^0VENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V UUBUANI Charles Gounod: FAUST Gi a c o m o Puccini: MADAME BUTTERFLY Jules Massenet: WERTHER 0|>ERA - GLEDALIŠKI LIST: ŠT. 5 - 1954-55 L v 'r "i- it3-1 v ct?cjO ey.£:;l CHARLES GOUNOD FAUST Opera v petih dejanjih, po Goetheju napisala J. Barbier in M. Carre, prevedel Smiljan Samec Dirigent: Bogo Leskovic ’ * 'Režiser: Ciril Debevec Scenograf: inž. arh. Ernest Franz Faust ................................................ Miro Brajnik Drago Čuden Mefisto .............................................. Zdravko Kovač Danilo Merlak Margareta ............................................ Vikna Bukovčeva Manja Mlejnikova Valentin, njen brat .................................. Vekoslav Janko Franc Langus Samo Smerkolj Marta, njena soseda .................................. Bogdana Stritarjeva Mila Kogejeva Siebel, študent ...................................... Sonja Draksler jeva Zlata Gašperšičeva VVggner ........:. .. .Trt. . ..... .v. .-. . . /v. - Ivo Anžlovar *-*— Vladimir Dolničar Dijaki, vojaki, meščani in meščanke , Podi se v začetku 16. stoletja » siy; ... - V Valpurgini noči plešejo: Aspazija — Tatjana Remškarjeva, 'Kleopatra — Breda Smidova, Lepa Helena — Štefka Sitarjeva,-Frina *— Lidija Lipovževa Dva sužnja ljubezni — Stane Polik in Janez Miklič Trojanke. Nubijke in satiri Koreograf: Pino Mlakaj . Vodja'zbora: Jože Hanc Kostume so po načrlifi ^lije Jarčeve izdelale gledališke krojačnice pod vodstvom Cvete Galetove in Jožeta Novaka Odrski mojster: Ife^gtM Sancin Inspicie^t: Milan Dietz Razsvetljava: Silvo Šinkovec — Maske in lasulje: J. Mirtič in E. Sancinova A J G I A C O M O PUCCINI M A D A M E BUTTERFLY Opera v treh dejanjih Besedilo po J. L. Longu in D. Belascu napisala L. Ulica in G. Giacosa, prevedel Niko Štritof dirigent: Rado Simoniti Režiser: Ciril Debevec Madame Butterfly (čo-čo-san) .................... Vilma Bukovčeva Vanda Gerloviieva Suzuki .......................................... Sonja Drakslerjeva Vanda Ziherlova Pinkerton ....................................... Miro Brajnik Drago Čuden Rudolf Franci k. g. Konzul .......................................... Vladimir Dolničar Vekoslav Janko Samo Smerkolj Goro ............................................ Slavko Štrukelj Yamadori ........................................ Andrej Andrejev Komisar ........... ............................. Zdravko Kovač Bonec ............................................. Ivo Anžlovar Friderik Lupša Danilo Merlak Uradnik registrature ............................ Rado Garibaldi Kate Finkertonova ............................... Milena Trostova Sorodniki, Co-čo-sanine prijateljice, služinčad Godi se v Nagasakiju Scenograf: inž. arh. Ernest Franz Vodja zbora: Jože Hanc Kostume so po načrtih Mije Jarčeve izdelale gledališke krojačnice pod vodstvom Cvete Galetove, Angele Humarjeve ih Jožeta Novaka. Uršiki mojster: Celestin Sancin Inspioiervt: Peter Bedjanič Razsvetljava: Silvo Šinkovec — Maske in lasulje: J. Mirtič in E. Sancinova JU LE S MASSENET WERTHER Lirična drama v treh dejanjih (štirih sllikah). Po Goeitheju napisali E. Blau, P. Milliet in G. Hartmann, prevedel Niko Štritof Dirigent: Rado Simoniti Režiser: Edvard Rebolj Werther ......................................... Rudolf Franci k. g. Albert .......................................... Andrej Andrejev Samo Smerkolj Zupan ........................................... Ladko Korošec Schmidt ......................................... Slavko Štrukelj Johann .......................................... Zdravko Kovač Danilo Merlak Šarlota, županova hčerka ........................ Sonja Drakslerjeva Cvetka Součkova Zofija, njena sestra ............................ Sonja Hočevarjeva Maruša Patikova Briihlmann ...................................... Pavle Oblak Katica .......................................... Slava Ulčarjeva Otroci, meščani itd. Godi se v nemškem mestecu leta 177 . . . Scenograf: inž. arh. Ernest Franz Vodja zbora: Jože Han® Kostume so po osnutkih Mije Jarčeve izdelale gledališke krojačnice pod vodstvom Cvete Galetove in Jožeta Novaka Odrski mojster: Celestin Sancin Inspicient: Milan Dietz Razsvetljava: Silvo Šinkovec — Maske in lasulje: J. Mirtič in E. Sancinov* GLEDALIŠKI LIST° OPERA ^?54___________ŠTEV. 5___________1955 CIRIL DEBEVEC: GOUNOD: »FAUST« O vsebini Dasiravno vemo, da sta ' francoska libretista fianbier im Carre vzela ogrod--16 za Gounod-ovo opero iz prvega dela svetovno znane Goethejeve tragedije »Faust«, se vendar režija te opere tega '■‘ejstva v izdatno koristni meri ne ^ore in skoro bi rekel: niti ne sme Posluževati. Globokoumno filozofsko Umetnino so Francozi svoji prirodi in opernim zahtevam primerno prekrojili ln jo predelali v preprosto, čustveno zgodbico mladega, siromašnega, nedolžnega dekleta, ki se v prvem zanosu lubavnega doživetja polna zaupanja Vsa izroči življenju, prirodi in strasti, Pa se spričo okrutne stvarnosti kmalu 2aye in jji, vzgojena in stisnjena od Pojmovanja časti v določenem času in Prostoru (krščanstvo, Nemčija, 16 vek!) strahu nasilno odstrani posledico v°jega razmerja, povzroči v kompli-aciji nehote smrt svojega poštenega rata, neizkušena in prešibka za take 5arce usode napol poblazni in v ječi S(>jena na smrt, izmučena do skraj-°sti, dotrpi in umre. bT° je zelo na kratko povedana vse-nlna tega opernega dela, pri katerem 0f- ,smemo nikoli pozabiti, da se v Smalu imenuje »Margareta«. ^Naša režijska koncepcija torej pre-črr -no sle<^ tej osnovni vsebinski čini -n s''rem‘ predvsem za tem, da p ,..Jasneje in nazorneje izlušči tra-Voi1J0 Margarete v vsem njenem raz-od njenega prvega vizijonarnega pojava v I. sliki (ali še bolje: od njenega prvega, kasneje na Valentinovo arijo prenešenega motiva), preko njenega prvega srečanja s Faustom na Velikonočno nedeljo (II. slika), preko ljubezenske gradacije in kulminacije v njenem vrtu (III. slika), preko preganjanja vesti in duševne razrvanosti V cerkvi (IV. slika), preko blaznega pretresa ob smrti njenega brata (V. slika) in preko (spet vizijonarne) pojave na smrt obsojene (Valpurgina noč, VI. slika) do zadnjega trpljenja, smrti in odrešenja v temnici. Glavna fabula je torej Margaretina in samo kot povzročitelja njene tragedije sta libretista (le daleč po Goetheju) postavila nasproti lik Fausta, ki se je v operi spremenil v nekomplici-ranega, vse prej kakor filozofsko ali etično glo.bokočutečega, v mladosti in strasti uživajočega ljubimca, ki je prej ali slej, bolj ali manj, slepo orodje v rokah Mefista, kateremu je obupan nad iskanjem smisla vsega življenja v samomorilnem razpoloženju v zameno za mladost prodal svojo dušo. Mefisto pa, ki pomeni, bodisi v krščanskem svetu, bodisi v Goethejevi tragediji simbol ali, če hočemo, inkarnacijo vsega zlega, vsega negativnega, (»Der Geist, der stets verneint!