«*«$* r**k ¿elf lek in ^osamexn i	^üSt.® »2«ur «e J-50 ii/i.
s poštniivo »red ali v M*r&«ir» s pviUganjem m itm ta celo Sat« 52 din.,
ri lete 1« ¿ml, Mrl lete dte. kiw teiaaterij« »ita.N««WMNN% M ofr»Tnütr® „Sisvaa-Owp«to)>' v Me-tM»*r«, Korotte «««te S. IM se dapoittja A» ©4-Naročata se pte-čaje * Raprej. Mtefeai b»ienvb«n 5t 143.
Pngtnlne plaCe»* w gotovini.
lirwtalüvo je t Maiikam Koroška cesia št. 3. Roko piai m »e vračajo. Uprav nH>n apfejcntr naročate» toinlt in raktamac^a.
C«m teaarttein po «M» Za ..Kratei oflW
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
_____račun posta««;
«arfa f.fcbija»« »•- i&fi». i'elefon inSerurbasi št. ilS,
XO številih
m % HS »MU dne O mitrca
58 !©tnite:
Kako ie s Pašičevo vlado?
Beograd, 1. marca 1924.
Na tihem, ali kakor pravijo študirani ljudje, «za kulisami« se v naši noUunji politiki pripravljajo velike spremembe. Družba odločilnih politikov, ki so nezado-»oljni z nesrečno Pašičevo politiko in njegovim gospodarstvom, je vsak dan večja. Celo na kraljevem dvoru Pašič in njegova radikalna stranka ne uživa več tistega zaupanja, kakor nekdaj. Da se je notranja politika tako preokrenila, imamo pripisovati dejstvu, da l>oleg Slovencev in Hrvatov tudi pošteni Srbi obsojajo krivico in korupcijo, ki jo uganjajo Pašičevi ljudje. Kaj je «korupcija«? Ta beseda znači, da se nekdo z državnim ali tujim premoženjem obogati, oziroma, da tuj denar, n t primer denar, ki ga davkoplačevalci plačujejo, uporablja za podkupovanje. Ta «kužna bolezen«, kakor imenujejo korupcijo, je povzročila, da so se zbrali vodilni možje vseh strank, razen Pašičeve, in so napravili načrt, kako bi zrušili sedanjo slabo samosrbsko radikalno vlado, Vsi poštenočuteči Slovenci, Hrvati in Srbi so namreč prišli do prepričanja, da, če se bo na Pašičev način gospodarilo in vladalo še naprej, potem ni v nevarnosti samo obstoj posameznih stanov in pokrajin, ampak tudi obstoj države.
V	borbi proti Pašiču se zbirajo te dni ne samo Slovenci pod vodstvom dr. Korošca, ampak tudi Hrvati in treznomisleči Srbi. Organizacija teh vodilnih politikov se nazivlje «blok«. Zadnjih 14 dni je blok dobil resno obliko. Zanj se je izrekla Slovenska ljudska stranka po svojih poslancih, bosanski Hrvati-muslimani, katere vodi dr. Spaho in celo najmočnejša struja v demokratskem klubu pod vodstvom starega Davidoviča. Kakor je razvidno, delajo naši voditelji sedaj na to, da bi tudi Hrvati, katere vodi Štefan Radič, prišli našim na pomoč v trenutku, ko bi rušili Pašičevo vlado.
V	Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Beogradu so se vršila tekom zadnjega tedna odločilna posvetovanja za ustanovitev «bloka« proti sedanji vladi. Izdeluje se tudi načrt, po katefrem bi se v slučaju, tla «bllok« prevzame vlado, spremenila ureditev države in način notranje politike in gospodiaiistva. Našim čitateljem bodo glede nove ureditve države povedano samo to, da stoji «blok« na stališču: Beogradu se mora vzeti pravica samood-ločevanja. Država se mora tako urediti, da bodo posamezne pokrajine imele pravico same odločevati o postavah, ki so za dotično pokrajino potrebne in dobre in tudi odločati, kako se uporablja davčni denar ter kaka naj bo državna uprava. «Blok« torej stoji načelno na našem stališču glede avtonomije.
Večina srbskega naroda proklinja samoradikalsko vlado, Hrvati in Slovenci pa itak vidimo v Pašiču in
njegovih bralcih svoje smrtne protivnike. Bodoči tedni bodo odločilni. Ako se naš načrt posreči; potem bo Pašič moral kmalu v penzijon.
Lahka in mirna pa odločilna borba s Pašičem ne bo. O tem smo prepričani vsi. Tega se zavedajo tudi voditelji «bloka«. Pašiča ne imenujejo zastonj «lisjaka«. Govori in piše se že javno, da bo Pašič v slučaju, ako mu preti nevarnost, da pade, uporabil pomoč vojaštva in bajonetov. Pašič in njegovi sodrugi grozijo Korošcu in njegovim tovarišem, ki vodijo organizacijo «bloka«, da bodo uvedli «vojaško diktaturo«, to je, vlado generalov. To je zadnji adut, ki ga hoče Pašič izigrati. S takim korakom pa bi Pašičevi ljudje državo privedli v veliko nevarnost, a med narodom vžgali nezadovoljstvo do skrajnosti. Mislimo, da si Pašič tega ne bo upal uči-niti.	m
Omeniti tudi moramo, da znani demokrat Pribiče-vič na tihem, a zadnje dni celo javno deluje proti bloku in se bliža Pašiču. A Pribičevičeva zvezda je že v demokratskem klubu domala ugasnila. Samo 13 mož po- • slancev ima za seboj. Slovenski demokrati držijo ž njim. j
Mesca marc in april bosta v naši notranji politiki j odločilna. Slovenski poslanci pod vodstvom izkušene- ' ga dr. Korošca stojijo trdno na stališču, da prej ne bo j bpljše, dokler Pašič ne pade z ministrskega stolčka in ž njim seveda tudi velesrbski voditelji, ki bi radi nas Slovence gospodarsko uničili. Naše ljudi prosimo, da pazno zasledujejo sedanji položaj. Od razvoja vsega tega, kar se sedaj za kulisami godi v Beogradu, Zagrebu in drugih glavnih mestih naše države, je odvisno, ali pridemo do boljših razmer ali ne.
«Slovenski Gospodar« bo svoje čitatelje stalno in točno obveščal o važnih dogodkih v tej borbi, i—■^rnimr-irnrTiHr—1	"" ^frnHMnim^—
Dvoje važn^ zahtev.
Poslanec dr. Hohnjec je odgovarjal notranjemu ministru, ki je pri zagovarjanju kuluka pokazal, da ne I pozna avtonomnega prava občin, ob drugi priliki je pa i stavil na finančnega miflSsiva vprašan je glede davčnih j knjižic.
1. Proti kuluku in za obrambo pravda avtonomne
občine.	/ :	!
Moj upit je imel za predmet slavni naš kuluk, in : specialno one ostre mere, koje je z ozirom na predpriprave za kuluk gospod minister notranjih zadev preko svojih podrejenih organov v Sloveniji zapretil nekaterim in to ne baš maloštevilnim občinam.
Moj upit je bil stavljen v tistem času, ko je bilo na vladni strani še več navdušenja za kuluk. Sedaj je to navdušenje padlo do ničle in celo izpod ničle in smemo se nadejati, da se ne bo.dvignilo več nad ničlo. Kon-
cem meseca marca izteče z zakonom o dvanajstinah za prve tri mesce leta 1924 kuluku termin in čas življenja in upamo, da potem ne bo več vstal.
Kuluk kot državna institucija (uvedba) je neizvedljiv, neustvarljiv in zato nemogoč. Kot državna uvedba nikdar ne more doseči svrhe, kateri je namenjen, marveč bi služil samo kot sredstvo za šikaniranje in pljačkanje državljanov, ki vladajoči stranki niso ljubi. Zato se je na naša stranka vedno odločno borila proti izvajanju kuluka po zakonu in pravilniku. Največji del zasluge za to, da je med merodajnimi činitelji prodrlo mnenje o neizvedljivosti in nemožnosti kuluka kot državne institucije, pripada naši stranki. Vsltd naše vztrajne borbe, je vlada uvidela, da je pravilnik k zakonu o kuluku mešanica določb, ki so v nasprotju z zakonom o kuluku. Zato je vlada izjavila, da bo ta pravilnik razveljavila. Ista usoda bo po vsej pravici zadela tudi zakon o kuluku.
S tega stališča je tudi treba presojati postopanje nekaterih občin v Sloveniji glede na predpise od ministrstva javnih zgradb in ministrstva notranjih zadev izdanega pravilnika k zakonu o kuluku. Ker so smatrale te določbe kot neizvedljive in protivne načelom pravic-nos+*rso-bile nasproti njim pasivne ,in to tem bolj, ker se je od vladne strani vedno zagotavljalo, da se kuluk v Sloveniji ne ho izvajal. Še manj se dajo opravičiti za-žugane prisilne mere proti tistim občinam, ki so sklenile sklejje in prošnje zoper izvedbo kuluka. To je pravo, ki ga daje poedinkn državljanom in njihovim skupinam ustava. Po členu 15 ustave imajo vsi državljani pravo prošnje. Prošnjo.more podpisati eden ali več državljanov, kakor tudi vse pravne osebe. Prošnje se morejo predložiti vsem oblastvom brez razlike. Kdo bi to pravo zanikal občinam? Po členu 14 imajo državljani pravico zborovanja in dogovora. Zakaj se ne bi smeli razgovarjati na občinskem zboru o tem, kako nepraktičen je zakon o kuluku? Zakaj ne bi smeli na občinskem zboru se dogovoriti o resoluciji, ki izraža njihovo sodbo o kuluku in zahtevo, da se njihovo mnenje od vlade upošteva.
