lednik, predstavnik glavnega izvajalca RGP in tehnični vodja projekta, pa se je zahvalil investitorju za izkazano zaupanje pri gradnji tako pomembnega objekta in zagotovil, da se bodo trudili, da bo objekt narejen po začrtanih ciljih in končan v zastavljenem roku. ■ Za globljenje je vse pripravljeno. Predajo so zapečatili s stiskom rok vodje projekta Dušana Čižmeka in predstavnika glavnega izvajalca in tehničnega vodje tega projekta Srečka Lednika iz RGP. Premogovnik uspešen pri pridobivanju poslov Velenje, 21. september - Uresničujejo se napovedi iz leta 2008, da bo Skupina Premogovnik Velenje v 5 letih 30 % prihodkov ustvarjala na trgih zunaj osnovne dejavnosti. Po uspešni dobavi napredovalnega stroja GPK-PV, ki je plod strokovnega znanja velenjskih inženirjev in ga je Premogovnik Velenje letos spomladi dobavil največjemu slovaškemu rudniku, kar je pomemben dosežek, saj gre za prvi prenos sodobne rudarske tehnološke opreme znotraj trgov Evropske unije, v remontnih delavnicah uspešno zaključujejo pripravo sekcij in ostale rudarske opreme v okviru pogodbe, ki jo je Premogovnik s prvim turškim rudnikom sklenil letos maja. Zaposleni v Premogovniku Velenje s svojim bogatim inženirskim znanjem in izkušnjami ponovno dokazujejo, da se lahko primerjajo z najboljšimi. Že omenjeni napredo-valni stroj GPK-PV je osvojil zlato priznanje za inovacije v SAŠA regiji za leto 2011, zdaj je nominiran tudi za najboljšo inovacijo na nacionalni ravni. Elektro hidravlični Napredoval-ni stroji GPK-PV služi za izdelavo jamskih prog v eksplozijsko ogroženih rudniških prostorih in je primeren za rezanje hribine trdnosti do 70 MPa. Inovacijo so razvili domači strokovnjaki na osnovi izkušenj pri izdelavi jamskih prog s pomočjo starejših izvedb napre-dovalnih strojev GPK. Izvirnost tehničnih rešitev je vidna tako pri konstrukcijskih elementih, hidravličnem sistemu kot tudi elektro-opremi stroja. Napredovalni stroj GPK-PV je certificiran, pridobljen ima certifikat ATEX za uporabo v metanskih jamah, na osnovi tega pa ima tudi CE oznako in Izjavo o skladnosti z oznako Ex I M2. Še pomembnejše je dejstvo, da je Premogovnik Velenje prišel v najožji izbor za realizacijo projekta izgradnje novega turškega rudnika, ki bo z dvema 180-metrskima odkopoma letno proizvajal 3 milijone ton premoga. Premogovnik Velenje je v tem projektu glavni nosilec, projektant, vodi inženiring, omogočil pa bo tudi vgradnjo opreme in izobraževanje turških rudarjev, ki bodo delali na odkopu. S prodiranjem na tuje trge in usmerjanjem na programe zunaj dejavnosti pridobivanja premoga se tako uresničujejo napovedi iz leta 2008, da bo Skupina Premogovnik Velenje v 5 letih 30 % prihodkov ustvarjala na trgih zunaj osnovne dejavnosti in s tem zagotavljala rast celotne Skupine na vse bolj konkurenčnem trgu. V letu 2012 bo predvidena realizacija prihodkov iz premoga 111 milijonov evrov, iz ostalih dejavnosti pa že več kot 48 mio evrov. Premogovnik Velenje s tem uresničuje svoj del nalog za realizacijo projekta TEŠ 6, da ob optimizaciji stroškovne cene premoga vedno več prihodkov ustvarja na trgih zunaj osnovne dejavnosti, kar bo zagotavljalo kvalitetna delovna mesta tudi v času, ko premoga ne bo več. ■ Ker je voda vir življenja V zaselku Prelska - Meje predali namenu nov vodovod, ki so ga težko čakali - Podelili tudi 6 krajevnih priznanj - Dela na cestah še niso končana Velenje, 22. septembra - »Čeprav investicija v izgradnjo vodovoda v zaselku Prelska - Meje ni bila majhna, sploh v teh kriznih časih ne, je prav, da smo jo izpeljali. Voda je vir življenja in prav je, da jo dobijo prav vsi prebivalci mestne občine Velenje,« je v soboto zgodaj popoldne zatrdil velenjski župan Bojan Kontič. Nagovoril je številne kraja- večja. Marsikateri odsek, ki doslej še ni videl asfaltne prevleke, jo bo dobil v kratkem. Jože Ograjenšek, predsednik sveta KS Vinska Gora, ni mogel skriti zadovoljstva: »Letos smo res veliko naredili; dokončali smo dela v mrliški vežici, kar nekaj obnovitvenih del smo postorili na našem večnamenskem domu, največja pridobitev pa je zagotovo program, ki se je nadaljeval še na druženju krajanov pri Lamperčku. Pohvalno je, da so ga pripravili sami domačini. Še preden so nazdravili z zdravo »novo« vodo, pa so podelili krajevna priznanja. Župan Bojan Kontič in predsednik KS Jože Ograjenšek sta jih letos podelila šest. Dobitniki so: Nik Lemež (za športne dosež- Še preden je iz štirih pip pritekla »nova« voda, so podelili priznanja ob letošnjem krajevnem prazniku. ne Vinske Gore, ki so se zbrali na osrednjem dogodku ob letošnjem krajevnem prazniku. Ta je potekal kar na cesti, kjer so pred kratkim položili vodovodne cevi, prav z vodo pa so tudi nazdravili ob odprtju vodovoda. V teh dneh v tem zaselku še vedno delajo, saj je trasa vodovoda tekla večinoma po cestah, ki jih bodo sedaj obnovili. Zato je pridobitev za zaselek, ki meji na Dobrno, toliko ta vodovod. Nanj se je 13. avgusta priključilo 31 hiš, poleg teh so opravili 9 prevezov do domačij, ki so vodovod že imele, a je sedaj pri njih pretok boljši.« 6 krajevnih priznanj V kraju letos praznujejo že od 1. septembra, končali pa bodo 12. oktobra. Na sobotnem dogodku so poskrbeli za bogat kulturnozabavni ke v judu); Peter Hribaršek (za športne dosežke v atletiki); vokalna skupina Fortuna (ob 10-letnici uspešnega delovanja); Anton Kra-šovec (zahvala za 10-letno vzorno vodenje Kersnikovega doma), Anica Drev (zahvala za vodenje Mladinskega TIC-a in delo z mladimi) ter podjetje A.M. Miklavc (zahvala pa pomoč Krajevni skupnosti Vinska Gora). ■ bš Lokovica ima kanalizacijo Naložba stala 1.643.000 evrov Šoštanj, 21. septembra - Občina Šoštanj je letos poleti zaključila gradnjo kanalizacije Lokovica. Že lani so jo zgradili v plazovitem delu - vključno z malo čistilno napravo za 250 populacijskih enot, junija letos pa so za ta del že pridobila uporabno dovoljenje. Na čistilno napravo je priključenih 164 populacijskih enot. Letos so gradnjo nadaljevali na območju Lokovice - center, kjer je občina zgradila malo čistilno napravo za 500 populacijskih enot. Ta je v poskusnem obratovanju. Računajo, da bodo uporabno dovoljenje za ta del kanalizacije, na katerega je priključenih 172 populacijskih enot, pridobili do konca leta. Na svečani otvoritvi je zbrane -žal se je tistih, ki jim je kanalizacija namenjena, zbralo zelo malo - pozdravil župan Darko Menih, ki je predstavil pomen izgradnje kanalizacije. Lokovičane pa je nagovoril tudi direktor Komunalnega podje- Naložbo sta v uporabo Lokovičanom predala župan Darko Menih in direktor Komunalnega podjetja Marijan Jedovnicki. (foto: arhiv Občine Šoštanj) tja Velenje Marijan Jedovnicki. Dela je izvedlo podjetje Nivig, vrednost celotnega projekta pa je znašala dobrih 1.643.000 evrov. Občina Šoštanj je za gradnjo uspela pridobiti evropska. Sofinanciral jo je Evropski sklad za regionalni razvoj v višini 700.000 evrov, 945.000 evrov pa je za naložbo namenila Občina iz proračuna. ■ mkp RADIO 1 O B . E & 1 □ 7, B F M ALFA l3Hr&7.JEr >L_. ji'--- Spoštovani uporabniki komunalnih storitev! Obveščamo vas, da je Komunalno podjetje Velenje, PE Energetika, pripravila toplovodne sisteme za ogrevalno sezono za leto 2012/2013, tako da se lahko prične ogrevanje stanovanjskih objektov, individualnih hiš ter poslovnih in drugih objektov. Stanovalci v blokih lahko pričnejo z ogrevanjem tako, da obvestijo upravnika bloka, da želijo imeti ogrevan blok. Upravnik bloka o tem pisno obvesti Komunalno podjetje Velenje, PE Energetika, o pričetku ogrevanja. Na podlagi pisnega obvestila upravnika, PE Energetika prične z ogrevanjem. Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. NASI KRAJI IN LJUDJE Naposled celovita prenova Šoštanj, 21. septembra - V Lokovici se veselijo. V petek so predali namenu obnovljeno cesto, na katerije Občina Šoštanj leta 2009 po plazovih, ki so jo najbolj uničili, lahko izvedla le najnujnejša obnovitvena dela. Celovite prenove pa so se lahko lotili šele letos. Uredili so 550 metrov dolg odsek od začetnih zemeljskih del do končnega finega asfalta, drenaže, opornega zidu. Vrednost del znaša 254.000 evrov, Občinaje od tega sama zagotovila 180.000 evrov. Dela sta izvajali podjetji Franc Sovič in Andreje, cesto pa sta namenu predala župan Občine Šoštanj Darko Menih in predsednik sveta KS Lokovica Peter Radoja. mkp Samovoljnost pri urejanju okolja bo kaznovana Urejanje zelenic in dreves dovoljeno samo s soglasjem Mestne občine Velenje - Kazni niso majhne - Najprej vloga, potem odločba strokovne komisije Modni v jesen in zimo Celje, 17. septembra- V Citycen-tru Celje so na modni reviji z zanimivo predstavitvijo modnih zapove- di za jesen in zimo 2012 dokazali, da lahko tudi celjsko nakupovalno središče zadovolji modne navdušen- ce. Citycenter Celje pod svojo streho združuje raznolike modne linije za vso družino. Aktualne kolekcije pa skupno zaznamujejo modne linije in žive barve, kijih je v zanimivi jesenski koreografiji tokrat uspešno predstavil Igor Jelen - Iggy. Velenje, 21. septembra - Spomladi je Mestna občina (MO) Velenje že opozorila, da ljudje v okolici stanovanjskih blokov v Velenju ne smejo samovoljno urejati zelenic in obrezovati drevja. Žal opažajo, da opozorilo ni zaleglo, saj ugotavljajo, da se to še vedno dogaja. Lani sprejet odlok o splošnem redu v MO Velenje (objavljenje v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje, št. 8/2011) namreč prepoveduje izvajanje del na zelenicah v okolici večstanovanjskih blokov, ne da bi zanje pridobili ustrezna soglasja. V odloku je zaradi varovanja premoženja občine oz. javnega dobra med drugim prepovedano: izvajati posege na drevnini in dru- gih zasaditvah na javnih zelenih površinah brez soglasja lastnika; izvajati kakršnekoli posege na javnih površinah brez dovoljenja lastnika ali upravljalca in saditi rastline najavnih površinah brez soglasja lastnika ali upravljalca zemljišča. Kdor ravna v nasprotju z navedenim, stori prekršek, za katerega je v odloku predpisana globa. Za fizične osebe znaša 200 evrov, za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa 800 evrov. Vsi, ki želijo aktivno sodelovati pri urejanju okolice blokov, morajo na naslov Urad za komunalne dejavnosti Mestne občine Velenje nasloviti vlogo za urejanje zelenic in nasadov, kijo najdejo na spletni strani Mestne občine Velenje. V vlogi lahko navedejo svoje predloge, pobude in vprašanja. Vlogo lahko oddajo tudi upravniki stanovanjskih blokov, na katere občani naslovijo svoje želje. V Uradu za komunalne dejavnosti Mestne občine Velenje deluje strokovna komisija, ki vse vloge pregleda, opravi oglede na terenu in nato izda mnenje. Ce gre za posege na površinah v javni lasti, je mnenje za koncesi-onarja, ki izvaja posege, zavezujoče. Komisija pa občanom svetuje tudi, ko gre za površine, ki so v zasebni lasti. bš V Citycentru Celje lahko, po videnem na modni reviji sodeč, zadovoljijo tudi največje modne navdušence. u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje VEGATEL poslovna IP telefonija nižji stroski in vec funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje cestitamomJF1 mmmrngf v zapraznik—* ^m " «p ? i/j? pbcinej Šoštanj! ........ višinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih čiščenje s paro, peskanje fasad in druga dela v zvezi z zunanjostjo zgradb strojno čiščenje kovin -peskanje in brušenje kronsko vrtanje betona soboslikarska in steklarska dela dajanje gradbenih strojev in opreme v najem -----------—^ -i. opolšica 215 • 3325 Šoštanj • telefon: 03 891 1620^ fax: 03 891 10 21 GSM: 031 048 344 • 041 040 344 • 050 048 344 • email: lihteneker.lima@siol.net KULTURA 27. septembra 2012 Ikone Šoštanjčana Košarkoskega na Slovaškem V začetku oktobra jih bo prevzela ciprska ambasada Šoštanj, Trnava - Alimpije Košar-koski, Šoštanjčan, po rodu iz Makedonije, se s svojimi ikonami, ki upoštevajo bogato tradicijo makedonske religiozne umetnosti, vse bolj uveljavlja doma in tudi zunaj meja Slovenije. Po tistem, ko se je javnosti pred dobrima dvema letoma prvič predstavil Šoštanju in navdušil, je imel številne samostojne razstave. To poletje je razstavljal v Kranju in Celju. V začetku septembra pa je potoval na Slovaško. V mestu Trnava je razstavljal skupaj z akademskim slikaijem Dušanom Neškovičem iz Srbije. Razstavo so si med drugim ogledali ambasadorka Srbije na Slovaškem, župan mesta Trnava in Alimpie Košarkoski, ambasadorka Srbije Radmila Hrustanovic, organizator razstave Rade Bakračevic, cerkveni dostojanstvenik Kiril Brezovski in župan Trnave Vladimir Butko. (foto: osebni arhiv) ugledni cerkveni dostojanstveniki. Alimpije Košarkoski na Slovaškem razstavlja 32 ikon. Veliko zanimanja je za njegova dela izkazala tudi ciprska ambasada, ki jih bo na Slovaškem prevzela po 1. oktobru in mu organizirala razstavo. ■ mkp Sodelovanje različnih kultur je pomembno Simpozij medkulturnega dialoga tokrat o mladih in njihovem vključevanju v družbo Udeleženci simpozija so predstavili svoje delo in projekte, ki vključujejo mlade in tako spodbujajo medkulturni dialog. Škoda, da jim ni prisluhnilo več ljudi. Velenje, 21. septembra - »Če kje, potem zagotovo v Velenju lahko govorimo o različnosti; o različnih kulturah, narodnostih, položajih različnih skupin prebivalcev. Pogoji za medkulturno sodelovanje so odlični in mirno lahko rečem, da je medkulturno sodelovanje, ki ga gradimo že dolga leta, v obojestransko zadovoljstvo. Končni cilj občine Velenje je, da so občani in občanke zadovoljni, ne glede na to, kakšne narodnosti so. Vse nas bogati, da je tudi kulturno udejstvo-vanje kulturnih društev, ki združujejo manjšine, zelo veliko. Na to sem zelo ponosen,« je zatrdil župan Bojan Kontič, ko je v petek odprl simpozij medkulturnega dialoga, ki je bil žal slabo obiskan. V mali dvorani Hotela Paka ga je pripravilo velenjsko Romsko društvo Romano vozo v sodelovanju z mladinskimi in kulturnimi organizacijami. Na simpoziju so o pomenu povezovanja različnih kultur v skupnem prostoru spregovorili: predstavnica Zveze kulturnih društev Šaleške doline Tatjana Vidmar, strokovna sodelavka Območne službe Vele- nje Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Darinka Sovič Pečnik, predstavnica Zavoda Voluntariat Polona Javnik, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, predstavnica Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva Velenje Melita Islamagic, predstavnik Mladinske ambasade medkulturnega dialoga Velenje Mitja Gre-gorič in predstavnik Društva Frekvenca Maribor Šemsedin Berisha. Predsednik Romskega društva Romano vozo Slobodan Nezirovic nam je tik pred začetkom simpozija, ki ga društvo pripravlja že nekaj let, povedal: »Družba se vse bolj zaveda, da je potrebno sodelovanje med različnimi kulturami, medgeneracijsko sodelovanje in spoštovanje človekovih pravic. V sodelovanju z drugimi narodnostmi in njihovimi kulturnimi društvi smo prav zato, da bi bilo sodelovanje še boljše, ustanovili Ambasado medkulturnega dialoga. Prav zato smo v našem društvu dobili dve zaposlitvi preko javnih del. Upamo, da se bo v nekaj letih ambasada lahko oblikovala kot zavod, saj želimo, da bi bilo sodelovanje še bolj tesno in učinkovito. Velenje je mesto, kjer živi narodnostno in versko zelo pisano prebivalstvo. Povezani pa smo močnejši.