«), torej — spet v krščanskem smislu — predstavnika pekla, predstavnika teme (v nasprotju z Bogom, predstavnikom neba, dobrega, luči), ta Mefisto pa je postal v operi po besedi, glasbi in akciji glavni motor in glavni protiigralec Marga- rete. Tako lahko rečemo, da je Margareta v celotnem svojem notranjem in zunanjem procesu tudi v operi predstavljena dovolj jasno in plastično, da je Mefisto (čeprav spet daleč od Goethejevega originala) dobil dramaturško in muzikalno nenavadno efektno, izrazito in markantno podobo demonskega cinizma in pogubnega, uničujočega sarkazma, da pa ob teh dveh likih naslovni junak Faust — ne glede na. muzikalne vrednosti in dragocenosti — dramaturško in kot karakter deluje nekoliko ohlapno in nejasno, lahko bi rekli, skoro bledo, megleno in neaktivno. Opravičiti ga moremo le z dejstvom, da je po paktu z Mefistom izgubil svojo jasno misel in svojo lastno, odločno voljo in da je kot tak le še samo z mladostno strastjo in krvjo prežeto bitje v Mefistovih rokah. O glasbi V tej pravkar navedeni smeri osnovne misli se je skušala gibati režija in se v izdelavi vsebine in dejanja — v okviru danih možnosti — tej osnovi čimbolj približati. Jasno pa je pri tem seveda, da režija niti za trenutek ne sme pozabiti, da ima opravka z opernim, to se pravi: v našem primeru z eminentno gledališkim in glasbenim delom. Prvo in drugo dejstvo imata svoje zakonitosti in s tem svoje zahteve, ki jih mora režija upoštevati in jih, v smislu čim vrednejše umetniške izpopolnitve scenično: to je izvajalsko in materialno čim najbolj izkoristiti. Značaji, dejanja in besede »Fausta« so vplivale na inspiracijo komponista in vzbudile v njem ogromno bogastvo izredno čustvenih melodij in najapart-nejših ritmov, celo vrsto najrazličnejših dramskih in liričnih razpoloženj in barvnih kontrastov, a vse to v sorazmerno zelo preprosti in — kakor že blizu 100 let dokazujejo izkušnje — ljudskemu čustvovanju nenavadno dragi in priljubljeni obliki. Iskrenost, čustvena toplina in udarnost v izrazu, uglajenost in finesa v nastopu in kretnji: to se mi zdi, so tiste poteze, ki jih mora operna režija pri »Faustu«, v zvezi s specifično glasovnimi in muzi' kalnimi elementi, skušati v igri izvajalcev oživotvoriti. V Gounodovem »Faustu« ima skoro vsaka scena ali, če hočemo, vsaka točka svojo značilno barvo, pa najsibo to že razrvano, težko razmišljanje v uverturi ali ljubeznivo nežni motiv ob viziji Margarete; ali demonično razuzdani Rondo Mefista o zlatem teletu ali zanosni in dražestni, trodelni pomladni valček; ali čudovita, baladna pesem 0 tulskem kralju, ali žuboreča in bleščeča arija o draguljih ali pa nežno " božajoči lirizmi v ljubavnih prizorih; udarna vojaška koračnica, ali sarkastična Mefistova serenada ali pa pre' tresljivi zbor meščanov (a capella) c* Valentinovi smrti; neizčrpna slikovitost plesnih ritmov orgij astične Valburgin® noči ali Margaretine napol blazne reminiscence v temnici ali pa mogočna zborovska mesta v sceni z meči, v cerkvi in končno v zaključni apoteozi-Vsa ta nasprotja spremeniti v odgovarjajoči igralsko-pevski izraz in živo> harmonično in lepo obliko — vse to )e za izvajalce in za režijo sicer zelo težavna, a vendar zelo privlačna in hvaležna naloga. O sceni V pogledu inscenacije, ki naj P° mojem mnenju čimbolj, sicer v stilnem okviru, ustvarja odgovarjajoče vzdušje in podpira (ne ovira!) izvajalčevo del0, sem se v idejnem zamisleku kakor tud1 v tehničnih načrtih trudil, da bi bila predstava »Fausta« (ki ima 7 odnosD0 8 slik), čim kratkotrajnejša, to se Pra' vi: da bi bile spremembe dekora^l čim hitrejše in zato odmori čim kraj^1- Iz uprizoritve »Fausta«: Danilo Merlak — Mefisto, Miro Brajnik — Faust ar.avno je> ,}a so te in podobne reči k v'$ne v veliki meri tudi od vsakoletnega odrskega ustroja in od sploš-® izvežbanosti tehničnega osebja. turt^dn° veli*10 pomembnost pripisujem luči, ki pa je marsikdaj močno ^visna od otajektivnih materialnih °lnosti odn. vsakokratnih svetlobnih °aprav. ^ ^ela predstava obsega sedem odnos-°sem slik. S skopimi, pol plastični-’ P°1 slikanimi dekoracijskimi ko-kombiniranimi z raznimi zave-Zn^}' skušamo naznačiti določeni a3 in atmosfero vsakokratnega borišča. fj0j s,*ka: Faustova študijska soba. Sk- mračnost, knjige, alkimija, smrt. živv °*tno: žarki sonca, jutro, pomlad, Jenje. žele Velikonočna nedelja, živa, s0tl(fa Pokrajina, ljudsko veselje, živi-6’ šareča pomlad, zdravo, polno vlJenje. 3. slika: Vrt pri Margareti. Cvetoča drevesa. Opojni rožnati grmi. Malo idilično, malo opojno — zatohlo razpoloženje. Noč in mesečina. 4. slika: Cerkev. Stranski oltar. Kle-čalnik, svečnik, oleandri. Skozi barvano steklo okna: medla svetloba. Mrak. 5. slika: Pred hišo Margarete. Zadaj trg pred cerkvijo. Pri vojakih: sončni zaton, pri Mefisitovi serenadi: tema, ob Valentinovi smrti: mesečina in bakle. 6. slika: Velika, groteskna votlina v gorovju. Nedoločen prostor. Zadaj: obzorje in prepadi. Noč in peklenska menjava luči. 7. slika: Ječa: sivi zidovi, velika rešetka, kamenito ležišče. V apoteozi: neznane, brezbrežne daljave, mnogo, mnogo luči. Spredaj mrak, zadaj žarka luč! Zaključek: Mefisto pada premagan v noč. Luč je premagala temo, dobro je premagalo zlo. 113 CHARLES GOUNOD Francoski skladatelj Charles Fran-gois Gounod se je rodil v Parizu 17. junija 1818. Ime družine Gounod je bilo zaslediti v umetniškem svetu že v 18. stoletju. Gounodov ded Antoine je namreč bil znamenit umetni rokodelec, izdelovalec umetnega orožja. Gounodov oče je bil slikar, a je umrl, ko je bil Charles še mlad. V glasbeno umetnost pa ga je prva vpeljala njegova mati, ki je bila odlična pianistka. Po očetovi smrti ie Gounod že v svojem desetem letu pomagal materi poučevati klavir, 1. 1836 pa . je vstopil na pariški konservatorij, kjer je bil med najboljšimi dijaki. Študiral je pri francoskem opernem skladatelju J. Halevyju (1779—1862), komponistu opere »2idovka«. Pri njem se je učil klavirske igre in kompozicije. Pri italijanskem skladatelju F. Paeru (1771— 1839), ki je bil v Parizu predstavnik italijanske šole, izvirajoče iz Mozartove in Gluckove, je študiral operni sl°?.' Pri Paeru se je Gounodu priljub' Mozart, zlasti njegove klavirske skl8°' be. Pod vtiskom Mozartovih skladb, jih je igral Gounod, je zapisal genia'nl francoski slikar E. Delacroix: »Mozar' tove skladbe so me pripravile do pre' pričanja, po kateri poti mora iti uro®*" nost. Tako mislim, da je jasen vsake umetnosti ugajanje.