To pravo jamči občinam ustava, daje ga pa narava in bistvo občine. Občina je najprvotnejša politična je-dinica, ona je bila pred državo. Ona ima po svoji naravi in svojem namenu gotovo pravo, določen delokrog in določeno območje. Država teh pravic občine ne more konfiscirati. Ako to stori, izvrši delo protipravnega nasilja. Mi hočemo, da ostane pravo občine neokrnjeno. Naša stranka je vedno bila in vedno bo odločno na braniku za avtonomijo in za pravo avtonomne občine.
a
2. Zahteva davčnih knjižic.
Davčni zavezanci v Sloveniji in tudi po drugih pokrajinah so že večkrat zahtevali ter vztrajno zahtevajo.
(ilirski ii siijarski iili i lirikin
v 52. šolskem letu 1923-24.
Ta zavod je najstarejša kmetijska šola v Sloveniji; nastal je v Času, ko se je začelo širiti po deželah bivše Avstrije spoznanje, da je zdrav gospodarski razmah nemogoč brez strokovne izobrazbe kinetskega stanu, ki je bil, je in bo vselej temelj države. Ustanavljali so ga dolgih šest let. Dne 18. decembra 1806. je sklenil štajerski deželni zbor:
1.	V Mariboru ali neposredni bližini Maribora naj se ustanovi deželna vinarska šola (Landes-Weinbau-schule).
2.	Deželnemu odboru se naroča, naj prouči možnost ustanovitve zavoda in predloži prihodnjemu deželnemu zbom organizacijski načrt v odobritev.
Dne'14. septembra 1868. so v seji deželnega zbora razpravljali o organizacijskem načrtu vinarske šole, ki ga je bil dotlej deželni odbor sestavil. Deželni zbor je načrt sprejel in deželnemu odboru naročil, naj kupi posestvo, ki bi bilo za strokovno šolo pripravno, in naj ustanovi vinarsko šolo.
Predloge deželnega odbora za nakup posestva je deželni zbor odobril dne 3. oktobra 1871. Dežela je kupila za 42.000 goldinarjev v najbližji bližini Maribora od Roberta Pfrimerja vinogradniško posestvo «Pikardijo«; obenem ji je prodal grof Brandis za 18.146 goldinarjev tisti del svojega posestva, ki mu pravimo danes «Grajski log« (Burgvvald). Ves svet je torej stal 60.146 goldinarjev.
Dne 1. februarja 1872. je nastopil službo prvi ravnatelj zavoda, prejšnji nižjeavstrijski pofovalni učitelj Herman Goethe; deželni odbor mu je poveril ureditev novega zavoda po odobrenem načrtu. Oblasti so mogle
šolo otvoriti že 11. marca 1872. Vstopilo je takoj 16 učencev.
šola je bila podrejena neposredno štajerskemu deželnemu odboru; le-ta je izročal referat o njej redno kakemu deželnemu odborniku-neuradniku. In ta avtonomni značaj je ostal šoli do prevrata; v tistih burnih dneh, ko se je rodila naša svoboda, je prešla vinarska šola v našo državno upravo, ki jo je podredila neposredno sedanji pokrajinski upravi za Slovenijo — oddelku za kmetijstvo v Ljubljani.
Dežela je za šolo že v prv ih letih razmeroma jako mnogo žrtvovala, pozneje pa je še toliko več potrošila za razširjenje zavoda, za nove zgradbe, za prezidave, za učila itd. itd. — vse to v.upravičeni nadi, da bo novo kmetijsko izobraževal išče tem laže ustrezalo svojemu vzvišenemu namenu.
Zavod naj bi se vzdrževal od vsega početka sam; le uradniške plače, večje gradbene naprave, investicije in melioracije ter ustanove (štipendije) za učence naj bi prevzela javna uprava. In tudi danes bi se zavod sam vzdrževal s prej navedenimi izjemami, da sme uporabljati plodove lastnega gospodarstva za celokupni obrat zavoda. Več se od takega zavoda ne more zahteyati.
Prvi ravnatelj Herman Goethe (1872—1882), je ustanovil šoli prve temelje ter si stekel mnogo zaslug, pospešujoč razvoj vinarstva in sadjarstva. Bolezen ga je prisilila, da je oslavil zavod, ki ga je prevzel ravnatelj Henrik Kalman; le-ta ga je vodil do svoje smrti (15. julija 1882.—24. septembra 1808.) Tudi Kalman je vneto pospeševal vinske in sadne "kulture v pokrajini; bil je Slovencem naklonjen in pravičen, kar je bila redkost v tedanjih časih.
Po Kalmanu je vodil šolo začasno adjunkt Franc Knauer, dokler ni dne 1. aprila 1899. nastopil službe novi ravnatelj Frr,:ir Zvveifler, prej strokovni učitelj na
učilišču za sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo v Geisen-heimu ob Renu, izboren strokovnjak, tedaj in še sedaj dobro znan tudi izven Avstrije.
Pod Zweiflerjem, ki je spretno ravnateljeval do novega leta 1919, torej dolgih 20 let, je dosegel zavod višek svojega razvoja pred svetovno vojno; vojna pa je tudi vinarski in sadjarski šoli zadala take udarce, da se še danes borimo z njenimi pogubnimi posledicami.
Zweifler je moral izročiti agende novemu ravnatelju Jakobu Žnidariču dne 2. in 3. januarja 1919. Pouk v šoli se je vršil še do 27. januarja 1919. v nemščini. Tega dne se je zaključil zimski semester in početkom februarja je začel slovenski pouk.
Jakob Žnidarič je bil Zweiflerjev naslednik do jeseni 1920., od1 tega časa pa upravlja in vodi zavod kmetijski ravnatelj Andrej žinavc.
Prej navedena «Pikardija« in «Grajski log« — skupno okroglo 75 oralov — tvorita še danes glavno torišče celokupnega kmetijskega obrata našega zavoda. Z raznimi nakupi se pa je šolsko posestvo tekom let zaokrožilo in povečalo; danes meri okroglo 100 oralov, kar v splošnem zadostuje za učne svrhe zavoda, ne zadostuje pa za pridelovanje živeža, krme in lesa. Šolsko zemljišče se deli ro kulturnih vrstah tako-Ie:
njive .......
travniki.......
vrtovi za zelenjad . . . drevesnica in vrt s špaliri
sadonosniki.....
vinogradi......
gozdovi ......
poti in stavbišča ....
15.50	ha
4.16	«
0.10	<-1.20 10.53
7.50	«
16.—	<
1.30	«
skupaj okroglo 56.59 ha
rta se jim dajo davčne knjižice, v katere se naj v naprej vpiše vrsta davka, svota predpisanega davka in tudi potrdilo o vplačanih davčnih svotah. Ta zahteva je upravičena iz razloga, ker je zavladal, kar se tiče plačevanja davkov po nekaterih krajih velik nered. Davčnim zavezancem se pošiljajo čeki, na kojih se predpisujejo sv o te, in dostikrat niti ni dostavljena označba, kakšen davek se izterjava, koliko je treba plačati davka kake vrsti in koliko se je že vplačalo. Tako davkoplačevalci popolnoma izgubljajo pregled čez predpisane in vplačane davčne svote, ter so docela izdani davčnim uradnikom na milost in nemilost. Če tudi je gospod finančni delegat za Slovenijo na mojo opetovano zahtevo ccrvdil, da morajo davčni «radi davkoplačevalcem dati iia razpolago davčne knjižice ter v nje zabeležiti predpisane in izplačane davčne svote, so nekateri davčni uradniki v slučaju zahteve poedinih davčnih zavezancev to brezobzirno — nekateri drzno in odurno — odklanjali.
Vprašam torej gospoda finančnega ministra: Ali je voljan odrediti, da se takoj vpeljejo davčne knjižice, v katere se nioTa vnaprej zabeležiti predpis davčne svote z natančnim označilom davčne vrste, kakor tudi potrdilo o vplačanih davčnih svotah?
Ljubezen do države in liubezen do domovine.
(Premišljevanje hribovskega državljana ob severni meji).
Zdaj, ko miruje težko telesno delo, se mi kmetje včasih malo dalje pomudimo pri raznih političnih in gospodarskih pogovorih. Najbolj zanimivo se je razgo-varjati s sosedi o raši jugoslovanski državi. Meja te države teče mimo nas — tam doli pod mojim gozdom •;o že postavljeni lisi i mejniki — in mi gledamo vsak dan preko meje, kjer še bivajo naši bratje — sorodniki, sosedje — Slovenci. Zvedeli smo, da so Slovence povsod ob meji pristrigli — kakor da bi ne marali vseh v novi državi. Moj sosed ima sorodnike blizu Lipnice, bučno in drugo senie je predeloval v olje tudi tam — živahno se je razvijal trgovinski promet s severnimi sosedi — vino je našlo tam dovolj odjemalcev, odkar pa je meja sredi nas, preži financar na vsako vžigalico iji gospodarski stiki so bili mahoma pretrgani.
Razni davki in takse so dosegli nezmagljivo višino. Kmet ne more prav nič prodati, in če hoče prodati, mu že znižav:\jo <'jg*e pod vrednost češ, da je dinar poskočil. Trgovci se drže starih, visokih cen kakor klešč kože, le kmet bi naj delal vedno v svojo izgubo. Neki moj sosed je pripeljal v mesto nekaj drv, prodati jih je moral pod ceno. Še toliko ni dobil, da hi mu bila vožnja plačana.
Zadnjič sem bil pri občinski seji. Neka tvrdka nam je poslala na ogled sliko kraljice Marije in malega prestolonaslednika. Spodaj je bilo besedilo v cirilici, ki je pri nas nihče ne zna čitati. Če je bilo prej nemško, smo saj čitati znali in razumeli smo tudi — zdaj imamo srbsko pisavo vsepovsod: pri vojaških zadevah, na pošti, pri orožništvu itd., tako, da navadnemu kmetu ni Ireba o vseh teh rečeh nič vedeti.