« ■ bš Bogata nova abonmajska sezona V Festivalu Velenje so pripravili osem glasbenih in gledaliških abonmajev ter štiri filmske Velenje, 27. septembra - Danes na Festivalu Velenje pričenjajo z vpisi abonentov v abonmaje v sezoni 2012-2013. V letošnji sezoni so pripravili osem glasbenih in gledaliških abonmajev ter štiri filmske, ki bodo obogatili kulturno dogajanje v mestu in širši okolici. Že ustaljena navada je, da bodo svoje obiskovalce vozili tudi v druga kulturna središča, predvsem v Ljubljano in Maribor (Zlati abonma in Abonma Obiski). Cene abonmajev in posameznih vstopnic so ostale nespremenjene, razen cen posameznih vstopnic za abonma Klasika, ki so jih znižali. Vpis novih abonentov bo potekal od četrtka, 4. oktobra dalje. Kot pravijo na Festivalu Velenje, so letošnjo izjemno kulturno »EPK-jevsko« sezono nagradili tudi s kvalitetnimi glasbenimi in scenskimi dogodki v novi abonmajski sezoni. V Belem gledališkem abonmaju je med drugim v programu gledališka performanca MandicStroj, v Zelenem abonmaju se boste lah- ko nasmejali tudi Staremu fotru, ki ga je upodobil legendarni Rifle. Pikin abonma pričenjajo z domačo premiero Čarovnice Grdomile, ki bo iskala črno zlato. Pianistka Rita Kinka in Juan Vasle sta le dve imeni Pika Nogavička, moja pedagoška sodelavka Nataša Tajnik Stupar Vsesplošno tedensko rajanje otrok na letošnjem Pikinem festivalu se je zaključilo in organizatorji festivala si absolutno zaslužijo vse čestitke za uspešno izvedbo tako velike otroške prireditve. Pikin festival je zagotovo unikatna otroška prireditev, katere razsežnosti so že davno prebile meje, tako tiste v otroških glavah kot tudi tiste prave meje, ki smo jih postavili odrasli. V času Pikinega festivala si ne morem kaj, da ne bi razmišljala o Piki tako, kot pišem v kolu-mni, ki je pred vami. Pika je kreativna, svobodna, zdrava, navihana, resnicoljubna otroška fantazijska podoba, ki vodi otroke v svet zdrave otroške fantazije. V zgodbe, ki so pravične, resnične v kontekstu moralnih življenjskih vrednot in ki s sabo nosijo tudi neko zdravo vizualno podobo, na kateri lahko otrok gradi skozi svoje življenje odnos do podob dobrega in nedobrega. Pikina ustvarjalnost na njenem festivalu je spodbuda marsikateremu otroku za izpostavljanje želje po ustvarjanju nečesa novega, ki je posledica njegove fizične akcije — procesa ustvarjanja. Pika Nogavička mojega otroškega spomina je deklica, ki ni nikakor povezana s plastiko kapitalističnega proizvajanja igrač, ki naše otroke večinoma poneumijo, pogosto pa jih zapeljejo počasi, a zagotovo do čisto pravih odraslih potrošnikov zahodnega kapitalizma. Bakugani, Gormiti, Monster High in druge trenutno moderne igrače so polne vsebin, ki se navezujejo na biznis s plastiko, v psihološkem in pomensko vsebinskem kontekstu pa s sabo nosijo vsebine, ki sploh niso prijazne. Ali bojevniki ali vampirji, ali neke preddispozicije za otroško razmišljanje premikanja po nivojih, ki ga seveda kasneje lahko uporabijo za igranje računalniških igric. Pika Nogavička ni nasilen lik človeške akcije po preživetju. Sicer ne moremo reči da Pika ni bojevnica (vsaj s fračo). Jaz mislim, da je. Pika je velika bojevnica, saj se mora bojevati z ostalimi konkurenti (in z vedno več t. i. super junaki) za otroško pozornost. Bojuje pa se za dobre, stare, vrednote, ki se včasih - in mogoče vedno pogosteje - razblinjajo kot milni mehurčki. Ker sem bila od nekdaj predvsem vizualni tip človeka, so me (tudi kot otroka) najprej zmotili ali prepričali vizualni znaki, tako na igračah kot tudi na označbah in kasneje v oblikovalski sporočilnosti. Zato me ne bo nihče prepričal v dobroto vampirskih barbik Monster High ali mi rekel, da so Bakugani poosebljena bojevniška pravičnost. Lupina je odraz vsebine tako ali drugače. In kako naj otrok pod prijazno lupino prepozna kvarljivo vsebino, tega še večini nam odraslim ne uspeva vedno najbolje. Ne pustimo se zavesti industriji plastiki, ki se skozi otroško igro plazi v naše domove. Sodobne risanke in z njimi novi in moderni junaki so premišljeni. Tako njihov videz, tako barvna in morfološka - oblikotvorna struktura, obrazna mimika, način premikanja, zgodba, vsebina lika so izdelani do potankosti. Vsi s sabo nosijo vzorec neke vsebine, s katero se otroci z igro identificirajo. Ali ste vedeli, zakaj imajo japonske mange tako velike oči in zakaj imajo v očeh tako izrazito poudarjen sijaj, iskrico?Ali ste vedeli, da so raziskovalci, ki so se pred leti ukvarjali z uspešnostjo marketinga Hello Kitty, našteli prek 350 tisoč različnih izdelkov, ki so nosili podobo te mačke. Bi rekli, še dobro, da niso bili kje na kupu vsi skupaj in zraven gruča jokajočih malih oboževalcev (sledilcev) te risane zvezdnice. In nenazadnje - ste se kdaj vprašali, koliko strupov in težkokovinskih ter kancerogenih barvil je v plastičnih igračah, ki jih tako veselo ponujamo našim otrokom (kadmij, cink, kromoksid...). Dovolite, dragi starši, Piki in še kakšnemu drugemu prijaznemu in zdravemu otroškemu liku, da postane vaš pedagoški sodelavec, zagotovo vam ne bo žal. In tako bomo skupaj zgradili tak svet in takšno prihodnost, v kateri bodo zmagovale še vedno tiste vrednote, v katere smo tudi mi kot otroci lahko verjeli. Hiphip hura za Piko Nogavičko!! V Belem abonmaju bo tudi večkrat nagrajena gledališka performanca MandicStroj v izvedbi odličnega Marka Mandica. kvalitetnega Abonmaja Klasika, v Klubu pa se boste sproščali ob etno in drugi popularni glasbi. Ponujajo tudi izbirne filmske abonmaje in abonma Ä la carte. ■ Danes drugi gledališki dan Velenje, 27. septembra - Drevi ob 19. uri se bo v atriju Velenjskega gradu začel dogodek, s katerim bodo počastili 50-letnico KD Gledališče Velenje. »Čaramo malo drugačen večer z gledališčniki. Kako se dela vaja? Kako se znajdejo »ta mladi«? Kaj porečejo ta stari? Kako zazvenijo Pavček, Kači-čeva, Minatti ... v grajskem vzdušju? Bo kaj muzike? Vse to so vprašanja, ki si jih lahko zastavimo pred nocojšnjim večerom,« pravijo gledališčniki. In dodajajo, da so z dušo in telesom predani gledališču, zato bodo vsem pripravili prijetno večerno druženje. ■ bš ■ 107,8 MHz tAonjSKn |ZZ7 c* v • Srečanje »snopovcev« Radio Velenje je s svojim nočnim programom med prepoznavnejšimi lokalnimi radijskimi postajami v Sloveniji. Zanimivo je, da ima Skupni nočni program (SNOP), v katerem sodelujejo lokalne in regionalne radijske postaje iz vseh delov Slovenije, veliko skupnih poslušalcev. Ti so tako zvesti, da so se zaradi svoje pripadnosti programu celo poimenovali Sno-povci. In pred dnevi so se tudi srečali. V Leskovec jih je povabil Marjan Gril, predsednik Turističnega društva Ajda. Na srečanje je poleg zvestih poslušalcev skupnega nočnega programa prišlo tudi kar nekaj ustvarjalcev tega programa. Radio Velenje sta zastopala tehnik Dragan Berkenjačevic in voditeljica Suzana Munda. Pravita, da je bilo srečanje prisrčno in zagotovo ne zadnje. Nočni program SNOP-a bomo na radiu Velenje spet pripravili prihodnji teden kar tri noči zapored. Od četrtka, 4. oktobra, do sobote, 6. oktobra, bodo naši voditelji poskrbeli Zvesti poslušalci SNOP-a in tudi nekateri ustvarjalci radijskega nočnega programa so se srečali v Leskovcu. za zanimive nočne teme in kratkočasenje poslušalcev iz vse Slovenije. Obeta pa se še eno radijsko druženje. V soboto se bomo na pikniku zbrali vsi, ki so, in tisti, ki še vedno ustvarjamo program Radia Velenje. Organizatorji srečanje so povabili prav vse, ki so kdajkoli sedli pred naš radijski mikrofon ali za mešalno mizo. Zanimivo je, da se je večina vabilu odzvala, kako bo, pa vam izdamo prihodnji teden! ■ bš ... na kratko... LAIBACH Skupina je zaključila drugi krog letošnje evropske turneje We Come in Peace, na katero se je podala ob izidu soundtracka iz filma Iron Sky ter kompilacij-skega albuma Reproduction Prohibited (An introduction to ... Laibach). Turneja je obsegala 30 koncertov. 19. oktobra skupina pripravlja poseben nastop 180 metrov pod zemljo v rudniških rovih Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju. NIKKA Mlada primorska zasedba po skladbah Kje sem in Iluzija, ki sta naleteli na dobre ocene kritikov in bili redno predvajani na vseh pomembnejših radijskih postajah po Sloveniji, v teh dneh predstavlja svojo tretjo skladbo z naslovom Skrivnost. GAME OVER Skupina, katere glasbena pot se je začela leta 2002, se je po nekaj letih odmora letos spomladi ponovno združila in na sceno vrnila s skladbo Zdaj grem naprej. Po koncertno bogatem poletju so se vrnili v studio in ustvarili novo pesem z naslovom Ne obupaj. Besedilo in glasbo je napisal Steffanio, aranžma pa je prispeval Josip Miani - Pipi. NAREČNA POPEVKA 2012 Letos mineva 50 let od izvedbe prvega festivala narečnih popevk. Jubilejni festival, ki bo potekal v petek, 28. septembra,v mariborski dvorani Tabor, bo zato nekoliko drugačen in ne bo tekmovalnega značaja. Ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in vokalnega kvarteta bo več kot 150 nastopajočih izvedlo znane in najuspešnejše narečne popevke preteklih festivalov. ATOMIK HARMONIK Skupina je na kmetiji v Pernicah nad Muto posnela videospot za skladbo Jasmina. Pesmi, ki jo je pred dvema desetletjema prepevala skupina Agropop, so se Atomiki lotili po svoje, v želji, da jo spozna še mlajša generacija. Režijo spota je prevzel član skupine Jani Pavec, ki v videu tudi nastopa. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. VILI RESNIK - Se zgodi 2. PITBULL - Don't Stop The Party 3. ROBBIE WILLIAMS - Candy Vili Resnik se predstavlja v novi pesmi z naslovom Se zgodi. Rocker-sko obarvana pesem, ki bo popestrila sive jesenske dni, je nastala v sodelovanju z nekdanjim basistom skupine Šank rock Cvetom Polakom. Cveto je za Vilija napisal energično skladbo, besedilo pa je prispeval znani teksto-pisec Leo Oblak. Kombinacija se je očitno pokazala za uspešno, saj ste skladbo izbrali za pesem tedna na Radiu Velenje. LESTVICA DOMAČE GASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Spomini - Pismo brez naslova 2. Mladika - Ko srečam ga z drugo 3. Zaka pa ne - Do poroke 4. Prleški kvintet - Prva solza 5. Poskočni muzikanti - Ostani to kar si 6. Mladi godci - Blizu si 7. Trubadurji - Ti si nekaj posebnega 8. Topliška pomlad - Brez tebe 9. Navihani muzikanti - Navihana in mlada 10. De žur - Prej in potem ... več na www.radiovelenje.com Glasbene novičke Domen in Natalija Domen Kumer in Natalija Verboten sta združila moči. Domen, ki je poleti pripravljal novo pesem, se je v nekem trenutku spomnil na Natalijo in jo povabil k sodelovanju. Ko je Natalija slišala demo posnetek nove skladbe, je bila takoj za in skupaj sta posnela pesem z naslovom Tvoja mama. Domen je avtor melodije, besedilo je napisala Natka Geržina, pri nastanku skladbe pa so sodelovali tudi priznani glasbeniki Bor Zuljan (kitara), Matej Rihtar (trobenta) in Nejc Merc (eufon). Navihano in energično skladbo so posneli v Domnovem studiu Dee kay Production, kjer je bilo Christinin Lotus Ameriška pevka mehiških korenin Christina Aguilera se po dveh letih vrača z novim albumom Lotus, v katerega je vtkala bogate izkušnje iz več kot desetletne glasbene kariere. Izid albuma napovedauje single Your Body. Gre za seksi pesem, podobno seksi pa je tudi videospot. Single je produciral Max Martin, producent uspešnice Moves Like Jagger, ki je nastala v sodelovanju Christine Aguilere in skupine Maroon 5. Christina je svoj zadnji album Bionic izdala leta 2010, a ni doživel prav velikega uspeha, saj so ga v ZDA prodali v relativno skromni nakladi 310.000 izvodov. Lotus bo sicer Aguilerin sedmi studijski album, doslej pa je po vsem svetu prodala že več kot petdeset milijonov albumov. Trash Candy v boju za razpoloženje že med nastajanjem posnetka zelo prijetno in zabavno. Težavam je pokazala sredinec Nika Zorjan, simpatična Prekmurka in ena od finalistk šova Misija Evrovizija, po uspešnici Čas za nas, ki nagrado 11. novembra bo v Frankfurtu podelitev prestižnih glasbenih nagrad MTV Europe Music Awards. MTV je že razkril imena petih izvajalcev iz regije, ki se bodo na letošnji podelitvi nagrad potegovali za nagrado MTV Best Adria Act. Med njimi je tudi slovenska skupina Trash Candy, štajerska zasedba, ki prisega na skate ritme, ženski vokal in mladostno razigranost. Poleg njih se bodo za isto nagrado potegovali še hrvaški zasedbi Elemental in TBF, beograjska skupina MVP in prvič tudi črnogorska hip hoperja Who See. Glasovanje za Best Adria Act že poteka na spletnem naslovu www.mtvema. com in bo trajalo vse do 15. oktobra 2012, ko bo znan zmagovalec. Podelitev nagrad MTV EMA sicer velja za najprestižnejši evropski glasbeni dogodek. Po lanski podelitvi v Belfastu se prireditev letos vrača v Frankfurt, kjer so nagrade podeljevali že leta 2001. je postala prava himna mladih, predstavlja novo skladbo. Pod okriljem producentske ekipe Raay Production je v sodelovanju z založbo Nika Records pripravila novo potencialno uspešnico z naslovom Problemom sredinc. Udarni pop z močnim voka-lom in sporočilo pesmi, da je problemom najbolje pokazati sredinec in uživati življenje so glavni atributi nove skladbe, za katero je glasbo in aranžma napisal Raay, besedilo pa Tina Piš. Užitek na replay Skupina Big Foot Mama nadaljuje promocijo zadnjega albuma Izhod, ki bo, kot vse kaže, ena najbolj uspešnih plošč v njihovi karieri. Izhod je ob izidu 17. maja 2012 postregel z uspešnico Slab spomin, ki še vedno vztrajno kroži po radijskih valovih po vsej Sloveniji. Album je bil deležen odličnih odzivov tudi na terenu - Bigfooti so namreč poletje preživeli na največjih odrih po državi (Schengenfest, Klumpanje, Teden mladih ...). Po delovnem poletju prihaja čas za naslednji radijski singl in Bigfooti so se odločili za skladbo Užitek na replay, ki bo izšla tudi na kompilaciji Val 202 Plus vol. 2. Skupina Big Foot Mama tudi v jeseni nadaljuje s koncerti po Sloveniji, seznam njihovih nastopov pa je objavljen na njihovi spletni strani www.big-footmama.net. Franc Mlinar je dobesedno odraščal ob železnici. Je tudi velik poznavalec lokomotiv in sploh vsega, povezanega z njimi. Zato se je takoj, ko je imel možnost, prelevil v kurjača na »oldtime« lokomotivi, ki danes vozi le še v turistične namene. »Je vroče, ja, a prijetno kot hudič. Staro je zakon,« je zadovoljno komentiral svoje »oldtimersko« početje. Mimo je teden, v katerem smo lahko v Velenju srečali na stotine malih in velikih Pik. A tale je nekaj čisto posebnega. V tekmovanju za najdaljše kitke festivala - če bi ga imeli, seveda - bi zagotovo zmagala. Simpatično, kajne? 27. septembra 2012 »Vsi na kolo za zdravo telo,« je ob odprtju sistema brezplačne izposoje koles v Velenju glasno komentiral Darko Lihteneker, ki je še posebej ponosen, ker so sistem razvili na »njegovem« MIC-u. Zraven je zagriznil še v slastno zdravo jabolko in tako poskrbel za dvojno dozo zdravja. Naše pike Kako lepo bi bilo, če bi lahko tudi po vsej Sloveniji, tako kot v nedeljo v Velenju, delili le zlate pike. Zal si pri nas še vedno vse več ljudi zasluži črne. Varčevanje Varčevanje države bo prizadelo tudi občine. Tudi te bodo morale bolj varčevati. In preko njih bodo seveda prizadeti občani. Nekateri menijo, da to pomeni delitev nezadovoljstva. Da pač ne bodo vsi ljudje jezni le na državo. Golte v dolino Golte se bodo ponižale! Prišle bodo v dolino. Koncert ansambla Golte bo v dvorani v Mozirju. Na noge Ne le razni tedni mobilnosti, cene goriv bodo postavile ljudi na noge. Od začetka do konca V redkokaterem kraju se lahko pohvalijo, da jim je igrišče in zbirališče pomagal zgraditi sam predsednik države. Danilo Tuerk je zasadil prvo lopato pri ureditvi igrišča na velenjski Gorici, prišel je tudi na sobotno otvoritev. Ni sicer delal od začetka do konca, ampak na začetku in koncu. Še bolj pozitivno Tudi v Velenju so sicer težave, a je ta občina zdaj skupaj z državo še bolj pozitivna. Ce to res pomeni ustanovitev mestnega odbora Pozitivne Slovenije. »Pozitivna« sta tudi oba predsednika: glavni naj bi res še postal predsednik vlade, velenjski pa župan. Težak Aluminij Velenjski nogometaši si bodo zdaj verjetno zapomnili, da je aluminij le lahka kovina. Kot nogometni nasprotnik je pa težak. Zanje je bil pretežak. Študenti doma Velenjski študenti nimajo težav z mesti v študentskih domovih. Vsaj tisti, ki obiskujejo Univerzo za III. življenjsko obdobje, ne. Ti imajo svoje domove. Ne mesec prej Ce bo vreme še naprej tako prehitevalo, bomo morali spremeniti imena mesecev. Vinotok ne bo več oktobra, ampak že septembra. Politično sicer to ne bi bilo najbolj prav. Septembru zaradi vnovičnih zasedanj parlamenta bolj »paše« ime kimavec. Zadetek na lotu prinesel veliko slabega Kanadčan Lucien Nault je pri svojih 77 letih precej slabe volje. Tri leta so minila, odkar je igral loto in zadel 13 milijonov evrov, a zdi se, da postaja njegovo življenje vse od takrat vedno bolj nesrečno. Zadnji dogodek, ki ga je prizadel, je smrt sina Daniela, ki ga je na prehodu za pešce blizu njegovega doma do smrti povozil terenski avtomobil. Pred tem so pokopali sinovo ženo očeta prepričal, da mu je kupil hišo, avtomobil in še kaj. Med obtoženci je tudi Naultov svak Roger Thibo-deau, sicer brat njegove bivše žene, ki ga je zapustila le nekaj mesecev zatem, ko je zadel na lotu. Zdi se, da bi bilo za milijonarja bolje, ko na lotu sploh ne bi zadel. Uživanje placebe le praznoverje V ZDA je zadnje čase moderno, da starši novorojenčka užijejo posteljico oziroma tkivo in tekočino, ki se porodi skupaj z novorojenčkom. Pravijo, da to počno, ker se s tem borijo proti poporodni Sinhrono splakovanje tudi ne za dve drugi visoko razviti vrsti sesalcev, kot so kiti in delfini. Največji pes in mačka V Guinnessovi knjigi rekordov je odslej mogoče najti tudi zapis o največjem psu in največji mački na svetu. Največji pes je Zevs, pasme nemška doga, star tri leta, ki ob stanju na zadnjih tacah v višino meri 223,52 centimetrov, kar je povprečna višina osla. Tehta 52 kilogramov in dnevno zaužije približno 13 kilogramov hrane. »Zevs svetu pa je pripadla muci z imenom Savannah Islands Trouble, relativno nove kratkodlake pasme Savana. Njeni lastnici Debby Marasapini je štiri in pol leta stara muca 15. avgusta nekako pobegnila od doma in tragično umrla v nesreči. V višino je merila 48,26 centimetrov. Njen mož tudi njen oče Američanko Valerie Spruill so kot trimesečnega dojenčka poslali živet k starim staršem, da bi otroka obvarovali težavnih zadreg, pa so ji dejali, da je njen dedek njen oče, njena babica pa njena mama. Nje- je prekrasen pes. Edina slabost je, da so za takšnega psa stroški hrane, zdravil, transporta in tako naprej precej visoki. Pa tudi če vam stopi na nogo, ni prijetno. Pogosto me ljudje tudi sprašujejo, ali je to pes ali konj in kje imam sedlo,« je povedala lastnica Denise Doorlag iz Michigana. Čast naziva največje mačke na sko prijateljico, in sicer zato, ker se je v tistem času ukvarjala s prostitucijo, stara pa je bila 15 let. Ko je Valerie odrasla, je spoznala nekoliko starjšega Percyja, v katerega se je zaljubila in se z njim tudi poročila. Seveda ni vedela, da je njen mož v resnici njen oče. Šest let po Percyjevi smrti je stric Valerie povedal za zaplet in Valerie je opravila test DNK, ki je domneve tudi zares potrdil. šlo do prekomerne akumulacije odpadnih voda. Redukcije vode so v mestu uvedli, ker je v sušnih pogojih prišlo do izsuševanja obeh ključnih virov vode v mestu. Vztrajanje suše grozi s še hujšimi posledicami, če se ne bo končala pred deževnim obdobjem, ki se običajno začne novembra. Mestni svet iz Bulawaya, ki velja za drugo največje mesto v Zimbab-veju, je več kot milijon prebivalcev prosil, naj na določen dan ob 19.30 sočasno potegnejo vodo na svojih toaletnih školjkah. S tem naj bi skupaj odmašili kanalizacijske poti. Čas je bil določen glede na to, kdaj se bo takrat ponovno sprostila zaloga vode. Mestni uradniki pravijo, da je sinhronizirano pretegovanje vode potrebno, ker je zaradi odsotnosti vodnega pretoka v kanalizaciji pri- - ta je umrla na svojem domu, točneje v bazenu, ki so ga zgradili z denarjem od lota. Bazen so gradili vse poletje, Naultova snaha pa je utonila le nekaj dni zatem, ko sta z možem v družbi prijateljev praznovala odprtje nove pridobitve. Poleg smrti je imel Lucien veliko dela tudi s sodišči. Čeprav je namreč po zadetku velik del denarja namenil sinu, je nekaj podaril tudi svojim sosedom. To je Daniela tako ujezilo, da je proti štirim sosedom vložil tožbo v višini milijona evrov. Enega je obtožil, da je