Murska Sobota, 30. marec 2006, leto LVIII, št. 13, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,29 evra) Sprva bo pretežn jasno, nptopp spremet oblačno padavinarttk VJ če dež aprila večkrat Pfirosi, se ga kmet srčno veseli. . Sončni mrk Včeraj so pred soboško knjižnico opazovali delni sončni mrk, kije trajal od 11.40 do 13.53. Opazovanje je organiziralo Astronomsko društvo Krnica. Utrinek je ujel tudi naš fotograf. - A. B. Vreme Msednik države v nedeljo pri maši na Cankovi Kaj čakam? Drnovska ^ide hčerko, hoče v Darfur - Pomoč trpečim Prijateljem - Glas ljudstva: Kučan je bil boljši str. 19 - Nogomet Puhar tragični junak derbija Stadion Fazanerija v Murski Soboti, 2000 gledalcev, sodnik Želimirko Pavlovič (Krško), strelec: 1:0 Puhar (30). SONČEK 080 19 69 Imate pošto na strani 18 !}ePreslišano Ob materinskem dnevu pri Steyerjevih v Boračevi Osemčlanska družina z veliko optimizma str. 7 - Prihodnje leto pa bo soboška trgovina IL AMBIENTI povečana na 5500 kvadratnih metrov Prilagajanje, všečni artikli in kakovost str. 12 - Sejem počitnic In Sejem plovil v Ljubljani Počitnice se zmanjšujejo, plovila povečujejo Pomurje - dežela zdravja in prijaznih ljudi str. 5 - Lendavska občina določila ceno za odlaganje industrijskih odpadkov Za občine je osemnajst tolarjev 0. K. Tolar za rento, vendar ne na račun krajevne skupnosti NAROČNIK AKTUALNO 30. marec 2006 - VESNI Preventivna selitev proizvodnje F ospredju državne zgodbe je bil odstop ministra za razvojJožeta P. Damijana in s tem povezano nadaljevanje ali padec reform. Nekako v senci tega državnega projekta pa se dogaja slovenjegraški Prevent. Zgodba bode v oči, ker že nekaj časa odpušča delavce in seli proizvodnjo v cenejše kraje. Posredno je od tega podjetja odvisen tudi pomurski prostor in še nekoliko širši. V zlatih časih je namreč Prevent posredno v pogodbenih podjetjih zaposlil kar nekaj delavcev Čeprav formalno niso zaposleni v Preventu, so pa odvisni od njega. Pa je res samo cena delovne sile takšen problem, da je selitev nujna? Gotovo ne. Ustvarjene dobičke, ki so ga Kozmusu, enemu od glavnih lastnikov in direktorju Preventa, prinašale prevleke, je očitno nespametno vlagal in sesiril na območja, ki jih očitno ni obvladal. V svojem početju spominja na enega najbogatejših Američanov, soustanovitelja Microsofta Paula Allena, ki ob sedaj ocenjenih dvaindvajsetih milijardah dolarjev vrednega premoženja priznava, da je v preteklosti potrošil približno 16 milijard za neuspešne naložbe in se je sedaj zamislil pred vrečo brez dna, košarkarskim klubom Portland, za katerega nameni nekaj čez piškavih 100 milijonov dolarjev letno. Zaradi slabih rezultatov in nezadovoljstva navijačev sedaj razmišlja o radikalnih posegih. Pri Kozmusu je podobno, saj je ni dejavnosti, kjer ni imel želje, da bi postal glavni igralec. Ko je začutil da bi lahko služil prijavnih naročilih, seje podal v gradbeništvo in po nakupu trboveljskega RGB-ja. podjetja za urejanje rudniške infrastrukture in kopanje cestnih tunelov, to zaokrožil tudi z nakupom mariborskega Gradisa in še nekaj gradbenih podjetij ter ob cestnih poslih naznanil še nekaj gradbenih podvigov. Zgodba pa se ni izšla. Podjetje je pristalo v prisilni poravnavi in potem gaje kupilo Cestno podjetje Maribor, ki je še odkrilo črne luknje. Ob tem je posegel na področje letalske infrastrukture z nakupom letališča v Mariboru in z dokapitalizacijo v solastništvo zasebnega avstrijskega letalskega prevoznika Styrian Airways, ki je ta teden pristal v stečaju. Mariborsko le- ' tališče pa tudi ne more shoditi in, kot kaže, ne samo zaradi trmaste države, ampak tudi zaradi njegovega neizpolnjevanja obveznosti. Pred časom je že napovedal pohod na nove tehnologije s proizvodnjo neke vrste kartic, ki pa Še ni zaživela Vse to kaže, da z domačo delovno silo in njenim delom le ni bilo vse tako narobe, češe je Prevent lahko loteval tako velikih poslov in ob vseh finskih zunaj svoje osnovne dejavnosti ostal nad vodo. Ob tem si sedaj očitno želi del izgubljenega povrniti s pocenitvijo proizvodnje šivanja prevlek v južnih krajih. Zgodba je dovolj zgovorna in pokaže, da v tej državi in tudi v Evropi le ni vse tako na ničli, kot poskušajo prikazati nekateri kapitalski lobiji. Prej je vprašanje, zakaj so naložbe kapitala zunaj osnovne dejavnosti tako neuspešne. Pa ne gre samo za Prevent, podobno se dogaja tudi z nekaterimi drugimi giganti, ki so imeli kar nekaj kapitala in ga naložili v dejavnost, kije ne obvladajo. Istrabenz ježe eden od takih primerov. Vtem primeru javnost spet naseda, kako pomemben igralec je na področju živilske industrije. Nihče pa ne pogleda, za kako industrijo gre. Gre za živilsko predelavo, ki nima osnove v domači reproverigi, in proizvodnjo, ki je usmerjena v delikatesne dodatke, nikakor pa ne v pravo živilsko industrijo. Ne glede na vse jih še kar naprej hvalimo, oni pa se kar naprej rešujejo z odpuščanji. In če se vr-nem na začetek: v takih primerih ne bi pomagalo, če bi minister ostal in imel -pod streho« že vse reforme v obliki zakonov. Janez Votek Zlo je sivo Bliža se nam huda ura. Študentje so dvignili glas in verjemite, mlade bodo znali pognati na cesto. Tudi pri nas se lahko zgodi Pariz. Predolgo že traja poniževanje, izkoriščanje in pometanje z njimi kot s smetmi, da to ne bi enkrat zagorelo in butnilo do eksplozije. Še posebej mi je to blizu v domačem okolju, zato sem toliko bolj na njihovi strani. Še sama bi jim prišepnila: Končajte s pokorščino in vdanostjo in vstanite za svoje pravice. Pretresite sistem, ki vam ne daje dihati in vas potiska za plot! Kako bizarno. Ministra za visoko šolstvo skrbi, da bi študentje z brezplačno vozovnico postali privilegiran sloj, tega, kako de-privilegirani so v resnici, kadar gre za njihovo samopreživetje ali če hočete delo in zaposlitev, pa ne vidi. Ta sl epost pa bo sive gla- Naročniki, oglašujte v mesecu, ko slavite svoj rojstni dan, BREZPLAČNO! Izpolnite kupon in ga v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arh. Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 80 znakov je brezplačen. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija - dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pil je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase, oddane po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku. Kupon ni veljaven za objavo pod šifro in ga ne morejo uveljavljati pravne osebe (tudi s. p.) ter velja samo za rubrike kupim, prodam ali podarim. P I KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Rojstni dan M ROČNIK A v času od 1.4.2006 do 30.4.2006. Nečitljivih kuponov ne objavljamo ... Brezplačna pravna pomoč v Murski Soboti V uličnem lokalu Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti bodo v sredo, 5. aprila, odprli podružnico Zavoda PIP (pravo - informacije pomoč), katere ustanovitelj je Študentska organizacija Univerze v Mariboru, direktor pa Srečko Durov. Neprofitni Zavod PIP je zavod zasebnega prava za izvajanje brezplačne pravne pomoči, alternativnega reševanja sporov in informiranja. Pomagati želijo predvsem mladim, starejšim in socialno ogroženim osebam. Za prvi pravni nasvet šteje pojasnilo o pravnem položaju , kratek nasvet o možnosti izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnostih sodišč, stroških in načinu izvršitve odločbe. Za opravljanje dejavnosti brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči v sod nem okrožju Murska Sobota je Zavod PIP prejel odločbo Ministrstva za pravosodje. V Murski Soboti bo brezplačna pravna svetovalnica Zavoda PIP začela uradno delovati 10. aprila, poleg tega pa bo tukaj tudi študijski center, kjer bodo študenti prava pridobivali prve praktične izkušnje, ter evropski center, kjer bodo na voljo informacije in brezplačne publikacije o Evropski uniji. B. B. P. vc enkrat prav pošteno mahnila po glavi in upam, da bodo udarci padali po tistih, ki si to zaslužijo. Začela bi pri oblasti in politiki, ki ohranja sistem dominacije kapitala in starosti nad mladostjo, potem pa kar nadaljevala pri direktorjih, kateri mlade, ki trkajo na vrata za službo, odganjajo kot nadležno drhal, ki jim krade dra- goccni čas. Poznam jih in vem, da se taisti potem v soju televizijskih kamer z darovi v dobrodelne namene in v podporo raznim akcijam kitijo s človečnostjo. »Batina« naj bo za tiste, ki mlade na delo sprejemajo kot volonterje, češ da je delati zanje veliko bolje, kot da bi postopali v Na delovnem obisku v Sloveniji so se pred kratkim mudili hrvaški novinarji, ki spremljajo aktivnosti ob vaške k Evropski uniji. Novinarji, ki jim je obisk omogočilo hrvaško zunanje ministrstvo, so po pogovorih ; obiskali še Kmetijsko gozdarski zavod v Murski Soboti, kjer so se seznanili z izkušnjami Slovenije pred vključiNO0 . sko unijo in po njej. Predstavniki območnega zavoda so jim predstavili naše izkušnje pri črpanju predpristoPn, r SAPARD, seznanili pa sojih predvsem s težavami, ki so se pri tem pojavljale. Po vključitvi v Evropsko unijo Slo^ sredstva iz evropskih strukturnih skladov, hrvaške novinarje pa so zanimale predvsem izkušnje na tem pod^ tijsko gozdarski zavod iz Murske Sobote dobro sodeluje s podobnimi hrvaškimi ustanovami, saj so strokovnjak' pi voda že opravili več strokovnih predavanj, na katerih so hrvaško strokovno javnost seznanili s slovenskimi E vključevanju v Evropsko unijo, predvsc™ — ~ j vi m ca »o™ is^ia t-,... ।.,avik Ko Izkoristiti prednosti Predsednik države dr, Janez Drnovšek je začel obisk v pokrajini ob Muri minulo nedeljo pri soboškem županu Antonu štihcu. Sogovornika sta se pogovarjala o razvojnih možnostih pokrajine, ki je po kriterijih najslabše razvita slovenska regija. Strinjala sta se, da ima območje nekatere prednosti, kijih mora izkoristiti. Štihec je predsedniku povedal, daje dobilo Pomurje evropsko priznanje kot ena najugodnejših svetovnih regij za tuje vlagatelje. Županje še predstavil aktualno stanje v regiji in opozoril na tekstilno tovarno Mura. Drnovšek je med drugim dejal, daje pomembno ohranjanje podeželja in da bi. morali podpirati kmetijstvo skupaj z ekologijo. Prav pri slednjem poleg razvoja dopolnilnih dejavnosti predsednik vidi možnosti za Pomurje. Sicer pa bo predsednik države gost naše pokrajine spet 8. aprila. A. B., brezdclju in se morda še zapijali. Sploh pa sc jim lahko zgodi, če bodo kajpak imeli srečo, da jih bo delodajalec vzljubil ali celo zaposlil za krajši čas. Jaz pa vam pravim, da je to je grobo izkoriščanje mladih ter poniževanje njih in njihovega dela. Poči naj tudi po vseh, ki mlade preko javnih del in še kakšnih priložnosti menjavajo kot robec v žepu, potem pa st delajo, da od njih tako nimajo nobene koristi, a ker so dobri po srcu, jim pač dajo priložnost, da koristno potrošijo čas. Enaka šiba naj ošvrkne tudi prodajalce raznih programov, usposabljanj, priučevanj in kaj je še tega, ki so jim mladi, ki 'l maturo ali diplomo v žcpuia le do vati za priložnost, biznis. Pa naj bi bilo, če bi11 ’ vsega tega kaj odnesli, i»" dlo je, ko si morajo pravic^ denarne podpore ali soc1* zavarovanja zaslužiti z »učeni nečesa, kar jih ne zanima zanje neuporabno ali s^''« obvladajo več kot predi' pred njimi. Nezadržno drsenje v uf« , ki ga narekuje kapital in °® možje, maliči mlade ljudi. I“‘ la odvisne najprej od svoiul , šev potem pa od družbe-1° pokrajina je še posebej na lo posejana z razkošjem tak*11 ’ zla. Majda H1 VESTNIK-30. marec 2006 AKTUALNO Predsednik države v nedeljo pri maši na Cankovi Kaj čakam? Drnovška Najde hčerko, hoče v Darfur - Pomoč trpečim prijateljem - »Kučan je bil boljši« ‘Kaj čakaš,« me pred cerk-Tijo na klopci cankovskega parka ogovori moški, star ok-tog 40 let. »Drnovška,« sem kratek. »Kaj nimaš nič pametnejšega početi,« vpraša. ’■Motim biti tu,« odvrnem, čeprav hi bil raje na tekmi v Tazane-rilt sprehijal Lra ali v roki vt tri ilaijlnva, vendar sogovor-"-a ne gnjavim s tem. »Kaj pa me je zanimalo. »Sem slišal radiu, da pride predsednik na Cmkoyo, sin pravi, da ie n^predsedna ‘faca’, zato sva '"-aj - je odgovor. htpji'4 U življenja predsednika: najdena hčerka, Zaplana, Brodi, l1^ kruha, Kosovo. Darfur, pi-Sanje pičena svetovnim osebnos-tiTn ixl|Nrntk Kovačiču, ne paradi ™ •> voukoni v Iraku IknmP. H ribat, Bližnji vzhod, duhov-n’ olimpijada, Gibanje za pravič-in razvoj, po elektronski pošti ^pušit n sodelavec, vitez dobre 'W Luikuva, Ciper ..Torej, na 'lemi Iv hil predsednik države Drnovšek, alias Ljubljeni vo-hkor mu pravijo frajerji iz "Mniiw^i Rolanja po sceni, lah-wfu i Dodiki se |e id hoc Nataša v ^’bketjo prinese novico, da pride Vogrinc® z obveznim Wobukon\d’r^ župnik usnjenim plaščem, predsedni ii J dvakrat župan Štihec pa je Drnovška očitno p *Mk. La*! v začetku ne vetja- (utirim Dohi potrdi-n redakcije: na Cankovi ne manjkati. Ghetalu -a |c nedeljo popoldne. Po ^uuiinum % soboškim župa-p' Mihcem, direktorjem uprave sw’anOrn 111 Ptavnic0 Gutaljevo 1 gostovanje na ,lu. kjer naslednji dan intervju ’^njenknj ponovijo. Predsed- tazkrte recept u kruh in p0Ve, PtUateljev v Darfurju, so otroci Poteza dneva: predsednika ovekovečiti na mobilni telefon ča je hišo v Zaplani kupil od Prekmurcev. Nekaj pred napovedano tretjo uro ga spremstvo pripelje na Cankovo. Pravpražnje oblečeni občinski veljaki, županski trio Vogrinčič, Halb in Štihec, ter župnik Zrim predsednika sprejmejo in po peljejo v cerkev. Cerkev je premajhna za vse radovedneže. »Ti nisi bil v cerkvi že tri leta,« se je v gneči zbadala družba. Prva klop je bila namenjena (i)zbranim, Zrim pa križev pot za dušno in telesno zdravje začne z besedami: »Z mislimi smo v Darfurju « Med povorko iz cerkve do gasilskega doma predsednika najprej (nespodobno) ustavi parlamentarec Džuban Svojemu nekdanjemu strankarskemu šefu stisne roko, žal pa mu zaradi prevelike gneče ne uspe priti v dvorano. Njemu v uteho: kar nekaj pomembnežev ostane zunaj. Še preden se predsednik usede, da bi spremljal prireditev, ga ustavi sedma sila. Sogovornik pojasni, kaj je z akcijo zbiranja po moči, pohvali domačine in potrdi, da ne gre v Darfur. V totalno nabasanem domu se začne prireditev »Dali bi ga na igrišče in mikrofon v roke,« je bentila nad majhnostjo cankovskega gasilskega doma priletna gospa. »Tiho, tiho, ne slišimo,« ji je bilo povedano naravnost v obraz. Prvi spregovori župan Vogrinčič. »Hvala vam, predsednik, ker mislite na naše trpeče prijatelje v Darfurju,« je začel. V govoru je razpredal o pomanjkanju prvinskih idej in hitenju v zdajšnjem kapitalističnem svetu. Ob njihovem prazniku se je spomnil Še vseh žena in mater. Ni pozabil omeniti ne Marije Terezije niti Mahatme Gandija. Nato na oder stopi predsednik. »Če pomagamo drugim bodo drugi pomagali nam/ odmeva iz zvočnikov. In še: »Vidim, da ste tukaj sami dobri ljudje.« Tako kon- Predsednikov Curriculum vitae Rodijo ga 17. maja 1950 v Celju. Leta 1986 doktorira na ljubljanski ekonomski fakulteti na temo Mednarodni denarni skladi in Jugoslavija. Do leta 1989 opravlja posle v gospodarstvu (podjetje IGM Zagorje in direktor Ljubljanske banke v Trbovljah). 15. maja 1989 prevzame enoletni mandat predsednika predsedstva nekdanje SFRJ. Leta 1992 postane predsednik stranke LDS in dobi mandat predsednika vlade. Premierje do leta 2002. Leta 1999 mu'odkrijejo raka na ledvicah. 2003. je izvoljen za predsednika Slovenije. Mandat se mu konča konec leta 2008. Decembra 2005 potrdi, da ima nezakonsko hči. Januarja letos za hrvaški Na-cional izjavi, da so mu metastaze odkrili še na jetrih in pljučih in da seje proti raku boril z alternativno medicino. Po 14 letih formalno izstopi iz stranke. Ustanovi Gibanje za pravičnost in razvoj. Anketa Desetim iz publike smo v nedeljo na Cankovi zastavili naslednja vprašanja: kdo je boljši predsednik - Drnovšek ali Kučan, kako komentirajo predsednikova zadnja početja in ali bo še kandidiral. Sedem jih je za Kučana reklo, daje bil boljši. Daje Drnovšek O. K., so menili trije. Štirje so dejali, da jih predsednikova početja ne zanimajo. Štirje, da niso povsem logična. Dva se strinjata s predsednikovim delom. Šest ne ve, ali bo Drnovšek še enkrat kandidiral. Trije pravijo, da bo kandidiral; eden pa, da ne. ča: »Vesel sem, da sem današnje popoldne preživel z vami. ■ Ko neha, publika predsedniku nameni skoraj minutni aplavz, ki je spominja] na svinčene čase. Drnovšek st Res ne vemo, koliko kitajskih restavracij je v Vzhodni Evropi. Smo pa strokovnjaki za rastoče trge Nove Evrope in Azije. Vzajemna sklada Publikum Azijski Tigri in Publikum Nova Evropa Vložite v delniJka vzajemna sklada Publikum Nova Evropa in Publikum Azijski Tigri tet izkoristite potencial hitro rastočih trgov. Države, v katere vlaga sklad Publikum Nova Evropa, povezuje približevanje Evropski uniji, hiter gospodarski razvoj in trikrat višja gospodarska rast od starih članic EU. Vzajemni sklad Publikum Azijski Tigri pa bo vlagal na azijskih trgih, kjer se v primerjavi s svetovnim gospodarstvom, prav tako pričakuje nadpovprečno gospodarsko rast. Upravljalci in analitiki v skupini Publikum imajo dolgoletne izkušnje pri investiranju na syptovnih trgih, kar dokazujejo tudi nagrade za odličnost ugledne revije Euromoney. Publikum je član mednarodnega združenja svetovalcev pri prevzemih in združitvah (M&A International) in lokalni partner Auerbach Grayson globalne mreže borzno posredniških družb. Za vse informacije nas pokličite na brezplačna telefonsko številko 080 20 41, obiščite našo spletno stran WWW.Publikum.si ali pa pošljite elektronsko pošto na naslov skladi©publikuin.si. Vrteli lirt« pravico wltlevjtj izročitev pra$pe1tla ter 3-uJnjegi otyrdjenep lellKgl in polktaqp poročili rtijemrnga idtdl. Prospekt in itvkfek pMspd"« 51« vin«?rhun bfctpIiCrtodoiiapna ipi Publikum ppv. d. do Kodjcvn l a, Murski Sobot« v«k delavnik od « do Iti. ure, na mcemelni slnni www.pubiikunui ra na vseh vpunih mestih. Stanje blaženosti ali meditacije v cerkvi med križevim potom za duševno in telesno zdravje vmes obriše nos, zato se sliši iz ozadja: »Prehlajen je.« »Pa kako je suh. Res nič ne je,« pa je debata blizu mene Potem ko se prireditev konča, Vogrinčič Drnovšku se na hitro pokaže vodomet sredi vasi, nato ga odpelje na pogostitev v občinske prostore. Da so kruh spekli po posebnem receptu in da so ga Šli iskat nekam v Soboto, še zvemo od domačinov. Nekdo je manjkal: Brodija v nedeljo ni bilo Publikum PPU obvoda za Vt'MVHAMii, d.d. na spregled. V Zaplani je čakal na lastnika, da ga pogosti z nekaj rezinami kruha in odpelje v naravo, preden se spet odpravi novim dogodivščinam naproti. In varnostniki - niso delovali najbolj srečno, da so morali biti na Cankovi - so menda predsedniku na poti domov vrteli tisto od Stonesov: Cant get no satisefaetion. Andrej Bedek, foto; Nataša J uh nov P'-At H UT IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Vote k {odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rrtuper Rodei, Andrej Dedek, Bernarda Balažič Peček. Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše (novinarji), Nataša J ah nov V ■ U I ■ t (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Uiica arh, Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10,538 17 40 (novinarji Vestnika), J * ' i ' \ Venera (trženje) 538 17 10, Št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Trimesečna naročnina 3.900,00 sit (16,27 evra), letna naročnina 15.600,00 Sit (65,10 evra), letna naročnina za naročnike v tujini 37.500,00 sit (156,48 evra), polletna kdaj 3 . (l J J1 I . naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 11.500,00 sit (47,99 evra), izvod v kolportaži 310,00 sit (1,29 evra), celoletna naročnina za internetno Izdajo 12 400,00 sit oz. 51,74 evra, Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekovi banki 24900- ’^tje.., r 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje Invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednostjo vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za-kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št 89, in Zakonom o izvrševanju pro- Itnuu, d d. M. Sobota računa Republike Slovenije za leto 2002 in 2003. Uradni list 17.12,2001, št. 103. Naklada: 15.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik®p-inf.si. Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stfan: http://www.vestnik.si. LOKALNA SCENA 30. marec 2006 - VESTI 1 Bencinski servis Mol v Ljutomeru Zahtevek za gradbeno dovoljenje na sporni parceli Spremenjen odlok vlagatelju nova ovira Janez Drnovšek, predsednik države: »Priložnost je lepa, je plemenita. Vesel sem, da ste povezali praznovanje materinskega dneva z dobrodelno akcijo za Darfur, za otroke v Darfurju, V resnici gre za isto stvar, matere in otroci vemo, kako pomemben je ta odnos, ampak enak je pri nas ali pa v Darfurju ali pa kjerkoli drugje po svetu. Povsod matere skrbijo za otroke, povsod so zelo nesrečne, Če so otroci bolni, če jim ne morejo dati hrane, vode ali česarkoli drugega. In v Darfurju je takšna situacija Na žalost veliko ljudi trpi, veliko mater ne more nahraniti otrok, jim dati vode in igrač Že kar tri in pol milijona ljudi je brez domov, živijo v taboriščih, živijo samo od tiste pomoči, ki pride od drugod iz sveta, zato smo se tudi Slovenke in Slovenci vključili v to pomoč, v to akcijo. Želimo pomagati vsem tem materam, vsem tem otrokom v Darfurju. Takšni so, kot smo mi in potrebujejo pomoč.« Družba Mol Slovenija je pred dvema letoma na Ormoški ulici v Ljutomeru od zasebnih lastnikov kupila zemljišče v velikosti 20 arov za gradnjo bencinskega servisa, vendar ga še danes ni postavila. Čeprav je investitor na podlagi takrat veljavnega ureditvenega občinskega odloka že imel v rokah lokacijsko informacijo, zahtevka na upravno enoto za izdajo gradbenega dovoljenja ni vložil, saj so gradnji nasprotovali sosednji stanovalci, na njihovo stran pa sta se postavila tudi občinski svet in župan. Občina je družbi Mol ponudila zamenjavo zemljišča ob Jeruzalemski cesti, vendar bi moral biti dovoz speljan po zemljišču, za katero teče obnova denacionalizacijskega postopka. Občina se z lastniki spornih zemljišč ni uspela dogovoriti za odškodnino. Družba Mol je konec maja 2005 občini pisala, da je z njenim delom nezadovoljna in da naj v čim krajšem času predstavi rešitve, saj bo sicer posegla po skrajnih pravnih sredstvih oziroma zahtevala odškodnino. Občina je junija odpisala, da naj Mol sam poišče možnosti za ureditev dovoza in izvoza tako, da ne bosta potekala po sporni parceli. Po tem dopisovanju pa je vse potihnilo. Mol ni vložil tožbe, občina pa ni poiskala rešitve, razen da je občinski svet oktobra 2005 sprejel spremembe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer in s tem vlagatelju postavil novo oviro. Občinski svet je že prej postavljal pogoje, s katerimi bi naftni družbi onemogočil gradnjo nakupljeni parceli, na primer z omejitvami glede izhoda na ulico, potem pa so se odločili za spremembo odloka. V njem piše, da si »v primeru vnosa nove mirne poslovne oziroma mirne storitvene dejavnosti v območju iz prve, druge in šeste alineje drugega odstavka tega člena investitor mora pridobiti soglasje župana po predhodnem mnenju odbora za varstvo okolja in urejanje prostora.« In sedaj je družba Mol šestega marca na upravno enoto vložila zahte- vek za izdajo gradbenega dovolj za gradnjo bencinskega servis* svojem zemljišču. Ker pa je lokacijska informacija izdana 2* in investitor v letu dni od izdaj£l,> zaprosil za gradbeno dovoljenj* vrh pa je prišlo še do sprem«® odloka, je upravna enota vlagtffl napotila na občino po novo l’ cijsko informacijo, v posafflG' delih pa mora dopolniti tudi pr°l' tno dokumentacijo. Z upravne en so vlagatelja opozorili na spren^ be, postopek pa bodo začeli bo ta predložil zahtevane doLu® te. In kdaj bo dal občinski odbor varstvo okolja in urejanje Pr°sL zadevo na dnevni red? Zadevi namreč ni tema današnje seje Omskega sveta. Majda Jože Steyer iz Beračeve: »Zaslužek v Avstriji je kar dober, saj prejemam okrog 1.400 evrov mesečno, dodati pa je treba še otroški dodatek, do katerega sem upravičen, Sicer pa so otroci že tako veliki, da pomagajo ženi. Tudi sose- dje radi priskočijo na pomoč. Imamo le nekaj prašičev zase, kajti drugače bi bilo kupovanje hrane predrago.