« Na konservatoriju je učil Goun°“a tudi J. Fr. Le Seur (1760—1837), fran' coski skladatelj in estet, učitelj j0 predhodnik Berliozov na podroii11 programske glasbe. Na mladega GoU' noda je vplival zlasti z estetske >n instrumentacijske strani. Z znanstveBe in estetske plati je vplival na Gounod^ tudi češki skladatelj Ant. Reicha do 1836). Profesorji konservatorija so i«0*” Gounoda neizmerno radi. Bil je 2‘V| zal, neobičajno marljiv mladenič, ki )e Faust — M. Brajnik, Mefisto — D. Merlak, Valentin — S. Smerkolj Vilma Bukovčeva v vlogi Margarete sako stvar zelo hitro doumel. Čeprav ,e bil vsestransko odličen učenec, pa i? pristen otrok Pariza, ki si zna iz 'vljenjske radosti izbrati najboljše in zaJlepše. Tak je ostal Gounod tudi v .f*« dobi svojega življenja, ko se je ra' okoli njega cel umetniški salon Apatične, olikane in izbrane družbe. Da')'fnod ^ njem prvačil kot pravi raz« * giz^a'*n’ Ko Pa se družba ’ Se na^rajsi poglobil v Mo-rt°va dela in pozabil na vse drugo. >pLeta 1839 je dobil za svojo kantato ji ®rnand« Rimsko nagrado, ki je ve-{ a za najvišje odlikovanje mladih portn<^oskih skladateljev. To nagrado je Be ^evala pariška Academie des ,jea^x Arts 1. 1666 osnovane Academie Ule ance- Ker je »Grand prix de Ro-Plaf °mogo^ala dobitniku triletni brez-s0e.ni študij glasbe, je Gounod s tem >nateri veliko breme z ramen. V u je bival v vili Medici. Brezskrb- no se je posvetil študiju predvsem renesančne glasbe. Njegove skladbe iz te dobe pričajo, da je tačas zelo vplivala nanj cerkvena glasba, kajti vse so pisane v tem duhu in v obliki, ki jo je ustvaril Palestrina. V njegovi glasbi Je nega prepričanja in misticizma. 2e takrat je začel razmišljati o operi »Faust«. V času rimskih študij je na povabilo Mendelssohnove sestre zašel do Leipziga in Berlina. To je zanj predstavljalo bližji stik z umetnostjo Schumannovo in Berliozovo, ki je obrnil njegovo pozornost tudi k posvetni glasbi. Ob zaključku svojega študija v Rimu je 1. 1842 šel na Dunaj, kjer so izvedli njegov »Requiem«. Ko se je vrnil v Pariz, se je ponudil za dirigenta v Veliko Opero, a ga niso sprejeli. Nato se je potegoval za mesto dirigenta in organista v »Eglise des Missions Etran-gdres«. Od 1. 1832 do 1860 je bil rav- 115 natelj zveze pariških pevskih zborov »Orpheons«. Stik z moškimi pevskimi zbori ga je navedel k zborovskim skladbam. Dotlej je namreč razen manjših posvetnih skladb še vedno pisal pretežno cerkvene skladbe, čeprav je tudi že podlegel veliki skušnjavi: napisati opero. A prvega velikega uspeha leta 1851 v Londonu ni dosegel s posvetno, temveč s cerkveno skladbo »Slavnostna maša«. Z opero se je poskusil prvikrat leta 1851, ko je napisal opero »Sapho«, ki pa ni imela večjega uspeha, zakaj komičnemu žanru je bil zelo oddaljen. Podobno se mu je zgodilo z operama »La nonne sanglante« (1854) in »Le medicin malgre lui« (1858), čeprav je poslednjo kasneje še predelal in popravil. S posvetnimi skladbami je dosegel večji uspeh z dvema simfoničnima deloma v krožku mladih umetnikov »Societe des jeunes artistes«. V Franciji so se za Gounoda začeli zanimati glasbeni in kritični krogi. Gounod je že 1. 1838 spoznal Goethejevo knjigo in v času svojih študij v Italiji je že izdelal več važnih skic za opero, ki se jo je namenil napisati. Osebe, ki jih je orisal Goethe, so mu postajale vse jasneijše in bližje zlasti podoba ljubke Margarete. Ko se je klatil po Campagni v okolici Rima, je skiciral za opero Valpurgino noč. Gounod je tako prepletel »Fausta« z romantično fantastičnimi in liričnimi elementi, da ga je občutiti tudi v kasnejših delih kot markanten skladateljski lik. Po Gounodovem obisku v Nemčiji so se mu še bolj jasno izoblikovale osebe njegove bodoče opere, čeprav res v primerjavi z Goethejem z dokajšnjim galskim pridihom. Ko se je libretist J. Barbier lotil naloge, da bi po igri M. Carrčja napisal na Goethejev tekst libreto, je Gounod opustil vse drugo delo in je komponiral opero. Ko jo je dokončal, jo je ponudil Veliki Operi, ki pa ni sprejemala na svoj spored poskusnih del, in jo je zato odklonila. Gounod jo je nato ponudil Theatre lirique, a 1. 1852 tudi tu ni prodrl-Čakati je moral do leta 1859, ko so n>u opero končno uprizorili pod nazivom »Faust«. Uprizoritev je imela prodoren uspeh in je že prvo sezono dosegla 67 predstav. Francozi so jo sprejeli za svojo opero in odtlej jo štejemo med najslavnejše v svetovnem repertoarju-Zaslugo za to ima predvsem glasba Gounodova, ki je iz čisto nemškega dela znal ustvariti — francosko opero- Po premieri »Fausta« je postal Gounod nekronani kralj Francije in nje' nega glasbenega sveta. Izvolili so ga za viteza Častne legije in člana Akademi' je. Vsi evropski in ameriški operni odri so »Fausta« kmalu sprejeli v svoj repertoar, nobena druga opera dotlej še ni bila dosegla tako naglega in prodornega uspeha, čeprav se v nji navzlic vsem Gounodovim odlikam jasno kažejo dramaturški nedostatki in slabosti. Gounoda je ob operi »Faust* treba imenovati največjega francoskega romantika. Po stilu se »Faust« pr'" bližuje heroičnim operam. Gradnja> slike in množični prizori njegovih opef so sorodni Meyerbeerovim operam-Gounodove prednosti so: sladka melodičnost, notranja skladnost dejanja 1 glasbo in izbrane kompozicijske obliki Z operami »Philemen et Baucis* (1860), »La reine de Saba« (1862), »Mi' reille« (1864), ki je močno invenciozna. in »La colombe« (1866) je dosegel le delen uspeh. V operi »Romeo in Julija® (1867) se je zlasti v orkestralnem ozir1) približal Wagnerju, vendar ostaja tud' tu le prijeten lirik. Izmed drugih GoU' nodovih oper je treba omeniti še »Cinfl Mars« (1877) in poslednjo »Le Tribuj de Zamora« (1881). Vendar sta izme“ vseh teh ostali v svetu znani le »Faust* in »Romeo in Julija«, ker je z njin)3 ustvaril resnični gounodovski deli >n čeprav je v prvi prav tako malo G°e' theja kakor tv drugi Shakespeara-Kakor Margareta ni tista staronemš^a Gretchen, tako poseduje tudi JuM 116 Pravi užitek je kaditi cigarete Morava izdelek ljubljanske Tobačne tovarne J>Uiogo značilnih potez francoske lju-ezni. To je naredilo okolje in narodna PriPadnost skladateljeva. Na stara leta se je Gounod spet za-. daviti s cerkveno glasbo. Kompo->ral je vrst0 cerkvenih pesmi, kantat, aš in kompozicij za orgle. Najboljše med njimi so »Mors et vita«, »Odrešenje« in »Sedem Kristusovih govorov«. Leta 1891 je mrtvoud prekinil njegovo delo za »Requiem«. Umrl je dve leti kasneje, 17. oktobra 1893 v Saint-Clou-du pri Parizu. Pokopali so ga z največjimi narodnimi častmi. IZ »FAUSTA« MEFISTO: Le denar je vladar sveta! Brez nehanja vse se klanja, vse se preganja krog njega! Vsi častijo zlato tele, kralj in kmet mu oblast prizna, če z zlatniki zacinglja, zbrano ljudstvo vse dežele v blazen ples se koj poda: vse se suče krog zlata — a hudič se v pest hahlja in kje skrit ta ples ravna! Le denar ne pozna boga! V svoji slavi vrtoglavi ga s prestola on odpravi kot nepotreben stvor neba! Zlato tele bog je prvi, vir je sreče in gorja. Le za njim se vsak peha, z mečem v roki, v blatu, krvi, vse samo za kos zlata — a hudič se v pest hahlja in kje skrit ta ples ravna! SIEBEL: Naj ti cvetka pove, kar srce ne sme! Saj vzcvetela je zate, kot jaz mislim le nate, kot v ljubezni medli srce vse dni! Naj ti cvetka pove, kar srce ne sme! Naj pove, da te ljubim, da še v sanjah te snubim, naj pove še nocoj, da ves sem tvoj! Zvenela! Mar svoj čar mi je podtaknil sam vražji zli duh? Spet sem cveta se dotaknil in spet je suh! Takoj pomočim prste v vodo sveto, saj tukaj vsak večer klečati zrevi