13. tovnu • UHOM. i MA U. lanu Mit XUO. leto. .SlovensKl Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen v upravnJStvu piejeman: celo leto po] leta će ti t leta na mesec K 24- 12— 6 — 2«_ celo leto...... K 22 - pol leta....... a H—. četrt leta....... 9 5.50 na mesec....... m \-qo Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Cretfcl-ffrai H"Hova .lica it. S, (v pritličju levo), telefon it 94» Državni zbor. D a n a j, ltf. jan. V parlamentu danes ni opažati one živahnosti, ki bi 30 človek z ozi-lom na nevarnost položaja In na dejstvo, da se jutri predstavi novi kabinet, pričakoval. Kakor mora leži zavest, da je situacija še bolj zapletena, kakor v času odkrite krize, da je izhod iz vseh težkoo, ki se stavljajo mirnemu delu nasproti, nejasne jši, kakor kdaj koli. V trenutku ni nili gotovo, ali bo mogoče v parlamentu sploh »praviti takozvane državno nujnosti t>od stre- Popo i danska konferenca načelnikov strank je končala skoraj brez rezultata — od vseh strani se je poudarjalo, da morajo klubovi načelniki, predno oddajo svoj votlim glede delovnega programa in načina obravnavanja dnevnega reda. počakati na >klepe svojih klubov. Z napetostjo sledijo politiki gi-banjn v dveh velikih organizacijah ?anje večine: v nemškem »Natio-nalverbandu« in v »Poljskem klubu«. Nemški radikalei so se zbrali popoldne k seji, da se posvetujejo o stali-i, katero naj zastopajo v »Natio-nalverbandu« glede razmerja »naprednih« Nemcev do novega kabineta. Njihovi nemški kolegi jim pridigajo pamet, ter jim slikajo strašilo .Jeznega kroga - na steno; skoraj gotovo je. da nemški radikalei v »Na-tionalverbandu« ne bodo delali prevelikih težkoč, akoravno morda preprečijo, da bi se Nejnei brezpogojno izrekli za novo vlado. Tudi v »Polj- šati ničesar. »Zveza Južnih Slovanov« se tudi še-le jutri sestane. O programatieni izjavi, ki jo poda baron Bienerth v imenu vlade, se zatrjuje, da bo obsegala zatrdilo, da se hoče tudi novi kabinet držati starega kurza, vsebovala bo nadalje pašna o vodnih cestah ter končno poudarjala potrebo češko - nemške sprave. — V trenutku se niti ne ve, ali se bo o tej izjavi razvila doljša debata, ali ne. Splošno mnenje je mogoče označiti tako - le: V ugodnem slučaju (če vztrajajo Nemci in Poljaki), se posreči baronu Hieuerthu, .spraviti državne nujnosti pod štreno ter dočaka- asedaavja. Najverjetnejše je, da bo potem sledil razpust zbornice in bi se nove volitve vršile pod geslom, ustvariti v državnem zboru novo močno in trajuo večino. Vedno bolj tudi sili v ospredje I nazor: da bi nova večina bila nekaka j obnovitev »Železnega kioga« izza S Taafejovih časov, torej združenje J nemško - slovanskih konservativnih in zmerno - naprednih strank. Pod vtiskom te misli začenja jutri zasedanje poslanske zbornice. lakaja enak aaa Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po J za Avftro-Ogrsko; 12 vili., za trikrat ali večkrat po 10 vin Pri večjih taserdjah po dogovoru. i celo leto . ...... K 2dr— poi leta . ...... .13 to" je administrativne stvari —~— Pirtameiaa ste vlita valja 10 vinarjev. ha pisnima naročila bres istodobne vpoaiatve naročnine se ne ozira* Narodna tukama Ulete* it. M. Ceni leta. na mesec. .Slovenski Narod* velja po poŠti: za Nemčijo: celo leto.......K »— za Ameriko ki vse druge dežele: celo leto.......K 3fr— 650 23o j Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Caravniitva: Eaaflova aliea it 5, (spodaj, dvorišče levo), telelan it. S5 i u izvajal glede sedanje situacije skem klubu« razpoloženje ni preveč I Ljubljani sledeče: MM mi prUlutl riJI*. (Konec. > Na volilnem shodu, ki ga je sklicalo ua pred no go.-podarsko društvo za šentjakobski okraj v nedeljo dopoldne pri -Zlati ribi« je nastopil kot dragi Govornik gosp. dr. Tavčar delavcu prisegal, da bi njegova stranka bila za mestne volitve prav rada vpeljala splošno in enako volilno pravico, da je. pa ni mogla doseči, in da se je torej zadovoljila s tem, kar se je dalo doseči. Jaz pa pravim — in tu se poslužujem besed dr. Kreka — ljubljanski delavec bi moral biti pravi osel, če bi se hotel vsesti na ta lini dr. Krekovega hinavstva. (Pritrjevanje.) Pri državnozborski volilni reformi je dr. Krek pluraliteto pobijal z debelini polenom, pri volilni reformi ga ljubi j?! usko mesto je bil pa ravno isti dr. Krek za pluraliteto, katera bi se bila brez težave iz reforme iztisniti dala! In zakaj? Zategadelj, ker je ljubljanske/ volilua reforma sebičen manever klerikalne stranke, in predvsem zategadelj, ker je klerikalna stranka z dr. Krekom vred ljubljanskega delavca hotela opehariti za primerno zastopstvo v I j ubija n-skent mestnem svetu! Mislim, da ljubljanskega delavca ni treba opozarjati, da dr. Krek v t'nionu« ni bil odkritosrčen. Nam ta poštenjak očita, da govorimo, česar ne razumemo in da govorimo takim, ki nič ne razumejo. Po vsi pravici mu torej odgovarjam: Prijatelj Krek, ti govoriš, ker hočeš resnico prikriti, govoriš pa lahko tako, ker govoriš otrokom in histeričnim ženskam, katere so ti cerkovniki od božje službe v »fnion^t pri podili. Sedaj si p; naejfc oglejmo dr. Krekov govor. Najprej trdi, da so mestni delavci, užitninski pazniki in mestni stražniki preslabo plačani. Tu ima dr. Krek prav: posebno pazniki in poli- Dežela je dosti močnejši, dosti mogočnejši in dosti vplivnejši gospodarski faktor, nego je mestna občina ljubljanska. V deželni zbornici je finančni referent dr. Janez Evangelist Krek, in brez pretiranosti trdim, da je njegova beseda oMlokrat vplivnejša od besede dr. Ivana Šusteršiea! Sedaj pa vprašam; ali je klerikalna stranka, ki v deželni zbornici gospodari, čisto po volji dr. Kreka, le prst zganila za ubogega delavca, za delavske žene in otročiče, ki v podstrešnih sobicah zmrzujejo in stradajo, ki po luknjah umirajo, kakršnih niti gosposki psi nimajo? (Viharno pritrjevanje.) Dr. Krek, vsemogočni finančni referent v deželni zbornici, prišel bi v prokleto stisko, ko bi se ga pozvalo, da naj v proračunu za leto 1911., ki izkazuje primanjkljaja 1,200.000 K, pokaže le eno točko, katera bi se bila na prid delavstva v ta proračun postavila! (Klici: Tako je!) In za vato van je za starost in onemoglost! Ali se ni ž^ premišljal nekak tak projekt v deželni zlx>rnici ? Komaj je dobil dr. Krek moč v deželni zbornici, pa se je vlegel na zavarovanje za starost in onemoglost, in dotični debeli akt uživa dolgotrajno zimsko spanje pod dr. Krekovim širokim hrbtom i (Veselost.) Koliko del obeta dežela! Recimo Rtaspudu Lončariču, ki je svoj čas kot naprednjak prišel v deželo, ki je pa danes glavni šofer klerikalne stranke. Ali ste že čuli kdaj, da je dežela postavila v pogodbo s ponudnikom Lonca riče m pogoje, ki so v korist delavcem V (Klici: Nikdar!) In vidite, rožnato — že pred par dnevi je prinesel »Slav. Tagblatt« iz Lvova vest, da smatra dvor. svet. Kedzior, somišljenik Stapinskega, izjavo, ki jo ima podati ministrski predsednik v zadevi galiških vodnih stavb, za popolno-ina n »zadostno. To mnenje danes zastopa cela ljudska stranka v »Poljskem klubu«, kjer postajajo razmere vedno bolj napete. Viden izraz tega notranjega boja je dejstvo, da se danes ni mogla izvršiti volitev načelnika. Oni. ki hočejo prorokovati razpad Poljskega kluba«, se seveda motijo, toda nič čudnega ne ho, ako >>• cela poljska delegacija vsled teh notranjih dogodkov pomakne nekoliko na le-• Drugi slovanski klubi danes še vedno molčijo. Mladočeški klub je sicer sklican za jutri popoldne — o enotnem češkem klubu pa še ni sli- V cisti so revno plačani. Ker se ne bo- j dežela oddaja dosti več del, kakor jim nikake odkritosrčnosti, prizna- j mestna občina ljubljanska! Tam je Slavni shod! Danes se hočem pe- I vam brez ovinkov, da smo tukaj za tati nekoliko z dr. Krekom, ki se je v grešili nekaj neopravičljive mlačno-»Unionn« repenoil, kakor puran, če j sti. Ko pride slovenska napredna se mu pokaže rdeča cunja pred kluu. i strnnka zopet na krmilo v mestni hiši, morala bo resno skrbeti, da se sanira ta pregrešek! Dalje je govoril, da smo pri občinski anravi zanemarjali zavarovanje za starost in onemoglost, da nismo pivjemalcem del predpisovali za delavca koristnih pogojev, da nismo skrbel] za delo. to je za priložnost za delo, nc. za stanovanja in ne za šolstvo. Z eno besedo, do nazega nas je stekel dr. Krek, češ, pri naprednjakih je vse za nič, pri nas je pa vse vzorno. Vsled tega sem primoran, tla tudi jaz dr. Kreka iz obleke vzamem, o tem, kar se po odstranjeni obleki pokaže, bodete pa vi sodili, če je res j Kar mu je primanjkovalo argnnien-j tov, to je namestil z veliko neotesanostjo in z veliko ošahnost jo, katero vodi domišljija. Ošaben in domišljav pa je Krek, kakor bi bil kak Dalaj I^ma v Tibetu, kateremu so pokorni angeli v nebesih, in pa vsi bodici v pekla! Govoril je o ljubljanski občini in o ljubljanskem delavstvu, Ni mu bilo nič na tem, če je delavca farbaj iz enega, ali iz dveh loncev: samo da je delavca debelo prevlekel, pa je blagoslovljeni demagog dosegel svoj namen ! Nekaj solz je pretočil, in kar ginljivo je bilo, ko je ljubljanskemu vzorno! (Veselost.) gosp. ar. Krek, vaš Rodos, tam ple-šite tisti kankan. katerega ste zadnjič v »Unioniu plesali! (Burna veselost.) Lahko bi še dalje vprašal: Koliko daje dežela za delavska stanovanja, ali za obr t no šolst vo ? Od govora vam ni treba dati. Dr. Krek pa pravi: Mi smo vzorni, mi smo gospodarji, kakor jih ni na svetu! Ali krvava resnica je: če pride dr. Krek do mestnega gospodarstva, potem bo za delavca ravno toliko storil, kolikor stori za njega pri deželi. Po domače rečeno: Nič! (Pritrjevanje.) Tolarček, s katerim je Mesta) dr. Krek nedolžne otročiče in device v »Pnionu«, pa ima še drugo stran. Dosedaj smo si ogledali samo zgornjo stran, sedaj si pa oglejmo tol a reka spodnjo stran. Malo premišljujmo o tem, kako je klerikalna stranka podpirala mestno občino ljubljansko, ko je ta izkazovala ljubezen delavstvu in obrtništvu. Dr. Krek vpije: Ljubljana podpiraj delavca in podpiraj tudi zadružništvo! Vsa čast dr. Kreku, njegove v kričanje je lepo kričanje! Ko je pri stavbi višje obrtne šole v Ljubljani oddal mestni svet mizarska dela pravi delavski zadrugi, ter hotel s tem podpreti na eni strani zadružništvo, ua drugi strani pa delavca, ki strada in umira v luknjah, kakršnih nima dr. Krekov psiček, kdo pa je najbolj zatulil proti temni Glasilo dr. Kreka »Slovenec«? Štefe in Kregar sta vložila še celo pritožbo na deželni odbor, samo da bi odžrla košček vsakdanjega kruha ljubljanskemu delavcu. In klerikalna večina v deželnem odl)oru je ti infanmi pritožbi ugodila, ter odjedla košček vsakdanjega kruha ubogemu delavcu, delavski ženi in otročičem, ki po podstrešnih sobicah zmrzujejo, stradajo in ki umirajo po luknjah, kakršnih niti gospo* ski psi nimajo! Tako izgleda dr. Krekova ljubezen do ljubljanskega delavstvo! (Viharno ploskanje.) Občina mora skrbeti za delo! Tako govoriči dr. Krek. Lep princip je to, ali ravno stranka dr. Kreka je> bila, ki je blagodejno i o načelo v Ljubljani z nogami teptata. Saj še ni dolgo časa, ko je »Ljubljanska kreditna banka« za drag de* nar od ljubljanske občine kupovala dve stavbiači na nekdanjem vojaškem preskrtHrvališču. Stavbišči in mogočno poslopje, katero je hotela »Kreditna banka« zgraditi, vse to bi bilo spravilo v promet okrog 2 milijona kron. Koliko bi bili delavci zaslužili, in koliko obrtniki! Ali celi ta zaslužek je pozobala klerikalna stranka ljubljanskemu delavstvu in ljubljanskemu obrtništvu, ker sta Ivan stefe in Ivan Kregar tudi tukaj vložila brezpametno pritožbo, katero je deželni odbor, se ve, uslišal. Tako izvršuje klerikalna stranka dr. Krekovo načelo, da naj občina skrbi za delo, to je za priložnost za delo. Mislim, da imate sedaj dosti pojma o tem, kako izgleda do nagega slečeni dr. Krek, in vem, da se bodete križali, ko bodete mimo njega hodili. (Veselost.) Gospod dr. Krek je med drugim tudi še to-le govoril: »In kaj se godi sedaj, ko večina »SLS.« v deželnem odboru ol>eta zasaditi tisto največjo LISTEK. libera no: o malo. Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel, (Dalje.) Tenko, kakor vrezan v sinje nebeško obločje je zapel glas čez jezersko plan. visoko, kakor bi se hotel povzpeti v sinje višave. Trikrat je zapelo, trikrat preglasnih) in potem v enakomernih udarcih plulo v gore in v medgorja. V škocjanski kapelici se je naznanjalo, da padajo vode v jezeru. In za Škocjaiiom se je oglasil sv. Prikt in sv. Felicijan na Otoku, sledil je sv*. Križ in sv. Štefan, vmes pa je pogrmevaio iz zvonika pri sv. Marku v Grahovem. In kakor valovi vode, 6c vržeš v njo kamen, tako se je vi ril po vsi Cerkniški dolini glas. da !