MARC « N 2. Postna 14 P Matilda 15 T Longin 1« S Marija, spok. + 17 0 Patrik 18 P Ciril + 19 S Sv. Jožef_ 20 N Postna 21 P Benedikt 22 T Nikolaj, zvel. 23 S Oton + © 24 (•. Gabrijel 25 P Oznan. M.D. + 2C_S Ludfter 21 N 4. Postna 28 P Janez, pu6č. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST ffi AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!. GLASILO SLOV.KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHILAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian - Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y združenih državah , ameriških« španska vlada baje stavila generalu Francu ponudbo po daje. — Nacijonalistične čete naglo prodirajo. — Lo jalistom primanjkuje bojnih sredstev. — Francija odklonila pomoč in čaka, kaj bo Anglija ukrenila. Pariz, Francija. — Vladna, [ojalistiena, stranka v Španiji Prišla do najbolj kritične dobe v sedanji civilni vojni in na tem, da prizna svoj po-raz ter se poda. V resnici so ^ torek prispele semkaj iz Barcelone vesti, da je španska v'ada predložila generalu Francu ponudbo podaje.Vzrok eir!u nepričakovanemu preletu je v tem, kakor trdijo vesti, ker so v mestu Barceloni' ki je sedež vlade, izbruhni uporniški nemiri najbolj ekstremnih radikalnih elemen-sindikalistov in komunistov, ter ogrožajo člane vlade, "bdolžujoč jih, da so oni zacvili uspešni pohod, ki ga Ce'a nacionalistična vojska P''0« mestu. Nacijonalisti so v resnici Prodrli že tako daleč, da se v Barceloni razločno sliši hrup s fronte in se je vsled tega Polastila prebivalstva panika er se je, pričel splošni beg Proti francoski meji. Demora-"zacija pa se je pojavila tudi '°jalistični armadi sami in j^a je morala postaviti po-eone Čuvaje, da preprečujejo p°jakom pobeg iz bojnih linij. Uglašena je nova mobilizacija fantov, starih 17 in 18 let, v°da priglašanje je zelo po-' časno in veliko število se jih '•'e ali umakne. ZMAGA ZA DELAVSTVO Družba mora sprejeti odpuščene delavce. nazaj Washington, D. c. — Vladni odbor za delavske odnoša-je je ta torek podal odlok, s katerim je delavstvo zopet nekaj doseglo. Ukazal je namreč Fansteel Met. korporaciji v North Chicago,. 111., da mora vzeti nazaj na delo okrog 90 bivših svojih uslužbencev, kateri so bili odpuščeni vsled stavke, ki jo je svoječasno tamkaj proglasila CIO. Odbor je povdaril, da je dalo vzrok za stavko protizakonito postopanje od strani družbe, in zato ni vzroka za odpustitev, tudi, ako bi bilo res, da so prizadeti s svojim obnašanjem kršili kake državne kriminalne zakone. Ni pa bila prizadetim priznana pravica, da bi dobili plačo za čas, kar so bili odpuščeni. Sedanje hitro prodiranje je ac'jonalistom omogočeno s m> ker so izborno oskrbljeni ^.vojnimi sredstvi, topovi, tan-aeroplani in motornimi vo- brtH Vsega tega Pa lojalistom Jdko primanjkuje'. Mini. ^edsednik Negrin je ta teden -atn 2 aeroplanoim prispe! v ariz> - m nujno prosil franco-Sko vlado Pomoč Plan naj mu pošlje na težkih topov in aero-0v> češ,, da je njegova ar- on a brez moči Proti dobro tan,emljenim Francovim če-je " povdarjal je Negrin, da odlovPila V0Jna v Španiji na j^p0^1110 točko in je zmaga za '1JOnaliste neizogibna, ako ncija ne pomaga, ^rancoska vlada je razmo-^ a|a Negi-inovo prošnjo, to-j. ^ torek ga je obvestila, da ra G m«re ugoditi, ker ne ma-W Pr,elomiti svoje obljube na Jraln°8ti. To pa bržkone Zadnja beseda Francije. Por0vflije Je namreč prispelo Par] ' da se J® med člani knia n?enta isti dan dal v cir U'aci]o nA..,'.. ______• reSoiClJ?. poziv> naj s® sprejme ""a UiClJ'a' a katero bi se standi odločna zahteva,naj Vila ?PUsti Pod ■VoJe omahovanje in Va zlflsti pa Še, da se glede 1'Uki>r!.,Francij0 Pri nieni P° ligfie'p Zavzame odločno sta- bve2' . ra"coska vlada namreč '»a Vjllgl'je ne namerava sa-v2(?tj erri oziru ničesar pod- le., ^ asi Je v torek zagrozi-la.stnr)a bo nastopila na svojo nadaij, f°1<0, ako bo Anglija ^kor ala 8 cincanjem. Ni-stitj ,Ilarnreč ne more dopu- 8Wije bivv Španiji bil upo-ie 11 fašizem, ta nevarnost vs]ec; °d dne do dne večja a°biva?080čne P°dP0re, ki jo aj0 nacijonalisti od Mus- pogreb mr. martina kremeseca Chicago, 111. — V včerajšnji številki je bilo objavljeno, da se bo njegov pogreb vršil ob 9. uri. Čas pogreba je zdaj v toliko spremenjen, da zbiranje za sprevod se začne v hiši žalosti ob 9:30 uri zjutraj, nakar sledi sprevod v cerkev sv. Štefana, kjer se bo ob 10. uri služila slovesna pogrebna maša in nato na pokopališče. Pogreb je v oskrbi slov. pogrebnika Mr. Louisa Žefrana. tuja poslaništva postala nepotrebna Dunaj, Avstrija. — V tukaj-šnjem mesto je doslej poslovalo 28 tujezemskih poslaništev, ki bodo zdaj', ko je Avstrija izgubila svojo samostojnost, morala opustiti svoje poslovanje. Tujezemski poslaniki bodo v kratkem odpotovali domov, njih posle pa bodo prevzela poslaništva v Berlinu. Vendar pa bodo nekatere države obdržale tukaj svoje konzulate. -o- povečano število vo-lilcev Chicago, 111. — S ponedeljkom se je končala doba registracije volilcev za primarne volitve, ki se bodo vršile 12. aprila. V območju volilnega odbora je skupno 3850 pre-cinktov, od katerih jih je 3648 v Chicagi sami,. 202 pa v okoliških mestih. V teh precinktih je registriranih 1,931,284 imen, kar je rekordno veliko število. HULL BO GOVORIL Njegov govor se bo oddajal sirom celega sveta. Washington, D.C. — Ta četrtek bo imel državni tajnik Hull govor po radio, kateri bo po pripravah, ki se delajo zanj, očividno izredne važnosti. Poskrbljeno je namreč,da se bo oddajal govor širom celega sveta, kar je vzela v o-skrbo National Broadcasting Co., ki je tudi ukrenila, da se bo govor prestavil v pet jezikov, nemškega, francoskega, španskega, portugalskega in italijanskega. Kakor se ugotavlja, bo Hull razložil zunanjo politiko Zedinjenih držav. Govor se bo pričel ob 12:15 popoldne po osrednjem času. demonstracije proti hitlerju Washington, D. C. — Tekom zadnjega ponedeljka se je zbrala tukaj množica oseb, ki je obkolila nemško in av atrijsko poslaništvo in klicala: "Doli s Hitlerjem!" Nastopila je policija in aretirala 40 oseb. Isti dan je nemški posla nik uradno obvestil državno tajništvo, da Avstrija kot država ne obstoja več in da je zdaj del Nemčije. -o- priznavajo vpliv razuma Chicago, III. — Chicaška univerza se je s pomočjo znatnih skladov, ki jih je prejela v ta namen, posvetila z večjo vnemo študiranju psihijatrije, s čimer se skuša ugotoviti, v koliko ima razum vpliv na telo. Že doslej se je dognalo, da je 30 odstotkov vseh telesnih bolezni posledica umskih in čustvenih neredov in konfliktov. cerkev zaskrbljena zaradi avstrije Vatikan. — Tukajšnje glasilo, Osservatore Romano, je v ponedeljek izrazilo dvom, da bi bilo katoličanom v Avstriji prizanešeno preganjanje, kakoršnemu so izpostavljeni njih verski sobrati v Nemčiji. Da je ta dvom upravičen, nudi dokaz škofija Salzburg, kjer so naziji že izvršili preiskavo v glavnem stanu in v drugih uradih katoliške akcije v Avstriji in jih zaprli, kljub garnancijam, ki so tej akciji zagotovljene s konkordatom, sklenjenim z Vatikanom. Ko pošiljate svojo naročnino za "Am. Slovenca" tekom kampanje, ne pozabite omeniti, komu želiti nakloniti svoje glasove! KRIZEMJVETA — London,Anglija. — Kvota za priseljevanje Judov v Palestino se je dvignila za 25 odstotkov. Tako je objavila zadnji ponedeljek angleška vlada. Na ta način se bo lahko poskrbelo za nekaj več Judov iz srednje Evrope. — Dunaj, Avstrija. — Naziji so v ponedeljek takoj pri-čeli z izčiščevanje-n vsega,kar je še spominjalo na dobo republike. Med drugim so izdali odredbo, po kateri se vzamejo z 31. marcem iz prometa znamke, na katerih je Doll-fussova slika. — Hendaye, Francija. — Pri svojem prodiranju v ozemlje' lojalistov so nacijonalisti zadnji ponedeljek zavzeli mesto Alcaniz, kjer je važno križišče cest. avstrijci se priprav-ljajo za borbo Pariz,. Francija. — Skupina Avstrijcev, ki prebivajo v tukajšnjem mestu, je zadnji ponedeljek zvečer objavila, da se je ustanovil avstrijski narodni odbor, kateri bo podvzel borbo za povratek svobode in neodvisnosti Avstriji. Med temi je tudi bivši avstrijski konzul Montmartin, kateri je odstopil, ko so naziji zasedli njegovo domovino; izrazil se je, da bo ta odbor ustanovil svoje podružnice po celem svetu. HITLER ZAPU STIL DUNAJ » Divje pozdravljan se je Hitler v torek poslovil od Dunaja. — Preganjanje se je že