Margareto! Poglejmo spet! No, presneto! Bo li zvenela? Ne! Zli duh, sem te ugnal!? Ko bi s cvetko to dal ti vso ljubav! Ko iz nje bi spoznala, kaj si sreče mi dala! Kaj mi v srcu gori, povej ji ti! Ko bi s cvetko to dal ti vso ljubav! Naj dišeča cvetica da na rožnata lica kot ljubezni ti znak poljub sladak! MEFISTO: Si tako trdno zaspala? Saj grem k tebi v vas! Vstani, čuj moj glas, Katarina moja zala. jaz grem k tebi v vas: čuj korak in glas! Kavalir v ljubezni poje, veruj, ljubljena! Ha, ha, ha, ha, ha, ha! Ne odpri mu dveri svoje, naj ti prstan da! 118 Katarina, jaz te ljubim! Cuješ glas srca? Bodi moja vsa! Katarina, naj poljubim tvojih usten raj! Tvoj bom vekomaj! Dragi tvoj se ti zaklinja, da njegova si boginja, veruj, ljubljena! Ha, ha, ha, ha, ha! Ne poljubi ga, preljuba Naj ti prstan da! Za poljub naj bo obljuba. da ti prstan da! Ha, ha, ha, ha, ha, ha! MARGARETA: Ah, če zrem ta okras, kak lep je moj obraz! Sem to jaz, Margareta? Sem to jaz? Reci brž, reci, reci: ah, koketa' Ne, ne! To je urok! Ne, ne! To le bleda je sanja! Jaz sem kraljev otrok! Ni to urok, jaz sem kraljev otrok, ki se meni vse klanja! Ah, če bi on me uzrl! To bi oči odprlI Videl bi, da sem mična, zala kot gospodična! Ah, dejal bi, da sem mična, prava gospodična, resnična gospodična, zala kot kraljična! Naj še kaj bi iz nje pobrala? Vzamem naj obroček ta si zlat in dam ogrlico za vrat? Ah, kot da ljuba dlan bi me mehko držala! Ah! Če zrem ta okras, kak lep je moj obraz! Sem to jaz, Margareta? Sem to jaz? Reci brž: ah, koketa! Ah, če bi on me uzrl, to bi oči odprl! Videl bi, da sem mična, prava gospodična, resnična gospodičnu, zala kot kraljična! Margareta, to je urok, to je bleda le sanja! Ne, jaz sem kraljev otrok, ki se meni vse klanja! FAUST: Pozdravljena vseh rož vonjava! Nje hišica mi bodi zdrava, kjer mi prebiva duša čista in rajska skrivnost očarljiva! Kako bogata je preprostost ta! Resnične sreče vir je tu doma! O narava, saj ti ji sama daš lepoto, saj ti ji sama daš čudovito polnoto čistih sanj in dejanj! Tiho dih jo tvoj objame: v noči govori zame! Vsaj ti odkrij ji žar ljubezenske omame in vseh rajskih spoznanj! Ah, ti, da, prav ti! Pozdravljena vseh rož vonjava! Nje hišica mi bodi zdrava, kjer mi prebiva duša čista in rajska skrivnost očarljiva' Prizor iz »Fausta« 120 J VSEBINA »FAUSTA« Prvo dejanje: Faustova soba. Faust sedi v svoji študijski sobi, star in razočaran od jalovega iskanja in razmišljanja o skrivnosti življenja in seže v svojem obupu po skodelici strupa. Tedaj se oglasi zunaj vesela jutranja pesem kmečkih fantov in deklet, ki se odpravljajo na delo pojoč hvalnico Bogu. Faustovo srce zalije še večja grenkoba, kajti ni ga boga, ki bi njemu mogel vrniti mladost in ljubezen. Zato prekolne vero in znanost, in pokliče hudiča. Se isti hip stopi predenj Mefi-sto in se mu ponudi v službo. Faust hoče le eno: mladost, ki naj mu vrne zamujeno slast ljubezni. Mefisto mu je brž pripravljen izpolniti željo, pod pogojem, da mu po smrti zapiše dušo. Ko Faust še okleva, mu pokaže v čarobnem zrcalu sliko prelepe Margarete, ki ga tako prevzame, da brž podpiše pogodbo in izpije čudodelni sok. Ves prerojen, mlad in poln novih upov krene s svojim peklenskim sopotnikom v svet. Drugo dejanje: Pred mestnimi vrati. V nedeljskem vrvenju je ljudstvo praznično razpoloženo. Dijaki z Wagnerjem in Sieblom popivajo z vojaki in meščani. Margaretin brat Valentin mora na vojsko in se poslavlja od prijateljev. Težko mu je, iker zapušča sestro samo, zato mu Siebel in študenti obljubijo, da bodo bdeli nad njo. Med veselo družbo meščanov se nenadoma pojavi Mefisto. Nato prerokuje Wag-nerju iz roke, da bo padel pri prvem naskoku na trdnjavo, Sieblu, da mu bo v roki zvenela vsaka cvetica, ki se je bo dotaknil. Valentinu, da ni daleč tisti, ki mu bo zadal smrt. Nato pričara, da priteče iz soda, ki visi nad vrati kot gostilniški izvesek, najžlahtnejše vino in napije z njim na zdravje lepi Margareti. Razžaljeni Valentin terja od vsiljivca zadoščenje, a tajni uroki mu zlomijo meč. Sele pred po- vzdignjenimi križi mečnih ročajev omahne moč satanovih čarov. Pomla-jeni Faust poišče Mefista in ga spomn’ obljube, da mu bo pomagal do lepega dekleta. Ljudstvo se medtem zbira na ples. Tudi Siebel se vrne, da bi srečal Margareto, a Mefisto ga odstrani. Tu pride Margareta. Faust se ji približa* a dostojanstveno dekle ga zavrne-Faust je še bolj očaran, Mefisto pa mu da besedo, da bo z njegovo pomočjo pri dekletu uspel. Tretje dejanje: Vrt ob MargaretineiO domu. Siebel nabira cvetice, da b1 položil šopek na njeno okno, a vsak cvet mu v roki zvene. Sele pred blagoslovljeno vodo se peklenščkov urok razprši. Mefisto obljubi Faustu, da mu bo poskrbel za Margareto še vse drugačno darilo. Faust izlije čustva v nežno pesem, medtem ko Mefisto, norčujoč se iz njegove slabosti, pol otl pred Margaretina vrata skrinjico bleščečih draguljev. Margareta se vrne domov še vedno vsa prevzeta od srečanja s Faustom in najde na prag11 darilo. Radovedna se okiti z dragocenim lišpom in se pokaže z njim sosedi Marti, ki se kar ne more dovolj načudit' njeni lepoti. Mefisto vidi, da je napočil® prava ura. S priliznjenim dvorjenje’1’ spelje Marto od Margarete, da bi ^ slednji lahko nemoteno pristopil Faust-In resnično se vname med njima pla' men ljubezni. Od Margaretine čistost* ganjeni Faust hoče že oditi, a Mefisto ga zadrži. Margareta zaupa svojo vro£® ljubezen zvezdnati noči, Faust to sli®1 in jo sklene v objem. Mefisto se za' smeje s satanskim zadovoljstvom. Četrto dejanje: V cerkvi. Margaret8 hoče moliti, toda zavest krivde ji da. Med njeno molitev se kot glas s'a be vesti vpletajo Mefistove bese£*T Tako ne najde za svoj greh ne 0 puščanja niti tolažbe in se obupa1' zgrudi na tla. — Sprememba: Ces 122 a Pred Margaretino hišo. Ljudje navdušeno pozdravljajo vojaike, ki se zmagoslavno vračajo z bojišča. Med njimi ie tudi Valentin. Ko vpraša Siebla po sestri, se mu ta izmika z odgovorom, zeto sluti, da z njo ni nekaj v redu in Pohiti v hišo. V tem se pojavi z Me-tistom Faust, ves skesan zavoljo svojega nepoštenega dejanja. Mefisto bi rad z razposajeno podoknico privabil Margareto, a namesto nje se pojavi Valentin, hoteč obračunati z zapeljivem svoje sestre. V dvoboju zabode ^aust z Mefistovo pomočjo Valentina. paust in Mefisto zbežita. Na prizorišče Prihitijo od vseh strani ljudje in končno tudi Margareta. Umirajoči Valentin prekolne svojo osramočeno sestro. Peto dejanje: Valpurgina noč. Da bi iztresel Fausta, ki ga peče vest, ga Privede satan Mefisto med svoje čarovne, ki praznujejo Valpurgino noč. Mefisto bi rad Fausta na vsak način premamil s svojimi čarovnijami in mu priredi divji bakanal z vsemi zapeljivostmi svojega kraljestva. A ne bučno veselje in niti razvratni ples lepih ženskih teles ne zamorita v Faustu spomina na nesrečno Margareto, ki se mu na koncu celo prikaže v prividu vsa bleda in izmučena. Faust spozna, da bi jo moral rešiti in pohiti k nji. — Sprememba: Ječa: Margareta čaka v ječi obsodbe, ker je v blaznosti umorila svojega otroka. Faust vdre z Mefistovo pomočjo v njeno celico, da bi ji pomagal do bega. Margareta spozna glas svojega dragega in pred njenimi očmi ožive trenutki nekdanje sreče. Mefisto priganja k naglici, Margareta pa spozna v njem vraga in se odvrne tudi od Fausta, na čigar rokah se ji pokaže Valentinova kri. Skrušena prosi Boga za pomoč in rešitev in obnemogla izdihne. MefistQ jo prekolne. Opera se zaključi z Margaretino apoteozo. 