Pri proračunski seji kraj. šolskega sveta sem videl, koliko izdamo za šolo vsako leto. Država nam nič ne da za vzdrževanje šole. a za to ima vse druge pravice. Pošiljajo nam med nas, ki smo katoličani, učitelje najslabše kakovosti, za kar imamo iz zadnjih let dovolj.
dokazov. Še sedaj poznam take. ki so prej trobili v rog nemškutarije, da se je razlegalo daleč okrog po naših hribih in dolinah — o nekaterih izgubljenih siromakih, ki so že zapustili naše kraje z najslabšimi spomini, pa sploh ne govorim. Zdi se, da so se začele zadnje čase te razmere nekoliko boljšali. Nikakor se mi ne dopade, da se otroci mučijo s cirilico in srbščino. Po mojem mnenju je to popolnoma nepotrebno zato, ker smo v državi S, H in Slovencev, torej je za Slovence državni jezik slovenski, če pride naš fant med južne brate, se v par mescih privadi hrvaščine.
Zadnji čas so se šole začele udejstvovati z uprizoritvami raznih mladinskih iger. Ker sem se že ci nekdaj zanimal za take reči, še sedaj rad grem k takim prireditvam. Splošno imajo take reči namen, da utrdijo zvezo med šolo in domom, da povzdigujejo izobrazbo in utrjujejo ljubezen do domovine — hočem reči do države. — Nekje se mi je taka šolska igra zdela ponesrečena, ker je učitelj kot igralec na odru vmešaval med pravo besedilo svoje liberalne kletvice, kar gotovo ni vzgoje-valno vplivalo na učence. Učitelji si res prizadevajo, da naučijo otroke domoljubnih deklamacij, pesmi itd., pa tudi ljubezen do države gre «skozi želodcc«. Dokler bodo otrcci doma slišali očete preklinjati zoper krivične in neznosne davke, dokler bodo otroci lačni in slabo oblečeni, vsied neznosnih gospodarskih razmer, se bo prav malo ljubezni do države držalo njihovega srca. Ljubezen do naše ljube domovine se v naših srcih ni vkoreninjer.a, ker smo dozdaj mi Slovenci meli v Beogradu tako vlado, ki je bila nam mačeha, ne pa mali. Mi Slovenci imamo mnogo domoljubnih pesmi. «Domovina mili kraj«, «Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj«, «Beseda sladka domovina, ne prideš več mi iz spomina« itd. Istina je, da ljubimo svojo slovensko pesem, slovenski jezik — slovensko vince —
slovenske.bribe in doline--, do te domovine klije v
naših srcih prava ljubezen. Ko ljubimo svoj narod, nismo tako ozkosrčni, da hi ne' ljubili tudi svojih slovanskih bratov — zlasti tistih, ki prebivajo z nami v slovanski državi.
Naše navdušenje za Jugoslavijo je bilo velikansko lela 1918. Meseca decembra se nas je zbralo na tisoče v Mariboru — okoli Narodnega doma — in le ena inisel nas je povzdigovala: rešeni smo nemštva, stopilo smo v lastno, slovansko državo. Zdaj ni nikjer več tistega navdušenja — saj smo Slovenci tekom par let izgubili tolikanj samostojnosti. Samo eno pravico še imamo, ki se glasi po nemški: Maul halten und weiter dienen. Prej sužnji Nemcev, zdaj hlapci Beograda. Prej hi bili utonili v nemškem morju, zdaj bomo pa v velesrbskem — v slovanskem — in Boga še naj zahvalimo, da nas je doletela ta sreča. Nam, počasne pameti ljudem se pa zdi, da je obsojencu, ki ga čaka smrt, nazadnje «klobasa« če ga bodo obesili ali ustrelili. «Hin« je «hin« — si bo mislil, če ne tako, pa drugače — — in tak revež še ima pravico, da si zaželi pred smrtjo kaj boljšega . . .
Tako razmišljujemo mi, hribovski kmetje svoj žalostni stan in se nič ne čudimo, če ljubezen in prvotno navdušenje za ujf dinjenje v naših srcih pojemata. — Kadar bo naša država postala res tudi naša domovina, kadar bodo stali v krogu enakopravno Srb, Hrvat in Slo venec kot trije bratje, tedaj se bomo počutili med južnimi brati kakor doma — in tedaj še le bo naša država res tudi roša domovina — tedaj bo prišel tudi z Nemci in Italijani obračun .zaradi nasilstva nad našim narodom. Ljubezen do države se ne da umetno naučiti, temveč ima korenine v medsebojni pravičnosti in bratski vzajemnosti.
Proti uvozu italijanskega vina.
Beograd, 27. februarja.
Tu so se te dni pričela pogajanja med zastopniki, jugoslovanske in italijanske viade glede medsebojna trgovine. Italijani zahtevajo da mora naša vlada dovolili uvoz italijanskega vina vsaj v steklenicah. To se pravi, naša vlada naj opusti visoko uvozno carino na itali jansko vino. Ko so naši poslanci zvedeli za to nakano, so takoj vložili oster protest na vse ministre in komisijo, ki sestavlja pogodbo. V imenu Jugoslovanskega kluba so protest podpisali poslanci: dr. Hohnjec, Ve-senjak, Bedjanič, Falcž, žebot, Sušnik in Nemanič. — Protest se glasi:
«Vrši se konferenca za clelinitivno trgovinsko pogodbo z Italijo. Ob tej priliki nam je čast, kot zastopnikom vinorodnih pokrajin naše domovine izjaviti:
Vinogradništvo v naši domovini kot ena najvažnejših vrst našega kmetijstva, naše ekonomske in finančne moči zahteva popolno, izdatno in uspešno zaščito cd strani naše vlade in zato zahtevamo, da sc krat-konialo odbije vsak predlog, ki bi šel za tem, da sc Italiji ali katerikoli drugi državi dovoli uvoz vina v sodih ali steklenicah; istotako tudi glede grozdja, alkoholm ali brezalkoholne pijače iz grozdja.
Naša zahteva je opravičena osobito iz naslednijh razlogov:
1.	Produkcija našega vina je tolika, da v normalnih letih moramo izvoziti ali pridelamo vsaj eno tretjino do ene polovice naše vinske produkcije.
2.	Celi kompleksi naše domovine, a osobito Dalmacija, Hercegovina, velik del Slovenije in Hrvatske, okolica Negotina, iztočni Banat in delijužne Srbije so popolnoma odvisni od gojitve vinske trte, ker druge kulture tam ne morejo uspevati. Radi tega je obstanek prebivalstva v omenjenih krajih in celo gospodarsko življenje odvisno od te kulture.
3.	Podnebje in kakovost zemlje in drugi faktorji podražujejo pridelovanje vina v toliko, da naše vinogradništvo ne prenese nobene konkurence od strani Italije in vseh južnih in zapadnih evropskih držav. Ako s* dovoli, če tudi za nizko carino, uvoz vina in vinskih destilatov — v kakršnikoli obliki — bi to značilo gospodarsko (ekonomsko) upropastiti eno petino prebivalstva celokupne naše domovine; s tem bi pa tirali tudB financijske sile naše zemlje v propast, ter nasilno tirati velik del Slovencev, Srbov in Hrvatov iz rodne zemlje v tujino.
Radi teh razlogov odločno zahtevamo:
1.	da se pri trgovinsko-carinskih pogajaniih brezp«^ gojno in najresneje upošteva navedene razloge in se n» Vsak način zabrani uvoz vina v našo državo.
2.	da se vlacBa pri sklepan ju trgov inskih pogodb pobriga za izvoz našega vina, alkohola in alkoholnih pijač vobče, ter da se v tem smislu vodi naša carinska-in tarifna politika.«
Beograd, dne 27. februarja 1924.
Sledijo podpisi poslancev vseh klubov.
Ta protest so poleg slovenskih poslancev podprli g svojimi podpisi tudi srbsJci in hrvatski poslanci vseh strank v narodni skupščini. Poslanca Vesenjak in Žeboi sta še posebej po vseh klubih razvila agitacijo med poslanci z vinorodnih krajev s prošnjo, da naše korake podpirajo. Tako se je po inicijativi poslancev Jugoslovanskega kluba razvila živahna agitacija proti vsakemu uvozu vina iz Italije. Tudi prizadeti ministra so izja-
številne so šolske, zgradbe, ki jih je preko 20: šolsko peslepje z internatom; gospodarska poslopja s hlevi, delavnicami, shrambami, kolarnieami; kletarsko poslopje s prešnico in vinsko kletjo; sadna klet s prostori za uporabo sadja; bosenska sušilnica in dr. Stojkoviča sušilnica; poslopje kmetijsko-kemijskega zavoda z žit-nico in gospodarskimi prostori; trije rastlinjaki, pet čebelnjakov, več stanovanjskih hiš za namenščcnce in delavce itd. Toliko zgradb ne bi prenašalo razmeroma malo kmetijsko gospodarstvo kakih 100 oralov, a zahteva jih in bi jih še več potrebovala šola z internatom.