pričelo. Dunaj, Avstrija. — Hitler je dosegel svoj cilj v tukajšnji prestolici bivšega avstrijskega cesarstva in se je v torek poslovil od prebivalstva, histerično pozdravljan kakor prejšnji dan ob prihodu, ter se odpeljal z aeroplanom v Miin-chen. Okrog poldne je Hitler nastopil pred množico, zbrano na nekem trgu in slovesno povdarjal, da bo odslej nemška armada prevzela nalogo, braniti dosedanje avstrijske meje, toda istočasno mora postali Avstrija prepojena z na-zijskim duhom. Tekom dni, ko se je mudil Hitler na Dunaju,, pa so naziji pričeli že s svojim "čiščenjem." Objavila se je dolga lista imen oseb, ki so bile aretirane zaradi svojih prvjanjib protinazijskih aktivnosti, med njimi jih je več, ki so prej sedeli na vplivnih mestih, na pr. princ Stahremberg. Posebno pa vlada strah med Judi, katerih je v Avstriji okrog 200,000, in katerim je bilo mogoče, so se že izselili. -o- ANGLEŠKA OBRAMBA PROTI ZRAČNIM NAPADOM London, Anglija. — Z ozi-rom na novo vojno nevarnost, ki preti Evropi, skuša .Anglija zadostno poskrbeti za varnost svojega prebivalstva v slučaju kakih zračnih napadov. V to svrho je notranji minister Hoare zadnji ponedeljek izdal poziv za milijon prostovoljcev in apeliral pri tem predvsem na moške preko 30 let. Ti prostovoljci se bodo izvežbali, da bodo dajali javnosti pouk, kako se naj zavaruje proti na padom, in bodo patrulirali ceste, oskrbovali ambulance, gasili požare in vršili popravljal na dela ob času napadov. Iz Jugoslavije Na cesti nedaleč od Velikega Podloga so našli 27 letnega Franceta Tomažina iz Jelš, katerega so pobili fantje. — Nesreča starega preužitkarja, ki je utonil, ko se je vračal domov. — Razno. Z razbito glavo na cesti Leskovec pri Krškem, 24. febr. — Čevljar Lojze Pfeifer se je preteklo nedeljo ponoči vračal iz Gržeče vasi, kjer je bil pri čevljarju, na svoj dom v Hrastju. Blizu vasi Veliki Podlog je našel na cesti ležečega mladega moškega z razbito glavo in vsega okrvavljenega. Prepoznal je v njem 27 letnega Franca Tomažina, edinca precej premožnih staršev iz vasi Jelše na Krškem polju. Obveščeni orožniki so takoj naslednje jutro uvedli strogo preiskavo in kmalu po-lovili štiri fante iz Jelš in štiri iz Velikega Podloga. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so šli štirje fantje iz Velikega Podloga vasovat v 10 minut oddaljene Jel?e.Tam je bila svatba pri nekem gospodarju. Našemljeni so šli med svate in so tudi plesali. Čeprav navidezno veseli, so se od godca, svojega sovaščana, dolgo poslavljali, Zlobna roka V Livanjcih v Slovenskih goricah je požar upepelil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Jožeta Mesarca in mu prizadejal škode nad 50,000 dinarjev. Sumijo, da je požar zanetila zlobna roka. . I -o--... j Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Josi-pina Babič, žena pismonoše stara 54 let. — V Cerknici je umrl Ivan Arhar, cerkovnik in kamnosek, katerega je zadela kap. — V jeseniški bolnici je umrl Mihael Oblak, splošni poznani in priljubljeni kcvinar-jubilant, rojen v Luči-nah, v žirovskih vrheh leta 1874. -o- Nenavadna nezgoda na morju Ko je jadernica "Roditelj" vozila med Hvarom in Bračem polne sode vina, so nenadoma popokali obroči največjega soda in vino je mahoma popla-kakor da i vilo jadernico. Vino je zalilo jim nekaj teži srce. In res, I tudi motor in ker je bila moč- solinija in Hitlerja. Tako se poroča, da je Mussolini izrabil zmedo, ki je vladala v Evropi zadnje dni zaradi avstrijske zadeve, in je na tiho in v naglici poslal v Španijo nove čute in novo opremo. PRIZOR, KI JE NAZNANJAL PREOBRAT V AVSTRIJI komaj je prvi izmed njih prestopil prag, že je dobil udarec na glavo. Hitro so vsi štirje napadenci vzeli pot pod noge ubirajoč jo proti svoji vasi. Gotovo ni bil alkohol zadnji, ki je podžigal ognjevitost zasledovalcev. Ti so tekli za beže-čimi skoro do njihove vasi. Napadenci pa so se kaj hitro znašli,, plotovi so jim nudili znano uslugo. Eden izmed fantov je skočil celo po strelne orožje. Razvila se je? kratka bitka med naj pogumne jšim zasledovalcem (drugi so namreč pobegnili, sluteč nevarnost), in domačini. Tako je France Tomazin obležal pobit in orožniki so lahko odnesli s seboj bukovo krepelce, s katerim je bil potolčen. -o- Demonstracije avstrijskih nazijev v štajerski prestolici Gradcu par dni, predno je Hitler s svo-jiifa vojaštvom prikorakal preko meje, zasedel Avstrijo in jo proglasil za del Nemčije, Nesreča starčka Maribor, 25. febr. — Med vasema Prepetinci in Logarov-ci v Slov. goricah so našli v mlinskem rokavu Ščavnice u-topljenega 73 letnega preužitkarja Matijo Stajnka. Pokojnik se je napotil popoldne od svojega zeta Antona Rajha v sosednje Prepetince, da bi prevzel neko kolarsko delo,katero je kljub visoki starosti še vedno opravljal. Tam je pil jabolčnik ter se je zvečer nekoliko vesel vračal nazaj proti domu, kamor pa ga ni bilo. Zjutraj sta šla č,ez Ščav-mco dva soseda, ki sta opazila poleg brvi prislonjeno palico, na zaledeneli vodi -pa moško čepico. Pogledala sta natančneje ter sta opazila pod ledom utopljenca, katerega sta s pomočjo bližnjega mlinarja spravila na suho. Bil je to Matija Stajnko, ki je zvečer zdrsnil na brvi, padel na led, ki se je pod njim udri ter je starček utonil v precej globoki vodi. ŠIRITE AMER. SLOVENCA na burja, je jadernici pretila velika nevarnost, da se potopi. Jadernici je prišel na pomoč parnik "Vis" in jo srečno zavlekel do Milne. -o-- Vlom v cerkev V cerkev v Štepanji vasi je neke noči vlomil neznan zli-kovec in razbil v cerkvi tri lesene nabiralnike, v katerih ni pa ničesar našel, kajti jih vsaki večer izpraznujejo. V cerkev je prišej s ponarejenim ključem. Zlata poroka V Mačkovcu pri Vačah sta pred kratkim slavila zlato poroko Titus Str ml j an in njegova soproga. Kljub svojim letom je Titus še vedno krepak in opravlja še službo cerkvenega ključarja in je še vedno načelnik ljudske posojilnice na Vačah; pa tudi s svojo veščo roko še vedno pomaga ljudem, ki imajo bolno živino. -o—-— Nesreča z orožjem Pri prešanju olja v Torkovi pri Sv. Benediktu se je pripetila usodna nesreča. Tam so bili zbrani fantje in možje, med nje sta prišla tudi 39 letni posestnik Ivan Vrbnjak iz Torkove in 18 letni Marjan Božič od Sv. Treh Kraljev. Božič je imel s seboj nabito pištolo, katero je pregledoval. Naenkrat se je orožje sprožilo in strel je zadel posestnika Vrbnjaka v trebuh. Ker je bila pištola nabita s šibrami, so mu te nevarno preluknjale drobovje ter so nezavestnega odpeljali v mariborsko bolnico, pa nimajo upanja, da bi okreval. -o- Ko pošiljate svojo naročnino za "Am. Slovenca" tekom kampanje, ne pozabite omeniti, komu želiti nakloniti svoje glasove! Stran 2 ♦AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 17. marca 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5S44 Naročnina • _$5.00 _ 2. SO . 1.50 Za celo leto Za pol'leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kaifado in Evropo: Za celo leto_______$6.00 Za pol leta ....................3.00 Za četrt leta___________1.75 Posamezna številka________3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891« Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year __ For half a year-- For three months--- _$5.0fl _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one. year_______$6.00 For half a year___3.00 For three months__1.75 Single copy____3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Naziji in Katoliška cerkev Fašizem je predstavnik skrajnega nacijonalizma. Državi, v kateri je nacijonalizem najvišji bog in ne priznava. nobene druge avtoritete poieg sebe, še manj pa nad seboj, pravimo, da je fašistična totalitarna država. Država je vse. Hitler je proglasil tako državo v Nemčiji. Vsako oblast, kakoršnegakoli značaja že, bodisi duhovnega, vzgojnega, ali karkoli, je s silo iztrgal vsem raznim institucijam iz rok in isto podredil državi. Vse kar živi, kar se vrši, kar giblje in kar dela v sodobni Hitlerjevi Nemčiji, vse mora biti strogo podrejeno državi in njenemu nadzorstvu. Kdor se temu ne pokori, se nastopi proti njemu s silo. Katol. cerkev uči že nad devetnajststo let nauk svojega ustanovitelja Kristusa, lojalnost državi. Saj je znano, kaj je Kristus izjavil, ko so ga vprašali glede davkov in oblasti: "Kar je cesarjevega, dajte cesarju, kar je božjega, dajte Bogu." — Pa je zopet povedal, "da njegovo kraljestvo ni