« Matej Sukič, direktor in lastnik družbe Finander: »Pes smo kupili tisto parcelo pri OMW-ju, vendar bolj po neumnosti, za kar mi je zelo žal; smo jo pa tudi že prodali za dejavnost, ki bo bolj ustrezala tistemu okolju, saj nočemo nekomu nekaj graditi a dvorišču. Toda bilo je res tako, da ni bilo nikogar na dražbi; Če bi prišel lastnik OMW-ja,jaz tega prav gotovo ne bi kupil. Že drugi dan mi je bilo zelo žal. Na njej je bila tudi plinska postaja, na tisti barski parceli, tako da sem moral potem to še dodatno reševati z Mestnimi plinovodi« * * * Mateja Mikec, Inter-seroh: »Mi smo se usmerili na tisti del, kjer smo začutili, da ravnanje z embalažo ni ustrezno pokrito, na primer, gradbeništvo, pohištvena industrija, bela tehnika. Smo borzno uvrščena družba, naše načelo ni nepro- fitnost. ampak dejanska učinkovitost. Dejavnost res prinese velike prihranke, hkrati pa je to tudi storitev za končne uporabnike« Štefan Dravec, predsednik Pomurske turistične zveze: »Prizadevali smo si, da bi turistično ponudbo Pomurja predstavili čim bolj zanimivo in celovito. Zanimanje za našo ponudbo med obiskovalci sejma je bilo precejšnje, res pa je, da se zmanjšuje iz leta v leto število obiskovalcev sejma. Za to je bila po mojem mnenju v preteklosti kriva cenovna politika organizatorjev sejma in vstopnina, ki sojo letos ukinili.« Sobotni »preboj« od Radenec do Gornje Radgone uspel Pot ob Muri prehodna Borci NOB v Porabju Kar 44 udeležencev iz Lendave, Murske Sobote, Tišine, Radenec, Bodonec in Rogašovec se je zbralo na pokopališču v Monoštru v spomin na Alojza Škrjanca - Mirka, kije 21. marca 1945 padel kotslovenski partizan v boju z madžarskimi vojaki pri Sakalovcih. Tradicionalno spominsko slovesnost je pripravil Odbor skupnosti Prekmurske čete in Prekmurske brigade, ki pod vodstvom predsednika Mirka Hajdinjaka deluje v okviru območnih združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Lendava in Murska Sobota. Udeležili so seje tudi nekateri še živeči borci 1. prekmurske partizanske čete ter člani Društva vojnih invalidov Pomurja. V Prekmurju je odpor Osvobodilne fronte zamrl že jeseni 1941, ko je pri Gančanih 18. oktobra 1941 padel Štefan Kovač - Marko. Jeseni 1944 so v Prekmurje prišle nove skupine aktivistov Osvobodilne fronte in partizanov. Na konferenci v Trajbarjevi zidanici v Strehovskih goricah med 18. in 21. decembrom so sprejeli odločitev o ustanovitvi 1. prekmurske partizanske čete. Po spopadu v Bodoncih, kjer je bil hudo ranjen komandir enote Filip Korošec - Bor, je poveljstvo čete prevzel Alojz Škrjanc - Mirko, kije partizane povedel celo v Porabje. V spomin na te dogodke so 18. marca k Mirkovemu spomeniku položili venec. - Filip Matko Vsem ženam, materam in dekletom v Veliki Polani V Domu krajanov v Veliki Polani sta Občina Velika Polana in Kulturno društvo Miška Krasjca Velika Polana pripravila prireditev z naslovom Vsem ženam, materam in dekletom, kjer so združili praznovanje materinskega dneva in dneva žena. V kulturnem programu so ob članih kulturnega društva nastopili Še otroci iz velikopolanskega vrtca, Šolarji OŠ Miška Kranjca Velike Polana in učenci glasbene šole. Po prireditvi so pripravili še pogostitev. - J. Ga. Obmurska društva se za^ jo pomena neokrnjene nah ob reki Muri-Tako kot organizirajo skupna čiščenj3 se bodo organizirali tudi # obrambo pred elektrarnah V soboto, 25. marca, so bili člani T" |Z nega društva Radenci, Ribiške druži*1 ..jP stje - Mota ter Kajak - kanu in raftih .pl Most Petanjci na terenu ob reki Muri-1 (ju so imeli v rokah sekire, motorni ' drugo orodje, kmalu pa bodo ob Muri tudi s transparenti, ki bodo p1'^, ohranitvi neokrnjene narave in reke Vsi so odvisni od neokrnjene reke ■ J|( odločni, da ne dovolijo gradnje hidroel«K^i Turistično društvo Radenci je lani v in I"' rtJ bližini reke Mure uredilo turistično ’ ’ vrelci življenja, KKRK Most Petanjci p® ' spustov po reki Muri. Vsi so že dolga । r povezani in vsako pomlad začnejo očiščevalnimi akcijami. Taka bo tudi v 1. aprila, ki se bo začela od 14.url , p® soboto pa so naredili »preboj«, ali, kako* j(tJ vedal pobudnik akcije predsednik TDK' ' Drago Kocbek, so uredili zaraslo pot' Muri od Radenec do Gornje Radgone .1 pjt minulih letih v celoti uredili sprehaj®1^* vse od Trat do Vučje vasi Niso podit®11 „«■ ampak le očistili pot, ki je bila nekoč b<>“ rabi, zadnja desetletja pa je močno z®1^^ Hkrati so očistili tudi okolico pet^ mostu in sedeža KKRK Most Petanjci- - pobite! j etn reke Mure in spustov po čajo, da bodo 2. maja organizirali Fr spust po reki Muri proti načrtovani«11 lektrarnam. Vsa turistična in športna društva v-a občinah pa se bodo kmalu povezalat«1^ rala protestne akcije, več previdnost« sleka pa zahtevajo tudi od svojih obč«^ Bernarda B- I VESTNIK - 30. marec 2006 LOKALNA SCENA Lendavska občina določila ceno ■ M odlaganje industrijskih odpadkov Za občine je osemnajst tolarjev 0. K. ^olar za rento, vendar ne na račun krajevne skupnosti r * run j«/4 ^Sanje nenevar-“sirijskih odpadkov D,riu POni^ komunalnih od-%,'P01?™1*' k^°8ram 20 trn . 'm nekai kot lends a?eV’ Tako ie odločil £davski občinski svet. Do-nala Lendava in-na //.'Odpadke odlagala dto0n-i "kn sai i’ lastnice ^lenie’ ‘° Pa 'e Sedem ob' „■ ndavske upravne eno-zah|r,S°Poslavlle cene niti le '8*ede namenske rabe ' ■ denarja. ganir- i L!ndava je ceno za odla-Hi'ija ustriisk>h odpadkov prt lk" 50 se o njej P^imjIi občinski sveti. Ptivj I * Anton Balažek W!o ’ ' ne 8re za samovoljno .. nie lendavske občine. je bila dolžna do n, nT11** dne predlagati ce-storila, mi pa Žit- Pfrstali na zavlačevanje. ' sprejeli sklep, kot je SJ1 manj dogovorjeno, tolarjev je sprejemlji-za druKe občine, Posve?uPani na včerajšnjem ■ sij 'l||d| Potrdili,« je Še po-bjj. , ' ZuPani drugih občin It Slrln’ali s postavljeno nuli Črenšovski Osta| j, '' ’ Tornar, čeprav je Uradnega soglašanja s »Zmotno je mnenje, da se bo renta zbirala na računu krajevne skupnosti. Za ta namen bo odprt poseben po-dračun pri Občinj Lendava, denar pa se bo po predlogu krajevne skupnosti namenjal za obnovo infrastrukture na območju, ki je obremenjeno zaradi deponijo,« je izjavil Anton Balažek ceno zadržan, ker da mora prej preveriti, ali je črenšovska občina to dolžna storiti ali ne. »Cena, ki je sprejeta, pa naj bi veljala, ker rešuje problem zaračunavanja odlaganja industrijskih odpadkov na deponiji, ki se je doslej opravljalo po prosti presoji upravljalca. Čeprav je sklep o ceni sprejela samo lendavska občina, je to korak k vzpostavitvi pravi),« je še izjavil. Župani torej soglašajo s ceno osemnajst tolarjev za kilogram odloženih nenevarnih industrijskih odpadkov na deponiji v Dolgi vasi, od katere bo izvajalec gospodarske javne službe dobil 6 tolarjev, 2,5 tolarja bo namenjenih taksi za obremenjevanje okolja, 8,5 tolarja za investicijsko vzdrževanje deponije, tolar pa za rento krajevni skupnosti. Slednja dva prispevka se bosta zbirala v ekološkem skladu in na način, kot bo določal v sporazumi, katerega besedilo sedaj usklajujejo župani. Letno bi tako za predvidenih 2040 ton odloženih industrijskih odpadkov zbrali skoraj 37 milijonov tolarjev. Prva tema sporazuma pa je delitev lastništva deponije, ki je še vedno v zemljiški knjigi vpisana kot gozd v lasti lendavske občine, sporazum pa bo opredelil tudi način izvajanja gospodarske javne službe za odlaganje komunalnih odpadkov. Delitev nepremičnine, torej zemljišča deponije, je nesporna in se bo Oktobra prihodnje leto se za deponijo komunalnih odpadkov v Dolgi vasi izteče uporabno dovoljenje, zato bodo občine morale zagotoviti denarza njeno nadaljnje delovanje, po predvidevanjih blizu 200 milijonov tolarjev. Zato ustanavljajo ekološki sklad, kjer bodo zbirali tudi del denarja od cene za odlaganje komunalnih odpadkov. med občine razdelila po deležih glede števila prebivalcev, napornejši pa bodo dogovori o poznejših vlaganj. »Zame je sporna gradnja asfaltne prevleke do odlagališča in kanalizacija. Zagovarjam stališče, da to ni vlaganje v odlagališče, ampak v druge infrastrukturne objekte, ki so v lasti lendavske občine,« je bil jasen Anton Tornar Anton Balažek pa je dejal: »Rekli smo, da o teh vlaganjih do četrtka še premislimo in se potem v petek spet dobimo ter postavimo piko na i« Župani se bodo torej ponovno sestali jutri. Dokončno pa je že tudi, da bo postopek za izbiro koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe za odlaganje komunalnih odpadkov vodila lendavska občina, druge pa bodo pri tem sodelovaje. Postopek bo dolg, vsaj tako napoveduje lendavski župan, glede razpisa pa pravi: »Zdi se mi pošteno, da če že pripravljamo koncesijski akt, damo tudi javni poziv in omogočimo transparentnost postopka. Upam, da se bo našel še kakšen interesen« Majda Horvat ženski svetniki o letošnjem proračunu Spravljivejši toni ^pana in svetnikov župan Jožef Četku 25- redne za SVeta °Pra' napako na noiLu11" kateri niso 1J,1,1 ie ■, k® proraču- °krcal SVet' ^P^aobravna-l Pri*računaobči- če ^sk^a^tnik W11^1 du/ ZaInevkom po Zini ^Sp.m ei1 ni uspe-,jL aPaje imel Erik predlog, 3 druge Ln. 'ie J pro-s6, c. j ri doživel nesla-1 ai,VeČ pr^Pan skušal vne’ Posl, *Oasajo h?0 ' svetn’kov. h"' Prihodki tkij Pren" m' *i°nov več, ani so dodatno Po besedah Mihaela Petka je radenska občina na račun neizterjanih okoljskih dajatev od leta 2003 do danes izgubila okrog 68,5 milijona tolarjev. Pri tem naj bi največji delež odpadel na čistilno napravo, vredno okrog ^2,4 milijona tolarjev. Navedel je, da je šlo v tem primeru za nenamensko porabo denarja. uvrstili nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki so ga lani realizirali v večjem obsegu, kot je bilo predvideno v letu 2006, takso za obremenjevanje voda, kjer ne računajo na povečanje, saj je bilo od občanov izterjanega precej denarja, vračilo izplačanega dodatka za delovno dobo nepoklicnemu županu, za 11 milijonov višja državna interventna sredstva za obnovo OŠ Radenci in 15 milijonov tolarjev, kolikor je ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v državnem proračunu predvidelo za razvoj. Po drugi strani pa naj bi bilo odhodkov za 881,2 milijona tolarjev, kar predstavlja povečanje za 53,3 milijona tolarjev. Razliko več kot 25,1 milijona tolarjev med prihodki in odhodki bodo pokrili iz ostanka sredstev leta 2005. Samo za naložbe je predvidenih skoraj 257 milijonov tolarjev. Med drugim nameravajo zgraditi kanalizacijo v Šratovcih, obnoviti križišče pri OŠ Kapela, opraviti sanacijo OŠ Radenci in urediti odvajanje vode z območja Radenci jug. Ker tudi v tokratni razpravi m manjkalo pripomb svetnikov, ki kažejo, da so njihove želje marsikdaj večje od dejanskih možnosti, občina pa po mnenju mnogih nima dolgoročne razvojne usmeritve, so sklenili, da bodo skušali v 15-dnevni javni razpravi upoštevati čim več pobud. Po glasovanju pa so v prvem branju potrdili odlok proračuna za leto 2006 Milan Jerše r«MVRSKO OKUSTVO »A CE»E»R«LNO PIRAUZO Po sledi pisne pritožbe krajanov Beltinec Črnec bo očiščen! Tudi letos bodo v beltinski občini imeli javne delavce, in to več kot prejšnja leta, trdi župan Milan Kerman Ko prejmemo v uredništvu Vestnika takšno ogorčeno pismo, kot smo ga pred dnevi, moramo preveriti in povprašati, kaj je res in kaj ni. Predvsem nas je zanimalo, ali drži, da je potok Črnec tako močno onesnažen, ker vanj mečejo odpadke »kulturno« vzgojeni šolski otroci in drugi nepridipravi in da na vodni gladini plava »beltinska flota pod poveljstvom admirala župana«, ki da je zamudil rok za prijavo javnih del in tako odvzel delo desetim občinskim smetarjem. Seveda drži, da je Črnec onesnažen, vendar bi komaj lahko verjeli, da so prav otroci tisti nepridipravi, ki bi mečejo vanj smeti. Prej nasprotno Po navadi so ti nepridipravi drugi, odrasli, ki z avtom pripeljejo smeti in jih odvržejo v strugo potoka ali na črno odlagališče pred mostom pri Ledenici. Milan Kerman: »V letu 2006 smo na podlagi predhodnih izkušenj kandidirali v januarskem roku, saj smo ocenili, da januarja še ne bo toliko dela, da bi imeli vključenih 15 ljudi. Prav tako so se spremenili pogoji sofinanciranja. Ni več 100-odstotno, tako da smo kandidirali s Štirimi komunalnimi programi pre- ko Komune in enim programom preko občine. Vsi programi so bili odobreni, z njimi smo zagotovili 19 delovnih mest, kar pa ni zadostovalo našim potrebam, zato smo februarja kandidirali s še enim komunalnim programom iz naslova ranljivih ciljnih skupinjn dobili še šest delovnih mest.« Župan Občine Beltincrje ovrgel trditev, da so zamudil rok za prijavo javnih del. Res pa je, da so ti »komunalni delavci« začeli z delom šele 1. februarja, saj v zimskem času nima smisla čistiti in urejati krajev. Beltinska občina se že deset let prijavlja na razpise javnih del in v tem času so nudili začasno zaposlitev in zaslužek več kot 300 brezposelnim. Z vsemi programi ima beltinska občina 25 javnih delavcev, od tega 21 celoletnih in štiri sezonske. Poleg tega so beltinski občani zaposleni po sistemu javnih del rudi v Lavri, v pokrajinski in študijski knjižnici, osnovni šoli in v vrtcu. Sofinancerski delež občine je 40-odstoten. Po županovih zagotovilih so prav v torek začeli Čistiti tudi potok Črnec, pred tem pa so pobrali smeti ob vseh glavnih cestah. Letošnja novost je tudi ta, da nad javnimi delavci odslej bedi Ivan Tratnjek, ki je od 1 februarja redno zaposlen na občini in opravlja tudi dela hišnika B. B. P., foto: N. J. prottovoljne prispevke n^kazujU ha računi 02496-0092393969 Delavnice Živimo zdravo v Lendavi V Lendavi so začeli z izvajanjem programa delavnic Živimo zdravo, ki gaje organiziral Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, sredi novembra lani in ga končali sredi marca letos. Delavnice so potekale v prostorih Zveze kulturnih društev v Lendavi, dejavnosti pa sta koordinirali Dušanka Gal in Janja Magdič. Na začetku je bil odziv nekoliko skromen, a je počasi naraščal, tako da je bilo na koncu skupno število vseh udeležencev 58, povprečno število na delavnico pa petindvajset. Cilj programa je izboljšanje zdravja ter preprečevanje ali upočasnitev pojava dejavnikov tveganja in kroničnih bolezni s pomočjo promocije zdravega življenjskega sloga ter s poudarkom na sodelovanju ljudi pri izboljšanju lastnega zaravja Slušatelje so predavatelji vpeljali v svet zdravega življenja, jih poučili, kako preprečimo dejavnike tveganja m kroničnih bolezni, izboljšamo svoje zdravje, ozdravi prehrani, gibanju In podobnem. Na delavnicah v Lendavi je bilo največ žensk srednjih m starejših let pa tudi nekaj moških, - J. Ga. L GOSPODARSTVO 30. marec 2006 - VESA Blagovne znamke Čine ma vas rad Poleg štorklje, Kučana, Kreslina in Mure smo dobili še Činča. Kot kaže, je to realna podoba tega, kako funkcionira današnji svet. Žal ali na veselje je čisto vseeno. Tako pač je. Kot zrak, ki zaenkrat preprosto je, in si nihče ne beli glave, kako, zakaj in koliko ga je. Minulo soboto sta se zvrstila dva dogodka, ki sta imela ruski pridih oziroma bila v duhu ruske logike, samo daje bilo vse skupaj narejeno »na nas način«. Prvi dogodek je bil Miloševičev pogreb, drugi pa Čincevo vstajenje (beri podelitev Vik- torjev). Ko so si nekateri končno oddahnili in bili prepričani, da se z Miloševičevimpogrebom končuje obdobje komunizma, jim že čez nekaj ur na ekranu izskoči Činč, ki vpije v eter, da je on tisti, ki bo nadaljeval to poslanstvo, in da se ne namerava spreminjati, saj »show must go on*. Skratka, vernik je ostal vernik, ne glede na blišč in slavo, ki mu je pripadla. V nadaljevanju zgodbe pa lahko naredimo primerjavo med ameriškim in prekmurskim modelom poslovnega obnašanja. V Ameriki bi zagotovo postal junak oz. kura, ki nese zlata jajca, ratingi gledanosti bi se še bolj dvignili, cena oglaševanja v njegovi oddaji bi se povzpela do astronomskih višin in oglaševalci bi podivjali pri zakupu oglaševalskega prostora, pri nas pa mu oddajo ukinemo. Ob takšnih presenečenjih se v Ameriki vedno pojavi vrsta dodatnih izdelkov na temo v stilu Činč ali Mozart kroglice, očala, majice, lutke iz čokolade, obeski, cigare (primer Monika Levinsky), čokoladno uho (ko je Tyson med boksom sotekmovalcu odgriznil uho) in kar je še takšnih majhnih modnih dodatkov Pri nas mu predstavniki »soboškega Emporiums« namesto, da bi začeli prodajati majice z napisom in likom Činč ma vas rad, stolčejo »pisker«. In spet so prišli na svoj račun tisti, ki ne želijo, da v naše kraje zajadra kapitalistična logika. Me prav zanima, kako se bo Činč odrezal na naslednjih volitvah, saj vemo, da je prav šov biznis vezni člen ali vmesno polje med politiko in biznisom. Tudi Jerry Springer je bil včasih Kennedyev svetovalec, danes pa po vsem svetu prodaja meglo in izvablja denar iz človeške neumnosti. Pač po starem dobrem načelu, da ne mešaj emocij in posla. Pri nas je pač še vedno tako, da ne prenašamo izjem, če pa se nam že zgodijo, smo slabe volje. Čeprav ne gledam Činčevih oddaj, niti oddaj Jerrya Springerja, niti španskih nadaljevank, niti prenosov iz parlamenta, me včasih potegne in želim ugotoviti, kaj je tisto, kar pritegne množico, in hočem izluščiti univerzalno sporočilo, na katerega množica nasede Brez vrednostnih sodb - kot opazovalec. Drugače povedano, kakšen je poslovni model, iz katerega se lahko kaj naučimo in ga uporabimo. Ko je japonski gospodarski vzpon sredi osemdesetih temeljil na logiki, ki jo je pred dva tisoč leti napisal vojskovodja Sun Tzu (Umetnost vojskovanja), so jim začele slediti zahodne sile. Gospodarstvo, ki temelji na vojaški logiki, smo imeli alt ga imamo še danes, le da to ni logika Suna Tzuja, ampak tista bolj ruska, na drugi strani pa je veliko naših ljudi »šolanih« pod partizansko doktrino in se paradigma »napadi iz zasede« oziroma »vztrajaj ali pobegni« čuti tudi na poslovnem področju. Zanima pa me, kakšna je sodobna organizacija, od kod lahko vzamemo danes in kaj bo delovalo v prihodnje. Sodobna komunikacijska tehnologija omogoča organizacijam nenehno dislocirano komunikacijo. Teorija pravi, da je treba za popolno indoktrinacijo ustvariti zaprt komunikacijski sistem. Prav to počnejo velike diktature (ali so počele), da so uspele iz prebivalstva narediti stoodstotne vernike, ki so bili potem sami rezistentni na novosti ali drugačno mišljenje. Ta logika je marsikomu ostala in pri raznih državnih udarih ali prevratih (latentnih ali transparentnih) vidimo, da se najprej obračuna z mediji. Ob vsem tem pa je zanimiv pojav Al Kaide. V sodobnem pomenu pojmovanja (ali bolje rečeno zahodnem) gre za blagovno znamko. V računovodskem izrazoslovju za neopredmeteno sredstvo. Deluje po vsem svetu, se pravi njeni pripadniki so izpostavljeni odprtemu komunikacijskemu sistemu, lahko sprejemajo drugačne informacije, uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo, obenem pa so stoodstotni pripadniki organizacije, brez primere. Zaradi tega je organizacija zelo stabilna in neranljiva. Čeprav se strateške odločitve vodijo iz centra, je na taktični ravni stvar zelo fluidna in neotipljiva. Vendar učinkovita. Ker se je v zgodovini že več krat pokazalo, da so bili napadalci najprej teroristi, nato osvajalci in go-spodarji, je čisto možno, da je to model prihodnosti, organizacija, od katere se lahko naučimo, kako se stvarem streže v prihodnosti. In če je Činč pojav, tako kot so potres, tornado in zadetek na loteriji, je AI Kaida koncept, dolgoročna filozofija, ki jo je treba osvojiti in iz nje iztisniti najboljše. Ne glede na to, kdo vse Vas ima rad in kdo je komunist. Prihodnost je bolj neotipljiva, kot si mislite. Matej Fišer, matej.fiser®anlaser.com V nekdanji Murin objekt v Lendavi pet najemnikov * Razvojni Javni sklad Lendava bo poslal še ta teden petim gospodarskim družbam, ki so se prijavile na razpis za oddajo pošlovno-proizvo-dnih prostorov v objektu, kjer je deloval Koncept Optimum in pred tem obrat tovarne Mura, sklepe o sklenitvi najemnega razmerja. Prostora je dovolj za vse, saj interesenti za svoje dejavnosti potrebujejo od dvesto do Štiristo kvadratnih metrov površine Razvojni sklad bo kot lastnik objekta poskrbet za njegovo preureditev, predvsem za lastne vhode najemnikov, cena najema pa je 2,5 evra za kvadratni meter. Med najemniki bo tudi podjetje Polo modeli iz Slovenske Bistrice, ki bo s skupino delavk, prej zaposlenih v podjetju Koncep Optimum, nadaljevalo šiviljsko dejavnost. Slednje bo za leto dni najelo tristo kvadratnih metrov. Razvojni javni sklad Lendava bo dobil tako najemnike za dobro tretjino objekta, ki meri 3600 kvadratnih metrov. M. H. »Pico bello« med trgovinami Spar tudi na zahodu Murske Sobote Aprila se začne velika gradnja zahodnega soboškega nakupovalnega centra v Černelavcih - Večina prodajnih prostorov že oddanih Vodstvo družbe Dobel, d. o. o., in arhitekt Andrej Kalamar so prepričani, da bo pred kanalom na zahodnem obrobju mesta zrasel najlepši nakupovalni center. Jožef Horvat ga imenuje kar »pico bello*. Te dni so podizvajalci končali z ruŠitvenimi deli, narejene pa so tudi izmere za izgradnjo krožišča. Za celotno gradnjo bodo potrebovali tri gradbena dovoljenja: za trgovski center, komunalno infrastrukturo in gradnjo krožišča. Na podoben način so gradili tudi v Beltincih in imajo dobre izkušnje, saj lahko po končani gradnji pridobivajo tudi posamična uporabna dovoljenja. Načrte za trgovski center so pripravili v Studiu Kalamar, načrte za komunalno infrastrukturo v ZEV Murska Sobota, načrte za krožišče pa je izdelal Lineal iz Maribora. Prvo gradbeno dovoljenje naj bi pridobili v teh dneh, še prej pa morajo doreči vse potrebno o sofinanciranju MO Murska Sobota pri urejanju komunalne infrastrukture. Zemljišča so v glavnem pridobljena, tudi za krožišče je že narejena geodetska odmera, s tem da je levo od ceste v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, desno pa je še vedno v denacionalizacijskem postopku. Od obeh lastnikov so pridobili soglasje za parceliza-cijo, zdaj pa urejajo še pravno-premoženjske zadeve. Izvajalec del bo SGP Pomgrad, s tem da Poleg Špara bo v novem černelavskem trgovskem centru še dvajset drugih prodajaln1 raj vse imajo znane najemnike. se osnovna konstrukcija v betonarni že izdeluje, čeprav uradno še nimajo gradbenega dovoljenja. Aprila bodo začeli z gradnjo trgovskega centra, nato pa tudi s komunalnim urejanjem - urediti morajo še služnostno pot. »Otvoritev nakupovalnega centra mora biti novembra letos,« je poudaril direktor Imo-Reala Jožef Horvat, »razen ene športne in ene tehnične trgovine imamo že vse prostore za prodajalne oddane. Interes za najem je bil izjemen in dvajset lokalov smo brez problemov oddali v najem. Za tri gostinske lokale imamo kar 45 interesentov, postavljali bomo tudi pogoj, če bo imel najemnik tekstilno trgovino, bo dobil tudi gostinski lokal. V vsakem V torek otvoritev sejma Megra Pomurje: največje gradbišče Sejem simbolizira začetek gradbene sezone in je barometer razmer v slovenskem gradbeništvu Po številu prijavljenih raz-stavljalcev in sodelujočih na spremljajočih prireditvah bi lahko rekli, da slovenskemu gradbeništvu v petindvajsetletni zgodovini gradbenega sejma v Gornji Radgoni še nikoli ni šlo tako dobro kot to leto in da gradbeni sejem ME-GRA še nikoli ni bil tako uspešen, kakor se to napoveduje za 19- po vrsti, ki ga bodo odprli v torek, 5. aprila, in bo trajal do sobote, 8. aprila. Organizatorji mednarodnega sejma gradbeništva in gradbenih materialov (MEGRA) so se na torkovi tiskovni konferenci najprej pohvalili, da so uspeli pridobiti na sejem vsa res najuspešnejša gradbena podjetja in ponudnike gradbenih materialov. Vsekakor drži, da je za vse zanimiv tako gradbeni sejem, ki je edini te vrste v Sloveniji, kakor tudi regija Pomurje, ki bo letos postala naj večje slovensko gradbišče, saj bodo začeli z intenzivno gradnjo in dokončanjem avtoceste do Maribora in do meje z Madžarsko. Skupno bo na sejmu sodelovalo 455 razstavljalcev iz 16 držav, vse pa se bo dogajalo na 18 tisoč kvadratnih metrih. Na otvoritvi v torek, 5. aprila, ob 12. uri, bodo podelili priznanja znak kakovosti v graditeljstvu 2006, prvič pa bodo podeljevali sejemska priznanja za »inteligentne« oziroma energetsko učinkovite zgradbe. Nasploh bo na letošnjem sejmu dan velik poudarek ekologiji in racionalni rabi energije ter novim materialom, prvič pa bodo poskusno predstavili nepremičninski trg (za kat so močno zainteresirane predvsem banke). Med posveti velja izpostaviti vsaj dva. Sreda bo že tradicionalno namenjena cestogtadnjam, posvet pa ima naslov Gradnja avtocest v Pomurju Posvet Stanovanja, državljani, država bo trajal kar dva dni. Četrtek bo namenjen upravljanju večstanovanjskih stavb, posvet pa bo potekal v Diani v Murski Soboti. Drugi del posveta pa bo potekal v petek v Gornji Radgonein bo namenjen novim ukrepom Ministrstva za okolje in prostor. Bernarda B. Peček primeru pa mora biti eden namenjen hrani. Razumljivo je, da je tukaj tako velik interes, saj je severovzhodni del mesta povsem natrpan s trgovinami « Poudarja pa tudi, da sta tako investitor kot arhitekt vztrajala pri osnovni zamisli, kako naj potekajo glavne komunikacijske poti v novem centru -osvetljene z dnevno skozi odprtine v valovi*4®^ pu, tlakovane v všečne® v potekale pa bodo mi®0^ vseh butikov in lokalov, vsen DutiKov in loKaiv*, bodo zagotovili promet ne le največjemu naje®*1 Bernarda 8- Zadružni posvet za pomursko regijo Uspešni le s povezovanjem Zadružna zveza Slovenije je v Črenšovcih pripravila sedmo izobraževanje v sklopu jeseusko-zimskih izobraževanj za svoje članice. Posveta so se udeležili predsedniki, direktorji, člani upra-vnilt ter nadzornih odborov in zaposleni v zadrugah. Osrednje teme posveta so bile poslovanje zadrug v regiji ter njihovo poslovno in kapitalsko sodelovanje, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah, Evropska zadruga, promocija slovenskih proizvodov in aktualno zadružno dogajanje v regiji. Zadružna zveza Slovenije ima 86 članic, od tega jih je v zvezo iz Pomurju vključenih osem, ki ustvarijo letno približno 6 milijard tolarjev prometa, imajo več kot -100 zaposlenih in združujejo 735 kmetov članov. Kot je povedal direktor Zadružne zveze Slovenije Martin Nose, so glede učinkovitosti, produktivnosti in prometu na zaposlenega pomurske zadruge nad slovenskim povprečjem, pod povprečjem pa so z ustvarjenim prometom. Povprečna slovenska zadruga ima blizu 1,5 milijarde tolarjev prometa, posamezna pomurska okrog 900 milijonov Zaradi svoje majhnosti pomurske zadruge težje izkoriščajo prednosti, ki jih imajo večje zadruge, kot so boljši pogajalski položaj na trgu, optimalno izkoriščanje zmogljivosti, racionalizacija stroškov in poenotenje informacijske tehnologije, so poudarili sodelavci Zadružne zveze Slovenije. Pomembno je nadalj- nje poslovno in kapitalski vanje zadrug v regiji, nad|’ sodelovanja s koncentrat" vnih tokov - s skupni®1' ’ ,(t in prodajami - ter nadg*® novnih okvirov s skup®® . nim finančno poslov® mo m, je po vedal N ose Kot so v drugem delu .. zadružnega posveta v1 jC ■ povedali pomurski zad*u^|(p lijo ohraniti zadružni^*0 _ zato so predlagali bkrep1^«'1 lovanja med zadruga®'111 •' medsebojno povezovanj4’ ,4t( nabavnem in prodajo4*11 čju. Podprli so pobudo । . stih razvoja kulinaričo4 regije, kot nove dejavno^.ll1 s čimer bodo zadrug4 no m zagotavljale še boll' in bodo konkurenčne^4 J , , .