njegovega depresiji. Nekatere novodobne babice in predvsem vsemogočni svetovni splet placento priporočajo kot zanesljivo zdravilo proti poporodni depresiji, pomanjkanju mleka in hormonov. Zaužila naj bi se lahko surova, kuhana, ocvrta, posušena ali v tabletkah. A strokovnjaki opozarjajo, da gre za praznoverje. O pojavu je veliko zapisal profesor psihologije z univerze Buffalo v New Yorku Mark Kristal. Zatrdil je, da ni nobenih dokazov o blagodejnih učinkih tovrstnih prehranjevalnih navad, predvsem zato, ker to ni običajno za človeško vrsto, kakor no pravo mamo so ji predstavili kot družin- MED VAMI 13 zaLeščanskf poßtßeti'2 41 v Zvone A. Čebul V visoko in čedno Mrzdovnikovo Slavko z zgornjega konca Šoštanja se je zagledal šoštanjski čevljar Anton Čebul, ki je imel delavnico na Prešernovem trgu 3, in v tej hiši se je leta 1930 mlademu paru najprej rodil sin Danilo, deset minut pred polnočjo zadnjega dne v letu 1932 pa še Anton, ki so mu sicer za rojstni datum določili 1. januar 1933. Kot mnogi drugi Antoni je tudi ta najprej postal Zvonko, po osnovni šoli pa Zvone. Družina ni bila revna, a razsipavati niso smeli, za povrhu pa je bil oče dober človek in tako veliko siromašnih strank nikoli ni poravnalo računov za čevlje. Mama je bila večinoma doma, le krajši čas je bila zaposlena v šoštanjski usnjar-ni, skrbela pa je za večjo njivo v Metlečah. Zvone je rad obiskal teto Leniko, ki je služila tudi v Ljubljani pri znani družini Bamberg - po njihovem sinu se imenuje plezalna pot v Julijcih -, strica Pepija in seveda Tržanovo teto, ki je imela trgovino in je z njo večkrat šel v Celje, kjer je pri Camparutiju dobil žemljico in za takrat božansko hrenovko. Žemljico je včasih dobil tudi v parni pekarni Delopst, saj je domači sin Jože očeta kdaj pa kdaj prepričal, da se je šel z otroki skrivalnice, in takrat je nekaj žemljic dobilo noge. Zvonko je rad hodil do Matijevega mlina in žage. Nekoč bi se na jezu skoraj utopil, pa ga je zadnji hip rešil Acmanov Edi. V Šoštanju so bile takrat Hlišova, Peta-nova in Graščinska vojska, ki so se običajno spopadle pod graščino. Pri Šigulinu ob Paki, kjer je bila mestna pralnica, je enkrat letno gostoval cir- kus. V zimskih športih so prednja-čili Kumrov Tine, Bolhov Marjan, Železnikova Riko in Danči, Suščev Viki, Ježovnikov Milan, Zagerjev Danči, Naroločnikov Vlado, Ram-škov Franc, Jevšenakova Lojze in Zdravko, Jakopin ... Zvonetova starša sta kmalu s Pirečnikovim Ivanom začela delati za partizane, bila sta izdana in leta 1942 dva meseca zaprta v Starem piskru v Celju. Po vrnitvi ilegalnega dela nista opustila, pa so ju spet kanili zapreti. Mami je uspelo, da je s kolesom preko mosta ušla v Leženj k partizanom, očeta pa so Nemci zaprli. Ko ga je Zvone v Celju obiskal, ga je oče tesno stisnil k sebi, kot da bi vedel, da ga ne bo več videl. In res so ga poslali najprej v Maribor in potem v Dachau, kjer so mu dva meseca pred koncem vojne vzeli življenje. Mama je delala na terenu, brata Danilo in Zvonko pa sta živela pri teti Leniki in Tržanovi teti, ki ji je Zvonko pomagal v trgovini. V prvi razred osnovne šole je šel že pred vojno, leta 1940, med vojno pa je dobil nemške učitelje. Rad je bral, užival pri zgodovini in zemljepisu, matematika pa ni bila zanj. Doživel je napad na Šoštanj 8. oktobra 1941, napad letal, ko je bila porušena mestna pralnica in Strojnikova, napad zavezniških letal na vlak ... Mama je prišla iz partizanov domov bolna, potem je bila v nekem napadu raztrgancev še ranjena v nogo. Zvonko je sicer najraje jedel mlečni riž in palačinke, a po vojni so bili zadovoljni, če so dobili Unrine pakete z mlekom in jajci v prahu -stari oče namreč ni imel pokojnine, mama pa je imela majhne dohodke. Ko pa se je mama poročila z Gre-benškovim stricem, ki je tudi imel večjo čevljarsko delavnico in je bil zelo dober do obeh bratov, so zaživeli bolje, stanovali pa so še naprej v Čebulovi hiši. Po vojni je šel Zvone v peti razred, kjer sta bila priljubljena predmeta ista, matematike in fizike pa še vedno ni vzljubil. Bil je prav dober in je razmišljal, da bo strojnik na žagi, zato je bilo čisto zadovoljen, ko se je mama dogovorila z nekdanjim očetovim prijateljem Rudijem Jesenškom, da ga vzame v uk za strojnega ključavničarja. Tako je obiskoval obrtno šolo in delal v mestni delavnici dve leti in pol. Malo pred zaključnim izpitom so ga dodelili k novi šoštanjski elektrarni, kjer so ravno gradili bloka 1 in 2. Za dva meseca so ga poslali na izpopolnjevanje v Falo, kjer je leta 1950 opravil zaključni izpit. O kakšnem burnem ljubezenskem življenju med šolanjem ni nobenega sledu, tako kot prenekateremu Šoštanjčanu pa je tudi njemu v oči padla Esova Marija . V službi je bil v elektrarniški delavnici in je bil zraven že pri montaži prvih turbin in kotlov, dostikrat so ga uporabili za prevajalca, saj je še kar dobro znal nemško. Po službi je veliko pomagal maminemu očetu na njeni domačiji. Prav v soseščini pa je medtem med tremi mlajšimi sestrami rasla Jevšnikova deklica Mojca, ki takrat še ni imela niti petnajst let. Leta 1953 so Zvoneta vtaknili v ruski tank T34, pozneje pa v ameriškega Shermana in tako je kot voznik tanka v Jugoslovanski ljudski armadi v Čapljini preživel celih dvajset mesecev. Po vojski se je vrnil v elektrarno, kjer je delal v delavnici, pa v montaži, opravil je delovodsko šolo in potem pred invalidsko upokojitvijo leta 1987 kot kotlovski strojnik nadziral množico instrumentov, ki so upravljali delovanje elektrarne. Rad je delal ponoči, ko je imel veliko časa za branje strokovne literature. V elektrarni se je dobro počutil, s fanti so bili kot velika družina, zlasti po uspelih remontih so radi šli posedet v gostilno. S politiko se ni ukvarjal, je pa zelo rad že iz otroštva igral šah in je tako vsa leta tekmoval za elektrarno ter redkokdaj izgubil kakšno partijo ... Po odsluženi vojaščini je še vedno zahajal delat na mamino domačijo in tam okoli zasadil mnogo sadnih dreves. Hkrati pa je še naprej zelo zelo vztrajno oprezal za osem let mlajšo sosedovo Mojco, in ko je končno dozorela, je utrgal cvet. Poročila sta se leta 1961. Ker je imel dobro plačo in veliko nadur, sta nakupila apna in cementa ter leseno Mrzdovnikovo hišo povsem obnovila. Takrat so tudi opeko in strešnike naredili kar sami ročno doma. Sin Samo, ki je zdaj pilot v Kanadi, se je rodil leta 1962, Helena, sopranistka v Slovenskem komornem zboru pri Slovenski filharmoniji, pa leta 1965. Družino je poleti največkrat peljal v elektrarni-ški dom v Crikvenico, pa kdaj tudi v sindikalni dom na Krvavec. Mojca je delala na davčni upravi, doma pa pridno gospodinjila - saj ji drugega ni preostalo, ko pa je Zvone pogosto vandral naokoli in k hiši vztrajno nosil starine, kar je seveda posebna zgodba. Ta posebna zgodba se je pravzaprav začela že med drugo vojno, ko sta z bratom Danilom šla celo v Lokovico in Andraž po dele zavezniških letal, ki sta se tam zrušili, in te ostanke hrani še danes. Proti koncu osnovne šole je začel zbirati znamke, potem star denar in tako ga je zbira-teljstvo posrkalo vase. Po Štajerskem in Koroškem je doslej zbral desetti-soče predmetov. Večino jih hrani doma, zunanjosti hiše skoraj ne vidiš skozi stara razpela, hišne številke, jarme, orodja, predmetov je polna hiša, gospodarsko poslopje in garaža ... Za obnavljanje posameznih kosov nima dovolj časa, pravi da se mudi z zbiranjem, da predmeti ne izginejo, obnavljali da jih bodo drugi. Mnogi predmeti iz vsakdanjega življenja nimajo posebne denarne vrednosti, so pa za ohranjanje narodove zgodovine neprecenljivi. Včasih je kupil, včasih kaj zamenjal, včasih prodal, da je lahko kupil kaj drugega, tudi podarili so prijazni ljudje. V gostilne in na veselice ni zahajal, pri hiši je v vseh desetletjih zamenjal le okna, njegov edini nov avto je bila katrca - zbirateljska strast je namreč zahtevala svoje. Mojci od začetka vse to ni bilo najbolj blizu, ampak skozi čas se je tudi ona navdušila nad zbiranjem slik. Danes je Zvone najbolj ponosen na zbirko dvestotih panjskih končnic, zbirko starih slovenskih motorjev, pa stotih pogonskih strojev, na baročne kipce, posebej dragocen je osemsto let star romanski kipec Marije z Jezusom. Del najdragocenejših kipov, knjig, rokopisov in grafik je razstavljenih v Mayerjevi vili v Šoštanju in po Zvonetovem mnenju gre sedanjemu županu in svetnikom veliko zaslug za to, da se Šoštanj vedno bolj zaveda svoje zgodovine in za njeno predstavitev tudi kaj naredi, kar dokazuje tudi nedavno ponovno poimenovanje osnovne šole po rojaku Karlu Destovniku Kajuhu. Čebul na oni svet s sabo menda ne bo odnesel ničesar, zato si želi, da bi Šoštanj dobil še kakšen prostor, kjer bi lahko predstavili več njegovih predmetov. Ko se bo sin Samo, ki je tudi zbiratelj, čez nekaj let vrnil, bo zanesljivo skupaj s sestro Heleno nadaljeval Zvonetovo delo. Zdaj častni občan Občine Šoštanj in častni član Šaleškega muzejskega društva Zvone Čebul ne hodi več veliko po terenu, bolj se drži svoje zveste in skrbne Mojce, večino časa pa prebije ob prebiranju tisočev starih dokumentov; gotica mu ne dela večjih težav. Vsake toliko časa sede v sobo med svoje starine, jih jemlje v roke in razmišlja. Najraje seveda o preteklosti, kajti misel na sedanjost mu dvigne pritisk. Nič ni zadovoljen s trenutno oblastjo, ki skuša zanikati pridobitve NOB in enačiti sodelovanje z okupatorjem z narodnoosvobodilnim bojem, prepričan je, da bi bilo treba strniti vrste in pred tujci obraniti ta čudoviti košček sveta . ■ OBJAVA 27. septembra 2012 rojstni dan Praznujte z nami! Sobota, 29.09.2012 10.00 Gledališka delavnica 11.30 Naslikajmo jesen 13.30 Klovn 16.30 In&Out Zabranjeno pušenje veleja park www.velejapark.com Posebne ugodnosti, ki jih bo 29.09.2012 pričarala dobra vila! Velejaparkovega 3. rojstnega dne! *Ponudba velja na dan 29.09.2012 v določenih prodajalnah v NC Velejapark. Ob nakupu 3 artiklov najcenejši gratis. VI PIŠETE 15 Posadili smo nase četrto drevo 21. septembra je ENO, mednarodni program, katerega članica je tudi OŠ Antona Aškerca, že osmič organiziral sajenje dreves po vsem svetu. Do sedaj so posadili že več kot 7 milijonov dreves. Cilj programa je do leta 2017 posaditi 100 milijonov dreves po vsem svetu. Na ta dan so z mislimi skupaj vsi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z naravo. Otroke vsega sveta združuje v skupni skrbi za okolje in njegovo pro- blematiko. Ta dan pa je tudi svetovni dan miru. Zato je to kampanja za okolje in mir. Otroci si želijo, da bi skupaj z drevesi, ki smo jih posadili, rasli v boljšo prihodnost. Letos smo se učenci in delavci OŠ Antona Aškerca odločili, da se skupaj z dijaki in predstavniki Šolskega centa Velenje - Rudarske šole, programa Okoljevarstveni tehnik, pridružimo svetovnemu sajenju dreves. Otroško sajenje dreves simbolizira mir in prihodnost življenja. Ponosni smo, da smo del tega projekta tudi mi. Z našim dejanjem želimo opozoriti na pomembnost dreves in gozdov ter dvigniti zavest o okolj-skih spremembah. Verjamemo, da majhno lahko postane veliko in da lahko vsak pomaga narediti razliko. Vodi nas geslo: Mir je zelen. Deluj! Letošnje drevo simbolizira iskrenost, ki naj nas spremlja na vsakem koraku. ■ Tke se filmska zgodba lanenega prtiča iz naših krajev Bili smo na snemanju novega dokumentarnega filma Toma Čonkaša - Premiero pričakujejo v drugi polovici novembra Skupinska slika ekipe, ki sodeluje pri nastajanju filma. Gaberke, 16. septembra - V nedeljo smo pri Kulturno-turističnem društvu Kulturnica Gaberke preživeli izjemno zanimiv dan. Preko 30 se nas je odzvalo povabilu in dejavno prisostvovalo na snemanju filma, ki govori o pridelavi in obdelavi lanu na hribovskih kmetijah nad Šaleško dolino. Tega dne je bila posneta teritev in mikanje lana, ki smo ga tako obdelali od rastline do niti, pripravljene za tkanje. Celotno konstrukcijo dveh terišč z desetimi trlicami je pridobil in po svojem spominu izvedel Zdravko Jelen, prostor, organizacijo, pogostitev in sodelovanje članov pa je za celotno ekipo in za proces snemanja kot pokrovitelj dal na razpolago predsednik društva Franc Šteharnik. Film bo pripovedoval o tradiciji naših prednikov, ki tone v pozabo, Mnenja in odmevi V št. 38 Našega časa v rubriki Modro-bela kronika je bila objavljena novica, Previšiču 18 mesecev zapora. Sporočam, da sodba še ni pravnomočna in je v fazi poravnave. ■ Pero Previšic, Cesta v Bevče 9, 3320 Velenje S pomočjo filma bodo mladi spoznali, kako so nekoč pridelovali lan. v filmu pa zgodovino oživlja skozi spomine in poustvaritve »bice« Pavle Krenker z Graške gore. Gre za skrivnostno zgodbo o njenem lanenem prtiču, delu njene bale, ter mladih dekletih, Patriciji in Silviji, ki bi radi spoznali, kako so nekoč prišli do prtičev in oblek. Več vam o zgodbi seveda ne smemo razkriti. Poseben pomen in dragocenost tega filma je predvsem v tem, da dokumentira in ohranja našo konkretno kulturno dediščino, spodbuja družabno življenje ter samoor-ganiziranje posameznikov na vasi, zato je njegov cilj tudi pomagati pri oblikovanju privlačnejše in prijaznejše Šaleške doline. Ob pesmih društvenih pevk "Gaberški cvet" in zvokih harmonikarja ter zabavljanju predvsem moških smo, moram priznati da naporno delo, kar dobro osvojili. V Studiu Mozaik ob tej priložnosti pozivajo vse, ki imajo morda doma kakšno staro fotografijo, povezano z lanom, da se jim oglasijo preko spletne strani http:// lanenazgodba.si/ (pod kontakt), na kateri bodo našli še druge zanimivosti, povezane s filmom. ■ Irma Kopič Foto: Milan Marič Potovalni dogodek za turiste Topolšica, 15. septembra - Turistično društvo Topol-šica je skupaj s Termami Topolšica za svoje stalne goste iz tujine pripravilo že tretji »potovalni dogodek«. Okoli petdeset udeležencev se je podalo na Jakobovo pot, kot jo imenujejo domačini, saj se konča pri cerkvi sv. Jakoba starejšega. Med potjo so si ogledali Šmonov križ, ki ima zanimivo zgodovino, in značilen slovenski kozolec - toplar, ki so si ga pri Hriberšku postavili za sprejemanje gostov. Ogledali in spoznali so tudi zgodovino cerkve. ■ Pogostitev pod Hriberškovim toplarjem Velenjski gasilci na strokovni ekskurziji Ob že znanem trdem delu in uspešnem delovanju članov PGD Velenje običajno poročamo sproti. Organizacija in izvedba strokovne ekskurzije pa sodi med lepše že tradicionalne dogodke, s katerimi prijetno in koristno krepijo vezi tudi Franc Jozef«, na tej vožnji pa je bil aktiven kot pomočnik vlakovodje in kurjača velenjski občudovalec starih lokomotiv in železniške muzejske tehnike inženir Franc Mlinar. Medtem so si ogledali dolino Bače, Baško grapo, ric in orlov ter spektakularne lete sproščenih ujed in orlov. Potovanje so nadaljevali do Vrbskega jezera (Vrba ter Maria Wörth ter na razgledni hrib Pyramidenkogel, ki je nudil razgled na velik del avstrijske Koroške, jezera in Celovec. Prije- Velenjski gasilci na Pyramidenkoglu nad Vrbskim jezerom (Foto: J. M.) med vodstvom in člani. Izobraževanje vseh vrst imajo namreč za pomemben del delovanja. Tokratno dvodnevno ekskurzijo so izvedli v Sloveniji in Avstriji v kombinaciji avtobusnega prevoza ter muzejskega vlaka z Bleda do Kanala oz. Nove Gorice ter nazaj do Jesenic. Zanimivo je bilo doživetje vožnje po stari železniški progi »od Dunaja do Gorice, po kateri se je pripeljal Most na Soči, Solkan in druge kraje ob Soči, Goriška brda (tudi z razglednega stolpa v Gonjačah), tamkajšnjo vinsko klet v Dobrovem, številne slikovite vasice in poizkusili značilno domačo hrano. Po zabavnem večeru v enem od hotelov v Kranjski Gori so se čez Korensko sedlo podali v bližnjo Avstrijo do znamenitega gradu Landskron in si tam ogledali zbirko živih ptic ropa- tno potovanje so sklenili po prečkanju višinskega prelaza Ljubelj v nedeljo zvečer na slovenski strani v Naklem. Večji delež sredstev so prispevali udeleženci sami, društvo pa je poskrbelo za organizacijske stroške in »gasilsko« odlično izvedbo programa. ■ J. M. SPORT "»HAS 27. septembra 2012 Proti Muri prva zmaga novega trenerja Včeraj so nogometaši Rudarja gostovali v Stožicah, v nedeljo v Velenju Celje Novi Rudarjev trener Aleš Čeh je uspešno prestal prvenstveni krst na Rudarjevi trenerski klopi. To pa ne velja za pokalno tekmo tri dni pred tem, ko je v tej vlogi sploh prvič sedel. Kot je znano, so domači po enajstmetrovkah izločili rudarje. Pravimo, da je vsaka slaba stvar za nekaj dobra. Nogometaši bodo odslej vso pozornost usmerili prvenstvo. Proti Muri je bil v sobotnem 10. krogu Aleš Čeh prvič v tej vlogi v boju za prvenstvene točke. Domači so na zadovoljstvo trenerja in seveda njihovih navijačev zmagali z 2 : 1, kar je njihova druga prvenstvena zmaga. Z njo so se (vsaj do včeraj, ko so v 11. krogu gostovali v Sto-žicah pri Olimpiji) povzpeli na 8. mesto, goste pa potisnili na zadnje. Začetek domačim nogometašem Rudar ob 2.000 evrov Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije Simon Jeglič je zaradi - kot je bilo zapisano v obrazložitvi - neš-portnega kandiranja (spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti) med tekmo z Muro kaznoval NK Rudar z 2.000 evri. Elvis Bratanovič z dvema zadetkoma »rešil« moštvo ni veliko obetal. Gostje so že po slabih desetih minutah povedli z 1 : 0. Mrežo je po kotu zatresel njihov kapetan in nekdanji Rudarjev igralec Fabijan Cipot, ki je bil v gneči pred domačim vratarjem najspretnejši. Čeprav so rudarji po tem zaostanku zaigrali zelo napadalno, se do konca prvega dela izid ni spremenil. Najbliže izenačitvi je bil Elvis Bratanovič, a je v 38. minuti z močnim udarcem z več kot 20 m samo močno zamajal prečko. Po mnenju obeh trenerjev pa je bila odločilna za preobrat izključitev zaradi drugega rumenega kartona gostujočega igralca Jureta Travnerja v zadnji minuti prvega polčasa. Po dobrih desetih minutah igre v nadaljevanju je Bratanovič v veliki gneči in udarjanju po žogi vsepovprek pred gostujočim vratarjem z nekaj metrov izenačili, potem ko je Matej Podlogar zadel prečko, odbita žoga pa je priletela na nogo strelcu prvega zadetka. Številčno premoč so domači kronali še z drugim golom po izredno lepi in hitri akciji, v kateri sta sodelovala tudi Senad Jahič in Leon Črnčič. V nedeljskem 12. krogu bo v lokalnem derbiju gostovalo Celje. Začetek tekme bo ob 18. uri. ■ vos Tako so igrali 1. NLB Leasing liga, 3. krog Izola - Gorenje Velenje 21:35 (11:17) Gorenje Velenje: Gajič 8 obramb, Melic 6, Medved 1, Bezjak 3, Pucelj 1, Dolenec 7, Taletovič 4 obrambe, Cehte 2, Miklavčič 1, Gaber 6, Golčar 3, Dobelšek 1, Gams 1, Bajram, Nosan, Dujmovič 3. Izključitve: Gorenje 8 minut, Ribnica 6. Sedemmetrovke: Gorenje 5 (2), Izola 3 (0) Drugi izidi: Maribor Branik - Trimo Trebnje 34:37 (15:19), Istrabenz plini Izola -Gorenje Velenje 21:35 (11:17), Celje PL - Sevnica 35:15 (18:8), Ribnica Riko Hiše - Cimos Koper 22:32 (11:14), Jeruzalem Ormož - Krka 33:33 (13:16), SVIŠ Pekarna Grosuplje - Krško 33:32 (19:16). Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 3 tekme - 6 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 3 - 5, 3. Trimo Trebnje 3 - 4, 4. Cimos Koper 2 - 3, 5. Ribnica Riko hiše 3 - 3, 6. Krka 3 - 3, 7. Maribor Branik 3 - 2, 8. Istrabenz Plini Izola 3 - 2, 9. Sevnica 3 - 2 10. SVIŠ Pekarna Grosuplje 3 - 2, 11. Krško 2 - 1, 12. Jeruzalem Ormož 3 - 1. Rokometni pokal - šestnajstina finala Ribnica Riko Hiše - RK Gorenje Velenje 27:41 (19:19) Gorenje Velenje: Gajič (9 obramb), Taletovič (3 obrambe), Melič 5, Medved 3, Bezjak 10, Pucelj 1, Dolenec 4, Rutar 1, Cehte 4, Miklavčič 1, Gaber 3, Golčar 1, Dobelšek 2, Bajram 2, Nosan 2, Dujmovič 2. 7 m: Gorenje 1 (1), Ribnica 6 (4); izključitve: Goirenje 10 minut, Ribnica 8minut. 1. ŽDRL, 2. krog Veplas Velenje - Mlinotest Ajdovščina 30:24 (15:12) Veplas Velenje: Zec (20 obramb), Vajdl 3, Naglič 7, Nakič 1, Hrnčič6, Fatkič 1 (1), Čečkova 7 (2), Sivka 2, Čater 2, Oblak 1, Mičič, Majerič-, Finkšt-, Tomič-, Simič (1 obramba), Pajič. Trenerka: Snežana Rodič. Sedemmetrovke: Velenje 3 (6), Ajdovščina 4 (5). Izključitve: Velenje 8 minut, Ajdovščina 4 minute. 1. SNL, 10. krog Rudar Velenje - Mura 05 2:1 (0:1) Strelci: 0:1 Fabijan Cipot (7), 1:1 Elvis Bratanovič (58), 2:1 Elvis Bratanovič (67) Rudar: Rozman, Jeseničnik, Berko, Buba-lovič, Jahič, Rotman (od 85. Stjepanovič), Radujko, Bratanovič, Črnič (od 74. Firer), Rošer (od 81. Bakarič), Podlogar. Trener: Aleš Čeh. Drugi izidi: Maribor - Gorica 4:0 (2:0), Domžale - Olimpija 0:2 (0:1), Triglav -Celje 0:0, Koper - Aluminij 0:0. Vrstni red: 1. Maribor 26 (24:4), 2. Koper 18 (11:7), 3. Olimpija 17 (21:11), 4. Celje 16 (9:8), 5. Domžale 15 (9:10), 6. Aluminij 13 (11:16), 7. Gorica 11 (15:18), 8. Rudar 9 (8:19), 9. Triglav 8 (4:10), 10. Mura 7 (11:20). 2. SNL, 8. Krog Krka - Šmartno 1028 0:1 (0:0), Strelec: Vidmajer (53). Šmartno: Pusovnik, Bizjak, Vidmajer, Han-kič, Dragosavac, Koder, Kolenc, Lenošek (od 76. Bizjak), Tisaj (od 74. Vodeb), Jelen (od 81. Malis), Zamernik. Trener: Oskar Drobne. Vrstni red: 1. Krka 19 (22:3), 2. Zavrč 16 (16:10), 3. Šenčur 16 (16:11), 4. Dob 14 (18:7), 5. Šampion 13 (10:9), 6. Šmartno 12 (11:13), 7. Bela krajina 8 (7:17), 8. Krško 6 (12:17), 9. Radomlje 6 (11:17), 10. Dravinja 2 (8:27). Drugi izidi: Roltek - Dob Zavrč 1:1 (0:0), Bela krajina - Krško 2:1 (0:0), Garmin Šenčur - Kalcer Radomlje 3:2 (1:1), Šampion - Dravinja 1:0 (0:0). SŽNL, 3. krog Velesovo Kamen Jerič -Rudar Škale 0:7 (0:5) Strelke: Malinič (15, 20), Jevtič (23), Bešter (26 -ag.), Levačič (43), Erman (58), Murič (75). Rudar Škale: Strassnig, Zagajšek (od 57. Sadikaj), Gomboc, Sevšek (od 67. Kač), Marolt (od 52. Založnik), Erman, Jevtič, Levačič, Murič (od 78. Tevž), Malinič (od 64. Dervič), Nagy. Trener: Dušan Uršič. Drugi izidi: Krka - Slovenj Gradec 7:0 (2:0), Jevnica - ŽNK Teleing Pomurje 1:3 (0:1), Maribor -ŽNK Dornava 3:0 (1:0). Vrtsni red - liga za prvakinje: 1. Pomurje 9 (26:1), 2. Rudar Škale 9 (12:1), 3Maribor 6 (7:3), 4. Krka 6 (10:16); liga za obstanek: 5. Jevnica 3 (8:7), 6. Radomlje (tekma manj) 3 (6:7), 7. Velesovo (tekma manj) 0 (1:11), 8. Dorrnava 0 (1:12), 9. Slovenj Gradec 0 (0:13). ŠNL, 5. krog Lenart - Šoštanj 1:1 (1:1) 0:1 Alen Nikola Rajkovič(23), 1:1 Marko Mitja (42, 11 m) Šoštanj: Jozič, Šmon (od 46. Šmon), Babič, Koca, Kraljevič (od 83. Alič), Bulajič, Gru-šovnik (od 66. Vukovič), Rednak, Rajkovič (od 63. Šabanovič), Spasojevič, Celcer. Trener: Josip Vugrinec. Vrstni red: Fosilum Šentjur - Tehnotim Pesnica 0:0, Pohorje - Paloma 3:1, Slovenj Gradec - Marles hiše 2:3, Lenart - Šoštanj 1:1, Radlje - Žalec 3:2, Kovinar Tezno -Peca 2:3. Vrstni red: 1. Šoštanj: 13 (12:3), 2. Pohorje 12 (13:6), 3. Peca 10 (7:4), 4. Pesnica 9 (10:4), 5. Radlje 9 (9:6), 6. Šentjur 7 (10:6), 7. Žalec 6 (7:13), 8. Marles hiše 6 (7:13), 9. Lenart 4 (9:9), 10. Paloma 4 (8:12), 11. Sl. Gradec 4 (9:15), 12. Kovinar 1 (6:16). Kegljanje, 2 liga vzhod -2. krog Miklavž - Šoštanj 6 : 2 (3191 : 3156 ) Šoštanj : Pintarič - 536 (0), Fidej - 499 (0), Križovnik - 490 (0), Sečki - 545 (0), Hasičič - 548 (1), Petrovič - 538 (1). Aluminij boljši tudi v pokalu Nogometaši Rudarja izpadli po izvajanju enajstmetrovk V 2. krogu slovenskega nogometnega pokala je najbolj presenetila Dravinja, trenutno najslabše moštvo v 2. ligi. Z zmago z 2 : 1 je Kidričevem, končana je bila skorajda že v mraku in ob močnem dežju. Domači Aluminij je bil že drugič v tej tekmovalni sezoni boljši od Rudarja. Na prvenstveni tekmi 4. kroga je v Velenju zmagal z 2 : 1, tokrat pa je rudarje iz pokala izločil z zmago s 5 : 4. Pri Velenjčanih je bil prvič v vlogi trenerja Aleš Čeh, ki pa po treningih še ni preporodil moštva. Tekmo so odločile šele zadel prečko, Daliborju Radujku pa je dokaj rahlo žogo domači vratar brez težav ujel. Za zanimivost s te tekme naj omenimo, da delegat ni bil povsem prepričan, ali se po neodločenem izidu v rednem delu igrajo podaljški, kot zahteva pravilnik, ali pa takoj izvedejo enajstmetrovke. Črno piko pa si predvsem zasluži vodstvo tekmovanja. Vremenske napovedi so dokaj na svojem igrišču izločila prvoliga-ške in v sezoni 2010/11 pokalne prvake Domžale. Po presenečenju je dišalo še na dveh zelenicah: v Odrancih je prvoligaški Triglav z 2 : 0 premagal domačega člana 3. lige - vzhod šele po podaljških, enako Gorica člana 3. lige zahod Tolmin s 4 : 1. Najdlje je trajala tekma v enajstmetrovke. Domači so na začetku drugega polčasa povedli z 1 : 0, pet minut pred koncem pa je napadalec Elvis Bratanovič izenačil. Ker tudi v dveh podaljških po petnajst minut nobeno moštvo ni zadelo, so sledile enajstmetrovke. Domači so eno zgrešili, pri gostih pa je Uroš Rošer zanesljive. Glede na to, da je bil že v začetku tedna za včeraj napovedan dež, bi moralo začetek tekme prestaviti na zgodnejšo uro. Tako pa se je tekma končala skorajda v nenormalnih razmerah, saj je bil ob zadnjem sodnikovem pisku tako rekoč že mrak. ■ vos V gosteh bolje kot doma Nogometaši Šmartna 1928 so po razočraa-nju v 7. krogu, ko so doma izgubili . Gostovali so pri vodilni Krki, ki do 8. kroga ni izgubila še nobene tekme. Tokrat pa so Novomeščani naleteli na zelo razpoložene nogometaše iz Šmartnega ob Paki, ki so se z golom Tadeja Vidmarja na začetku 2. polčasa domov vrnili z vsemi tremi točkami-.Kljub temu je Krka še vedno v vodstvu. Pred drugim Zavrčem, ki je igral neodločeno 0:0 v Dob ima še vedno tri točke prednosti. Šmartno pa je kljub zmagi ostalo na šestem mestu. V nedeljo (16.00) bodo Šmarčani doma gostili Belo Krajino. ■ vos Šoštanj samo do točke z novincem Nekoliko pa je spodrsnilo nogometašem Šoštanja v 5. krogu štajerske lige. Gostovali so pri novincu Lenartu in igrali samo neodločeno 1 : 1. Gostje so povedli po dobrih dvajsetih minutah igre z golom Alena Nika Rajkoviča, domači pa so v zadnjih minutah prvega dela izenačili z enajstih metrov. Šoštanjčajni so izgubljeni točki opravičevali s tem, da so zaradi slabega igrišča težko nadzorovali žogo. Njihova prednost pa je po teh izgubljenih dveh točkah pred drugim ruškim Pohorjem splahnela na samo točko razlike. V sobotnem 6. krogu bodo Šoštanjčani v derbiju kroga gostovali pri Pesnici, ki je skupaj z njimi še edina brez poraza. ■ Vos SPORT IN REKREACIJA 17 Rusi v Rdeči dvorani V prvi tekmi lige prvakov bodo rokometaši Gorenja, aktualni državni prvaki, v soboto gostili Sankt Peterburg - Začetek tekme ob20. uri V naprej odigrani tekmi 4. prvenstvenega kroga so rokometaši Gorenja včeraj gostovali v Ormožu. Trener Branko Tamše je pred njo dejal, da želijo tudi v tem krogu nadaljevati dolgi niz brez poraza. Obenem naj bi mu tekma služila kot test za prvo evropsko tekmo v ligi prvakov. Velenjčani igrajo v skupini C, kjer so še danski Bjerringbro-Silkeborg, poljski Vive Targi Kielce, francoski Cham-bery, ruski Sankt Peterburg in makedonski Metalurg. V prvem krogu tega najmočnejšega klubskega tekmovanja na stari celini bodo v soboto gostili ruskega predstavnika Sankt Peterbrug. Očitno rokometaši, gotovo pa tudi ljubitelji rokometa v Šaleški dolini, pa sploh v Sloveniji, komaj čakajo začetek tekmovanja med temi elitniki. Gorenje zlahka do zmage V šestnajstini slovenskega rokometnega pokala podobnih presenečenj kot v nogometnem ni bilo, saj so se vsa prvoligaška moštva uvrstila med 16 najboljših. Kakovostna razlika je bila na nekaterih tekmah zelo velika, in nekatere so se končale tako rekoč s košarkarskimi izidi: Maribor Branik - Grosuplje z 51 : 29, Koper - Jeruzalem Ormož z 42 : 22, Krško - Brežice s 40:23. Rokometaši Gorenja so gostovali v Ribnici, kjer so bili po pričakovanju domači zelo motivirami. Gostje se v prvem delu (19 : 19) niso preveč trudili, da pa ne bi vrag odnesel šale, so se v nadaljevanju le razigrali in zmagali visoko (41: 17). V osmini finala bodo velenjski rokometaši gostovali v Školji Loki pri Loki 2012. Tekme bodo 24. oktobra. Prvi dve točki za igralke Veplasa Velenjčanke so vodile od začetka do konca, a kljub temu so se morale zelo potruditi, da so si priigrale obe točki. Prvih 20 minut tekme je potekal izredno enakovreden boj, šele v zadnjih 10 minutah 1. polčasa so Velenjčanke uspele zbežati na +3, prav tako so tudi na odmor odšle s tremi zadetki prednosti (15: 12). V drugi polčas so domače rokometašice krenile še bolj odločno in v 39. minuti povedle s petimi goli razlike. A bojevite Ajdovke se niso predale, temveč so zaigrale zelo agresivno v obrambi in v 47. minuti zaostajale le še za dva gola. Nato so ponovno pritisnile na plin Velenjčanke; v 56. minuti je njihova prednost znašala že 7 golov in prvi točki sta bili zagotovljeni z zmago s 30:24. Sostanjcani poraženi iz Maribora Izredno slaba igra Šoštanjskega prvega para je vzrok za visok poraz (2:6) proti povprečni ekipi Miklavža. Domačini so hitro povedli z 3 : 0 in si priigrali kar 100 kegljev prednosti. Kljub visokemu vodstvu domačih se Šoštanjčani niso pre- dali. Z lučaja v lučaj so zmanjševali razliko in osvajali pomembne točke. Pred zadnjo igro so domačini imeli le še minimalno prednost 35 kegljev, ki so jih v zaključku uspešno ubranili. Z malo več sreče bi Šoštanjčani iz Maribora lahko odšli neporaženi. Izgubo dveh točk lahko nadoknadijo že v soboto. Na domačih stezah se bodo pomerili s povratniki iz 1. B lige - ekipo Rudnika iz Hrastnika. Začetek srečanja bo ob 16. uri. Hrgota peti v Kazahstanu Almaty (Kazastan) - Na dveh tekmah velike poletne nagrade so bili slovenski skakalci odlični. Sobota (22. septembra): 1. Jurij Tepeš (Dolomiti, Ljubljana), 21. Robert Hrgota (SSK Velenje). Nedelja: 1. Taku Takeu-chi (Japonska), 2. Jurij Tepeš, 5. Robert Hrgota. Vrhovnik slavil v Žireh Ziri, pokal Cockta, nordijska kombinacija, dečki do 15 let: 1. Vid Vrhovnik, 3. Aljaž Osterc, 7. Gašper Brecl, 15. David Strehar, 16. Patrik Vitez; do 14 let: 3. Aljaž Osterc, 4. Vid Vrhovnik, 9. Gašper Brecl; skoki, dečki do 15 let: 8. Patrik Vitez, 12. David Strehar. Bavšica - imeniten zaključek planinske šole Planinsko društvo Velenje je v letu 2012 že dvanajstič zapovrstjo organiziralo odprto planinsko »šolo« za odrasle. V spomladanskih mesecih so se v štirinajstdnevnih presledkih vrstila predavanja, praktični del, s katerim na turah vsako leto končamo planinsko šolo, pa je potekal tokrat v Bavšici na Bovškem, v dolinici med Loško steno in Bavškim Grintovcem, kjer je Planinsko učno središče (PUS) Planinske zveze Slovenije. V nedeljo, 9. 9., se je kar 51 planincev podalo na enega od ciljev - na Briceljk, najvišji vrh Loške stene (2347 m) ali na 2038 m visoko razgledno sedlo Čez Brežice, osemindvajset pa jih je nato ostalo še ves teden v Bavšici. V tem času smo se urili na plezališču v Bavšici, osvojili domača vršaca Rombon in Bavški Grintavec, v Italiji pa se povzpeli na Veliki Nabojs oziroma Kamniti lovec v Zahodnih Julijcih ter na Sella Križ oziroma Zajavor v Beneškoslovenskem predgorju ter se sprehodili po Reziji. V dveh vremensko bolj kislih dneh pa so obiskali Trentarski muzej v Trenti in Muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu ter se v domu PUS dodatno strokovno izpopolnjevali, za kar so poskrbeli vodniki Toni Žižmond, Marjan Karlovčec in Andrej Kuzman ter inštruktorica Draga Baloh in načelnik vodniške komisije PZS Franci Gričar, ki sta se izkazala tudi kot odlična kuharja. Andrej Kuzman Dva gimnazijska razreda sta si na petdnevnem maturantskem potepanju ogledovala naravne in kulturne znamenitosti na Ligurski obali, Elbi in v Toskani. Na 2300 km dolgi poti preko Padske nižine in Apeninov so dijaki spoznavali brezčasne vasice, peščene plaže, kulinarične dobrote ter srednjeveške in renesanče znamenitosti. 4. A in 4. B razred sta se odločila za skupno maturantsko potepanje z agencijo Kompas.Po nočni vožnji smo prispeli v Genovo. Po zajtrku je sledil ogled tega veličastnega mesta: sprehod po slikovitem starem mestnem jedru imenovanem centro storico, ogled katedrale San Lorenzo z lepo črno belo progasto fasado in z bogato zakladnico, postanek na srednjeveškem trgu Piazza San Matteo, ogled operne hiše Carlo Felice, hiše Krištofa Kolumba, še vožnja po sloviti via Garibaldi, ob kateri se vrstijo najimenitnejše palače in skupno fotografiranje ob akvariju in botaničnem vrtu, kamor se bo treba še vrniti, ker je bilo na tej poti premalo časa za ogled. Nato smo se namestili v apartmajski hiši v prijetni vasici Marina di Cecina. Naš prihod se je začel z občudovanjem krasne pokrajine, končal pa za mizo v restavraciji, kjer so se štiri dni trudili s pripravo preprostih toskanskih jedi, začinjenih z olivnim oljem, žajbljem, timijanom, rožmarinom. Obroke je popestril dober malo slan kruh. V jedeh smo našli vse vrste mesa in zelenjave, nadušili pa sta nas tudi pica in 'pašta'. Obalo tega mesteca smo spoznavali predvsem ponoči, ob polni luni.Naslednji dan smo se peljali do La Spezie, kjer smo se vkrcali na barko, ki nas je odpeljala na čudovite Cinque Terre. Najprej smo se ustavili v kraju Porto Venere, kjer je bil včasih Venerin tempelj. Nato smo se prepustili nepozabnemu razgledu na ribiške vasice, ki so ukleščene med morje in skalne pečine. Izkrcali smo se v vasici Monterosso, se tam sprehajali in kopali. Do avtobusa smo se vrnili z vlakom. Naslednji dan smo se odpeljali v Lucco oz. mesto stotih cerkva. To je eno redkih italijanskih mest, ki ga v celoti obdaja obzidje, ki trdno varuje mesto jedro, zato je srednjeveški del mesta ostal praktično nepoškodovan vse do danes. Četrti dan smo se odpeljali v Piombino, se vkrcali na trajekt in pluli do Porto Ferraia na Elbi. Ves dan smo namenili raziskovanju čudovitega otoka, ogledovanju Napoleonove vile in muzeja mineralov, ki jih je na tem otočku veliko. Domov smo se vračali skozi Modeno, še eno veličastno mesto. Bilo je lepo, in vsi smo bili edini, da prekratko. Važno je, da smo bili vsi zelo zadovoljni: dijaki, agencija, spremljevalni učitelji in tudi naši starši. Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus... - veselimo torej se, mlada nam je duša... Branko Tamse: »Prihaja tako želena liga prvakov s Sankt Peterburgom. Kolikor vem ga je zapustilo devet igralcev, pripeljali pa so kar trinajst novih, ki so seveda za nas še neznanka. (Včeraj naj bi dobil posnetke nove ekipe - p. a.). Vedeti je pač treba, da gre za rusko šolo rokometa, ki ji poveljuje nekdanji svetovni as Dimitrij Trgovanov. Igralci so visoki in veliko streljajo s tal. Imajo tudi hitra krila in na to se bo treba dobro pripraviti. Strniti bo treba obrambo, dati vse od sebe in začeti ligo, kot se najbolj spodobi - z dvema točkama.« Trener prvakov pričakuje tudi veliko podporo osmega 'igralca': »Vsi smo si želi nastopa v ligi prvakov. Z igralci komaj čakamo nanjo. Verjamem, da tudi rokometni navdušenci. Sedaj je pred njimi skupaj z Bo v soboto zvečer njegov obraz nasmejan? našimi najbolj zvestimi navijači Šaleškimi graščaki, ki nas spremljajo vsepovsod, nova priložnost, da napolnijo dvorano do zadnjega kotička in nam pomagajo s športnim bodrenjem do čim boljše igre.« S. Vovk MODROBELA KRONIKA »siH:as 27. septembra 2012 Kot bi udaril tornado V ponedeljek zvečer neurje najbolj prizadelo področje Lok v Paki pri Velenju - Podrlo vsaj 200 dreves - Gasilci že med neurjem rešili dekleti iz avta, ujetega med podrta drevesa Posledice neurja v Lokah v KS Paka bodo odstranjevali še nekaj dni. Velenje, 24. septembra - V ponedeljek ponoči so po Sloveniji divjala neurja. Podrlo je številna drevesa, odkrivalo strehe ... Hudo je bilo tudi v Velenju, natančneje v Paki, kjer so morali gasilci reševati tudi ljudi. K sreči poškodovanih ni bilo, je pa torkovo jutro razkrilo, da je na področju Lok nočno neurje podrlo vsaj 200 dreves in je škoda res velika. Kot so nam povedali velenjski gasilci, je v ponedeljek okoli 21.30 ure občino Velenje zajelo neurje z močnim vetrom in dežjem. To je na cesti Paka pri Velenju-Paški Kozjak podrlo nekaj dreves, ki so »ujela« osebni avto, v katerem sta bili mlajši dekleti. Posredovali so gasilci PGD Velenje in PGD Šalek, ki so dekleti nepoškodovani rešili iz avtomobila. Vse posledice nočnega neurja so bile vidne šele v torek zjutraj. Bojan Prelovšek, predstavnik Civilne zaščite MO Velenje, nam je po ogledu stanja na terenu povedal, da so zaradi posledic neurja morali zapreti cesto v Lokah. »V precej širokem pasu je podrlo vsaj 200 dreves, ki so padla tudi na cestišče. Cesta bo zagotovo nekaj dni zaprta, drevesa pa je komunalna služba začela takoj odstranjevati. Vrtinec vetra je moral biti res močan, izgleda, kot da bi »udaril« tornado.