od tega sveta". Torej državo naj vodijo ljudje sami, na načine, ki si jih izvolijo, s tako ali tako obliko vlade na čelu. Edino kar cerkev zahteva je, da so države urejene na temelju pravice, morale jn resnice. Dalje zahteva, da se da katoliški cerkvi svobodo izvrševanja svoje misije na zemlji. V to misijo spada verska svoboda za katoličane, da smejo imeti prostost glede bogoslužja in izvrševanje drugih funkcij, ki jih vrše predstavniki katoliške cerkve, kot vzgoja mladine, kulturno udejstvovanje, itd. vse kar spada v področja misije katoliške cerkve. To je vse kar zahteva katoliška cerkev in se za druge zadeve ne zanima, dokler iste ne postanejo nevarne morali, pravičnosti in verski svobodi. Kako pa, da je prišlo v nazijski Nemčiji do spora med, sedanjimi nazijskimi oblastmi in cerkvijo? Zato, ker je Hitler postavil narod in državo nad vse druge institucije, tudi nad cerkvene in verske. Vzgojo mladine je iztrgal iz rok cerkve in je isto izročil samo vzgojevalnemu nazij-skemu področju, ki je znan, da hoče zatreti vsako drugo veroizpoved v svojih mejah, na altar pa povzdiguje češče-nje nemškega naroda, njegovih vrlin, kar je čisto pagan-skega značaja. Ker katoliška cerkev v Nemčiji na to ne more mirno gledati, proti temu stavlja svoje ugovore in zahteve in ker Hitlerjev nacizem poleg sebe nikogar ne priznava in hoče vsako drugo avtoriteto podrediti svoji avtoriteti in ji narekovati v vseh ozirih kaj in kako, je umevno, da cerkev na take pogoje nikdar pristala ne bo, tudi če treba v katakombe in skozi največje preganjanje in trpljenje. Katoliška cerkev ne more pristati na to, da bi postala dekla sužnja Hitlerjevemu paganizmu. In ker ne more in noče, jo Hitler preganja in stavi vse mogoče ovire. V tem oziru ni nemški nacizem nič boljši, kakor komunizem, le da se v taktitah razlikujeta. Na podlagi tega se predvideva bodočnost katoliške cerkve v Avstriji. Znano je, da so avstrijski Nemci z veliko večino katoliške veroizpovedi. Kako se bo zdaj godilo katoličanom in njihovi cerkvi v Avstriji, je seveda še vprašanje. Toda če bodo naziji širili z istimi metodami nazijsko miselnost, kakor so jo in jo širijo v Rajhu, je na vidiku konflikt med pripadniki katoliške cerkve in pripadniki nacizma. Kako se bo ta boj začel? Začel se bo tako, da ko bodo naziji prišli na vsej črti na odgovorna upravna mesta, bodo polagoma omejevali cerkvi vse podpore. V Avstriji je država plačevala duhovništvo, podpirala cerkve, itd. To bodo naziji slej ali prej vse ukinili. .Skušali bodo cerkev, izriniti iz šol in drugih mest in ker katoličani ne bodo mogli mirno prenašati, bo spor tukaj. To predvidevanje ugotavljamo na razne dosedanje dogodke v Hitlerjevi Nemčiji. Mogoče je, da bodo voditelji nacizma bolj previdni in zmerni, kakor so bili v Nemčiji. Ampak zanašati se na to ni mnogo. Nacizem je odprt sovražnik katoliške cerkve in je neverjetno, da bi se zdaj kar čez noč v tem oziru poboljšal. To stanje postavlja v neprijetnost tudi vse sosedne države, na katere bo mejilo nazijsko območje. Nič prijetno ne bo za naše obmejne kraje na Koroškem in Štajerskem. Na meji se bodo zdaj bolj, kakor kedaj preje šopirili razni nemčurji in bodo storili vse, da bodo neprestana izzivanja in izgredi na dnevnem re'du. Imeti dva volka za soseda, je podomače povedano še za vsakega močnega vola preveč, nikar že za malo ponižno ovco. Kaj hočemo s tem povedati, že vsak razume. MISIJON IN DRUGO Z EVE-LETHA Eveleth, Minn. Ko to pišem, imamo ravno sv. misijon, katerega vodi Father Vital Vodušek. Tako si mislimo, le prekmalu bo minil misijonski čas in posloviti se bomo morali od č. g. misijonarja. Zima se je že začela polagoma poslavljati. Prvi znaki slovesa se že kažejo in ne bo dolgo, ko bo nastopila prijetna pomlad. Zopet bodo ozelenile trate in priklile bodo iz tal razne cvetke. Vsa narava se bo z nami vred veselila pomladi. Ravno ko to pišem je preminul tukaj dobro znani Valentin Novlan, ki je živel na Ely, pokopan je pa bil na Evelethu. Žaluje za njim brat in njegova družina. Doma je bil iz Žalne, fara Višnja gora. V starem kraju zapušča dve sestri. Pogrebne obrede za pokojnim je opravil č. Father Rev. Pernat. — Naj mu bo Ecg plačnik in naj mu da večni mir in pokoj! — Božja dekla nikoli ne miruje, vedno je na delu in tako nam je tudi pobrala izmed naše srede Mrs. Mali Smoli, za katero je opravi pogrebne obrede č. Father Pernat. Pokojna Mali je bila doma iz Velikih Lašč, kjer zapušča še mater, ki je stara nad 80 let, medtem ko je ona umrla v 44. letu svoje starosti. Za njo žalujejo trije otroci; Lcri,. Mali in Julia ter veliko prijateljic. Tebi draga Mali, ki mirno spiš v hladnem grobu. naj sije večna luč. Enkrat se snidemo nad zvezdami. Z Bogom draga Mali! Naročnica -o- FILMSKA SLIKA O ŽIVLJENJU SV. ANTONA Nev/ York, N. Y. Postni čas ie navadno čas za premišljevanje in molitev. Er>o najboljših sredstev za premišljevanje je prav gotovo film o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, ali film o življenju kakega svetnika. Lansko leto smo imeli pri nas v New Yorku sliko ki nam je pokazala življenje Jezusa Kristusa. Takrat je bila naša cerkev natlačena naših dobrih faranov. Slika je napravila na vse udeležence najboljši utis. Tudi letos bomo imeli lepo podučno filmsko sliko v naši fari in sicer bomo letos kazali sliko o življenju sv. Antona Padovanskega, velikega čudo-delnika frančiškanskega reda. Kazanje te slike bo v nedeljo 20. marca ob 8 uri zvečer v slovenski cerkvi na Osmi cesti in 62. Vstopnina za odrastle bo 35c, za otroke 15c. Po končanem kazanju slike bo blago- slov z Najsvetejšim. Sv. Anton je znan menda vsakemu katoličanu. Njegov kip se vidi skoraj v vsaki katoliški cerkvi, ne samo v cerkvah, ki jih vodijo frančiškani. Mnogim je tudi znano življenje tega velikega svetnika, zato imajo katoličani povsod tako veliko spoštovanje in zaupanje do tega velikega čudo-delnika. — Gotovo je marsikateri od vas že večkrat bral življenjepis sv. Antona. Sedaj bote pa imeli priliko videti to življenje v premikajočih slikah. Zato, vsi rojaki v New Yorku, Brooklynu in okolici, ste prav prijazna vabljeni v nedeljo večer 20. marca na Osmo cesto, da vidite to zanimivo in interesantno sliko. Kličem vam nasvidenje. Fant od fare -o- ZOPET SLIKE V MILLVALE Cleveland, O. V Millvale, Pa., so zopet zaprosili za premikajoče slike. Mr. Grdina iz Clevelanda bo torej ponovno kazal slike pri fari sv. Nikolaja in sicer v nedeljo 20. marca zvečer. To pot se bodo kazale slike "Pa-sijona" in slike evharističnih kongresov, kakor tudi slike iz domovine, katere še niso bile kazane dosedaj. — Prijatelji slikovnih predstav so vabljeni, da se v velikem številu odzovejo. Na isti način se bo vršila slikovna predstava tudi v Forest City, Pa., in sicer 26. in 27. marca. X. --o- ODPRTO PISMO "GLAS NARODU" Brooklyn, N. Y. Naš lokalni list kateri ima na načelni strani napis "List slovenskih delavcev v Ameriki" zasluži kritiko. V štev. 31. z dne 7 feb. 1938 kritizira list skupino Slovencev ki je nastopila še dne 4. dec. lanskega leta pred a-merikansko publiko v Rock-feller Center, v takozvani mavrični dvorani, ki je ena izmed najlepših dvoran sveta. Nastopilo je več različnih narodnosti. Slovenci so bili na programu prvi in ponosna je newjorska naselbina nanje. Oblečeni v naše narodne noše, s harmonikarjem na čelu, med petjem slovenske narodne pesmi, prikorakala je strumno ta skupina poštenih slovenskih delavcev, mož, žena in deklet na parket, menda prvič v Ameriki. Zaplesali so "povštertanc" in "štajariš" in želi buren aplavz prisotne publike v dvorani. Nato so med petjem odkorakali iz dvorane Vstopnina je bila $3.00, zato delavcev ni bilo tam. Pustimo to. Namen naših Slovencev je bil pokazati tujcem melodijo naše pesmi, naše krasne narodne noše in naše narodne plese. Slovenci smo srednje evropski kulturni narodič in ker smo narodič, smo podvzeli tudi nekaj kulture od večjih sosednjih narodov. Ime "povštertanc" in štajariš" sta popačeni nemški besedi, in da se plesa naših pra-dedov tako imenujeta še sedaj in ga v New Yorku, plešejo takozvani naši očanci in stare mamice, pod tem imenom, je krivda nekdanjih učenih "šol-meštrov". Ravno pri roki imam list "Glas Naroda" z dne 20. maja 1937 v njem je tri kolone obsegajoča slika, ki predstavlja isto skupino plesalcev in plesalk kot 4. dec. v Rockfel-ler Center. In nad