Ob početku šole zgradile seveda niso zadostovale. Ali pričeli so nemudoma sestavno prezidavati in dozi-davati; od mnogih drugih gradbenih del navajamo: Leta 1898.—99., ko še ni bilo današn je šolske stavbe, so pregradili kolarnico v jedilnico za učence, preuredili stare spalnice, sobe za knjižnico in zbirke, priredili prostore za pouk v kemiji na kmetijsko-kemijskem zavodu, nabavili telefon L dr. Leta 1899.—1900. se je uredilo današnje poslopje za uporabo sadja s sadno kletjo, ustanovila se je meteorološka postaja i. dr. Leta 1901.— l^cta 1902.—1903. sta dovolila država in dežela skupno 210.C00 K za zgradbo novega šolskega poslopja z internatom, prešnico s kletjo in za druge naprave. Z velikim delom za začeli leta 1904. Prešnica in klet sta bili popolnoma urejeni že februarja 1905, popolnoma dogotov- j Ijeno in šolsko poslopje z internatom pa je bilo poleti >905 urejeno. Sledile so mnoge prezidave starih poslopij, < ki so služila prej za šolo: danes so tamkaj stanovanja, delavnice, hlevi z guojiščem itd.; vse to dokazuje, da stare stavbe niso primerne za ustanovitev nove kmetijske šole, najmanj za tal o, ki je spojena z internatom; bolje je že v početku zasnovati zavodu potrebne in primerne nove zgradbe. Najžjvahnejša stavbena doba pa
je tako lela 19GG. nekako minila, ni pa počivalo redno vzdrževanje vseh gradbenih naprav. Zlasti danes, ko popravljamo hkrati škodo vojne, je treba za to ogromnih izrednih sredstev, ki jih žal primanjkuje.
Vendar so nam uspele tudi marsikatere nove koristne, naprave, tako na primer od leta 1921. dalje: zgradbe mostne tehtnice in dr. Stojkoviča sušilnice za sadje, naprava plotov, nabava moderne hidravlične pre-še, številnih aparatov, strojev, orodja, knjig in učil, ureditev električne razsvetljave, s kojo smo nadomestili slabo piinovo itd.
•Rezultati mnogih poizkusov, ki se napravljajo v nasadih zavoda, v vinski kleti, pri uporabi sadja, na polju, travnikih itd., se sporočajo javnosti ustmeno, pismeno in s tiskom. Plodovi smotrnega strokovnega dela koristijo naprednim kmetovalcem; absolventi zavoda pa nosijo svoje strokovno znanje domov ter ga v svojem kraju širijo z besedo in dobrim vzgledom.
Splošni namen vinarske in sadjarske šole v Mariboru je:
1.	izobraževati kmečke mladeniče v vseh panogah kmetijstva, osobito v vinarstvu, kletarstvu, sadjarstvu in uporabi sadja;
2.	nudili praktičnim kmetovalcem in drugim (možem in ženam) priložnost, da se seznanijo z novimi metodami in izkušnjami v kmeti jski stroki; v to svrho se prirejajo posebni učni tečaji;
3.	proučevati razna nova kmetijska vprašanja s poizkusi itd.
Da doseže šola ta smoter, združuje teoretični pouk s praktičnim delom; razkazuje posestnikom naprave in prireja številne skupne poučne izlete.
Ako primerjamo novi učni načrt naše šole z današnjim, vidimo ogromen napredek: prvotno, in sicer
od leta 1372.—jlSSL, .je blip.,poleg praktičnih del samo 8 učnih predmetov, a danes jih je 29!
V	letih 1872.—1881., torej za Goetheja, so učili te-• le učne predmete: vinarstvo in kletarstvo, sadjarstvo in ; uporabo sadja, vrtnarstvo, prirodopis, nemščino, splošno poljedelstvo z blagoznanstvom in naukom o gne-
| jenju, zemljemerstvo in risanje, računstvo in geometrijo.	''leli- ii
V	letih 1882.—1899., za Kalmana, so razširili učno osnovo za dva predmeta (verouk in čebelarstvo); od 1899.—1919., za Zweiflerja, so se sprejeli v nastavni načrt še drugi važni predmeti (anatomija in fiziologija rastlin, splošna kemija, vinska kemija in kemija vrenja, fizika, kmetijsko gospodarstvo in knjigovodstvo), živinorejo so pa razširili in poglobili.
Leta 1919. (po prevratu) je odpadla nemščina, zato se je pa sprejela v učni načrt slovenščina s spisjem in lepopisjem, leta 1920. poleg kmetijskega gospodarstva zadružništvo, kmetijsko kupčijstvo in kmetijsko pravo, srbohrvaščina, petje: leta 1921. splošno obrazovanje in kon verza torij; leta 1922. živinozdravstvo, gozdarstvo, hi-gijena (zdravstvo), rokotvorstvo, telovadba.
Nikoli prej niso bili učenci tako mr.ogostransko zaposleni, kot so danes. Vse to pa zahteva tudi od nastav nega osobja in uprave zavoda neprimerno več dela nego kedaj prej.	4
V	zadnjih letih skuša zavod kar najbolj ustrezali osobito veliki potrebi: odgoji dobrega kmetiškega naraščaja, vnetega za napredno gospodarstvo. To mu jamči trajni obstoj v korist našega velevažnega kmetijskega gospodarstva.
(Dalje prihodnjič).
vili, da ne bodo pripustili uvoz italijanskega vina v naše kraje. Kako se zadeva naprej razvijala, bom poročal v «Slov. Gospodarju«. Dobro bi bilo, da tudi občine, okrajni zastopi, kmetijske podružnice in zadruge poš-ljejo proteste na narodno skupščino.


DRŽAVA SHS.
V pondeljek je v Ljubljani zborovalo vodstvo Slovenske ljudske stranke ter zaključilo sledeče:
Vodstvo SLS vzame poročilo strankinega načelnika z odobravanjem na znanje. Vodstvo z obžalovanjem konstatira, da je sedanji samosrbski centralistični vladni sistem tako v zunanji, kakor notranji politiki države pokazal svojo popolno nesposobnost, da je s sramotno izročitvijo Reke Italiji oškodoval življenske interese države in ugled iste pred zunanjim svetom, da nima ne volje ne smisla za zaščito naših narodnih manjšin v inozemstvu, da je s svojo notranjo politiko storil vse, kar vzbuja nezadovoljnost in nevoljo ljudstva, da uganja in ščiti najgršo korupcijo, da brez stvar ne potrebe, samo iz političnih nagibov, s parcelacijo Slovenije in Hrvatske razbija stare upravne edinice in stari, uživljeni in dobri upravni red, da s kulukom in tudi drugače uvaja nazadnjaške, kulturne države nevredne upravne metode, da s krivičnim in nesocijalnim davčnim načinom ubija blagostanje ljudstva in njegove gospodarske vire, usiljevanjem srbščine in cirilice v šoli, uradu in javnem življenju žali naš narodni čut in ponos, zavira naš naravni narodni in kulturni razvoj in občutno otežuje javno upravo itd.
Vse to dokazuje, da iz tega nevzdržnega in nevrednega stanja vodi -samo temeljita preureditev države na avtoromisticni podlagi, ko se bodo avtonomni slovenski, hrvatski in srbski narod sami vladali vsak po svojih prilikah in kulturnih potrebah. Zato vodstvo SLS poziva svoje parlamentarno zastopstvo, da započeto, nam proti naši volji vsiljeno borbo brezobzirno in energično nadaljuje, dokler svojega cilja ne doseže in da se pri tem poslužuje vseh možnih in dovoljenih sredstev, Čijih izbiro z zaupanjem njej prepušča.
Dan poprej je v Zagrebu zborovalo hrvatsko narodno zastopstvo ter določilo gotovo število poslancev, Hrv. seljaške republikanske stranke, da odpotujejo v Beograd ter se'udeležijo parlamentarnega dela. Sprejel se je tudi protest proti pogodbi z Italijo, ker je že samo uničenje reške samostojnosti mednarodni zločin in ker vsebuje dne 27. januarja 1924 v Rimu sklenjena pogodba tudi dve tajni točki, ki ogrožata mir na Balkanu, po celi Evropi in na vsem svetu. Ti točki se glasila: t. v slučaju notranjih nemirov v kraljevini SHS se Italija obveže, da pošlje v njeno ozemlje svoje čete, če bo za to naprošena. V vsakem slučaju pa bo ostala Italija napram Beogradu v dobrohotni nevtralnosti. 2. Italija dovoljuje kraljevini SHS, da v ugodnem času zasede Solun in njegovo zaledje. V zamenjavo za to pa dovoljuje kraljevina SHS Italiji krajevne prilastitve v Dalmaciji.
Prva točka je naperjena proti Makedoniji. Druga tajna točka je naperjena proti interesom Hrvatske in hrvatskega naroda in proti interesom Dalmacije, kjer živi 84 odstotkov Hrvatov, 15 odstotkov Srbov in 1 odstotek Italijanov. Vsa dalmatinska mesta razen Zadra, ki je že odstopljen Italiji, in Dubrovnika, ki je srbski, so popolnoma Hrvatska.
Spomenica izjavlja, da je hrvatsko narodno zastopstvo trdno prepričano, da bo Društvo narodov postalo vrhovni reševalec mednarodnih sporov in vpošte-valo pravo samoodločbe hrvatskega naroda in da bodo Rusija, Angleška in Amerika odstranile krvavo krivico, ki se vrši nad hrvatskim narodom in ki bije v oči vsej evropski kulturi.
Sklepi v Ljubljani in Zagrebu zelo vznemirjajo radikalno vlado, na katero pritiskajo tudi zavezniki-Turki z novimi zahtevami, da izrabijo njeno zadrego. Ministri se neprestano posvetujejo, kaj bi ukrenili proti zvezi opozicije. Najprej bodo gotovo zavlačevali potrditev mandatov Radičevih poslancev ter si kupovali pomoč Turkov in nekaterih Pribičevičcvih demokratov ter opozicijo vsepovsod in tudi na dvoru obrekovali, da ne bi bila Davidoviču ali komu drugemu poverjena sestava nove vlade.
BOLGARIJA.