0 MASSENETOVEM »WERTHERJU« »Zakaj budiš me iz sanj, pomladi nežni dih?« Skladatelj se je sklonil nad tem sti-f101«, ki mu ga je pokazal njegov 0variš s prstom v drobni knjigi, ki jo je dal v roko. Poznal jo je aobro, nemara se je celo spomnil nadeta, ki bi ga lahko našel nekaj strani ®5ej ali pozneje: »Ne beri. Poj rajši. d petjem ti bo vsak stih razodel ^ojo skrivnost.« In prav zaradi tega je pel na napev, ki je bil takrat ,eI° v modi in ki so nanj plesale a'etke v Moulin Rougu. Ta napev so imenovali »Tararaboum Toda znano je, da je ton tisto, čut- s*'VOI’i pesem. Nedoločno je za-da so v tej pesmi zatajene me-J)b . ene naj lepših Schumannovih sli?”1*’ tujini«, ki je v nji Bizet Sal celo »hrepenenje po smrti«. *a skladatelj je bil Jules Massenet, eSov tovariš pa založnik Harfcmann. In tako improvizirani napev je postal eden najbolj liričnih v njegovem delu. Kako malo ugodno je bilo okolje, ki se je v njem porodil ta lirični izliv!! Bilo je v Wetzlarju, v majhni nemški krčmi, kamor sta nekoč na večer zašla oba popotnika. Znašla sta se v gostem tobakovem dimu, ki se je vil iznad porcelanastih pip in med zvrhanimi vrči rjavega nemškega piva. Prišla sta iz Bayreutha od Wagnerjevih svečanih iger, potovala sta ob Renu do Koblenza, od tam pa sta se, sledeč zavitemu toku Lahne, obrnila proti srcu stare Nemčije. Popoldne sta prišla do hiše, ki je v nji živel mladi Goethe tisti čas, ko je pisal »Trpljenje mladega Wertherja«. In nad to knjigo se je sklonil sredi glasnega šuma v gostilni mladi »mojster opere Manon«, kot so ga pričeli takrat nazivati. (Bilo je v letu 1884, ko je bila v mesecu januarju »Manon« prvič uprizorjena.) »Kaj ne?« je dejal Hartmann. »Kako sijajno lirično opero bi bilo mogoče ustvariti iz te plameneče knjige, ki je nežna, strastna in pretresljiva obenem! In razen tega je še nihče ni doslej uporabil...« »Res ne?« je vprašal Massenet, ki se je v njem že prebudila majhna skušnjava. »Se nihče, oziroma zelo malo. Kes je sicer, da je Werther že služil za osnovo neki igri s petjem, ki sta jo napravila Dejaure in Kreutzer. Igrali so jo v prvih letih revolucije, toda takrat niso mogli na odru prenašati krvi, saj je bil to čas pretiranega nežnočutja, zato so »Wertherja« obsodili kot zoprno in odvratno delo. Tako zelo jim je bil odvraten, da se je Dejaure odrekel končnemu strelu iz pištole, ter je dejanje prikrojil tako, da je usodni strel sprožil Wertherjev komornik.« »Bedak se je na ta način odrekel najbolj patetičnemu duetu,« je dejal skladatelj. »Umirajoči Werther, Šar- lota, ki priteče vsa obupana sredi noči k njemu, in njegova smrtna agonija ob polnočnem zvonenju — kakšen prizor!« »Najbolj resničen vseh pri' zorov,« je odvrnil Hartmann, »iB poleg tega tudi najbolj verodostojen, kajti Goethe ga je doživel vse do revolverskega strela.« Vrnila sta se na ulico. Svetli mesec je vzšel nad Wetzlarjem. Tu se je zaljubil Goethe v zaročenko svojega prijatelja, Šarloto Bluff. Niti njenega imena ni spremenil, ko jo je prevzel v svoj roman. Resnični Werther je bil mlad poslaniški tajnik, ki se je ustrelil v resnici le zaradi nesrečne ljubezni- V sinjem mraku se je skladatelj ustavil? »Zdi se mi, da me je Werther že obsedel...« Ko se je vrnil v Pariz, mu ni dal miru, dokler se ni lotil tega novega dela. Medtem ko se je Hartmann p°' gajal s Paulom Milletom, da bi mu napisal operni libreto, je Massenet že improviziral prve strani opere v Etretatu, nato v Versaillesu v hotelu Prizor iz »Wertherja«: Albert M. Patikova, Werther — S. Smerkolj, Zofija — — R. Franci k. g. Reservoir, medtem ko se je pod okni njegove sobe usipalo novembrsko listje. So nam potrebni še kakšni podatki o Wertherju? Navedimo jih iz sporeda Opere Comique. Libreto »Wertherja«, ki je zanj Mas-senet zložil nemara svojo najbolj očarljivo glasbo, je posnet po Goethejevem romanu, ki je dosegel i. 1774 presenetljiv uspeh. Vsebina je preprosta. Mladi mož Werther se zaljubi v mlado čednostno dekle Šarloto, ki pa je obljubljena že drugemu za ženo. Werther odjpotuje, da bi ne videl poroke, ter se po daljšem potovanju vrne in odslej živi z zakoncema v prisrčnih prijateljskih odnošajih. Ne da bi si Sarlota znala razložiti svojo manjšo naklonjenost do svojega moža, se prične odvračati od njega k Wertherju, ki prihaja vsak dan k njima na obisk in zapada v težko melanholijo, ker čuti moževo sumničenje. Ker Werther ne najde častnega izhoda, ki bi ustrezal njegovemu in Šarlotinemu značaju, se ustreli z revolverjem, ki si ga je izposodil od svojega tekmeca in ki mu ga izroči Šarlota. V glasbeni analizi pa čitamo, da »vsebuje opera dolga ljubimkanja, ki jim ni ne konca ne kraja.« »Težko se je bolje izraziti o »Claire de lune« (zaključni duet prvega dejanja), toda ali vam je znano, da smo začetne note tega dela slišali tudi v »Cavalleriji rusticani« in v »Patrie«. Čeprav je ta mesečina nekoliko pusta, vendar je v nji mnogo massenetov-skega šarma. Svoj čas je omedlevala vsa generacija, ker si je s tem v zvezi nekdo drznil citirati besede Heinricha Heineja: »Za lase privlečena mesečina!« ali še celo besede zlobnega Laurenta Tailhadea, ki je govoril »o posladkani osladnosti, ki pretresa meščanom hrbtni mozeg«. Začetek drugega dejanja, pod lipami, z dvema pijanima, a dobrima meščanoma nas prav rahlo spominja ozračja iz Wagnerjeve opere »Mojstri pevci«, še bolj izrazito pa občutimo v tein prizoru nekaij schubertovskega. Kajti če je v tej operi vzor liričnim izlivom Schumann, tedaj so pejsaži v nji sli' kani v schubertovsko paleto. Priliko sem imel, da sem se razgovarjal z ljubeznivim skladateljevim vnukom M. Bessand-Massenetom v vrtovih dvorca d’Egreville, kjer je stanoval in kjer diha iz tolikih kotičkov romantični šarm d la W^rther. »Ne smemo prezreti,« je rekel moj sobesednik, *da se je pretakala renska kri po žilah skladatelja »Scenes alza-ciennes«. Njegova mati, rojena Royer de Mžrancourt,« je bila hči profesorja strassburške fakultete, ki ga je baje sam Goethe poučeval. Zelo dobro se tudi spominjam, da mi je dejal nnoj ded, iki j e bil navzoč pri mojih prvih klavirskih urah: »Vidiš, moj mali> nihče ni zmožen tako vzbuditi v človeku smisel za glasbo, kakor Schubert.« To schubertovsko navdahnjeno drugo dejanje vsebuje najkrasnejše odstavke vse opere. »Na grudi te kipeče bi bil prižel, predivno, najkrasnejše božje bitje ...