>ada jezero. Oglasila s«? je devica Marija v Grahovem, za njo sv. Pavel in sv. Klija s svojim nestrpnim glasom, v v. Vid ob Martinovem potoku je naznanil novico Mariji Magdaleni in sv. Petru na jezeru. Razlili so zvonovi svečanost nad kotlino in nad vode. Vstal je Ribič s svojega sedeža, globoko se je priklonil proti jezeru in s težkim vzdihom in rosnimi očmi pokleknil na kamnita tla. Pristopila sta k njemu iz hiše oba sinova, čvr- sta, neustrašena junaka, vsak na eni strani sta popadla na kolena. Še Ivan, ki mu je bila ta svečanost tuja, in ki se ni vedel spominjati, da bi bil videl ta običaj v svoji mladosti, je upognil kolena in vroč"1 molitve so plavale z zvoki zvonov vseh cerkva in kapelic pod sinje nebo. Mrgolelo je vse obrežje Cerkniškega jezera ljudi, mladih in starih, moških in ženskih, ki so se prerivali po temnorjavi brozgi. G lasno klica-nje in vpitje se je mešalo z glasovi zvonov in priplulo sem gor k gruči v pobožno molitev zatopljene družine. Vse obrežje je bilo živo, samo pod Šteberško graščino je bilo obrežje zapuščeno, kakor izumrto. Skozi okno v pritlični dvorani novega Štebcrškega gradu se je ozirala gospa Elah na jezero, ko je za-donel zvon v Škocjanski kapelici. Vzdolgočasena se je obrnila proti svojemu soprogu, ki je sedel pri drugi mizi v sobi in brez dela strmel v strop. »Tako dolgčas je danes, še ljudi ni nič ob jezeru.« »Bodo že prišli, Kunigunda!« je bil kratki odgovor in zopet sta se zatopila v molk. Čez nekaj časa pa je vzdihnila Kunigunda, kakor da so jo ogoljufali za kratkočasen prizor, ozlovoljena: »Še jih ni! Nebi sel pogledat. Henrik, kaj je te«. »Jaz?« je za rohnel F.lah, »jaz pogledat za kmečko drhaljo? Kam pa misliš.1 Ue jih ni, so šli morda po drugi pot?. Pa, da boš pomirjena, pošljem Celestina pogledat !« Vstal je iu od pahnil vrata ter zakliea! v hodnik Celestina s tako grmečim glasom, da si je tiščala gospa Elah prestrašena ušesa še ko je zopet sedel na svoj prostru*. Kakor bi ga bil prinesel veter, se je pokazal Celestin na vratih in obstal kakor pribit, pričakujoč nada ljn a povelja. »Ali so šli naši knu!je že na jezero:'« ga je vprašala guppa Elah. »Niso še, preblagorodna gospa« je odgovoril Celestin. »Kaj, niso šli?« je zatulil Elah. »In tega uisi mogel že prej povedati? Pazi xse, bratec, saj poznaš moje temnice!« Vstal je gospod Elah in se približal Celestinu, da je ta pobledel do ustnic, meneč, tla ga ?daj pa zdaj zadene trda gospodarjeva pesi; pre-bledel je, a ni se zganil niti za ped in poteze v njegovem obrazu so ostale brezbrižne in nei z premen je ne kakor poprej. »Stopi doli k čuvaju in reci mu. da mu za ukazem, da požene to prokleto kmečko paro takoj v jezero!« »Ravno prihajajo!otili vsi oni, ki so imeli od lastnikov ribolova pravico ribariti v ponoru, ki ga imenujejo Mali Oberh. Ob robu jezera so se pomikala krdela ribičev proti vasi Vrhjezera, od koder vodi širok lesen most čez jezerski jezik v kotlini, obrobljen od Stra-žišča na severovzhodni strani od Gole gorice in Loma na južni in zahodni strani. Kar leži jezera na južni strani tega mostu, je prosta last kmetov iz okolice in tam. sme loviti ribe, kdor hoče. Na jezeru samem pa je dovoljeno loviti le nekaterim gra-ščakom in dostojanstvenikom, posebno pa še v ponorih, v katerih je pravica razdeljena celo po dnevnih časih in omejena celo na določeno število delavcev. Rauberjev lov je bil v Malem Obertu to pot popoldne. Dopoldne je imel pravico do lova deželni glavar kranjski grof Auersperg. Zato se tudi kmetom, ki so bili ribiči za Rau-berja, ni nič mudilo. Počasi so prihajali izpod Steberške graščine, na čelu jim stari Ribič, najizkušenejSi ribič _ »đ najboljšo korenino, ki se bo raz-rastla v mogočno drevo, pod kojega senco se bo delavstvo pri naa lahko senčilo kakor do sedaj nikjer drugod — deželno električno centralo! Oprostite, prijatelji, meni sta hi-n a všc i na in jezuit i zem zoprna, tudi v politiki. Tukaj je pa dr. Krek, tega očitanja mu ne morem prihraniti, uganjal hinavščino, ker sam ve, da pije na kožo medveda, katerega še ni ustrelil. Kaj je deželna električna centrala dandanes? Ničesar drugega ne, kakor jajček, katerega drži dr. Krek v svoji roki, ne da bi vedel, ali se bo iz tega jajčka kaj izleglo ali pa postane klopotec! O deželni električni centrali, kakor jo ima v mislih dr. Krek, se danes zanesljivo le toliko ve, da bo stala do osem milijonov kron. Ve se nadalje, da bo, če se ne rentira, izguba ogromna, in da bo tretjino ogromne te izgube morala plačati Ljubljana. (Pritrjevanje.) Vse drugo je pa še negotovo, posebno če se pomisli,da so tako električne centrale, če jih ne redi velika industrija, pasivne. Električna centrala, ki bi bila v prvi vrsti odvisna od malega kmeta^ bi bil pri nas jako nevaren eksperiment, ko naš kmet živi v veri, da mu mora dežela, Če ji kaj dolguje, ta dolg odpustiti! Ali vse to. danes še ne prihaja v pošte v. Cela zadeva je danes Šele v stanju preiskave. Tudi mi nismo proti električni centrali, ali za njo smo le tedaj, če bo deželi kaj dobička prinašala. Električno centralo z vsakoletno izgubo, to naj vrag vzame, še prej kot se je ustanovila! Mi smo torej, ker se gre za veliko milijonov, za vestno preiskovanje razmer, nismo pa s klerikalci, ki hočejo v električno centralo z glavo naprej skočiti, kakor človek, ki plavati ne zna. v globoko vodo. (Pritrjevanje.) Mi smo pri tej zadevi za pamet, ne moremo pa biti za to, da bi dr. Lampe stare mline ob Savi kupoval ter jemal iz deželne blagajne stotisočake, in to za deželno električno centralo, katere deželni zbor do danes niti sklenil ni!. Kar se torej tiče dež. električne centrale, je med mano in dr. Krekom razloček ta. da kupuje on mačka v žaklju, jaz ga pa kupiti nočem. O tem, kaj je boljše, pripuščam sodbo ljubljanskemu delavcu, in pred vsem ljubljanskemu davkoplačevalcu! Mislim, da z mirno vestjo! Pri koncu svojega govora postal je dr. Krek dobre volje. Mož ne pre-zebuje in ne strada v podstrešni sobici, tudi mu ne bo treba umreti v luknjah, kakor jih nimajo niti gosposki psi — zategadelj je pri dobrem humorju. Na svatbo je torej vabil, z rožico na palici, in ua prsih, ker ž^ enkrat brez rožic živeti ne more! Svoje nedolžne otročiče je vabil na poroko, ko bi zlodej jemal v zakon napredno slovensko stranko. Dr. Krek je katoliški mož, in duhoven, poln verskega prepričanja. Zategadelj ga ne bo dobiti za divji zakon, in goto\-o je, da bo rad vzel pluvijale na se in liturgijsko knjigo v roke, in da bo s svojo štolo obvil zakon, katerega bodeta ob priliki mestne volitve sklenila zlodej in naša stranka. Nekaj nevarnosti je pri tem: če je nevesta res tako nič vredna, kakor trdi dr. Krek, bo zlodej kmalu prišel do te zavesti, in v svoji jezi si bo mislil: duhovna posoda, ki me je spravila v to neločljivo zvezo, je vsemu kriva! Po tistem, ki ga je poročil, bo padel zlodej, in na vse zadnje bo konec ta, da bo hudič dr. Kreka vzel! (Viharna veselost!) Končno je stavil gospod tržni nadzornik Ribni kar sledeči dve resoluciji. 1. Na shodu pri »Zlati ribi« zbrani volilci poživljajo c. kr. vlado, da vse okolice s svojima sinovoma. Začudeno so jih gledali ljudje, ko »o jih videli prihajati, vse oblečene in brez žensk, ki bi bile lahko lovile cel dan med bičevjem na spodnjem koncu jezera. Nikdar se to Še ni zgodilo, da bi bili pustili steberški kmetje svoje žene doma, vselej so bili tudi oni med prvimi, ki so razpoložili svoje mreže v prostem kraju. Danes pa so prikorakali drug za drugim v dolgi vrsti molče in kakor bj bili namenjeni v cerkev in bi zbirali med potjo svoje misli, tako zamišljeno so zrli pred se na jezero. Ko so stopili na most, ozrle so se na nje oči vseh onih kmetov, ki so bili na delu v prostem kraju in zastal je za hip lov. 6e col o malo bolj dorasli dečki, ki so se podili med bičevjem, so obstali in zijali z odprtimi usti na to nenavadno prikazen. Kaj takega ni videlo še oko ob Cerkniškem jezeru, da bi postopal kmet, opravičen do lova, brez dela na bregu, med tem, ko 6i nabirajo drugi živo hrano v kose in pletenice. »Ošabni so,« so sodile ženske in be prerivale skozi blato. »Stradajo rajši, kakor da bi se trudili za krvoloka!« so pogodili možje. »Ribič, kje imaš svoje babe?« je za kl i cal eden pod mostom. (Dalje prihodnji«.), odpre južne meje nafte drsa** oziroma zapre mejo proti Nemeiji is-vozu živine, dokler pa to ni mogoče, naj dovoli neomejeno in carine prosto uvažanje argentinskega mesa. 2. Shod pri »Zlati ribi« pozdravlja in odobrava odlok rimakega papeža, ki ukazuje, da ima duhovščina opustiti funkcije v gospodarskih organizacijah. Ta odlok bi utegnil biti edino sredstvo, ki bi slovensko duhovščino zopet spravil tja, kamor spada, v cerkev. Ta odlok pa bi tudi mogel izgnati iz naših cerkva kramarsko politiko. Shod protestira, da bi slovenski klerikalci z umetnimi izjavami vplivali na rimakega papeža v tem smislu, da bi se za slovenske pokrajine uvedle izjemne Uredbe, ki bi morale provzročiti le tako nesrečne gospodarske polome, kot so se se pripetili v drugih deželah. Obe resoluciji sta bili soglasno sprejeti, nakar je zaključil predsednik gospodarskega naprednega in izobraževalnega društva za šentjakobski okraj ta pomembni in krasno uspeli shod, ter bodril volilce še enkrat k vztrajnosti v boju zoper pre-potentnost klerikalne stranke. Javen shod v MrliL V Idriji, 15. jan. Narodno-napredno politično društvo »Enakopravnost« in socijalno-demokratično društvo »Naprej« sta sklicala na nedeljo, 15. t m., velik javen ljudski shod v pivamo pri »Črnem orlu« v Idriji z dnevnim redom: l. Klerikalna nasilja proti idrijski občini in posameznim naprednim občanom ter 2. rudarske razmere. Shod, ki je imel namen razkrinkati klerikalne hudobije, je bil klerikalcem skrajno ne\ sečen, ker se ravno boje resnice.ko vrag križa.Skovali so proti shodu dobro premišljen komplot, ki se je pa ob zavednosti idrijskega ljudstva popolnoma ponesrečil. V »Slovencu« so natisnili vest, da se hoče na shodu hujskati in opozorili na to politično oblast, da bi poslala na shod svojega komisarja i orožniki, ki bi naj shod razpustil, ko bi bili plačani klerikalni razgrajači skušali povzročiti na shodu nemir in nered. Toda okrajno glavarstvo se ni usedlo na klerikalni načrt, ker dobro ve, da pomenjajo idrijski klerikalci toliko, kakor nič. Idrijsko napredno prebivalstvo je celo v hujših časih ohranilo samo red in mirno kri, čeprav so klerikalci nad njega pošiljali čete orožnikov in izzivali na vse mogoče načine. Shoda se je udeležilo nad 1000 zborovalcev, da je bila prostorna dvorana do zadnjega kotička polna in so morali zborovaici celo zunaj ostati. Prišlo pa je tudi peščica idrijskih klerikalcev, več jih itak ni. z očivid-nim namenom, napraviti na shodu zdražbo in prepir. Takoj, ko m sklicatelji otvorili shod in še predno se je izvolilo predsedstvo, so so oglasili za besedo k dnevnemu redu, češ, da naj bo druga točka dnevnega reda prva. Ta zahteva je bila popolnoma nesmiselna, pa tudi nezakonita, ker se mora dnevni red tako izvršiti, ka^ kor je naznanjen politični oblasti, in so sklicatelji za to odgovorni.Prodane klerikalne duše so vpile, kakor da so v žganjarni. T'mevno je, da Sf je polotila tudi naprednih zborovale* v nevolja in le rediteljem shoda se i majo zahvaliti, da niso klerikalni r gra-jačl zleteli ven. Ko se je napravil red. so si izvolili zborovaici soglasno za predsednika shoda poslanca Kngel-berta G a n g 1 a in Tomaža Brus a, za zapisnikarje pa Julija Novaka in Tomaža F i 1 i p i č a. Predsedstvo shoda je dalo na to klerikalno zahtevo na spremonitev sporeda shoda na glasovanje, a je bilo soglasno odklonjeno. Ko je klerikalna peščica videla, da se je njihov načrt izjalovil, je po večini odšla, le par klerikalnih Špijonov je še ostalo, da morejo informirati odposlanca deželnega odbora, ki je nalašč za to prišel v Idrijo. Pripomniti je vredno, da klerikalnih poglavarjev: dekana Ar-kota in kateheta Oswalda na shod ni bilo, poslali so samo plačane razgra^ jače in svoje zaslepljene backe. O občinskih zadevah je bil glavni poročevalec notarski kandidat Fran T a v z e s, ki je v stvarnem govoru in na podlagi uradnih spisov razkrinkal klerikalna nasilstva proti idrijski občini in temeljito pojasnil zadevo stavbe Al. Kobala, kateremu je defeelni odbor preko mnenja izvedencev razveljavil stavbno dovoljenje zgolj iz strankarskih nagibov. Obsojal je nadalje pristransko postopanje c. kr. rud. ravnateljstva, ki Os-waldu za njegova hujskanja podeljuje celo nagrade, nasprotno pa omejuje svojemu uslužbencu, občinskemu odborniku, izvrševati neovirano mandat. Anton Kristan iz Ljubljane je z drastičnimi vzgledi pokazal klerikalno delovanje v pravi luči. Mestni tajnik J. Novak pa je vprašal predvsem klerikalce, za kaj rekurirajo le proti občinski dokladi, ki ae ven perma! eifa* r keriet lirfj-ekega leata ta *>Majai|ii«, ne rekurirajo pa proti deaehri dokladi, ki jo leto za leto plačuje občina v ogromnem mesku 704100 K, a od tam ne dobi Idrija niti vinarja* Celo podporo za oškodovane po povodnji v Idriji, je klerikalna večina v deželnem zboru odklonila, dasi ima denarja v obili meri ta k ierikal nestrankarske organizacije. Ožigosal je nadalje nesmiselnost klerikalnih rekurzov, ki imajo edini namen oškodovati idrijsko občino. Proti regulaciji Ni kave rekurirajo samo za to, da ne bo treba deželi dati svojega prispevka. Rekurirajo proti podpori