Bolgarska vlada se na vse strani brani pred očitki Beograda, ki jo obdolžuje naklepov proti Jugoslaviji. Sklicuje se že na pred leti predloženo prošnjo za mednarodno preiskovalno komisijo ter izjavlja, da je na tako preiskavo vsak čas pripravljena. V Beogradu so pred nekaj dnevi zatrjtvali, da je pripravljen skupen nastop Jugoslavije, Rumunije in Grške proti Bolgariji za vsak slučaj.
GRČIJA.
Grška vlada je pripravljena razpustit, zbornico, ketero so republikanski poslanci itak že zapustili, vendar pa noče razpisati novih volitev pred ljudskim glasovanjem o državni obliki. 1 ri glasovanju bosla stavljeni dve vprašanji: 1. ali naj se proglasi republika ali obdrži kraljestvo in 2. (če se ljudstvo izreče za kraljestvo) ali naj se izbere novo dinastijo ali obdrži vladarsko hišo Glücksburg.
ALBANIJA.
Po vesteh iz Skadra je bil na albanskega ministrskega predsednika storjen že drugi atentat. Neki dijak, i ki ga je pričakoval ob vbodu v parlament, je oddal nanj j
6 strelov. Ranjen je bil na roki in nogi. Storilec je izjavil pri aretaciji, da je ministrski predsednik od Jugoslavije kupljen in znači zato nevarnost za državo. NadaHne preiskave so izsledile večjo zaroiniško družbo, v kateri so zapleteni celo vojaški krogi.
ANGLIJA.
Angleška zbornica je sprejela predlog delavske stranke o splošni ženski volilni pravici. Ženske po dovršenem 21. letu volijo pod istimi pogoji, kot moški. — Odpravi se tudi smrtna kazen in v upravo se uvede mnogo modernih določil.
TURČIJA.
A i) gorska narodna skupščina je sprejela na znanje zakonski načrt, predložen od 50 narodnih poslancev glede odprave kalifata. Skupščina je sprejela prvi člen, ki govori o odpravi kalifata in o odstranitvi kalifa. Na-daljni členi zakona določajo, da vsi člani bivše sultanove družine izgube pravico bivanja na ozemlju Turčije in da sploh izgube turško državljanstvo. V desetih dneh morajo po uzakonjenju zakona zapustiti Turčijo. Narodna skupščina bo ta zakon sprejela, člani bivše sultanove rodbine bodo transportirani v Egipt.
'S
•«•s ^ To j<e	a
äassEssr*' v--..^r mmsasmm^M
Um prire itve.
Orlovska prireditev v Slov. Bistrici. Tukajšnji orlovski odsek je v nedeljo dne 2. t. m. vprizoril igro «Kmet Herod«, pod vodstvom našega g. kaplana Šo-linca. Igralci so svoje vloge rešili pohvalno. Vsa čast jiml Le tako naprej! Za post pa se pripravljamo za žaloigro v petih dejanjih «Sovraštvo in ljubezen«, na kar že danes opozarjamo.
Orlovska prireditev v Središču. Tukajšnji Orel in Orlica priredita v nedeljo, dne 9. marca, v Društvenem domu v Središču drugo telovadno akademijo. Na sporedu so pevske, deklamacijske in izbrane telovadne točke. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Gostje proti Ormožu in Ptuju se vračajo lahko z desetim vlakom. Ker je telovadna akademija prireditev čisto orlovskega značaja, pri kateri sodelujejo izključno le domači člani in članice in ki obeta biti pri krasni sceneriji tukajšnjega Ljudskega odra prav pestra, vabita k prav obilni udeležbi — središld Orel in Orlica.
Prosvetno gibanje v Makolah. Da naše izobraževalne društvo ne spi, se je pokazalo dne 2. t. m. S sodelovanjem Orla je priredilo dve krasni igri: »Kje je meja« in »Da-moklejev meč.« Udeležba je bila velika, tako da je bila društvena dvorana docela polna. Igralci so svoje vloge vsi krasno rešili v splošno zadovoljr.ost občinstva, za kar se jim mora izreči najlepša zahvala. Dobiček se bo uporabil za knjige in časnike izobraževalnega društva.
Tedenske novice,
ŽUPANSKI TEČAJ se vrši
I.	v nedeljo, dne 9. marca, ob 10. uri dopoldne, v Ptuju
(v gostilni Zupančič) za okrajno glavarstvo Ptuj (sodni okraj Ptuj in Ormož).
II.	v nedeljo, dne 16. marca, ob 9. uri dopoldne, v Celju (hotel »Beli vol«, vrtna dvorana) za okrajno glavarstvo Celje (sodni okraji Celje, Vransko, Laško, Šmarje, Gornji grad) in sodni okraj Rogatec.
Župani in občinski odborniki! Udeležite se polnoštevilno! — Govorijo gg. uradniki-strokovnjaki, o vojaških zadevah pa g. major Jurkovič.
Šolske počitnice na deželi. Važen sklep okrajnega šolskega sveta Maribor-okoiica. Višji šolski svet, ki ga je sestavila vlada za časa ministrovanja demokrata dr. Žerjava, je z ukinitvijo jesenskih šolskih počitnic ljudstvu na deželi prizadjal obilo gorja! Demokrati so namenoma s lo odredbo kljubovali kmelskim ljudem. — Značilno je, da je edini samostojnež v viš. šolskem svetu glasoval z Žerjavovimi demokrati za to, da se šolske počitnice na ljubo demokratskim učiteljem preložijo na poletje. Na tisoče kmetskih ljudi je bilo vsled tega de-mokratsko-san ostojnega sklepa v jeseni 1923 kaznovanih, ker so morali svoje otroke obdržati doma pri nuj nem jesenskem delu (paša, trgatev). Teh kazni so krivi demokrati in samostojni, ki so v višjem šolskem svetu sklenili počitnice za poletje. Po vseh okrajih sedaj vre med ljudstvom proti nesmiselnim počitnicam. Okrajni šolski svet v Mariboru je v svoji redni seji dne 29. februarja eroglcsro sprejel predlog dr. Leskovarja, ki se glasi: «Gltde slabega obiska v mesecu septembru in oklobru 1C23 je razvidno, da razmere zahtevajo, da^se meseca september in oktober dala otrokom prosto. Z ozirom na to se naj ljudskošolske počitnice preložijo zopet na jesen. Pomisleki proti preložitvi poletnih počitnic ne držijo, ker se v vročih poletnih mesecih itak lahko uvede san.o dopoldanski nerazdeljeni šolski pouk.« Predlog dr. Leskovarja je bil soglasno sprejet Celo za-
1	stopnika učiteljstva sta soglašala z našim naziranjem.
i	Splošno mnenje je, da šolski obisk silno trpi vsled nesmiselnih poletnih počitnic. V poletju sta dva meseca
I	za šolo izgubljena, v jeseni pa starši ne morejo dati
i	otrok v šolo, ker jih potrebujejo doma. Svetujemo, da
j	bi se tudi ostali okrajni šolski sveti pridružili važnemu
i	sklepu mariborskega okrajnega šolskega sveta.
MARIBORSKA POROTA.
Smrtna obsodba.
V ponedeljek, dne 3. t. m., se je začelo na maribo -skem sodišču pomladansko porotno zasedanje. Kot pr i i se je zagovarjal PrekmuTec Štefan Gaber, ki je obtože >, I da je umoril svojo taščo. Rojen je Štefan Gaber v Vuc" ji Gomili, priženil se pa je v Tešanovce ter živel na ženino-; vem posestvu. Tašča je zakoncem prepisala polovico posestva. Gabru pa je celo posestvo dišalo in ker ga ni kmalu dobil, je zlostavljal svojo ženo in taščo, s katero je živel v večnem prepiru. Večkrat je govoril, da jo bo ubil. Ko je dne 20. avgusta leta 1923 šla tašča k vod-njku po vodo, se ji je tiho približal njen zet ter jo parkrat udaril z nekim topim predmetom, nato pa jo vrgel v vodnjak. Nato je po sterjenem zločinu odhitel na sodnijo v Mursko Soboto ter tam izpovedal, da je njegova tašča slučajno po nesreči padla v vodnjak ter utonila. Med sosedi pa se je kmalu raznesla vest, da je Gaber taščo sam vrgel v vodnjak. Zločinskega zeta so prijeli, todii zločina ni priznal. Šele pod bremenom dokazov, katere so iznesle razne priče, je tik pred obsodbo priznal, da je svojo taščo umoril. Porotniki so soglasno potrdili vpra-j šanje krivde, nakar je bil Gaber obsojen na smrt z ; ustreljenjem.
Morilec svoje žene.
Naslednji dan, dne 4. t. m., je prišel pred porotnike 441etni veleposestnik iz Starošinec Lovrenc Drevenšek. Zagovarjati se je moral radi umorstva svoje žene, s katero je živel dalje časa v prepiru. Drevenšek je s svojo ženo silno slabo ravnal, tako da je bila prisiljena vložiti tožbo na ločitev zakona. Mož, ki je zapravil s svojo pijanostjo že skoro celo premoženje, se je udal na ženin predlog ter sta se skupaj odpravila v Ptuj k odvetniku, ki je ženo v tožbi zastopal. Na potu v mesto pa je zopet začel s surovim zmerjanjem ter je ženo končno še pretepel. Sirota se mu je ubranila ter zbežala pred njim po Dravski ulici, kjer pa jo je sirovež dohitel ter z ostro nabrušenim nožem napadel. Zadjal ji je 16 ran, med temi dve v srce, . ki sta povzročili takojšnjo smrt nesrečne žrtve. Po storjenem zločinu je pobegnil, toda orožniki so ga še istega 1 dne zasledili ter zaprli. Pred sodnijo je Drevenšek svoj zločin priznal ter je bil obsojen na 10 let težke ječe.