« Zal, nastopa v operi čednostna Zofija, ki igra tu nekakšno Micaelo iz »Carmen«. Z njenim nekoliko izzivajočim smehom, ki naj podčrta in povzdigne solzavo Šarlotino žalovanje, jo srečamo tudi v naslednjem dejanju. Razen navedenih mest ostanejo samo še taka, ki zaslužijo od začetka do kraja občudovanje. Vse to dejanje, od čitanja pisem in po Wert-herjevi vrnitvi, je nedvomno najlepše-najbolj glasbeno vredno in najtrajnej' še, kar je napisal Massenet. Če so s® nekateri melomani iz 1. 1938, očarani od jazzovskih swingtov, temu zaključnemu duetu smejali, še ničesar ne dokazuje. Jedva se je posušilo črnilo na zadnjem akordu, že je Massenet preigr8 opero ravnatelju Opere Comique’ Carvalhou. Pričakoval je drugo »M8' non«, zato je na koncu izrekel breZ' obzirno obsodbo: »Ta žalostna snov ne bo zbudila nobenega zanimanja. Wer' Prizor iz »Wertherja«: Šarlota (Cvetka Součkova) med otroki 'ler ne bo prinesel naši blagajni niti groša.« Zadosten razlog, da ga niso uprizorili. Sreča, da je tedaj dunajska 'Jpera iskala kaiko novost, in tako so ;Wertherja« uprizorili 16. februarja 892 s slavnim belgijskim tenorjem van Dykom v naslovni vlogi. To je °f' vajani operi »Manon Lescaut« 1 »Falstaff«. Toda Puccini takrat ni & edini darovit mlad komponist, ki ) čakal in pričakoval priznanje. ItaliJ3^ nom s,ta ugajala Mascagni in ke°n. cavallo, pa tudi Giordanova dela s bila priljudena. Mnogo je bilo te.. mečev. Toda ko je stari Verdi izjaV1 ’ Knjižna polica NOVA ZBIRKA DRŽAVNE ZAL02BE SLOVENIJE Državna založba Slovenije je v svoj letošnji knjižni program uvrstila novo zbirko: KNJIŽNO POLICO. Ker jo je namenila širokemu krogu bralcev, se je zelo resno posvetila izbiri literarnih stvaritev, ki naj izidejo v tej zbirki. Izmed šestih aktualnih in umetniško dovršenih del, kolikor jih bo letos pa tudi v bodoče izšlo v Knjižni polici, so naročniki te dni prejeli »PRGIŠČE ROBIDNIC«, doslej najboljši roman svetovno znanega italijanskega neorealista Ignazia Siloneja. Vsakdanja zgodba o preprostih abruških brezzemljakih nam odkriva kaotične družbene razmere Italije v prvih povojnih letih. Kot druga knjiga Knjižne police bo prihodnji mesec izšel roman Branka Čopiča »OGNJENO LETO« (I. del). Nedvomno bo pritegnil tudi naše bralce, saj so tej umetniško dokumentarni podobi upora v Bosenski Krajini literarni kritiki prisodili prvo mesto med povojnimi ljudskimi romani. Izmed tujih klasičnih del izideta v Knjižni polici povesti »KOZAKI« in »HAD2I MURAT«, literarna bisera L. Tolstoja o kavkaških ljudeh. Razen izvirnega, še neobjavljenega romana — naslova ne vemo, ker nagradni natečaj Državne založbe za prozna dela še ni zaključen — in II. dela »Ognjenega leta« bo v zbirki izšlo še »ZLATO NEAPLJA«, socialni roman, ki je bil v Italiji nagrajen z eno najvišjih literarnih nagrad. da ceni Puccinijeva dela bolj od del katerega koli drugega mladega komponista, so vsi prepiri nenadno prenehali. Gotovo je sicer, da je zaradi te izjave Puccini izgubil stik z marsi-keterim mladim komponistom, dejstvo pa je tudi, da so mu nehote priznavali prvenstvo. Italijanski ljubitelji opere so se razcepili v stranke, od kaiterih vsaka je častila komponista, katerega glasba jo je najibolj ganila. Njegovi uspehi so njegove pristaše navdajali z osebnim ponosom; zaradi njegovih neuspehov so nemeli v obupu; ljubosumje zaradi nasprotnikovega uspeha jih je žgalo do besnosti. Zaradi treh Puccinijevih oper, ki so bile v tem času na odru; zaradi Verdijevega prerokovanja; morda zaradi javnega prerekanja med Puccinijem in Leoncaivallom; zaradi uporabe Mur-gerje.vega »Življenja bohemov« kot baze za operni libreto — se je položaj bistveno spremenil. Vse stranke so se namreč osredotočile na Puccinija, pa naj je bilo to v prijateljskem ali sovražnem razpoloženju. Puccinijeve opere so bile slabo sprejete v velikih italijanskih mestih, kjer so bile Pucciniju nasprotne grupe prav posebno delavne in učinkovito organizirane. V provincah pa so imele nenavaden uspeh. Prvo organizirano nasprotovanje je bilo ob izvedbi opere »La Boheme« v Turinu leta 1896. Čeprav poslušalstvo ni bilo izrazito sovražno, seveda tudi ni bilo navdušeno nacj delom, ki je pozneje postalo klasično v opernem svetu. Puccini, Toscanini in uprava Teatra Regio so bili zelo razočarani nad apatičnim sprejemom dela, v katero so odkrito verjeli. Ker pa so mladega Puccinija povsod zahtevali, je bila opera kmalu uprizorjena v Rimu in Palermu. Vendar je bil v Rimu sprejem še hladnejši kot v Turinu. V Palermu pa je opera »La Boheme« poslušalce tako navdušila, da so zahtevali ponovitev zadnje scene. (Pevci so jo odpeli v civilnih oblekah.) 0 tedaj so čudovite melodije in ganlj1' va vsebina opere osvajali poslušalce- Sledila je »Tosca«. Rimski publi^1 ni ugajala. V Bologni pa je bila spre' jeta s skoraj histeričnim navdušenje!11 in publika je zahtevala komponista 03 oder. Puccini je ob tej priliki pis®1 svojemu založniku: »Drevi je bila drU' ga izvedba »Tosce«. Nisem se hotel P°' kazati, toda absurdni upravnik me n' hotel poslušati«, v— Čeprav »Tosca® najbrž zaradi zahteve po izvrstnih igralcih ni bila tako popularna kot nje' ni dve sestri, je njen uspeh vendarle nedvomen. In dejansko mnoge operne uprave zatrjujejo, da je skrbno režira' na »Tosca« z odličnimi pevci in igral01 najboljše Puccinijevo delo. Kljub začetnim težavam sta opefl »La Boheme« in »Tosca« že našli svoje stalno mesto v opernem svetu. In v času, ko se je leta 1904 v MilantI pojavila opera »Madame Butterfly“-Premiera je bila v Scali. Puccini je tako prepričan v ganljivo moč svoje japonske junakinje da se je pr\'lCr otresel vseh običajnih bojazni in Je osebno povabil k predstavi svoje PrJ' jatelje in sorodnike. A neuspeh preJs' njih dveh njegovih oper je bil majhen v primeri s popolnim neuspehom »Madame Butterfly«. Puccini je med izvajanjem opere ves osupel na. naraščajočim crescendom nezadovoU' stva, ki je končno preraslo glas*30' Vendar Puccini ni onemel od osUP' losti, pač pa je temeljito preklinjf milansko publiko. V glavi pa mu J® gorela misel: Kaj se je zgodilo? je bilo napak? Vendar je bil Vxe' pričan, da ni on tisti, ki nima PraTj Tudi v tem hudem času ni izg1^.1 vere v svojo novo opero. Nekoliko J popravil partituro in je poskusil srvL spet v Brescii, in sicer dva meseca F; neuspehu v Milanu. Ko je popis°v® svoji sestri nenavaden uspeh te d*1*® izvedbe, je to pot opustil sebi skromnost in je pisal, da je bil »resničen in neprecenljiv uspeh«. Butterfly — V. Bukovčeva in Suzuki — S. Drakslerjeva Očividno je, da je bila vedno vzne-lturljiva italijanska publika včasih že Vnaprej pritirana do hiperkritičnega duševnega stanja. Publiika je bila pri j>rvi izvedbi »Tosce« že spočetka klju-. 