■ j« ie “ Strinjali so se tudi, ■ ■ vita, celovita in dolgof*f .f mocija slovenske pf'd^p*11 delave hrane nujna za na trgu in izgradnjo *** trošnikov v domačo jjR hrano V njej morajo M vsi, ki pridelujejo 1*1 P* slovensko hrano, svoj°4 ra prispevati tudi iIrt*’. Predstavili so tudi jih imajo kmetje zaradi P D izplačevanja subvencij« ‘ tijah že povzročajo težJ' pom gnojil in semen z' -|| *** dansko setev, in se . hovohitrejše izplačil0- . Posvet so sklenil*5 P ..p* . čimprejšnji pogovor •’* J in nadzornih odboro' P zadrug in poslovodstva ( o možnostih za okrepi)4 ,( -i‘ poslovno sodelovanje' - no kapitalsko p- o I VESTNIK - 30. marec 2006 GOSPODARSTVO Interseroh tudi v Sloveniji Slopak dobil konkurenco * Slopak je včlanjenih 1320 oziroma 85 odstotkov vseh zavezancev v Sloveniji, kljub temu P3 v Inetrserohu trdijo, da je še dovolj možnosti za njihov zaslužek ,a sloPakom je pet, za In-Trohom pa pfvo let0 po. v Sloveniji. Obe po J1 se ukvarjata z odpadno o“;*lažo, le po drugačnem zuitn. PU 'n z razl>čnim re-nr I00' Pred$tavnica med-uiiuj,™1*11 konccima ji hd.i kov Clla * storitveno in stro-b0 Z"ira'aano Podjetje TOtoJv ° V pnhodnje kar ,konkurenca Slopaku, n j" bodo delovali po kalnem sistemu, ampak za, asluzek in odrešitev PcJe8 te8a se ne VaFlaiRrlwqil.enrfl. ■ ** wjaaq 13. Hunta &£iocs ^tej Sukič prvič javno o poslovanju in načrtih družbe Finander Skrivnost uspeha: prilagajanje, všečni artikli in kakovost * il 4 ✓ jr Š teden bodo v Ljubljani uradno odprli Galerijo prihodnje leto pa bo soboška trgovina ^BiENTI povečana na 5500 kvadratnih metrov 1* jr Ti ff r H' if p ti r r’j Po ' ki bodo realizirani v letu 2006, to-^der' raf *5 letih delovanja družbe Fi-Pfej je 1*' Vfedni dve milijardi tolarjev. Naj-n> (hasp *?11 Sirija ROLF BENZ v Ljublja-'.opornima), kije namenjena ^ii v ni'kupcem modernega pohi-’'ffnkclonalni hali v Markišavcih T^^oben bowling center; v Mora-? Hah Bradijo osem vila blokov (v Sedem stanovanj), ki so name-V *lhM bivanju, in še: tik ob sedanji ' k bn t .^Bovina IL AMBIENTI (leta ki so ■ ° ni*hov prvi poskus gradnje za n ° še s pomočjo posojila), 111 dva prizidka in s tem povečali 11,1 *<*°*ht na skupno 5500 kvadrat- taki. 1 CL lj “ paieti dejavnosti, da so nazadnje . ’h ■, ,r' "ni1 'eti sv<4o perspektivo v opretn-^'tjene .ritVa^^se za dom (to je rdeča nit nove di|- #0 začeli s podajalno v bij' s partnerji iz tujine in nare- I'iihovj n v to okolje. Najprej so .........so as unr-rtie?n »kem tni industriji Nemci.»Predvsem v k germanski vpliv močnejši kot i“deni je bolj blizu svetel les pa ie bo|j podvrženo ger-bn? koinn , ”11 Vsako leto smo prisotni na sej-nabllV|ljn m- odločimo, kaj in kako 1,1' vedeti pa je treba, kar je letos Matej Sukič je po skoraj 15 letih uspešnega poslovanja prvič spregovoril za medije. O zadnjih dogodkih v zvezi z gospodarskimi reformami je povedal: »Reforme so nujne, treba jih je izvesti čim prej. Vsaka, še tako dobra ideja pa trči ob interese aktualne politike. Nas omejujejo predvsem birokratska poročila in statistike, za katere ne veš, komu služijo. Pri registraciji in tej papirologijije ogromno odvečnih stvari. Pa saj ne moreš pričakovati nekega razvoja, Če voziš »z ročno naokrog«! tam moderno, pride k nam čez dobri dve leti. Od italijanskega pohištva imamo zdaj predvsem sedežne garniture Natuzzi« . Kako usposabljate svoje trgovce? »Ta čas imamo usposobljenih deset trgovcev, pet pa jih je v režiji, podpori. Naši trgovci so v bistvu svetovalci, usposobljeni so, da naredijo računalniške simulacije v tridimenzionalni obliki, poleg tega imamo tudi arhitektko za zahtevnejše stranke. Skrbimo tudi za sprotno izobraževanje zaposlenih, predvsem da bi bili dobri v komuniciranju. Prodajalci v Ljubljani so izobraženi po visokih kriterijih Rolfa Benza, saj tam ciljamo na najvišjo strukturo kupcev, ki poznajo to blagovno znamko, npr. to je mercedes med pohištvom. Res, zanimivo, da so to v glavnem moški! Pa ne načrtno. pač na trgu delovne sile nismo našli žensk. Nazadnje smo naredili celotni načrt opreme za hotel Lipa v Lendavi, tipsko opremo so potem izdelali domači mizarji V Moravskih Toplicah smo naredili apartmajsko hišo, ki smo jo v celoti sami načrtovali in opremili in je tudi Že prodana. To sta bila dva dokaj velika posla, ki imata določen siner-gijski učinek.« Glede na obseg poslov se imate še vedno za majhno podjetje? »Smo regijsko podjetje, imamo se še za majhno po številu zaposlenih. Letna realizacije je okrog 500 do 600 milijonov tolarjev in prav zaradi dobrih poslovnih rezultatov smo se odločili za širitev na sosednje trge - z Rolfom Benzom bomo šli tudi v Zagreb in Beograd. Torej za najzahtevnejše kupce, ki poznajo najvidnejše svetovne blagovne znamke, ki seveda ne sodijo v neki velecenter, saj jo tam diskreditirajo.* Kakšna je skrivnost vašega uspeha? »Mi delamo le z nekaj blagovnimi znamkami, vendar intenzivno; posvetimo se vsakemu kupcu posebej. Trgovec mora poznati vsak artikel zelo Finanderse ukvarja z nepremičninami zgolj v povezavi z osnovno dejavnostjo, poudarja Matej Sukič, torej z notranjo opremo. Klasična preprodaja zanje ni zanimiva. Najbolj ponosni so na zaupane posle pri opremljanju sob v hotelu Ajda, Termalu, Prekmurski vasi, gradu pri Gradu in Lipi v Lendavi. Zadnji referenčni posel je končana apartmajska hiša s 33 enotami na 1650 kvadratnih metrih v Moravskih Toplicah, ki je v celoti razprodana in predana namenu. podrobno, da lahko dobro svetuje. Sicer pa: sposobnost nenehnega prilagajanja, izbira všečnih artiklov, nenehen stik s kakovostno tujo pohištveno industrijo. Pri svojem delu skušamo biti tudi inovativni in težimo k sinergijskemu učinku Stranka mora biti v vsakem pogledu kralj, čeprav so danes stranke že močno ozaveščenem pridejo k nam z veliko predznanja, so že pravi eksperti. S svojim delom smo se razširili tudi v Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.* Je v današnjem času ukvarjanje z nepremičninami ravno tako ali še donosnejše kot kupovanje delnic? »Mi vidimo interes v kupovanju nepremičnin Je, če jih oplemenitimo z neko dodano vrednostjo. Če bi ostali v BTC-ju, nas verjetno ne bi bilo več, kajti tisti stroški so bili... Res smo kupili tisto parcelo pri OMW-ju, vendar bolj po neumnosti, za kar mi je zelo žal; smo jo pa tudi že prodali za dejavnost, ki bo bolj ustrezala tistemu okolju, saj nočemo nekomu nekaj graditi na dvorišču. Toda bilo je res tako, da ni bilo nikogar na dražbi, če bi prišel lastnik OMW-ja, jaz tega prav gotovo ne bi kupil. Že drugi dan mi je bilo zelo žal. Na njej je bila tudi plinska postaja, na tisti 9-arski parceli, tako da sem moral potem to še dodatno reševati z Mestnimi plinovodi.« Bernarda B. Peček 8 KULTURA 30. marec 2006 - VESPI Ivanocyjev in Kovačičev večer v Veržeju V veliki dvorani Marijaniš-ča v Veržeju je potekal Ivanocyjev in Kovačičev večer, na katerem je predaval mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Predavanje, ki ga je spremljalo številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega sedeža, in ki sta ga pripravila Salezijanski zavod Veržej in Zveza kulturnih društev Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje, je vodil Jože Zadravec. Večer se je začel z nastopom Miklavškega okteta, ki ga vodi Leon Lah. Sicer so prireditev s svojim nastopom obogatili otroci iz glasbenega krožka OŠ Veržej pod vodstvom Ksenije Sevran in reci-tatorka, dijakinja III. letnika ljutomerske gimnazije Sonja Gerič. Veliki poznavalec zgodovine in slovstva Prekmurja in Prlekije dr. Jožef Smej si je tokrat za predavanje izbral temo Življenje in delo dveh prekmurskih in dveh prleških piscev. Kot je dejal, se je odločil za znane in tudi malo manj znane ustvarjalce Med znane goto- Trstenjakovi dnevi v Gornji Radgoni Dr. Stres o dr. Trstenjaku Dr. Anton Stres je v svojem predavanju predstavil delo dr. Aditona Trstenjaka tudi na tistih področjih, ki so širši javnosti manj znana, to je delo duhovnika, teologa, človeka vere, saj ga večinoma poznamo po znanstvenih razpravah s področja psihologije. Vsega skupaj je za njim ostalo 47 knjig in čez 500 člankov, ki se jih da razdeliti v tri sklope: znanstvene razprave s področja čiste in eksperimentalne psihologije, filozofska in teološko pastoralna strokovna dela, poljudna strokovna dela za širok krog ljudi. Razen tega je kot predavatelj in pridigar pogosto nastopal v javnosti, k njemu so se številni ljudje v stiski zatekali po nasvete Predavanje pomožnega Škofa dr. ložefa Smeja v dvorani Marijanišča Revija otroških in mladin skih gledaliških skupin vo sodi Fran Kovačič, ki je rojen v Veržeju (1867-1939), kateremu je namenil največ časa, saj je bil Ivanocyjev večer obenem tudi 10. Kovačičev večer. Nato je del svojega predavanja namenil pesniku Jakobu Šešerku, ki je bi! rojen v New Kot je v nadaljevanju povedal dr. Stres, obstajajo tri ravni duhovniškega služenja: učiteljska, preroška, oznanjevalna-posvečevalna in zakramentalna ter pastirska -duhovniki opravljajo vse tri, vendar z različno intenziteto. Dr. Anton Trstenjak se je najbolje uresničil v službi oznanjevalca z besedo, v skladu s svojimi talenti in potrebami ljudi. Služil je ljudem v stiski in služil je zastonj. Služi! je predvsem svojemu narodu, čeprav bi lahko naredil znanstveno kariero v tujini. Služil je seveda tudi svojim sobratom in za pastoralne potrebe cerkve ustvaril pionirska dela Metodika verouka (1941), Pastoralna psihologija (1946), Človek končno in neskončno bitje (1988). Po Yorku, otroštvo je preživel na Že-niku pri Sv. Juriju ob Ščavnici, živel in delal pa je v Mariboru. Srednjo Šolo je obiskoval v Salezijanskem zavodu v Veržeju. Prebral je tudi nekaj njegovih pesmi, ki so, kot je dejal, aktualne tudi danes. sebno pomemben je priročnik za duhovne vaje sobratov z naslovom Da bi bili z Njim. Naravnava jih na temeljna spoznanja o Jezusu, dobrem pastirju, o razodetju Boga v učlovečenju, vstajenju in evharistiji, prikazuje Jezusa kot podobo čiste, darujoče se ljubezni, iz česar sledi vodilna misel: Živeti je vredno s Kristusom in za njegovo kraljestvo, vse drugo je le potrata. Ob koncu predavanja pa je predavatelj opozoril še na njegovo »oporoko« - zadnjo knjigo z značilnim naslovom UmrjeŠ, da živiš. Tudi s to je hotel pomagati ljudem, da se ne bi bali smrti; in kakor skozi vse prejšnje knjige je tudi v tej prisoten osnovni namen njegovega dela: Za človeka gre! B. B. L. Poljska umetnika v PAG V Galeriji PAG v Murski Soboti sta gostovala poljska.up nika, pianistka Teresa Kaban in flavtist Henryk Blaze). stavila sta se z deli Chopina, Dobrzynskega, Moschel^ Czernyja. Teresa Kabana je že od svojih študentskih dni nadarjena p’ac-in solistka. Koncertirala je skoraj po vsej Poljski in še v evropskih državah ter na Bližnjem in Srednjem Vzhodu ii"'® Od leta 1981 je redna gostja na skoraj vseh velikih koncertnih valih v Veliki Britaniji, imela pa je tudi več solo in komornih^ na radiu in televiziji na Poljskem in v tujini. Med ljubitelji g1*’-' umetnosti je Teresa znana tudi po posebnih Mojstrskih sernin1 Chopinove glasbe v Veliki Britaniji, na Poljskem in v ZDA Henryk Blazej je študiral flavto na glasbeni akademiji v Diplomiral je leta 1976, njegov izjemni glasbeni talent pasu " ’ njegovimi študentskimi leti spoznali poslušalci in kritiki na^r^ flavtističnih tekmovanjih na Poljskem Nedolgo zatem se jcp(l"\ ansamblu Capelle Cracoviensis, ki se je specializiral za igranje? I dobne glasbe Njegova prva zgoščenka je dobila sijajne ocene.■ sledila vrsta koncertov po Evropi, Bližnjem in Daljnem vzlW™S ZDA. Veliko je snemal za radio in televizijo in imel posebne if' delavnice v Veliki Britaniji, na Poljskem in v Ameriki. Od leta 15 1995 sta bila Teresa in Henryk umetniška direktorja Mednaroni1 festivala glasbe vSandomierzu, od leta 1994 pasta direktorja rodnega festivala pozabljene in ponovno odkrite glasbe v Tai’0®" Iz druge strani Mure, iz Prekmurja, je najprej predstavil duhovnika, zgodovinarja in nabožnega pisca Franca Šbiilla. Po njegovem mnenju je mož po krivici zapostavljen. Menil je, da bi mu morali zaradi njegove bogate literarnozgodovinske zapuščine nameniti več pozornosti. Kot zadnjega je predstavil zbiratelja narodnega blaga Štefana Kuharja, ki je s svojim zapisovanjem ohranil marsikaj, kar bi bilo že pozabljeno. Ludvik Kramberger V ljutomerskem kulturnem domuje bila v otroških in mladinskih gledaliških skupin v organizer , močne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dej^ Ljutomer. Na sporedu je bilo deset predstav, ki so jih pripravili ol^^1 Cezanjevci z mentorico, režiserko in avtorico Karmen Baum^ J Križevski Prleki z mentorico Vidico Bogdan, Dramski krožek11 Nedelja z avtorico in režiserko Bredo Žunič, otroci iz O’ Cankarja Ljutomer z režiserko in mentorico Silvo Kosi, MI°Č KD Veržej z mentorico Slavico Sunčič in Dramski krožek OŠ k z mentorico Jasno Markovič - Jagodič. Strokovno je srečanje la Branka Bezeljak, ki je ob koncu imela še z mentorji razg°v odru v obliki gledališke delavnice Mira Rebernik31 Ilustracija ■ Društvo aktivne mladine Veržej je pripravilo v sodelovanju s Kulturnim društvom Slavka Osterca Veržej M016 r/: slovom Ilustracija. S komedijo v treh dejanjih se bodo amaterski igralci občinstvu prvič predstavili v sobo®'r p aprila, ob 20. uri v kulturnem domu v Veržeju. Avtor komedije je Janez Ferenc, režiral pa jo je Gregor Kuhat- Uspešna pevska žetev Slike Kalajdžiskega od zemlje do neba V razstavišču lendavskega hotela Elizabeta sta Galerija - Muzej iz Lendave in Terme Lendava odprla slikarsko razstavo Goceta Kalajdžiskega z naslovom Mavrica, razpeta med očetnjavo Makedonijo in nebom. Razstavo sta odprla umetnostni zgodovinar Milan Pirker, ki je o delu slikarja tudi spregovoril, in direktor Galerije - Muzeja Lendava Franc Gerič, z glasbo pa je večer popestril kitarist Goran Djurič. Makedonski slikar Goce Kajadžiski (na fotografiji v sredini), ki je že večkrat sodeloval na likovni kolo- niji v Lendavi, s to razstavo predstavlja prerez svoje skoraj petdesetletne slikarske ustvarjalne poti. S silno slikarsko in življenjsko energijo je svojo ustvarjalnost povezal v prepoznavno avtorsko celoto. Goce je svojo slikarsko pot začel na zemlji, z motiviko z elementi iz makedonske etnografske zapuščine in se nato v svoji ustvarjalnosti povzpel proti nebu z avtorskimi ikonami. Z zadnjim ciklom slik z naslovom Daleč spodaj, visoko zgoraj pa je nebo in zemljo povezal v močne in sugestivne likovne kreacije. J. Ga., foto: D. B. S celovečernim koncertom je pet let uspešnega dela obdležil Ženski akademski pevski zbor Vugaš iz Murske Sobote, ki ga od ustanovitve vodi profesorica Mile-va Kralj Buzeti. Zbor sestavlja triindvajset pevk, ki so prve pevske izkušnje nabirale že v šolskem zboru v Beltincih, soboških osnovnih in srednjih šolah, kot pevke nekdanjega akademskega mešanega pevskega zbora, sedaj pa jih nadgrajujejo v zelo uspešnem ženskem zboru. Pet let za pevsko delovanje sicer ni dolgo obdobje, toda zbor je že v tem kratkem času požel kar nekaj odmevnih predstavitev - od uspešnih nastopov na regionalnih preglednih revijah pevskih zborov v domačem okolju, prek visokega brona na mednarodnem tek- movanju v Olomoucu na Češkem, enakega odličja na Naši pesmi v Mariboru, pa do uspešnih koncertnih predstavitev doma. Tokratni koncertni spored je obsegal zahtevna dela iz domače in tuje glasbene zakladnice: tri stavke Maše Davida Bartona, Pas-sareaujev madrigal, Salve Regina Miklosa Kocsarja, skladbo Slavka Osterca Na poti v Črnomelj itd Velik, del sporeda pa je bil namenjen slovenski ljudski pesmi (Ena sama rieČ me griva, Igraj kolce, Čarni kous I in H Pavleta Markoja in druge), pa nekaterim odličnim priredbam prekmurskih pesmi (Ne ouri, ne sejaj, San se šetao in 12 dikeu se je kopat šlo v priredbi Gustava Gonze). Z ozirom na velik pevski potencial pevk bi kazalo v prihodnje še pogumneje poseči po kvalitetni zborovski literaturi za te sestave. V glasovno tehničnem pogledu je zbor močno napredoval: verjetno največji -problem zborov (žen5* pl’ sebej) je zvočna barva.5 tokrat vzorno poenotenj vodkinja je med ipt£ l’ j/J (pre)temnoobarvano51!' našla imenitno sredfi0^^ omogoča zboru poe00^ tost tako v visokih kot tu > tonskih legah. Petje K riiJ skozi intenzivno zato 1 (ti' ’ rr*P3 1 intonančnih nihanj,' Lp;’ bili lepo izenačeni ' dobro še bolj intcnziv'1^^ Interpretacije so bile pirane in v veliki mer' realizirane Pri nekaterih^' še niso izčrpane vse i-'' namičnega in tempov11^ pp. stiranja (Goski, Ne iHir1 šalci smo v popolnon^^.r Galeriji doživeli pl' grešal pa sem pevce s° *„Uir vskih zborov in gl J'*'1 ff' gr Škoda, bilo k' J sem pa slišati in se naiU Mag. Ivan tf z. M * Po naših znanih poteh Gozdna učna potTromejnik Po treh deželah hkrati Čeprav gozdne učne poti največ-*rai obiskujemo poleti, ko je v sen-dreves prijeten hlad, in jeseni, ° dobi gozd posebno barvo, smo '•no od njih obiskali v prvih dneh pomladi. Tudi to je lahko po svoje ^Rimivo, saj je gozd mnogo svetli in »prozornejši« zaradi manj Kha na drevju, a hkrati zelo ži-vahen. Gozdna učna pot Trotnejnik v Trdko-'makar nekaj dodatnih atributov eži na območju krajinskega parka Go- . ■ ■ osrednja točka poti je mejni ka-kjer jr stičišče treh dežel, prav 1 ° pa ima veliko informativnih točk, v mogoče spoznati skoraj vse zna- C1 goričkega gozdnega sveta. omeni*« t poli pridemo, če v , naselja Kuzma zavijemo de-®o m p । nHaj a,, metrih še levo pro- Matjaševct in Trdkova. Od ° naPrt hm kažipoti vodijo do par-oh vznožju poti Po poti je do-।It pešačenje, lahko pa tudi ko- 11 kar pa je potrebne neko-.®'ec kmulu tji saj je pot precej raz-; M, ki so jo za javnost odprli le dolga 2,6 kilometra in je u « krožno Ni njej je trinajst raz-lučk, kjer se lahko seznanimo z ^^-’Uimi vrstami v goričkih go'zdo-tkJj^tvam, prehranjevalno verigo, v g02du in drugimi značil-ir. da sta dolgotrajna zima in ica jnpga nekaj objektov, ti so pre-p h lesa, poškodovali, kljub temu c 'r vedno zelo informativna in Xu. Mejni kamen, ki označuje stičišče treh državnih mej, je evropska zanimivost. Turistične prireditve Martjanci - V soboto in nedeljo, 1. in 2. aprila, bo v sejni sobi vaŠko-gasilskega doma velikonočna razstava, ki jo pripravlja Turistično društvo Martin. V soboto bo razstava na ogled od 14. do 19. ure, v nedeljo pa od 13. do 18. ure. Dobrovnik - V soboto in nedeljo, 1. in 2. aprila, bo v kulturnem domu od 9. do 17. ure razstava pirhov. Grad - V razstavnih prostorih gradu pri Gradu je odprta razstava z naslovom Izdelek iz narave - za naravo, v kateri svoje izdelke predstavlja dvaindvajset rokodelcev, ki so sodelovali na javnem natečaju v okviru projekta Živeti z Naturo 2000 na Goričkem. Razstava bo odprta do konca maja. ČrenŠovci - V soboto, 1. aprila, ob 19. uri bo v kulturni dvorani v Črenšovcih prireditev Večer romske kulture, ki jo pripravlja Romano Pejtaušago - Romsko društvo Kamenci. Puconci - V soboto, 1. aprila, ob 19- uri bo v večnamenski dvorani v Puconcih Veseli večer, kjer bodo domači igralci prikazali vaške in gosriivanjske običaje in navade v šaljivi obliki. Prireditev pripravlja Kulturno turistično društvo Puconci. Beltinci - V soboto, 1. aprila, ob 9. uri se bo začela čistilna akcija Spomladansko urejanje okolja v občini Beltinci, ki ga pri-pfavljajo krajevne skupnosti v sodelovanji z društvi, Občino in Vrtcem Beltinci. V primeru slabega vremena bo akcija preložena na naslednjo soboto. Murska Sobota - V soboto, 1. aprila, organizira Planinsko društvo Matica Murska Sobota pohod Po ormoški in pomurski poti na trasi Ivanjkovci-Sv, Tomaž-Gomila-Sv. Jurij-Kapela-Raden-ci. V nedeljo, 2. aprila, pa organizirajo pohod na Boč. J. Ga. sproščujoča Osrednja od točk, vključena v pot, je že omenjeni mejni kamen na vrhu hriba. Gre za kamen iz leta 1924, ki predstavlja stičišče treh državnih meja, Slovenije, Avstrije in Madžarske Meja se je tod določevala leta 1919 in je bila kar nekaj desetletij precej zastražena. Tega že zdavnaj ni več in obiskovalci lahko mirno obkrožijo mejni kamen in tako hipoma obhodijo tri dežele. Na jasi ob kamnu je urejen tudi majhen prireditveni prostor, kjer imajo poleg dolgoletnih srečanj prebivalcev sosednjih dežel še vrsto drugih prireditev. Od tod se pot začne strmo spuščati proti dolini, kjer izvita potoček. Pot se tukaj precej zoži in tudi drevje in rastje je veliko gostejše. Zdi se, da mnogi obiskovalci ta del poti izpuščajo, in se na parkirišče vračajo po že prehojeni poti. Toda prav tukaj je gozd najlepši. Gosti iglavci naredijo tla mehka - kot bi hodili po preprogi. Tukaj pa je tudi več živalstva, kar se vidi po svežih stopinjah in ponekod tudi razritih tleh Prav tako pa tudi tukaj najdemo nekaj zanimivih informativnih točk, ki nam predstavljajo značilnosti gozda. Pot se konča na travniku, kjer je tudi majhen ribnik in ob njem značilna rast močvirnih predelov, ki pa je bila tokrat še »mrtva«. Ob ribniku je majhna meteorološka postaja, iz katere lahko obiskovalci odčitajo nekaj osnovnih podatkov o trenutnem vremenu. Pot zaokrožimo le Še s krajšo hojo po gozdni cesti nazaj do parkirišča ob vznožju poti. Besedilo in foto: C. K. - Razstava izdelkov ljudske obrti pri Gradu Izdelki Na razstavi je predstavljenih 66 različnih ročnih izdelkov. g Lei) j k ciji ročnih del pokrajine. Razstava bo na ogled do konca maja. Jože Gabor Z gozdnim okoljem se zelo lepo ujema majhen potoček, iz narave - za naravo ' soboto so odprli v pro-Mt',lb gradit pri Gradu raz-i naslovom Izdelki iz ^rave - M naravo, kjer so izdelki ljudske hi. ki so prispeli na javni ’’"'mintni natečaj, ki ga ie or' Uvni zavod Krajin-Park Goričko. j razstave je na ra-a 1 bolj ir. manj znana iju-. bhih zaigral Tomaž Rau- ■ $ Natečaju pa je spregovori- registriranih rokodelcev 66 različnih izdelkov. Namen natečaja pa je bil, spodbuditi mojstre in mojstrice z Goričkega k nastajanju, oblikovanju in izdelavi novih izdelkov iz pretežno naravnih materialov in izdelanih na osnovi ročnih tradicionalnih tehnik. Izdelki, ki so nabrali največje število točk in so bili po oceni komisije uvrščeni na prvih desetih mestih, bodo odkupljeni v t r r t e*no iz naravnih virov iz Uka n,, . 