sliko se či-ta dobesedno tudi tole: "Le na ta način, da drugim pokažemo tudi to, kar imamo {dobrega in lepega v svojem i narodu, si bomo pridobili pri | tujcih ugled in spoštovanje in I istočasno dvignili med seboj narodno zavest, katere nam ,tako često in v toliki meri primanjkuje." To je ena plat zvona. V štev. 31. z dne 7. febr. 1938 pa "Glas Naroda" list slovenskih delavcev v Ameriki kritizira skupino plesalcev, katera je nastopila dne 4. dec. tako podlo in poniževalno, da se človeku gnusi, da se ti obrača želodec. Eden in isti list, pri listu isti urednik in podurednik, ki je vse to sam aranžiral in vodil prvič in drugič, čez čas pa taka sprememba. Preje hvala, sedaj graja? Kar je bilo pred meseci naše, narodne, je sedaj tuje, nemško, zato bolje nič, kot to: Cas in z njim ljudje se spreminjajo, žali Bog, da raje na slabo kot dobro, pa bo tudi ta slabost s časom prešla. Pesem ".Hej Slovani" se končuje s temi besedami; Črna zemlja naj pogrezne tega kdor odpada", in sodba ni prehuda, — premila je! Če se ne motim je ples "povštertanc" takozvani (Pillow dance) Škotskega izvora, kako je zašel med nas Slovence ne vem, ker še nisem hude starosti in tudi učen ne. "Štajariš" so prav gotovo plesali preje na Štajerskem kot na Kranjskem, to ime že samo pove. Ker je pa sedaj vse ena banovina smemo reči, da je slovenski. Če je pa "Peter Zgaga" v svoji koloni z dne 7. feb. drugačnega mnenja, ker ima vsak človek svojo glavo nasajeno po svoje in piše tako, kot najbolje ve o plesih, bova pa imela menda vsak po svoje prav? Sedaj pa naprej: Kritika o plesu in vsem ostalem od 4. dec. lanskega leta, je prišla tako kasno, da je že samo to sramota za slovenskega časnikarja, da je šele sedaj, po dobrih dveh mesecih, nekje nekaj slišal o celi stvari in dal v javnost Slovencem v Ameriki. Saj smo vsi rudeči pod kožo, nekateri še celo trdijo, da tudi v obraz, zakaj bi resnico tajil? Vsak se včasih zapije za dan ali dva. So what? Da bi pa kedo imel mačka cela dva meseca, tega pa še nisem čul, moj živ dan ne, čeravno imam že preko enoinštirideset križev na rami, pa hvala Bogu, jih še dosti dobro nosim, zdrav na umu in telesu. Pri listu "Slovenskih delavcev v Ameriki "Glas Narodu" tako nizkotno smešijo vse kar je naše, svoje rojake, ljudi ki list podpirajo bolj iz usmiljenja, kot pa iz potrebe. Časi so slabi, razmere težke, to vedo tudi vsi ostali slovenski listi ter njihovi upravniki in vemo tudi navadni slamnikai-ji in drugi delavci v New Yorku in po ostali Ameriki,čeravno caj-teng pisati ne znamo. Vprašanje je sedaj če predsednik pri "Glas Narodu" Slo-venic Pub. Co. Mr. Frank Sak-ser, Jr. ve kaj njegov list piše? Če list čita, kar pa zelo dvomim in se s tem pisanjem Mr. Sakser strinja, potem je seveda vse v redu. Če ga pa on ne čita potem je pa nekaj v neredu. Pri "Glas Narodu" se kregajo s kruhom. Če ga lomiš meseca julija ali avgusta ko je vročina ni zameriti. Če ga pa začneš lomiti sredi zime in dobiš vročino, to je pa bolj nevarno. In jaz bi gospodom pri "Listu Slovenskih delavcev v Ameriki "svetoval, da pišejo pri odprtih oknih, da ne bo še hujše. Tisti časi ko se je lahko imelo delavca za norca so minili. Po vojni so prišli v tu deželo za, kruhom drugi ljudje, taki, ki jim je pokanje bc-mb in granat, spravilo možgane na pravo mesto. In verjemite meni, da je tako. Enkrat sem Vam že pis^l kot zaveden (ne zaveden) Slovene, kot rojak svojemu rojaku Slovencu, ki mora tudi služiti svoji družini in sebi potrebni vsakdanji kruh. Osebna napade sem prenesel in z besedami Onega ki je rekel: "Odpusti jim saj ne vedo kaj delajo!" odpuščal. Sedaj ne morem več. Kot zaveden unijski delavec, sem se prostovoljno postavil v bran in bom branil čast moralo in ponos delavcev, v naši naselbini. Narodni čut, ker, kdor svojega naroda ne spo-/ štuje, tudi tujega ne bo, zato naj se pogrezne, da ne bo sramote še več. "Svoji k svojim" ! pišete, priti pa, Vas je sram med one, katere vabite k sebi. Zakaj ne dodaste še: — Samo z denarjem! Samovoljno sem se spustil v bitko z vami pismarji in farizeji, da z umom branim čast nas vseh, zato ker imam srce zavednega Slovenca, ker sem sir. poštene slovenske matere, katerih ne boste več blatili v vašem listu in mož poštene slovenske žene, ki zvesto in vdano z možem prenaša križ zakonskega življenja. V boj grem zato,, ker vsakomur in vselej lahko pogledam iz oči v oči. Pred Bogom sem pripravljen poklekniti, pred človekom nobenim in nikdar. "Zora puca, dan se dela" pravi pregovor naših sosedov Dogodki med Slovenci po • Ameriki Mrs. Perko prejela žalostno vest iz domovine Chicago, 111. — Mrs. Jennie Perko je prejela te dni iz starega kraja žalostno vest. da ji je v vasi Sela pri Toplicah dne 13. februarja preminula ljubljena mati Marija Žefran, v visoki starosti 85 let. V Ameriki zapušča dve hčeri in enega sina, Mr. Johna Zefrana v Chicagi; v stari domovini pa enega sina in eno hčer. — Po-kojnici RIP! sorodnikom pa naše sožalje. Bivša učiteljica pri sv. Štefanu umrla Cleveland, O. — Te dni je umrla kot redovnica-uršulinka sestra Mary Eymard, ki je pred kakimi 15 leti poučevala kot civilna učiteljica na šoli sv. Štefana v Chicagi pod imenom Augusta Gaertner. Nezgoda rojaka Milwaukee, Wis. — Tukaj poznani mladi rojak Victor Žagar, star 22 let, se je v petek 4. marca vozil z avtomobilom v družbi prijateljev. Ker je bila cesta ledena, je na mostu preko 27 ulice avto zaneslo, da je zadel v drugo vozilo. Resno ni bil k sreči nihče poškodovan in Victor je odnesel le nekaj lahkih poškodb. Operni pevec Schiffrei odpotoval Cleveland, O. — Pretekli teden je odpotoval od tukaj operni pevec g. Franjo Schif-frer in sicer proti mestu Boston, Mass. Tam bo sodeloval pri veliki prireditvi "Stabat Mater". — Kakor se sbši, namerava umetnik g. Schiffrer v doglednem času obiskati več slovenskih naselbin. Smrt jih je pobrala — V Clevelandu, O.,je untf1 rojak John Tekavčič, v starosti 48 let. Doma je bil iz vaši Rodje,. pri Hinjah. V Ameriki ie bival okolu 30 let. Zapu$a soprogo, sina in hčer, v Pi,e' blo brata in v starem kraju dve sestri. — V Milwaukee, Wis., Je umrla rojakinja Terezija Vagine, v starosti 67 let, ki .ie bila ena izmed najstarejših tukajšnjih slovenskih nase-ljenk. Doma je bila iz Metli!«3 na Dolenjskem. Zapušča lost nega soproga in dve P01'0' čeni hčeri. Pokopana je bi!fl iz cerkve sv. Janeza Evange' lista na Mt. Olivet pokoPa" lišče. -o- Širite in priporočajte "Amerikanski Slovenec"! Hrvatov. In rečem Vam, je tako, kdor misli druga^ se moti, m na pravem poti- Časi prevar in zapeljevanja minili med nami za vedno. J. Cerar, 60-11-Catalpa Ave. s o "TARZAN NA RAZISKOVANJU" VMTLT' FEATURE iiYNDIOATL. (78) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs ''Slabe novice, kaj ne Bvvana?" je vprašal zaskrbljeno Muviro. Tarzan jc prikimal. — Se nikoli niso videli Muviro in njegovi vojaki Tarzana tako zaskrbljenega. "Gospa-sahib jc odšla iz Londona v Nairobi z letalom," je •ek«l Tarzan; "mogoče je bilo to ravno tisto letalo, ki smo ga slišali v viharju,'' "Letalo," jc nadaljeval Tarzan, "ki je iskalo da pristane tam, kjer ni prostora za pristanek." — Ob teh besedah so se srca zvestih in Tarzanu udatiih Wazirov napolnila z žalostjo. Kajti, kakor so bili udani Tarzanu, tako ljubili tudi njegovo zeno. — "Morda so pa srečno prišli v Nairobi," reče Muviro. • "Ali nameravaš sedaj potovati v Nairobi, Bvvana," reče po kratkem molku Muviro. Tarzan zanika. "Ne. Ce so srečno prišli v Nairobi, jc Jane na varnem. Ce pa niso, kje naj jih iščem? Letalo preleti v eni uri več, kot moramo mi napraviti v vec dneh. In če so se izgubilj, kdo jih najde v tej strašni džungli?.'1 Ob misli na to, da bi se utegnilo letalo ponesrečiti, se je Tarzan zdrznil. — "Mogoče je tudi, da je letalo pristalo kje in morda naletimo na nje ob poti, kamor smo namenjeni," reče Tarzan. "Torej bomo poiskali mojo hčer Buiro?" vpraša Muviro. Tarzan prikima in reče; "Gremo proti deželi Kavurul" Četrtek, 17. marca 1938 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran 3 POMOČ V SILI Meseca februarja so v Rokavom prelivu ter na obalah Anglije in Irske divjali tako hudi vi-^arji, da niti najstarejši ribiči lle pomnijo kaj takega. Na se-Verni strani irskega otoka leži bjizu obale majhen otok Rathlin, ki državno spada v severnoirsko državno zvezo, ki je še pod Anglijo. Na tem otoku prebiva