sirotam, daai je občina zakonito dolina vzdrzavati in pomagati ubogim idrijskim dijakom, ki v tujini stradajo in vendar je prva socijalna dolžnost občine, pomagati svojim občanom do boljšega kruha. Višje hudobnosti si pač človek misliti ne more, kakor jo uganjata v Idriji katoliška duhovnika dekan Arko in katehet Oswald. Govornik končno opozarja na lOmilijonsko deželno posojilo, od katerega mora dobiti tudi Idrija svoj del, ker bo morala po višini druga za Ljubljano nositi velikanske obresti tega posojila. K občinskim zadevam je govoril še Ivan S t r a v s, nakar je poslanec Gangl predlaga) sledečo resolucijo: Javni ljudski shod v Idriji dne 15. januarja 1911. I. Izreka, da odobrava od občinskega odbora sklenjeni proračun za leto 1911. v popolnem obsegu. II. Obsoja klerikalno ruvanje pod Osvvaldovim vodstvom proti občinskemu proračunu, ker to ruvanje povzroča edino neizmerno škodo mestni občini idrijski. Pričakuje, da deželni odbor zadnji rekurz kot neuteme ljen zavrne. III. Protestuje z vso odločnostjo proti temu, da deželni odbor ne upošteva avtonomije idrijskega občinskega odbora. Poudarja z obžalovanjem, da ima na deželnem odboru več veljave volja c. kr. kateheta Oswalda, nego pa volja ogromne večine prebivalstva idrijskega mesta. IV. Obsoja ravnanje deželnega odbora proti občanu Alojziju Kobalu, ki mu je razveljavil stavbno dovoljenje brez vsakih stvarnih razlogov, samo da zopet ust reže strankarskemu fanatizmu, ne glede na to, da uniči s tem tudi eksistenco poštenemu obrtniku. V. Poživlja e. kr. deželno vlado, da varuje spoštovanje zakona tudi napram deželnemu odboru kranjskem. VI. Protestuje proti postopanju c. kr. rudniškega ravnateljstva, ki omejuje svojemu uslužbencu neovirano izvrševati mandat občinskega odhor-ništva. Protestuje obenem proti temu, da se od istega c. kr. rudniškega ravnateljstva njegovemu uslužbencu Oswaldu pu^ča popolna svobodo v izvrševanju zlobnih njegovih dejanj, ki so Idriji in njega prebivalstvu v največjo škodo. VII. Naroča deželnemu posl. Oanglo, da se zavzame pri razdeljevanju dese t mil jonskega melioracijskega posojila za to. da se upošteva mesto Idrijo, ki bo nosila velik del plačevanja obresti tega posojila. Anton K r i s t a n jo k tej resoluciji še dodal, da se občin, odboru nahesra, tla stopi radi dobave argentinskega mesa v dogovor z ljubljanskim magistratom, ali drugimi mero-dajnimi faktorji. Predno se je dala resolucija na glasovanje, se je prijavil za besedo znani klerikalec Ivan Kavčič, ki je pač mnogo vpil, a nič povedal. Kako je bilo govorjenje tega klerikalca, navajamo samo en stavek. Obrnjen proti Kristanu je rekel doslovno: »Ta je še najbolj teater sr . .* Pač najlepši dokaz, kaj napravi iz človeka klerikalna vzgoja. ii Kavčiču je dobrO odgovarjal Anton K r i a t a n. Resolucija je bila na to soglasno sprejeta. Proti se niso upali glasovati klerikalci, ker bi se s par glasovi samo osmešili in pokazali, koliko jih je. Pri rudarskih razmerah se je poživljalo delavstvo, da voli v bratov-sko skladnico predlagane kandidate in zahtevalo, da c. kr. rudniško ravnateljstvo vendar že enkrat preskrbi pitno vodo v Jožefovem jarku. Po nad dveumem zbora vanju je bil shod zaključen. Bil je veličastna manifestacija napredne misli v idrijskem mestu. Klerikalni maherji so na tem shodu prejeli zaslužen odgovor. Drugo in še lepše plačilo pa dobe pri novih občin, volitvah, ko izmed novih 30 odbornikov ne bo nobenega klerikalca v občinskem odboru idrijskem. Poim(M krmflra. Zakonsko predlogo e dveletni vojaški slašbl predloži vlada meseca aprila. Obenem z uvedbo dveletne vojaške službe nočejo zvišati rekrntni kontingent za 90.000 mol. Vsakoletni stroški se bodo vsled tega zvišali za 80 milijonov kron. 6e bo zaradi teh stroškov predloga odklonjena, bo vlada predložila drugo predlogo. Triletno službeno dobo bodo obdržali, zvišali bodo pa prezenčno stanje armade aa 22.000 mož, avstrijskega domobranstva za 6000 mož in honvedov za 8000 mož. Obenem bodo pa kolikor mogoče vojakov predčasno odpustili. * * • e Zaradi ljudskega štetja bodo in-terpelirali češki in poljski socijalni demokrati. Kakor vse kaže, bo imela vlada še precej dela zaradi pristranskega in naravnost škandaloznega letošnjega štetja, s pomočjo katerega hoče avstrijsko nemštvo na nepošten način vzdrževati svojo hegemonijo. * ... Narodno - gospodarska komisija gosposke zbornice je predložila drugo poročilo o sklepu poslanske zbor-incenice glede zakona, ki prepoveduje ponočno delo žensk v industrijskih podjetjih. Poročilo je sestavil referent, član gosposke zbornice Exner. Narodno - gospodarska komisija tudi pri svojem zopetnem posvetovanju ni sklenila, nastopiti zoper državno zbornico ter izpremeniti sklepe državne zbornice v zmislu prvotne vladne predloge. Vendar je pa komisija z veliko večino sklenila, da naj stopi ta zakon v veljavo Še-le 1. januarja 1912. * V ogrskem državnem zboru je poslanec Ugron interpeliral zaradi odredbe hrvaškega bana, ki smeri na to, da sme hrvaškim poslancem odvzeti imuniteto samo hrvaški sabor. Nato se je nadaljevala debata o bančni predlogi. s Ruski zunanji minister pojde v Pariz. Tako poročajo pariški listi »La Liberte« iz Pariza. Na osebni ukaz carja Nikolaja bodo obenem z zunanjim ministrom Sazanovom odšli v Pariz tudi načelnik ruskega generalnega štaba in več drugih ruskih častnikov. Ti naj sporazumno s francoskim generalnim štabom urede razna vojaška vprašanja, pri katerih ste obe državi interesiram. e Portugalski republiki so kaj hitro potekli medeni tedni. Že trka na vrata vladne palače ravnoista grozota, ki je motila spanje kralja Manu-ela. Stavka sledi stavki. Vse kaže, da se po politični revoluciji pripravlja socijalna revolucija. Iz vsega je razvidno, da republikanska stranka ni bila dovolj pripravljena, da bi prevzela vso državno upravo ter postavila v vse urade zmožne uradnike Portugalsko ljudstvo je pa tudi preveč pričakovalo od političnega prevrata. Nižji sloji so mislili, da pridejo zlati časi, ko jim za velik zaslužek ne bo treba mnogo delati. Čim večje so bile te nade, tem hujše je razočaranje, tem nevarnejše so tendence, ki se protivijo novemu ustroju države. Razve utega pa v armadi ni prave discipline. Tudi meščanski revolooijo-narji nočejo dati iz rok moči, katero so imeli za časa revolucije. S tem delajo po vladi velike težkoče. Da se pa republika ne more prav razvijati, je glavni vzrok ta, da portugalsko ljudstvo vsled svoje neizobraženosti ne more dati prave vsebine državni obliki, katero si je ustvarilo. V par mesecih se poč ne more popraviti, kar se je zagTešilo v teku stoletij. Treba bo še dolgoletnega, trdega dela, predno bo ljudstvo faktično zrelo za svobodo. — Uradno se iz Lisabooe poroča, da je 6tavka železničarjev končana. Vendar pa še vedno prihajajo iz Madrida vznemirljiva poročila. Železničarji so baje porezali brzojavne žice. Stanje smatrajo za jako nevarno. Na špansko mejo je pribeža-lo več družin, ki se boje novih preobratov. Te pripovedujejo, da pride vsak trenutek lahko do nove revolucije. Osebne lastnine se ne upošteva več, med vojaštvom ni discipline. Tudi monarhična propaganda se razvija. Celo aristokratične dame se udeležujejo te propagande. Iz inozemstva so došle baje ogromne vsote kot podpora za monarhično gibanje. e * Na Angleškem hočejo temeljito izpremeniti ustavo. Parlamentu hočejo predložiti zakonski načrt, da se uvede samostojna ustava za Angleško, Irsko, Škotsko in Velško, Ustvariti hočejo štiri parlamente, ki bedo pa kompetentni samo za zadeve dotičnih dežel. Razven teh štirih parlamentov pa naj obstoji tudi državni parlament. Ta centralni parlament naj bo tako sestavljen, da se za slučaj potrebe tudi lahko vanj odpošljejo zastopniki kolonij. Vsporedno s tem naj te reformira tudi gosposka zbornica. En dal članov gosposke zbornice se bo volil. V tem Ozira ho-, čejo napraviti kompromis med kon-aervativci in liberalci. • e • Turčija se mora v Mali Aziji in Arabiji boriti z neprestanimi noira njimi homarijami. Solunski vodilni krogi so dobili avtentično poročilo, da je situacija v okolici Sanao zel« nevarna in da je vojni minister Odredil mobilizacijo amirenske brigade redlfov. Vojaštvo naj kakor hitro mogoče pride do Hodeide. Zveza s Sanao je pretrgana. Vsled tega prihaja od tod le malo poročil. — Uradno poročajo, da je prišlo blizu Keraka zopet do bojev med vojaštvom in Beduini. Beduini so morali bežati. Vojaslo operacije v ozemlju Družov bodo baje v par dnevih končane. — Carigraj-ski listi poročajo, da so bili pomilo sceni albanski načelniki, ki so bil: zaradi sodelovanja pri zadnjem gibanju v Anatolijo izgnani. * e e Anarhistično zaroto zoper japonsko dinastijo natančno opisuje londonski »Daily Chronicle«: Na smrt je bilo obsojenih šestindvajset oseb. Japonske oblasti so prepoveda le listom pisati o zaroti. Načrt za umor ee.^arja je bil natančno izdelan. Atentat naj bi se izvršil !*o bi se ini-kado peljal iz svoje palače na kolodvor k vojaški paradi. Ravnotako natančno je bil tudi izdelan načrt za usmrtitev cesarice, pre-stolonaslednt ka in ostalih članov dinastije. itniersko. Slovenjebistriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 12. prosinca t l. v Narodnem domu v Slov. Bistrici. Predsednik tov. g. Kokl je v navdušenih besedah pozdravil navzoče — izrazil veselje, tla so se pol-noštevilno udeležili zborovanja, po zdravil goste: okraj, ponrež. učit. g. Jurka, akadem. g. Starovašnika, pri srčen »Dobro došli« velel mladim tovarišem, gdč. Švajgler gg. Ramšc ku in Gselmanu. Po ur*i>navi dru štvenih zadev je imel tov. g. Jurk^ važno predavanje o obravnavauJT! šolskih zamud. Po kvai* žnem ouo-bravanju se je vršila volitev in sicer: Predsednik tov. Kokl (enoglasno;. podpredsednik tov. Sabati. bia«raj. tov. Jankovič, tajnik tov. Ramšak. Odborniki: gdč. Vester in gg. S'et lin, Hribernik. Socijalni odsek: pohorski okraj: gg. Jankcvič, Gobec; poljski okraj: gdč. Vester, g. Planer; Dravinjska dolina: ga. Vobič in g?. Ramšak in Gselman. P,> volitvah ji podal tov. Ramšak nekaj opazk o naraščaju v Mariboru in naročilo se je tov. Španu, da kot delegat pri »Zvezi« posreduje ureditev teh razmer. To zborovanje je rodilo polno načr tov za prihodnjost, mnogo idej, katere se morajo uresničiti — priklopilo mlade — vzbodrilo starejše tovariše. Ob slovesu, ob razstankn podali srno si roke rekoč: Tu je roka in v njej žilavost, — tu duša — srco in v njem navdušenje, energija haj'1 na delo za stan — za presveto naroda. Odvetnik v Gradcu. V odvetniško listo v Gradcu je vpisan kot odvetnik g. dr. Matej Osen lak. Drobne štajerske norice. Zmrznila je na potu v Pameče 601*rna prevžitkarica Marija Hanzej, po dr. mače Vrhovnik iz Sv. Danijela pri Slovenjgradcu. — Nedeljski poči t e k sta upeljala v svojih pisarnah oba slovenjbistriška odvetnika dr. Leroež in dr. Muhleisen. — Umrl je v Celju umirovljeni uradnik Južne železnice in lastnik delikr-tesne trgovine Franc Dirnberger. — Ponesrečil sc je pri napravica nju ometa podavac Mihael Spitalec, uslužben pri zidarskem mojstru Sc-nekoviču V Trbovljah. — Zaprl; so rudarja Janeza Hudarina v Loki pri Trbovljah zaradi različnih nM*>ii-nof,ti. i — Zmrznil je blizu Ko strivniee 62letni posestnik Anton Kobula. Mož se je preveč napiU — Prestopilo je drugo polletje v Ptuju k protestantizmu 0 oseb. Mah; žetev, gospodine Linhart! Štajerski obrtno pospeševalni urad priredi spomladi po en učni tečaj za čevljarje in krojače. Predavalo se bo o nakupu in kakovosti bi a ga. Priglasiti se je treba na vod*t<"0 zavoda, Burggasse 13 v Gradcu. Udeležiti se smejo le na Štajerskem naseljeni mojstri in pomočniki. Is Celja. Naravnost ogabne prizore mučenja konj je videti te dni no celjskih ulicah, zlasti po Graški in Krožni cesti, kjer se vozi premog in moka. Ali ne more ver.dar enkrui mestna občina popraviti brežuljka ori Rebeušeku? Celjska policija seveda tega strašnega mučenja živali ne vidi. Žalski »Sokol« vabi bližnje in dalnjo prijatelje, da ae ndelcie velikega sokolskoga plesa v Žalcu pri Vi rantu dne 2. februarja. Pri Sv. Lenartu v Slov* gorici «*o ustanovili Nemci in nemškotarji listno obrtno - nadaljevalno šolo. »Schul-verein« ji je dal večjo podporo. Narodna konkurenca s purami. Nemškntarski krčmar Pernat v St. Vidn pri Ptnjn je napravil velike purans)v> pojedino.h kateri se ie odpeljala cela tolpa lačnih ptuiskih ro-negatov. Jedli, pili in krulili so v Pematovl gostilni do ranega jutra. Da bi pa se ne veselili samo nemšku tarji pri puranih, je priredil isti dan slovenski gostilničar Kranjc konku renčno slavnost s purami m si je najel celo godbo. Ta je Šla na vse zgodaj po vasi in bojda se je /a njo gnn calo nekaj hrabrih braniteljev naše zemlje in narodnega ugleda. Nemšku-tarski krčmar se je zaradi tega »trumfa« njegovega konkurenta tako ujezil, da bo priredil jutri znova pu-ransko pojedino, a godbo bo naje! takrat on. Ptujski renegati delajo za to važno nemško - nacijonalno slavnost v Št. Vidu veliko reklamo. Kaj bodo domačini v odgovor storili, ni znano. Komentarja menda ne bodemo pi sali... Iz Maribora. Kranjski dež. šolski svet je dovolil g. dr. Potočniku, prof. na mariborskem učiteljišču, da menja z enim profesorjem na ljubljanskem učiteljišču. Manjka še dovoljenje štajerskega deželnega šolskega sveta. Slovensko gledališče v Maribo m. V nedeljo 15. t. m. jo ponovilo »Dramatično društvo« igro »V zna menju križac in sicer kot popoldne v no predstavo z ozirom na okoličane, ki nimajo ponoči ugodne železniške zveze. Igra je bila zopet, popolnoma razprodana, kakor je bilo pričako vati, saj so obiskovalci našega gledališča raznesli slavo igr* »V znan.e nju križa« daleč naokrog« lz tega vzroka si usojamo predlagati odboru »Dramatičnega društva«, naj upnzo ri to igro se enkrat prihodnji mesec in v postu še četrtič, morebiti po s\u;-žanih cenah. — V osobju ni bilo ni-kake izpremembe od prve predstave Tudi tokrat so bile glede diletantske umetnosti vse glavne osebe na višku, omenjamo le g. Majerja (Markusi, gdč. Zinko (Dacija), gdč. T. (Vereni ce), gdč. Marinovo (ASercija), ur. Painharta < Pigellinus), g. režiserja Savina (Nero) in g. Marinove (Poj>-paa), ki so pripomogli k popolneran uspehu igre. Tudi ostale osebe >o izpolnile svojo dolžnost v splošno samovoljnost. V posameznostih smo opazili napredek in izpopolnitev pro-zorišča, n. pr. nov zverij jak s pretečimi levi. Premočne mučno vtiske v igri smo videli tokrat v blažji obliki, tako n. pr. nategovanj*1 dečka Štefana. — Glasbeno društvo je igralo s polnoštevilno godbo pod vodstvom ar. C-sa jako marljivo v odmorih in spremljalo lepe pesmi rimskih plesalk in kristjanov. P. P. V Ptuju se priredi v četrtek, dne 19. t. m. prijateljski sestanek kluba »Pipec«. Tudi odposlanstvo maribor-;-kega kluba pribiti s kvartetom. V:: svidenje! Rače pri Mariboru. Ljudska knjižnica v Raeab, ki jo upravlja g. Alojzij Falež, je izposodila 1. 