Ustanovni občni zbor skupine Staokovne zveze tovarniškega delavstva v Rušah se vrši v nedeljo, dne 9. marca v stari cerkveni šoli v Rušah ob 9. uri dopoldne z običajnim dnevnim redom. Občnega zbora se udeleži strokovni tajnik JSZ iz Maribora. Za člane udeležba obvezna. Prijatelji organizacije dobrodošli. Predsednik.
Zasluženo priznanje. Iz Hoč pri Mariboru poročajo: Na lastiio prošnjo upokojeni tukajšnji nadučitelj in rojak g. Mihael Vauhnik je bil po -12 letnem nepretrganem službovanju s 1. marcem tega leta od višjega šolskega sveta razrešen učiteljske službe ter se preselil na kraj svojega prvega službovanja k Sv. Jakobu v SI. . goricah. Višji šolski svet v Ljubljani mu je izrekel pri : tej priliki v smislu sejnega sklepa z dne 22. novembra i 1923 pohvalo in priznanje za njegovo mnogoletno, ne-: umorno in zelo uspešno šolsko in izvenšolsko delo-■ vanje.
Iloteli so dtobra, a bili so nesrečni. Od Sv. Ruperta ; v Slov. gor. poročajo: V nedeljo večer, dne 2. marca, je ; zgorel hišni hram kmetu Feliksu Kranvogel v Sp. Vo-ličini. Delali so priprave za gostijo, ki so jo hoteli prirediti svoji dekli, ki je drugi dan bila namenjena iti k poroki z enim njihovih delavcev. Hoteli so dobro, a so bili nesrečni.
Shod naše stranke v Vurbergu. Dne 2. marca smo imeli lepo uspeli shod Kmetske zveze. Zelo zanimivo je poročal g. poslanec Vesenjak o političnem položaju, o proračunu in o raznih gospodarskih vprašanjih. Poslušalci, katerih je bila soba nabito polna, so pazno poslušali in odobravali poročilo. Predsedoval je načelnik krajne organizacije, g. Jakob Felicijan. Ob koncu sta bili sprejeti resoluciji za čim hitrejšo regulacijo Drave ter neomajno «aupanje Jugoslovanskem klubu s prošnjo, da vstraja na začrtani poti zlasti v zadevi avtonomije.
Notranja prenovitev župnijske cerkve v št. Janžu no Darvskem polju. Naša župnijska cerkev se je v zadnjih treh letih zelo prenovila. Leta 1920 je bila cela na movo poslikana, dobila je nov lep tlak in krasne, popolnoma slogu primerne stole. Potem je postavil kipar Sojč nov lep altar in kipa presv. Srca Jezusovega in Marijinega. Manjkala še je obhajilna miza, ker prejšnja preprosta ni več sodila v prenovljeno cerkev. Minulo soboto so postavili tudi že težko pričakovano obhajilno mizo, ki bo brez dvoma ena najlepših umetnin v prenovljeni cerkvi. Načrt je naredil po navodilih g. župnika kipar Sojč, ki je tudi mojstrsko izgoiovil deset reliefnih pozlačenih podob, ki kinčajo obhajilno mizo. Namišljena je kot nekako nadaljevanje ali dopolnitev altarja, kar tudi v resnici je, saj se ob njej deli in zavživa altarski zakrament. Navadno ima obhajilna miza dvojno nalogo: kot nekaka ograja deliti presbiterij cd ladije, obenem pa in sicer v prvi vrsti, služiti kot miza, pri kateri se deli in sprejema kruh življenja. Večinoma, so v naših cerkvah obhaiilne mize bolj ograje kot pa mize. Le obl ajilni prt spominja na to, da bi naj ia naprava služila kot miza. Naša nova obhajilna miza je sestavljena tako, da pride do izraza bolj kot miza in manj kot ograja. Zato je napravljena bolj masivno, iz hrastovega lesa, zato so vložene reliefne podobe, ki pred-

-

stavljajo: zadnjo večerjo, pomnoženje kruha, daritev Mel-kizedeka, stotnika pred Kristusom (Gospod, nisem medeni), češčenje in moljenje presv. Rešnjega Telesa itd. Taka obhajilna miza je res precej dražja kot navadna, a obhajilna miza tudi zasluži, da je nekoliko bolj bogato izdelana in opremljena, kakor je navadno. Saj je gotovo primerno in prav, da se za altarjem, na katerem se Najsvetejše pripravlja in shranjuje, najbolj lepo in umetno opremi obhajilna miza, tisti kraj, kjer se sv. Rešnje Telo zavživa. Dolga je nova obhajilna miza 8.70 m ter je mizarsko delo zelo spretno izgotovil domači mizar Janez Kancler. Naj božji Zveličar obilo povrne vsem, ki so za ta kras naše cerkve darovali les in denar ter se trudili z del: m, vsi pa radi prihajajmo k njej v Emaus, da se bodo ogrela in okrepila, pomirila in osrečila naša srca.
Goljufija in tatvino pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Rad bi poročal vesele novice, toda !e bolj žalostne reči se godijo. Med mladino je zapaziti vedno več lahkomiselnosti, zarirp.vimnia. pijančevanja in plesanja. D« na dohiio denar za te nemale izdatke, pa kradejo doma in drugod. Nekaj časa smo imeli tukaj peka. Okradla in ogoljufala sta ga dve mlada fanta: Turk iz Ternič in Malek iz Mar-gečkega. Pa tudi pek tam ni jjrehud poštenjak, ker je izginil odtod, ne da bi plačal trgovcu moko. A tudi dekleta se poskušajo v cbrti, ki jo sedma božja zapoved prepoveduje. Dne 23. februarja je pripeljal trgovcu Kardinarju voznik vino in je djal na voz tudi sodček s 50 litri žganja. Ko zvečer voznik pride k vozu, ni bilo sodčeka z žganjem več. Iskali so na vse strani, a ni ga bilo. Čez nekaj časa pa pride en fant povedat, da je slišal pri oknu Kalčiča v Terničah glasno govorjenje, med drugim, da je bil sodček zelo težek. Hitro so poslali po žandarje v Račje, ki so že ponoči prišli in našli tatici, 191etni deklini Rozalija Radolič in M. Kalčič. Vzeli sta sodček z voza ter ga skozi dvorišče in sadonosnik zanesli ven na polje, od tam sta ga odpeljali z ročnimi sanjkami. Manjkalo je že 8 l ki so ga spili. Ali ni nad vse žalostna ta prikazen: mladoletna dekleta kradejo hudičevo vodo —žganje! Ali pa še ni stokrat bolj žalostno, če matere take reči dopuščajo, v hišo spravljati dovolijo, tatovom potuho dajejo!
Poroku pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Pri nas se je poročil mladenič Franc Peršuh iz Pleter z mladenko Marijo Predikaka, članico šentlovrenške Marijine družbe. Na gostiji so zbrali veseli svatje 1000 kron za Dijaško večerja v Mariboru. Novoporočencema obilo sreče in blagoslova!
Poročila slu se dne 25. februarja t. 1. Marijina druž-benica in posestniška hči Terezija Bratec z vrlim mladeničem in posesiniškim sinom Martinom Čuš v Gradišah pri Juršincih. Zavednemu novopcročenemu paru obilo sreče in božjega blagoslova!
Umrl je v Makolah naš somišljenik Štefan Kovačič v Slopncm v <S2. letu svoje starosti. Bil je vobče spoštovan, njegova hiša je bila vedno na naši strani. Na sedmini za rajnim so njegovi prijatelji zavedni možje nabrali 77 dinarjev za Kmelsko zvezo v Makolah. Bog plati.
Smrt vrle matere v Hošnici pri Laporju. Dne 20. svečana smo položili k večnemu počitku posestnico Marijo Mastinšek, p. d. Golobičevo mater. Kako je bila rajna dobra in pridna, je pokazal njen pogreb. Na sedmini se je nabralo za dijaško semenišče na predlog Kavklerja svota 232 dinarjev.
Razno iz Leskovca v Halozah. Več let sem smo imeli še precej povoljno vinsko letino. In vino je šlo še tudi v vsaj nekoliko primerno ceno. Lani je toča napravila veliko škcde. Vina je bilo malo, pa še to nima ne kupcev, ne primerne cene. Tako se nam Haložunom slabo godi. Bog nas letos varuj toče, naša vlada, ali bolje rečeno: naši pioslanci pa italijanskega vina! Ne za uvoz, ampak za izvoz vina naj se pobriga vlada! — Dokaz slabe letine je tudi to, da se jih je v letošnjem predpustu le malo poročilo. Vendar so gostje na Franc in Marija Vindiševi gostiji nabrali za nove zvonove 106.50 dinarjev. Mlademu paru, kakor tudi vsem drugim, želimo dcsti sreče, zlasti pa skorajšnjih boljših časov! — Februarja smo v začetku imeli veliko leda, ob koncu pa veliko snega. — Kmetu Andražu Smigoc v Velikem Okiču je zdrsnil vprežen vol iz ceste po strmini. Sreča, da je drugega še pravočasno izpregel. Ponesrečenemu volu ni mogel pomagati na cesto. Drsal je po ledeni strmini v dolino, si zlomil rogovje in nogo. Nadaljnje muke ga je rešil nož. Tudi več oseb se je ponesrečilo po ledenih in strmih potih. Sedaj piha jug. Upamo in želimo, da bi korenito obračunil z zimo!
O čem govorijo v Konjicah? Slišimo, da so fantje v Novi vasi zaprli cesto Padežnikovi nevesti, odkupnino CCO dinarjev pa niso zapili, ampak poklonili Društvenemu domu. Fantje, pripravljalni odbor je gotovo vesel vašega lepega prispevka, še bolj pa smo veseli vašega lepega čina. Kaj si bojo le mislili pri tem oni, ki so pred tedni na vabilo naših Nemcev plazili tiho okoli voglov v gostilno S. na Schauerjev shod, vsi veseli, da dobijo za to nekaj Judeževili kozarčkov zastonj. Saj so njihovi mastno plačani priganjači prej po vaseh trobili: pili in jedlo se bo vse zastonj. In vi, ki ste šli — ali hočete biti možje? Mi se vas hočemo že še natančneje ogledati in v svet bomo poročali o vas, da bodo vedeli, po čem so tukaj krščene duše, na prodaj! Skoraj bi rekel: pfuj.