1 Parki- ^zavodaKra- ^''Po^^ 'J .. ” Poznanja so- ■ ■■j'■■■■'°soorgani- ^Ki na irw 1 J So razpisali Prebil dvaindvajset Krajinskega parka Goričko. do dvanajstih kopijah, z njimi pa bodo opremili nastajajoče informacijske kotičke v parkovnih občinah. Med prvimi desetimi so bili: Karel Salomon iz Fikšinec, Alojz Bojnec iz Filovec, Bernardka Merklin iz Motovilec, Franc Zelko iz Pečarovec, Irena Tivadar iz Kamovec, Žita Toplak iz Dobrovnika, Jožica Celec iz Ratkovec, Janez Kodila iz Marki-ševec, Ema Grah iz Motovilec in Danica Babič iz Ivanovem Razstavljajo pa Še Franc Fran- ko iz Puconec, Drago Škodnik iz Fikšinec, Jože Zelko iz Pečaro-vec, Ljubomir Zečevič z Vaneče, Sabina Horvat iz Kobilja, Janko Kozel iz Motovilec, Herman Raj-sar od Grada, Borut Talian iz Mlajtinec, Štefan Županek iz Ša-lovec, Terezija in Ernest Toplak iz Dobrovnika in Društvo Mozaik za boljše socialno vključenost iz Murske Sobote. Izdelke je ocenjevala komisija, v kateri so bili Ignac Meden, Janko Urbanek, Jelka Pšajd, Ivanka Donko in Stanka Dešnik. Štirje izdelovalci sicer niso ustrezali kriteriju geografske pripadnosti, vendar so bili kakovostni in jih zato niso izločili. Ugotavljajo pa, da Še naprej ostajajo odprte možnosti pri oblikovanju novih izdelkov, ki bi sloneli na naravnih materialih in tradi- Turčija Sun Heaven 3* 4,11.5J7D/AI takse vključene 79.920 Lendavski turizem na sejmu v Nemčiji Predstavnika Term Lendava Žužana Šeruga in Turizma Lendava Igor Lebar sta lendavski turizem predstavljala na hišnem sejmu turistične agencije Weiss & Nesch v nemškem mestecu Vollmaringen pri Stuttgartu. Lendavčani s to agencijo že več let dobro sodelujejo, še posebej pn organiziranih kolesarskih počitniških paketih, ko agencija goste iz Nemčije k nam pripelje kolesarit in uživat v wellness storitvah lendavskih Term. Kot gostje so se Lendavčani na sejmu predstavili s promocijskim materialom in osebno predstavitvijo skupnega produkta Term Lendava in Turizma Lendava -kolesarjenje in wellness v Lendavi in okolici. Odziv na predstavitev med več kot 4.000 obiskovalci sejma, med katerimi jih je bilo kar nekaj zev Lend avl, je bil dober, saj se jeza kolesarjenje pri nas odločilo in tudi prijavilo precej gostov sejma, tako da bo ta agencija že četrto leto čez poletje pripeljala goste v Lendavo. Z vodilnimi v agenciji so se ob tem dogovorih še za več organiziranih terminov v naslednjem letu 2007, ko bodo pripeljali v Prekmurje še več gostov. - J, Ga. Mg ^33»900 SONČEK 080 19 69 vyww.sonchek.cofn s S £ s Rodos Eralo 3* 21.577D/NŽ taks« vključene 79.920 Krk Beli Kamik II 21,4.-2.57 20/P0L 11.900 Umag Savudrija *• 27.4.-2.57 30/POl od 14.700 SonZtov klub Narodni parki 27.4.-1.57 4 POL + 3 izleti 39.900 SONČEK Slovenska 52 02 521 4192 MURSKA SOBOTA 10 KMETIJSTVO 30. marec 2006 - VESTI Cene v kmetijskih trgovinah Trgovina Ljutomerčan Ljutomer. Kolodvorska ul semenskakonira: pakiranje: mpcvsrt: mpcmr O0SM7: MOTOS 25 MK 9.130,00 38,10 DK475 25 MK 8.450,00 35,30 LG2185 25 MK 8.500,00 36,72 IG 23-05 25MK 7.270,00 30.31 SWGEAffA: MUCHO 25 MK 9.500,00 39,64 THERMO 25 MK 9.500,00 39,64 MAVERIK 25 MK 9.500r00 39.64 CISCO 25 MK 9.500,00 39,64 DIOR 25 MK 8.700,00 36,30 KANADA 25 MK 7.850,00 32,76 OCCITAN 25 MK 7.850.00 32,76 PR37H24 25 MK 9.950,00 41,52 PR38H20 25 MK 9.950,00 41,52 PR37D25 25 MK 9.950.00 41,52 PR38A24 25 MK 9.950,00 41.52 PR39R20 25 MK 9.950,00 41,52 PR39D8I 25 MK 5.300,00 38,81 PR37M34 25 MK 9 300.00 38.81 PR38F10 25MK 9.300,00 38,81 PR38J70 25 MK 9.300,00 38.81 MDNAUSA 25 MK 8.660,00 36,14 PS39S38 25 MK 8.660,00 36,14 CARBURE 25 MK 8.340.00 34.80 Sonj semenskega krompirja: 4D0U debelina v mm: 35-55 MFC rsit/M 160,00 MPC v eur/k£: 0.67 DESIRE 28 35 200.00 0,83 MARA6EL 28 35 125,00 0,52 CVETMtK 28-35 280,00 1.17 imtw 35-55 180,00 0.75 M GfiAW. mpc v mpcveur/kg: HARNAS 205.00 0.86 SPONSOR 205,00 0,86 mineralna gnojila. WK 0:10:30*0,2 6 DONAJJCMEMl pakiranje: 50/1 mpc 55,00 rope v eur/Kg: 0,23 NPK Q:10:3IM 8*9.1 Mj DOMU 50/1 67,00 0,28 NPK 15:15:15 KUM . 50/1 57.80 0,24 NPK 7:20:30 KUTINA 50/i 68,20 0,28 NPK 5:15:30 U ALU A 50/1 55.00 0,23 WKKORN26 % P205 45,80 0,19 KAN 27 V Kutina 50/1 50,80 0,21 UREA 46* 40/1 61,70 0.26 KALUEVASOl 60 % 66,00 0,28 ENTEC PERFECT 26 COMPO 101,00 0,42 ENETEC 14 717 COMPO 121,80 0,51 Sredstva varstva rastlin: cougar pakiranje; mpe v sit: 11 6.400.00 mpc our 26J1 frontier i2 11 5 920,00 24r7Q stomp 330t 11 2060.00 8,60 dicuran forte 80 »p 1 kg 6.150,00 25,66 sekater 0,3 kg 4.390.00 18.32 sector 0,6 kg 8.590,00 35.85 Spomladansko čiščenje travnikov Čiščenje travnikov, brananje in ravnanje krtin so pomembna spomladanska opravila, ki vplivajo na nemoteno rast travne ruše in kakovost zelinja. Čiščenje je nujen ukrep na travnikih. Praviloma gre za ročno opravilo. Pograbljamo ostanke listja, suhega vejevja oziroma vse, kar bi motilo rast ruše in oteževalo košnjo zelinja. Ostanke je potrebno s travnika odpeljati, nikakor pa si ne smemo dovoliti, da jih tam pokurimo. Ogenj uniči mikro živelj v tleh ter travno rušo, v prazna mesta pa se naselijo manj vredne trave m zeli, ki zmanjšujejo pridelek zelinja in njegovo hranilno vrednost. Prav tako pa je nevarno, da se ogenj razširi na bližnji gozd. Brananje travnikov z travniško brano je zelo zaželeno, saj delovni organi brane prezračijo vrhnji sloj zemlje ter s tem omogočijo boljšo izmenjavo zraka, ki pozitivno vpliva na razraščanje in zgostitev ruše, Brananje še je posebej zaželeno na težjih tleh oziroma tleh, ki vsebujejo v teksturni sestavi tal veliko gline. Prav tako z brano raztrgamo ostanke zelinja, ki nastanejo, če gre ruša previsoka v zimo. Ravnanje krtin je nujen agrotehnični ukrep V Pomurju ni travnika, kjer krt ne bi delal težav. Zemlja predstavlja resne težave pri košnji in siliranju trave. Prisotnost zemlje v silirni masi usmerja fermentacijo v tvorbo maslene kisline, ki bistveno poslabša njeno kakovost. Dr. Stanko Kapun, univ. dipl. inž. agr. Setev krmnega graha Krmni grah postaja vedno pomembnejša poljščina v pomurskem kolobarju. Zrnje in zelinje krmnega graha vsebuje veliko surovih beljakovin, ki so visoke biološke vrednosti. Krmni grah da najboljše pridelovalne rezultate na srednje težkih tleh s pH vrednostjo med 5.5 in 6.5. Če je pH vrednost nižja od 5-5, se bakterije, ki se razsujejo v kvržicah na koreninskem sistemu krmnega graha, ne bodo razvile v optimalnem obsegu. Biološka vezava dušika iz zraka se bo zmanjšala, kar bo posledično vplivalo na gospodarnost pridelovanja krmnega graha. Bakterije Rhisobium legumino-sarium lahko letno vežejo iz zraka do 400 kg/ha dušika, ki pripomore k oskrbi naslednje poljščine s tem nujno pomembnim hranilom. Med vegetacijo potrebuje krmni grah cca. 80 kg/ha fosforja in 150 kg/ha kalija. Pri gnojenju z dušikom ne smemo pretiravati, saj preveliko razpoložljivega dušika v tleh ob vzniku negativno vpliva na razvoj Rhisobium bakterij. 40 kg obrok je ob vzniku zadosten. Dognojevanje z dušikovimi gnojili opravimo po potrebi. V praksi bomo izvajali osnovno gnojenje s 500 kg'ha NPK 7-20-30, ob trošenju organskih gnojil (hlevski gnoj in gnojevka) pa lahko uporabo mineralnih gnojil zmanjšamo za 30 %. Potrebe po hranilnih snoveh lahko pokrijemo z mineralnimi in organskimi gnojili. Še zlasti krmnemu grahu zelo prija gnojenje z hlevskim gnojem. Setev izvedemo z žitno sejalnico, na medvrstni razmak 12 cm. Na ha ga sejemo do 220 kg. Po setvi sledi obvezno valjanje posevka zaradi enakomernega vznika. Posevku precej škodijo pleveli, ki zmanjšajo pridelek zrnja in hranilno vrednost, zato je potrebno posevek zaščititi pred ozkoli-stnimi in širokolistnimi pleveli. V praksi predvsem uporabljamo herbicide po vzniku plevelov in krmnega graha, zato bomo o njih kaj napisali kasneje. Krmni grah tehnološko dozori v mesecu juliju. Praviloma ob žetvi ni problemov s skladiščno vlago. Na tržišču se je možno oskrbeti s sorto Sponzor. Dr. Stanko Kapun, univ. dipl. inž. agr. KGZS - Zavod Murska Sobota Agroservis, d. d., Krožka ulica 58,9000 Murska Sobota OPRAVLJANJE TEHNIČNIH PREGLEDOV KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU ZA LETO 2006 - SPOMLADANSKI TEREN Obrezali potomko 400-letne trte z Lenta Na željo vinogradnikov in ljubiteljev vina so v Cerkvenjaku ustanovili Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak, ki ga vodi predsednik Janez Ivan Pučko. Društvo je te dni pripravilo redni letni občni zbor, na katerem so predstavili delo društva v preteklem obdobju in si zadali naloge za prihodnje. V društvo je vključenih že 70 članov. Društvo vseskozi skrbi za izobraževanje vinogradnikov. Pred začetkom zbora je ob Johane-zovi trti, potomki 400-Ietne trte z mariborskega Lenta, potekala slovesna rez triletne trte, ki jo je obrezal cerkve n jaški viničar Janez Ivan Pučko. L. Kramberger Kraj Datum Ura LUCOVA 31.3.2006 08.00-16.00 CANKOVA 1. 4.20006 08.00-18.00 N USKOVA 1. 4. 2006 08.00-18.00 MARKOVCI 3.4. 2006 08.00-18.00 GEDEROVCI 4. 4. 2006 08.00-18.00 SV. JURIJ 5. 4. 2006 08.00-18.00 VANEČA 6 4 2006 08.00-18.00 Predavanja kmetijske svetovalne službe pri KGZS - zavod MS Datum Kraj Lokacija Ura l Jkrep Področje 31 mar. Murska Sobota Dvorana KGZS-Zavod MS 9.00 KOL Ohranjanje kolobarja - demonstracijski prikaz -vzorčenje tal in rastlin po različnih metodah 5. apr Iva novci Vinogradniški center Goričko 14.00 Vinarstvo - ocenjevanje vin 6. apr. Mala Nedelja Gostilna Slekovec 14.00 Vinarstvo- ocenjevanje vin Pleveli v jarih žitih Tudi jara žita so poljščine, katere moramo zaščititi pred pleveli v zgodnjem razvojnem stadiju. Po kvaliteti lahko celo dosežejo alt presežejo ozimna žita (pšeni- ca), po pridelku pa so nekoliko slabša. Tudi pri uporabi fitofarmacevtskih pripravkov moramo biti pozorni, saj vsa sredstva, ki so registrirana za ozimna žita, n iso t u d i z a j ara žita. Zato d mo biti natančni in uporabi tista sredstva, ki so za jat tudi registrirana. M. Barbarič, KGZS - Registrirana fitofarmacevtska sredstva za j aro pšenico in jari ječmen pripravek odmerek/ha delovanje na časjBM Basagrandp-p 31 kamilice, navadna zvezdica, plezajoča lakota, širokolistni plevel Od faze trehts dc konca razt^ Basagran top 31 Enoletni in večletni širokolistni plevel, plezajoča lakota Odfazetreh^ do konca razr0* Dicofluid mp combi 41 Širokolistni plevel, jetičnik, kamilica, slak Od sredine razrit* do začetka Duplosan kv 21 Enoletni širokolistni plevel, kislica, metlika, zvezdica, plešec, plezajoča lakota Od začetka razteg do začetka Grodvl 20 40 g širokolistne in ozkolistne plevele Od faze treh listov do drugega^' Herbaflex . 21 Enoletni ozkolistni in širokolistni pleveli Vfazi2^3> Herbocid 1,5-2,51 Širokolistni plevel, metlika, plešec, zvezdica, gorjušica, osat, slak, plezajoča lakota Od sredine raz^ do začetka K0W Hussar 100-200 g Enoletni ozkolistni in širokolistni pleveli, večletni širokolistni pleveli Od faze tre^ do konca Lintur70wg 120-150 g Enoletni in večletni širokolistni pleveli od drugega lista do konca rai@^ Logran 20 wg 35-40 g Širokolistni pleveli Lontrel 100 0,91 Širokolistni pleveli, dresen, glavinec, kamilica, grašica. plešec. osat, slak, plezajoča lakota po® Orbit 0,251 Enoletni širokolistni pleveli (plezajoča lakota in smolenec} Od faze lifH do konca razrašča Sekator 200-300 g Enoletni in večletni in nekateri ozkolistni pleveli Od faze treh 1^1 do konca Registrirana fitofarmacevtska sredstva za oves pripravek odmerek/ha delovanje na sagrandp-p 31 kamilice, navadna zvezdica, plezajoča lakota, širokolistni plevel. Dicofluid mb combi 41 Širokolistni plevel, jetičnik, kamilica, slak ČAčasi(Fn tudi varnost drugih udeležencev. »Želimo si, »ni 1 P^toetu razvili tako kulturo vedenja, ki bi r, °S°čala lepo, varno in zdravo življenje.« Letos so burske prometnice zahtevale dve smrtni žrtvi. V prvih dveh ^ih je bilo poškodovanih 29 ljudi, od tega štirje težje Po poda-1 Policije je prevelika hitrost največkrat vzrok prometnih nesreč U ** nePravilna stran vožnje in smer vožnje ter nepravilno prehi-J1,4 Delež vinjenih voznikov, ki povzročijo nesreče, je skoraj 11 ’ ' »Vozniki morajo hitrost prilagoditi svojim lastnostim ter in stanju na cestah,« je dodal inšpektor Znano je, da Poli-a P°staja iz Murske Sobote izvaja projekt Hitrost. Projekt je na-aktivnemu nadzoru prometa. 31- marca pa bodo policisti poostreni nadzor prometa na pomurskem cestnem križu. Vo^r je ua koncu opozoril motoriste in voznike t. i. enoslednih ptfl ‘Lepo vreme jih privabi na plan. Naj bodo previdni in naj ne kujejo svojih sposobnosti.« 'Pic: »Pomembna sta lotnost in sodelovanje ^lne8a r rchrcii!orialcev >n c»-v vojnih 2-kletnega Maj^^ samostojni Ve °,e PbrnemK^01 Za severno ^čas |Z ^^ejo tudi n,,rnl Je uspe-trdno tv,.,0 sodpj„ Jn' vseh vojn n - ^'^jt jl'Osamosvoii-P°' m, ^^shv in sodelo- dhe Počastitev roj- PE Murska Sobota Slovenska 48 tel.: 02 512 45 50 Poslovalnica lendava Kranjčeva 4 tel.: 02 512 55 40 V paketu VzajemnaM/ad/ dobiš: • zavarovanje VzajemnaZdrav/e • sodelovanje v nagradni igri z bogatimi nagradami • darilo in ostale ugodnosti za Člane Vzajemne Slovenske vojske, generalmajor Ladislav Lipič. Na slovesnosti so obujali še spomine na dogodke iz osamosvojitvene vojne Spomnimo, da je bilo takrat na območju Ljutomera in širše Prlekije več bojnih delovanj in neposrednih spopadov med enotami JLA in TO ter slovensko policijo Proslavo je skupaj z ljutomersko občino pripravilo Prleško društvo generala Maistra. V programu so nastopili orkester Slovenske vojske in (z recitali) dijaki Gimnazije Franca Miklošiča. Prireditev je bilg prva v nizu, s katerimi bodo proslavili 15. obletnico vojne za Slovenijo. A. B. , m* 200 otrok v programu Jumicar Slovenija Program Jumicar Slovenija je namenjen preventivni vzgoji otrok v cestnem prometu. Program so izvedli ze na vec kot 150 Šolah Program je sicer namenjen učencem v starosti med sedem m dvajanst let, po izkušnjah pa seje izkazalo, da je program najbolj primeren za učence 4. in 5. razredov devetletke. Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Gornja Radgona je program pripravil na osnovnih šolah Gornja Radgona, Apace m Negova V pmgrai™ je sodelovalo čez 200 učencev in učenk 4. in 5. razreda devetletke. Program Jumicarje - kot rečeno - namenjen preventivni vzgoji otrok v cestnem prometu skozi igro. Program je sestavljen iz teoretičnega ter praktičnega dela ir- pr., teka dve šolski uri. Dogajanje poteka na poligonu oz. šolskem igrišču. V teoretičnem delu otroke opozatjajo na nevarnosti. ki jim pretijo v cestnem prometu, poučijo jih tudi o vedenju in pravilih, ki so za njih kot za udeležencev cesi nem piomesu (pešec, kolesar) pomembna. V praktičnem delu pa se po poligonu popeljejo z avtomobilčki po m m mestni ureditvi s semaforji, znaki... Sam program podpirajo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, Generalna policijska uprava, Policijska akademija in Številne druge uradne institucije,-ki so tako ali drugače vezane na cesir promet. Vsak udeleženec programa prejme Jumicar diplomo in vozniško dovoljenje. ■ 0. B. [ < zj Mm Mi BM BB' m * Gasilska zveza Beltinci ima »armado« novih gasilcev V organizaciji Gasilske zveze Beltinci seje knrčal 80-urni gasilski tečaj izobraževanja mladih gasilcev, Teoretični piagram izobraževanja je potekal v prostorih gasilskega doma v Beltincih, kjer so se mladi gasilci iz PGD Beltinci, upa, Bratend, 6anžani, Dokležono, Ižakovci m Melinci med drugim sezr-flnill z orgamrt rm:.i gasilstva, vajami gas-ftko oj-vemo in wall, pubimo preventive, prvo Domnijo dr Preda, a sc oredavatelji iz Gasilske zveze Beltinci, Ob koncu tečaja so I Iliadi gdSiiuž pr.dotHlt naziv Ijprašarj. gawec. V GasJskj zvezi Beltinci in gasi tekih drvtwh so zadovdljm, k« mladi postopajo v gasuske vrsta. Sicer m gas-Istvo v občini Beltinci že 120-letne korenine. Tečaja so udeležile tudi mlade gasilke.-J. Z. 12 (IZ)BRANO * 30. marec 2006 - vest®1 Barometer Tadej Ružič, direktor Pom-grada, je peljal na ogled največjega svetovnega gradbišča, kot je sam izjavil, poslovne partnerje in lokalne politike. Nič ni narobe, če pri politikih naenkrat ne bi bilo sprenevedanja, na čigave stroške so potovali: na račun Pomgrada, občinske, svoje ali fiktivno svoje stroške. Dragan Salavec, solastnik 13 M in direktor Proconija, prodaja delež podjetja 13 M v KG Rakičan. Najverjetnejši kupec naj bi bile banke. Stanislav Škalič, direktor Mu-ralesa, ob nekoliko nižjem dobičku v lanskem letu ponovno dosega rast prodaje na zahtevnem evropskem trgu. Igor Kolenko, direktor Turizma Lendava, je uspel z dvema odmevnima predstavitvama lendavskega in s tem tudi slovenskega turizma, in sicer v Budimpešti ter na hišnem sejmu turistične agencije Weiss & Nesch v nemškem mestecu Vollmaringen. Drago Vogrinčič, župan Občine Cankova, se je izkazal s sprejemom predsednika države dr. Janeza Drnovška. Predvsem zaradi tega, ker je obisk potekal brez visokega protokola. Sejem počitnic in Sejem plovil v Ljubljani Dišalo je tudi po Prekmurju Najobsežnejši in najrazkošnejši so bili tudi letos Hrvati Predstavitev ponudnikov športnih in turističnih plovil Nekatere stojnice so popestrili z glasbo Predstavila so se tudi pomurska turistična podjetja Za nekatere so plovila le daljne sanje, za druge Jože Gabor Če bi počitnice Slovencev ocenjevali po Sejmu počitnic, ki je bil prejšnji teden na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bi mislili, da se te iz leta v leto zmanjšujejo. Ob spremljevalnem Sejmu plovil pa, da se število Slovencev s plovili povečuje. sba, marsikje, tudi na pomurskem razstavnem prostoru, pa je dišalo po domačih jedeh in pijači. Razstavni prostori so bili zelo različni, pisani ali zelo estetsko opremljeni. Najobsežnejši in tudi najbolj oblegan je bil dolgih do osem metrov, prodajalci izvenkrmnih motorjev, ponudniki čarterjev in podobno. Plovila, počitniške domove in avtodome je bilo mogoče ku- ta ljubljanska županja Danica Simšič, je bilo letos 141 razsta-vljalcev iz dvajsetih držav. Ob tem so organizatorji povedali, da se vsebina iz leta v leto spreminja in prilagaja razmeram na trgu turistične in počitniške ponudbe. In tako so tudi v zadnjih letih združili tri vsebine: počitnice, plovila in caravaning. Vsi turistični ponudniki iz Slovenije in tujine so si prizadevali, da bi turiste pokušali privabiti s privlačnim prikazom lokacij in destinacij Tako je s kar nekaj razstavišč odmevala ljudska gla- Sejem počitnice, ki ga dopolnjuje Sejem plovil, je naslednik nekdanjega sejma Alpe - Adria, ki je bil pred leti zelo odmeven in je ponujal precej več kot Sejem počitnice. Zato pa je prišel ob skromnejši ponudbi toliko bolj do izraza pomurski turizem. Tako so v dvorani A v skupnem paviljonu predstavljali svojo turistično ponudbo ob Pomurski turistični zvezi še podjetje Počitek - Užitek iz Moravskih Toplic, podjetje Diana - Zvezda, svojo ponudbo pa je predstavil tudi sistem Panonskih term, ki je vključeval tudi Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Lendava, Banovci, Radenci in Ptuj. Skupen moto predstavitve pomurskega turizma je bil Pomurje - dežela zdravja in prijaznih ljudi. Na razstavnem prostoru Pomurske turistične zveze pa je bila predstavljena ponudba lokalnih turističnih organizacij, zavodov za turizem, Krajinskega parka Goričko, turistično-infor-macijskih centrov, razvojnih agencij, pomurskih občin, Bio-term Mala Nedelja, turističnih društev, gostincev, turističnih kmetij, vinotočev, spominkar-jev, prireditev, izletništva, turističnih tematskih poti in rekreacije v Pomurju. Razstavni prostor pomurskega turizma je bi! dokaj dobro obiskan in mnogi obiskovalci so povedali, da našo pokrajino že dokaj dobro poznajo, saj večkrat počitnikujejo pri nas. V bližini pa se je predstavljala tudi soboška turistična agencija Intelekta. Na obeh sejmih, ki ju je odpr- tudi letos razstavni prostor Hrvatov, ki so tudi tokrat poskrbeli za zelo dober propagandni material. Izkazali pa so se tudi turistični ponudniki iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Španije, Italije, Poljske in od drugod. V bližini razstavnega prostora Sejma počitnic so pripravili razstavo počitniških domov in avtodomov caravaning. Mnogi obiskovalci pa so se namenili na razstavni prostor predvsem zaradi razstave plovil, kjer so se predstavljali izdelovalci manjših športnih in turističnih plovil, Med turističnimi agencijami seje predstavljala tudi soboška Intelekta. Pomurje -dežela zdravja in prijaznih ljudi HMUBU Počitnice se zmanjšujejo, plovila povečujejojHKg Na stojnici Pomurske turistične zveze so obiskovalci lahko zvedeli precej o naši turistični ponudbi. * .iji• tri -® VESTNIK - 30, marec 2006 (IZ)BRANO 13 Gniškovnjak brez direktorskih ambicij Peter Gniškovnjak, član Sveta delavcev Mure, zanika, da bi imel ambicijo postati delavski direktor. Tudi če bi si to želel, po aktih družbe Mura tega P^žaja iz formalnih razlogov ne bi mogel zasesti. ''11 ’ sklepa sveta delavcev, ki ni podpri imeno-vania Darje Odar za delavsko direktorico, ni mo-BOce povezovati z njim osebno. Dr. Rode kardinal javnvm konzlstoriju prejšnji teden je Benedikt XVI uradno umestil nove kar-mnl njimi tudi nekdanjega Ijubljanske-nauskofa in metropolita dr. Franca Rodeta. . ^ni drtrve sta osebno čestitala novemu kar-'Mer za šolstvo dr. Milan Zver in minister to ',ma8-Janez Drobnič. Med udeleženci konzi-Ra je bil tudi beltinski župnik Alojz Benkovič, ki lij u ^dina! tudi osebno sprejel. Na fotogra-M Benkovič čestita dr. Francu Rodetu. I—- ^vencioniranje zavarovanja "Mijske pridelave ^varovati večino Metijskih površin naj bi plačali /e štirideset V $1 ■ nt ik l n^' skorajda ne mine leto, da narav-stvu v ne b’ povzročile škode v kmetijstvo n 10» petih letih je slovensko kmetij- Pa So .*1c *-'lo škodo utrpelo zaradi suše, svoje ’•ničti *e vremenske ujme s točo, ki je lice '■ Ustan°vitvi vzajemne kmetijske zavaroval-računu sredstva zagotovili v državnem pro-! pr i]/c nekai časa> vendar do realizacije ^Mir država je doslej Škodo v kmetijstvu del-he^ । Zakonu o odpravi posledic naravnih Mj¥ LJ) Pa naj bi se vključila 'l,M>.?0 Zavarovanje. Mini- Marija Lu_ Maja io zavaroval- 'lc 1 pa le temu ' oi>m°čna enota %?ža Jmeti’stvo bo l^^od^.^^pnspe- , „ zavaroval-Popevale 20 odstot-’ Z»v ^dstvoru obuu n ne rm^H' Triglav so seže ^zrt T*'* da Pri zavarovanju Cei, _ Odstotni popust kso-H??; V ?a P°ZiVa’° valni atuee Mia-v n-kr uvato I TUiuV? dt5uK»o v Pom urju I 'MVik?1 ' 'v 71P1^110 za' PT"Pevdi le 'n sredstev, v kme-zbornici pa so bodo tako v zavalili., ^Mčih večino kmetij-ll|*tšin. Ludvik Kovač Hotiški brod na svojem mestu Zasidran za vedno? Obstali brod ne bo podpiral nacionalnih interesov Hotiški brod na reki Muri je končno vrnjen na svoje mesto in pripet na jeklenico, vendar brez dovoljenja za plovbo. To mu je poteklo konec lanskega leta. Lendavska upravna enota je namreč dovoljenje izdala le za pol leta, torej za obdobje zagotovljene tehnične ustreznosti plovila. Predsednik Krajevne skupnosti Hotiza Štefan Sobočan je zato že klical v Koper in zaprosil za ponovni tehnični pregled plovila. To naj bi spet opravilo podjetje Germanische Ilovd Slovenija iz Kopra, ki je tehnično ustreznost plovila preverjalo že 4. julija lani. Hrvaška stran je svoj brod, ki ga je petega maja lani pripela na vrv hotiškega bro-da, le-tega pa odpela in (sprva) privezala na desni strani reke, usidrala v mirni tok reke ob mostu. Na osnovi zapisnika o tehnični brezhibnosti plovila je torej lendavska upravna enota za čoln LE-1 izdala dovoljenje za plovbo, inšpektor za plo Poškodbe sluznice Zgaga RuPyruf Rupurut® hitro in zanesljivo spravi vaš želodec v dobro voljo. Rupurut® že v nekaj minutah odpravi simptome zgage, nevtralizira odvečno želodčno kislino in zaščiti želodčno sluznico. Pred uporabo natančno preberite navodilo’ O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. vbo Uprave za varnost plovbe in zaščito morja iz Osjeka Dragan Mijič pa je brodu ponovno dovolil obratovanje. Kljub temu in odločbi hrvaškega ministrstva za promet avgusta lani, da sme brod pod slovensko zastavo opravljati prevoze, o čemer sta se na Otočcu dogovorila ministra za zunanje zadeve Dimitrij Rupel in Kolinda Grabar Kitarovič, ta ni bil vrnjen na svoje mesto. Krajevna skupnost je namreč z dopisom zaman naročila brodarju hotiškega broda, da to izpolni. Storitve prevoza ljudi in tovora je tako še naprej opravljal hrvaški brod, tovornjake z materialom za gradnjo mostu pa je prevažal vlačilec, ki je v začetku septembra po umiku visokih vod priplul do gradbišča. Lendavska obema je namreč prošnjo Občine Sveti Martin na Muri za prevoz gradbenega materiala po slovenski strani zavarovala z zahtevo po bančni garanciji v višini 15 milijonov tolarjev za povračilo morebitne škode na lokalni cesti, kar pa sosedje niso sprejeli. Krajevna skupnost Hotiza je torej spet začela s postopkom za pridobitev plovnega dovoljenja za svoj brod, čeprav se domačini že sprašujejo, ali ga bo sploh mogoče spraviti v delovanje. Poglobljena struga ob zgrajenem hrvaškem mostu je namreč upočasnila tok vode, ki potiska brod med rečnima bregovoma, zaradi česar bo plovba otežena, morda celo nemogoča. Brod, ki ga ne bo mogoče spraviti čez reko, bo torej lokalni skupnosti, ki je za njegovo obnovo namenila dva in pol milijona tolarjev, nataknil roge, dogovore na ministrski ravni in internacionalizacijo problema v evropskem parlamentu sredi lanskega leta pa spremenil v farso. Zasidran brod namreč ne bo mogel več podpirati slovenskih nacionalnih interesov na tem območju. Kratko pa bodo potegnili tudi ljudje, ki bi jim plovni brod do dokončanja mostu skrajšaj pot do polj in vinogradov, ki jih imajo na desni strani struge. Majda Horvat Barometer Karl Erjavec, minister za obrambo, je prepričan, da s šivanjem vojaških uniform v Muri veliko prispeva k razvoju in ohranjanju delovnih mest v tem tekstilnem gigantu Jože Šumak je bil ponovno imenovan za direktorja Zdravstvenega doma Ljutomer, čeprav bi se lahko tudi upokojil. Tomaž Džuban je eden od glavnih pobudnikov za nastanek smučarskega filma Lovci na pršič, ki je bil premierno prikazan v ponedeljek v Cankarjevem domu. Mileva Kralj Buzeti je s pevskim zborom Vugaš, ki ga vodi, pripravila letni koncert, ki so ga kritiki izredno ugodno ocenili. Darja Odar, ljutomerska svetnica, odločno podpira suspenz tajnika KS Ljutomer, ker ta naj ne bi izpolnil ukaza in organiziral kabelskega sistema kot delniške družbe, kar pa formalno tudi mogel storiti. Dolžnikov, ki so naročniki na kabelski sistem in svojih obveznosti ne poravnavajo, pa ni razkrila. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 30. marec 2006 - VES1! Deset let Društva kmetic občine Turnišče Ob materinskem dnevu pri Steyerjevih v Beračevi Osemčlanska družina z veliko optimizma Kam vse nas bo vodila pot, je zapisano v zvezdah, vmes pa želimo narediti čim več dobrega Letos mineva deset let, odkarje bilo v občini Turnišče ustanovljeno društvo kmetic, ki ga vodi neutrudna predsednica Marija Ščap, osnovni namen društva pa je izobraževanje kmečkih žena in deklet iz Turnišča, Renkovec, Ne-deiice in Gomilice. Ob jubileju so pripravile članice društva v prostoru stare cerkve v Turnišču razstavo peciva, krušnih dobrot in ročnih del. Ksodelo-vanjuso povabile tudi člane in članice Kulturnega društva Štefana RajaTur-nišče. Med letom sodelujejo tudi z Društvom žena Kukec v občini Gornji Petrovci, s Kmetijsko svetovalno službo za Pomurje in s Kovačevo domačijo v Nedelici, kjer se s kulinaričnimi in drugimi izdelki predstavljajo ob dnevu odprtih vrat Kovačeve domačije. J. Ž. Ljutomer: prvi rez trte letos Z dnem, ko se praznuje jožefovo (19. marec), je tradicionalni začetek obrezovanja trte in stem otvoritev sezone za vinogradnike. Rez znamenite brajde - zvrst modra kavčina - v atriju mestne hiše so opravili člani društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer. Strokovno obrezovanje je bilo delo mestnega viničarja Franca Žlica rja (na posnetku), ki so ga budno spremljali predsednik društva Slavko Žalarz nekaj člani, župan občine Jožef Špindler ter sedanja in nekdanji vinski kraljici Maja Bratušek, Mateja Štabuc in Mihaela Lipovec. Tekst in foto: N. Š. Nesporno je, da je družina osnovna in najpomembnejša celica družbe. Navsezadnje ne pravimo zaman, da je družina dom in toplo ognjišče, od koder prihajamo in kamor se radi vračamo. Vsem družbenim in političnim spremembam navkljub ostajajo družina in otroci največje bogastvo. Da je res tako, sta se pri ustvarjanju in načrtovanju družine nadvse dobro zavedala tudi zakonca Jože in Jožica Steyer iz Bo-račeve. Kot pravljica o Sneguljčici in sedmih palčkih Vsak si sam življenje naredi mavrično in z rožicami postlano, lahko pa pri tem drug drugemu pomagamo. Zgodba Steyerjevih znova potrjuje, kako pomembna je družina in kako velika je v njej materina vloga. Gre dobesedno za eno veliko družino, kjer oče, mati in njunih Šest otrok skupaj živijo v lepi hišici iz pravljice o Sneguljčici in sedmih palčkih. Tako številne družine so v današnjem času pravcata redkost. Štirim fantom - najstarejši je 13-letni Simon, učenec 6. razreda OŠ Radenci, David je četrtošolec, Matej prvošolec, Mitja pa je še v vrtcu - in 3-letni deklici Martini se je pred približno dvema mesecema pridružil še Tomaž. 41-letni Jože, ki si z avtokleparstvom v firmi Mercedes v sosednji Avstriji že dlje časa služi kruh, in 38-letna Jožica, izučena šivilja, ki je bila nekaj časa zaposlena v radgonski Muri, celo desetletje pa je predelala v Avstriji, sta gotovo Beltinci: dejavni upokojenci Na letnem občnem zboru Društva upokojencev Beltinci so pregledali delo društva v preteklem letu in spregovorili o programu dela za letos. Lani so pripravili več društvenih in športnih srečanj za svoje člane, veliko pozornost so posvetili starejšim in onemoglim doma in v domu upokojencev Rakičan, organizirali so zdravstveno predavanje, udeležili so se srečanja treh dežel Slovenije, Avstrije in Italije idr. Vključili so se v projekt Starejši za boljšo kakovost življenja na domu, ki ga je razpisala Zveza društev upokojencev Slovenije. Če bodo projekt izpeljali, bodo dobili računalnik. Skupaj z občino Beltinci si bodo prizadevali, da bi društvo dobilo svoj prostor, kjer bi imeli shranjeno arhivsko gradivo in se lahko sestajali. Čez leto bodo obiskali člane na domovih in v domu počitka v Rakičanu ter jih skromno obdarili. Vključili se bodo v športne aktivnosti, kot je streljanje z zračno puško, kolesarjenje, pohodništvo, v maju načrtujejo ribiški piknik, ribiči pa se bodo udeleževali meddruštvenih ribiških tekmovanj. Skupaj z Zavodom za kulturo in turizem Beltinci načrtujejo projekt nordijske hoje z začetnimi »koraki« po beltinskem parku. Na kulturnem področju so upokojenci dejavni domala v vseh kulturnih in turističnih društvih beltinske občine. Pripravljajo tudi več izletov po Sloveniji in v tujino. J. Ž. Veseli so bili daril iz rok ravnateljice OŠ Radenci Danice Sepesy. prevzela veliko skrbi in veliko odgovornost. »Vsak dan se z veseljem vračam domov, čeprav se moram samo v eno smer peljati 84 kilometrov,« pripomni Jože, ki se vsako jutro navsezgodaj odpravi na delo v Avstrijo. »Zaslužek je kar dober, Ati z dojenčkom saj prejemam okrog 1.400 evrov mesečno, dodati pa je treba še otroški dodatek, do katerega sem upravičen. Sicer pa so otroci že tako veliki, da pomagajo ženi. Tudi sosedje radi priskočijo na pomoč. Imamo le nekaj prašičev zase, kajti drugače bi bilo kupovanje hrane predrago«. Zaupa mi še, da je sicer doma iz Zepovec in da se je preselil na ženin dom v Boračevo. Njen dekliški priimek je Rožman, na kar spominja bratov priimek v sosednji hiši. Čeprav sta se Jožica in Jože poročila šele 15. maja 1999, sta kot sad skupne ljubezni v zakon privedla že tri otroke. In tako je šlo naprej ... Zdaj jih je že šest. »Mislim, da sem že prestar za nove otroke,« malce hudomušno na zastavljeno vprašanje o morebitnem povečanju družine dodaja gospodar. Dnevi, polni življenja Za starša, posebno za mamo, so to dolgi in naporni dnevi. Pa to niso dolgočasni dnevi, kjer bi vse potekalo po utečenem redu. To so dnevi, polni življenja, ot roškega govorjenja, resnih in manj resnih prepirčkov, dnevi smeha pa tudi joka in kljubovanja. Treba je veliko potrpežljivosti, strpnosti in nesebičnega raz dajanja. Znati je treba poslušati in se pogovarjati, tolažiti in znati pokazati tudi mejo dovoljenega »Ker so otroci pridni tl'H gljivi ter radi pomagajo. sih tudi pospravijo stanci in posesajo prah, doživim’ gu svojih otrok veliko vc^J možem jih skušava vzgojna hu poštenosti in pridno^J srečni, imamo se radi! v trgovino, j ih vzamem s Murski Soboti smo si že vali velik mercedes z sedeži, vendar je bil reg’51^ le za sedem oseb, nas že osem, - nam z malce ot^l zaupa vrla gospodinja-bo ta njena prošnja P° avtomobilu, v katerega ko naenkrat spravila žina, uslišana Da ne W' strijski cariniki ob p^’ j, nju njihovega Štiri kole^ njička vedno znova preš*”0 ob tako številčni družini-Znajo ceniti občuti varnosti in ljubek Tudi brez osebnegac' ■ nja na račun zagotavlja1^ treb za otroke ne gre. predšolske in šolske j?' malo. Toda Steyerjevi °1 navajeni skromnosti ceniti skrb svojih v so lepo vzgojeni, spr«* smejani in vedno prip'3 pomagati. Za učenje irt j obveznosti kažejo velik' . Kljub časovni stiski dobro uspeva, da sta j'- . • pripravljena pomagatif 1 J; nuditi največ, kar zd10'1 ma ob pomoči s ta ref5'' skrbi še za živali, sodelujeta z razredniki111 f|> najdeta čas zapogi”1'^ ■ Želita, da bi bili lafl1!*’ uspešni učenci Znajo ‘ r / čutek varnosti in ljub«41’ j/ žini. Zato sem prepf^3 do v svojih srcih vedno n ? bogastvo, ljubezen in p'K doma kot popotnic0 ■'r . nje,« je povedala ravnanje Radenci Danica Sepesf j/ tremi razredniki no in ji tako izkazala sp° . Ob slovesu sm° in očetu Jožetu v krnS^ej# otrok zaželeli še ve^'uiii^ vztrajnosti pri vzgoji r3^ dohudnežev in čim '' ?j Pa seveda več razum^ JF bi in pomoči lokali družbene skupnosti- „ foto; N*IiSf j VESTNIK-30, marec 2006 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Malo je takšnih kot Helena Ravnic Vsako življenje piše svoj roman Helena Ravnič, rojena Pintarič leta '914 v Bogojini, je o svojem življenju napisala roman, ki ni izšel. Njeno življenje je bilo polno sprememb, odre-selitev v različne kraje, predvsem pa polno dela. Njenih dvaindevetdeset cl se ji ne pozna in še vedno je rada lepo urejena. Otroštvo ji je potekalo v Bogojini, v dru-bn' kjer je bilo šest otrok. Oče je bil trgo-Živo se spominja tistega obdobja, še zla-ll‘dA kako je nosila na ramenih na njivo Ostrico. Leta so se hitro obrnila V Maribo-■'ln Zagrebu se je izšolala za medicinsko UH6 |e diplomirala, Ob službi r(r Borovem, se je ukvarjala ’"'H s športom - igrala je rokomet in tenis ’er tudi veslala. vihro je kot partizanka preživela v “^tinski Zagori, kjer je skrbela za zbi-'4nl« oblačil in zdravil. Ob koncu vojne se je vrnila domov in rodila prvega sina. Zaposlitev je dobila v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Rodil se je še drugi sin. Takrat sta bili izšolani samo dve patronažni sestri, Kilometre in kilometre je prepešačila do ljudi. Tudi s kolesom, ki ga je več porivala kot vozila Vedno je bila pripravljena pomagati, svetovati... Postala je prva ravnateljica Zdravstvene šole Murska Sobota Do 60. leta je poučevala higieno in o tem izdala rudi učbenik. Za svoje delo je prejela mnogo priznanj. Literarno ustvarjanje Pisati je začela že v mladosti. Izšle so tri zbirke pesmi. Roman o sebi je napisala, a ga ni izdala. Ob upokojitvi se je vključila v literarno sekcijo Društva upokojencev Murska Sobota, katere članica je še danes. Kljub letom se je udeležila literarno-glasbenega Zlatoporočenca Lupša iz Kokorič Pred kratkim sta praznovala zlato poroko zakonca Lupša iz Kokorič v občini Križevci. Stanislav, rojen leta 1927, je bil po poklicu čevljar. Mojstrski izpit je naredil v Murski Soboti, vrsto let pa je delal kot čevljar pri čevljarskem mojstru v Križevcih. Aktiven je bil tudi v Gasilskem društvu Kokoriči, kjer je sedaj dejaven kot gasilski veteran. Žena Ana, rojena 1928, seje v Kokoriče priženila iz Bolehnečic. Opravljala je gospodinjska dela, skrbela za vzgojo otrok, kuhala in v prostem Času rada kvačkala. Skupaj z možem sta obdelovala tudi manjšo kmetijo. V zakonu sta dala življenje sinu Jožetu in Stanetu ter hčerki Anici. Imata pa karsedem vnukov. Oba sta člana Društva upokojencev Križevci. Ob 50-letnici skupnega življenja sta se udeležila zahvalne mašev domači farni cerkvi, Čestital pa jima je tudi župan Občine Križevci in jima izročil priložnostno darilo. J. Ž. Zlatoporočenca Ferenčak iz Odranec Pintarič iz Bogojine, v kateri je odraščala Helena Ravnic (druga z leve). Helena ob prebiranju svojih pesmi večera Društva upokojencev ob 8. marcu Koliko moči in volje je vedno nosila v sebi! V 82. letu je obiskovala računalniški tečaj in še vedno bere brez očal. Predanost redu in čistoči je ostala. V Domu starejših Rakičan je zadovoljna, saj ji obiskov ne manjka. V pesmi Pred zrcalom, ki je bila objavljena v knjigi Shojene poti (izdalo DU Murska Sobota leta 2005), pravi: To sem zdaj jaz/Kako se spremeni čas/ Dnevi nekam hite,/ neizpolnjene so želje./ Vse je prešlo,/ je vzelo slovo,/ samo še spomini v meni žive. Elizabeta Rožman Ruža slepih in slabovidnih mladih iz Slovenije uživalo v pokljuški idili krnski športni tabor SDSS ta.. 'ta. ^čustvo slepih in tanta n'b K ob podpori Pisalo se je leto 1956, ko sta se spoznala - takrat mladenič in mladenka Matija in Katarina Ferenčak iz Odrancev, ki sta se poročila v nekdanji odranski leseni »cerkvi«. Zlato poroko šta po petdesetih letih skupnega zakona obnovila v novi odranski cerkvi Sv. trojice, kjer jima je zahvalno mašo daroval domači odranski župnik in dekan dekanije Lendava g. Lojze Kozar mlajši. Sicer pa je bil Matija, rojen leta 1936, večji del življenja sezonski delavec po Gorenjski in v Avstriji. Žena Katarina, rojena leta 1937, je bila doma, saj je med drugim skrbela za dom, družino in kmetijo. V zakonu so se jima rodili trije otroci, zelo ponosna pa sta na vnuke. Zakonca Ferenčak sta zlato poroko praznovala v družinskem krogu. Kljub letom še poprimeta za manjša dela. Jože Žerdin 1* d 0 fr f F J’1' r »■ 1 f ' fr j n sl?^ ne raz®ere ustre-P,ni *n slabovidnim. ie topl° priča-tau . '? 0 °sebje, ki kljub tr^en hotel nujno po-'■'PHčar '1-"'' 8°stom skl1' ' prelepo zimsko . ' slabovidne je zelo । kr»i.l-i,.-’ se vračajo nazaj " orientirani in S prvim dnem sodelovati^ ? ,D^nc>so se s pomoč-že prvi hFr" hivjJfj J vsemi podrobnejšo-., i °kolJa in tudi s Tabor biJ । J*«™ obarvan in všh? tli-? potekale, so pri-časa^im slabovidnim. h?0 ^šlnaHud-Osenčili teči ta?°znali smo tak0 ^ie!^ drsalno teh-' slabovidnih bolj .Stl, P Hn l'1- ki klasična °mo8°« ob do-tek*^ P°vsem sa' '* le ,■ Posamez-ti ' °cil° obnoviti S/50 Prv/^ smučeh’ zadoji dan ta-vnev alpskemu a Sprem,- So nam ob do-'Jevalnih aktivno- stih hitro minevali. Večeri so bili namenjeni pogovornim delavnicam, kjer smo obnovili nekaj splošnih znanj z vprašanji iz malih sivih celic. Posebna zahvala gre Zvezi za šport otrok in mladine Slovenije, Zvezi za Šport invalidov, Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih, športni zvezi Škofja Loka in Alpini Žiri ter vsem, ki tako Sli drugače podpirajo naše projekte. Skupaj omogočamo mladim slepim in slabovidnim, da kakovostno preživijo del svojega prostega časa in s prijatelji uživajo v zimskih radostih. Naj vas ob koncu seznanim še z našimi preostalimi načrtovanimi aktivnostmi v letošnjem letu. V juliju in avgustu bomo imeli ponovno poletni tabor na Kolpi in večdnevno gorniško turo. Poskrbeli bomo tudi za redno dejavnost nekaterih naših srednješolcev v njihovih domačih krajih, kjer bodo skušah pametno izrabljati svoj prosti čas. Veseli bi bili, če bomo lahko izpeljali tudi jesenski tabor s tandemi, za katerega je že zdaj veliko zanimanje mladih slepih in slabovidnih. Gregor Habjan, predsednik SDSS Zbigovci: Srečanje gasilcev veteranov Gasilci veterani in veteranke Gasilskega sektorja Gornja Radgona so imeli v Zbigovcih v tamkajšnjem gasilskem domu vsakoletno tradicionalno srečanje. Na srečanju, ki se ga je udeležilo nekaj manj kot sto veteranov, so domačini pripravili program ter poskrbeli tudi za prigrizek in napitke. Peter Cvetkovič, predsednik Gasilske zveze Gornja Radgona, je navzoče seznanil z načrti gasilstva v radgonski občini in se vsem zahvalil za njihovo dejavnost v gasilskih vrstah. Besedilo in foto: Franci Klemenčič Ljutomer Ljutomerska glasbenika Fada Azzeh na klavirju in Andrej Karba na pozavni sta na glasbenem večeru navdušila številne obiskovalce v dvorani glasbene Šole Slavka Osterca. Mlada glasbenika sta predstavila dela Tomasija, Haydna, Martina, Crespa, Chopina in Albrechtsbergerja. N, Š. Veržej Ljutomerska izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je pripravila v Domu kulture v Veržeju območno srečanje plesnih skupin iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje Predstavili so se vrtca Veržej (mentorica Mateja Fras) in Križevci pri Ljutomeru (Ines Pregl in Milena Jureš), plesna šola Urška (Nina Fras), osno- vne šole Križevci (Dragica Obran), Mala Nedelja (Dragica Obran), Ivana Cankarja Ljutomer (Dragica Obran), Stročja vas (Dragica Obran) in Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (Niko Peterka). Strokovnjakinja za ples Olivera Ilič bo v prihodnjih dneh izmed 14 nastopajočih skupin izbrala udeleženca medobmočne-ga srečanja. N. S. Lendava V območnem združenju Rdečega križa Lendava so v lanskem letu ponudili pomoč v obliki prehrambenih izdelkov in higienskih pripomočkov 680 družinam oziroma posameznikom Prav tako so 356 osebam ponudili pomoč v obliki oblačili, posteljnine, pohištva idr. Iz zbranih sredstev fundacije F1HO so omogočili skupinam po osem otrok letovanje v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič Skupaj je letovalo v treh skupinah dvajset otrok iz občin Lendava, Dobrovnik, Odranci, Kobilje in Velika Polana. J. Z. Motje V krajevni skupnosti Mostje - Banuta načrtujejo gradnjo kanalizacije, pločnika in kolesarske steze. Pri vodenju aktivnosti bo sodelovala Občina Lendava. Koordinator dela bo podžupan Stanko Gjerkeš.J. Ž. 30, marec 2006 - VESTI« 16 MULARIJA Pri nas doma Mama! joze.graj@p-infsl Ob materinskem dnevu ji želimo veliko veselja, zdravja, naj nas ima še naprej rada Mama je oseba, ki nam zmeraj prisluhne, lahko ji zaupamo vse skrivnosti. Podjetje za informira nje. . arh. Novaka 13, Murska Sobota Ul w Delavnice *n n n n s Naša družina šteje štiri družinske člane. Sestavljajo jo oče Drago, mama Milena, brat Darjan in jaz. Oče je kot zidar zaposlen v Avstriji, mama je učiteljica. Bratje študent, jaz obiskujem 4. razred osnovne šole. Imamo tudi mačka Mačoja. Med tednom sva z mamo sami. Ob sobotah se nama pridruži brat. Ob nedeljah pa se nam konč no pridruži še oče. Sara Mencigar, 4. a-razred, OŠ Radenci Za dobro jutro Ko zjutraj zbudim se, pogledam v nebo, se sonce je skrilo, ie kam je zašlo. Pogledam še enkrat, ali se mi samo zdi ali pa res se mi iuna smeji. Zadihan zasopel po hiši hitim in ves presrečen ugotovim: »Saj ni že jutro, saj je še noč, ta zagotovo ima svojo moč.« Kadar pa sonce posije zares, ne morem vstati, pa če bi bil potres. Ura pa vztrajno bije, tiktaka, ko mama mi pravi: »David, šola te čaka. David Raiter, 6. a. OŠ Križevci www.vestpik.si ) Na OŠ Beltinci so prejšnjo soboto izvedli šolo za nadarjene učence. Udeleženci so bili učenci iz šestih osnovnih šol, njihova koordinatorka pa je bila Angela Svenšek. V devetih zelo zanimivih delavnicah so poglabljali in pridobivali nova znanja, raz-' vijali svoje interese ter ustvarjalnost na likovnem, lončarskem, filmskem, računalniškem in drugih področjih. Mama nam daje zavetje, ob njej nikoli nismo sami. Mama je skala, na kateri so zgrajene naše družine. Mama je ena sama, nikoli je ne bi zamenjala. Je oseba, ki te zna ošteti, a se s tabo tudi nasmeji. Je prijazna ženska, rada ima otroke, pomiva, čisti, kuha, skrbi, da imamo vse, kar potrebujemo. Od mame pričakujemo, da bo vedno našla čas za nas, da bo vedno skrbna. Mama naj bi bila naš vzor in luč v temnih dneh, ko smo obupani. Vedno naj nam prisluhne, nam ponudi pomoč in oporo. O, ko bi bila še naprej tako dobra! fAntiaja Naj seji uresničijo vse skrite želje, vendar naj se te njene želje ne razhajajo z našimi. Učenke 8. razreda OŠ Grad Pišem očetu Ko mame ni doma, ati jo igra. Kuha in pere in namesto nje se dere. Ko njega ni doma, narišem ga na papir in je mir. Rahela Šalamun, 3. raz., OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici KV«" Vtrec sm. B/xfwm Moja mama Vsak ima mamo. Moji je ime Anitah Gornjih Črncih. Stara je dvaintrideset Izželo lepa mamica. Po poklicu je natal# in prodajalka kruha. Imam jo zelo ra®1 ji povem, da meje učiteljica v Šoli je zeio vesela. Patricija Jug, 3. raz., OŠ Car'll Stojim na postaji Na postaji stojim in se vožnje z vlakom veselim Črna lokomotiva mimo meno^ dvakrat zapiska in ustavi se en, Na vagonu se usedem na sedel poleg mene drema ubogi revel Že se peljemo hitro naprej, od veselja vriskam juhej. Skozi okno opazujem mesto, kjer stanuje prebivalcev dvesto. Gozdovi, travniki, reke in ceste, vse to vidite, ko mimo greste. Naenkrat zazvoni moj teiefoA «Ati, mami, nisem pozabil na boP^ Kmalu prispel bom v vas, kjer me že čaka teta Kvas. Aleš Jakoša, 5. razred, DOŠ Prosenjakovci c Ob svetovnem dnevu vow, Ob svetovnem dnevi voda so učenci OŠ II M. Sobota pripravili razstavo, na kateri so postavili na ogled literarne in likovne izdelke, izdelke iz slanega testa ter različne plakate, na katerih so razmišljali o vodi na ustvarjalen način. Nekaj utrinkov z razstave: Voda je lahko onesnažena, čista, slana ali blatna. Voda je pitna, Če je Čista. Voda prihaja iz oblakov. Je v zemlji, v pipi in rekah. Matej in Aljaž Če vode ne bi bilo, bi vsi izumrli. Vsa živa bitja potrebujejo vodo. V človeškem telesu je 80 odstotkov vode. Na Zemlji je približno tri četrt vode. Voda je lahko v tekočem, plinastem in trdnem stanju. Nekatera bitja v vodi živijo, vsa pa jo za preživetje potrebujejo. David Voda teče po rekah, v zemlji, kanalizaciji in po morju. V Afriki nimajo pitne vode. Vodo potrebujejo živali, ljudje in rastline, zato da lahko živimo zdravo. Voda je pogosto onesnažena. Gašper in Tina V puščavi ljudje potrebujejo'^ Afriki vode zmanjkuje. Ljo^ ^8 več kilometrov, da pridejo j« vode. Tudi mi moramo bodo imeli ljudje v Afriki do^J Urška i” Sklenili so z naslednjima * Če bomo bolj skrbeli za U voda čista in bo bolj veselo & Voda je naš največji zak&d Učenci 3. OŠ II Murs*0 Pomlad , . J Končno smo dočakali P^ ja m* letni čas. Vedno je polna c |jaJO'j zeleni. Mrzli dnevi se poslaV postaja topleje. Zopet se zunaj igrali. Nabirali boh10^ trobentice, vijolice in sadili 1 že veselo pojejo. Z marine bom veliko sprehajala in šolo se bom vozila s kole5 tudi z rolerji. Zagotovo bo kot je bilo v mrzli zimi. Jessica Vereš, 4. a>( prij«* 05^' VESTNIK - 30. marec 2006 SPORT 17 Grelec Rajko Robnik ugodno preseneča Pri štiridesetih letih dosega vrhunske rezultate Rezultati, ki jih zadnje čase dosega strelec Rajko Robnik iz Pri-v.ju. presenečajo tudi največje strokovnjake. Pri skoraj 40 letih trojen je leta 1966) gotovo ni mačji kašelj dosegati uspeh za JSpehom. Kljub temu pa Rajko Dobnik, ki je zaposlen v firmi Ro-Sipček v Pristavi, ostaja na realnih tl eh. Drugo mesto na posamič-viu državnem prvenstvu je ^gotovo izjemen rezultat, ki i'am (iaje spodbudo za naprej/ 'To mi je zares ostalo v lepem ornimi. Ob veliki izenačenosti strelcev se ne spominjam tako ’’aWjivtBa finala, koi le bil ta v Ttndivi In i tej zelo močni kori-Atenci je meni uspelo nekaj po-saj sem bil po osnov-" at delu šele na šestem mestu, čemer sem za drugouvršče-nm ^ostajal za dva kroga. Zato " treba v finalu kar precej ^oknaditi.« ■ posebej zato, ker so bili meii strelci tudi Rajmond Debevec, Robi Markoja in pomurski strelci? 'Tri m, < pravo merilo zagoto-Vo,!*|mi>nd Debevec, s katerim * Jtreici primerjamo Je namreč najuspešnejši strelec, ki ga bo v™ kdo prekosil. Če ga prema-pi* trn.' nekakšno potrdilo, da in |vu| rezultat nekaj v lendavskem finalu pa premagal vse dr-dolgo pa se ukvarja-t*$rJrrLdtfiTj športom? fJ^clstvom sem začel v 5. raz-/T^novne v stročji vasi. ''Judo mi jv da! učitelj Leo-^•orvat. Prijavil sem se v st- Cni z&or Občinske strelske zveze Murska Sobota “rez obnove strelišča bodo načrti padli v vodo , ^^3 Ur . | , je bila us-^let^ v 50- letih prejšnjega ^let cj P°meni, da deluje že ^eljk. n' * Jc lahko pohvalila ■"'Utve Po osamo- ^UVnoJ 11111 v sl°veniji je ta T?S(j strelska društva le Tren ullw’M'jLl '■ društva Pomurka. ln.sCr'Kardoša ‘thamo pet sekcij Sb. N Jg društvih in inva-*'Veia |p._ ’je ponovno za-J.4 Dotlej pa smo "’1" M sim za0sta'* v stre-^^čnv JSli°Premi, strelišče ' je a sodobnim meri-Pcedsednik Ob-■ J' zveze Murska So-v.-j;- Tebar. drugim sli' r ■' dai-,i| ' Postavljene previ-i: J ° P°trebno kupiti sprem-ij^alec , rezultatov in pose-63 Pfi Orta ’ 1Zra™n rezultatov, žacijj večjih tekmo- ^^i^7 tumirre-a sijanju z S*"-**« ■* "-i., . / 1 krogov), 2. Or-t kV' ob Dravi POsJ ’»d 1 Mu turner (512), n krogov); W»),179 > 1 '^‘kissD Tomaž S0 °miož), 75. 5. in 6. aprila M. J. relski krožek. Še danes se živo spominjam, da smo streljali v leseni baraki, na voljo pa je bilo le nekaj pušk Iz tega okolja je izšlo precej strelcev, ki so nadaljevali s tem športom, posnemali pa so jih tudi njihovi nasledniki.« - Kje pa trenirate in koliko časa dnevno namenjate strelstvu? »Treniram le enkrat tedensko. Sem eden tistih redkih srečnežev, ki mu ni potrebno ves čas trenirati. To je odvisno od samega tekmovalca, saj nekateri potrebujejo veliko treningov, drugi pa ne. Za vanj premorejo nekatera strelska društva. »S prodajo orožja, ki poteka ž'e dve leti, bi radi zbrali toliko denarja, da bi si lahko kupili omenjeno opremo. Poseben problem pa je, da je v društvu vse manj mladih strelcev. Kaže, da tudi na osnovnih Šolah ni več tiste zagnanosti, kot je bila nekoč. Edino na tretji soboški osnovni Šoli so uspeli pritegniti mlade k temu športu. Ne vidim razloga za takšno stanje, zato bomo jeseni skušali v naše vrste pritegniti čim več mladih Ti imajo možnost, da se vključijo v regijsko tekmovanje, ki jih vsako leto organizira regijski odbor. Z mladimi strelci se lahko pohvalijo v ČrenŠovcih, Turnišču, na Cankovi in Tišini, medtem ko v Strelstvo Ekipno in posamezno Dobrovničani Končano je tekmovanje v 3. državni ligi z zračno pištolo za sezono 2005/2006. Lep uspeh so dosegli strelci SD Jezero Dobrovnik, ki so sicer v zadnjem, 5. krogu, doživeli poraz, a so vseeno zasedli prvo mesto in se uvrstili v kvalifikacije za 2. državno ligo. Ekipno zmago je dopolnil Avgust Horvat, ki je bil najboljši strelec lige. Rezultati - ekipno. 