0valna m nejevoljna — in zdelo se kot da bi hotela, naj Puccini po-"ača svoj poprejšnji uspeh. Gotovi jUdje so razširili vesti, da bodo ritiki neprizanesljivi. Poslušalstvo je kot zelektrizirano. — Za vzrok Prvemu neuspehu »Madame Butterfly« Rajajo možnosit, da je izviral ne-6UsPeh vprav iz duševnega zadržanja Publike, ki se je že vnaprej odločila, 3 se ne bo pustila zapeljati glasbi. prvi izvedbi »Madame Butterfly« ^rarno omeniti še neko zanimivo . e^stvo. Poslušalci so namreč odha-domov s čudnim zadovoljstvom Puccinijevim neuspehom. Selig-Slert ?voro^a’ *da publika zapustila 56h . išže zel° zadovoljna sama s °ii kakor da bi bila izvršila neko delo«. In Adam pravi, »da so poslušalci odhajali z radostnimi obrazi, zadovoljni s svojim uspehom«. Veselje je vladalo v foyerju, nekateri so sd celo meli roke. Nek založnik je pripomnil, da je bila publika prav tako dobro organizirana kot dejanje na odru. Zdi se, da je bilo tudi časopisje Pucciniju dogovorjeno nasprotno. Komaj je verjetno, da bi vse tri opere doživele v tisku tako podobno grob odmev. Le z eno izjemo — in še ta je bila nevtralna — so bile vse tri opere izžvižgane. Sumljivo je, da ni noben reporter priznal niti ene od kvalitet, ki jih dandanašnji operni obiskovalci tako občudujejo. Pritoževali so se, da je Puccini v vseh treh operah uporabljal drobne, preproste zaplete — namesto velikih, tragičnih, ki so jih bili Italijani navajeni. Ali je bilo to mnenje smiselno, ko pa sta bili operi »Cavalleria rusticana« in »Glumači« priznani, čeprav obravnavata navadno kmečko življenje? Po- 133 sebno so kritizirali opero »La Bohe-me«, češ da je bila skomponirana v veliki naglici in z neprimernim zaključkom. Nek novinar je pisal, da je ta opera dobra »le v trenutno razvedrilo«. »Tosca« je bila novinarjem »orgija sle in zločina«, ki operi slabo pristoji. Komponirana da je bila kot »priložnostna glasba, ki razkriva grobo strast«. Moremo si predstavljati časopisne komentarje o priliki prve izvedbe »Madame Butterfly«, ko je Puccini pisal o »zlohotnih opazkah nevoščljivega časnika«. Beseda »nevoščljiv«, ki jo je napisal Puccini, nam dokazuje celo njegovo dokončno spoznanje, da je organizirana opozicija zasegla tudi tisk. Puccini je pozneje napisal opere, so bile morda glasbeno večje od P&' omenjenih. »Gianni Schicchi« je k°' medija, v kateri sta glasba in vsebin8 tako čudovito spojeni, da je nedvofl*' no njegovo mojstrsko delo. »Turandot* nam kaže tuj, nov in mogočen st**’ ki bi lahko omogočil Pucciniju, da &1 postal eden naj večjih opernih koffl' ponistov, če bi mu bilo usojeno da) časa živeti. In čeprav je bila po »Madame But' terfly« vsaka Puccinijeva opera P°' zdravljena z navdušenjem, je vendar! res, da si niti ena ni obdržala tako trdno mesto v svetovnem operne*11 repertoarju kot »La Boheme«, »Tosca* in »-Madame Butterfly«. IZ »MADAME BUTTERFLY« BUTTERFLY: Daleč kraj obzorja, kjer sonce zlato vzhaja, bel oblaček iz morja vstaja. Tam brod njegov prihaja ... O, kako ponosno reže proti kopnini: že grme topovi! K meni brod zaplovi! Jaz mu ne grem naproti! Jaz ne! Na vrhu hriba ležem v travo in čakam, in čakam dolgo, potrpežljivo in čisto tiho. Od mesta se postava je ločila, prav drobna, drobna točka, v strmino je krenila. Ali je? Ali ni? In kadar bo v bližini, me spozna ali ne? O, spozna in pokliče že od daleč! Jaz pa se niti ne ganem in skrita še ostanem, na pol za šalo, na pol da ne umrem od take sreče! In išče me in kliče vsepovsod, vsepovsod: »Ženica moja sladka! Dehteča moja cvetka!« in vsa imena nežna iz davnine... In vse to se zgodi, tako ti pravim! Prazni so tvoji dvomi, a moja vera trdna: jaz čakam! M. Brajnik, V. Gerlovičeva, Fr. Lupša in R. Franci v »Butterflyo IZ VSEBINE »MADAME BUTTERFLY« Prvo dejanje Vrt s hišico na griču pri Nagasakiju. Ameriški poročnik Pinkerton ogleduje hišico, ki mu jo je po naročilu kupil mešetar in trgovec Goro. Pinkerton se namerava poročiti po japonskem običaju za 999 let z mesečno odpovedjo. Hišica je namenjena njegovi nevesti Co-čo-san. Goro predstavi Pinkerfconu bodočo služinčad: sobarico Suzuki, kuharja in slugo. Prvi gost, ki pride na poročni kraj, je konzul Sharpless. Konzul mu razloži svoj »plitki evangelij«, pojasni mu svoj namen in mu ne prikriva bodočih načrtov, ko napije že sedaj na zdravje bodoči ženi, pristni Američanki. Prijatelj ga svari, kajti ljubezen male But-terfly je iskrena. Od daleč se začuje pesem neveste, ki prihaja v družbi gejš in sorodnikov. Ženin se šali s sorodniki, nevesta jih veselo, a resno predstavlja navzočim. Na skrivaj pove svojemu ženinu, da je prestopila v njegovo vero. Pokaže mu bodalo, s katerim je izvršil njen oče na cesarjev migljaj harakiri. Poročni uradnik izvrši obred vpričo vseh gostov in sorodnikov. Kmalu po izvršeni poroki prihrumi ves razburjen nevestin stric Bončo, ki je izvedel o njenem prestopu v drugo vero. Bončo prekolne in zavrže svojo nečakinjo, sorodnik! se vsi ogorčeni umaknejo. Pinkertion potolaži svojo mlado, jokajočo ženo. Drugo dejanje V svoji hišici čaka žalostna Butter-fly na povratek moža, ki je že tri leta odsoten in ničesar ni sporočil. Zvesta Suzuki moli k Budi za srečo svoje gospodarice. Tudi sredstva so pošla. Butterfly ne omahuje, njeno zaupanje je trdno. Svidenje si slika v najlepših barvah in kakor v zamaknjenosti že vidi ladjo, ki se bliža z dragim soprogom. Sharpless pride, Butterfly ga veselo pozdravi. Pismo je prejel od Pinkertona. Obzirno naj pripravi But- terfly na njegov prihod z ženo, ki je vzel v Ameriki. Sharplessu pa se ne posreči izvršiti te naloge. Gor° javi prihod ibogatega Kneza Yamadori' ja, ki že dolgo časa zaman snubi za' puščeno Butterfly. Yamadori tudi $e' daj nima več sreče kakor navadni Butterfly se žali z njim in ga slednji odslovi. Konzul Sharpless hoče prika' zati Butterfly ves položaj, ona pa ste' če po otroka, o katerem Pinkerton & ničesar ne ve, pokaže ga konziulu lD praivi, da tega pač ne bo mogel zan1' kati. Ganjeni Sharpless ne more vec z resnico na dan in odide. Pred hiš'c° nastane vrišč. Suzuki privede Gora v sobo, ker je opravljal, da nihče z ž°' tovostjo ne ve, kdo je pravzapraV otrokov oče. Butterfly mu grozi z bodalom, nato ga vrže na cesto. Top v luki naznani prihod bojne ladje, »Me' gove« ladje. Brezmejno veselje zavla' da v hiši; Suzuki mora okrasiti vse sobe s cvetlicami. Butlterfly se Pre' obleče v poročno obleko in čedJ1® obleče otroka. V steno, hišice napr^1 tri luknjice, skozi katere bo gledal in čakala, dokler ne pride Pinkerton' Suzuki in otročiček zaspita, Butterfl-pa prečuje vso noč. Nepremično gled in čaka. Tretje dejanje« Noč se je umaknila jutru, gutterftf še vedno nepremično stoji na svojeI^ mestu in čaka. Suzuki se prebudi, Pr°. si svojo gospodarico, da bi šla počiva' Obljubi ji, da jo ibo takoj poklic3*3, če bi v tem času prišel Pinkert0®' Izmučena Butterfly gre v sosednjo S®, bo k otroku. Suzuki poklekne in 1°° za ubogo gospodarico. Pinkerton j, Sharpless se tiho približat— Suz^ vzklikne, oba jo pozoveta, naj ' mirna, da bi se Butterfly ne zbudi Zunaj zagleda Kate, Pinkertonovo * no, ki želi s seboj vzeti otroka. S* g sani Pinkerton nima moči, da sešel z nesrečno Butterfly. 