Smrtno je ponesrečil v torek, dne 26. februarja ob 4. uri popoldne 16 letni Štefan Sket, hlapec pri g. Al Kristan, pd. Sečaku v Slatini 17, župnija Ponikva ob j. žel. Peljal je sedeč na saneh drva iz gozda. Ko se sani zadenejo ob zmrzlo krtino, se Štefan ob sunku prevrne spredaj pod sani, ki so mu pretrle prsni koš. črez dve dobri uri je umrl.
Za Gornjo Savinjsko dolino se vrši v torek, dne 11. marca, ob 9. uri dopoldne v Rečici ob Savinji v prostorih g. čuježa zcdružno-socialni tečaj. Predavata g. tajnik
Krajnc in g. revizor Barle. Vse naše organizaciji, Kmetske zveze, izobraževalna društva, mladinske organizacije, Orel in Dekliške zveze, zlasti pa naši zadrugarji so vabljeni, da se tečaja v velikem številu udeležijo.
Smrt vzglednega mladeniča. Od Belih vod nam poročajo: Pri nas je zatisnil za vedno oči Franc Urbane iz ugledne Ovčjakove hiše. Neizprosna jetika mu je ugrabila življenje v 29. letu. Kal te nesrečne bolezni si je na-lezel v italijanskem ujetništvu. Fantje-tovariši so nesli tega vzor-mladeniča k zadnjemu počitku.
Novice od Št. Jošta na Kozjaku. Predpustni čas je bil vkljub snegu in mrazu prav vesel! Štiri pari upapol-nih in srečeželjnih mladih src je pred poročnim oltarjem sklenilo sveto zvezo. Naš vrli cerkveni pevec Bernard Frebičnik, pd. Cimperšekov je poročil Tonejevo Malildo. Da bi prepeval s svojo nevesto v lepi harmoniji pesem sreče, pa tudi pri cerkv. zboru še dalje požrtvovalno pomagal. Rok Grobelnik, pd. Papažev si je izbral Jurijevo Lojzo iz Lesa, da mu pomaga na lepi kmetiji, katero so mu dobri starši v Šmartnu v Rož. dolini oskrbeli. Bodita srečna tamkaj, pa še večkrat na svidenje pri Št. Joštu. — Ivan Novinšek, premogar in posestnik v Poagorju, župnija škale, si je od Lipiških fantov za visoko svoto denarja odkupil našo vrlo mladenko Red-nakovo Franco in jo nam odpeljal na svoj prijazni dom. Okrašeni slavolok in pesem pevcev sla bili priča, kako pošteni fantje častijo pridna dekleta. Božjega Srca blagoslov naj napolnjuje vama dom in družino. — Fr. Bračič pd. Magov, pa je privedel pred oltar Arnejčevo I.izo, da si ustanovita domače ognjišče pri Zg. Arnejcu. Naj bi plapolal na njem neugasljiv ogenj ljubezni in zvestobe. Nad vsemi pa naj bi se izpolnile besede, s katerimi jim je čestilal cerkveni zbor: Z rožami posuta l/odi, vedno vam življenja pot v sreči in veselju vodi, ljubi Bog naj vas povsod. Sedaj pa naj še reče kdo, da ni ljubezni med ljudmi. Tudi pri nas se je ustanovila meteorološka postaja. Merili bomo mraz in vročino — samo mlačnosti faranov ne. Vse bo zapisano, kar bo prišlo od zgoraj, dež in sneg, toča in tresk in blisk. Da bi to leto z hvaležnostjo zapisovali le dobrole božje, neviht in nesreč pa bi nas varoval veliki zaščitnik naš, sv. Jošt. — Vneli fanti so lani pripravili dva bronasta zvona, letos pa mislijo stolpno uro. Stala bo 5500 D, kar upamo spraviti skupaj. Saj vemo, kdor cerkvi kaj da, Bogu na bogate obresti posodi.
Zmeda liberalcev v Laškem. Dopisnik v eni predzadnjih številk vašega cenjenega lista pod naslovom »Pritožbe iz laškega okraja« je zadel v živo tukajšnje liberalčke. Vsi so že govorili, da s 1. svečanom počne delovati okr. glavarstvo v Laškem. Saj so že imeli vse pripravljeno, razven uradnih prostorov in stanovanj za uradnike. Ko pa se pripelje ta presrečni »Slovenski Gospodar« v Laško z omenjeno pritožbo, pa jim je vse zmešal. Takoj so se sestali, da odpravijo stanovanjsko krizo iz Laškega in pravo so pogodili. Stari grad je še neobljuden, tu so še prostori za stanovanja itd. Pa kedaj naj bi se tu uradovalo: ali po leti ali po zimi? Sklenili so, da po zimi. Laščani, seveda samo tisti, kateri se veselite glavarstva v Laškem in kadar vam pride ta misel v glavo, primite se za ušesa, pa se vleciie tako dclgo, da vas bo pamet srečala. V slučaju pa, da bi je ne bi bili deležni, pa idite rajši na ku-luk, za katerega ste se z vidovdansko ustavo zelo potegnili. Rajši mislite na avtonomijo, ki sigurno pride, in po prihodu iste bo odšlo glavarstvo Laško zopet v svoje zimske uradne prostore, pa ne uradovat, ampak spat spanje pravičnega.
Nekaj veselega od Sv. Miklavža nad Laškim. Dne 25. svečana 1924 se jc poročil naš vrli pristaš gospod Jernej Knez, pos. sin iz Sela št. 6 s Frančiško Lapornik gostilničarko v Sv. Miklavžu. Ker so bili svatje res dobre in poštene volje, so se tudi spomnili na sklad SLS, za katerega so nabrali 425 K. Novoporočencema, kakor tudi vsem svetom, posebno pa g. starešini kličemo: Bog vas naj živi!
Blagoslavljanje zvona v Kostrivnici. Nepopisno veselje je zavladalo po vsej Kostrivnici, ko so dne 28. m. m. oznanjali streli župljanom, da se bliža naš zvon, ki so ga vozili štirje krepki konji iz Poljčan čez Pečico. Na Podplatu se je zbrala ogromna množica ljudstva, tudi iz drugih župnij. Po pozdravnem govoru domačega g. župnika se je razvila velikanska procesija ljudstva, Orlov, obeh Marijinih družb in konjenikov. Naravnost veličastno pa je delalo to procesijo petje. Nad 300 pevcev in pevk v spremstvu godbe je tako navdušeno prepevalo »Lurško«, da je odmevalo po vsej župniji. Zdelo se nam je, kakor da gremo v nebesa, so govorili ljudje. V cerkvi so bile neto večernice. V nedeljo, dne 2. marca, pa je zvon ob asistenci slovesno blagoslovil križevski g. nadžupnik F. Korošec, ki je imel nato tudi krasno pridigo o ljubezni, ki nam jo oznanja zvon. Po zahvalni sv. maši in pesmi je bilo darovanje krog zvona. Ob petih se je oglasil prvič mogočen glas zvona ter pel hvalo vsem, ki so tako lepe svote darovali za njega, da je zvon popolnoma poplačan. Tehta 1114 kg, dosedaj največji zvon v naši dekaniji. Tako ima sedaj naša cerkev tri bronaste zvonove.
Na poti pobeljšanja. Od Sv. Roka ob Sotli so nam poslali ta-le dopis: Pod spretnim vodstvom g. nadučitelja in gospodičen učiteljic je priredila naša mladina dve lepo uspeli igri z deklamacijami. Res hvalevredno, da se je začelo našo tolikanj zapuščeno šolsko mladino vzgajati tudi na prosvetnem polju. K temu prvemu koraku glede vzgoje noše mladine bi pripomnili samo še to, da bi naš-g. nadučitelj kot vzgojitelj nežne mladeži žel še mnogo več uspehov, oko bi opustil študiranje centralističnih listov in osredotočil svojo pozornost v dobri odgoji mladine.
Stanje naše stranke v Podsredi. Odborniki naše krajevne organizacije SLS so tudi letos z isto vnemo kako-lani nabirali člane in prispevke. 170 članov šteje naša krajevna organizacija. Upamo, da smo za morebitne volitve prav dobro pripravljeni!
Poroka pri sv. Petru pod Sv. gorami. Tukaj st jt poročil dne 18. februarja značajen fant Ivan Hudina iz Križanvrha z mladenko Verono Poiak, članico Marijini družbe. Oba sla iz vrst tukajšnjega Katoliškega prosvetnega društva. Mlademu paru obilo sreče.
Molitveniki za sv. postni čas. Prišel je zopet resni postni čas. Vsak pobožen kristjan rad vzame v roko resno knjigo o neizmernem trpljenju Kristusovem. Za sv. post prav toplo priporočamo naslednje niolitvcnike:
1.	Žalostna Mati. Spisal dr. Jos. Ilohnjec. V knjigi najdeš res krasna premišljevanja o žalostni Materi božji. Posebno za krščanske matere, ki jih mnogokrat globoka žalost muči in mori, je ta knjiga res vir zlatih Marijinih naukov. Poleg premišljevanj pa jc ta knjiga tudi prava zbirka najkrasnejših molitev za žalostni, tihi postni čas. Naroči se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane v rudeči obrezi s poštnino vred 16 dinarjev.