kakih 300 ljudi, ki se pečajo v davnem le z ribištvom. Ta vihar ki je toliko časa tako strašno divjal, je za te revne ribiče pocenil skrajno življenjsko nevar-n°st. Vsi ti ljudje so bili v nevarnosti, da pomrjejo od lakote. Re-jih je s svojim pogumom irski letalec Patrik 0'Donagan. Od bližnjega glavnega mesta Ulstra, od Belfasta, je vsak dan Vozil na otok majhen parnik, ki otočanom prinašal pošto in Potrebščine. Ves čas pa, kar je tovjal vihar, ni mogel tja voziti j^ben parnik. Celo veliki parni- ki 30 zaman poskušali, da bi se Približali otoku. Valovi so bili tako silni, da je bil vsak parnik J' nevarnosti. Zato otok ves ta c'as ni dobival nobenih živil. Ne-Sreča pa je hotela, da je malo 1)l'ed viharjem parnik odpeljal v strske konservne tovarne vse kar so jih prejšnje dni oto-ribiči nalovili. Novih rib pa 111 bilo v viharju mogoče več lo-^i, ker je vihar raztrgal vse ter jih razmetal v morje, ^to so bili otočani v velikih sti Ves živež, kar ga je bilo otoku, so morali zbrati ter po-H®1 enakomerno porazdeliti, da J bil vsak deležen samo dveh 'h obrokov na dan. navadno treba leteti ob obali do otoka Rathlin, se je spodaj pod menoj pokazal otok, ves zavit v meglo in paro. Vihar je metal visoke valove na obrežje. Medtem sem svojega tovariša že davno zgrešil. Ko so ribiči zagledali moje letalo, so se začeli vsi razburjeni zbirati. K sreči je vihar tisti hip razgnal meglo. Veter pa je tako obdelaval moje letalo, da si nisem upal spustiti se nižje, kakor na sto metrov. Videl sem, da je orkan nekatere ribiške hiše docela razdejal. Ljudje so se mi videli utrujeni in oslabeli. Bilo je res že skrajni čas, da je prišla pomoč. Živila sem imel spravljena v zavojih, katere se"m po vrsti metal na tla, pritrjene na mala padala. Mnogo teh zavojev z živili je vihar pograbil ter jih zanesel tja daleč, da so popadali v morje ali med nepristopne pečine. Nikakor nisem mogel vsaj približno pravilno meriti, kam bo padlo. Morda so stradajoči ujeli le kake tri zavoje, kar ni bilo mnogo več, kakor kapljica vode na razbeljen kamen. EKSPLOZIJA GASOLINA NA TRUKU RAZNOTEROSTI Ko OtoČ; so potem pred 14 dnevi aru porabili vse ribe, kolikor Jih imeli shranjenih za svoj ^*Vez» so morali začeti klati ko-e> ki so jih ribiči redili zaradi . eka. Uvedli so skupne kuhi-•Je, iz katerih so potem prebi-•ci dobivali enako odmerjene lQke. Le otroci, starčki in bol- ^ki s, trPeli ^ očiči, vendar nihče ni mogel jj ^a£ati. Vsak dan so brezžič-^Pošiljali v svet klice na po-v Cl Vendar dolgo,nihče ni niti tat C'a Je na °t°ku stiska res je]ko velika. Pa četudi bi bil ver ' Pomagati ni mogel, ker je k] ^ tako tulil. Nazadnje so da1Cl lla Pomoč postali tako silni, So dobivali kaj več. Zlasti so zaradi nastopajoče lakote Se Je poveljnik letališča v ' astu odločil pomagati, naj 6£a> kar hoče. Vv °Veljnik pomorskega letali-Sv/ Belfastu je torej sklical Vol-16 'e*alce ter pozval prosto-v ki bi hoteli prostovoljno ot0-.a'u nesti živež nesrečnim <3va^n0m- Takoj" sta se °£Iasila sta eta'ca> oba Irca. Izjavila Vai' (ia. se zavedata velike neti v!aSti' vencIai' hočeta poskusi-300 svojih rojakov. , D etaii dopoldne ob 10 sta obe talju odleteli iz Belfasta. Obe le-bili do skrajnosti obre-° ker J'u -te v viharju po-dn J"-0 morje. Vehdar sta opol- Ko sem se vračal, je bil vihar še hujši. Moj motor ni več zmogel viharja. Moral sem se spustiti na vodo v nekoliko zavarovanem zalivu zraven male pečine, čeprav je bila velika nevarnost, da se bom razbil. Vso noč mi je grozila nevarnost, da me odnese kak val, vendar sem srečno prebil tisto noč. Šele drugo jutro sem se upal dvigniti se ter se vrniti. Zavedam se, da sem bil vsak trenutek tega leta v smrtni nevarnosti, vendar bom svoj polet še ponovil, ker je revežem vsekakor treba pomagati." Podobno se je zgodilo tudi drugemu letalcu. Letalec Patrik O'Doganan pa je svojo obljubo res držal in je še trikrat ponovil svoj let nad otok Rathlin, kamor je stradajočim nesel živež. Vsakokrat se je srečno vrnil. Smrt lakote pa je z otoka pregnana. -o- TAKO SE DELA BIZNES! Mayfield, Ky. — Bržkone vsakdo je že čital o tistem dečku, ki je našel v ležišču spečega divjega zajca in z njim v duhu delal kupčije ter prišel tako daleč,, da je lasto-val že celo konjička — ko mu je zajec pred nosom ušel in iz vsega ni bilo nič. Bolj previden kakor ta deček je pa bil neki tukajšnji policist, po imenu Fayette Cherry. Možakar je imel žepni nožič, ki ga je kupil za 10 centov, in z njim pričel kupčijo: Zamenjal ga je za boljši nožič, tega je dal za neko staro uro, uro za radio, itd. Napravil je okrog sto zamenjav in z njimi prišel končno do — avtcrnobila, vrednega '?/200. _ Avto za 10 centov; ni preslabo. -o- Slika je bila vzeta v Los Angeles v trenotku, ko sta dva ognjegasca skočila z nekega gorečega truka, na katerem je eksplodiral gasolin. Ognjegasca sta zadobila resne opekline in eksplozija je vžgala tudi neki avto, ki je stal na drugi stranfceste. KAJ SE SLIŠI PO SVETU? no tretjega dne obe letali sreč- Ko pošiljate svojo naročnino za "Am. Slovenca" tekom kampanje, ne pozabite omeniti, komu želiti nakloniti svoje glasove! DRUŽINSKA TRAGEDIJA MED ARABCI Alexandretta, Sirija. — Iz pokrajine, v kateri leži puščava Djezireh, poročajo o tragediji, ki se je odigrala v družini princa Farhata, poglavarja arabskega rodu Ghazali: Žaloigra je sicer grozotna, vendar vredna omembe, ker je tako izrazito arabskega značaja. Princ je sumil svojo ženo, da mu je nezvesta z nekim služabnikom, in, da se prepriča o tem, se je nekega dne zadnjega meseca pred običajnim časom vrnil s svojega lova domov. V resnici je zasačil služabnika, ko je ta stopil iz ženine sobe. Ustrelil je nanj, toda ga ni zadel, na, kar jc služabnik njega ustrelil. Pre-dno je princ izdihnil, je poklical k sebi ženinega brata, mu povedal o zadevi in mu naročil, naj ubije svojo sestro, da reši svojo čast. Brat je v resnici šel in to storil ter prinesel nazaj k svaku dve časi sestrine krvi, da jo bosta po arabskem običaju izpila. Našel pa je svaka že mrtvega, na kar je vrgel čaši skozi okno in še samemu sebi vzel življenje. --o- nih načelih. Ona je nad jeziki, sloji, narodi in kastami in vabi vse, da se nahranijo z duhovnim življenjem iz sv. Evharistije." ARETIRAN POD SUMNJO ŠPIJONAŽE New York, N. Y. _ Pod obdolžbo špijonaže so federalne oblasti zadnji petek aretirale naturaliziranega Nemca Otto H. Vossa, po poklicu mehanika, ki je bil zaposlen v Seversky aeroplanski tovarni Obtožba proti njemu se glasi, da je izdal agentu neke tuje-zemske države tajne vojaške znake in signalne knjige ter druge dokumente. Najvišja kazen za tak prestopek je zapor 30 let. Seversky korpora-cija izdeluje, izboljšane vrste bojnih aeroplanov za armado Zed. držav. GANDHI IN KATOLICIZEM Pred kratkim je bil v Madra-su v Indiji velik vseindijski ev-haristični kongres. Papeževega poslanca so nad vse slovesno sprejeli. Ob tej priliki je imel govor, v katerem je med drugim rekel "Izven cerkve ni nihče tako lepo pokazal krščansko misel kakor Gandhi. Pri svojih prizadevanjih za gospodarsko zboljšanje dežele Gandhi vedno daje prvenstvo duhovnim vrednotam. Iz tega razvidimo veliko sorodnost s krščansko nravnostjo, pri kateri se je Gandhi učil. Cerkev ne zahteva, naj se svetne dobrine razdele po social- ČAKANJE ŠKODUJE ŽIVCEM Varšavski zdravnik za živčne bolezni dr. Vladislavski priobču-je v neki poljski medicinski reviji članek v katerem trdi, da vsako trajno čakanje škoduje živcem. Po temeljitih raziska vah je prišel do prepričanja, da napenjajo n. pr. ljudje, ki "poklicno" zapravljajo svoj čas v čakalnicah preveč svoje živce in reakcija sledi neposredno potem, ko je čakanja konec. Tak eno opetovano napenjanje živcev pa more imeti za posledico škodo, ki je ni podcenjevati. Škot ZA PIRUHE kelf °j>et Pristali na letališču v Skoraj nemogoče se jc Živež ° , .stratlajočim, dasi je bil ta)Cu Vlp teSa poleta za oba le- d lytalca sta bila docela iz- Obe letali sta prinesli Rg. -...........----- 0K, , dJna smrtna nevarnost, h, et ' Je ],j| 111 Premražena. Vendar ^Kfcbi ik 0'Donagan toliko iein j J' ('a ie časnikarjem o svo- '■Tolu toliko povedal: •e Je bilo vražje letenje. Ce-jgl!!, dolgo «e je vihar z nabila u da sva '"la docela ne-H ''emetavalo naju je sem 111 prav res ne morem ______ motorji ter kc celo poganjali šumeti , da 80 naši oti Pri JJ'h težak u ava v 'iC»2mer-1 t^koah prevozila že štiri d°leo progo, kolikor je bo poslal marsikdo svojim .domačim v stari kraj kak dar. Mi pošiljamo denar v stari kraj in druge dele sveta zanesljivo in točno že več let. Denar dobijo prejemniki na dom potom pošte brez vsakega odbitka. Pošljite vašim velikonočna darila pravočasno. Včeraj so bile naše cene: V JUGOSLAVIJO: Za $ 2.55.................... 