« Tudi na cesti Kozjak-Trebeliško so gasilci v ponedeljek zvečer s ceste odstranili 4 podrta drevesa. Že med nočnim neurjem okoli 21.30 so v Šmartnem ob Paki, Rečici ob Paki in Malem Vrhu gasilci PGD Šmartno ob Paki in PGD Velenje razžagali in odstranili še tri podrta drevesa, ki so ovirala promet. Marsikje ostali v temi V ponedeljek zvečer so med neurjem ponekod ostali brez električne energije. Med 21.28 in 0.10 uro je bilo na območju občine Šmartno ob Paki zaradi izpada daljnovoda Gorenje brez elektrike kar 1300 odjemalcev. Še nekaj več jih je bilo brez elektrike v Letušu in Braslovčah. Med 21.20 in 0.45 je bila v temi tudi Vinska Gora, kjer je dobršen del noči brez elektrike ostalo 970 odjemalcev. Po zaslugi dežurnih na elektro službi, ki so se takoj odpravili na teren, nikjer niso bili prav dolgo brez elektrike. ■ bš Kanabis na vrtu Velenje, 18. septembra - V torek dopoldan so policisti v Pelšivcu 24-letnemu domačinu zasegli več sadik prepovedane rastline kanabis, iz katere pridelujejo marihua-no. Osumljeni je sadike gojil kar na vrtu. Motorista padla Velenje, 18. septembra - V torek popoldan je na Partizanski cesti padel voznik kolesa s pomožnim motorjem. Padec naj bi povzročila neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Vidnih poškodb ni utrpel, zato je zdravniško pomoč odklonil, policisti pa so mu napisali plačilni nalog za dva prekrška. Še en padec voznika motornega kolesa pa je bil na Partizanski cesti zabeležen v ponedeljek, 24. septembra. Motorist je v nesreči, kriva naj bi bila neprilagojena hitrost, utrpel telesne poškodbe. Voznik crosserja hudo poškodovan Šoštanj, 20. septembra - V četrtek popoldan je v gozdu v Družmirju zaradi neprilagojene hitrosti padel voznik cross motorja. Zaradi hudih poškodb, ki jih je utrpel pri padcu, so ga z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico. Ker je kršil uredbo o prepovedi vožnje v naravnem okolju, mu bodo policisti napisali odločbo o prekršku. Vozili sta se oplazili Žalec, 21. septembra - V petek, nekaj po 19. uri, sta se na glavni cesti zunaj naselja Velika Pireši-ca dve vozili oplazili z ogledali. Neznani voznik osebnega avtomobila metalno temno modre barve, ki je vozil proti Velenju, na kraju ni ustavil. Na vozilu ima najverjetneje poškodovano levo stransko ogledalo. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče pozivajo udeleženca in očividce, da pokličejo na 113. Vlom v stanovanje Velenje, 21. septembra - V petek čez dan je bilo vlomljeno v stanovanje na Šaleški cesti. Neznanec je preiskal stanovanje in ukradel več kosov nakita, sončnih očal, ročnih ur, prenosni računalnik in več tehničnih predmetov. Lastnici stanovanja je povzročil za okoli 3.000 evrov škode. Trčil v zabojnik s steklom Velenje, 22. septembra - V soboto ponoči so policisti po klicu občanke šli v Šalek. Na parkirnem prostoru je voznik osebnega avtomobila trčil v zabojnik s steklom. Zabojnik se je prevrnil, steklo pa se je razsulo po parkirišču. Voznik je po trčenju parkiral avto drugje in odšel. Policisti so ga že izsledili. Poziv očividcem Velenje, 23. septembra - V nedeljo okoli 11.30 sta na Šaleški cesti pri Mercator Centru trčila voznika osebnih avtomobilov. V nesreči so oba voznika in dva sopotnika v enem od vozil utrpeli lažje telesne poškodbe. Policisti zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče pozivajo morebitne očividce, da pokličejo na policijsko postajo -številko 989 61 00. Trije vlomi v kleti Šoštanj, 24. septembra - V ponedeljek popoldan je bilo vlomljeno v tri kleti stanovanjskega bloka na Aškerčevi. Iz ene kleti sta izginili dve gorski kolesi, dva para smuči, akumulatorski štirikolesnik, akumulatorski dvokolesnik in vrtalni stroj. Iz ostalih dveh kleti storilec ni odnesel ničesar. Iz policijske beležke Kuril odpadke Topolšica, 19. septembra - V sredo zvečer je v Topolšici krajan v bližini gozda kuril odpadni material in s tem kršil Zakon o gozdovih. Za prekršek bo moral poravnati račun, ki so mu ga napisali policisti. Sin grozil očetu Velenje, 21. septembra - V petek je v stanovanju na Karde- ljevem trgu 24-letni sin med prepirom z nožem grozil očetu. Ta se je iz stanovanja umaknil, sina pa je po pregledu dežurni zdravnik napotil v bolnišnico. Policisti ga bodo ovadili za kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru. Znanec ga je Velenje, 22. septembra - V soboto je pred lokalom v Rdeči dvorani znanec fizično napadel znanca. Med pretepom ga je poškodoval s kozarcem Velenje, 23. septembra - V nedeljo zvečer sta se na terasi lokala eMCe plac pri Rdeči dvorani stepla 23-letna povratnika. Med pretepom je eden drugega udaril z večjim kozarcem, zaradi česar so mu pomoč nudili v dežurni ambu- lanti, sicer pa sta v pretepu oba utrpela lahke telesne poškodbe. Tudi kazenska ovadba čaka oba. Nad bivšo partnerko in njeno mamo Šoštanj, 24. septembra - V ponedeljek popoldan je v stanovanju na Kajuhovi mlajši moški napadel bivšo partnerko in njeno mamo. S kraja je odšel pred priho- dom policistov. Plačilni nalog bo prejel naknadno. Policisti bodo, ker je bil ob dogajanju prisoten otrok, o tem seznanili tudi center za socialno delo. Vredno pohvale V torek, 18. septembra, je Velenj-čan policistom izročil mobilni telefon znamke Nokia C2, ki ga je našel v mestu. Lastnik ga lahko prevzame na Policijski postaji Velenje. OZIMNICA GRATIS £ Ob enkratnem nakuou Gorenievih izdelkov skuone vrednosti vsai 600 € vam zaaotovimo kar 30 izdelkov fO vrhunskih Hnhrnt Natnreta Od 15. 9.do 15. 11. 2012 gorenje www.aorenje.si Dan odprtih vrat TEŠ V četrtek, 4. oktobra 2012, ob 16. uri, organizirajo v TEŠ dan odprtih vrat. Predstavili vam bodo projekt Blok 6 in delovanje TEŠ. Po predstavitvi bo sledil še ogled proizvodnje in gradbišča bloka 6. Skupina Vljudno vabljeni. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ ■Sli sl(DAR KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Tel.: 03 898 49 70. www.kz-saleskadolina.si VELIKA IZBIRA OKRASNIH ČEBULIC! |J - TULIPANI, NARCISE, HIJACINTE... ^ SEMENSKA PŠENICA (bastide, antonius, soissons, žitarka...) Prodaja, servis, rezervni deli! SEMENSKI JEČMEN (amorosa, bingo, rex...) Na Sadjarstvu Turn dobite sočna jabolka sonaravne pridelave. Izdelki SLODAR: -JABOLČNI KRHLJI, 250 g, 1,90 € -JABOLČNI Čl PS, 75 g, 1,40 € Delovni čas: ponedeljek - petek, od 12 do 16 ure. Jabolka in izdelke SLODAR dobite tudi v Kmetijskih trgovinah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki Z vami in za vas! Čestitamo za praznik občine Šoštanj! VPIS V JEZIKOVNETEČAJE NA LJUDSKI UNIVERZI VELENJE! ANGLEŠČINA IN NEMŠČINA ITALIJANŠČINA IN ŠPANŠČINA V tečaie vpisujemo do 5. oktobra 2012 UTRIP 19 Nagradna križanka Osmica fartccaCr^ TRGOVINA OSMICA ŠOŠTANJ Aškerčeva 24, Šoštanj Tel: 03 588 17 90 GSM: 041 300 040 TRGOVINA OSMICA VELENJE Koroška 44, Velenje Tel.:03 586 40 88 GSM: 051 306 988 ZA PIKNIKE; PRAZNOVANJA IN DRUGE SVEČANE PRILOŽNOSTI JE OSMICA PRAVI NASLOV!!! V OSMICI v Šoštanju in v Velenju slovijo po ugodnih cenah in ponudbi. Po želji vam pripravijo slavnostne narezke, kanapeje in napitke za piknik, v službo ali domov. Lahko naročite že ohlajene napitke ali pa celo najamete točilno napravo. Če boste v Osmici za kakšno priložnost naročili česa preveč, kar se rado zgodi v želji, da česa ne bi zmanjkalo, vam vse, kar ostane in je še originalno zaprto, vzamejo nazaj! Trgovini Osmica v Šoštanju in v Velenju sta odprti vsak dan od 7. do 20. in v nedeljo od 8. do 13. ure. Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom "OSMICA" najkasneje do 8. oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade. 3x darilni bon za nakup v Osmici v vrednosti 10 evr. Zgodilo se je ... od 28. septembra do 4. oktobra - 29. kimavca 1973 je v Velenju umrl velenjski učitelj in narodo-pisec Fran Mlinšek; - 29. septembra 1974 so svečano odprli novo asfaltirano cesto na Konovo; - 29. in 30. septembra 1979 je bila v velenjski občini velika akcija NNNP (Nič nas ne sme presenetiti), v kateri so sodelovali domala vsi prebivalci tedanje občine Velenje; - zadnji dan meseca septembra je praznik občine Šoštanj, ki ga Šoštanjčani praznujejo v spomin na najstarejšo ohranjeno listino, ki govori o podelitvi trških pravic Šoštanju; listino je leta 1436 izdal grof Friderik Celjski; - 1. oktobra 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Aleksandra Ran-koviča, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška - Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid Iljič Brežnjev; med gosti so pričakovali tudi predsednika Jugoslavije Josipa Broza - Tita, ki pa ga v Velenje ni bilo; - 1. oktobra 1981 je začel med Velenjem in Ljubljano voziti poslovni vlak, ki je bil, tako kot mnogi drugi vlaki, ki so vozili iz Kajuhov dom v Šoštanju (Arhiv Muzeja Velenje) Velenja ali v Velenje, že zdavnaj ukinjen; ■ 1. oktobra 1986 je pričela delovati velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki v teh dneh torej praznuje že šestin-dvajsetletnico svojega uspešnega delovanja; ■ 1. oktobra 1991 so v Šoštanju zaprli hotel Kajuhov dom; - 2. oktobra 1977 so svečano odprli nov gasilski dom v Šmar-tnem ob Paki; - v okviru prireditev ob občinskem prazniku so 3. oktobra 1968 v Velenju svečano odprli nov otroški vrtec za okoli sto otrok; vrtec je svoj prostor našel v preurejeni stavbi, ki jo je velenjski občinski skupščini prepustila počitniška zveza. Vrtca v tej stavbi ni več, od leta 2002 je v njej sedež Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje; ob občinskem prazniku leta 1990 je Viktor Kojc iz Šoštanja prejel najvišje priznanje občine Velenje za življenjsko delo v kulturi. Pripravlja: Damijan Kljajič Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 BRIGITA BltiAR s.p., Prožinska vas 57,3220 Store Proizvodnja in montaža krovsko-Ueparsidh izdelkov in proizvodnja aiuminijate kritine Metalko Lux. 30 let GARANCIJE AVTO MURSIC d.o.o. Zarova cesta 7 3320 Velenje -SERVIS IN PRODAJA - REZERVNI DELI -AVTOKLEPARSTVO -AVTOLIČARSTVO - VULKANIZERSTVO -RABLJENA VOZI LA Tel. 03 898 54 80 fllETAlKO Streha za več generacij! gsm: 051 603 579,041 314531 tel.: 03 57 71 495, faks: 03 57 71 499 www.streha-metalko.si e-mail: metalko.bucar@siol.net ZA IZMER0 IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385. Optika Paka Velenje d.o.o. Hotel Paka - pri vhodu v kinodvorano Tel.: 03/ 588 50 91 -50% Jesenski popust za korekcijska očala!!! JÜ oroskon Oven od 21. marca do 20. aprila Že nekaj časa vam ni več vseeno, kaj se dogaja na delovnem mestu. Čeprav niste močno vpleteni, vam bo prekipevalo ob tem, kar se bo dogajalo sodelavcem. Čeprav veste, da časi niso rožnati, bo tudi vam začelo pojenjati potrpljenje, ki ste ga dolgo imeli. Ali pa ste skrivali, kaj vam ne paše. V začetku prihodnjega tedna boste na glas povedali, kaj si mislile o zadevi. Prizadeli boste kar nekaj ljudi, vam pa bo odleglo. In nekdo vam bo zato, kar boste storili, neskončno hvaležen. Pokazal vam bo, kaj mu to pomeni, vi pa se boste povsem raznežili. Tudi zato, ker vam bo s tem dal pomembno priznanje. Bik od 21. aprila do 21. maja V Dogodki, ki so vas spravili čisto ob živce, bodo začeli dobivati nove obraze. Čeprav se boste ustrašili, boste trdno vztrajali pri novih odločitvah. In začeli resno pospravljati grehe iz preteklosti. Ne bo lahko, kje pa. A ko boste enkrat res »padli noter«, boste začeli uživati kot že dolgo ne. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Partner bo veliko bolj pozoren in razumevajoč kot ste računali. Zato vam bo še lažje. In pot do cilja, ki ga ne boste dosegli prej kot v dobre letu dni, se bo kar sama odprla. Pazite se prepiha, da ne staknete prehlada. Zaradi stresov ste precej občutljivi. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Precej nemirni boste, za kar pa ne bo kriv le položaj planetov, ki res ne bo najbolj ugoden. Nekaj krivde boste morali vzeti tudi na svoja pleča. Če bi se projekta lotili prej, bi bilo težav veliko manj, kajne? Zaradi nestrpnosti, ki jo čutite ob urejanju nekih uradnih zadev, boste raztreseni in tečni. Da prav nič ne gre čez noč, predvsem pa ne točno takrat, ko vi tako želite, se bo treba enostavno sprijazniti. Ko se boste končno umirili in pustili stvari toku, bo veliko lažje. Prepirljivost vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Pazite pa, komu boste razlagali svoje osebne težave. Prehude so, da bi bile za vsaka ušesa. V tem, da jih razlagate naokoli, zagotovo ne bo rešitve. Rak od 22. junija do 22. julija V vašem življenju že nekaj časa ni miru. V naslednjih dneh pa bo še huje, celo divje. Vsak dan vas bo presenetil vsaj en dogodek, o katerem niste niti razmišljali. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to zelo naporno, zato boste začeli umirjati in ustavljati konje. Pa ne bo šlo tako zlahka. Enostavno je v vaše življenju prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, bo pokazal šele čas. Vsekakor bo tako, da bodo dobre stvari imele tudi slabe strani in obratno. Želeli si boste, da bi spet bilo tako kot nekoč. In to vsak dan bolj. Želja se vam ne bo uresničila, vsaj v naslednjih dneh ne. Sorodnik vam bo želel pomagati, povzročil pa bo pravo zmedo. Ne zamerite mu. Lev od 23. julija do 23. avgusta Umirite se. Zadnji dnevi so bili divji, kar že čutite na svojem počutju. Začutili boste tudi, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Nikar ne mislite, da boste rešitev našli v kratkem času, saj gre za težave, ki so se nabirale kar nekaj let. Vsekakor vam bodo zvezde naklonjene na finančnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Na poslovnem ne bo tako rožnato, a ker boste zaplet pričakovali, se ga boste lotili pravočasno in iz prave smeri. Kar se čustev tiče, pa boste srečni in pomirjeni. Imate kar imajo le redki. Pozornega in ljubečega partnerja, ki je pripravljen za vas narediti vse. In to nesebično. Devica od 24. avgusta do 22. septembra Življenje se vam bo umirilo in s seboj povleklo kar nekaj težav, pred katerimi ste si v preteklih dneh in tednih zatiskali oči. Sedaj boste vsak dan bolj prepričani, da ne bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite, saj že dolgo niste najbolj srečni. A ker ste izjemno prilagodljivi, vedno vsaj rahlo popustite. Tokrat raje malo počakajte. V nekaj dneh se bo izkazalo, kam pes taco moli. Če boste pozorni, boste pravi čas opazili spremembe, ki bodo znak za alarm. Če boste ukrepali, bodite pazljivi. Zdravje bo te dni občutljivo, delno pa boste krivi sami. Zadnje čase se spet nimate dovolj radi, predvsem pa premalo počivate. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se močno spreminjate. Veliko več časa kot sicer boste namreč preživeli izven doma. Kot da nimate obstanka doma. K sreči vam v naslednjih dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam bodo. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšno življenju ni tisto, ki si ga želite. Bolje bo šele, ko si boste priznali, kaj si sploh želite. Pa četudi boste to morali skrivati pred javnostjo. Vseeno bo to, da boste bolj družabni, dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji. A to bo le prvi korak do večje sreče, ki si jo tako želite in tudi zaslužite. Naslednji bodo veliko težji. Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra Čaka vas teden, ki si ga boste zapomnili po številnih preobratih in spremembah. Ker bodo pozitivne, boste pravzaprav vsak dan bolj srečni. Poleg tega se boste bolje počutili, ko bodo začele za vaše delo deževati tudi pohvale, pa sploh. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate res veliko načrtov. Če se boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. V življenju si velikokrat stvari razlagate povsem po svoje in poenostavljeno. Dejstvo pa je, da toliko kot dajete, tudi dobite nazaj. Zadnje čase ne dajete prav veliko, kajne? Strelec od 23. novembra do 22. decembra Pred vami je teden vzponov in padcev. Četudi vam zvezde v naslednjih dneh ne bodo najbolj naklonjene, boste prav ob vsem, kar se vam bo dogajalo, znali povedati, da bi lahko bilo še huje in da je tako tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki bo življenje spremenila vam in celi družini. Dela boste imeli veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale k počitku. Tisti, ki si boste privoščili vsaj kakšen podaljšan konec tedna daleč od doma in skrbi, boste naredili še kako prav. Potrebujete popoln odklop! Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Čeprav je bilo v zadnjih tednih med vama s partnerjem veliko napetosti, se bo ta začela umirjati. A ne po vaši zaslugi. Partner se bo odločil, da bo igral vašo igro in da se bo obnašal, kot da je čisto sam na svetu. Ko se bo začel upirati ustaljenim smernicam, pa vam ne bo več vseeno. Igračkanje z ognjem bo iz iskre preraslo v pravi plamen, ko boste ugotovili, da se lahko zgodi, da boste izgubili več kot ste si kdajkoli mislili. Predvsem pa se ne boste več mogli izgovarjati in sprenevedati, saj vam bo sedaj jasno, da ste bili spregledani. Še je čas, da rešite zvezo. A se boste morali veliko bolj potruditi kot če bi to storili, preden ste spoznali, da gre tokrat na nož. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Zadnji septembrski dnevi za vas ne bodo najboljši. Vse vam bo šlo na živce. Od prijateljev, sodelavcev, do domačih. Pa ne bodo oni krivi za to, da se vam nekaj ni izšlo tako kot ste si želeli. Še huje bo to, da ste bili čisto prepričani, da vam bo uspelo. Pa vam ne bo, tudi zato, ker ste se nekomu s svojim obnašanjem tako zamerili, da ne bo mogel preko tega. Žal pa je to človek, ki je bil v projektu, ki propada, zelo pomemben. Vam se seveda ni zdel, ker ste bili prepričani, da veste čisto vse. Izkazalo se bo, da se je umazana igra odigrala povsem v tajnosti in na njo res niste mogli vplivati. Čim prej pozabite in pojdite naprej. Z dvignjeno glavo. Ribi od 19. februarja do 20. marca Že nekaj časa se je v vas nabiralo, sedaj boste imeli vsega dovolj. In končno bo počilo. Še sami boste začudeni, ko boste ugotovili, da ste zmožni biti zelo pokončni in da se ne pustite več voditi. Čeprav boste sprva imeli slab občutek, se bo to izteklo več kot odlično. Bolje se sploh ne bi moglo. Doma bo vse tako kot ste si že dolgo želeli. Partner vas bo podpiral in vam pomagal, da premagate na videz nepremagljivo oviro. Ker dobro veste, da se je vredno potruditi, vam v teh dneh prav nič ne bo težko. Finance? Zaloge ste porabili, zato pazite. Nekaj časa ne kupujte nič kar res ne potrebujete. TV SPORED 27. septembra 2012 Četrtek, Petek, Sobota, Nedelja, Ponedeljek, 1 1 Torek, Sreda, 27. septembra 1 28. septembra 1 29. septembra 1 30. septembra 1 1. oktobra 1 1 2. oktobra 1 3. oktobra tvsloT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Pravljice iz lutkarjevega vozička 10.35 Male sive celice, kviz 11.15 Črna ovca, igrani film 11.30 Kako sem videl svet izpod mize: Knjiga, 4/10 12.00 Poročila 12.05 Črno beli časi 12.20 Prava ideja!, posl. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Krtji sestrici, ris. 15.55 Olivija, ris. 16.05 Studio Kriškraš, lutke 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Zdravje v Evropi 18.15 Eko utrinki: Odpadne sveče 18.20 Minute za jezik 18.30 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Med valovi, tv Koper 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet 00.30 Dnevnik, pon. 00.55 Slovenska kronika 01.10 Vreme, ponovitev 01.15 Šport, ponovitev 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Martin in ptičje strašilo: Razočaranje 10.20 Bisergora: Kdo je pacek, lutke 10.35 Repa velikanka, otr. odd. 10.50 Profesor pustolovec, pouč. odd. 11.05 Vrnitev domov, dok. film 11.20 V dotiku z vodo, 1/26 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Mladi medvedki, ris. 16.10 Nenavadne in prismuknjene živali, dok. ser. 1 6.20 201 2, leto nič, 11/12 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Zdravje v Evropi, dok. ser. 18.05 Pozabljeno bogastvo vezenin, dok. odd. 18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.00 Jubilejni festival narečih popevk, 1. del 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 00.15 Dnevnik, ponov. 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal 01.40 Infokanal TVSLOr TV SLOT 07.00 Bali, ris. 07.00 Otroški program sledi Bali, ris. 07.10 Nenavadne zgodbice, ris. 07.15 Ava, Riko, Teo, ris. 07.25 Žanov svet, ris. 07.35 Biba se giba, ris. nan. 07.55 Vlakci, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 2.35 Dobro jutro 6.00 Legende velikega in malega ekrana: Alenka "Bartl 7.05 Igralci tudi pojejo 7.25 Muzikajeto: Tango 8.00 Mostovi 8.30 Evropski magazin, tv Maribor 8.45 Ars 360 9.00 Izgubljeni posnetki 2. svetovne vojne, 3/4 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Berlin, Boxagener Platz, nem. film 21.35 Gradimo novi svet, dok. film 22.30 Sodobna družina (I.). 21/24 22.55 Sinovi anarhije (II.), 7/13 23.45 Zabavni infokanal pop 06.25 Tv prodaja 06.55 Radovedni Jaka, ris. ser. 07.05 Eilip, ris. ser. 07.10 Žabec in prijatelji, ris. ser. 07.20 Hobonavti, ris. ser. 07.35 Mia in jaz, otr. ser. 08.05 Grda račka, nan. 09.00 Tv prodaja 09.15 Zakon brez ljubezni, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Brezno ljubezni, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Moč usode, nad. 13.00 24 ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan. 14.40 Grda račka, nan. 15.35 Brezno ljubezni, nad. 16.35 Zakon brez ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni, nad. 17.45 Moč usode, nad. 18.50 Misli zdravo 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Dva tedna za ljubezen, am. film 21.55 24ur zvečer 22.25 Kralji bega, nan. 23.20 Razočarane gospodinje, nan. 00.15 Na robu znanosti, nan. 01.10 Čista hiša, res. ser. 02.05 24ur, pon. 03.05 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Aktualno: Kriza evro območja in Slovenija: Kje smo in kam gremo? 12.05 Pop corn, glasbena oddaja - Gostje: Dan D 13.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.30 Videospot dneva 13.35 Prodajno TV okno 13.50 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, tabornike: Ribno 2012 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo - ans. Petka, ans. Nemir 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.55 Videospot dneva 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestilaa 07.00 Bali, ris. 07.10 Nenavadne zgodbice, ris. 07.15 Ava, Riko, Teo, ris. 07.25 Žanov svet, ris. 07.35 Biba se giba, ris. 07.55 Vlakci, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 10.35 Dobro jutro 14.00 Mednarodna obzorja 14.55 Prisluhnimo tišini 15.25 Osmi dan 15.55 Linx magazin, tv Koper 16.25 Žogarija 17.00 Migaj raje z nami 17.25 Mostovi 17.55 Črno beli časi 18.10 Slovenski magazin 18.40 Knjiga mene briga 19.00 Izgubljeni posnetki 2. svetovne vojne, 4/4 20.00 Legenda o kristalnih lobanjah, dok. odd. 20.45 Sodobna družina(II.), 24/24 21.10 Restavracija Raw (III.), 1/6 22.05 Nadzornika, koprod. film 23.40 Jezdeci apokalipse, am. film 01.10 Zabavni infokanal POP 06.25 Tv prodaja 06.55 Radovedni Jaka, ris. ser. 07.05 Filip, ris. ser. 07.10 Mojster Miha, ris. ser. 07.20 Kaja, ris. ser. 07.35 Mia in jaz, otr. ser. 08.05 Grda račka, nan. 08.55 Misli zdravo 09.00 Tv prodaja 09.15 Zakon brez ljubezni, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Brezno ljubezni, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Moč usode, nad. 13.00 24 ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan. 14.40 Grda račka, nan. 15.35 Brezno ljubezni, nad. 16.35 Zakon brez ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni, nad. 17.45 Moč usode, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vihar vseh viharjev, am. film 22.00 24ur zvečer 22.55 Doma v Queensu, am. film ot ueensu, nad. filma 01.10 Groza v Grizzly parku, am. film 03.00 24ur, pon. 04.00 Nočna panoram 23.00 23.05 Doma v © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo - ans. Petka, ans. Nemir 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš: Kako so živeli včasih? 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in Obsotelja 20.50 Regionalne novice 3 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Prodajno TV okno 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.15 Radovedni Taček 07.30 Iz popotne torbe: Zvok je vsepovsod 07.45 Bine: Vlak 08.05 Zmaj Bajbaj, lutke 08.40 Studio Kriškraš: Orkester v trebuščku 09.25 Biba se giba, ris. 09.45 Male sive celice, tv kviz 10.30 Črna ovca, igrani film 10.45 Polna hiša živali, nan. 11.20 Loti iz Naredisama, koprod. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik, ponov. 14.25 Alpe, Donava, Jadran 14.55 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 15.55 Ljudje podeželja, dok. ser. 16.05 Čudoviti svet pod zemljo, dok. odd. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Čez planke: Čile, ponov. 18.30 Ozare 18.40 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija, družinski kviz 21.35 Dobri Will Hunting, am. film 23.40 Poročila, šport, vreme 00.15 Maribor 2012 epk 00.30 Oglaševalci (II.), 1/13 01.20 Ozare, ponov. 01.25 Dnevnik, ponov. 01.50 Utrip, ponov. 02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Infokanal TV SLO T 10.00 Skozi čas 10.10 Pogledi Slovenije 11.35 Slovenci v Italiji 12.05 Osmi dan 12.55 Festival Fens 2012 - najstniški, tv Koper 14.00 Skrivnostni svet Majev, potopis 14.50 Koncert Gimnazije Kranj: Nostalgija s slovensko popevko 16.15 Košarka: Superpokal, Union Krka Novo mesto, 18.00 Belokranjski večer z ans. Tonija Verderberja 20.00 Igrišče, nem. film 21.25 Evrovizijski tv laboratorij 00.00 Bleščica 00.30 Med valovi 00.55 Brane Rončel izza odra, ponov. 02.25 Zabavni infokanal. pop 06.30 Tv prodaja 07.00 Igra vlog, zab. ser. 07.05 Mumu, ris. ser. 07.10 Waybuloo, ris. ser. 07.35 Veseli avtobuski, ris. ser. 07.40 Kopalčki, risanka 07.55 Igra vlog, zab. ser. 08.00 Moji žepni ljubljenčki, ris. ser. 08.15 Moj mali poni, ris. ser. 08.40 Pingvini v vesolju, ris. ser. 09.05 Monsuno, ris. ser. 09.30 Miki Miška, izob. ser. 10.00 Nevarna zapeljivka, nad. 10.55 Castle, nan. 11.50 Opremljevalci za milijon dolarjev, res. ser. 12.50 Opremljamo za najemnike, dok. ser. 13.20 Kuharski mojster, res. ser. 14.20 Georgia O'Keeffe, am. film 16.05 Franklin in Bash, am. nan. 17.00 Flipper, am. film 18.50 Ljubezen skozi želodec, recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Črni vitez, am. film 21.45 Carlitov zakon, am. film 00.30 Vrnitev v hišo strahov, am. film 02.00 24ur, ponov. 03.00 Nočna panorama © 09.00 Miš maš: Kako so živeli včasih? 09.45 Žogarija: Beograd, otroška športna oddaja 10.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.35 Ujemi sanje, glasbena oddaja 12.10 Videospot dneva 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videostrani, obvestila 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice: obešanka za vrata (28) 18.20 Vabimo k ogledu 18.25 Čas za nas, tabornike: Ribno 2012 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2050 VTV magazin, regionalni - informativni program 10.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Videospot dneva 20.30 Graška Gora poje in igra 2012 - Malibu in Štajerskih 7 21.35 Popotniške razglednice: Camino s kolesom 22.35 Jutranji pogovori 00.05 Prodajno TV okno 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila 07.00 Rjavi medvedek, ris. 07.05 Pokec, ris. 07.10 Kanopki, ris. 07.15 Aleks v žival. kralj., ris. 07.20 Risanka 07.30 Svetovalka Hana, ris. 07.40 Teo, ris. 07.45 Žanov svet, ris. 07.55 Ava, Rika, Teo, ris. 08.05 Prihaja Nodi, ris. 08.15 Olivna , ris. 08.25 Pri Slonovih, ris. 08.35 Tinček, ris. 08.40 Biba se giba, nan. 09.05 Okec, ris. 09.15 Risanka 09.25 Toni in Boni, ris. 09.30 Gozdna druščina, ris. 09.45 Fračji dol, ris. nan. 10.10 Bacek Jon, ris. 10.20 Dedek v mojem žepu, 53/66 10.35 Dedek v mojem žepu, 54/66 11.00 Navdihnjeni za ljubezen, dok. odd. 11.25 Ozare 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Jubilejni festival narečnih popevk, 1. del 15.05 Na svoji zemlji, slov. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Jubilejni festival narečnih popevk, 2. del 18.40 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Dr. Martin V., 8/8 20.50 Intervju: Lordan Zafranovič 21.45 Zakriti premogovniki Krasa, dok. odd. 22.15 Village Folk - Ljudje podeželja, dok. ser. 22.30 Poročila, šport, vreme 22.55 Ars 360 23.10 Gandža VII., 5/13 23.35 Gandža VII., 6/13 00.05 Alpe, Donava, Jadran 00.35 Dnevnik, ponov. 01.00 Zrcalo tedna 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal 06.10 Ars 360 06.20 Utrip 06.35 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Mihec in Maja, otr. nan. 10.20 Iz popotne torbe: Zvok je vsepovsod 10.35 Radovedni Taček 10.50 Sejalci svetlobe: Razlito sonce 11.05 Dedek v mojem žepu: Čarobni Božič, 53/66 11.20 Dedek v mojem žepu: Res poseben pujs, 54/66 11.30 Sprehodi v naravo, poučna odd. 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Študent naj bo 14.40 Maribor 2012, epk 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Bali, ris. 15.55 Žametek, ris. 16.05 Bacek Jon, ris. 16.15 Ali me poznaš, nan. 16.20 Ribič Pepe 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Evrovizijski tv laboratorij 17.30 Zabava v bloku, 1. del 18.00 Zabava v bloku, 2. del 18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Umetnost igre 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena: Jazzon Live 2012, 1/2 00.45 Dnevnik 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal TV SLO T TV SLO T ______ . n7 nn Poi; rio .30 Skozi čas 08.40 Globus 09.10 Lynx magazin, tv Koper 09.45 Alpe, Donava, Jadran 10.15 Žogarija 11.00 Glasbena matineja 12.45 Simfoniki RTV SLovenija 12.00 Kolesarstvo, sp v cestnem kolesarstvu, prenos 13.30 Vlomilci delajo poleti, druž. komedija 15.05 Čudoviti svet pod zemljo, dok. odd. 15.50 O glasbi, klobasah in Slovencih v Ameriki, dok. film 17.25 Aleksandrinke, dok. film 19.00 Športni izziv 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nacisti v Argentini, dok. film 20.50 Jelica Žuža, dok. feljton 21.20 Berlinska konferenca 1885, 22.45 Kje si strai?, igrani film 23.05 Peter Bosman dobrodošel, dok. film 23.30 Zabavni infokanal 07.00 Bali, ris. 07.10 Nenavadne zgodbice, ris. 07.15 Ava, Riko, Teo, ris. 07.25 Žanov svet, ris. 07.35 Biba se giba, ris. 07.55 Vlakci, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 11.20 Dobro jutro 14.05 Med valovi, tv Koper 14.35 Čudoviti svet pod zemljo, dok. odd. 15.20 Intervju: Lordan Zafranovič 16.15 Dober dan Koroška 16.45 Legenda o kristalnih lobanjah, dok. odd. 17.35 Prava ideja!, poslov. odd. 18.05 To bo moj poklic, 4/30 18.40 Koroška poje 2012 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Na utrip srca 21.10 Brassens, pesnik na slabem glasu, franc. film 22.45 Izmišljena pripoved, 2/4 00.20 Zabavni infokanal pop pop 06.25 Tv prodaja Tv prodaja 07.00 Igra vlog, zab. ser. 07.05 Mumu, ris. ser. 07.10 Waybuloo, ris. ser. 07.35 Veseli avtobuski, ris. ser. 07.40 Kopalčki, ris. ser. 07.55 Igra vlog, zab. ser. 08.00 Moji žepni ljubljenčki,ris. ser. 08.15 Moj mali poni, ris. ser. 08.40 Pingvini v vesolju, ris. 08.50 Monsuno, ris. 09.15 Miki Miška, izob. ser. 09.40 Grda račka, nan. 10.35 Castle, nan. 11.30 Opremljanje za milijon dolarjev, res. ser. 12.30 Opremljamo na najemnike, dok. ser. 13.00 Kuharski mojster, res. ser. 14.00 Hiša na Tari, irski film 15.55 Zvit in prebrisan, nan. 16.55 Skodrana Suzi, am. film 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Hudičevka v Pradi, am. film 22.05 Ameriški predsednik, am. film 00.20 Besna reka, am. film 02.10 24ur, ponovitev 03.10 Nočna panorama 25 Tv prodaja 06.55 Medvedek Benjamin, ris. 07.10 Mojster Miha, ris. 07.20 Jaka na Luni, ris. ser. 07.30 Raziskovalka Dora, ris. 08.00 Grda Račka, ris. 08.55 Tv prodaja 09.10 Zakon brez ljubezni, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Moč usode, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan. 14.35 Peklenske mačke, nan. 15.35 Brezno ljubezni, nad. 16.35 Zakon brez ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni, nad. 17.45 Moč usode, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec, recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa, v živo 22.00 24ur zvečer 22.30 Na terapiji, nan. 23.05 Na trdnih tleh, nan. 00.00 Razočarane gospodinje, nan. 00.50 Na robu znanosti, nan. 01.45 Čista hiša, res. ser. 02.40 24ur, ponov. 03.40 Nočna panorama PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš: Kako so živeli včasih? 09.40 Žogarija: Postojna, otroška 10.05 10.10 © športna oddaja Oglasi . VTV magazin 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Vabimo k ogledu 10.40 2052. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj, pogovor 12.10 Naj viža,- ans. Petka, ans.lNemir 13.25 Kuhinjica, tedenski izbor 14.20 Prodajno TV okno 14.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Pikin VTV studio 2012 (5) 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Ustvarjalne iskrice: Pika Nogavička (27) 19.05 Pop corn, glasbena oddaja, ponovitev - Gostje: Dan D 20.05 Oglasi 20.10 Jutranji pogovori 21.40 Graška Gora poje in igra 2012 - Malibu in Štajerskih 7 22.45 Aktualno: Kriza evro območja in Slovenija: Kje smo in kam gremo?, pogovor 00.15 Prodajno TV okno 00.30 Videostrani, obvestila 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Graška Gora poje in igra 2012 - Malibu in Štajerskih 7 12.30 Videospot dneva 12.35 Prodajno TV okno 12.50 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nova metoda hujšanja v Sloveniji, izobraževalna oddaja 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Kultura na dlani: EPK 2012, informativna oddaja 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela, pogovor 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Studio križkraž 10.55 Ali me poznaš, nan. 11.00 Ribič Pepe 11.25 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 12.20 Umetnost igre 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Aleks v vodi, ris. 15.50 Metka in Zverinko Zver, ris. 15.55 Toni in Boni, ris. 16.00 Teo, ris. 16.05 Bine, ris. 16.25 Nenavadne in prismuknjene živali, dok. ser. 16.30 Sanje v skrinjici, dok. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Evrovizijski tv laboratorij 17.30 Žal nam je, pilotna odd. 18.15 Plesi od povsod, res. odd. 18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito 21.00 Državni udar v Argentini, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Motolov, mož za koktajlom, dok. odd. 00.30 Dnevnik, vreme, šport, pon. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal TV SLO T 07.00 Bali, ris. 07.10 Nenavadne zgodbice, ris. 07.15 Ava, Riko,Teo, ris. 07.25 Žanov svet, ris. 07.35 Biba se giba, ris. nan. 07.55 Vlakci, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 11.25 Dobro jutro 14.10 Evrovizijski tv laboratorij 14.30 Zabava v bloku, 1. del 15.00 Zabava v bloku, 2. del 15.25 Moja Slovenija, družinski kviz 16.55 Jelica Žuža, dok. feljton 17.25 Zakriti premogovniki Krasa, dok. odd. 18.00 Mostovi 18.30 Glasnik, tv Maribor 19.00 Nevidni, igrani film 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Veliko pričakovanje, 3/3 20.50 Muzikajeto, glas. odd. 22.20 Razgaljeni Lennon, ang. film 22.45 Brane Rončel izza odra 00.20 Zabavni infokanal 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Bine: Rastline 10.30 Pepi vse ve, nan. 10.55 Zlatko Zakladko, otr. odd. 11.10 Ljubezenska zgodba, igrani film 11.35 Podstrešje, 5/10 12.00 Poročila 12.05 Nacisti v Argentini, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Roli Poli Oli, ris. 15.50 Policaj Črt, ris. 16.00 Male sive celice, pon. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Evrovizijski tv laboratorij 17.25 Omembe vredno, pilotna odd. 17.55 Virus tv, pilotna odd. 18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Nowhere Boy - zgodba o Johnu Lennonu, igrani film 21.40 Oblak, igrani film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Prava ideja, poslov. odd. 23.35 Glasbeni večer: Koncert posvečen 140-letnici Glasbene matice 01.00 Dnevnik, ponov. 01.30 Slovenska kronika 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal TV SLO T 07.00 Bali, ris. 07.10 Nenavadna zgodbica, ris. 07.15 Ava, Riko, Teo, ris. 07.25 Žanov svet, ris. 07.35 Biba se giba, ris. nan. 07.55 Vlakci, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 11.10 Dobro jutro 13.55 Evrovizijski tv laboratorij 14.00 Žal nam je, pilotna odd. 14.40 Plesi od povsod, res. odd. 15.15 Čez planke: Čile 16.20 O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.45 Na vrtu, tv Maribor 17.15 Črno beli časi 17.30 Mostovi 18.00 Glasnik 18.25 Evropski magazin 18.40 Maribor 2012, epk 19.00 Čo Oju - boginja turkizov, dok. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Portret mezzosopranistke Božene Glavak, ponov. 21.20 Dnevi poezije in vina 21.50 Bleščica, odd. o modi 22.25 V sanjah, ang. film 23.55 Zabavni infokanal pop pop 06.25 Tv prodaja 06.55 Medvedek Benjamin, ris. 07.10 Žabec in prijatelji, ris. ser. 07.20 Hobonavti, ris. 07.35 Raziskovalka Dora, ris. 08.00 Peklenske maške, nan. 08.55 Tv prodaja 09.10 Zakon brez ljubezni, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Moč usode, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan. 14.35 Peklenske mačke, nan. 15.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 15.35 Brezno ljubezni, nad. 16.35 Zakon brez ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni, nad. 17.45 Moč usode, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Zdravnikova vesti, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Na terapiji, 2. del 23.05 Precej legalno, nan. 00.00 Razočarane gospodinje, nan. 00.50 Na robu znanosti, nan. 01.45 Čista hiša, nan. 02.40 24ur, ponov. 03.40 Nočna panorama © .25 Tv prodaja 06.55 Radovedni Jaka, ris. 07.05 Filip,ris. 07.10 Žabec in prijatelji, ris. ser. 07.20 Jaka na Luni, ris. ser. 07.30 Raziskovalka Dora, ris. 08.00 Peklenske mačke, nan. 08.55 Tv prodaja 09.10 Zakon brez ljubezni, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Moč usode, nad. 13.00 24 ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan. 14.35 Peklenske mačke, nan. 15.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 15.35 Brezno ljubezni, nad. 16.35 Zakon brez ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni, nad. 17.45 Moč usode, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Čista desetka, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Na terapiji, nan. 23.05 Na kraju zločina, nan. 00.00 Razočarane gospodinje, nan. 00.50 Na robu znanosti, nan. 01.45 Čista hiša, res. ser. 02.45 24ur, pon. 03.40 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna © 10.30 Oglasi 10.35 Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela, pogovor 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Gibajmo se 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.150Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2053. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Dotiki Gora: Pokljuška soteska 21.00 Strokovnjak svetuje 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2053. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna inf. odd. 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (29) 18.20 Žogarija: Lendava, otroška športna oddaja 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, pogovor 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, glasbena oddaja - Gostje: skupina Liquf 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila PRIREDITVE Knjižne novosti Edwards, Kim: Hči varuha spominov Romaneskni prvenec ameriške učiteljice in pisateljice je požel veliko zanimanja po celem svetu. Zgodba o preplašenem zdravniku, ortopedu Davidu, ki je svojo mlado ženo prepričal, da je poleg zdravega dečka, Paula, rodila še mrtvo deklico, Phoebe, je očitno segla v srca milijonom bralcev. Phoebe se je namreč rodila z Downovim sindromom in David jo je ob rojstvu dal v naročje svoje vedno ustrežljive in zanesljive medicinske sestre ter ju poslal v psihiatrično ustanovo, kjer naj bi hči tudi pustila. Vendar pa tega ni mogla storiti, zato je pretrgala vse stike s preteklostjo ter si v drugem kraju poiskala novo službo ter zaživela popolnoma drugačno življenje matere samohranilke otroka s posebnimi potrebami. Skrivnost kot temna senca vseskozi lebdi nad življenjem Davidove družine in močno zamaje sicer srečen zakon in brezhibno družinsko idilo. Möderndorfer, Vinko: Nespečnost Nespečnost, kot posebno vročično stanje, omogoča junakovo neprestano vračanje, asociativno preskakovanje, spominjanje ... Nes- Vinko Möderndorfer Nespečnost predeno z razdvojenimi čustvi, s samoobvladovanjem, z notranjimi boji in s trenutki neznanske sreče in prikrite bolečine. Kraljič, Helena: Larina skrivnost Prva tovrstna slikanica pri nas, ki s preprostim besedilom in odličnimi ilustracijami predstavi otroško epilepsijo. Hkrati skozi zgodbico pomete pod preprogo vse stereoti-pe o tej, še vedno premalo poznani bolezni, ki se v zadnjem času vedno bolj pojavlja tudi pri otrocih. Prikupna zgodbica opiše Larin največji pečnost ni samo stanje duha, je tudi zgodba, dramaturgija in logika, ki omogoča pripoved. Gre za brskanje po junakovi notranjosti, brbotanje misli, iskanje notranje resnice, odkrivanje vzrokov in analizo posledic. Glavni junak se v prelomnem trenutku svojega življenja zaplete v strastno ljubezensko razmerje s precej mlajšo Nino. Ob tem ugotavlja, da skače iz veze v vezo in da sploh nikoli ni znal biti sam. V svojih nočnih blodenjih med drugim skuša najti tudi vzrok za svoj strah pred osamljenostjo. Pamuk, Orhan: Muzej nedolžnosti Začetek zadnje prevedenega romana priznanega turškega pisatelja je postavljen v sredino sedemdesetih let, ko je družbena smetana Istanbula začela vse bolj prevzemati zahodnjaške vrednote. Pamuk v središče svojega prvega ljubezenskega romana postavlja osemnajstletno lepotico nižjega sloja Füsun,v katero se zaljubi mladi bogati poslovnež Kemal in se z njo zaplete, kljub temu da je tik pred zaroko s Sibel, dekletom, ki bolj ustreza njegovi starosti in stanu. Kemalova tradicionalna prepričanja o ljubezni, strasti, spolnosti, prijateljstvu in družini se počasi spreminjajo in ga odvedejo na viharno pot, pre- strah ob vstopu v šolo: da je sošolci ne bodo sprejeli medse, ker je drugačna. Ne upa se jim povedati o svoji bolezni, dokler nekega dne v šoli ne doživi epileptičnega napada, ki mu sama pravi električni izbruh v možganih. Košmrlj, Mojca: Eko družabne igre Svojevrsten priročnik nam pokaže, kako iz najrazličnejših odpadkov in z malo dobre volje izdelati zanimive ekološke družabne igre. Ne samo, da se lahko ob izdelovanju iger z otroki odlično zabavamo in spodbujamo njihovo ustvarjalnost, naučimo jih lahko tudi, kako odpadke ponovno koristno uporabimo. ■ Pripravila: Metka Pivk Srdič Naredite si hladilnik Velenje, 27. septembra - V Galeriji Velenje je na ogled razstava Gorenje z vizijo, ki obiskovalce popelje v 60-letno zgodovino razvoja bele tehnike in s tem povezanega oblikovanja ter marketinške in grafične komunikacije. V okviru razstave danes ob 17. uri pripravljajo delavnico, ki jo bo vodil Miha Cojhter, študent na Umetniški univerzi v Linzu. Delavnica bo nadaljevanje robotske delavnice iz lanskega leta, v kateri so se otroci naučili osnove elektronike. Tokrat bodo skupaj s starši naredili hranilnik v obliki pralnega stroja, pečice, hladilnika itd. ter jih opremili z motorčkom in sončno celico. Namen delavnice je spodbuditi otroke k ustvarjanju ter jih seznaniti z naravnimi energetskimi viri. Število mest je omejeno, zato je obvezna predhodna prijava v Galeriji Velenje. bš VELENJE Četrtek, 27. septembra 16.00 Mladinski center Velenje Turnir v namiznem tenisu in Mi poveš nekaj v španskem jeziku? 17.00 Vila Bianca, Velenje Voden ogled Vile Biance 18.00 Vila Bianca, Velenje Soustvarjamo Univerzo III. življenjskega obdobja 19.00 Atrij Velenjskega gradu 50-letnica KD Gledališče Velenje -Drugi gledališki dan Petek, 28. septembra 10.00 Vinska Gora, Grilova domačija Jesen na Grilovi domačiji 12.00 Center Interspar v Šaleku Razstava gob 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga 21.00 eMCe plac Sweet Sixteen: Koncert Ringo Jets (TUR), Incurabilly (SLO) Sobota, 29. september 7.00 Ob Škalskem jezeru Občinsko ribiško prvenstvo invalidov Kdaj - kje - kaj 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 10.30 Dom kulture Velenje Otroška komično glasbena lutkovna predstava: Frdamana pravljica 14.00 Vinska Gora, Grilova domačija Jesen na Grilovi domačiji 16.00 Velenjsko jezero Hrčkanje - vodni zorbing 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma Lige prvakov - RK Gorenje : St. Peterburg 20.00 eMCe plac Sweet Sixteen: Razstava -retrospektiva Nedelja, 30. septembra 16.00 Velenjsko jezero Hrčkanje - vodni zorbing Ponedeljek, 1. oktobra 13.00 Gaudeamus, trg mladosti 7 Odprtje Gaudeamusa 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Simultani Bridge turnir 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče - triler Irska pot Torek, 2. oktobra 8.00 Sejna dvorana MO Velenje Seja Sveta Mestne občine Velenje 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Mojca Ustvarjalnica za otroke in starše Torkova peta 19.19 Knjižnica Velenje Potopisno predavanje Zlati dvojni dvojec - Či Gong in EFT Sreda, 3. oktobra 16.00 Mladinski center Velenje Kreativne delavnice s Paulo -filmski večer z Nejcem 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 17.00 Sejna dvorana MO Velenje Predstavitev diplomskega dela Nine De Costa - Idejna zasnova medgeneracijskega kompleksa v Velenju KINO VELENJE • SPORED STARI JE NOR (That's My Boy). Komedija, 114 minut. Režija: Sean Anders. Igrajo: Adam Sandler, Andy Samber, Leighton Mee-ster, Vanilla Ice, James Caan, Milo Ventimiglia, Blake Clark, Meagen Fay, Tony Orlando, Will Forte, idr. Petek, 28. 9., ob 20.00 Sobota 29. 9., ob 20.00 Nedelja, 30. 9., ob 18.00 Zabavljač in uživač Donny je že kot najstnik postal očka, toda kljub katastrofalni vzgoji je njegov sin Todd postal uspešen poslovnež, ki se namerava v kratkem poročiti. Čeprav se nista slišala že več let, Donny zaradi finančnih težav sklene presenetiti sina z nenapovedanim obiskom, ki Toddov svet čez noč postavi na glavo. Kaotično Donnyjevo obnašanje na površje privabi Toddove travme iz otroštva, toda počasi tudi Donny spoznava, kaj vse je zamudil med sinovim odraščanjem. PARANORMAN (ParaNorman)- podnapisi Animirana komična pustolovščina, 93 minut. Režija: Chris Butler, Sam Fell, Glasovi: Kodi Smit-McPhee, Anna Kendrick, Christopher Mintz--Plasse, Leslie Mann,John Goodman, Casey Affleck, Jodelle Ferland, Jeremy Sha-da, Bernard Hill, idr.. Petek, 28. 9., ob 18.00 Sobota 29. 9., ob 18.00 Nedelja, 30. 9., ob 16.00-Pikin kino Nerazumljeni deček Norman se vse življenje sooča z nadnaravno sposobnostjo komunikacije z mrtveci, kar ga vedno znova spravi v težave pri odraslih. Toda ko njegovo mesto napadejo nenavadni stvori, je Normanova posebnost edino, kar lahko reši meščane pred pogubo. V boju z zombiji, duhovi, čarovnicami in drugimi neživimi prikaznimi, Norman odkriva svojo pravo moč, ki pa počasi prerašča njegove sposobnosti nadzora, kar kmalu povzroči še več zabavnega kaosa. V DEŽELI KRVI IN MEDU (In The Land of Blood and Honney) Vojna drama, 127 minut Režija: Angelina Jolie. Igrajo: Zana Marjanovic, Goran Kostic, Vanesa Glodjo, Rade Šerbedžija, Boris Ker, Branko Djuric, idr. Petek, 28. 9., ob 18.30-mala dvorana Sobota 29. 9., ob 19.30 -mala dvorana Nedelja, 30. 9., ob 20.15 Zgodba prikazuje tragične dogodke pred in med bratomorno vojno na Balkanu, kjer se v nepozabno zgodbo o ljubezni, sovraštvu, življenju in smrti povežeta zgodbi bosanskega Srba in policista Danijela ter bosanske umetnice Ajle. Njune ljubezenske vezi pretrga kruta vojna, toda v obleganem Sarajevu se znova srečata, ona kot ujetnica v taborišču in on kot neusmiljeni agresor. Razpeta med družbeno in etnično odgovornostjo njunega porekla ter njunimi še vedno tlečimi čustvi, se skušata prebiti preko pasti in labirintov nesmiselne vojne. S podporo Ministrstva za kulturo! HIŠA PRAVLJIC (Kerity la maison des contes) - sinhronizirana. Celovečerni animirani film, 76 minut Režija: Dominique Monfery Slovenski glasovi: Dino Lalic, Ana Pepelnik, Ana Ličina, Matjaž Štirn, Zala Vidali, Ivan Cepanec, Rok Kušlan, Robert Vrtovšek - Maček, Igor Krasnik, Polona Torkar, Matija Drobne, Katja Preša, Urša Červ,idr. Nedelja, 30. 9., ob 10.30-Pikin kino Poletne počitnice so tu! Sedemletni Natan, sestra Angelika in njuna starša se odpravijo v počitniško hišo ob morju, kjer je nekoč živela njihova teta Elenora. Peščena plaža je priložnost za spuščanje zmaja, izdelavo gradov, kopanje rovov in igro z rakci. Prav tam pa Natan, Alica in Beli zajec doživijo čisto pravo pustolovščino. Alica in Beli zajec? Seveda, v Hiši pravljic oživi vrsta pravljičnih junakov, tudi Rdeča kapica in volk, Pepel-ka, Aladin, Kralj Artur, Ostržek, Guliver, Trnuljčica, Sneguljči-ca, Obuti maček, Deklica z vžigalicami, Peter Pan, Lačko in Grozovilda. V Natanu vsi razen sitne Grozovilde, ki ga pomanjša, prepoznajo Elenorinega naslednika v njeni veliki knjižnici. Naložijo mu pomembno nalogo: zaščititi mora like, da bodo dolgo živeli in da bodo otroci po vsem svetu lahko poslušali pravljice. Zato mora Natan prebrati čarobni urok, ki se nahaja v knjižnici. Toda deček še vedno ne zna brati! Vse bolj verjetno se zdi, da bodo pravljični junaki izginili in da bodo otroci poslušali le še resnične zgodbe. Bo pogumnemu Natanu uspelo rešiti knjižne junake? Se bo naučil brati? FTE (vstop prost) IRSKA POT (Route Irish) Triler, 109 minut Režija: Ken Loach. Igrajo: Mark Womack, Andrea Lowe, John Bishop, Geoff Bell, Talib Rasool, Craig Lun-dberg, Trevor Williams, Jack Fortune, idr. Ponedeljek, 1. 10., ob 20.00 Septembra 2004 Fergus (bivši letalec britanske SAS) prepriča Frankieja (bivšega vojaškega padalca), naj se pridruži njegovi zasebni varnostni enoti v Bagdadu. Zaslužek: 10.000 neobdavčenih funtov na mesec. To je njuna zadnja priložnost, da obogatita na račun vedno bolj sprivatizirane vojne v Iraku. Skupaj tvegata življenje v mestu, prežetem s terorjem in pohlepom ter preplavljenem z milijardami ameriških dolarjev. Septembra 2007 na zloglasni Irski poti, najnevarnejši cesti v mestu, Frankie izgubi življenje. Fergus, ki ne verjame uradnemu poročilu, se strt in besen vrne v Liverpool, da bi na lastno pest raziskal sumljive okoliščine prijateljeve smrti.. Cannes 2010, Toronto 2010, London 2010, Stockholm 2010, Rio de Janeiro 2010, Istanbul 2010, Seattle 2011, Beograd 2011,... V Velenju v otvoritvenem slovenskem vikendu ! ŠANGHAJ Romantična drama, 124 minut Režija in scenarij: Marko Naberšnik. Igrajo: Visar Vishka, Asli Bayram, Senad Bašic, Bojan Emeršič, Jasna Diklic, Marjuta Slamič, Saša Petrovič, Vlado Novak, Ivo Ban, Emir Hadžihafizbegovič, Haris Burina, Voja Brajovic, Goran Navojec, Senko Veli-nov, Miki Trifunov, idr. Četrtek, 4. 10., ob 20.00 -velenjska premiera Petek, 5. 10., ob 18.00 in ob 20.30 Sobota, 6. 10., ob 18.00 in ob 20.30 Nedelja, 7. 10., ob 20.00 Ponedeljek, 8. 10., ob 17.30 Režiser filmske uspešnice Petelinji zajtrk predstavlja film o romski družini Mirga. Mlademu Belmondotu oče v Italiji pokaže umetnost prekupčevanja, v bordelu pa najde tudi ljubezen svojega življenja. V Prekmurju se odloči postaviti vas Šanghaj, s pomočjo dobrodušnega miličnika in z blagoslovom lokalnih oblasti pa njegovo naselje hitro raste. Toda ob razpadu Jugoslavije se Belmondo zaplete v preprodajo orožja, kar ga oddalji od družine in ogrozi njegove sanje. Po knjigi Nedotakljivi Ferija Lainščaka. Otvoritveni film FSF Portorož 2012, Montreal 2012-nagra-da za scenarij. Naslednji vikend, od 4. 10., do 8. 10. napovedujemo: slovensko romantično dramo ŠANGHAJ v slovenskem premiernem terminu, komedijo KUHARSKI MOJSTER, animirano pustolovščino PUPIJEVA DOGODIVŠČINA ter v ponedeljek, 8.10. v filmskem gledališču dramo ALPE. Koledar imen Junij/Rožnik 27. 28. 29. 30. Četrtek - Kozma, Damjan Petek -Venčeslav Sobota - Mihael, Gabrijel Nedelja -Zofija Oktober/vinotok 1. Ponedeljek -Julija 2. Torek - Bogoslav, Anžej 3. Sreda - Terezija, Eva Lunine mene 30 . septembra, ob 5.17, polna luna (ščip) Smeh brez razloga. Člani kluba Joga smeha Velenje vabijo, da se jim 4. 10. ob 18. 30 pridružite na brezplačni vadbi. Potekala bo enkrat na teden na OŠ Antona Aškerca Velenje. Priporočajo, da ste udobno oblečeni in obuti ter pripravljeni za smeh brez razloga. ■ Katja Pristušek, vaditeljica joge smeha Premiera Poštarja Šoštanj - V Kulturnem domu Šoštanj bodo v soboto, 29. septembra, ob 19 h premierno uprizorili monokomedijo Poštar v izvedbi Karla Čretnika in režiji Kajetana Čopa. ■ mkp CITY CENTER Celje • četrtek, 27. 9., od 14.0019.00, Biotržnica • petek, 28. 9., od 17.0019.00 CITYCENTER GIBA • od sobote, 29. 9., do nedelje, 7. 10., Največja otroška soba na 200 m2 • nedelja, 30. 