2alo® , zapusti kraj nekdanjih sre"nih 1*6 Sutterily pride iz svoje sobe, čutila Je navzočnost svojega soproga. Prvi trenutek misli, da se je skril, zato ga išče po vseh kotih. Sharplessov molk ® Suzukine solze pa ji odkrijejo težko “°1. Boji se, da je Pinkerton mrtev, Sharpless jo pomiri, a ko Butterfly zagleda v vrtu tujo žensko, spozna takoj vso bridko resnico. Otroka zahtevajo od nje! Butterfly ga bo izror toda Pimkerton mora priti sam P°nj. Ko ostane sama s Suzuki, zatemni prostore v hiši, zvesto služkinjo pa pošlje na vrt k otroku. Umreti hoče. Pred Budov 'kip poklekne, v skrinjici poišče belo ruto, poljubi rezilo m ga položi na vrat. V tem trenutku prinese Suzuki otroka. Butterfly pad» bodalo iz roke, objame svojega otroka in ga obsuje s poljubi. Zadnjikrat se poslovi od rnijega, nato pošlje otroka ;n Suzuki spet ven, sama pa stopi za steno, kjer izvrši samomor. Butterfly sliši še Pinkertonov klic, se skuša zavleči do vrat, a pri vhodu omaga in jmre. JUBILEJ JOŽETA KASTELICA Bopoldne, na dan premiere »Lucie« • novembra 1954 je kolektiv Opere Prisrčno počastil delovni jubilej odrtega mojstra Jožeta Kastelica, ki je nad trideset let vesten in vzgleden a® opernega ansambla in ki je nekaj n' nato zapustil odrske deske ter odel v zaslužen pokoj. Slovesnost je bila toliko bolj pomembna, ker je bila obenem prvi primer, da je na odru proslavil delovni jubilej član našega tehničnega ansambla. To počastitev je Kastelic prav gotovo zaslužil po vsem svojem delu na odru operne hiše. Začel je 1. 1922 kot odrski dekorater, že 1. 1924 je napredoval med električarje,. Upravnik, Juš Kozak izreka na odru čestitke jubilantu J. Kastelicu kjer je ostal do L 1948. Ko se je tedaj izpraznilo mesto odrskega mojstra, je bil za to odgovorno funkcijo soglasno izbran najstarejši in najbolj izkušeni član tehničnega ansambla, Jože Kastelic. Pri delu je bil ivedno zanesljiv in požrtvovalen, pripravil je v šestih letih veliko premier in izvedel kot tehnični vodja v zadnjih letih vrsto opernih gostovanj v državi in v tujini. Taka gostovanja, da bi brezhibno uspela, terjajo vedno od vsega kolektiva veliko truda in naporov, itoda fizično čezmerno utrudljiv del je vedno prav na tehničnem ansamblu, ki takrat včasih tudi po nekaj dni ne pride do počitka, če hoče zagotoviti nastopajočim članom nemoten potek predstave na novem odru 'in v novem okolju. V takih primerih je funkcija odrskega mojstra še celo odgovorna in težavna. Jože Kastelic je bil takim nalogam vedno v polni meri kos. Njegova delavnost in hkrati dobrodušna preprostost sta ga priljubila ne le vsemu tehničnemu temveč tudi umetniškemu ansamblu, kar je prišlo najlepše do izraza vprav pri proslavi njegovega jubileja. Na lepo okrašenem odru se je zbral ves kolektiv Opere s predstavniki Uprave, Drame in zastopniki delovnega kolektiva gledaliških delavnic. Članstvo, Uprava in sindikalna podružnica so poklonili slavljencu lepa darila, s prisrčnimi nagovori pa so ga počastili upravnik Juš Kozak, direktor Opere dr. Vodušek, direktor Drame Mile Klopčič, predsednik sindikata Rado Simoniti, sekretar organizacije ZK na ustanovi Lojze Milič, tajnik Republiškega odbora sindikata umetniških ustanov Ivan Lesar, zastopnik Tehničnega sveta gledališča Jože Novak in ob koncu še posebej trije člani baleta v imenu ansambla. Upravnik Kozak je poudaril slavljenčeve zasluge in se mu toplo zahvalil za dolgoletno delo. Ju* bilant se je vidno iganjen vsem zahvalil in poudaril, da je zlasti vesel in presenečen, da mu je gledališče priredilo tako prisrčno proslavo jubileja kot prvemu članu tehničnega ansambla, 0 čemer prej ni nikoli sanjal, da jo bo tudi on na odru kdaj deležen, ko ie tolikokrat vodil vse tehnične priprave za mnoge umetniške jubileje. Da je to danes mogoče, je sad socialistične družbe in države vseh delovnih ljudi- Kasteličev jubilej je bil eden najlepših in najtoplejših, kar jih je bilo doslej v našem gledališču! CHERRY BRANDY 6‘mm de, Cafe M/RTI LLUS CREME DE CACAO •ALKO« DUmiRua K I0V»m llktRJf V UUBlJANi 138 PRIPOROČAMO ___________________________________ SE ZA NAKUP! NABAVITE SI RADIJSKI APARAT NA OBROKE! Trgovina z radijskimi aparati in radijskimi potrebščinami, gramofoni in gramofonskimi ploščami po naj nižjih cenah na drobno in debelo LJUBLJANA / Cankarjeva 3 / Dalmatinova 13 m TOVARNA BARV IN LAKOV "COLOR" MEDVODE - SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA izdeluje: iimeže, oljnate barve, podvodne barve, lake, emajle, steklarski kit, umetne smole, nitrolake, špi-nitne lake, trdilo za obutev IZDELUJE NASE DOMAČE PERZIJANCE, POPRAVLJA IN OCENJUJE VSE VRSTE PREPROG ČILIMI Obrtniško proizvodna zadruga z o. z. ZAGREB, Tomislavov trg 20-1. - Tel. 34-817 Prodajalne: ZAGREB, Masarykova 13, telefon 23-331 LJUBLJANA, Mestni trg 15, telefon 20-894 Pohištvo po želji — Pohištvo serijsko — Rezan in tesan les, lesonit, parket, vezane in panel plošče itd., itd. — Vam ob vsakem času dobavi po konkurenčnih cenah ,,ILIE§ ^ IL JI UBIL J A N A** Centrala za FLRJ, Ljubljana, Parmova 37 ali naše poslovalnice v vseh večjih mestih. — Lastni atelje za notranjo opremo. PEKARNA GRADIŠČE ter Slaščičarna Tržaška 85 Cenjenim odjemalcem nudim® dnevno svež kruh vseh vrst. v naši slaščičarni dobite vsak dan sveže pecivo In torte. Sprejemamo naročila za godove in druge priložnosti. Postrežba solidna. — Se priporočamol s svojimi obrati Gradišče 5, Staretova 18 Viška 46 Rožna dolina, c. II, št. 14 Celovška 250 ^ .J* // SPECIALNA TRGOVINA LJUBLJANA, Trubarjeva cesta št. 33 IIIITATCUM n LJUBLJANA, Celovška c. 38 »HV I U I CflNH« BEOGRAD, Brankova ul. 18 ima v svojih konsignacijskih skladiščih stalno na zalogi veliko izbiro nadomestnih delov za vozila tovarn: GENERAL, MOTORS: Opel, Chevrolet, Pontiac, Oldsmobile, Buick, Cadillac, GMC, Vauxhall in Bedford — OM: OM - Supper Orione, OM-Orione, OM-Super Taurus, OM-Taurus, OM-Leoncino, kakor tudi ves avto-, elektro- in diesel-material koncema BOSCH. Poslužite se naših najmodernejših servisov GM, OM in BOSCH v Ljubljani, Celovška cesta 38 in BOSCH servisa v Beogradu, Karadordeva ul. 63. <56 LJUBLJANA, Jesenkova 3 Telefon: 21-324 izdeluje kovčke, aktovke, damske ■fr torbice, listnice in denarnice ter se priporoča cenjenim odjemalcem! Proti bolečinam vseh vrst (glavobola, zobobola, revmatičnim bolečinam, nevralgijam itd.) zahtevajte v lekarnah le originalno škatlico tablet C0FFALG0L ali tablete z močnejšim učinkom PHENALGOL! Izdeluje: dCafe — Tovarna farmacevtskih in kem. proizvodov LJUBLJANA Tovarna čevljev »A L PIN A«, Žiri vam v svojih prodajalnah: Kardeljeva ul. 3 in Stritarjeva ul. 8 v Ljubljani nudi kvalitetno obutev po zmernih cenah! Obiščite nas in prepričali se boste o kvaliteti na^*1 izdelkov! Industrija volnenih tkanin »BRANKO KRSMANOVIČ« PARAČIN Tovarniška zaloga za LR Slovenijo LJUBLJANA, Mestni trg 21, tel. 20-920 Sporočamo cenj. odjemalcem, da imamo stalno v zalogi vse vrste sortimentov blaga za obleke, plašče itd., strojno in ročno volno AVTOMOBILISTI! Ko obiščete Ljubljano, vam strokovno uredi vaše vozilo Avtoservis PREŠERNOVA 22 7 o v a a ,v /!: f o ,<■'/ £