100 Din '/a $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20...........;........ 300 Din Za $10.00.................... 420 Din Za $11.65.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din V ITALIJO: 7. a $ 6.50.................... 100 Lir Za $ 12.25.................... 200 Lir Za $ 30.00.................... 500 Lir Za $ 57:00....................1000 Lir Za $112.50....................2000 Lir Za $167.50....................3000 Lir VODO JE ZBIRAL V Edinburgu je umrl neki ki je imel svojevrstno strast namreč, da je zbiral vodo. V svojem laboratoriju je imel nekaj tisoč čisto enakih stekleničk, na katerih so bili prilepljeni listki z napisom, odkod je ta ali ona voda in kdaj jo je dobil. Ta Škot je tako zbral vodo iz vseh mogočih delov morja na zemlji, pa tudi celinsko vodo iz vseh krajev sveta. Neprestano je še v zadnjih dneh pred smrtjo pošiljal nova pisma, katerih prosi, naj mu za njegovo zbirko po- [!!llll!!l!lllilll!llllllillliilllllIllill!llll!fillinililIIUIIIUiil šljejo malo stekleničko tamkajšnje vode. Skoro vselej, kadar se je kam obrnil s takšno prošnjo, pravijo, da je bil uslišan. V tej zbirki je imel tudi velike posebnosti, ki gotovo niso vsakdanje. Tako je bil pokojni Škot najbolj ponosen na vodo, ki so mu jo poslali iz oaz afriških puščav. Da ne bo kdo mislil, da je to spet ena. od škotskih. Ta Škot namreč ni zbiral vode kot nekaj, kar je čisto poceni, ampak je imel le svojevrstno strast za takšno zbirko. Žrtvoval je v ta namen tudi vse svoje premoženje — nekaj čudnega vseeno za Škota — samo zato, da bi bil srečni lastnik te edinstvene zbirke, ki gotovo nima primere. •-o- MED NEVIHTO V ZRAKU Nevarno in svojevrstno reč so doživeli potniki nekega letala južno-afriške zračne unije, ki so bili med zračno vožnjo zašli v hudo nevihto. Močna strela je udarila v radijski aparat. Razdejala je kabino za radiotelegra-fista, potem je šla mimo treh propelerjev letala in švignila skozi potniško kabino iz enega kota v drugega. Po čudežnem naključju ni bil nihče izmed potnikov ranjen, pa tudi letalo ni bilo tako poškodovano, da bi se ne moglo spustiti k tlom. -o- OBVEZNO TIKANJE Italijanski zakon se je spravil na slovnico. Državni tajnik fašistične stranke je izdal naslednja določila o rabi tikanja in vikanja : C. 1. V pismenem in ustme-nem občevanju mora moška in ženska mladina med seboj uporabljati naziv "ti". C. 2. Tikati se morajo učitelji jn voditelji iste stopnje. Cl. 3. Svoje višje moraš vikati, oni pa te bodo tikali. Č. 4. Moški in ženski voditelji se med seboj vikajo. Cl. 5. Stai *a vljudnostna oblika "lei" se ne sme več uporabljati. (Važno za vse učence in učitelje italijanščine!) IZ ZGODOVINE STENOGRAFIJE Tiro je moral biti zelo izobražen mož. Sestavil je latinsko slovnico in konverzacijski leksikon. Ko se je Cicero v letih 63 in 62 pr. Kr. pripravljal za borbo v rimskem senatu proti Katili-ni, znani so iz te borbe njegovi govori "Quousque tandem", je naročil svojemu tajniku Tiru, da bi te govore pisal. Z navadno pisavo je bilo to nemogoče. Zato je Tiro iznašel neke okrajšave in znake za posamezne besede. Tako je nastala prva stenografija. Kmalu se je ta okrajšana pisava uporabljala tudi v uradih in trgovini. Celo na spomenikih je najti stenografsko pisavo, to bi pa pomenilo, da so tam pokopali kakšnega pisača tesno-pisja. Kari Veliki se ni preveč navdušil za stenografijo. Šele v 16. stol. je stenografija prodrla, in sicer je bila Anglija ona dežela, ki je spoznala korist hitrega pisanja. Njej se imamo zahvaliti, da imamo še danes toliko Shakespearjevih del. Tiskar-narji so namreč pošiljali v gledališče tesnopisce, ki so pisali drame, da so jih potem mogli izdati. V Nemčiji je 1831 Ksa-ver Gabelsberger znašel nov sestav, ki je najbolj razširjen na svetu. Danes si brez stenografije poslovni svet ne moremo misliti, vedno bolj je cenjena, vedno bolj jo uporabljajo. -o- NEVARNO BARVILO ZA USTNICE V angleškem medicinskem glasilu "British Medical Journal" popisuje dr. F. F. Heilier dva primera, kako je barvilo za šminkanje ženskih ustnic škodovalo ženskama, ki sta se šminkali in mazali. Prva ženska je bila 23 let stara brunetka, ki je dobila od barvila "dermatitis", ko se je nekega dne močno sončila. Dognali so, da je bolezen povzročila snov, ki je znana pod imenom "eosin" in je v rdeči-lu. Zdravnik dr. Heilier naglasa, da je eosin tista snov* ki povzroča, da je koža za svetlobo bolj občutljiva, zaradi česar se potem pri obsevanju vname koža ter vnetje pospešuje. Še bolj pa je bil čuden drugi primer. Tukaj pa je bila prizadeta 27 let stara blon-dinka, katera je prvi bolnici posodila svoj kos barvila. Ko ga je dobila nazaj, je tudi sama dobila "dermatitis". Preiskava je dognala, da bolnica sicer ni bila dovzetna za snov "eosin" pač pa za neko drugo snov v barvilu, katere pa še niso mogli dognati. Toda ta Velikonočne razglednice Pri večjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite..............$5.75 Za $10.00 pošljite..............$10.85 Za $25.00 pošljite................$26.00 Vsa pisma pošljite na: John Jerich 1849 W. CERMAK ROAD CHICAGO, ILLINOIS tiskane v slovenskem jeziku imamo »v nalogi: VELIKE RAZGLEDNICE z lepimi slikami, s slovenskim pozdravom v kuvertah stanejo komad po............................................10 centov MALE RAZGLEDNICE v obliki dopisnic, pa stanejo po 5 centov komad, ducat pa— .40c Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala P | IMUN J. SMETANA | OPTOMETRIST S 1801 So. Ashland Avenue | Tel. Canal 0523 0 Cradne ure vsak dan od 9. § § zjutraj do 8:30 zvečer. druga snov je postala škodljiva šele, ko je brunetka tisto barvilo rabila. --o- ZNAČILNA IZJAVA Med vsemi izjavami, ki jih imajo navadno dajati visoke osebnosti ob priliki kakšnega važnejšega dogodka, ali pa recimo ob nastopu novega leta, je posebno značilna tista, ki jo je dovolil objaviti v časopisu francoski minister Francois Poncet. Izjava obsega tehle "pet resnic": 1. Največja nesmiselnost je, da vse države danes tako strahotno tekmujejo v oboroževanju, ki v resnici ni nič drugega kot tekma v tem, kdo bo preje doživel svoj polom. 2. Nič manj nesmiselno je, žrtvovati vse to oboroževanje vojni, ki se ne bo tako hitro nehala in ki bo najbolj krvava, kar jih je bilo do danes, ter bo požrla ne samo premaganca, pač pa tudi zmagovalca. 3. Čeprav si vsaka država tako želi, da bi se čim bolj približala takšnemu stanju, da bi se mogla sama vzdrževati in ne bi iskala podpore in opore pri sosedih, je vendar neprimerno večje vrednosti stremljenje k normalnemu mednarodnemu življenju. 4. Povrnitev k normalnemu gospodarskemu življenju je možna le na podlagi popolnega političnega pomirjenja, h kateremu mora doprinesti vsak svoj delež. 5. V vseh civiliziranih državah vsi pametni ljudj? odločno zavračajo vsako misel na vojno. -o- ŽELEZNE GARDE NI VEČ V skladu z novimi predpisi o političnih strankah v Rumuniji, je Codreanu razpustil svojo Železno gardo, sam pa je odpotoval v Italijo, kjer kani ostani delj časa. V Italiji bo vodja železnih gardistov napisal knjigo o svojih legionarskih spominih. -o-- Nekateri ljudje imajo to lepo navado, da radi druge vlečejo za nos, to seveda, če se jim puste. * Človek spozna še le tedaj kako je prismojen, ko se iz-trezne. Starokrajske suhe gobe Lepe so in jako dobrega ukusa, kateremu se ne more primerjati noben drugi. Naročite sedaj dokler zaloga traja. — Cena skupno s poštnino, Četrt funta 60c, Pol funta $1.10, Funt $2.10. Štajersko Bučno olje To je olje za salato z ukusom brez primere, ter se ga rabi manj kot polovico od navadnega olja. To je taktično tudi zdravilno olje ter naj bi ga uživali posebno oni ki trpe na želodcu. Cena skupno s poštnino je $1.45 za kvart. Imamo v zalogi tudi drugo staro-krajsko blago, kakor proseno kašo, ajdovo kašo in moko, Ješprenj, Fižol, fino koruzno moko, španski žefran, Knajpova zdravila, starokrajske kuhinjske vage, itd. Cenik na razpolago. BLASNIKOVE PRATIKE za leto 1938. Ako še nimate starokrajske Pra-tike, a jo želite imeti, Vam je ista še na razpolago, toda zaloga bo kmalu pošla. Naročite takoj. Lahko pošljete kar v znamkah 25c. STEVE MOHORKO CO. 704 So. 2nd St., Milwaukee, Wis. ooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo I Jacob Gerend Furniture Co. Priponočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W ooooooooooooooo-oooooooooooooo-o-oooooo-ooooooooooooooo ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. 