1910 470 knjig pripovednih in poučnih. Za vas. ki so jo smatrali za popolnoma štajerčijansko, je to jako lepo število. Knjižnico so ustanovili pred dvema letoma mariborski gimn. abituri-jenti. Koroiko. Vodnjak se zasul. V petek se je ?asul na Jezerniei pri Beljaku na po-sestvn Lasnika vodnjak pri Čemer je bil najbrže ubit tudi nek! delavec. Po sobote se namreč še ni posrečilo priti do delavca Ivana Brencrui, ki je bil takrat v vodnjaku. Če tudi je delalo 13 delavcev neprenehoma celih 24 ur. Brener je bi] oženjen in oče 6 neOre skrbljenih otrok. Vojaško opravo so našli. Železniški urar! v Pliberku je oddal žandar-merijski postaji popolno opravo za domobranca, obstoječo iz čepice, bluze, hlač, bajoneta in kartnš-e ter nabito pnško. To opravo so našli železniški delavci pri nakladanju lesa in je zelo verjetno, da jih je pustil tam vojaški begun 3. domobranskega peš-polka. Konja in voz se pogreznila v jezero. Iz Beljaka izvemo sledeče: V četrtek, 12. t m. dopoldni- >.o sekali delavci pri drugem St. Lena r takem ježem f^d. Voznik pivovarne Linder v Št. Rupertu je pri§°l s svojim vozom na ledu do mesta, kjer je bil led vsled srorkega izvirka v globini zelo slab. Led se ie udri in konj in voz sta *e popr^znila v jezero, med tem, ko se je voznik rešiL Primorko Ljudsko štetje \r Gorici. V nedeljo so bili v Gorici 4 shodi radi ljudskega štetja, vsi dobro obiskani. Na shodih se je razlagalo predvsem, kako se treba vesti nasproti revizorjem soriškega magistrata, ki hodijo sedaj koli Slovencev ter skušajo vloviH Dodpise na nove pole, kjer bi po.em -ami napisali laški občevalni jezik. Najrajši prihajajo v slovenske družine, kadar ni doma gospodarja, da u od gospodinje na kak način nje!: "►odpis na novo pol o; gre jim v gl n*-i^m le za občevalni jezik. Na shodih e bila sprejeta ta-le resolucija* 1. soriški S]ovenci, zbrani na javnem »hodu, poživljajo visoko c. kr. nu-nestništvo, da v izvrševanju nalog*: >o § 33. zakona n linrNk^m štptfai 7 Ine 29. marca 1869. poveri revizijo jndskec-a štetja v Gorici c. kr. okr. rlavarstvu; 2. naj naroči, da c. kr. glavarstvo pritegne kot zaupnike pri pregledovanju magietraiovega obrata za ljudsko štetje v Gorici Slovence; 3. naj uredi, da se vse pritožbe strogo in nepristransko preiščejo in popisovalne pole popravijo po dejanskih razmerah; 4. naj ukaže, da bodo posli in delavci upisani v rubriki 13. za tisti občevalni «cuk, za kateri so se sami izjavili in naj se v tem pogledu popravi, kar co nekateri gospodarji in goriški magistrat svojevoljno potvorili v naznanilnicah, ker službeni jezik ni občevalni jezik; 5. goriški Slovenci slovesno protestirajo proti nečuvenemu in nasilnemu počenjanju magistratnih uslužbencev, ki sedaj zahrbtno, v nenavzoo-nosti družinskih glavarjev na razne načine in pod raznimi pretvezami izsiljujejo popravo že izpolnjenih na-znanilnic glede občevalnega jezika. Ognjegasei v Gorici služijo bolj za parado laškim liberalcem, kot oa za gašenje ognja. V soboto je gorelo v bližnjem St. Petru. Prosili so i>o-nioei. Ognjegasei so pripravili vse, da odrinejo v Št. Peter, aH čakati so morali županovega dovoljenja. Prodno so našli župana, je trajalo nekaj časa, slednjič je prišel ukaz, da ne smejo v Št. Peter, ker Št. Peterci baje niso pripravljeni plačat: poti v St Peter mestnim ognjegaseem! Umor \ Podbrdu. V7 različnih slovenskih in nemških lisiih so bi!* poročila o umoru Andreja Čenčiča iz Robodišč v Podbrdu na Primorskem tako nedostatna, da hočemo v naslednjem podat: natačno, od odlično po učene strani nam došlo poročilo: Andrej Cenčič si je 3. januarja kupil v Gorici vozni list do Sv. Lucije in te je z vlakom ob 12. uri 40 minut, odpeljal. Ker je v vlaku zaspal in vsled tega zamudil izstopiti v Sv. Luciji, s* je pripeljal do Pod brda. Dospel je tja ob 2. uri minut. Šel je naravnost v čakalnico, kjer ga je našel neki že"ez-niški nastavljenec. Cenčič je železničarja vprašal, kdaj gre prvi vlak v Sv. Lucijo. Izvedel je, da ob 7. uri zjutraj, na kar je prosil, naj železničar zakuri čakalnico. Železničar je to storil in odšel pustivši Cen čiča samega v čakalnici. Oni sumljivi »lopov« ki so ga na kolodvoru videli in kasneje v Sv. Luciji aretirali, -e je ob 2. uri 19 minut proti Sv. Luciji odpeljal torej se s Cenčičem niti videla nista. Druge tuje osebe ni isto ure nihč^ videl na kolodvoru v Podbrdu. Cenčič, katerega so našli drugo jutro brez čevljev in brez klobuka v vodi Bači, je imel štiri nožne rane na prsih ir. sicer dve na levi in dve na pravi kričal in uradnik ali sluga, ki stn imela službo, bi bila gotovo kaj slišala, saj postaja ni velika in je čakalnica blizu urada. Od Čakalnice do mesta, kjer je Cenčič čez obal v Raco nadel, je približno sto metrov. Obal, oziroma nasip je obdan s približno 156 cm visoko ograjo. Na dragi strani osrraje je 30 do 40 cm široka st za, na kateri je bilo spoznati stopinjo. Ako bi bil Cenčič čez ograjo vržen ali potisnjen, bi ne bilo stopim na drogi s-trani, sai bi zločinec ne bil imr-l 110-bene$sa interesa več. iti na drnori -dra ni ograie za Cenčičem. 007 na i i pa tudi ni nikjer, da bi se bil hotel kje vlo-viti. ko je čez omenjeni nasip na v/dol drčal. Cenčič ie šel 1. januarja od doma, ne da bi bil komu kaj povedal, kana da £rr*\ Zdravniki so pri obdukciji konstatirali, da rane ki jih je CenČiČ z nožem dobil, niso bUe smrtne, pač r>a da ie bila ena »ežka; da'je. da je. CenČie šele takrat po-tal nezavesten, ko je čez nasin v Bačo nadel in da je nastopila smrt. ker je nezavesten ležal v vodi in se **»ko zadušil. Opomniti ie že. da so dobi?; zdravniki pri obdnkoiu Cenčičeve«rn trunla v mehnrm tri kamne (ledične), debele kakor fižol in več man^'h H^b*>ltb kot pes^k. Sumi se, da Cen**č čevlje in klobuk v čnk«lnici pustil in da iih ie nekdo, misleč, d?, so pozabljene stvari, odnesel, sedaj se pa morebiti boji jih nazaj dati. Mogoče jo r»,» .it. . ti..... » - --- ■ Ni dormano ali dokazane, da je imel Cenčičev morilec — če j^ baš kateri namen naoasti uradnika in se blagajne polastiti. Ravno nasprotno. Ce bi bil kdo imel ta namen, bi ne bil nrišel s praznimi rokami na podbr^M kolodvor, ampak dobro oborožen. Pri Cerčiču P« se je izkazalo, da je bfl s svoiim lastnim nožem zaboden. Kako bi bil pa tuj človek sploh moael oriti do tega noža? — O **n|er*-vanem napadu na uradnika in na blagajno torej ne more bitk govora. Nemški časniki vedo celo povedati, da je bil Cenčič v čakalnici umorjen, in oropan. Pri Cenčiču se je dobilo 425 K 28 v avstrijske veljave in 201 lira 90 eentezimov italijanskega denarja v gotovini, žepno uro z verižico in razne druge malenkosti. Rop je torej popolnoma izključen. Naposled: Kakšno korist naj bi pa imel tujec ubiti tujca. Čitatelji naj sami sodijo, če je mogoče misliti na roparski umor, oziroma na nameravani napad na uradnika in rop blagajne. Ako pa kdo o tej shari kaj natančnejšega ve, naj se zglasi pri okrajni sodni ji v Tolminu, ali pa pri orožništvu v Podbrdu. Ciril . Metodova podružnica za občini Oeirla - Klanec in Materijo je napovedala svoj prvi plesni venček v prostorih g. Karela Siškoviča v Ifr-peljah za 8. dan t. m. Uspeh je bil sijajen, kajti pokrili smo vse troške, a vrhu tega pridobili za obrambni kamenček 100 kronic. Naši prijazni sosedje Kozinci niso samo bojkotirali našega plesa, temveč izkazali so svoje rodoljub je s tem, da so priredili na isti večer v neposredni bližini svojo zabavo s plesom brez vstopnine. Njihovemu vzgledu sledili so ^eveda tudi zvesti Klančaui. Dva izmed teh »Ko-zinc*v<; (f) sta celo vrnila vabila iz zgolj ljubezni do Kozine, kajti vabili sta bili naslovljeni na Hrpelje, kjer v istini stanujeta. (Sicer pa, ako bi ne bil naslov pravilen, bi c. kr. pošini urad na Kozini itak vrnil vabila.) Prvi izmed teh gospodov je mesar Šturm, a drugi gostilničar Ce bob i 11, katera oba s tem najtopieje priporočamo! V prilog narodni stvari bi lahko Kozinci opustili vsaj v tem trenutku krajevne prepire / ozirom mz to, da so se naši udje njihove prireditve 26.grudna 1910 obiluo udeležili. Svetujemo jim pa, naj raje poskr'ue, da izginejo iz njihovo srede italijan ski napisi, kakor n. pr.: »Albergo allo Citta d i Trieste«, »Osteria Dobrila«, in drugi. Samomor. Pred včerajšnjem zvečer so pripeljali v bolnišnico 371etno Marijo Pitaeco, stanujoče v Trstu v ulici Moniecuccu št. 21. Zastrupila se je bila s fenilno kislino in je j>o mukepolni noči včeraj zjutraj umrla. Ločena je bila od svojega moža pa je hotela zopet živeti z njim skupaj, česar pa on ni maral. Ko je prišla pred kratkim k njemu, da gi. pregovori, ji je on celo zagrozil, da jo odda policiji, če ga np zapusti takoj. Marija Pitaeco zapušča pet otrok. Umrla. Poročali smo, da se je pred dnevi 181etna Ercerstina Stoka, ko se je sprla s svojim zaročencem, zastrupila z oetovo kislino. Prepelja li so jo v bolnišnico v Trstu in zdravniki so upali, da ji ohranijo življenje. Predvčerajšnjem pa se ji je obrnilo zopet na slabše in včeraj zjutraj je umrla. Pazite na železne peči! V nedeljo dopoldne se je vnela v Trstu nri rodbini Stavraca v Škorklji št. 352 sobna oprava, ker je bila železna peč tako zakurjena, da je Žarela. Ogenj so gasilci kmalu pogasili, vendar pa ima rodbina Stavraca precejšnjo škodo. Ogenj. V noči na soboto se je vnela v Št. Andreju baraka pristaniškega stavbnega podjet.'a Fac»ano-ni. Gallimberri, Piani in Co. Vsled vetra se je ogenj hitro ra/širil. Več gasilnih društev je prihitelo na kraj nesreče, pomagali pa so tudi gasilci z lađi*" »Baltico« družbe Jcrolimič. J>e!e čez nekaj ur se je posrečilo ogenj omejiti 11 a barako in na d°i premoarn vega skladišča tvrdke Weisa in Co, Baraka je popolnoma pogorela, mno-pro znanstvenih aparatov in bencinov motorni čoln je uničenih Škode je 35.000 K. katera vrednos* je le deloma pokrita z zavarovalnino. Barak'j se je vnela vsled prehudo zakurjene peči. Med dva Železniška vozova je prišel. Pri premikanju se je ponesrečil na južnem kolodvoru v Trstu 341etni Anton Princ. Vozova sta ga stisnila tako, da sta mu zlomila prsm koš. Princa so prepeljali v- bolnišnico. Ranil ara je. V nedeljo ponoči so aretirali 31 letnega delavca Gvidcna Podliča v Trstu, ker je malo poprej v ulici Arsata zavratno ranil z nožem delavca Romana C:riellija v hrbet. Stavka premik a čev. Od dne de dne se poostrujc razmerje med rtav-kuiočimi premikaČi in upravo slria-dišč. Poslednia je zopet zavrnila de-nutneijo stavkuiečih in jim zaerozi la. da iih odpusti, če n*1 pridejo na delo 16. t. m. Stavknioči premikač; pa so sklenili vztraiati in imajo, la se Hm pridružilo tudi seda^ii delavci zn silo. Ce se to znodi. bo škoda «Ha-di*č velikanska. Nadaljna pm^čHa o *-^zvoju stavke do te ure še manjkajo. Vlom. V noči na nedelo fio vlomili tatovi v stanov«»e^ ^»>dbine K« ~«uz v Trstn v ulici Ri^atti št 39. K^r rodbine Ka*>suz ni bilo dom**, so tatovi v udru odnesti uro iz coblina. 