1. SD Jezero Dobrovnik (Avgust Horvat, Jožef Babič, Edvard Varga), 11 točk (7688 krogov), 2 ŠSK COAL II Petišovci, 11 (7677), 3. SD Dornava, 11 (7639), 4. SK Ptuj 111, 11 (7567); posamezno: 1. Avgust Horvat (Do- trening si lahko vzamem le toliko časa, kolikor mi dopušča služba. Če imaš družino, je to težje, saj sem velikokrat odsoten od doma. Mlajšim je v tem primeru lažje. Posebno še, ko na strelišču opaziš le nekaj starih znancev, vsi drugi pa so znatno mlajši. Tako je tudi prav, saj je prihodnost ravno na mladih strelcih * - Kakšni pa so pogoji za strelstvo v Ljutomeru? »Po mojem strelski klubi v Sloveniji nimajo kakih posebnih pogojev za svoje delovanje. Glede na omejena denarna sredstva so Murski Soboti temu ni tako,« je še pripomnil Jože Lebar. Očitno so ob drobljenju občin ugasnili tudi strelski krožki na šolah. Ker pa je soboško strelišče v TVD Partizanu še vedno v lasti Športne unije Slovenije, po besedah predsednika Športne zveze Murska Sobota Stanka Kerčmarja niso možna večja vlaganja v to zgradbo. Zastarelo strelišče pa kar naravnost kliče po obnovi. Brez nje si je namreč nemogoče predstavljati večji zagon strelskega športa v pomurskem središču. In če so na občnem zboru pogrešali predsednike mestnih četrti in krajevnih skupnosti v Mestni občini Murska Sobota, situacija ni naj- bolj rožnata. Milan Jerše brovnik), 2720 krogov, 2. Jernej Peteršič (Dornava), 2638), 3 Borut Sagadin (Ptuj 111), 2632, 4, Vito Cofek (Petišovci), 2592. F. B. Ratnikova pred evropskim prvakom! Končano je tekmovanje v regijski ligi z zračno puško. Finalni turnir je odlično organiziralo SD Varstroj Lendava. Skupni zmagovalci so strelci iz Črenšovec s 57 točkami pred Radgono Arcontom in COAL-om Petišovci po 51, Se-beborci 38 in Varstrojem Lendava 37 točk. Velik uspeh pa je dosegla mlada Saša Ratnik (SD Kolomana Flisarja Tišina), ki je s 3452 krogi skupna zmagovalka Premagala je pogoji v-ljutomerski občini optimalni, saj imajo ponekod drugje še večje probleme. Zato moramo biti zadovoljni s tem, kar imamo. Na voljo je namreč sedemsteztto strelišče,« - Kljub temu pa dosegate presenetljivo dobre rezultate? »Moram reči, da so moji rezultati res nekaj izjemnega. Z njimi namreč presenečam samega sebe. Na nobenem od ligaških tekmovanju nisem »nastreljal« manj od 590 krogov. Moj povprečni rezultat je nekaj več kot 591 krogov. Tega nisem dosegel niti eno sezono doslej.« - In ravno zdaj ste v najboljšiformi? »Strelstvo je tak šport, pri katerem ni kakih posebnih starostnih omejitev. Vemo, da so medalje na največjih tekmovanjih dobili ravno starejši strelci To dokazuje, da lahko v tem športu uspeš tudi v zrelejših letih. Pri tem športu ni potrebna večja fizična moč, ampak bolj psihična priprava. To pomeni, da moraš zadevo najprej razčistiti v svoji glavi.« - To nekako diši po državni reprezentanci? »Glede državne reprezentance je vse možno. Sicer pa so moji osnovni cilji povezani z nastopanjem v državni ligi, ligi treh dežel in čim boljša uvrstitev na državnem prvenstvu Kakšne večje možnosti za uvrstitev v državno reprezentanco pa ne vidim.« - Kaj pa, če bo prišel poziv selektorja Lojzeta Mikoliča? »Takrat bom seveda resno razmislil.« Spidvej Mednarodni seminar za direktorje dirk AMZS je ob sodelovanju Speedway teama iz Lendave v hotelu Elizabeta organizirala dvodnevni mednarodni seminar za direktorje dirk v spidveju. Seminarja se je udeležilo 33 slušateljev iz 9 evropskih držav, predavanje pa je vodil predsednik komisije CCP pri FLM Renzo Giannini iz Italije. Na koncu seminarja so slušatelji opravili še preizkus znanja za pridobitev in potrditev licence. Rezultati bodo znani v dveh tednih. M. J. Priznani spidvejski funkcionarji v Lendavi. Foto: N. J. Konjeništvo Mikoliču zlato odličje Sezona Konjeniškega kluba Zaton se je pričela zelo uspešno. Njihov predstavnik Boris Mikolič se je s 7-letno kobilo Baloubet la Baviere v Pachernu pri Gradcu udeleži) mednarodnega tekmovanja v preskakovanju ovir. Že prvi dan je na višini 115 cm, kjer se je ocenjevalo stilsko jahanje, dosegel 2 mesto, drugi dan pa je presegel vsa pričakovanja svojih trenerjev Pri višini ovir 110 cm in dvofaznem jahanju je premagal vseh 22 avstrijskih tekmecev in prejel zlato odličje M. J. Uspešen jahač Boris Mikolič Milan Jerše, foto: M. J, Jože Lebar, predsednik soboške strelske zveze. Foto: M. J. Mednarodni šport Sprejet program aktivnosti V Zalaegerszegu na Madžarskem sta se minuli teden sešli delegaciji Športne Zveze Lendava in županije Zala. Pregledali sta prispele predloge na razpis za mednarodno sodelovanje v letu 2006 ter uskladili aktivnosti. Strinjali sta se, da se bo v bodoče potrebno potegovati za sredstva iz evropskih razpisov, saj za to obstajajo velike možnosti. Delegacijo gostiteljev so sestavljali njen predsednik Laszlo Paizs, tajnik Jozsef Kustan in član predsedstva Laszlo Nagy. V delegaciji Lendavčanov so bili predsednik mednarodne komisije Franc Horvat M. ter člani te komisije Jože Pal, Laszlo Kovač in Štefan Utroša. F. H. M. celo evropskega mladinskega prvaka Madžara Havasija (3434), tretji pa je bil Samo Ptičar (SD Črenšovci, 3371). F. B. Vlado Horvat najboljši Na regijskem tekmovanju invalidov v streljanju s standardno zračno puško v Murski Soboti je nastopilo 90 strelcev iz 17 društev. Med posamezniki je zmagal Vlado Horvat (386 krogov), tretji je bil Drago Kološa (359), četrti Jože Lebar (358) in deseti Franc Weindorfer (332), vsi Medobčinsko društvo invalidov Murska Sobota. Najboljši bodo nastopili na državnem prvenstvu v Ljubljani T. G. Atletika - Soklič drugi Člani TS Radenska so bili v nedeljo organizirano s 25 tekači na 6. malem kraškem maratonu v Sežani. Med blizu 2000 tekači je bil najbolje uvrščen Matjaž Soklič, ki je v teku na 21 km zasedel drugo mesto v mladinski kategoriji. Bojan Brus je bil na mednarodnem teku v Cmureku drugi na 10 km v absolutni konkurenci, v svoji starostni kategoriji pa je Karli Vrbnjak zasedel drugo mesto. T. G. ■" 11 Hokej na travi - Predanovčani četrti Na spominskem turnirju Iva Zlatarja v Zagrebu so igralci Triglava iz Predanovec zasedli 4. mesto TreŠnjevko so premagali z 2 0 (Panker, Grah), z Maratonom in Mladostjo pa so izgubili z 0 :7. V tekmi za 3. mesto so vnovič izgubili z Maratonom (0:6). T. G. Invalidski šport - Drugi v državi V Ljubljani se je končalo državno prvenstvo slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogo Zmagalo je moštvo Laško Ljubljana, Sobočani, za katere so nastopali Dejan Pirc, Boštjan Vogrinčič, Štefan Maučec in Drago Potočnik, pa so zasedli odlično drugo mesto. A. T. K. ŠPORT 30, marec 2006 - Namizni tenis Veterani premočno prvi 16. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: Breza - Diana 7 : 3 (tekma 13- kroga), Kerna veterani - Rekreativci 6 : 4, Diana - Sebeborci 9 : 1, Meho Bakovci - Jelenov hram 4 : 6 17. krog: Meho Bakovci -Breza 6:4(12. krog), Ansmus Markišavci - Zenkovci 7:3 (16. krog), Jelenov hram - Diana 9:1, Sebeborci - Kerna veterani 0 :10, Zenkovci - Breza 4 : 6, Rekreativci - Animus 4 :6.18., zadnji krog: Breza - AnimusMarkišavci4 : 6(15 krog). Breza - Rekreativci?: 3, Animus Markišavci - Sebeborci 8: 2, Kerna veterani - Jelenov hram 7: 3, Diana - Meho Bakovci 8 : 2, prosti Zenkovci. Končni vrstni red: 1. Kerna veterani, 32, 2. Jelenov hram, 28, 3-Animus Markišavci, 19, 4. Rekreativci, 5. Diana (oboji po 16), 6. Zenkovci, 15, 7. Breza, 9, 8. Meho Bakovci, 7, 9. Sebeborci, 2. Tekmovalno sezono puconske rekreativne lige 2005/2006 so sklenili s turnirjem posameznikov in uradno razglasitvijo rezultatov. Na turnirju, ki je bil v telovadnici OŠ Puconci, je sodelovalo 22 tekmovalcev. Zmagal je Andrej Sapač (Kerna veterani), ki je v finalu premagal Robija Benkoviča (Jelenov hram Beznovci). V dvoboju za 3. mesto je Vladimir Veren (Kerna veterani) ugnal Mateja Kuharja (Zenkovci). Milan Jerše Plohl proti izzivalcem Društvo mladih Life Lendava je priredilo zanimivo srečanje v Radmožancih, kjer so se njeni člani pomerili z enim najboljših slovenskih igralcev Zvonkom Plohlom, članom LM-KO Lendava. Največji odpor so mu nudili Evgen Vida, Daniel Magyar, Vilmos Lip-pai in Robert Gerenčer. Skupno je nastopilo 15 izzivalcev. F. B. Namizni tenis Tomaž Roudi ubranil naslov Kar 129 igralcev in igralk iz 25 klubov je nastopilo v Murski Soboti na 15 mladinskem državnem prvenstvu za posameznike in dvojice. Kot je bilo pričakovati, so imeli največ uspeha v moški konkurenci Sobočani, ki so osvojili oba naslova. Tomaž Roudi je uspe! ubraniti lanski naslov, kar pomeni, da je bil dvakrat državni prvak med posamezniki, enako kot tudi pri kadetih. V polfinalu je premagal presenečenje prvenstva Kraše-rja (Muta) s 3 : 0 in v finalu klubskega soigralca Tima Fridriha s 3 : 1, ki je tako postal podprvak. Za dobro igro in uvrstitev med osmerico si zasluži pohvalo kadet Jan Žibrat, ki ga je v četrtfinalu premagal Fridrih Več se je pričakovalo Tomaž Roudi (desno) je upravičil vlogo favorita. Foto: N. J. od Pucončana Dominika Skraba-na, ki se je uvrstil med najboljših 16, nato pa izgubil s kadetom Slo-dejem (Muta). V finalno skupino so se uvrstili Grega Nerat, Dominik Maček, Gorazd Horvat in pri dekletih Maja Železen in Tina Matjašič. Svoj drugi naslov so Sobočani osvojili v igri dvojic. V finalu sta Roudi - Fridrih s 3 :1 premagala dvojico Krenker - Slodej (Vesna -Muta), v polfinalu pa po veliki borbi s 3 : 2 dvojico Škraban - Žibrat, ki sta tako zasedla tretje mesto Med najboljših 16 sta se uvrstili dvojici Horvat - Pel c ar in Maček - Nerat. Velik uspeh pa pomeni tretje mesto Pucončanke Maje Železen v dvojicah skupaj z Eriko Kralj (Vrtojba), kar je prva medalja pri dekletih med mladinkami. Le v mešanih dvojicah Sobočanom ni šlo vse po načrtih, saj sta prva in druga nosilca Fridrih - Faj-mut (Fužinar) in Roudi - Verhnjak (Muta) izpadla v polfinalu in si Najboljša mladinska dvojica drill in Tomaž Roudi. Foto:T.« tako razdelila tretje najboljšo osmerico stase t še dvojici Škraban ■ Železen brat - Maloku (Merkur). P°® > so tako izpolnili pričak0'^ dokazali, da so že nekaj W'_ šiv Sloveniji. Organizacija J stva je bila brezhibna I i i i i i ! I I 1 I I Kendo Odbojka Badminton Seminar za trenerje Po razpletu drame odločilni poraz B Prikaz prereza bambus mojstra Steinhauserja. Udeleženci seminarja v Spartacu-su Tenis Vitomi in Geotim v finalu Znana sta finalna para 2 PŠZTL. Po pričakovanju je to ekipa Geotim, ki je dokaj gladko s 3 :0 odpravila TK Ljutomer (Potočnik - D. Novak 9 : 4, Vogrinčič - L Novak 9 : 2, Potočnik Vogrinčič - Novak -Novak 9 : 4 Drugi polfinale se je pričel z malce zmede, saj je Tomi Žnuderl igral poškodovan, poškodoval pa se je tudi Milan Žnuderl. Zato je bilo vprašljivo, ali bo Vitomi sploh igral. V nasprotni ekipi AMM MB pa je zbolel Brane Lazič, ki ni mogel zaigrati v polfinalu. Tako je Macarol izgubil z Zemljičem 6 :9, Horvat je bil z 9:6 boljši od Milana Žnuderla, v dvojicah pa je kljub poškodbi zaigral zanesljivi Tomi Žnuderl, ki sta skupaj z Zemljičem prepričljivo premagala neuigrani par Horvat ■ Macarol. Tako se bosta moštvi Vitomi in Geotim pomerili za prvo mesto, TK Ljutomer in AMM MB pa za tretje. Tekme bodo 8. aprila, ko bo tudi finale dvojic. M. J. Hokej na ledu -Ledene strele pete, Petanjci sedmi Z zmago 4 : 0 proti Žabcem (Karlovac) so igralci Ledenih strel potrdili končno peto mesto v mariborski hokejski ligi Po dva zadetka sta dosegla Gajšek in Lenarčič. V tekmi za sedmo mesto pa so Petanjci s 7 : 0 premagali ekipo Zlatorog, kar je bilo dovolj za sedmo mesto med 10 moštvi. Strelci: Nejc Vivola 3, Robert Drvarič 2, Robert Kranjc in Peter Mirt. Z. Z., T. G. Mojster (sensei) Erwin Stein-hauser z Dunaja (drugi z desne spodaj) je v soboto in nedeljo v športnem centru Spartacus v Murski Soboti vodil seminar tehnike iai-do in iai-jutso. M. J. Foto: N. J. Modelarstvo -Prvi Rok Šiftar Na 2. tekmi za pokal MD Pomurje, ki se je točkovalo tudi za slovenski pokal, potekalo je med Martjanci in Moravskimi Toplicami, je nastopilo 48 modelarjev. Pri večjih modelih je bil med člani Boštjan Bagari tretji, Sašo Sinic (oba AK MS) pa šesti. Pri mladincih je zmagal Rok Šiftar (Štart Polana) Pri manjših modelih je Črt Šiftar zasedel drugo, Dominik Titan (AK MS) pa četrto mesto. T. G. Potem ko so odbojkarji Salonita Anhovo v prvem Četrtfinalnem srečanju končnice državnega prvenstva premagali Pomurje Galex Mir s 3 : 0, so v povratni tekmi v Murski Soboti morali po dveh urah razburljivega srečanja priznati zmago domačinov s 3 ’ 2. Sicer pa je bil prvi niz do 17 točke izenačen, odločilno prednost pa so si gostje priigrali pri rezultatu 22 : 19, ko je zaradi nešportnega vedenja Dačovič dobil rumeni karton. Sobočani so znatno bolje začeli drugi niz, saj so ves čas vodili, pri izidu 11 : 7 pa sta Odličen blok Sobočanov. Foto: j. Z. Atletika Fujs državni prvak V Velenju je bilo v soboto državno prvenstvo v dolgih tekih. Ponovno so odlično nastopiti tekači AK Pomurje. Matej Fujs je tokrat v mlajši mladinski konkurenci premagal vse nasprotnike in osvojil naslov državnega prvaka na 10 km. Odlično drugo mesto je zasedel pionir Aleš Zver v teku na 3 km. S tem je dokazal, da osvojena srebrna medalja v krosu v Mariboru ni bila naključje, ampak rezultat talenta in dobrega dela. Žal pa je zaradi močnih krčev kilometer pred ciljem moral med st. mladinci odstopiti Davor Grego rinčič. M. J. rumena kartona dobila Kovačič (nešportno vedenje) in Vasovič zaradi ugovarjanja sodniški odločitvi. Do konca tega niza Sobočani vodstva niso več izpustili iz rok. Na začetku tretjega niza so igralci Salonita vodili do 12 :11, potem pa se niso mogli upreti domačinom, med katerimi sta se na mreži razigrala Andrej Grut in Dačovič. V četrtem nizu pa se je razigral Tot, medtem ko Sobočanom ni uspevalo skoraj nič. Tako so gostje izenačili na 2 :2. V odločilnem, skrajšanem petem nizu so igralci Salonita vodili do 8:7, nato Kegljanje Tli upanje za obstanek V predzadnjem, 17. krogu v 1. A slovenski ligi za moške je Radenska dosegla zelo pomembno zmago v borbi za obstanek. S 7: 1 je ugnala Litijo. Zmagali so: Borovič 605, Kovačič 597, J. Horvat 555, Šebjanič 536 in Harc 553 Na lestvici vodi mariborski Konstruktor s 26 točkami in je že novi prvak, na repu pa so Ljubljana Slovan in Si net po 12 ter Radenska 11. Z zmago v zadnjem krogu proti Slovanu v gosteh bi si Radenska ob ugodnem razpletu lahko zagotovila obstanek. Uspešne so bile tudi njihove kolegice, ki so v 17. krogu v 1. B slovenski ligi s 7 l (3073 : 3027) premagale Ljubelj Zmagale so: Šti-berc495, Hojnik 545, Muršič 530, pa so domačini dobili kar štiri točke zapovrstjo Ltspeli so namreč ustaviti Tota, pri domačinih pa so se razigrali Čeh, Novitovič in Andrej Grut. Pomurje Galex Mir: Dačovič, Kovačec, G. Horvat, Marič, Flisar, Novitovič, Čeh, B. Grut, P. Horvat, A. Grut. Toda v sobotni odločilni tretji tekmi v Kanalu so Pomurci po bledi predstavi morali vendarle priznati premoč domačinov Ti so zmagali s 3 : 0 (18, 14, 16) in se uvrstili v polfinale, Sobočani pa so s tekmovanjem končali. Zmaga Denisa Pe šehonova V Zgornji Kungoti pozivni C-turnir v ženski konkurenci. Pfl je slavil član BK Mlado dava Denis PeŠehon°v’ tudi selektor članskihf zentanc Slovenije. Pri^ sta bili v boju za vrh o davčanki, na koncu Koncut zasedla drug0' , kač pa tretje mesto. Prekmurski derbi Sobočan kam V 21. krogu 3- DOL vzhod za moške je Ljutomer z 1:3 (20, -26, -22, -21) klonil proti mariborskemu Nigradu, Beltinci, ki prepričljivo vodijo s 43 točkami, pa so bili prosti. Ljutomer (18) je peti. V zadnjem, 22. krogu sta para: Beltinci - Fužinar Metal H in Turbina -Ljutomer. V prekmurskem derbiju 21. kroga v 3- DOL vzhod za ženske je DŠR Murska Sobota z zanesljivih 3 :0 (16,15,17) premagalo ŽOK Puconci, Sonimex Radenci pasozO : 3 (-12,-24,-19) izgubili z Novo KBM Branik II. Vodi Kajuh Šoštanj z 58 točkami, DŠR MS (51) je tretje, ŽOK Puconci (23) osmi, Sonimex Radenci (18) pa deseti, V zadnjem krogu se bodo pomerili: Vuzenica - DŠR MS, Puconci -Ecom Tabor II, Radenci - Mežica. Milan Jerše Tibaut 506 in Divjak 536. Kljub temu je bila to pirova zmaga Ra-denčank, saj so na lestvici zadnje in se selijo v nižje tekmovanje. Radenska II v 3- slovenski ligi vzhod za moške pa je s 3 : 5 klonila v Krškem. Zmagali so: Gergyek (549), Hojnik (511) in Rožanc (550). V 13. krogu 2. slovenske lige vzhod so kegljačice Nafte z 2 :6 (3004 : 3099) izgubile proti vodilni ekipi Impola. Zmagali sta Hozja-nova(510) in Staničeva (483). Poraz so doživeli tudi lendavski kegljači, ki so v 17 kolu tekmovanja v 2. slovenski ligi vzhod z 2 : 6 (3301 : 3318) klonili proti Konstruktorju H. Zmagala sta Zadravec (542) in Matjašič (560) M, J., F. B, Rokomet Zmaga v Ljubljani Na tretjem zapore01 tovanju so igralci Arc°* gone le dosegli zrnag^ ^ Ijani so z 32: 27 pcf Mark Olimpija RadS011 [P začeli slabo kot na pr°is mah, a na srečo tokrat ^^1 tega niso izkoristili Pr1 p« 12 : 10 za domačih0 gončani do konca : vrste v obrambi in z X igro v napadu do ,p/ dili delni rezultat 6: ® dlis 16:12. V drug0^^ nato uspešno držali r mladim Ljubljančan001^ p' volili, da se približal0 ■ kot 3 zadetke zaostanka J? zmaga gostov s P^'^F razlike je dobra naslednjima dvema m ju igrajo pred doma01 ,* ci. Prvi nasprotnik 6° 1. aprila, ob 20. uti v* * pa lige Grča iz 16 točk, sledijo pa 11, Radovljica in Mat* / po 9, Arcont Radg00 i5^ Praznik po 8, Drava1 ‘S ‘ t ci za Arcont: N. Klun’ .. kovic, 8, Zorko in Du Žinkovič, 2, Karba, P N' in Kar net. Poraz Millenium^ VLB slovenski so igralke Millenium2 , izgubile zjadrano01 • , reLke: Kurbus 7, u Šijanec in Litrop Z- 1. V naslednjem kA^ J Radencih pometd0 f ško Krko. J VESTNIK^. marec 2006_________________________ŠPORT i Košarka Ljutomerčani Pomurski prvaki | V novi šolski dvorani SŠC v I kiilavi je poteka! zaključni tur-| alr za pomurskega prvaka v se-| mi 2005/2006, na katerem je I lagalo moštvo KK PŠK Ljuto-| Air v pr, i- ■ srečanju so Lenda-। 'čau i Kk Lindau) ugnali igralce E tirtci bdi kluba iz(nornjc Rad-I šele po podaljških z 72:63 M 'H 12,12.9,12:21,17.16, ' PO podaljških 14:5), v drugem P* so bili Ljutomerčani s 84:75 J l!H 20,24:16,21.19,21 20) MS od KK lsyp Šalovci. ■ V (tort, [e Ljutomer s 69 J : 16,18:13,12:15,14: 1 'Jt premagal Lindau Lendavo. ' tekmi za tretje mesto so bili 5 'hl"rnSi šalovčani, ki so z 82: W:18,21 -24,22 16,16; z 1 ‘ ognalikadgončane. ^’iMjfeswlKligs je Dejan (Lendava) z 209 točka- '’’^prtčle 26,1) pred Duša-M lligti (25,2) in Žarkom ^dofoba Šalovci), 24,9 J F. H. M. ^nost desetih točk ..Okrogu I B slovenske w ta moške je Radenska Crea-’Mtrta na domačem parketu * 'X 74(22.20, 15: 13,26-q,'?1 23) premagala Union ?*Wi (mladi). Odločilno xi si Sobočani zagoto-I ( ''teijr četnim, ki je niso več ? JOJ it ruk. Strelci. Maje 22, ’ Žel| 18, T Novak 11, ' i^činSuranpočJuter- .. ‘2 Do konca tekmovanja 1 . ^zk^hu Radenska pa je ’ 'tičkami osma. M. 1 c *- <> *1 JI* d * n ff ^^oks Dober na- Ferka Vvovir ' i .;,, ' "'Kbil 1 turnirv V m: P^nstvo Pila sta ' *e'nl kontakt. Nasto-^bov m Iekmovalca iz 16 ^Rs Link" sob°škega kickbo-fctko n? Power kick Daniel o^cčiTT^Mebil tretji ^cti ik. ?1 cm> klubski "hi ™r p»horec pa si je 'ta I (Upi ?5 (perspektiv-1 P do 8, mesto, M. J. t S M i i P a ! i i i t f l ’’Me Sonca Mi I ■ Grand so Mi med v^Ntije j*0™0! iz 40 klu- KK C* W ? Bošljan Halec, m J”1 6enko. Sašo 0% ni* Kral’ Največ Bošt’an in )e v kategoriji k?"4 uspelo tudi kategorij, kate A. R. Nogomet Poraz v Kopru Štadion na Bonifiki, 1500 gledalcev, sodnik Drago Kos (Ravne na Koroškem), strelca: 1: O Karič (39), 2 : O Drobne (64). Nafta: Luk, Kožul, Celcar, Skle-pič (B. Gerenčer), Bukovec, Benko, Zemljič, Vogrinčič. Zore, Kul-čar (Cipot), Ristič (Srša). Obe moštvi sta v prvem delu potrebovali kar nekaj časa, da sta ogreli gledalce. Najprej so zapretili Lendavčani. Dvakrat je poizkušal zadeti Ristič. Več od igre pa so imeli gostitelji, ki so počasi in vztrajno gradili svoje napade ter postajali vse nevarnejši. Prvi zadetek so dosegli iz prostega strela s kakih 22 m. Karičev močan stre! Luk ni uspel ubraniti. Nogomet Puhar tragični junak derbija Stadion Fazanerija v M. Soboti, 2000 gledalcev, sodnik Ž, Pavlovič (Krško), strelec: 1:0 Puhar (30). Mura 05: Kamnik, Omladič, Fajdiga, M. Balažič, Žilavec, Slavic, Prettner (Koren, 74), Pojbič, Janža (Zlatar, 87), Puhar, Šnajder (Lebar, 82). Beltinci. Bohar, Breznik (M. Tkalec, 78), Horvat, B Balažič, Duh, Jerič, Špur, J. Tkalec (Davidovski, 82), Kerec, C. Antolin, Forjan (Ka-vaš, 78). Rdeči karton: Puhar (67). Rumeni kartoni: Puhar; Kerec, Špur, B. Balažič, Breznik Prekmurski derbi med Muro 05 in Beltinci je v Fazanerijo privabil precejšnje število gledalcev Rahlo rosenje pred tekmo in oblačno vreme je gotovo vplivalo na obisk, Veliko veselje ob doseženem zadetku. Foto: J. Z. Judo Šesterica na najvišji stopnički Na mednarodnem tekmovanju za pokal Ptuja, kjer je sodelovalo 80 tekmovalcev iz 19 klubov in 5 držav, so bili spet izjemno uspešni soboški judoisti s kar 15 medaljami, ekipno pa so osvojili odlično 3. mesto. Pri mladincih je na najvišjo stopničko stopil Dominik Do- Šah - Kovač prvi v Brezovcih V nedeljo je bil v Brezovcih koneetedenski hitropotezni turnir, ki ga je pripravilo ŠD Radenska Pom-grad. Sodelovalo je 53 šahistov iz Slovenije in Hrvaške Po 9 kolih švicarskega sistema je zmagal FIDE mojster Boris Kovač s 7,5 točke Po po) točke manj so zbrali Darko Supančič, Tomislav Gruškovnjak in Aleš Lazar st., po 6,5 Miran Zupe in Denis Gjuran, po 6 točk pa Lea Stevanec (najboljša šahistka), Štefan Cigan in Andrej Gyergyek (najboljši nižjekategornik). Naslednji turnir bo 7. maja v Gornji Radgoni M. J. Squash - Bojan Cvetko najbliže naslovu prvaka Na igrišču Hotela Diana v M. Soboti je bil 5,, predzadnji turnir za pomursko prvenstvo. V finalu je Bojan Cvetko s 3 :2 premagal Zorana Repijo, v dvoboju za tretje mesto pa je Beno Štornik premagal Štefana Severja s 3 0 Vrstni red moških pred zadnjim turnirjem, ki bo 15. aprila v M. Soboti: Bojan Cvetko, 425 točk, Beno Štornik, 34(1, Zoran Repija, 285, Štefan Sever, 273, ženske. Natalija Zrim 500, Ljubica Štornik 285, Nataša Vugrinec 170, Andreja Kovač 155. T. G. Pri drugem zadetku je Kreme-novič nesebično podal Drobne-tu, kateremu ni bilo težko zadeti prazno Lukovo mrežo Po prejetem drugem zadetku je na igrišče Stopil Fabijan Cipot, ki je zaigral v napadu. Gostje so si takrat priigrali dve ugodni priložnosti. Borut Jarc: »Zmago smo dosegli z disciplinirano in potrpežljivo igro proti neugodnim gostom iz Lendave. Nafta je zelo dobro postavila igro. Kljub zmagi smo še vedno na tleh«, Damir Rob: »Čestitam domačinom za zmago. Škoda le za prekršek v prvem delu, kajti vprašanje je, če je sploh obstajal. Lah ki so ga domačini popestrili z nastopom pihalne godbe in žrebanjem vstopnic gledalcev, ki so ob polčasu dobili praktične nagrade iz rok Jožeta Cinca, letošnjega dobitnika prestižne nagrade viktor. Čeprav je v začetku kazalo, da bodo črno-beli zlahka prišli do treh točk, se to ni zgodilo. Zapravili so namreč kopico lepih priložnosti in izvajali številne kote, toda neučinkovitost pred nasprotnikovimi vrati se je nadaljevala. Končno so domačini povedli v 31. minuti, ko je novi napadalec Boštjan Puhar, okrepitev iz Veržeja, izkoristil lepo globinsko podajo in s strelom čez nemočnega vratarja Bel-tinčanov Boharja zatresel prazno mrežo. V 38, minuti je Pojbič z glavo poslal žogo tik pod prečko, ven minko v kategoriji do 66 kg. Srebrno medaljo je prejel mladinec judo kluba KBV Lendava Tomi Ozmec (do 66 kg), bronasto pa Andrej Brda (do 73 kg). Še preostali zmagovalci: kadetinja Karin Kerec, st. dečko Luka Barber ter ml. dečki Samo in Sašo Šarčevič, Tim Kovačič (vsi JK 21. krog 1. SNL: Domžale - Hit Gorica 1:1 (1: l),AnetKoper-Nafta 2 :O (1: 0), Drava - Bela krajina 0: 1 (0; 1). Primorje - Maribor PL 0: 3 (0:0), CMV Publikum - Rudar 4: 2 (0 : 0). Pari 22, kroga (včeraj); Nafta - Primorje, Bela krajina-Maribor PL, Drava - Domžale, Hit Gorica - CMC Publikum, Rudar-Anet Koper. Gorica 21 12 6 3 45 18 42 Domžale 21 11 8 2 48:18 41 Maribor 21 9 5 7 29 : 22 32 Primorje 21 9 3 9 32 : 29 30 Koper 21 9 3 9 27.29 30 Publikum 21 9 3 9 25:29 30 Naha 21 9 2 10 28 29 29 Drava 21 8 310 22:31 27 B. krajina 21 5 7 9 18:35 22 Rudar 21 2 415 14 48 10 ko bi iztržili nekoliko več v tem srečanju Odločil je prosti strel Kariča. Po tem zadetku smo se odprli in gostitelji so dosegli še drugi zadetek.