0002020100010102020100010000530100020002010100025348530201020202010100000209020101010001010202010102020202000001010201020001010201010102010201010101025302300073000053000200010102020000003053530102020000 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 17. marca 193Č1 Wfff1 •^"(■hm i ■ "Dušica" i H ROMAN i Spisala B. Orczy Prevedel Puulua Ubogljivo, zgolj naučeno, to je bilo videti, je stopil na slavno zastavo svojih prednikov in teptal po njej, pljunil nanjo, si ob njo obrisal čevlje ter s kričavim glasom zapel marseillaiso, republikanske himno. Ludovik XVII., po milosti Božji in po želji veČine poštenih Francozov in vsega evropskega inozemstva, potomec slavnih Burbonov, — je plesal sirov ples po zastavi sv. Ludovika. Njegov bledi obrazek je plamtel, njegove oči so se bleščale, pijan je bil od žganja. Zavihtel je jakobinsko čepico in kričal: "Živijo republika!" Simonova žena je ploskala in z materinskim ponosom zrla na otroka. Čevljar Simon je gledal Herona in čakal na pohvalo. Heron pa je pokimaval in od-obravaje mrmral. De Batz bi si bil najrajši zamašil ušesa in bi bil planil iz sobe. "Katekizem —! Povej svoj katekizem, Capet!" je vpil Simon robato. Fantek je stopil v pozor, s čepico na glavi, z rokami ob hlačnih šivih, razko-račen na zastavi svojih očetov. "Kako ti je ime?" je vprašal Simon. "Ludovik Capet," je povedal kričavo. "Kaj si?" "Državljan francoske republike." "Kdo je bil tvoj oče?" "Ludovik Capet, svojčas kralj, trinog, ki ga je uničila volja naroda." "In tvoja mati?" "Moja mati je bila —." De Batz je kriknil groze. Najsi je že bil po svojem značaju malo-vreden človek, po svojem rojstvu je bil plemenitaš, po svojem naziranju zvest monarhist. Vse kar je bilo dobrega v njem, se je v tem trenutku uprlo. Prizor je bil oduren, strašen, neznosen za nekdanjega kapitana častne kraljevske garde —. Nevzdržno je planil k vratom. "Oho, državljan —!" se je režal Heron za njim. "Ali nisi zadovoljen s temle zanimivim prizorom?" "Tale državljan bi menda rajši videl, da bi Capet sedel na zlatem prestolu!" je klel čevljar Simon. "Jaz in moja žena, midva pa bi naj otroku poljubovala roke—kaj?" "Vroče je v sobi, slabo mi je prišlo," se je izgovarjal de Batz in krčevito iskal, kljuko. "Pljuni še na tisto prokleto zastavo, kakor se spodobi za dobrega patriota!" je godrnjal Simon. — "Sedaj pa spat! Pijan si dovolj, pošten republikanec je lahko zadovoljen s teboj!" Prijel ga je za ušesa in ga sunil s kolenom v hrbet. Ni bil nevoljen, še dobre volje je bil in zadovoljen, da je Capetov "katekizem" napravil tak učinkovit vtis na de Batza. Le iz gole navade ga je dre-gal in mučil. Fantku je bilo videti, da je zdelan. Žganje in razburljivi prizor sta ga utrudila. Kar oblečen se je zavalil na divan. Simonova mu je z dobrodejno skrbljivostjo popravila blazino pod glavo in trenutek pozneje je zaspal. "Dobro, zelo dobro!" je hvalil Heron in se odpravljal. "Napišem ti ugodno poro- čilo na odbor za javno varnost! Državljanka tamle pa bi naj bila rajši manj skrbljiva, bi bilo bolje zanjo!" je po-mignil proti Simonovi in jo zlobno gledal. "Čemu popravljati blazino tej nepotrebni golazni — ? Koliko je dobrih, zvestih državljanov republike, ki nimajo blazine da bi si jo deli pod glavo! Vzemi blazino v stran! Tudi čevljev ni treba fantalinu! Cokle so čisto dobre zanj!" Džavljanka Simon ni ničesar odgovorila. Odprla je usta sicer, da bi zavrnila si-roveža, pa mož ji je zapovedovalno mignil in beseda ji je obtičala. Čevljar Simon se je uslužno pripravljal, da pospremi visoki obisk k vratom. Še enkrat se je ozrl de Batz po nekronanem kralju Francije, ki je v pijanem spanju ležal na divanu, z odurno, neizgo-vorjeno psovko na svojo mrtvo mater na otroških ustnih, nato pa se je obrnil v stran od strašnega odurnega prizora in stopil za Heronom. "Tako opravljamo naše posle mi, kar nas je republikancev!" se je hvalil Heron na potu v svojo sobo. Topot je bil Heron zadovoljen, de Batzu pa sta razločno govorila stud in skrajna nevolja iz njegovega sicer dobrovoljnega, rejenega obraza. "Prav satanski ste!" mu je odgovoril. "Pravi, dobri patriotje smo! In tale iz-rodek svojega trinoškega očeta živi pač življenje, kakršno so živeli stoteri in tisočeri med našim ljudstvom, ko je vihtel svoj bič nad njimi njegov oče —! Kaj še! Ne —! Mnogo bolje se mu godi ! Saj si videl, kako je rejen! In toplo je oblečen! Tisočerim, ki nimajo grehov svojih očetov na vesti, se ne godi tako dobro ko temu nepridipravu! Stradajo —! On pa se redi! Tako odurno, tako satanski zlobno je Heron gledal, da je de Batzu mrzla groza lezla po hrbtu. Krutost, maščevalnost in krvoločnost so bile poosebljene v tem človeku v najhujši meri. Divja žival je bil, gladen krvi in maščevanja, komaj je čakal, da zagrebe prste v telo njemu, čigar peto je svojčas čutil na svojem tilniku. In de Batz je vedel, da bi milijoni in milijoni nikdar ne mogli odkupiti od tega človeka življenja in svobode Ludovikove-ga sina —. Ne, za ta posel Heron ni bil naprodaj. In prav tedaj ga je Heron divje sumljivo in nezaupno pogledal in dejal: "Sicer pa bom tele Simonove ljudi pognal iz hiše! Tista ženska ima obraz, ki mu ne zaupam! V par urah morata iti —! Ali pa vsaj brž ko dobim boljšega patriota nego so tile čevljarjevi ljudje. In bolje bo, da ne bo ženske blizu —. Recimo — danes je četrtek, oziroma že pravzaprav petek zjutraj — recimo v nedeljo morata Simonova iz hiše. Zeli se mi, da sta si ti in tista ženska nekaj mežikala —!" je pristavil in udaril s pestjo po mizi, da je črnilnik odskočil. "In če bi—!" POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana ............................................. 50c PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdove-zana knjiga, 157 str. Povest iz življenja .....................................'.....$1.00 Brošura ............................................ 45c PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest .................................. 75c PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................ 35c PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr. Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c RIBIČEV SIN, Pravljica ............ 25c ROPAR V OBLAKIH, zanimiva detektivska povest, brošura............25c SANGUIS MARTYRUM, L. Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................. 35c SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ........................................ 50c SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57, 58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk, Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c SORODSTVO, Iv. Šorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00 VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman iz ruščine ........................................ 75c V LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C. Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po............................... 80c V PETROGRAD, L. StiasTiy. Zanimive potopisne črtice .......... 75c VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c V TUJIH SLUŽBAH, A. Jirtsek. Broš. 270 str. Zanimiva povest iz češkega življenja .................... 95c VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ................................................$1.50 ZAGORSKI ZVONOVI, Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ........................................$1.00 ZA MILIJONI,.. A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman ______________________ 75c ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25 ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral čitati vsak naš človek.... ZADNJI DNEVI V OGLEJU. Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... ZADNJI DNEVI VELIKEGA CENIKA, M. Bambič. Broš. Pisano J. M. Trunk Iveri. Španski Judje. To je posel) no poglavje. Inkvizicije bi ne bilo, ko bi ne bilo španskih Judov. Dosti se piše o inkvizi ciji, malo ali nič o povodu za inkvizicijo. Koliko so zdaj v Madridu Judje udeleženi, bo težko dognati, saj so tam Spaniards, kakor so v Rusiji Russians in v Zagrebu Hrvati. Znano je tudi, da igrajo pri vsaki revoluciji ali rabuki prvo vijolino. Kdo meša na škodo delavstva v unijah? Je treba samole na slike pogledati. Kjer se Jud čuti varnega, je predrzen, nesramno srborit. Med senatorji v Washing-tonu so pobirali—Španci (??) podpise za pozdrav v Barcelono. Do 60 podpisov je bilo, in veselje veliko, ko Amerikanci pozdravljajo. Večinoma so preklicali podpise, ko so pač podpisali, da se odkrižajo — nadlegovanja, in videli, da so bosovska gnada". Že zdaj se vidi, da se pravi Španec postavlja na noge. Negrinova vlada se je morala obrniti od skrajnega kolektivizma do na' cionalizacije, ki je bistveno nekaj čisto drugega. Narava se ne da povsod upogniti, in še pri Rusih moramo na izid ma' lo počakati. Nemški naziji so zagnali silen krik radi nemoralnih Preiskav. Nekaj plevela je P0' vsod. Svetniško so naziji,Hans Kerrl njim na čelu, zavijali oči. Obtožb je bilo na stotine, obsodb pa le toliko in toliko, vrlo malo. Pa še pri teh nekaj ne štima. Škof v Berlinu je preiskal in n. pr. dognal, da je bilo le 47 duhovnikov obsojenih,. ne 93, kakor je objavil Kerrl, in dalje, da je bil" obsojenih le 72 nun in mnihoV, ne pa 744 po Kerrlnu, in še med temi obsojenci so bil} zagrešili netaktnost proti jas- večinoma le taki, ki so že Vr&i 50c 85c (Dalje prih.) NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00, — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois SVETLOBA IN SENCA, Fr. Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi pray zanimiva .............................. 8(jc SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja ............................ 60c ZBRANI SPISI, J. Krilan. Broš. 152 str. Povesti iz Kobariške doline ........................................... 75c SELO STEPANČIKOVO, F. M. Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja...........$1.25 TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džgnglo. To je nidiljeralna. povest iste. Tu citate, kaj se jc z Tarzanom godilo pozneje ......................$1.25 TARZAN KRALJ DŽUNGLE, trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani ..................................._$1.00 TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu.. 95c TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino ........................................... 7sc Mehkovezane _____________________ 95c TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ........................................ 75c TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c TESTAMENT, J. Krsnifc. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ............................................ 85c TOLMINCI, I. Pregejj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 50c TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c TUNEL, B. Kellerman. Mehkove-zana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ................................ 89c UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest .............................................. 55c VENEC SLOVANSKIH POVESTI J. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c MUC 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ....................................................$1.25 ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, L P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .......................................... 40c ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00 ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, H. Wells. Broš. 120 str. Vrlo napeta in zanimiva povest .............................................. 35c ZGODBE KRALJEVIČA MARKA, F. Milčinski. Trdovez. 99 str. Zanimiva knjiga .................... 60c ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez. 388 str.............$1.50 ZLOČIN V ORCIVALU, E. Ga- borian. Trdovez. 246 str. Zelo napet roman in zanimiv ............$1.25 ZMISEL SMRTI, P. Bourget. Broš. 157 str. Zelo poučna povest iz francoščine ...................... 75c ZNAMENJE ŠTIRIH IN DAROVANA, dve povesti v eni knjigi. Trdovezana 293 str. Obe povesti napeti in zelo zanimivi. $1.25 Mehkovezana ................................ 75c ZVONARJEVA HČI, E. Miller. Zelo zanimiva povest iz koroškega življenja .............................. 65c ŽIV POKOPAN, A. Bennett. Broš. 140 str. Napeta in zanimiva povest ....................................... 50c ŽUPAN ŽAGAR, S. Slavec. Brošura 137 str. Krasna povest izza dni vojne na Goriškem................ 50c ZA MLADINO. ANGELČEK, otrokom prijatelj, voditelj in učitelj ........................ 35c BELOKRANJSKE ..OTROŠKE PESMI. Božo Radič.................... 35c BOB ZA MLADI ZOB. Cvetko Golar. Pesmi za mladino ............ 30c BOŽIČNI DAROVI. Rud. Vrabl. Kratke povestice .......................... 25c DANE. A. Rape. Mična povestica 45c DA STE MI ZDRAVI, dragi otroci. Dr. Iv. Robida. Poučne povesti ........................................... 10c DIVJI MOŽ. Koroška pravljica.. 50c KOKOŠJI ROD. Jos. Ribičič. Zanimive poučne basni .............. 20c KOLAČKI. Z risbami .................... 20c KRALJ ZLATE REKE. John Ruskin. Pravljica .......................... 40c MAVRIČNA MAČKA in druge pravljice .......................................... 60c MIHČEV MIHEC. J. Korban.... 60c OBNOVLJENI VRTEC. Poučna mladinska knjiga s slikami........ 75c nim določbam naše konštituci-je. Ni jim zameriti. Podpise so jim vsiljevali pač prav po — judovski maniri, ako niso jih jim vsiljevali pravcati španski Judje. Še o drugi judovski maniri poročajo. Špansko poslanstvo vrši propagando za Madrid čisto javno, ko stric Sam navadno drema. Poslaništva uživajo neke priviligije pri poštnini. Ampak to špansko poslaništvo rabi amerikansko pošto, kakor bi bil Madrid na mestu Washingtona. Ne vem, če so španski Judje zadi, ampak impertinenca in predrznost je pristno judovska. Pravi Španci. Kolektivizem je prekerna zadeva. Morda je Rus po svoji naravi za kolektivizem, Španec, pristni Španec ni. Tudi kolektivu mora nekdo načeljevati, in v poštev jih pride navadno mnogo. Ti postanejo "bossi", drugi se morajo suka'ti, akor "zašafa slekli nunsko ali meniško obleko, ali zapadli cerkvenim kaznim. To še ni vse. List "Das Ju"' ge Deutschland" poroča, da )e bilo 1. 1936 7,019 obsojencev radi paragrafa o mladoletnik Škof je dognal, da je bilo med temi do 20 duhovnikov. "Kd° so tisti, ki so zakrivili 6,99° slučajev?" poprašuje škof-Odgovor bi pokazal vso ^ navščino nazijskih 'svetnikov ČETRTI JEZIK V ŠVICI Pred kratkim so imeli v Svic1 ljudsko glasovanje, s katerim s° se Švicarji izrekli, naj se priz«3' jo retoromanščini, katero g°v°' ri kakšnih 4 tisoč prebivalcev _v graubiindenskem okolišu, pi'aVI' ce četrtega državnega jezik3' Retoromani govorijo svoj ,iezi!! že nad tisoč let in so svojo vorico že v 16. stoletju brani'1 proti italijanski "lombardščini' • Širite in priporočajte 'AmerikanskJ Slovenec"! list Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjig« pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois PEOPLES GAS voditeljica marčnih vrednosti ( « $109.50 Eton Universal avtomatična plinska peč ★ Seznanite se s prijetnostjo avtomatičnega plinskega kuhanja v njega popolnosti—z novo Eton Universal plinsko pečjo. Je HITRA . . . BREZ BRIGE . . . SNAŽNA! Popolnoma moderna oprema vam daje novo udobnost v kuhinji s kuhinjskim uspehom VSAK ČAS. Točnostna peč za peko je popolnoma izolirana, da ostane kuhinja hladna. Avtomatična kontrola na peči z zvončkom vam pove, kdaj je peč v naprej razgreta do zaže-ljene vročine. Ima 4 gorilnike za lahno vrenje—premikalni pražilec z mrežo za okus— 2 predala za uporabo—priprava za zabelo— 2 balancirana dvigljiva pokrova—in mnogo drugih priprav za prihranitev dela in časa. Poslužite se te velike prilike za nabavo nove Eton Universal plinske peči. Pridite in oglejte si to krasno izdelano peč DANES! Zdaj samo $98.55 z vašo staro pečj° (Prodajni <'avek se doda) Mali prenosni stroški za Vla' čila na obroke MODERN COOKERY CONSTANT HOT WATER . . SILENT REFRIGERATION . . OAS HEATING THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY l__fHONf W A • A I H 4 0 0 0 Si b "