2 zlata prstana, dva kostuma za dame, nrt« »r» dragocenosti v Rkrpn? vrednosti 150 K Samomor. Tržaška policija je našla na cesti v Miramar truplo mladega moža, ki so ga spoznali za sina dalmatinskega deželnega poslanca K r s ti 6 a, dijaka v IV. letu višje trgovske šole v Trstu. Samomor. V utrdbi Barbariga pri Pulju se je ustrelil prvo leto služeči vojak 4. trdnjavskega topničor skega polka R. Sreniček. Truplo so prepeljali v Pulj. Sreniček je bil 21 let star in doma z Goriškega. O vzroku samomora se ne ve nič natančnejšega. Važno za plovstvo. Iz Reke se poroča sledeče: Častnik nekega tukajšnjega trgovskega parnika, Viktor Roži č, je iznašel in patentiral važno napravo, s pom°čjo katere se lahko določi na ladji vsak čas geogra-fična lega. Iznajdba obstoji v tem, da zariše svinčnik, ki je v zvezi z zelo natančnim aparatom, na zemljevidu natančno pot ladje. Reš' ni ribiči. Z Reke se poroča, da so aedaj našli one 4 ribiče, ki jih je burja z motornim čolnom odnesla na odprto morje. Našli so jih v bližini Novepra v neki bajti, kamor so prišli iskat zavetja pred neznosnim mrazom. Ribiče so v Cirbvenici po zdravili z nepopisno radostjo. Dnevne vesti. -f- Somišljenikom! Tajništvo narodno - napredne stranke urad uje za stranke vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne v \Volfovi ulici 10./1. V istem lokalu je na razpolago centralni volila! odbor vsak dan od pol 8. do pol 9. zvečer, kjer daje strankam vsa volitev sr ti-Čoča pojasnila. -j- Smešni Šuklje. Polovica sneč-njega »Slovenca« je posvečena ose-bici Sukljetovi. »Deželni glavar vojvodine Kranjske, dvorni svetnik pi. Šuklje« je sklical dež. železniški svet, »deželni glavar vojvodine Kranjske, dvorni svetnik pl. Šuklje-^ je govcril s šefom generalnega štaba, >/dež°!ni glavar vojvodine Kranjske dvorni svetnik pl. Šuklje« bo govoril s Sta jerskim dež. glavarjem, »deželni glavar vojvodine Kranjske d\-orni svetnik pl- Šuklje« bo pri sebi prenočil dr. Heinza z Dunaja. Vsakemu teb svetovnovažnih dogodkov je »Slovenec« posvetil posebno notico in vedno se ponavlja in ponavlja tisti »deželni glavar vojvodin? Kranjske dvorni svetnik pl. Šuklje<. V tem se oač zrcali urnebesna domišljavost Šukljeteva. Pa vzlie neprestanemu ponavljanju bombastičnega »dež^re-*ra glavarja vojvodine K ra niske dvornega svetnika pl, Šnkljeta« je vendar nepobitna resnica, da Še noben df*ž°lni glavar na Kranjskem ni vžival tako malo spoštovanja, kakor Šnklj% ker pač vsakdo ve. kakšnega kalibra značaj je ta »praktični oolitik, k; sedaj nastopa, kakor petelin na gnoju, pa je samo neizmerno smešen. 4- Klerikalci proti papežu. Nečuveno in brez primere je. kar spi ob počenjajo tisti ljudje, ki co vzeli klerikalno politiko na Kranjskem v zakup, vse pa prekaša njih poskus ogoljufati papeža glede potrebe duhov-skega sodelovanja pri gospodarskib organizacijah. Za tisto škandalozno okrožnico, ki jo je razposlala Zadružna zveza je osebno odgovoren dr. Krek, saj je v okrožnici izrecno »*o-čeno. da je razposlana po njegovem naročilu. Duhovnik dr. Krek vodi torej akcijo proti papeževemu ukazu, akcijo, ki meri na to, papežu nasuti peska v oči in nezmotljivega poglavarja katoliške cerkve spraviti v zmoto. Tu Škof Jeglič stoji ob strani dr. Kreka in tekmuje ž niim v preziranju paneževih ukazov. Šele 13. novembra 1910 je izšel pastirski list avstrijskih škofov v katerem stoji: »Sprejmite njihova (to je papeža Pi-ia X.) ukaze in odloke vselej s tlst?ni spoštovanjem in svetim strahom, kakor se sr»odobi za zvestega in prepričanega katoličana.« Med drugimi je nod tem pastirskim listom podpisan tudi ljubljanski škof Anton Bona-ventura, ki pa ni »s spoštovaniem in svetim strahom« sprejel papeževecra ukaza, da naj se duhovniki odtegni«, denarnim zavodom, neero se ustavlja papeževemu ukazu in dopušča, da je duhovnik dr. Krek uvel agitacijo- zoper papežev ukaz in v namen, spraviti papeža v zmoto. Še več! Ljubljanski škof očitno nrezira papežev ukaz, k?»kor priča deistvo. da je že po izidu papeževega dekreta nastavil Molnesra vika Ha Jovana pri »Gospodarski zvezi«. Tako torej škof in Krek praktieirata spoštovanje in sveti jetrah. s katerim jrt zvestim in prepričanim katoličanom sprriemati papeževe Tikaze in tako izvršujeta papežu dolžno pokorščino. -f- Iz spominov sedanjega notranjega ministra. Praški »Union« s" piše s Koroškega, kakovi mišljenia je novi zunanji minister grof Wi-ekenbnrer in kaj imamo posebno mi Slovani od njega pričakovati. Za ča-s«» demonstracn zoper Bazeniievo ministrstvo je bil prof \Vickenbnrt: okrajni erlavar v Ljubno na Štajerskem Takrat je šel grof \Vickenbur,? Kot oKrajm glavar na ceiu demonstrativne procesije. Kakšna nasilstva so takrat Nemci uganjali so dokazala nasilstva v Gradcu, kjer je tekl-i kri. Pač lep zunanji minister, ki je kot c. kr. okrajni glavar aranžiral in vodil demonstracije zoper ministrstvo. -f- Zmaga v Kamniku. Piše se nam: Končno so vendar-le zajavkali naši malenkostni (pardeji, da govorimo po besedah dekana Lavrenčičai milijonski klerikalci, in če tudi neradi, oznaniti so morali svojemu Izraelu, da jim je narodno - napredna stranka v Kamniku pri volitvah v »Meščansko korporacijo« zadala udarec, kojega morda tudi desetletja ne bodo pozabili. Dekanova poslanska avtoriteta jim ni mogla pomagati, zvijačna agitacija po listih in vplivnih osebah jih ni mogla rešiti padca na sicer tako vdobnih tleh, baharija na zmago jim je celo škodovala, — *_n od tod ves žolč, kojega 30 izlili v sobotnem »Slovencu« na advokata di. Krauta, trgovce Koschierja, Kemper-leta, na 80 let starega Potokarja, ki je pa mimogrede omenjeno mnogokrat služil klerikalcem v njihove nečedne namene in končno na »Mnisč-ka« iz Palovč. Pri zadnjem se ustavimo, in bi vprašali razne »Palovča-ne«, ako niso bili oni po 90% vzrok, da se je Kamniku pripisoval vedno klerikalni značaj", in če ni bilo greh devetdesetim misliti klerikalno, bode vsaj enemu izmed njih dovoljeno misliti napredno?!! Kar se tiče poznanja jelk in smrek — h.11! pač vemo, da bi marsikak klerikalni voditelj raje videl, ako bi ras»i v Bistrici mesto njih rumeni zlati, ker bi jih farovški rajši spravljali domov, kot jelke in smreke. Na neslane napade raznih dvomljivih »dobrotnikov« kamniškega meščanstva danes neče-mo odgovarjati, ker, kakor nam jc obljubil dopisnik v sobotnem »Slovencu«, pride ta teden z novimi, in ko se nam ta obljuba izpolni, napravimo šele končni obračun, pri kojem se bode raz videlo jasno, kaj bi bili lahko klerikalci storili ^a korporacijske upravičence, kaj so v obče nameravali, kaj nameravajo danes, in zakaj se jim je zastavila pot — pe •> hlodi, marveč z glasovi prostomisle-čih meščank in meščanov. Ta obračun bode razsvetlil, ne snmo Lavren-čičevo interpelacijo v dež. zbori?, marveč tudi omejenost onih, ki ne bi bili radi »Palovčani«, pa so še dnie* — daleč za njimi. Volitve v »Meščansko korporacijo« so pokazale jasno, da je Kamnik napreden — odštoi ši nekaj »klošterskih hlapcev«, vprašajo Pa tudi po onih 72. podpisih, na podlagi, kojih je dekan Lavrenčič — ta, vzor miru — stavil v deželnem zboru interpelacija glede nje oprave in pravice do obstoja. Končno moramo z veseljem poudarjati, da so bile to volitve, ki so poki zale, da napredui meščan je v Kamniku ne morejo pro-pasti, ako bodo tako solidarno naste-■ ali kot pri tej volitvi. ko so šli v boj proti grabežljivemu sovražniku z e:e-slorn: »Ne potrebujemo klerikalnih varuhov, marveč dobrih meščanov gospodarjev!« Torej, gosfiod dopisnik »Slovenca« in drugih klerikalnih zakotnih cunj na noge, dokažite kar mislite, smo vam pač vsaki čas n. razpolago. — »Hudoba«. + Iz drž- lncga šolskega sveta. Imenujejo se: Mira Hafner za Krko; Marija Grobovšek za Telečji vrh. Oli-Hja Jager za Št. Janž, Leopold i na A hram za Sv. Križ pri Litiji, Leopol-lina Rani za Dobrovo pri Ljubljani, Marija Račič za Brezovie<>. Dalie so imenujejo ti-le nadučitelji: Franc Stular za Valto vas. Luka Plejec z.m Trzin, Franc Krmelj :;t Komendo, Anton Vod^ za Rudnik. .L)sjp La rujne za Cerklje, Viktor Mihelič za Marijo Devico v Polju. J».<. Tavžolj za •ležico ,Jernei Ravnikar za Vič. Fr. T.avtižar za Spodnjo Šiško, Valentin Mikuš za Šmarje pod Ljubljano. Upokoji se Anton Cirman, nadučitelj v Dobrničah. Šola v Sodražici se razširi na petrazrednico. Pri Sv. Katarini se zasilna šola preosnnje v redno •morazrednico. Drugo mesto F'-an Kotnikove ustanove se podeli Pavlu Kavčiču, tehniku drugeer^ leta. + Ali so naši orožniki tudi Nemci? Dotičnega gospoda, ki je nes obvestil, da vpisujejo naše orožnike za Nemce prosimo, naj se čim najpreje notmdi v naše uredništvo na važen razgovor. + Imenovanje pri državni že-i^zuici. Z« asistenta je imenovan g. Friderik Wi»rn*T v T^t,1t — ljubljanske dam«* ima-?o svoj nribodnii sestanek v svrhe debrod^l-ne prireditve za »Domovino« v sredo, dno t S. januarja ob 5. popoldne v »Nameni kavarn'«. P»-o«imo obi1 ne ndeležbe. Posebna ve bil a k temu sestanku se ne razpošiljajo. —. Z^p'^lnska razprava po gn-«*o«» Mariji VIlha r.invi j« že Da se ie mogla tako brzo zavreti, se ie 7'divniie^aH pred veem točnim in i;»snim določbam v Pokolnieni o.n'>rf,-ki. kakor tudi llVT**v*teKu poslednjo vnlin «v. Josipinu Uučkn. l*i ee ie t>o-trudll. da je so»»avil v naikr°i^em času v red W tako k*>kor nle^enita pokornica ž~Vda. Ooson VPha^eva je sporočila 1000 kron tudi dijaškemu podpornemu društvu »Domovini« v Ljubljani. — Deželni odbor je dovolil za. leto 1910 Kb strašno-gasi I nega zaklada podpore nastopnim gasilnim društvom: Ljubljana 800 k, po 200 k: Gorenje Vrhpolje, Podutik, Zerovni-ea; po 150 K: Dobliče, Vinica, Bled, Kropa, Ljubno. Podkoren, Ribno, Anibrus, Mirna, Mirna peč, Št. Peter pri Novem mestu. Vel. Loka, Postojna, Dobrepolje, Jnrjeviea, Sušje, Moravče, Vodice, Št. Jani, Št. Vid (Dolenjsko). Škofja Loka, Žnbniea, Drav-Ije, Kašelj-Zalog, Stara Vrhnika, Stožice. Ledine; po 120 K: Vavtavas, Dolenja vas pri Ribnici, Škofljica, Vrhnika; po 110 K: Studeno, Sodra-žica, Horjul; po 100 K: Metlika, Begunje, Bohinjska Bela, Bob. Bistrica, Breznica. Gorje. * Kamnagorica, Kranjska gora. Mošnje, Radovljica, Srednjavas v Bohinju. Zasip. Trebnje, Razdrto. Ribnica, Bela cerkev, Domžale. Siol>. Trzin, Cirkljc (Dolenjsko), Sv. Križ pri Kostanjevici, St. Rupert. Poljane. Predoslje, Selce, Sora. Zgor. Mernik, Dobrova, GameVj-ni. I&knloka. .lozica. Podpeč, Polhov-gradce, Ig. Št. Vid nad Ljubljano, Tacen. Tomišelj. Vič - Glinee. Viž-marje. Vrhi jene. Zgor. Šiška, Dobra-čeva. Dolenji Logatec. Gor. Logatec, Rovte, Spodnja Idrija. Stari trg pri Ložu. Žiri: ]>o 90 K: Semič. Blejska Dobrava. Selo, Slavina. Velike Polja ne, Motnik. Mokronog. Vače. St razišče. Hotedersica. Štefanja vas; 00 80 K: Črnomelj. Dovje, Hrusiea. Jesenice. Koroška Bela. Mojstrana. Rateče, Novo mesto. Orehovica, Toplice, Žužemberk, Hrttševje, Ilirska Bistrica, Knežak, Senožeče. Št. Vid pri VI* pavi. Zagorje na Pivki, Sv. Gregor, Velike Laši e, Lukovica. Doli. Dol, Dolsko. Mengeš. Kostanjevica, Krško, Kadeče. Skocijnn. Krka. Litija, Duplje. Gorenj a vas, Preddvor, Sori-ca, Staraloka, Šenčur, Voglje, Bizovik. Borovnica, Brezovica, Moste, Pijavagorica, Pirničc. Spod. Šiška, Šmarje. Št. d u rje. Veni, Bloke, Cerknica. Crn i vrh. Dolenja vas pri Cerknici, Godovič, Idrija, Planina .Tržič; skupaj 152 društvom 16.530 K. Razpisana srednješolska mesta. Od 25. decembra 1910 do 13. januarja 191 i ko bili izdani sledeči razpisi; Ravnateljsko mesto: Pruga .Mah. stran (nem. g. 31. L), Nikolsburg (g., 26. J.) Klasična filologija: Preistad: (g.. L. tir. d., 15. II. > Modema filologija: Dunaj DL (1. r., I r. D., 30. D, Dunaj V. (r.. Pr. D., SO. L), Dunaj IX. (r., Pr. D.. 30. L), Bude je v i-oe (r., Pr. E. 5. II.). Plan (r.. Pr. D.. 5. II.). I g lav a (r., Pr. D., 27. I .[.i Line (g., D. !. gr., 15. II... Stevr (r. Fr. D., 15. II.), Solnograd (r., Pr. i)., 15. II.), Brno (2 r., Pr, I)., 27. II.j. Krnov (Jagerndorf r.. Fr. D.. 15. Et.). Zgodov.-zemljep. skupina: Budejeviee (r., 5. II.). Gradec (g., :)L I. ) Mat.-iiz. skupina: Ljubljani1 (r., M. Ni.. 10. II.), Praga (3. r.. M. Geom.. 5, II.). Litomeriee (r., M. NL 5. II.), Solnograd (r.. M. Ni., 15. Prostejev (Prohnita r.. Ivi. NI.. II. ), Inomost (g.. M. Ni., 6, II.), most (r., prov., m., M. XI. 0. I i.; vereto (g., M. XI.. 6. H.) Prirodo, pisna skupina: Tešin (r.. Xg. rel. m. Cali c). 