« Feri Horvat M. dar je vratar gostov pravočasno posredoval. V drugem polčasu je igra potekala med obema kazenskima prostoroma, brez kakih izrazitejših priložnosti. Največja pa je bila zagotovo v 55, minuti, ko se osamljeni Cvetko Antolin ni znašel pred vratarjem Boštjanom Kamnikom, saj je neoviran streljal mimo Murinih vrat Ko je v 67 minuti Puhar zaradi namišljenega padca pred vrati gostov dobil še drugi rumeni karton, kar je pomenilo izključitev, se je zdelo, da so se igralci Mure sprijaznili z minimalno zmago. Le Lebar, ki je zamenjal agilnega Šnajderja, je v sodnikovem podaljšku resno zapretil, saj je na levi strani preigral gostujočega vratarja, toda iz mrtvega kota ni mogel zatresti mreže M. Jerše MS). Drugi so bili: kadet Tilen Ap-šner, st. dečka Rok Ropoša in Mario Kramberger ter ml. dečki Filip Tratnjek, Adrian Gomboc in Damir Miholič, tretji pa st. deklica Katja Rudaš, st, dečko Rajko Ropoša in ml, dečko Tadej Mikola. M. J. Ženski nogomet Tesna zmaga s Senožeti 11, krog državnega prvenstva za nogometašice: Pomurje Davidov hram - Senožeti Vode 2 :1, Slovenj Gradec - Slovan 5 :0, Kamen Jerič - Krka 0: 3 Vrstni red: Krka 29, Pomurje 28, Slovan 13, Senožeti Vode, 9, Slovenj Gradec in Kamen Jerič po 8. Pari 12. kroga: Senožeti Vode - Krka, Slovan - Kamen Jerič, Pomurje DH - Slovenj Gradec (nedelja ob 16. uri). M. J. 3. SNL vzhod Mura dohitela Palomo Izidi 15. kroga: Kovinar Štore - Paloma 1 : 0, Stojnci -Črenšovci 0:1, Tehnostroj Veržej - Holermuos Ormož 4: 1, Šmarje pri Jelšah - Pohorje 3 : 1, Železničar - Malečnik 1 : 2, Mura 05 - Beltinci 1:0, Tišina - Zavrč 0:1. Črenšovci ugnali Stojnce Igrišče v Dornavi, 100 gledalcev, sodnik Tkalčič (MB), strelec: 0 : 1 Virag (893 Črenšovci: Pečelin, Kulčar, Maučec, M. Balažič, D. Hozjan, T. Horvat, J. Balažič, Virag, Lac-kovič, Ivanič, Kolarič (Lazar, 75). Rdeči karton; Habrun (Stojnci, 50); rumeni kartoni: Habrun, Milošič, Grabrovec; D Hozjan, Maučec, M. Balažič Visoko zmaga Veržeja Igrišče v Veržeju, 200 gledalcev, sodnik Tomislav Horvat (LJ), strelci: 1: 0 D. Puhar (28), 2 : 0 D. Puhar (32), 2 : 1 Sla-dojevič (40), 3 :1 Pučko (71), 4 :1 Sunčič (86). Veržej: Hanžekovič, ŽiviČ, Fras, Pučko, Vidmar, Hodnik, Kaučič (Kovačec, 71), Vogrinčič (Mertiik, 61), Puhar, Časar Mali nogomet Pomurci ostajajo v ligi Rezultati 18., zadnjega kroga v drugi slovenski ligi malega nogometa vzhod: Miklavž - Živex Loka 4:5, Bioterme Mala Nedelja - Napoli Intelsat Pernica 4:4, Martinišče Codex - Benedikt 12:6, Slovenske gorice - Marinci Veščica 7:16, Hrastnik - Cerkvenjak Gostišče Anton 2:3 Končni vrstni red: Živex Loka 43 točk, Napoli Intelsat Pernica 42, Miklavž 31, Cerkvenjak Gostišče Anton 30, Marinci Veščica 24, Slovenske gorice 20, Bioterme Mala Nedelja, Martinišče Codex in Benedikt po 17, Hrastnik 14 N, Š. Nogomet Velik naskok Odranec 15. krog pomurske lige: Roma -Čarda 2 : 3, Zvezda - Diana Rakičan - Renkovci 1: 0, Bistrica -Odranci 0:2, Petišovci - Tromejnik 1; 1, Grad - Panonija Gaberje 3:0, Ižakovci - Hotiza 0:1, Polana-Triglav Bakovci 2:1. Pari 16. kroga: Triglav Bakovci -Ižakovci, Renkovci - Bistrica, Car-da - Rakičan, Tromejnik - Roma, Panonija Gaberje - Petišovci, Hotiza - Grad, Odranci - Polana. Karate Štirje pokalni naslovi V Šenčurju pri Kranju so bile I pokalne tekme za ml. kadete, kadete in člane v katah in športnih borbah. Nastopilo je 247 tekmovalcev iz 41 slovenskih klubov. Izkazali so se tudi mladi Pomurci, saj so osvojili kar štiri prva mesta. Zmagovalci so postali: Jasmina Hajdinjak (ml. kadetinje, nad 55 kg), Damjana Hajdinjak (kadetinje, nad 57 kg), obe Karate klub Rofix Murska Sobota, Stanko Klemenčič (ml. kadeti, do 57 kg) in Martina Gomzi (obe Karate klub Radenci) pri kadetinjah do 51 kg. Druga je bila njena klubska kolegica Ana Frangež (kadetinje, nad 57 kg), soboški ml. kadeti v katah ekipno (Jon Berden, Grega Konkolič, Aleš Kuronja) in ekipa kadetov Shoto-kan karate-do klub Gornja Radgona (Mitja in Gregor Ješovnik, Marko Čuček), tretja pa sta bila Aleš Mir (Radenci) pri kadetih do 67 kg) in radgonski kadet Gregor Ješovnik v katah posamezno. M, J„ A. R, (Fekonja, 84), Sunčič. Rdeči karton: Bezjak (Ormož, 74); rumeni kartoni: Kaučič, Hodnik, Fras, Mernik; Zadravec, Bezjak, Sladojevič. Tišina klonila doma Igrišče na Tišini, 200 gledalcev, sodnik Miran Bukovec (Lendava), strelec: 0 :1 Golob (24). Tišina: Gregorič, Hozjan, Ser-dt, Kuzma, Grah, Pucko, Kous (Debelak, 80), Varga, Bencak, Cotter, Baler. Rumeni kartoni: Grah, Kous, Pucko; Meznarič, Kovinar 1510 Paloma 15 9 Mura 05 15 9 Črenšovci 15 9 Zavrč 15 8 Pohorje 15 6 Malečnik 15 6 Stojnci 15 6 Šmarje 15 5 Železničar 15 5 Veržej 15 5 Tišina 15 3 Ormož 15 2 Beltinci 15 1 Korez 4 1 32:6 34 3 3 31:12 30 3 3 26; 7 30 2 4 19:15 29 4 3 26:13 28 4 5 21:17 22 3 6 23:22 21 2 7 23:26 20 4 6 16:22 19 3 7 23:30 18 2 8 19:27 17 210 17:28 11 5 8 16:30 11 113 9:46 4 Pari 16, kroga: Paloma - Tišina, Zavrč - Mura 05, Beltinci - Železničar, Malečnik - Šmarje pri Jelšah, Pohorje - Veržej, Ormož -Stojnci, Črenšovci - Kovinar Što- Milan Jerše Odranci Bistrica Roma Čar da Tromejnik Petišovci Renkovcl Polana Rakičan Hotiza Grad Panonija Ižakovci Bakovci 15 13 1 1 47:14 40 15 9 3 3 27.18 30 15 9 1 5 39:28 28 15 8 3 4 23:17 27 15 6 4 5 26:18 22 15 6 3 6 27:22 21 15 6 2 7 23:26 20 15 5 5 5 23:30 20 15 5 2 8 22:24 17 15 4 5 6 17:23 17 15 5 1 9 16:29 16 15 4 2 9 19:26 14 15 4 2 9 18 25 14 15 3 2 10 11:38 11 20 O TEM IN ONEM/OGLASI Kaj so lani počeli soboški možje postave motorna vozila 23. marec 2006 - « LIRKQ, OBIRALEC KORUZE, KOSILI^ ter OBRAČALNIKE. Tel.; 031 Devetintrideset samomorov Vodstvo Policijske uprave Murska Sobota je včeraj predstavilo »rezultate« dela v preteklem letu. »Varnostne razmere se izboljšujejo,« je izjavil direktor Aleksander Jev- Drago Ribaš, šef kriminalistov, Jože Prša, stiki z javnostmi, Aleksander Jevšek, direktor uprave in Branko Vukan, vodja uniformirane policije. Foto: Natalija Juhnov Ivanovna Soboški park - suženjsko območje za pse? Lastnike psov v Murski Soboti so minuli teden negativno presenetile opozorilne table na vseh vstopnih točkah v mestni park. Nekdo z mestnih oblasti je odločil, da morajo imeti vsi lastniki obvezno svoje pse na vrvici, kadar gredo z njimi v park, in da je obvezna uporaba smetišnice ali vrečke, potem ko pes opravi svojo potrebo. Kršitelje teh predpisov bodo kaznovali z rigorozno globo tridesetih tisočakov. S tistim drugim predpisom se vsekakor strinjamo, saj še vedno vsi lastniki ne pobirajo odpadkov za svojimi ljubljenci. Ampak prvi predpis pa vrača vse tisto, kar se je v mestu na področju upoštevanja pravic živali zgodilo, nazaj na izhodno točko. In tako se je Sobota odločila, da pač ne šek. Njegovih 642 podrejenih ljudi po raziskanosti kaznivih dejanj sodi v vrh slovenske policije. Zadnjih pet let so kazniva dejanja v upadu. Da potrebujemo pomoč poli bo na vrhu tolerance sobivanja človeka in živali, ampak bo spet v ozadju. Saj vemo, zakaj je ta predpis nastal. Zaradi napada psov na človeka pred tedni v Ljubljani, Mimogrede, zanimivo, kako nekaterih stvari v Soboti ne popravijo več let, te table pa so postavili v eni sami noči. Očitno bi tu nekdo rad posnemal Ljubljano. Pri tem pa je pozabil eno stvar: če mora biti v celotnem parku vsak pes na vrvici, kje pa je potem prostor, kje se ga lahko spusti z vrvice? Ja, tako je, ne glede na to, če si v Ljubljani, v Parmi ali v New Yorku, vsepovsod, kjer morajo biti psi na vrvici, je tudi en prostor, kjer so lahko spuščeni in kjer se lahko igrajo. Ker drugače je ta zgodba podobna tistim s parkirišči. Vsepovsod po mestu postavljajo modre cone, parkirne rampe in prepoveduje cije, smo soboškemu operativno-komunikacijskemu centru sporočili skoraj 11 000-krat. S storjenimi kaznivimi dejanji je bilo povzročeno za 1,4 milijarde tolarjev škode. Na pomurskih ce- Psi morajo na vrvico - kaj pa »divji« ljudje? stah se je zgodilo lani 13 odstotkov manj nesreč kakor v letu 2004. Možje postave so izrekli kar 9061 opozoril zaradi prometnih prekrškov. »Prometna varnost je boljša,« je k temu pripomnil direktor. Pomurska policija represivne ukrepe v prometu izvaja tam, kjer pogosteje prihaja do prometnih nesreč. Sicer so ugodni podatki tudi pri kršitvah javnega reda in miru, saj imajo evidentiranih manj kršitev v primerjavi z letom 2004. »Lahko rečem, da so Pomurci tolerantni in miroljubni.« Največjo težavo, tako vrh soboške policije, predstavljajo nedovoljene droge. Lani je za posledicami uživanja le-teh umrlo pet ljudi In nova policijska postaja? »Namestiti morajo telekomunikacijsko opremo. Sicer smo pri pregledu zgradbe našli nekaj nepravilnosti. Zdaj se odpravljajo. Pričakujem vselitev meseca junija,« je še povedal Jevšek. Andrej Bedek parkiranje, novega urejenega parkirišča pa ni nikjer. Najprej je treba omogočiti, šele nato omejevati. S predpisom o psih, ki morajo na vrvico, so se vsi štirinožci vrgli v en in isti koš -majhne, srednje, velike in tiste, ki v življenju še niso storili nič hudega nikomur (in takih je velika večina). Tako bodo morali vsi ti zaradi nekoga, ki očitno nima veliko pojma o psih, spet nazaj v suženjsko življenje na vrvici, vsaj kadar bodo v parku. Vprašanje je, če bo pri tej površini tudi ostalo. Vprašanje pa je tudi, če se ne bodo lastniki psov na določeni točki uprli. Ker le-ti se imajo za koga boriti. Naj ponovimo še enkrat naslov iz enega slovenskega tednika: »Nevaren je človek, ne pes.« In kdor tega ne razume, naj ne postavlja predpisov. Ker nas prav zanima, Če bodo morali ob novih razbijaštvih in huliganizmu v parku vsak konec tedna spomladi in v poletju tudi nekateri ljudje na vrvico. T. K. KUPIJO ZASTAVO - JUGO ter druga vozila. Tel.; 041 532 054. Šnajc. m25024 OPEL ASTRO, 1,6 i, letnik 1993, z zimskimi in letnimi gumami, zelo ugodno prodam. Tel.: 041357 418. m25065 NOV BRANIK in PREDNJO LUČ za »E" KADET prodam. Tel.: 041 311 707. m25Q71 živali MESNICE, MLADE HISEX, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, Vzreja-lišče vseh vrst nesnic. Naročila Gostilna Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.; 546 15 05, Gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, Gostilna Rajsar Grad, tel.: 553114S, Gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 5153. m24982 NEBNICE RJAVE, grahaste, črne, pred nesnostjo in kletke za nesnioe, prodam. Vzreja nesnicTibaot, Babinci, tel.: 582 14 01. m25078 posesti HIŠO v centru Lendave po ugodni ceni pro-dam. Tel.: 041 713436. m25O35 STANOVANJE, 51,88 m‘. v M. Soboti, prodam. Tel.: 031 258 559. m25039 M. SOBOTA, center, 3-sobno stanovanje, 80 m . takoj vseljivo prodam ali menjam za manjše. Tel.: 031479 553. m25047 ODDAM, PRODAM ALI ZAMENJAM DVOSOB NO STANOVANJE v Gornjih Petrovcih, 55 m2.Tel.: 041477 545. m25O61 POSLOVNI PROSTOR v M. Soboti, primeren za trgovino ali drugo mirno dejavnost, oddam v najem. Tel.: 051 605 161. m25067 VELIKO, NOVO, 3-sobno stanovanje z garažo in balkonom, v centru M. Sobote, prodamo. Tel.: 051209 052. m25077 Murska Sobota, Stanovanjska hiša, stara 45 let, velikost 109 m2, parcela 787 m!, komfortna, ck, komunalno urejena, elektrika, vseljiva takoj, CENA: 15,000.000,00 SIT oz. 62.594,00 EUR, Info: DILL, d. o. o., Slovenska ulica 39,9000 M. Sobota, tel,: 53047 40. mobi: 03 1 668 749 m25081 STANOVANJE v okolici M. Toplic in M. Sobote damo v najem. Tel.: 02 548 15 88 ali 031 511 167.(1125082 V RADENCIH PRODAM STAREJŠO HIŠO z zemljiščem, 10 arov.Tel.: 02 745 18 11 m25083 kmet, mehanizacija KUPIJO TRAKTOR IMT URSUS, PLUG IMT KOSO DUBRAVA. OBRAČALNIKE, TROSILNIKE GNOJA IN CISTERNE. Tel.: 041579 539. m24895 DVOJE KLINASTE BRANE, tridelne m štiridelne, 10-colni plug, obračalnik Panonija, rešetke za svinjake, dolžine Im, 120 kosov in slamo v balah prodam. Tel.: 041 725 812. m2504Q KUPIM TRAKTOR, CISTERNO, TROSILEC, BA m25048 J| SEJ Al.EC ZA UMETNO GNOJILO^ dam,Tel.:041 681 514. m250tf SADILEC ZA KORUZO IMT. dvorih dam.Tel.: 549 12 77. m25057 J CISTERNI ZA GNOJEVKO. 2000 drobilec lesa in samonakladai*0'1. prodam.Tel.: 041969 553, m25^ DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG1,1 mulčer, 2,30 m, p red setve nik i’ navadni plug Vogelnot, 16 P* Tel,:031 382 195. m25059 J ŽITNI KOMBAJN CLAAS, 80 ali darn. Tel.: 031674 602. m250^ PREDSETVENIK Raukombi, 220«^ rabljen, 2 vrsti drobnih valjev, rP , dam. Tel.: 041 707 507 ali M. ga ul. 80. m25063 PAJKA. 5,5 m, hidravličnozepW dam. Tel.: 041 711854. m2506^ PREDSETVENIK, 3,30 m, hidra*’* ranje, znamke Regent, prodal" 543 684 m25068 BECKER ZA KORUZO, balirko IS okrogle bale, pajka za seno, * J Becker valjem, mlin za zrnje, P11®', brazni obračalni Vario, žitno sep j mulčer, prodam. Tel.: 031 ® i m25085 TROSILEC HLEVSKEGA GNOJ" * cijsko brano Pegoraro in obračale1 n, tuje, prodam.Tel: 031 548 051>' razno POZOR! Odkupujemo les-:i' bukev, hrast- katerega Nll^*^ izdelavo papirja. Ponujamo kake’® . tro m čisto strojno sečnjo v vaŠern Prednosti: točna izmera in ugodna cena, brez ročnega del9, takoj. Kontakt: 041 797 622. m2502B ___J HLEVSKI GNOJ, goveji, večje W"clfie dam.Tel.: 582 1731.m25056 ------------------— rt ŽENSKO iščemo za družbo in moč starejši osebi v M. Soboti«* J nudimo stanovanje in drugo drodnosti po dogovoru. Tel.: 031 m2 5069-----------__>) -—----------------" nd : I HRASTOVE SODE, 250 in 3<30 b P Tel.: 041 773 370. m25O75 delo ZAPOSLIMO VZDRŽEVALCA 'J MEHANIZACIJE. Informacije r” S 429 081, Štefan Cigut. s. P-Martjanci. m25054 storitve GRADITELJI POZOR! Po konW^X izdelujem peči in bojlerje za e01 vanje. Kurjenje na drva ali olje. “ peclje 5 let. Do 15. aprila ke. Anton Aplenc, s. p., fja vas, tel.: 03 541 50 H- Društvena ocenjevanja vin DV Bistrica Pred petimi leti je bilo ustanovljeno Vinogradniško društvo Bistrica, ki je doslej izpeljalo že vrsto vinogradniških projektov. V društvu je aktivnih okoli 70 članov, ki se radi udeležujejo akcij, kot so izobraževanja in ocenjevanja vin. letos so opravili društveno ocenjevanje vin lanskega letnika ob sodelovanju vinogradniškega društva Beltinci in svetovalne službe za Pomurje v Beltincih, kjer so enologi ocenili 24 vzorcev vin bistriških vinogradnikov in kletarjev. Najvišjo oceno, 18,33 točke, je dobilo vino sivi pinot družine Krampač, Gornja Bistrica. Pri zvrsti je vinogradnik Zvonko Utroša, ČrenŠovci, prejel prav tako 18,33 točke, Anton Tor-nar, ČrenŠovci, je prejel za sau-vignon 18,33 točke. Družina Krampač, Gornja Bistrica, je dobila na ocenjevanju za vino laški rizling 18,20 točke, Janez Koštric, Melinci, za renski riz ling 18,20 točke, Jožef Padar, Gornja Bistrica, za sivi pinot 18,10 točke, Branko Vučko, Gornja Bistrica, za šipon 17,70 točke, Stanko Špictin, Gornja Bistrica, za laški rizling 17,67 točke, Anton Tornar, ČrenŠovci, za modro frankinjo 17,57 točke. Na ocenjevanju je bila povprečna ocena 17,74 točke. DV Beltinci V organizaciji Društva vinogradnikov Beltinci je potekalo v grajskem stolpu v gradu v Beltincih deveto društveno ocenjevanje vin lanskega letnika. Tako so vinogradniki in kletarji iz svojih zidanic na ocenjevanje prinesli 36 različnih vinskih vzorcev. Enologi so ugotovili, da pridelujejo vinogradniki iz leta v leto čedalje kakovostnejša vina, ki se lahko kosajo z drugimi pomurskimi in slovenskimi vini. Najvišjo oceno je dobilo vino traminec, Vladimir in Vojka Pe-rkič, Beltinci, 18,47 točke, Mi rko Kramar, Beltinci, beli pinot, 17,63 točke, Ciril Škafar, Beltinci, chardonay, 18,17 točke, Stanko Koroša, Turnišče, laški rizling, 18,07 točke, družina Olaj, Lipa, sauvigon, 18,23 točke, Danilo Maglica, Beltinci, sivi pinot, 17,97 točke, Štefan Zver, Beltinci, šipon, 17,90 točke. Avgust Farkaš, Beltinci, zvrst, 17,97 točke. VSD Turnišče V organizaciji Vinogradniško-sadjarskega društva Turnišče so ocenili 89 vzorcev vin ianskega letnika. Pri zvrsti je zmagala družina Čizmazija, Turnišče, 18,20 točke, laški rizling: Leon Kepe, KOMUNALA Ja iTid [»djElje, tf. 0. o., Kopališka ul. 2, Murska Sobota KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI »30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA 24 URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631443 Gaberje, 18,23 točke, beli pinot: Janez Horvat, Gančani (letnik 2004), 18,23 točke, Chardonnay: Silvo Koroša, 1 Murska Sobota, 18,27 točke, | kerner: družina Vinčec-Miho-iič, Turnišče, 18,20 točke, renski rizling: Jože Zver, Ne-delica, 18,27 točke, sauvig-non: družina Magdič, Renko-vci, 18,37 točke, traminec: Marjan Dominko, Nedelica, 18,40 točke, muškat otonel: Ivan Škafar, Turnišče, 18,20 točke, rumeni muškat: družina Sršen, Turnišče, 18,30 točke, modri pinot: družina Zver, Gomilica, 17,67 točke, modra frankinja: Silvo Koroša, Murska Sobota, 17,20 točke. Povprečna ocena na ocenjevanju 17,79 točke. Jože Žerdln D. E. POGRE0NIŠTVO telefon: 02 5213700 UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJ POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZ) DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR BANFI, s ^veščicav. TEL.: 02 S3 Id 060, FAKS: 03 S2 5r 170, 9000 MURSKA 'l11 : KOMPLETNE POGREBNE , UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELt Brezplačni prevozi opreme na dr)m, brezplačni Pft; do 40 km. plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p- Šulinci 87 a Tel : 02 55 69 046. GSM 041 7 f 2 586 55*’* POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI P' IN UREJANJE ZELENIC MILORAD JURIČ, s. p. Ravenska c., MRLIŠKA VEZA, 9231 Tel: 02/542 22 40, GSM 041/641148 ,ji(i VNUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL: 02/52\j Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, 0,tens^Jifl kamnite mize, pult, vaze in drugi izdelki iz™ marmorja n Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: O31 ‘" KEB - kamnoseštvu Erjavec, Marjan Erjavec-s-*' Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci VESTNIK-23. marec 2006 21 Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v tihem pomladnem jutru utrujen in nemočen si za vedno nam zaspal. ZAHVALA V 85 letu nas je zapustil dragi oče, dedi, tast in pradedi t Stefan Cigiit Iz Nemčavec tekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sovaščanom iz vsem sosedom iz Radenec, znancem, kolektivom Pnjateljem hčera in zeta, ki ste ga pospremili na njegovi poti, darovali vence, sveče, darovali za dobrodelne namene nam pa izrekli sožalje. a a osebju pljučnega oddelka bolnice v Rakičanu za vso pomoč. -- gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete Gostinke, gasilcem iz Nemčavec za častno stražo in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA ' 83. letu nas je zavedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, stara mama, teta in svakinja Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. Spočij zdaj trudne si roke in za vse še enkrat hvala ti. Julija Varga roj. Szep Dobrovnik 232 । I kfbibl iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za vso ■111 pomoč, vsem bližnjim in daljnim sorodnikom in vsem, ki *1 Pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, čuvali zn »• mase, dobrodelne namene, vence in sveče. tlL *K upniku za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu 8 Šantaku za besede slovesa. Hvala tudi pogrebništvu p k fr Banfi. Žalujoči njeni najdražji r »S jr Spomin nate še živi, čeprav te že pet let ni. V SPOMIN 10. decembra je minilo kostnih let od takrat, ko nas je zapustila naša draga hčerka in sestra Marica Brunec iz Mostja kislih si z nami, ko smo skupaj ali sami Žalujoča manta in brat Branko z družino Vsak dan bolj in bolj nam je hudo, takrat zazremo se v nebo in upamo, da tebi je lepo. V SPOMIN 26 marca minevata dve žalostni leti od takrat, ko si nas zapustil v*- Stefan Gubic iz Dolnjih Slaveč Hvala vsem, ki se ustavljate n>egovem grobu in mu prižigate svečko. Žena Marija in sin Štefan Skozi vse življenje si hrabro se boril, a v tihem zimskem dnevu, boj si izgubil ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat, stric, svak in prijatelj Štefan Šiftar iz Strukovec 41 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, posebna zahvala osebni zdravnici g. Nadi Šavel - Švagelj, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, darovalcem vencev, sveč in darov za mrliško vežico in prijateljema Kšeli in Pelcu ter družini Viljema Šiftarja. Za njim žalujoči: žena Vilma, sin Štefan in hčerka Erika z družinama, sestra Ema, brat Pali z ženo Šariko, svakinja Karolina, nečaki Štefan, Albina, Emil in Gabrijela z družinami Dragi dedi, pogrešamo te! Vnuki; Boštjan. Dejan, Andreja in Mateja ter pravnukinja Tea Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal in za vedno nam zaspal, ZAHVALA V 46. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, sin, brat in sorodnik Jože Grabar iz Ajdovščine Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter v druge namene. Prisrčna hvala g. kaplanu Aleksandru Erniši za pogrebni obred Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ajdovščina, Pordašinci, Ljubljana Rožice spet bodo zacvetele, ptice z juga priletele. A ti rožic ne boš duhal in ptičic ne boš poslušal. Ostali so spomini in delo tvojih pridnih rok. SPOMIN je boleč na 30. marec 2004, ko nas je za vedno zapustil ljubeč mož, oče in dedek Jožef Perkič iz Beznovec 50 Lepa hvala za lepo misel, molitev, prižgano svečo in položen cvet na njegov prerani grob Tvoji najdražji Oh, kako čas beži, že deset let te med nami ni. Vse odhaja, kakor reka, le spomini spremljajo človeka. Ludvik Lipič iz Moravskih Toplic Vsi njegovi Za delo volje polno je bilo in drža ti bila je hrabra, a voljo ti bolezen je ustavila, ker srce ni napora zmoglo, zato seje ustavilo in s tem bolečino nam povzročilo. Ob spominu nate je nam hudo, zato želimo da utam« ti bo lepo! ZMWM-N V 80. letu nas je zapustil dragi mož, brat, tast, dedek, pradedek Janez Rojko iz Korovec 2 Besede zahvale naj sežejo vam v srca, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, za vaša izrečena sožalja, darovano cvetje ter sveče, za svete maše in dobrodelne namene, Posebej hvala gasilcem, članom ZZB in udeležencem NOB Slovenije, kolegom čebelarjem, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, godbi za odigrane skladbe in pogrebništvu Banfi. , Žalujoči vsi tvoji najdražji V 86. letu je legel k večnemu počitku dragi oče, tast, dedek in pradedek Ni te na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. ZAHVALA Ivan Cern! iz Renkovec 1 Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje in čutili z nami bolečino slovesa. Hvala g. župniku, pevcem, govornici in pogrebništvu Banfi. Tvoji najdražji Skozi vse življenje svoje, boriti si se znala, a v tihem spomladanskem jutru, nemočna za vedno si zaspala. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša draga stara mama, sestrična, botra in sorodnica Ema Hajdinjak roj. Franc iz Šalamenec 71 Ob boječi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, vsem dobrim sosedom, osebju Internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Marti za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Že leto dni te zemlja krije, v grobu tiho, mimo spiš, srce ljubeče več ne bije, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 3. aprila mineva eno leto, kar nas je zapustila Emilija Kovač iz Gornjih Slaveč Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečko ali položite cvet. Njeni najdražji OGLASI / O TEM IN ONEM 30. marec2006- VEHI 22 GEO-V RTI NA, P, O. O./ Ofenoc iAw 40, W Menka Soboto, M,/fofe: 02 530 06 70, GSM: 041741 809 Lz d&kr-rn vrtin in vodnjo tor 10 zajsm podzemnih vod, piezometrknih in pomtovalnih vrtin, geomehaniko, čiščenje vodnjakov GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL Bonafin. d. 0. 