9., 11.00 pravljične urice v Džungli -Prigode koze Kunigunde • vabljeni na karting nikoli samiJ^Q^ g Nagrajenci nagradne križanke VZAJEMNA, objavljene v tedniku Naš čas ,13.9.so: 1. NAGRADA: torba Vzajemna: Žan Avberšek, Paški Kozjak 34, Velenje 2. NAGRADA: majica Vzajemna: Tinkara Srnovršnik; Lipje 35 b, Velenje 3. NAGRADA: steklenica za vodo Vzajemna: Anica Srebotnik, Špeglo-va 15, Velenje Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo na Vzajemni, Trg mladosti 6 v Velenju, kjer bodo prejeli nagrade.( tel. 898 76 20). OBVESCEVALEC naHl AS 27. septembra 2012 INKAMMPEX. Kidričeva 2b, Velenje Prva etaža, Nakupovalni center Velenje Kadar iščete kakšno darilo ali dodatek za dekoracijo v stanovanju, stopite k nam, v svet neomejenih možnosti vseh cenovnih razredov. Izbirate lahko med izdelki z lesa, porcelana, stekla, keramike, dodatkov za dom, dišave, usnjeno galanterijo do modnega pohištva iz ratana, bambusa in teaka. Piko na i dodajo letos NOVI ITALIJANSKI ŽENSKI MODNI ČEVLJI IN ŠKORNJI. Jesenski popusti na obutev! www.inka-impex.si REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor in Direktorat za infrastrukturo s tem J A V N I M N A Z N A N I L O M obveščata javnost o javni seznanitvi s spremenjenimi rešitvami državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug Javna seznanitev bo potekala v 16. oktobra 2012, z začetkom ob 17. uri, v dvorani Mestne občine Velenje. Na javni seznanitvi bodo predstavljene spremenjene rešitve, ki so nastale kot posledica upoštevanja pripomb in predlogov z javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta. Predstavitveno gradivo bo na vpogled od 4. oktobra 2012 do 17. oktobra 2012: • na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor, Tržaška 19a, Ljubljana, • v prostorih Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, • v prostorih Mestne občine Slovenj Gradec, avla, Šolska ulica 5, Slovenj Gradec, • v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, • v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor na naslovu: • http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/prostor/pro-storski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/javne_razgrnitve_ in_seznanitve/ • na spletnih straneh občin Velenje, Slovenj Gradec in Šoštanj. ■OSTANITE NAROČNIK kirMiditiMzastnill Izkoristite naročniške ugodnosti: dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zalival! In kje se naročite? Po telefonu 03 89817 58 ali emailu ppess@nascas.si RADIO VELENJE ČETRTEK, 27. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 28. septembra 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 29. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 30. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 1. oktobra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 2. oktobra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski ansveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 3. oktobra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKEl Aleš Šprahman In Andreja Šprahman, Velenje, Šalek 106. ImRTJ Aleksandar Tešič, roj.1930, Maribor, Turnerjeva ulica 7; Terezija Manček, roj.1924, Velenje, Šercerjeva cesta 15; Frančiška Polak, roj. 1925, Velenje, Špeglova ulica 23; Helena Brglez, roj. 1951, Velenje, Šalek 82; Fanika Bučinel, roj. 1925, Slovenske Konjice, Ul.Toneta Melive 4; Karolina Janc, roj. 1933, Celje, Na Gmajni 2; Angela Obu, roj. 1925, Šmartno ob Paki, Paška Vas 18; Ljudmila Fijavž, roj. 1932, Zreče, Bukovlje 14; Marija Drofelnik, roj. 1931, Velenje, Šaleška cesta 2 c. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 17. septembra 2012 do 23. septembra 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. septembra 2012 do 23. septembra 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDIMim SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. N m ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 UPOKOJENEC, 68-letni, s hišo v Velenju, si želi spoznati povprečno žensko za skupno življenje. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 39-LETNA samska izobražena ženska želi spoznati poštenega moškega do 60 let. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 PRAVNICA, odvetnica, 49-letna, situirana, si želi spoznati primernega moškega starega do 65 let. Resna zveza. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 SAM z otrokom je ostal in bi rad spoznal zvesto punco, ki bi živela z njima. Gsm: 031 807 376 nepreMknIneI 3-SOBNO stanovanje, 90,44 m2, na Koroški 8 c v Velenju, zgrajeno 1978, prodam. Ogled in cena po dogovoru. Gsm: 041 342 671 V VINSKI GORI, na sončni legi, prodamo 5.908 m2 veliko zemljišče, od tega 1.700 m2 komunalno urejene zazidljive površine, na parceli je tudi bivalni vikend s kletjo in vsemi komunalnimi priključki. Gsm: 031 318 101, po 16. uri. HIŠO v Šmartnem ob Paki prodam. Gsm: 041 526 708 raznSIH SADNI mlin stržek, rabljen dve sezoni, prodam po ugodni ceni. Gsm: 041 776 176 IZLET V BENETKE z ladjo iz Pirana (to soboto) za 2 osebi. Cena 40 evr (vi doplačate ob rezervaciji še 20 evr. Gsm: 031 837 451 pr|delk1IIII VINSKI mošt (bel, rdeč) prodam. Tel: 03 5860 035 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883 fŽVAU PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 30. 9., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 TELIČKO angos, mesnate pasme, težko 125 kg prodam. Gsm: 031 640 369 TELIČKO sivorjavo, staro 14 dni, prodam. Gsm: 031 244 785 DVE telički simentalki, težki od 160 do 180 kg in bikca simentalca, težkega 400 kg, prodam. Gsm: 031 495 208 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041 588 079 VOZILA BIVALNI gliser, pet ležišč, wc-tuš kabina, dve kabini, letnik 2007, odlično ohranjen, prodam po posezonski ceni 35.000 evrov (gotovina). Možna menjava - v tem primeru je cena 45.000 evrov. Gsm: 041 714 488 FIAT PUNTO Grande, letnik 2007, 64.000 km, modre barve, zelo lepo ohranjen. Klima, pot. računalnik, prodam za 5300 evr. Gsm: 041 692 995 Mali oglasi, zahvale in osmrtnice ( 898 17 50 epp@nascas.si habit nepremičnine H (Alt, ±o.o. Koroška 48, VelenjB tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 PRODAMO/ODDAMO • 3-sobno stanovanje na Kardeljevi v Velenju, 4. nad., 76 m2, zgrajeno 1982. Cena 80.000 evr. • hišo na Efenkovi v Velenju, 140 m2, adaptirano 1985, 557 m2 zemljišča. Cena 195.000 evr. • poslovni prostor v Velenju na dobri lokaciji, 96 m2, P/4, zgraj.1978. Cena 100.000 evr. • 2-sobno stanovanje na Goriški, Velenje, 5. nad., 62 m2, zgrajeno 1978. Cena 59.000 evr. • Prodamo i RAZGLED OB PP , v sedmih etažah, . gradnje 20 io septembra 20 inovanj od 38 do 119 m2. Cena od 56.000 do 188.000 evr. več na ■i ■ ■ ■ ■ www.habit.si [ZD,VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445. LjKARNASEüNjf Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Bobozdravn^ 29. - 30. 9., Maja Kipič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). ^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. ATOMINVEST« Ulica Janka vrabiča 10a, Velenje • OBNOVA STANOVANJ IN KOPALNIC NA KLJUČ • IZVEDBA INSTALACIJ: VODOVOD, OGREVANJE, ODTOČNE CEVI... S 031 290 127 Je Trnuljčica živela? In če ni, vendar živi. Vstaja iz trnja in pepela, kakor luna iz noči. (G. Strniša) V SPOMIN BOŠTJAN SEŠEL 23. 2. 1970 - 21. 9. 2008 Hvala, ker ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI VAM V CELOTI UREDIMO: PREVOZ POKOJNIKA POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE (postavitev mrliškega odra, izkop, pripravo in dekoracijo groba, pogrebno svečanost) ŽALNO CVETJE Z DOSTAVO IZBIRO POGREBNE OPREME UREDITEV DOKUMENTACIJE in ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS PLAČILO NA OBROKE Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041 - dosegljivi smo 24 ur na dan. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice HELENE BRGLEZ roj. Goličnik iz Velenja 22. 4. 1951-16. 9. 2012 se zahvaljujemo vsem za izkazano pozornost in za vse darove. Posebna zahvala gre njenim sestram in bratoma, Aleksandri Žuber, dr. med., patronažni službi, dežurni in reševalni službi ZD Velenje za pomoč v njeni bolezni. Pevcem, govorcu, Pogrebni službi Usar in župniku Mateju Dečmanu pa se zahvaljujemo za lep obred. Žalujoči: mož Viktor, hčerka Simona in sin Peter z družinama V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 88. letu starosti zapustila naša draga tašča in teta REZIKA MANCEK Od nje smo se poslovili v četrtek, 20. 9. 2012, na pokopališču v Podkraju. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: zet Branko z Mirjano in ostalo sorodstvo Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Poslovila se je zlata mama FRANČIŠKA polak roj. Pušnik 3. 12. 1925-16. 9. 2012 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala govorniku g. Dragu Kolarju, župniku za opravljen obred, praporščakom, pevcem za zapete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino. Posebna zahvala osebni zdravnici ge. Katarini Lahovnik ter Pogrebni službi Usar. Žalujoči: sin Milan in vsi njeni Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. Bolečine bi težko prestala, zdaj mirno in tiho boš spala in za vedno v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Tiho nas je zapustila draga mama, sestra, stara mama ANGELA KAMŠAK iz Prelske 5. 12. 1942 - 22. 9. 2012 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja Bolnišnici Topolšica, Zdravstvenemu domu Velenje, Premogovniku Velenje, Gorenju, govorniku g. Videmšku, pevcem kvinteta Flamingo, trobilnemu kvartetu, cvetličarni Cvetje Iva Gradišnik, gospodu župniku Tonetu Krašovcu za opravljen obred ter sosedom Marku, Meliti, Vinku, Katarini, Milanu in Štefki. Žalujoči: hčeri Zdenka in Trezika z družinama, sin Alojz, sestre Nežika, Fanika, Stinika, Anica in Pavla Župan bi še, Pika pa ne V pogajanjih za župansko lento je velenjski župan Piki predlagal, da jo še obdrži - Tega ni sprejela, je pa obljubila, da drugo leto spet pride - Festival očaral tudi predsednika države dr. Danila Türka Predsednik dr. Danilo Türk se je 15-članskemu organizacijskemu odboru Pikinega festivala za njihov trud zahvalil s stiskom roke in majhnim darilcem. Velenje, 22. septembra - »Letošnji Pikin festival je bil zaradi vključenosti v projekt EPK vsebinsko še bogatejši in bolj mednarodno obarvan. Vesela sem, da število obiskovalcev festivala vsako leto raste in da je med njimi vedno več mednarodnih gostov. Čeprav verjetno nikoli več ne bomo mogli pripraviti tako vsebinsko bogatega festivala kot letos, se bomo še naprej trudili pripravljati največji otroški festival v Sloveniji. Kmalu se bomo odločili, kako naprej,« je ob koncu 23. Piki-nega festivala povedala direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny. In dodala, da je letos festival kljub manjšemu številu organiziranih skupin obiskalo več kot 100 tisoč ljudi. Najbolj živahna sta bila prvi in zadnji dan sedemdnevnega festivala otroške zabave in ustvarjalnosti. Sploh zadnji, Pikin dan, je prizorišče še povečal, saj so ta dan pripravili tudi Pikino jadralno regato, pa gasilsko tekmovanje, bogato 'art tržnico' in številne manjše dogodke, ki jih med tednom ni bilo. Organizatorji so brez dvoma pripravili kvaliteten in bogat festivalski program, ki se je na različnih prizoriščih v Velenju odvijal že od začetka septembra, ko so v mestu odprli kar 15 Pikinih razstav. V sedmih festivalskih dneh so lahko obiskovalci ustvarjali v 130 ustvarjalnih delavnicah, se zabavali ob več kot 100 plesnih, glasbenih, gledaliških, pouličnih in lutkovnih predstavah na kar sedmih festivalskih odrih na TRC Jezero in v sre- dišču Velenja, obiskali Pikino vilo Čira-Čara in umetniške četrti v Pikinem mestu, v različnih pedagoških programih spoznavali razsežnosti kulture, uživali ob vožnji z gusarsko ladjico po Velenjskem jezeru in drugih Pikinih pustolovščinah ... Očaran tudi predsednik države »Navdušen sem nad festivalom in iskrene čestitke organizatorjem, ki pripravljate tako velik in pomemben projekt, ki je dal tudi Evropski prestolnici kulture 2022 poseben pečat,« je na zaključni svečanosti 23. Pikinega festivala dejal predsednik države dr. Danilo Türk, ki se Letos že več kot 250 novih Velenjčanov in Velenjčank V tednu, ko je velenjska občina praznovala rojstni dan, so pripravili sprejem za prvošolčke ter novorojence Velenje, 20. septembra - Velenjski župan Bojan Kontič je v tednu, ko je občina praznovala rojstni dan, pripravil kar dva sprejema za najmlajše Velenjčane in Velenjčanke. V torek je na prizorišču Pikinega festivala skupaj s Piko sprejel prvošolčke in njihove starše. 318 učencem prvih razredov velenjskih lanskim in letošnjim občinskim praznikom. Sprejel jih je v dvorani velenjskega Mladinskega hotela, ki se je dodobra napolnil z vozički, malčki in njihovimi starši. Za simpatičen uvod so poskrbeli prikupni člani pevskega zborčka Vrtca Velenje iz enote Tinkara. Preden so malčki iz rok župana dobili spo- povedal: »Vesel sem, ker nas je vse več; če smo v preteklih letih beležili nekoliko nižjo rodnost, število novorojencev je celo upadalo, je letos drugače. V prvih osmih mesecih je bilo rojenih več kot 250 otrok. Imeli smo 69 rojstev več kot smrti, kar pomeni, da imamo v občini naravni prirastek, kar je spodbuda Toliko čisto majhnih Velenjčanov in Velenjčank, kot jih je prišlo na županov sprejem novorojencev, ne vidiš kar tako. In vsi bodo odslej sporočali:»»Ni živl'e'ja brez Vele'ja«. V dar so namreč dobili majice s tem napisom. osnovnih šol je izročil knjižno spominsko darilo in jim zaželel veliko veselja pri učenju. V četrtek, na sam praznični dan, pa je župan na sprejem za novorojence in njihove najbližje povabil kar 373 otrok, rojenih v času med minsko darilo - majice z napisom »Ni živl'e'ja brez Vele'ja« - je nagovoril zbrane in najprej hudomušno pripomnil, da ni župan, ker te dni v Velenju vlada Pika in da jih je zato povabil na lokacijo, kjer lahko uraduje na skrivaj. Med drugim je za vse nas.« Čeprav se župan zaveda, da se malčki sprejema verjetno ne bodo spomnili, si ga bodo zagotovo zapomnili njihovi starši. Gesta je simpatična, zato je tudi odziv na vabilo vsako leto dober. ■ bš Podelili zlate pike Na zaključni svečanosti je župan Bojan Kontič skupaj s Piko Nogavičko tudi letos podelil najvišja festivalska priznanja - zlate pike. Za najboljšo predstavo letošnjega festivala so razglasili muzikal Ala-din v produkciji Festivala Velenje. Zlate pike so prejeli še: Plesni teater Velenje za predstavo Pika praznuje rojstni dan, Nuša Železnik iz OŠ Polzela za zmago na Pikinem fotografskem natečaju, dijakinji Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Simona Romih in Anja Jernejšek za zmago na Piki-nem cvetličarskem tekmovanju, pionirke PGD Andraž nad Polzelo ter pionirji PGD Ljutomer za zmagi na Pikinem gasilskem tekmovanju ter Aljaž Flis kot zmagovalec Pikine jadralne regate. je osebno zahvalil članom Pikinega organizacijskega odbora, 15 jih je, pa tudi vsem drugim, ki pripravljajo festival. Le pri izvedbi je letos sodelovalo še več kot 200 Pikinih pomočnikov in pomočnic. Skupaj s soprogo Barbaro Miklič Türk, ki je leta 2008 postala Pikina amba-sadorka, se je potem sprehodil po Na Pikin dan je na prizorišču festivala vrelo od dogodkov in obiskovalcev. Med drugim so si mnogi z veseljem ogledali pravo cirkuško predstavo italijanskih umetnikov. prizorišču in navdušenje delil tudi z malimi in velikimi obiskovalci. Medtem pa je Bojan Kontič dobil nazaj svojo lento in naziv župana. »Ta teden je bilo tako lušno, da bi ti jo še kar malo pustil. Vsi so se smejali in zabavali, nobenih težav ni bilo treba reševati,« je zatrdil Piki. A ta je vseeno šla na pot, ki jo bo sklenila naslednjega septembra, ko se vrne v »domače« Velenje. Ji je pa očitno zadišala kar predsedniška lenta, saj je predsednika države povprašala, če bi ji jo dal. A je ni imel s seboj. ■ Bš Španska kultura ni več 'španska vas' Anunciada Fernandez de Cordova, pesnica in pisateljica, ki je letos postala Pikina ambasadorka, verjame v moč kulturnega povezovanja Velenje, 18. septembra - Letošnja Pikina ambasadorka - španska veleposlanica v Sloveniji gospa Anunciada Fernandez de Cordova - je s svojim obiskom Pikinega festivala le-temu dodala poseben čar. Po tem, ko si je ogledala Pikino mesto in poskusila okusne »čalapinke«, so ji organizatorji v Vili Bianki pripravili poseben večer. Ob prijetnem in toplem druženju je letošnja častna gostja sprejela naziv Pikine ambasa-dorke. V sproščenem pogovoru so obiskovalci izvedeli veliko o novi Pikini amba-sadorki. Poudarila je, da je njena naloga predvsem širjenje kulture, ki ji je tudi zelo blizu. »Kultura nosi pacifistična sporočila, ki se usedejo globoko v človeka. Kulture ne ustvarjajo vlade, ampak ljudje, državljani. Pri tem je pomembno tudi tkanje prijateljstev med ljudmi. Tudi Evropska prestolnica kulture je pri tem aktivno sodelovala, ko je v Mariboru pripravila španski mesec kulture. Kultura tudi odpira vrata za druga sodelovanja, na primer v gospodarstvu in trgovini,« je povedala. Ob tem je hudomušno pripomnila, da je vesela, da Španija za Slovence ni več »španska vas«. Spoznali smo tudi njeno pesem v obeh jezikih in izvedeli, da končuje novo, obsežno pesniško zbirko. ■ bš Ambasadorka se je ganjena zaobljubila, da bo svoje delo dobro opravila. Glas o Piki in našem mestu bo širila v Španiji. Župan sprejel zlate maturante Velenje, 21. septembra - V tednu, ko je Mestna občina Velenje praznovala občinski praznik, je župan Bojan Kontič v Vili Bianki sprejel velenjske zlate maturante in jim čestital ob izjemnem uspehu. Naziv zlati maturant si je z odlično opravljeno splošno maturo v šolskem letu 2011/2012 prislužilo enajst dijakov Šolskega centra Velenje in udeleženka izobraževanja na Andragoškem zavodu Ljudska univerza Velenje. Velenjski zlati maturantje so: Žan Florjane, Žiga Gregorin, Vid Jazbec, Blaž Jezer-nik, Domen Pirnat, Žiga Kolarik, Tadeja Sotler in Živa Vlahovič z gimnazije Velenje, Vid Kovač iz strojne šole, Amadeja Obšteter Pri-vošnik in Nina Rošer iz rudarske šole ter Zdenka Jan iz Ljudske univerze Velenje. ■ Zlati maturanti na sprejemu pri županu Bojanu Kontiču