15. II.) Kratice in snaki kakor navadno. \a ljubljanski realki je razpisano definitivno mesto za aatematikc in fiziko kot glavna predmeta. Zadnji vložili termin je 10. II. 1911. — Razprodaja predmetov, ki so bili zastavljeni v mestni zastavljate? ci in so zapadli, se vrši v veliki dvorani »Mestnega doma« jutri v sredo, 18. t, m. od 8. zjutraj naprej. Ra-2 let nega samskega d< lavca Ni kota Trajka i/ Macedouije. Napadli so ga v bližini vojaški bolnišnice, ga .suvali z nogami in udrihali s kamni po njem. Trajko pravi, da so mu laki at vzeti tudi 20kronssi bankovec. Macedonce je samo lahke poškodovan. S ceste. Ko je v subotu popoitiuC pri mitnici na Marije Terezije eesti nek iavoseek peljal v mesto, je hotel tnitniški paznik pregledali, če ima v kočiji kaj daeti podvrženega blaga, i/.vošček pa ni hotel Ustaviti konja, marveč je paznika pošteno ozmerji I in konja zadrt*vil dalje. Xe bo pr* v. Xa Poljanski eesti si je bil postlal nek možakar kar javna. Ker je pa stražnik uvidel, da bi ->U lahko zaspal prevee, ga je odved&l v varnejše prenočišči1. Priporočljiv jrost. \ soboto zve čer je prišel v neko gostimo V Kolodvorski ulici natrkan §fOst, ki je začel brez vsakega povoda s palico vihteti po gostilni in razbijali kozarce tako. da je napravil gostilničarja 10 kron škode. Prijet tat. Včeraj popoldne se je prilepel v hlev pri Bavarskem »tvoru-: 1875. leta v Krašnji rojeni ločeni slikar Fran Plevel ter ukradel hlapcu Ž i b e r t u dve srajci in suknjič. Žibert je Plevela prijel na cesti, ga peljal nazaj v hlev. kjer mu je odvzel ukradeno obleko, potem pa poklical stražnika, ki ga je aretiral. Plevel je bil zaradi tatvine, že sedemkrat predknznovan in je tudi pri ljubljanski policiji fotografiran. Sedaj je prosta! v Mariboru 14dnevni zapor in prišel semkaj po odgontt. Oddali so ga. sodišču. Čigava je suknja? Včeraj popoldne je bil na Sv. Jakoba nabrežju aretovan 431efni mehanik Viljem nI. W e 1 1 e u, baš ko je prodajal pri starinarjih še dobro zimsko suknjo. Ker s** ne ve. čigava je in VVelleu o tem noče dati nikakih pojasnil, naj se lastnik zglasj pri policijskemu uradu soba št. 5. Suknja ima mono-gram C. D. Konj brc/ gospodarja. Včeraj popoldne je proti »Narodnem domu« pripeljal nek konj voz in ker ni bilo zraven voznika, ga j<" stražnik dal odpeljati v hlev. Lastnik se Za konja do danes še ni zglasil. Srebrni jubilej. PredvčerajŠhjem je bil aretovan 601etni dninar Tvan P 1 e š k o iz Lukovice, ker je prišel v Ljubljano vkljub temu, da ima za mesto prepovedan povrate) Včeraj bo ga oddali sodišču, kjer je bil že 24krat, Nasilen hlapec. V nedeljo se ga je bil hlapec Filip Reming nekoliko preveč nnsrkal in začel v Linhartovi ulici neki posestniei groziti z vilami, potem je pa pograbil za sekiro in grozil ž njo. fla vsakega ubije, kdor mu pride v obližje. Poklicali so dva stražnika, ki sta ga aretirala. Oddali so ga dešelnemu sodišču. Nasilen sin. V nedeljo zvečer se je Hi Karolinški zemlji znani razgrajač Jožef Še u rk doma s svojim cestom spri. Med prepirom ga je vrgel čez posteljo in začel daviti. Ker je očetu priskočil nn pomoč drugi sin in svojega brata porinil iz hiše, mu je ta začel groziti s sekiro. Poklicali so dva stražnika, ki sta nasilneža odvedla v zapor. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Hrvatov in 20 Macedonce v. Izguhijeno. Delavka v tobačni tovarni Marija Erjavčeva je izgubila denarnico z manjšo vs »to denarja. — Neka gopodična. je izgubila zlat prti ta«. Služkinja Iffcl ija StttfleO-va je izgubila denarnico, v kateri je imela čez 16 K denarja. — Ga. Antonija Kn lanova je izgu oda zlato zapestnico. — Neka dam* je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — Služkinja Ivana Judež je oa4la manjšo vsoto denarja. V hotelu »Iliriji« svira danes in vsaki dan slovito zagrebško tanibu-raško glasbeno društvo, ki se je posebno u m i lilo občinstvu aa časa jubilejne razstave v restavraciji društva »Kolo« obisk ter oglas. Zagrebu, oj'oiarjamo Priporočamo na današnji HUMU! OHflflflHL Podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« za Vič - Glinee je imela svoj občni zbor v nedeljo, dne 15. januarja v gostilni pri »Ani« na Viču. Udeležba je bila izredno velika, kar izpričuje, da je med narodnim občinstvom vedno večje zanimanje za našo šolsko družbo. V odbor so bili izvoljeni ti - le gospodje: za predsednika Franc Novak, za podpredsednika Andrej Knez, za tajnika Viktor Oblak, ta njegovega namestnika Fr. Klemenčič, za blagajniku Ivan Končan, za njegovega namestnika Slavko Novak, za odbornike: Josip Gre-gorili, Anton Prebil in Viktor Kranjc: za revizorja pa Anton Mnla-vašič in Jakob Petrovčič. Glede ua prošnjo »Društva BV. Nikolaja* v Trata, ki daje zavetje brezposelnim slovenskim služkinjam, »c je sklenilo, nabirati med drnštveniki prostovoljne prispevki1- Nabralo se je takoj 13 K, ki jih je predsednik po poštni položnici nakazal imenovanemu društvu. Podružnica priredi veliko pred-pustno veselico dne 5. februarja t. 1. pri gosp. Končanu v Rožni dolini. Društvena naznanila. Pisateljsko podporno društvu je imele snori v »Narodnem domu« svoj redni o t »eni zbor. ki ga je otvori 1 predsednik prof. Hajko IVrnšek. Mesto odsotnega tajnik* je podal tajni-kovo poročilo predsednik. Poročilo je bilo odobreno. Iz !>oapčila blagajnika prof, Funtka posnamemo, da je imelo društvo v preteklem letu 927 K 29 vin. doluMlkov in 569 K 24 vin. stroškov, torej prehitka 1338 K 05 v. Ta pribitek se je priložil društveni glavnici, ki je znašala koncem leta 1910. 19.524 K 07 vin. Na predlog preglednika prof. Lederhasa se je podelil blagajniku in vsemu odboru ab~ SolutOrij. Na predlog želez, nadofiei-jala Pr. PodkrajŠkfl se je sklenilo, da prevzame društvo inicijativo, da se popravi v skrajno slabem stanju se nahajajoči nagrobni spomenik pisatelja Antona Linharta. Kontrolor Anton Trstenjak se je v daljšem govoru spominjal društvene 25letnice ter slikal zasluge, ki si jih je društvo pridobilo v tej dobi na kulturnem in socijalnom polju. Govornik je nasve-toval, naj bi se v proslavo 25Ietnice izdala spomenica o društvenem delovanju, ki jo-je on že napisal in ki jo daje radevolje društvu na razpolago. Ravnatelj Gerbič je podpiral Tr-stenjakov nasvet tei* stavil dodatni predlog, naj se društvena 251etnica proslavi šo s slavnostno akademijo. Občni zbor je izvolil poseben odsek, ki tarna proučiti vprašanje, kako bi se dalo na najdostojnejši način praznovati društveno 251ctnico. V ta odsek so bili izvoljena gg. R. Per a še k j Fr. G e r b i č, A. F u D t c k in Anton T r at e n j a k. Za dijaško podporno društvo »Domovina« v Ljubljani so darovali mesto venca na krsto pokojne gospe Vil-harjeve gg. Jos. Cn č e k. Dušan V i 1 h M r in K. K r ž i š n i k 50 K. VIL velika mednarodna maška-rada »Strokovne zveze tobačnih delavk in delavcev« se vrši v soboto, dne 11. februarja 1911 v zgornji ve-Uki dvorani »Narodnega doma«. Se vsako leto je nudil ta mnškaradni p.les obilo neprisiljene zabave vsem posetnikom. Upamo, da tudi letos ne zaostane za prejšnjimi ter da bo VSU* k^ffa ndeležnika, bodisi plesalce ali neplesnlce, zadovoljil v polni meri. Razgled pa Umskem jvetu. — Srbski kralj A.a Rusjane-o rodbino. Srbski li^ti javljajo, da je kralj Peter daroval za rodbine p m«* dreeeacga slovenskega /rakopln-. ca Fdvarda Rusjana 500 tli na rje v. — Jubilej srbskega pravnika. Dne 12. t. m. je slavil v Požareven v Srbiji šlirrdesetletnico svojega književnega delovanja na pravniškem polja ondotni odvetnik Stevan Mak* simovič. Maksimovič je bil več let urednik srbskega pravniškega lista »Pravo« in je izdal »Zbirko razsodb kasacijskega sodišča«. Povodom njegovega, jubileja ga. je kralj Peter odlikoval z redom sv. Save II. vrste. — Profesor slovanskih literatur v Oxfordu na Angleškcn*. Profesor Morfill, docent slovanskih jezikov na vsenčilifiču v Oxfordu, ki jo bil do?ga leta tirdi član »Slovenske Matice«, je lani umrl. Na njegovo mesto je stđuj imenovan za lektorja s!o\anskih jezikov dr. Nevill Forbes. Dr. FoHiob je končal svoje študije v Lipskem. Vešč je v besedi in pisavi vuskega, poljskega, češkega in srbskega iezi-ka. — Stoletnica rojstva hrvaškega učenjaka in rodoljnba, V soboto 14. t. VBh je poteklo sto let, odkar je bil v Bruvnu na Hrvaškem rojen glasovi« ti hrvaški rodoljub in fiioiog Fran Kurelac. L. 1848. se je udelešil vo^ne proti Madžarom. Bil je učitelj hrvaškega jezika na Reki in kasneje v semenišču v Djakovu. L. I96b\ je poetal učitelj francoskega jcziKa na gimnaziji v Zagrebu. To službo je izgubil pod absolustičnim režimom bima Levimi Raucha. Kurelac je umrl v največji bedi 17. junija 1874. v Zagrebu. — Bolgarska umeudšku razsla-va. V petek 6. t. m. na prvi dan ura voslavnega božiča so otvorili v salc-uu slikarske **ole v S^jfiji VII. bolg irsko umetniško razstavo, ki jo je priredilo društvo »Savremeno iskustvo«. Otvoritvi je prisostvoval m»-ućni minister iu mnogo odličnega občinstva. Razstavljenih je okrog 'JIK) umotvorov. Od umetnikov ao na razstavi zastopani: Mibajlov, Vrasil>.v. Mutafov. Georgijev, Toče v. Petrov in drugi. Razstava ho o'vorjena do 23. t. m. — Aveuue de Sofia. Iz Sofije poročajo: Iz Pariza je došlo obvestilo, da je pariški občinski svet »kleni! v spomin posel a iKdgarske carske dvojice v Parizu ulico Poqnet, ki Ježi med Aveuue Oleber in Place de Viuto-ilc. prekrstiti v Avcnue de Sofia. V bližini Ui ulice se nahaja ludi bolgarsko poslaništvo. Na bolgarsko javnost je napravila ta vest, kakor se razume, silno ugoden vtisk. — Zastrupljen s plinom. Urvaš-ko-srbskii ikoalicijn je priredila v Os-jeku prcjlavtlo nedeljo velik shod, katerega se je udeležil tudi bivši oddei-jli predstojnik za nauk in bogočastje, Milan Roje. Roje je prenočeval v nekem tamkajšnjem hotelu in se je hotel v ponedeljek zjutraj odpeljati iz Os jeka. V a točil je, naj ga zbude ob 6. zjutraj. Ko je vratar zjutraj trkal na Vrata, se Boje vkljub ope.tovancmu močnemu irkauju ni oglasil. Nesrečo sluteč, so takoj poslali po ključavničarja, ki je vrata Rojčeve sobe s silo odprl. Rojen so našli ležati v postelji v nezavesti. Poklicali so zdravnika in ta je Roječ vzbudil zopet k življenju ler konstruiral, da se je Roje onesvestil vsled vdihaaja strupenega plina, dasi v sobi ni bilo plinove razsvetljave.Nadaljnja preiskava je dognala, da je nekje v hotelu razpočila plinova cev in da je na to strupeni plin v Rojčevo sobo udri. — Napaden duhovnik. Iz Broda na Savi poročajo: Te dni je gospa Evica Baumeisler na javni cesti napadla in pretepla tukajšnjega kateheta Solika. Govori se. da se je hotela nad njim maščevati, ker jo je zapeljal in potem zapustil. Ruska vlada nakupi Jasno Poljano. Iz Petrograda poročajo, da namerava ruska vlada nakupiti kot narodno last posestvo pokojnega grota Leva Nikolajeviča Tolstega. Pogajanja glede nakupa se že vodijo med vlado in v Petrogvaclu bivajočim grof. Iližo Tolstim. Glede nakupa je baje za vlado v prvi vrsti merodajen političen moment. Vlada namreč hoče z nakupom preprečiti, da bi se Jasna Poljana razdelila med ondotne kmete. — Stremljenje po skupnem delu jugoslovanskih »Matic«. V ponedeljek, dne 16. t. m., se je Vršil v Zadru občni zbor »Matice Dalmatinske«, katerega se je udeležil tudi predsednik »Matice Hrvaške«. Na občnem zboru se je pred vsem razpravljalo o združitvi obeh »Matic« odnosno o skupnem izdajanju društvenih edicij. Sklenilo se je, da bo v bodoče »Matica Hrvaška« vsako teto izdala po eno oelo dalmatinskega pisatelja, ki je bo določila »Matica Dalmatinska«. Za to bo dajala »Matica Dalmatinska« »Matici Hrvaški« vsako leto gotovo denarno vsoto, njeni člani pa bi dobivali knjige »Matice Hrvaške«. »Matica Dalmatinska« bi naj prenehala v prihodnje Z izdajanjem knjig. To pogodim mora še odobriti »Matica Hrvaška«, ki je v to svrho sklicala izreden občni zbor na dan 22. t. m. »Matica Hrvaška« bo torej odslej igrala nekako centralno kulturno institucijo na avstro-ogrskem slovanskem jugu, zakaj vsako leto bo izdajalo po eno knjigo za »Matico Dalmatinsko«, v zvezi s »Slovensko Matico« in z »Matico Srbsko« pa vsako drugo leto po eno slovensko, odnosno srbsko delo. Na oljčnem zboru se .je tudi izprožilo vprašanje, ako bi ne kazalo, da bi »Matice« — hrvaška, slovenska in srbska ustanovile skupen književni list. Izpred sofflKa. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Goljufija. Nedavno je prišel k prodajalki Ani Kozjak Rudolf J u r e a ter ji ponudil sadja naprodaj. Zmenila sta se, da bo Jurca še tisti dan prinesel škatljo hrušk, za kar mu je Kozjak dala naprej K 4*90. Jurce pa ni bilo več nazaj niti z denarjem, niti s hruškami. Ker je torej z »vito pretvezo izvabil od Ane Kozjak denar in jo namenoma ogoljufal, je bil pri tukajšnjim okrajnem sodišču dne 16. t. m. obsojen na teden dni zapora in dva poeta. Brata Alojzij In Franc OvanAar sta bila obtožena, da sta isvabila trgovki Neži k ol a r za dve kroni špirita, nadalje da sta se klatila brea dela okoli in da sta vzela nekemu N. Prisetniku copate. Pri tozadevni razpravi se je dognalo, da jima je Neža Kolar iz proste volje dala špirit na upanje. Tudi sta bila ob navedeni priliki le slučajno brez službe; sedaj pa že oba služita. Copate pa je vzel France Culhar v dobri veri, ker mu je to dovolil Janez Prisetnik. Torej sta prišla za prazen nič pred sodni jo. Sodišče ju je oprostilo vsake krivde. Delomrznost. lOletni France L e-n a r č i Č noče nikdar opravljati od-kazanega mu dela. Vsled tega je stal 16. t. nt. pred tnkajšno okrajno sodri i jo. Zdravniški izvedenec pa je kon-statoval, da je obtoženec popoten idi-jot in epileptik. vsled česar je neodgovoren za svoja dejanja. Sodišče ga je oprostilo in ker ga domaČi ne morejo vsled revščine zdržavati. bo prišel v kak institut. Surovost. Dne 5. januarja t. L je šla neka Alojzija Marinšek i2 Šmarja k sosedi. Priletel pa je za njo poaaatnlk Ivan Zaviršek in jo v veži parkrat ndari! tako, da ji je tekla kri iz ust. Ko mu je ušla, jo je dohitel pred hišo in jo vrgel v sneg. PriSH so ga drugi mirit, ali tem je zagrozil, da jih bo na Ua zmetal, če še ne fK>bero. Sodišče je predlagalo poravnavo. Znviršek obžaluje dejanje in plača stroške, nakar se oprosti. Obdolžen nagovarjanja k tatvini. Delavce France Žganjar iz Malega Trebelnega je bil obtožen, da je poslal svoja mladoletna sinova Franceta in Miho v Babnikov irozd sekat drevesa. Kakor se glasi ovadba^ sta jih slednja dva posekala že kakih 40. Mno^o zaslišanih prič pa izpove, da sta Zganjarjeva vlačila domu le suho brstje, kar je tudi dovoljeno, ne pa svežih dreves. Vsled tega se je Žganjar od obtožbe oprostil in je. bil oni, ki je stvar ovadil, gotovo napačno i n formiran. Jezičnost. Na tožbo Frančiške M e z č je bila v soboto obsojena Helena H o f e r na teden dni zaporSj njen mož pa na denarno globo. Razne stvari. Letalni stroji za armado. Iz Washingtona prihaja vest da je sprejela poslanska zbornica zakon glede nakupa letalnih strojev za armado Sjedinjenih držav. Novi skladi železne rude. »Ircu and Coni Traders Review« poroča, dn si je neka angleška družba zagotovila velike železne sklade v, Brazil i ji. Baje je v teh skladih 00 milijonov ton železne rude. * Ljubavna tragedija. Med igralko Pavlo Giorgi. ki je znana po vse t Italiji, in med argentinskim dijakom Ferminom se je odigrala na Li-dn v Benetkah pretresljiva drama. Iz neznanih vzrokov je ustrelil Fer-niin Pavlo Giorgi, ki je bila njegova ljubica, in se nato pognal tudi sam kroglo v glavo. Grof Eulenburg. J/. Beroiiua se poroča, da se je stanje grofa Eu-lenburga v toliko izboljšalo, da je hotel vpeljati državni prav dni k proti njemu preiskavo zaradi krive pil-sege. Njegov zagovornik pa je izjavil, da se grofa Eulenburgu od dne do dne slabša zdravje in da vsled tega ni niti misliti na kako obravnavo. Vandaliaem« Renibrandtova slika v Amsterdamu ni toliko pokvarjena, kakor se je 'prvotno mislilo. Čevljarski nož, s katerim SC je hudobnež lotil slike, je prerezal samo firnež na sliki in še tega samo pcJ milimetra globoko. Paznika, ki je stal v galeriji, ne zadene nobemi krivda, ker je izvršil storilec svoje delo tako hitro, da ga ni mogel prijeti. Storilca so aretirali in uklenje-nega odpeljali, in je to nek Sieriot. * Boj med cigani. V petek sla prišle dve tolpi ciganov v Saint Geours de Marennes pri Bordeausu in sta se kmalu nato spila oba poglavarja Stai in Samaker med katerim je prvi zadnjega ustrelil. Sedaj je vnel ljut boj, ki je trajal nad pol ure ter bil tako uspešen, da. ni ostal niti eden neranjeil. Po tem Ikvju so se napotili cigani naprej v mestece Dax, kjer so takoj šli k žandarmeriji, da spravi ranjence v bolnišnico. Oni po, ki niso bili težko ranjeni, so pobegnili. * Pretrgan nasip. 13. t. m. se je pretrgal v bližini Hueivo na južnem Španskem nasip pri rezervoirju ob-segajočem 250.000 kubičnih metrov. Nasip jo bil prav blizu ondotnega rudokopa za baker. Zgodila pa so je nesreča tako nepričakovano, da ni bilo časa misliti na rešitev. Voda., ki je udrla iz resorvoira, jo podrla na svoji i>oti vso, kar ni mogla odnesti tudi en del železniške proge je odtrgala. Z bakreno rudo naložen vlak, ki je pripeljal do razdejanega dela proge, je skočil iz tira in se zavalil precej globoko čez škarpo. Pri tem se je kurjač ubil, strojevodju p<* je odtrgal stroj obe nogi ter jc nesreč* I nik tudi kmalu nato izkrvavel * Sovraštvo med plemeni. Občinstvo v mestu Shelbvville je napadlo 15. t. m. ječe in privleklo iz njih tri zamorce ter jih linčalo. Zamorci so bili osumljeni umora, ropa in nasilstva proti belim ženam. * Povsod tatovi. Iz Peterburgu prihajajo vesti, da so neznani storil* ci ukradli del rokopisne zapuščiue velikega Leva Nikolajeviča Tolstega- • . * Železniška nesreča. Na new-vorški centralni železnici je zavuzil včeraj en vlak na drugega. Dosedaj so izvlekli izpod razvalin H mrtvih, 18 oseb je bilo ranjenih. * Kuga v Mandžuriji* V Mandžuriji se kuga strahovito širi. Posebno uevama je kuga na pljučih. Mnogo inozemskih, zlasti ruskih zdravnikov je prispelo v Mandžurijo, vendar se nevedno ljudstvo brani zdravniške pomoči. * Vandalizem. V Amsterdamu je prereza! zlobnež v državnem muzeju razstavljeno Rembrandtovo sliko -Na straži«. Četudi so poškodbe slike zelo velike, vendar upajo, da bo lno-sroče sliko tako popraviti, da bodo izbrisani vsi sledovi nezaslišanega vandalizma. Storilca so že dobili in zaprli. * Vojvoda Orleanski iz Bruslja spoden. Vojvoda Orleanski je Belgijo nenadoma zapustil in odpotoval na Snansko. Vzrok tega njegovega nenadnega odpotovonja je, ker se mu je pred kratkim namignilo, da. mora r>e1gij^^m ozemljn opustiti vse svoje mahinacije proti francoski republiki. Redovnica morilka. Okrožne-u sodišču v Kremsu so >iočili v ao-redovuico Elizo K., ker je turno« a svojega otroka. Bila je nastavljena v deželni hiralnici kot strožui-ixi je imela intimno ljubavno raz merje z nekim strežnikom, ki ni oste !>rH/. posledic. Sama priznava, da je zadavila 27. avgusta I. L avojega otroka in ga vrgla v vodnjak, ki ga niso rabili. Vendar se je izvedlo za zločin in sedaj so aretirali poleg njo š< >trežnika. ker je na sumu, da je vedel zn njen zločin. Štirje dijaki se pogrešajo. Ze tri dni pogrešajo v Tnomostu štiri dijake meščanske šole, ki so se napravili ua pot v gore. Sluti se. da so v>i štirje zmrznili. Stavka v belgijskih premogo-kopib. Pogajanja med lastniki jam in delavci, ki so se vršila v prisotnosti g 'vinskega ministra Huberta, so iiko uspešna, da ni izključeno da začno delavci že jutri z delom. Panamski prekop se utrdi. Predsednik Zedinjenih držav Taft je pndložil kongresu nacrt, po katerem naj se Panamski prekop utrdi ter zahteva za prva dela 5 milijonov dolarjev še v tej sesiji. Zavaruje pa naj se prekop z 8 petpalčnimi in 12 Sest-palenimi topovi ter s 24 dvanajst-: .ilČnimi možna rji. Za časa miru naj nastanjenih ob prekopu 12 kom* ^nij obrežnega topništva. 4 pesnol-en bataljon poljskega topništva in 250 konjenikov. ~ Umor. Včeraj popoldan se nadi na Dunaju v XX. okraju Greisen-pfkerstrasse 11 rentirja Jakoba Desna zabodenega. Zabodel ga ji kdanji knjigovodja Eremian. De-o, starec 7 H let, je umrl med tem, so ga prepeljali v bolnišnico. Bil je v svojem stanovanju, ki se nahaja neposredni bližini hiše, kjer je bila nedavno tega umorjena šivilja VVeiss. Eremian je hotel od staroeka izsiliti denar, se je pa protivil njegovim zahtevam, na kar ga jc Eremian zabodel in zbežal. Se pred no pa se je izvedelo za umor, so ga aretirali v Valenštajnovi ulici, ker je tekel po cesti s krvavima rokama in so iia ljudje zasledovali. Eremian je p» i-n«l. Pri njem so našli 20 nemških mark v zlatu. Dedejan je bil naturaliziran Perzijee in je živel še več de-tij na Dunaju, govoril je Spretno nemško, tnr&ko, armensko, an-o. francosko in italijansko ter ji bil zaprisežen tolmač za te jezike. Ko je bil na vrhuncu svojega bogast-• imel 22 hiš, pozneje pa se je za-špekuliral. Morilec Igra Eremian ji doma vi Erzeruna, 35 let star in je bil zadnji oas tri leta v Londonu. Potem je prišel v Berolin in od tod na Dunaj, da umori svojega nekdanjega ^fa. Fridolinstvo v Vatikanu! & bruarja se bo vršil pred rimskim ^ diščem proces, pri katerem bo /a--anih VSe visokih vatikanskih oo-ianstvenikov. Toži iiau^reč prejšnji papežev komomik Mae, Svvinej de Mastraglas, tožen pa je tudi v vatikanski službi stoječi komornik Mar-chese del Fierro. Tožiteij je dobil v. e anonimnih pisem in celo odprtih kart, v katerih se mu očita, da je ""d homoseksualno razmerje s papeževim državnim sekretarjem Mer-ry dej Valom. Pisma so biia zelo dra> stično pisana; tako se je začelo euo z dami: »Mori vieux t?oelion!« (Mo--fara svinja!) Po rokopisu je spoznal Mac Swinej takoj pisavo tiri 1'ierrota. Kakor poroča r^Seoolo« bo v ta proces zapletenih se več oseb iz Vatikana. Telefonski to Irzojnoa porodili. Poslanska zbornica« Dunaj, 17. januarja. Danas ob V4I2. uro je predsednik Pattay otvori 1 zborovanje poslanske zbornice. K seji so prišli ti vsi uovi ministri ter zasedli svoje prostore. Ministri niso bili opravljeni, kakor eicer v uniforme, marveč so prišli v frakih. Ko je ministrski predsednik Bie-nerth začel svoj govor ter povedal, da mu je vladar poveril vodstvo novega ministrstva, nastal jc med češkimi radikalci uglušujoč krik in vik. Češki radikalci so s tem dali duška svoji zahtevi, da se odstrani vlada, ki trpi take protipostavue nasilnosti pri ljudskem štetju. Med velikim nemirom je začel brati ministrski pred sodnik Bienerth programa t ično izjavo novega kabineta, vedno in vedno prerušen od medklicov čeških radi-kalcev. V izjavi je Bienerth poudarjal, da hoče nova vlada, zvesta sta rim načelom postopati s skrajno objektivnostjo proti posaineznini mi rodnostim ter narodne - gospodarskim in kulturnim težnjam avstrijskih narodov. Poudarjal je potem tu di potrebo narodnostnega mira na Češkem in podal izjavo glede polj skih vodnih cest, katerih izvedba in regulacija kanalov na podlagi zakona iz leta 1901 je skrajno potrehiiH. Ou in nova vlada hočejo poskrbeti, da se napravi nov zakonski načrt na pod I agi katerega se bo potem vse potrčimo — glede voduih cest in kanalov uredilo. Bienerth apelira na pc-slaneko zbornico, da naj ga podpii^ in naznani delavni program zbornice 00 katerem pride kot orva na vrsto bančna predloara, za njo rekrutni kontingent :" potem proračun Vprašanju italijanske pravne fakultete pri-nisuje vlada veliko važnost in loče za njo zastaviti vse sile. Ko je ministrski predsednik poudarjal objektivnost vlade napram vsem narodno-stim, mu je zaklieal poslanec Fr*ej) »To izjavo slišim že tretjič in vodno iznova laže!« Samo med krščanskimi ^ociialei ie bilo čuti slabotno prit r j« vanje Načelnik enotn.-ga češkega kluba dr. Fiedler je stigmatiziral po-stonanje vladnih organov pri ljudskem štetju in predlagal, naj as o nroarramatični iziavi ministrskega Predsednika otvori debata. Za otvoritev debate >c je izrekel tudi nemški ra d i kaleč Wblf. Proti debati pa so "ovorili poslanci Adler. ChiaH in Oesmann. Pri glasovanju so bili za ^iedierj v predlog Cebi, Jugoslovani Rn^ini in nemški radikalci. češki so-cijalisti so se odstranili, vsi drvari pa «to glasovali proti. Prišlo je potem kot prvo na dnevni red pivo branje ororačima. Ccško-ncinška pogajanja. Praga, 17. januarja. Najvišji cesarski namestnik princ Lobkowitz se je odpeljal danes na Dunaj, da kom terira t mini.-trskim predsednikom Bienertbom glede čeških spravnih pogajanj, ki se bodo. kakor se zatrjuje, skoro pričela. Kornitzer umri. Zagreb, 17. januarja. V Zagreta ie umrl predsednik pevskega društva »Sloboda«, g. Kornitzer. Pokojnik je bil tudi velik dobrotnik Ciril in Metodov«' družbe za Istro. Njegov po-greb bo jutri, v sredo, popoldne. Dogodki na Portugalskem. Berelin, 17. januarja. Iz Liza-hone se poroča, da je štrajk ž* i* zni-oarjev toliko kakor končan, pač pa stavkajo delavci po plinarnah. Med temi in med vojaštvom jc prišlo do ostrih spopadov, tekom katerih je bilo vojaštvo primorano večkrat rabiti orožje. Gospodarstvo. — Srečke. Salmove srečka: glavni dobitek H4.000 K vleče št. 14.769, 8400 K št. .w.72U in 4200 K št. b2.9o\>. — 2'e srbske srečke iz leta 1861: glavni dobitek 80.000 »Vaukov dobi serija 4250 št. 43. drugi dobitek KK)0 frankov dobi serija 147 Št. :)u, iretjt dobitek 4500 frankov pa serija 2700 št. 47. — Srbske državne (tobačne) Srečke: glavni dobitek s 100.000 franki je zadela serija 7122, št. 85. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 10. januarja: Terezija Von-čina, bivša delavka, 70 let. — Marija Lenič, delavčeva žena, 44 let. — Anton Skerli, posestnikov sin, 3 dni. Dne 11. januarja: Marija Gaber-šek, delavka, bi let. Dne 12. prosinca: Karel Sichrow-sky, c. in kr. nadporoenik, 29 let, Kongresni trg 1. Dne 14. prosinca: Fran Rome, delavčev sin, 2 leti, Strehška ulica 15. — Magdalena Rekelj, zasebnica, 72 let, Radeckega cesta 11. Dne 15. prosinca: Mirko Toni, sin uslužbenca južne železnice, 4 dni, Krakovska ulica 35. — Marija LmV nik, rejeaka, S meseca, Stre liska uli' ca 15. Dne 16. prosinca: Marija Kun-cič, zasebnica, 70 let, Sv. Petra ce* sta 49. V deželni bolnici: Dne 11. prosinca: Jftkob Verta-čič, kočar, 67 let. Dne 12. prosinca: Abina Pritc-kefj, rejenka. 4 dni. Dne 13. prosinca: ltotija Tnler, zasebnica, 62 let. — Jakob Pod vernik, trgovec in posestnik, 40 let. Dne 14. prosinca: Ivana Štrukelj, vrtnarjeva hči, 9 let. — Jakob Kavšek, posestnik, 25 let. Dne 15. prosinca: Mihael Zerov-nik, piskrovezec, 66 let._ Borzna poročila. LJnblJaBska •Kreditu banki v Ljubljani-. Urada! karti daeajakc aorte 17. januarja ItittlMl papirji. ¥L majeva renta , . • 4*H*/# irebrna renta ... VU avstr. kronska renta . • *•/• op. w . . 4% kraniako deželno poao|Do 4°/« ko. češke del. banke . Srečke is 1. 1860 % . . »• MM „ tlake „ zemeljske 1. Isdaje m H- H ognke hlpotefne . „ dan. komunalne • ,. avstr. kreditne . . „ Ijubljanake . . . u ivsti. rdet!, krila . « op. t» » • ,t beaiHka .... „ huike ..... Oplalca. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne dražbe . Južne železnice .... Državne železnice . . ■ J'plne-Montan .... č ine sladkorne družbe . Živnostenske banke. . . Val««*. Cekini Marke Franki Lire . Rub!]!. . • 1 ' 4 Daural 93-25 9710 9310 92 15 96 — 94 40 214- 309 — 155 35 299 -289-50 256-0 .'29 -S30-— 89 97 50 67 — 4425 26275 484'— 681-558 — 116 7S 751 25 768 — 261--282-- 1137 117 42 95 15 94 6S 25375 Ifll 03 iS 97 40 93 30 92 35 97-95 40 W0 — 315 — 161 25 30s — 995 50 262 «l0 539 — 540--95- 103 50 73 — -18 2S 265 75 489-— 682— 559 — 11775 752 25 769 — 264 -284 - 11 40 117 62 95-25 94 90 254 75 Žitne cene ¥ Budimpešti. Dne 17 janu rja 1911. Termin. Pšenica za april 19D . . za 50 kg 11 19 oktober 1911. . za 50 kg 10 69 R2 za april 1911 Koruza za maj 1911 Oves za april 1911 za 50 kg S \ i za 50 kg 5 68 za 50 kg 8*64 Cffakllff. Neizpremenjeno. Meteorologijo poročilo. v1':::- r 30 Borjem 3*6•'J. Mcđnji iracn! tlak . .6->j ni * S-|tS| it a« Nebo v mm 16 2. pop. 747 4 —5 8 brezvetr. jasno , i 9. zv. ; 748 5 • - 9 6 . 17.! 7. zj. 751 6 —149 lat vzjvzh. del. oblč. 5rednja včerajšnja temperatura ^8°, norm. —2 5'. Padavina v 24 urah 0 0 mm 7 J ? I E 0 tO? i" HnUoIiša ura sedanjosti: Hm, srebrno, tola, nlkellnasta In Jekleno se dobi samo pri H. SUTTHER UuMjana, Mestni trs. Lastni tovarna v ftvlcL I K 0 ■i 1 I « I K 0 T 0 T Q/ei erravaffoz elezn.to Kina-Vino Hipijenićna rusatava aa Dunaju 19OS: Državno odlikovanja in eaatal aaaMaaa k sUti kolajni. Povzroča volj« do jasli, okrepča šivoa, poboljša kri in je rekoavai*icantOBj ===== - . ■ i »r ia aialakrvaln ielo priporočeno od zdravniških avtoritet I as 13 o a* nI oaarmaam. Vookrat odlikov Had a0OO admvniakia aprtsprsi. I. 8CRRAVALL0. f«(»(«aaaaaiafaaaat) Zahvala. Za vse v tako obilni mari izkazana sočutje povodom nagla smrti naše iskreno ljubljene matere, gospe Terezije Lavrič kakor tudi za časteče spremstvo na zadnjem njenem po« u posebno preč. duhovščini in c. kr. orožnikom izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo Novavas ari Rakeku, 15. jan. 1911. 194 Josip Lavtič. Gospodična, ki je dovršila trg. tečaj želi vseopiti v službo kot knjigovodkinja v kako trgovino ali kot slrojepisalka v kako pisarno. Naslov pove upravoi&tvo »Slovenskega Naroda«. 180 Iz proste roke se proda a v aaavv v* • Radi bolezni m takaf proda dobro iđoea trgovina a pramoijOBz, dranl Ia lasom s celo zalogo, konjem in 2 vozovoma, vse za 4000 K. Eventualno aa ta*e družabnik s kapitalom, ki jc zmoten sam voditi orne* njeno trgovino. — Vpraša se pri LuClO I Vreeko, Voloako-Opatiia. Istra. 13S m, »vina in voe gospodarsko orodje. Cena po dogovoru Wc sp iive pri lastniku posestva Peter aterku v Paki It. 2, poftta Stari trg pri Roćevju. se ceno proda. Vprašati na Sv. Jak. trgu št. 4, III. nadstr. Preklic M z dna 12. januarja 1911 se tiče Ivana Breceljnika Ijublpna, Jmovsko predmestje. Želi službe v špecerijski ali mešani trgov ni v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod „Trgovskl pomočnik AL 100" na upravmštvo »Slovenskega Naroda«. 197 Stanovanje z 2 sobama event. tudi s 3 manjšimi sobami in pritiklinami 160 EKi lina stranka hrcz otrok za maje? selilo. roL Ponudbe pod „Mirna stranka" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Sprejmem več spretnih hljučaunlčarshili pomočnlKov takoj v stalno delo. Vodovodnih inštalacij vešči imajo prednost IVAN REBEK !95 ključavničarski mojster v Celju, J. Zamljen čevljarski mojster v Ljubljani, Sodna ulica št. 3 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča veliko zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. HOTEL .ILIRIJA' Danes in vsak dan KONCERT prvega zagrebškega tamburaškega glasbenega društva v narodni noši, ki je začasa jubilejne razstave v Zagrebu sviralo v restavraciji društva „Eolo". — Poleg tega se je to tamburaške druStvo s sijajnim vspehom produciralo v vseh večjih mestih slovanskega juga, kakor tudi na Nemškem, Danskem i. t. d. Vstop prost. Začetek ob 8. zvečer. K obilnemu posetu sc priporoča z velespoštovanjem IVAN BRAČIC. hotelir. 201 lavarovalna družba v Zagrebu** Obnovljena L1084. Podružnica v Trstu, Corso 1. Telefon 25-94. Centrala i Zagreb, v lastni hiši^ vogal Moravske in Praradovlssve ulice. Glavna zastopstva: Osjek, Reka, Sarajevo, Novi-Liublli Ta zadrvga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1) Na življenje I) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja is santi. ,\ 2> Zavarovanje dote. 3) Zavarovanje žlvtjensie rente. 2) Proti škodi po požaru I) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). t) Zavarovanje premičnin (pobištva. prodajalniskega blaga, go-soodarskih strojev, blaga itd. varovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) S) Zavarovanje steklenih tip. 3) Natančnejše informacije daje podružnica ..Croafiae" v Tnfo, Cono it. t, I. nadstr. odnosno liani zastopstvo ..Croatiae" Tljiiljaii tirm Kmet in Slivar. 198 Zaaraiao isnetie v vseh delih smasale Je 0« tega temeljna glavnica..... letal dsnodek, preaije s sflitejMasait . Uplačaaa škode......... Sposobni posredovalci ist ahvUlterfl aa spreime|o lata ttOti k 2,ne,2iea§ • • • • • • E M1T.S9S-03 XSVMS.ISS-4S pod ngodnlnU pogolL Bani Gospića bterka mm RiMb ki ste želela jeseni odgovor na r6taM restante Gorica, blagovolite naznaniti svoj natančni razločni naslov pod flD. T.M na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 187 slabe kakovosti (rdeče ali rumene barve) po 120 do 140 K meterski cent. — Srednje kakovosti 150 do 155 kron meterski cent. — Zelenkaste barve 160 do 170 K meterski cent. — Ponudbe je nasloviti na: 104 Emerik Kukec, Žalec. M- U. &r. AlojsiJ Stehta Žanči Slechtova •* Jfepfč kupnje n Milil Hll poročena. JLjubtjana, dne t?. prosinca t9tt. Intellgentaa tn v vaab atrokah kmetijstva praktično lzveibana gospodarica lice noita t auokem večjem gospodarstvu ali ¥ kaki graščini. Ponudbe sprejema 140 gospa Franja dr. Tavčarjeva v Ljubljani. E 73/11/1 Dražbeni oklic. 196 Na javni dražbi se bode prodalo dne 19. januarja 1911 v Ljubljani, Selenburgova ulica h. št. 6 prodajalna miza, predpasniki, bluze, otroške obleke, nogavice, različne spodnje hlače, srajce, rokavice, robci, eno staro kolo in 1 srebrna žepna ura z verižico. Reči se smejo ogledati dne 19. prosinca 1911 v času med 9. in pol 10. uro dopoldne v Selenburgovi ulici h. st. 6. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek V., dne 10 prosinca 1911. v znanje: Kdor si hoče ohraniti svoje kolo ¥ dibrem stanju, za časa rabe pa se ogn»ti mnogim stroškom, pu^ti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očUtiti ter v primerno tempe-riranem prostoru shraniti. Vse to preskrbi proti mali odškodnini, prim^r^n prostor pa da na razpolago brezplačno tvrdka K. tAHEMIIK specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni deli £jub! jana. Dunajska cesta 9. na dom v Ljubljani; dolga polena 1 se žen j..... • „ 1 m1 ....... 20 cm dolga, žagana in razsekana 1 seženj „ 29 .. » 1 m* . „ 14 50 Trske, premog, oglje, briketi i-1* d. najceneje pri tvrdki 3436 ST. O. TAUZHERi Dnnnlska cesta it. 47, — telefon itev. 152. 01 ■fjpgjte in zahtevajte edino le ^ je najboljši. nima žalna pri M itn. zalili laja in mina u libelo v Ljobliani, Roma ulita itev. 41 13 Izvleček iz voznega reda. WsHf as sejam •»«* a Oazo« Is Ljahijaa* (|a*- tek) 7-04 zjutraj. Osebni vlak v imen: Trtic, Jesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 7-26 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, St. Janž, Rodolfovo, Strala-Topliee, Kočevje. 9*ia dopoldne. Osebni vlak ▼ smeri* Jesenice, z zvezo na brzovlak v Lee^c, Dunaj j k., Line, Prago, Ursidane. Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin 11»*0 o opoldne. Osebni vlak v cmeri: Trfič, Jesenice, Trbii, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. vaa popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, kudolfovo. St. Janž, Straža-Toplice, Kočevje. 3-30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec ••35 zvooor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, lnomost, Frankobrod Wiesbadeu, Kolin, Diisseldorf, Vlissingen' Trbiž. 7*40 -veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št. janž, Rudolf ovo, Kočevje. |0aiO ponoći. Osebni viak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica Trst. Odkod iz LJubljano (državni kolodvor). 7 28 zjutraj Osenn v as: v Kamni s, 2 05 popoldno: Meanec v Kamnik. 7-35 iveoer Meša ec v Kamnik. 11'— ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru. Prihod e LJubljano (Jata solozata 7"14 zjutraj: Osebni vlak is jeseni r, v zvezi na brzovlak iz Berlina, i)raž1ao Prage, Linca, Monakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta. Tržiča 8*ea zjutraj: Osebni vak iz Kočevja, Ru- dolfovega, Grosuplja, St Janža. 10*12 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diisseldorfa, Kolina VViesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Badgasteina, Beljaka. ll-OO dopolone: Osebni vlak is Gorice. Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča. 2*89 popoldne: Osebni vlak iz Koče v i straže - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, St. Janža. 4-17 popoldne: Osebni vlak i: Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, lesenic, Tržiča O 08 zveoer- Osebni vlak is Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, rVaae, Linca, «^losca, Monakovega, Solnogradd, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. S% 5 z»eOar: Osebni vlak is tteljasa, Trbiž i Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. 9*07 zveOsr: Osebni vlak iz Koćev a, ^tri?e< Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. Št Janža, 1j-2S ponoOi: Osebni vlak is Trbiža, Ceueica Beljaka, Trata, Gorice, Jesenic. Prihod v Ljubljano (državne železnica). aa«6 zjutraj: Mešanec iz Kamniza. IO-59 dopolde: Mešanec iz Kamnika. 6MO avaoer: Mešanec u tuimiua IO SO po noči: Mešanec iz Kamnika la o j nedeljah in praznikih v mesecu oktobru. Čaoi prihoda in odhoda so navedeni v sredo:s evropejskem Času. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu Izgubil se le bd svilnatodlak špic fSeidenspitz], majhen z letošnjo znamko št. 58. ki sliši na ime „BtIi". Proti nagradi 30 K oddati pri Ivanu Velkavrbo, Komenska ulica 5. 19J Lep lokal za trgovino se odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Ce>nika, Lingarjeve ulice v Ljubljani. .'. Natančneje se poizve tam. 170 Uradniško hranilno Unio v Gradcu, Herrengasse 7. VABILO pristopu v sar XIII. sekcijo ~aa ki se prične 1. januarja 1911. Zadružnik postane, kdor prevzame vsaj en delež po 200 K, plačljiv v 60 mesečnih obrokih a 3 K — 180 K. — Po poteku sekcije se izplača 200 K in dobičkovni preostanek (t. j. ca. 6° e obresto-vanje). Tudi je mogoče takoj zaprositi posolila (deljiva z 200. Prospekti in tiskovine brezplačno Nikakih predstroSkov. ..408 HRANILNE VLOGE se sprejemajo od vsakogar tet se obrestujejo od dneva vloge do dneva dviga po 4'., ob 60 dnevni odpovedi pa za zneske nad IflOO K po 5°0. — Obresti se kapitalizirajo polletno. Rentnega davka prosto. Stanje vlog 2,800.000 K — Natančneje podatke daje Josip Kosem, Ljubi,ana, Krakovski nasip 22. Ustanovljena leta 1882« Ustanovljena leta 1882. tal (5) .\ Rezervni zaklad .\ nad pol milijona kron. Stanje hranilnih vlog i dvajset milijonov kron. II umetni in trg. vrtnar f jubljana, JColezijske nI. 16 izvršuje Kmetska posojilnica re;i$trwana zadruga z neomejeno zavezo registrovana zadruga z neomejeno zavezo ljubljanske okolice ? lastnem zadružnem domo y LisDIlanl Đucajska cesta Itev. 18 obrestuje hranilne vloge po čistih 4'j 1! 01 brez cibitka rent-2 p negi Javka. ,\ Telefon M185 interaroan. Račun: pri avstr. poŠt. hran. St. 828.406 pri ogr. poŠt. hran. št. 19 864. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s ček ivnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga. je oi zemlji po 5f/i% brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru, Eskomptuje trgovske menice. Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000. za razne prilike. Dalo umetniško okrasno tat po solidnih cenah. tlio pilevje 10 mlada drevesca Me. jabolka) iti Naročila aa delalo hitro tat Ifr. Čuden urar in trgovec Ljubljana 131 samo Prešernova ulica \l 1. poročni prstani v zlatu, močni, na trpežnosti ne-prekosljivi, par od 7 K naprej. Mw žagi Asi m. Cenik s koledarjem Mj po poŠti ačgL Na debelo in drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato založeno trgovino z lalaiiiEiiiski in vseh vnt kramarskim blagom in pleteninami. 34 Devocionalije in vse vrste blago za božja pota. Tvsmiška zaloga kranjskih glavnikov. ;fftrton Škof Ernest Jevnikarjev naslednik Dunajska usta, v tili gostilne št. 6. 0 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica itev. 2. Podružnice v Spletu, Celovca. Trsta is Sarajevu. Delnifcka glavnic« K 5,000.000. R«z«rwni fon« kroa. Sprcjcoi vloge u kajiScc a m tckoB n&n ter ebruraje d na »toge po fistfli 4 t I X nje in prodaja srcOte in vrenostne papirje vsth vrst O po isevnea korzu. I tasatnlna ta tUk »Narotiae tiskara««. 63 81 5 1Q 65 4 4 CC8