0.. Slovenska 27,1OOO Ljubljana | O PE MURSKA SOBOTA, STANETA ROZMANA 16, TEL.: 02 52130 00 3 3 NA OSNOV) OSEBNEGA DOHODKA, POKOJNINE IN VAŠEGA VOZKA PRASK JE MESO PLEČE BK, KARE SK, VRAT SK, REBRA SK 799,00 sit/kg DOMAČA KLOBASA 999>00 kg Kodila * v /J j Kodila, d o o. Markisavci 44 Murska Sobota VEDEŽEVALKA ZORA, ZNANA PO SVOJIH NADNARAVNIH SPOSOBNOSTIH, VAM BO POMAGALA RAZREŠITI VAŠE TEŽAVE. ODKLANJA VPLIV ČRNE MAGIJE IN PREKLETSTVA. POKLIČITE TAKOJ. NAROČILA PO TELEFONU 031 828 675 ali 02 528 14 43 Zorica Horvat, «. p.. Ob kapelici 16, Puiča Murska Sobota BETONARNA PETELIN doc Vaneča 81 A, Puconci, tel 02 545 95 90, 229 85 70, 040 646 002 BETONARNA JE RAČUNALNIŠKO VODENA in ima certifikat kontrole proizvodnje. Nudimo 10 % popust ob gotovinskem oz. avansnem plačilu ♦ za beton, prevoz in črpanje svežega betona • za betonske izdelke (škarpnike. robnike, vrtne poti, mulde, kanalete, ograjne elemente SMC SUMOMONTAINA GRADNJA SISTEMI KNAUF, RIGIPS, ARMSTRONG ADAPTACIJA MANSARD SPUŠČENI 5TR0P0VI ZASTOPSTVO ZA IRCONT PRODAJA IR MONTAŽA UGODEN ZIMSKI POPUST PVC OKNA - VHODNA VRATA - GARAŽNA VRATA Robert Katar,». p, Hladnika 13 •250 Gornja Radgona tel./laka: 02 56111 32 GSM: 041 539 204 mm (00, pokojnino 09) POSREDUJEMO! Tudi za liste s prihodki pod 78.000 SIT! Možnost odplačila obstoječih kreditov. Informacije: 041 274 749 hitriKREDIT.com D0 30 LET ODPLAČILA Informacija: 031 848 661 Triple A-Invest, d. o. o. Nov kmetijski in vrtni center v Ljutomeru Za oskrbo kmetovalcev Ljutomer je od prejšnjega tedna bogatejši za nov kmetijski in vrtni center, ki ga je v sodelovanju s Semenarno Ljubljana odprla Kmetijska zadruga Ljutomerčan. Ob prisotnosti velikega števila obiskovalcev, za katere so pripravili številna presenečenja, je novi prodajni center odprla ministrica za kmetijstvo, gozdar- NUDIMO FRANŠIZO Z IMENOM TRGOVINE MeTra METRSKO BLAGO KILOGRAMSKO BLAGO DEKORATIVNO BLAGO POZAM ENTER IJ A Na voljo je kraj: MURSKA SOBOTA Za informacije pokličite po tel. št. 01/280 01 81 ali 01/280 01 70, vsak dan od ponedeljka do petka od g. do 16. ure. BEMA TRADE, <>. o. O, KNEZOV ŠTRAOON 80, 1000UUBUANA e-mail: mfo@Uerriatrade.si http://www.be m at ra d e .si/ Stvo in prehrano Marija Lukačič, ki jc v svojem nagovoru posebej izpostavila potrebo po reorganizaciji in krepitvi kmetijskih zadrug. Semenarna Ljubljana, ki letos praznuje stoletnico delovanja, je prispevala pomemben delež k sooblikovanju slovenskega tržišča, razvila pa sc je v sodobno podjetje 3 priznanimi blagovnimi znamkami in kakovostnimi izdelki, ki jih trži tudi v južni in srednji Evropi. Semenarna je letos kupila Zadružno kmetijsko družbo, preko mreže njenih maloprodajnih enot pa želi razviti kmetijske centre, ki bodo oskrbovali kmetovalce po vsej Sloveniji. V novem Vrtnem centru Kalia v Ljutomeru je na tisoč kvadratnih metrih prodajnih površin na voljo pestra ponudba semen in sadik za kmetijstvo, sredstev za varstvo rastlin, organskih in mineralnih gnojil, rezervnih delov za različne stroje, tu pa vse potrebno dobijo tudi vrtičkarji in Novi kmetijski in vrtni center v Ljutomeru je odprla za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič, tej priložnosti posebej poudarila nujnost po reorganiz^ krepitvi kmetijskih zadrug. ljubitelji malih živali. V okviru Kmetijskega centra je tudi govedorejski, prašičerejski, konjski in mesarski program. Skupna vrednost naložbe v Vrtni center Kalia in Kmetijski center je znašala 250 “ J tolarjev, investitor je bi merčan, Semenarna spevala opremo, znanjcllL' dajno blago. CARGLASS Sklenite zavarovanje AvtostekloPlus pri Zavarovalnici Triglav, d.d., in v primeru poškodovanega avtomobilskega stekla pokličite 080 3232, iz tujine +386 2222 2864. •ji. Zavarovalnica Triglav in Carglass vam " HITRO, strokovno popravilo vetrobranskih ste*61 ■ ZAMENJAVO AVTOMOBILSKIH STEKEL ZA VSA VOZILA ■ GARANCIJO NA IZVEDENO DELO IN MENJAVO AVTOMOBILSKIH STEKEL ■ popravila po vsej Sloveniji ■ SERVIS VVEČINI EVROPSKIH DRŽAV ■ PRIHRANEK ČASA 080 32? 1 ( Pl Sil 01 Rt Rt m ro va I; in P< M (» tt Sl k vi s< 0 t( b c 6 C 1 d v I v 1 KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88200 1-diplome mora biti overjena), dosedanjih delovnih izkušnj/n,.)ir življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja in dela datno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisno 0*' Svet šole Osnovna šola IV Murska Sobota, Trstenjakova 71, y ska Sobota, z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja«. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izbiri v zakonitem,(,UI ./ Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Pri količini nad 4 pripeljane živali dodatnih 5 sit za kg na dnevno ceno. Vetja tudi za 4 ali več žival«, pripeljanih iz iste vasi. Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Družina Horvat, Bogojina 4, namesto cvetja za pok. Amalijo Puvar iz Rankovec - i0.000; druži oa Vilija Dervariča iz Puconec namesto cvetja za pok. Amalijo Puvar - 5.000; družina Ši-mundič iz Radenec namesto cvetja za pok. očeta Zlatka Šubinskega - 10.000; maturanti Ekonomske šole Murska Sobota, letnik 1949/50, namesto cvetja za pokojnega profesorja dr. Franja Štefaneca iz Maribora - 33 000; sodelavci kirurškega oddelka Bolnišnice Rakičan namesto cvetja za pok. očeta Jasne Vereš - 10.000; družini Frangež ■ Novak iz Radenec namesto cvetja za pok. Vilka Gerleca - 15.000; Bela Šiftar z ženo iz Murske Sobote namesto cvetja za pokojnega prijatelja Viljema Gerleca iz Murske Sobote - 5.000; Gabika in Franc Barbarič, Polana 37, namesto cvetja za pok. mamo Franca Puvarja - 5.000; družina Ficko. Rankovci 29, namesto cvetja za pok. Amalijo Piivar - 5.000; Erika Horvat, Nemčavci 38, namesto cvetja za pok Amalijo Piivar - 5.000; družina Banfi iz Moščanec namesto cvetja za pok. Kolomana Verena - 5.000; Karel Krančič, Rankovci 20, namesto cvetja za pok. Amalijo Piivar - 10.000; Etelka Mihnkovič, Dohrovnik 111, namesto cvetja za pok. Heleno Tivadar - 3 000; družina Andrejc namesto cvetja za pok Stefana Kozica iz .Murske Sobote - 5 000; Ivan Gabor, Rinko- vci 21, namesto cvetja za 5.000; družina Kočar, Nuskova '1 cvetja za pok Jožeta Škodnika ' , i**/ in Gizela Šiftar iz Sebeborec pokojno mamo dr. Miklič - Heflefl* sodelavke NLB. oddelka SSPFO, , |1^ za pok. očeta sodelavke Anice M1 , Marjan Kuzma iz Lemerja nam* pok. Amalijo Puvar - 5 000 sit J; Vsem darovalcem se iskref0^^ jemo. Prispevke zbiramo n* 01100-6030278282. Splošna bolnišnica vestnik 7 30. marec 2006 NAPOVEDNIK 23 n Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz In 105,7 MHz, SV 648 KHz JEK, Ji. marec: 00 00 SNOP - 05.00 Dobro jutro, ®oni, Marjan - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž -'8'5 Petkova tema - 09.00 Poročila - 09.10 TV As, T**.' 09 45 Kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 uročila _ 10 30 Mali oglasi -11 00 Poročila - 11 15 Za--12,00 Poročila - 12.05 Obvestila - 13 00 Po-■ 1315 1. oseba ednine - 13 20 Predstavljamo 1™ ' 9^ Petk:i do petka - 14.00 Poročila - 14 05 ”tstila -14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki Rodmevi -16.15 napoved sporeda -17.00 Osrednja ’ -17.40 Mali oglasi - 17 30 Murski val nagrajuje Mi knjižni sejem (Nevenka Emri) - 19-15 (čiia - 20.05 Samo 41^. pevca in violinista skupine Poso-,Urja Sama Budne- 24.00 SNOP F J n* i j d f f '° Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz 1^ srednji val 648 kHz ‘2**r°i>nozabavne glasbe v n*lu vedno gori - Rubin J- l!iH. 1 '’°1® na okence potrkal - Modrijani ' btajerka Pogu n 1 S ' Va«abundi Fl» tr L ne vPraša - Lipovšek ' P,es-Jože Burnik s prijatelji i-m'6* Obmurske ZABAVNE GLASBE " Molra ?^’nik " Dclllu"" ‘ Mi \ 11 Kdtn _ Toti jtlrje * Kolektiv Apropos ^ti' „ ।'^ 4 - Duo Danilo c ' Boardwalk Casino »H bUirrad° 'kaset0’ g'asbene založbe Žm'- ar'na 'z Ljubljane prejme Marija ''Nni^ ulica 2, Murska Sobota, h 'n/1’ ’n'.h,1, "?1 pošljite do ponedeljka, 3. aprila b|)0 Murst; Hllr’kl val, Ulica arhitekta Novaka a Sobota, glasb e n e lestvice. Delimo vstopnice za kino ’Rt* aUSBE. Oskarja za stransko žensko vlogo je dobila Rachel Weisz. Našo nagrado pa dobi Zoran Krstin, Prvomajska 2,9000 Murska Sobota Čestitamo’ Naslednje nagradno vprašanje pa je: Kdo je dobil oskarja za glavno zensko vlogo? PONEDELJEK, 3. april: 05.00 Vedro v dobro jutro! Irma, Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 0915 Pomurec, Pomurka meseca in Internetna anketa - 10,00 Poročila - 10.05 Obvestila -11.00 Poročila -11 )5 Oaj, kak san zlufto! Drugi Športi... - 12 00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila- 13.15 1.oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19 00 Poročila - 19-15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski - 24.00 SNOP TOREK, 4. april: 05.00 Vedro v dobro jutro! Z Vido, Bojanom - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09 00 Poročila - 09-15 Med dvema ognjema - 10 00 Poročila - 10.05 Obvestila -10 15 Specialiteta tedna - 10 30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 1115 Kratki stik -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13-00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15 30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence ( Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19 00 Poročila - 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja po-ročila - 20.05 Jukeboks - 24.00 SNOP SREDA, 5. april: 05.00 Vedro v dobro jutro(Gabika in Duško) - 07 40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10 05 Obvestila - 10.15 Občina Gornja Radgona, Anton Kampuš - 10 30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12 00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Intervju- 13 00 Poročila -1315 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - I5.3O Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 19 15 Panonski odmevi, ponovitev - 20 00 Zadnja poročila -20.05 Mursko morski val, Simona Špindler -24.00 SNOP ČETRTEK, 6. april: 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07 40 Zagrebško pismo, Iva Lukačič - 0915 Kuharski nasvet- 10.00 Poročila - 11 00 Poročila -11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila - 1315 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio -19.00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) -20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Družina Emila Baleka iz Šalovec namesto cvetja za pok Janka Vincetiča iz Stanjevec - 5.000: družina Županek iz Šalovec namesto cvetja za pok. Janka Vincetiča iz Stanjevec - 5.000; Nada Makoter z družino iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pok. Gizelo Cmor iz Moravskih Toplic - 5.000; Marta Unger z družino iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pok. Gizelo Cmor - 5 000, sorodniki in sosedje: Temlin, Makoter, Gjuri-nek, Kolar, Lipič, Sabotin in Gomboc namesto cvetja za pok. Gizelo Cmor - 21.000; družina Šarkanj iz Sotine namesto cvetja za pok. Gizelo Huber iz Puconec -10.000; Motoklub Veterani Murska Sobota namesto cvetja za pok. Zoltana Kuzmo iz Pufevec - 10.000; sodelavci Uprave za obrambo Murska Sobota namesto cvetja za pok. Gizelo Bohnec - 20.000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu Št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Napoved prireditev Napoved prireditev (ZKPI rt M Pl L ’ in M • - *«■ LENDAVA 31. marec ob 19. uri: Predstavitev kulturne ustvarjalnosti Murskega Središča. Vstop prost 2. april ob 19- uri: Turay Ida Szintarsulat Molnar Ferenc; Olympia (madžarski abonma in izven) OTVORITEV MURSKA SOBOTA V sredo, 5 aprila, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev razstave Rok Zelenko - slike in Leonida Bernetič Zelenko - keramika. Razstavo, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Galerijo Insula iz Izole, bo odpri likovni kritik Dejan Mehmedovič. Razstava bo na ogled do 26. aprila. V sredo, 5. aprila, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici otvoritev Velikonočne razstave Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev ter Sekcije domače in umetnostne obrti pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota. Razstava bo odprta do 8 aprila. IOG0DEK MURSKA SOBOTA V četrtek, 30 marca, ob 18. uri, bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavitev knjige Vlaste Nussdorfer (višje državne tožilke) Naše deklice z vžigalicami. V soboto, 1. aprila, ob 18 uri bo vŠRC Spartacus prvi Večer svobodnega gibanja in popolne sprostitve, ki ga vodi mag Vladimir Anfalov, spec, za fizično rehabilitacijo. V nedeljo, 2. aprila, ob 15. uri bo v telovadnici Ekonomske šole proslava ob dnevu žensk in materinskem dnevu, ki jo prirejajo kolektiv in dijaki šole. GORNJA RADGONA V četrtek, 30, in v petek, 31. marca, ob 19. uri bodo v Trstenjakovem domu Marčevski Trstenjakovi dnevi s temo Predavanje za mlade in Refleksija v črnem. LENDAVA V četrtek, 30- marca, bo v knjižnici prireditev ob 125 obletnici rojstva skladatelja Bele Bartoka. PUCONCI V soboto, 1 aprila, ob 19. uri bo v večnamenski dvorani ponovitev tradicionalnega Veselega večera, kjer bodo domači igralci prikazali vaške običaje in navade v šaljivi obliki. RAZKRITJE V nedeljo, 2. aprila, ob 14. uri bo pred kulturnim domom začetek 10. letošnjega pohoda v okviru programa Živimo zdravo. Kino Murska Sobota Četrtek, 30. marca: ob 18.00 ameriška srhljivka Zvesti vrtnar (Ralph Fiennes, Rachel Weisz, r .: Fernando Meirelles), ob 20.15 ameriška biografska drama Hoja po robu (Joaquin Phoenix, Reese Witherspoon, r.; James Mangold) Petek, 31. marca: ob 18.00 Hoja po robu, ob 20.30 Zvesti vrtnar Sobota, 1. aprila; ob 16.00 britanska animirana družinska komedija Wallace in Gromit: Prekletstvo Strahouhca (t: Steve Box tn Nick Park), ob 18.00 Zvesti vrtnar, ob 20.15 Hoja po robu Nedelja, 2. aprila: ob 16 00 Wallace in Gromit. Prekletstvo Strahouhca, ob 17.30 Hoja po robu, ob 20.00 Zvesti vrtnar Ljutomer Sobota, 1. aprila: ob 20.00 ameriška romantična komedija šušlja se (Jennifer Aniston, Kevin Costner, r.: Rob Reiner) Nedelja, 2. aprila; ob 20 00 Šušlja se .. Gornja Radgona Petek, 31. marca: ob 19.00 ameriška romantična komedija Casanova (Heath Ledger, Siena Miller, r Lasse Hallstrom) Kuoonšt. 13 - Odgovore pošljite do torka, 4. aprila, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: torno,koles@p-inf.si GLEDALIŠČE ČRENŠOVCI V četrtek, 30. marca, ob 8. uri bo v kulturnem domu območno srečanje lutkovnih skupin. V soboto, 1. aprila, ob 19 uri bo v kulturni dvorani abonmajska prireditev Večer romske kulture, ki ga prireja Romano Pejtaušago - Romsko društvo Kantenci. PUCONCI V petek, 31 marca, ob 19 uri bo v večnamenski dvorani gledališka igra Potovanje po svetu, kjer igrata pantomimika Lada Lištvanova iz Češke in Damjan Šebjan iz Murske Sobote. R.4ZKRIŽJE V petek, 31. marca, ob 19 30 bo v kulturnem domu gledališka predstava Kotaši po Evropi v izvedbi Humoristično satiričnega društva Po treh Koteh V soboto, 1. aprila, ob 20. uri bo v kulturnem domu pantomima predstava teatra Ona - on z naslovom Potovanje po svetu. OREHOVCI V petek, 31 marca, ob 19 30 bo v gasilskem domu gostovalo gledališče kulturnega društva Benedikt FOKOVCI V nedeljo, 2. aprila, ob 15. uri bo v gasilskem domu dramska prireditev Rdeča kapica, ki jo prirejajo Vrtci občine Moravske Toplice ob mednarodnem dnevu knjig za otroke. MURSKA SOBOTA 3. , 4. in 5. aprila ob 19. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Dvoboj med črncem in psi avtorja Bernarda - Marie Koltesa v režiji Ivice Buljana in izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. KONCERT MURSKA SOBOTA Glasbena šola Murska Sobota prireja mednarodni festival kitare »Morski festival kitare«, ki bo potekal od 6. do 9 aprila v grajski dvorani. GORNJA RADGONA V petek, 31 marca, ob 18. uri bo v dvorani glasbene šole oddelčni nastop kitaristov. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V četrtek, 23- marca, ob 18. uri bo v MIKK-u potopisno predavanje Etiopija avtorja Simona Tornarja. FILM MURSKASOBOTA V četrtek, 30. marca, ob 19. uri bo v Galeriji PAC filmski večer z Demetrom Bitencem, legendo in rekorderjem med slovenskimi filmskimi igralci. Po kratkem video pregledu bo sledil pogovor, ki ga bo vodil Milivoj M Roš. * RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Denka. V Pokrajinskem muzeju sta na ogled Stalna muzejska razstava in Hetiške tkanine in vezenine (slednja do aprila). V prostorih soboškega gradu pa do konca marca razstavljajo članice likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota. V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice je na ogled razstava del članov likovnega društva Mavrica iz Murske Sobote. Razstava je posvečena mesecu marcu, dnevu žena in materinskemu dnevu V izložbi trgovine Mass v BTC-ju je do konca aprila na ogled fotografska razstava Spomin na zimo, ki jo pripravlja kulturno društvo Foto klub Murska Sobota. Avtorji Jože Bratuš, Janez Gyorfi, Tadej Pušnik, Miran Rojko in Marko šnajder razstavljajo skupaj 28 fotografij. V MJKK-u je na ogled razstava plakatov, ki so nastali ob napovedih koncertov in predavanj v MIKK-u. BELTINCI V gradu je na ogled razstava likovnih del, nastalih na 42. mednarodni slikarski koloniji Izlake - Zagorje 2005 RADENCI V Muzeju - Galeriji je na ogled razstava de! Ervina Kralja in Nade Zidarič. Razstava bo naogled do 18. aprila vsak delavnik med 13. in 15. uro. GORNJA RADGONA V avli kulturnega doma je na ogled likovna razstava društva upokojencev Gornja Radgona. LENDAVA V hotelu Elizabeta je na ogled razstava makedonskega slikarja Goceta Kalajdžiskega. V sinagogi je do 24. aprila na ogled razstava pastelov avtorice Ingeborg Bolič. GRAD Na gradu je do konca maja na ogled razstava Izdelek iz narave - za naravo. LAAFELD/ POTRN^MURECK V Pavlovi hiši je na ogled razstava Romska kultura. Drugi del razstave je v Mestnem muzeju Mureck. Razstava je del projekta Regio art, ki ga vodi MKC Maribor Pavlova hiša je odprta od torka do sobote med 14. uro in 18.30 Mestni muzej Mureck je odprt ob četrtkih med 16. in 18. uro ter ob predhodni najavi. 24 ZADNJA STRAN 30. marec 2006 - VES11 VESTNIKOV KOLEDAR Tešanovci v treh (negativnih) slikah 3D. marec, Četrtek BOGO 31. marec, petek BENJAMIN 1. april, sobota HUGO 2. april, nedelja FRANC 3. april, ponedeljek UUBA 4. april, torek IZIDOR 5. april, sreda VINKO 1. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 42 minut, zašlo pa ob 19. uri in 30 minut. Dan bo tako dolg 12 urin 48 minut. 5. aprila ob 14. uri in 2 minutah bo na nebu nastopil prvi krajec. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 29. marca 2006 država Ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EM L’ EUR 978 1 238,8641 239,5828 240,3015 Hrvaška HRK 191 1 32,6317 32,7299 32,8281 Madž. HUF 348 1 0,8996 0,9023 0,9050 Švica CHF 756 1 151,9008 152,3579 152,8150 V. Brit. GBP 826 1 346,2801 347,3221 348,3641 ZDA USD 840 1 198,1288 198,7250 199,3212 Igrajte se z Vestnikovo SESTAVU A N KO Pred časom smo na podobno stvar opozarjali že v Vučji Gomili. Zgodba se sedaj ponavlja v Tešanovcih. Že dva vaščana sta nas diskretno opozorila, da se v zabojniku, ki je na pokopališču namenjen za odlaganje sveč in dru gega pokopališkega odpada, že nekaj časa nahaja vse kaj drugega kot to: računalniški monitorji, pločevinke od pasje in mačje hrane itd. Mi smo zadevo kontrolirali nekaj časa in opazili, da se prav nič ne popravlja, ampak prav nasprotno: smeti je vedno več. In ironično, ravno v kraju, kjer ima sedež občinsko komunalno podjetje Čista narava. Če so v Tešanovcih na dan, ko izide Vestnik, to zadevo že uredili, naj nam oprostijo. Potem je ta zapis samo neugoden spomin na to, kaj se je dogajalo. Če pa je stvar Še vedno tako neurejena, pa bi jo bila treba brž urediti, saj je cesta, ki pelje mimo pokopališča, kar precej turistično pomembna; in ne vemo, če si v Tešanovcih želijo, da obiskovalci iz njihove vasi odnesejo ravno takšen vtis. Mogoče pa odgovorni menijo, da bo kmalu tu velika noč in nato čez dobrega pol leta že dan mrtvih, pa se ne splača očistiti zabojnika, saj bo takrat videti podobno kot marca. Naša serija Tešanovci v 26 slikah pa se bo nadaljevala. T. K. Tešanovski zabojnik na pokopališču 13. marca 2006 Tešanovski zabojnik na pokopališču 17. marca 2006 Prve štiri sličice za novo sestavljanko bomo objavili v naslednji, 14. številki Vestnika. VESTNI! NI Zgodilo se je... Odkar ima murskosoboška policija novega (beri poetičnega) »piarovca«, ki ima menda kopico oboževalk med ženskim delom poslušalstva jutranje policijske kronike na radiu naše medijske hiše, imamo črnokronisti nekoliko lažje delo. Z njegovo pomočjo je tako spodaj podpisani izbral TOP 5 preteklih se- policista začel žaliti in mu groziti. Na pomoč je poklical Še prijatelje, ki so želeli vplivati na policistovo odločitev. Komunikacijski šum - tako poročilo - je bil odpravljen šele po prihodu drugih policijskih patrulj na kraj kršitve. Vestnik opazil: v postopku so sodelovala tri policijska vozila in pol ducata mož postave. Po končanem postopku so možje postave ostali na mestu, šofer pa je stopil na stopalko za plin in z rdečim Športnim avto nemoteno zdrvel dalje po Tešanovski zabojnik na pokopališču 27. marca 2006 dem dni. Jezen tudi na pnevmatike Svoje početje bo sodnikom moral pojasniti moški iz Apaške doline, ki je žalil partnerko in ji grozil, da jo bo pretepel. Na koncu je izpustil zrak iz dveh gum njenega avta. Moškega je umiril Šele prihod organa pregona, Dober sosed Iz Lendave so poročali o manjšem ppžaru, ki je izbruhnil v kuhinji, ker se je pregrelo olje na štedilniku. Ognjene zublje je ukrotil sosed z gasilnim aparatom. Škode je bilo sto tisočakov. »Bodimo si dobri s sosedi, ker nam lahko vedno pomagajo, ko smo v težavah,« je zato zapisal policijski glasnik. Komunikacijski šum Policijsko poročilo: zaradi registrskih tablic je ostrino in pretirano besedno izražanje proti poli- Gregorčičevi ulici. Obnašanje prekrškarja in kolegov je bilo za pridržanje. Traktoristi in avtomobilist merili moči Vroče je bilo tudi na ljutomerskem koncu. Najprej je prišlo do spora med tremi moškimi, ki so se vozili s traktorjem, in voznikom osebnega avta. Vzrok domnevno izsiljevanje prednosti. Spor se je Čez nekaj časa sprevrgel v fizično obračunavanje s pestmi Policija je sprožila postopke, končno besedo ima sodišče za prekrške. cistu usmeril voznik osebnega avtomobila. Policist bi mu moral zaradi storjenega prekrška odvzeti registrskega tablice, kršitelj se je temu upri ter Prvo žage, nato žaganje Nepridiprav je vlomil v kletne prostore stanovanjskega bloka v Murski Soboti in ukradel dve popolnoma novi motorni žagi, vredni 210 tisoč tolarjev. Žage so uporabili tudi zmikavti, ki v gozdu blizu Rakičana požagali 26 dreves akacije. 13 kubičnih metrov lesa so nato odpeljali neznano kam. Dejanji naj ne bi bili povezani, menijo možje postave. A. B. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: številka: Poštna številka: pošta: Davčna številka: Datum: Naročnino Želim plačevati [obkroži]: a) po položnici - letno b] po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK V- cj po položnici - trimesečno $ REPUBLIKA SLOVENIJA (SLO) VOZNIŠKO DOVOLJENJE PERMIS DE CONDU1RE Poslovneži in politi' njso videli samo pak se že hvalijoz mi učinki. Gostit' vdušilinadpomum*" ( stvom. Prašičereja J . pritegnila.^ pa Dubaj paradižnik y greda. Posel, i"^ JI odmeval v Evropi. go Grede na noge Evropa- AH |i(r ^udeležbo na dob^ del nafte, če bo n0 menjavo, se m * * * Na Hotizi so se n-* ga ritarja, kije po j bobnom spet obrede vrnitev tega načina , j Ločili iz praktičnega. -bi zares vsi vaščani Pis.kigajebral^dj< tižam namreč razpis^ 3 no mesto brodarja na J brodlJ. Komislja dotfkflndiila1*^ sabljanje iz krma J , Praktični preizkds P ,| boljši opravili karna * * * Obronki Goričkega pa predali duhovni obnov * * * po obisk« nil humanitarnim bi se lahko rodilo*1^ stnega. Namreč P<^ gostili predsednika-bi se enkrat lahko čeli voziti prodajat bljano. * * * X V Lendavi imajo nega zaupnika. ^ nekdanje levo kr se govori, special' moke. S 1209485 Evropsko vozniško dovoljenje Po letu 2012 bodo vsi vozniki, ki bodo končali tečaj za vozniški izpit in tisti, ki bodo zamenjali dovoljenje, dobili evropsko vozniško dovoljenje. Vsi vozniki pa bodo morali zdajšnja vozniška dovoljenja (na fotografiji) obvezno zamenjati z novim evropskim v 26 letih oz. do leta 2032. Evropsko vozniško dovoljenje bo plastični dokument - podoben kreditni kartici - in bo veljal v vseh državah EU. Evropsko vozniško dovoljenje bo veljalo za voznike motornih koles in osebnih avtomobilov (kategoriji A in B) od 10 do 15 let, za voznike tovornjakov in avtobusov (kategoriji C in D) pa pet let. Vsaka država Članica EU bo lahko sama določila veljavnost dovoljenj za kategoriji A in B. Kot razlaga prometno ministrstvo, še ni znano, na koliko časa bodo morali vozniki, ki jim zdaj slovensko dovoljenje velja do 80. leta starosti, podaljševati veljavnost evropskega vozniškega dovoljenja. - A. B. i VHN3IGVICf Novost Vanek pride v šolo in na hod niku zagleda nov obešalnik s pripisom »Samo za učitelje«. Ea-nek hitro dopiše: »Lahko se obesijo tudi plašči.« Spomin Vnukica sprašuje babico: »Babica, ali se spomniš prvega moškega, ki te je poljubil?« »Dete moje drago, če jpm iskre- na, se ne spomnim niti, kateri me je zadnji!« Ure petja Žena je obiskovala ure petja, doma pa je vadila. Medtem je mož vedno stal na balkonu. »Zakaj vedno stojiš na balkonu, kadar pojem?« »Zato, da sosedje ne bi mislili, da te pretepam!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, "Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsakteden bomo objavljeno šalo nagradili. V križevski občim se l^j / hvalijo z novimi naložb', bodo pnspevale k razvoj^ ne In pesameznih ere za naložbo v samih hSl n pl' cih, kar dokazuje skrc- -centrični razvoj obč'^ v lljaševcih v petek j drobne informacije o P110^ . da gradnjo prawn bo gradil vlagatelj občine. Toda krajam ;ira,i; n en r,ik? skrbi in vlagateljev ne potmii1^'1^ bi se kdo nmcizr za 4^ parfuma, biga Se i jeli. Obremenjevanja a,r^ farmskimi vonjavam' P3 ne bi imeli. * * * fjt' V nekdaj znanem ? / stropju soboškega gaje najboljši / sedaj iščejo rešitev ' '' r ponovno oživitev. fdm d logov je, da bi odpdi z bogato ponudbo w'\ / nudbi tort bi lahko po^'.. -kulturno ponudbo če da dana poltoin&t# j kavarne najbolj me" / stki za torte med /