2.	Na Kal vari j o! Spisal F. Šegula. Ta molitvenik je ravnokar izšel. V njem najdež 23 različnih križevih polov, kakor križev pot za: romarje v Jeruzalem; za. čas sv. misijona; Sv. Rešnjega Telesa; Srca Jezusovega; za dan sv. obhajila; križev pot kršč. družin; za .)četa, za matere, za služabnike, za mladeniče, za dekleta, za Mari jine družbe, za advetni čas, za Veliki petek, za verne duše. Toliko krasnih naukov in vzvišenih misli pač n« najdeš v nobeni knjigi zbranih, kakor jih je v tej. — Knjiga stane s poštnino vred 26 dinarjev. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
»Naš dom«, marčna številka, je izšla. Vsebniško je-izredno bogata. Dr. Hohnjec podaja glavne nauke o narodnem gospodarstvu. Morebiti se bo našim čhateljem zdel ta članek malo težek. A naj se ga le pogumno lotijo in ga in ga temeljito preštudirajo in v svoji glavi prekuhajo! Danes so gospodarska vprašanja v vseh državah najbolj v ospredju; zato moramo pred vsem dobro poznati podlago, na kateri je vse gospodarstvo zgrajeno. Tudi predavateljem po naših prosvetnih društvih bo Hoh-nječev članek izvrstno služil. — Posebno bodo marčne številke »Našega doma« veseli Prleki. Dr. Antonij Biser-jamski je opisal in poveličal njihovo ljubo Prlekijo tako lepo in vsestransko, da kaj takega še nismo čitali. — V tej številki je »Naš dom« začel objavljati krasno irsko povest »Kralj noči«, vzeto iz dobe irskih bojev za versko in narodno svobodo. Kdor želi imeti celo povest, pa še ni naročnik »Našega doma«, naj si ga takoj naroči. — Dr. M. Justin je napisal prekoristen članek: »Allg>hol m človeško telo.« — Orel Slavko M...., vojak v Cetinju v Črnigori, pa je poslal zanimivo pismo vojakom-novincem. Stariši, dajte to pismo brati svojim sinovom, ki gredo letos k vojakom! Fantje Orli in ne-Orli! Prepišite si to pismo iz »Našega doma« ter ga nesite seboj k vojakom. — »Naš dom« izhaja mesečno ter stane za celo leto 12.50 din. Naroča se pri upravi »Našega doma« v Mariboru, tiskarna sv. Cirila.
Koledarji Jugoslovanske kmetske zveze se zopet dobijo v tajništvu SLS v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Kdor želi imeti koledarček, naj ga nemudoma naroči, ker je število izvodov prav majhno. — Tajništvo SLS.
Za, Društveni dom pri ¡^Jvlarjeti niže Ptuja so vzgledni gostje nabrali na Prelog—Lipliovi gostiji lepo svotico 100 I), poleg tega sla zavedna mladeniča Ivan Petek in Ivan Rilič, postrežnika še posebej darovala vsak po 10 D; skupno se je torej nabralo za to prepo-trebno stavbo 120 D. Za Dijaško večerjo se je darovalo 100 D. Vsem darovalcem stotero Rog plati! Novoporočencema pa želimo obilo sreče in blagoslova.
Dar za mariborsko dijaško semenišče. Od Sv. Miklavža pri Ormožu poročajo: na gostiji Šnajder—Mo-horič so zbrali svati za dijaško semenišče v Maribora 100 dinarjev. Bog povrni!
Izkaz darov za Dijaško večerjo januarja in februarja. 1921. A. V denarju: Veleč. g. jareninski dekan Jos. Cižek, daroval povodom odlikovanja insgr. dr. A. Medveda 500 D. Dekleta Marijine družbe in Dekliške zveze v Starem trgu pri Slov. Gradcu nabrale 400 1). Veleč. g. Rajner Erklavec, kaplan v Središču, poslal 220 D, Veleč. g. Pavel Vesenjak, kaplan v l.očah poslal nabranih 210 I). Gospod J. Pošinger v Mariboru dva mesečna obroka a 100 D, skupaj 200 D. Na gostiji Senčar—Munda pri Sv. Tomažu svatje nabrali 155 D. Mohorjani v Jarenini nabrali 150 D. Svatje ob priliki zlate poroke in gostije Jurija in Marije Lah v Pongercih (Cir-kovce) nabrali 132 D. Gospod knjigovez Koračin v Mariboru oh priboljšku svoje plače tedensko 25 D, skupaj 125 D. Na gostiji Gselman—Turek v Hotinji vasi gostje nabrali 120 D. Upravništvo cGlasnika« darove za kruh sv. Antona oddalo «D. v.t 110 I). Gospod narodni poslanec Vesenjak (ponovno) 100 D. Gospod Gcršak Martin, Sv. Jedert nad Laškim 100 D. Zupni urad Sv. Bolfenk v Slov. gor. 100 D. Mohorjani pri Sv. Križu na Murskem polju 100 D. Na gostiji Pučnik—Črnec na Prihovi gostje nabrali 81 D. Na pogrebu Ferdinand Dobaja nabral Jos. Vieman v St. llju v Slov. gor. 80 D. Gospod Mihael Kristovič, Sv. Tomaž pri Ormožu 70 I). Novoletno darilo Milice Zupanieeve iz Vajgna 67 D. Na gostiji Korošec—Slaček pri Sv. Barbari v Slov. gor. nabral Jus. Gornik 3-4.25 I). Gospod Štefan Rojnik, višji rač. svetnik v pokoju v Rogatcu 25 D. Veleč. g. Vekoslav Skuhala, špiritual v Mariboru, za neko knjigo 20 D. Gospod K. H. v Mariboru 10 D. Gospod Kolman Josip v Slivnici pri Mariboru enega «kovača< 10 D. Gospod K. Cernej, nad-plačilo na liste 8 D. — B. V živilih: Iz Sv. Jurija v Slov. gor. 2 vreči koruze in 2 vreči krompirja. Iz Loč 94 kg fižole, iz Sv. Ilja v Slov. gor. 645 kg krompirja. Gospod župnik Spindler in g. Fidel od Sv. Jurija na Pesniti 5 vrečo krompirja in 1 vrečo fižole. Vsem dobrotnikom prisrčna zahvala. Blagajnik opozarja, da sprejema do Velike noči še tudi zaostale desetake—kovače « hvaležnostjo rn Dijaško večerjo v dar. — Uprava Dijaške večerje je v Cirilovi tis-karni. — Od g. M. Kristoviča poslanih 70 D so darovali veseli gostje na domačem prazniku pri Fr. Zemljiču v Prše-tincih. V zadnjem tednu še so sledeči darovi došli: Spodnj«* štajerska ljudska posojilnico 1000 D. Veseli gostje na gostiji Franca Peršuh—Marije Predikaka v Gor. Pleterjih, Sv. Lovrenc na Drav. polju 250 D. Na gostiji Furlan—Ašif v Koprivnici gostje nabrali 113 D. G. Pošinger, Mnribor,
zopet 100 1). Ob priložnosti gostije Prelog—Lipljini pri Sv. Marjeti pod Ptujem gostje nabrali 100 D. Župni urad Sv. Bolfenk v Slov. gor. 75 D. Župnija Spod. Polskava po svojem župniku 70 D. Oo. kapucini v Studencih 3 kovače 30 D. Na gostiji g. Bučarja v Studencih pri Mariboru 20 D. Blagajnik.
GmodBrstm
VAŽNOST PERUTNINARSTVA ZA NAŠE NARODNO GOSPODARSTVO.
Naši gospodarji .se navadno ne brigajo mnogo za perutninarstvo, temveč prepuščajo to dozdevno neznatno panogo domače živinoreje svojim ženam, katere pa ji kot površne računarice tudi ne posvečajo one pazljivosti, kakršno zasluži v resnici. Gospodinjam zadostuje namreč popolnoma, da imajo dovolj jajec za dom, da zakoljejo od časa do časa kako kokoš ali petelina in da prodajo prekupovalki, kadar pride v hišo, jajca in perutnino, ki jim je odveč, pa so zadovoljne, da je le vedno nekoliko drobiža pri rokah za skromne kuhinjske potrebščine.
Perutninarstvo pa je ravno zaradi tega pri nas neznatna gospodarska panoga, ker ne daje in tudi dati ne more zanesljivih dohodkov, kakršni bi se zamogli doseči v razmeroma veliki množini zlasti z mimo zasnovano rejo.
O izvozu perutninarstva.
V podkrepitev te trditve naj nam služi dejstvo, da se je leta 1922 izvozilo iz naše kraljevine žive perutnine za 19,676.143 dinarjev, zaklane perutnine za 43,254 dinarjev, jajce pa celo za 267,600.00 dinarjev, torej vsega v skupni vrednosti 330,522.528 dinarjev ali ene milijarde 322 milijonov 90.112 kron, dočirn se je izvozilo tega leta živih goved za 256,768.125 dinarjev, govejega mesa pa za 48,825.211 dinarjev, skupaj torej v vrednosti 305 milijonov 593.338 dinarjev.
Ker tedaj leta 1922 vrednost izvoženih živih in zaklanih goved ni dosegla vrednosti izvoženi!h pridelkov iz perutninarstva, marveč jo je vrednost teh presegla za skoraj 25 milijonov dinarjev, smemo pač reči brez vsega pretiravanja, da je za našo kraljeyino perutninarstvo glede trgovinske bilance posebne važnosti. Pripomniti pa se še mora, da ima iz perutninarstva korist tudi najmanjši posestnik, da celo viničar, med tem ko imajo dohodke iz govedoreje posebno iz (pitanih) rejenih goved pred vsem le večji posestniki.
Vrednost celokripnega izvoza iz naše kraljevine je | znašala leta 1922 tri milijarde 71 milijonov in 500.000 j dinarjev, pri čemer je biio perutninarstvo udeleženo z nič manj nego 9.29 odstot. ali skoraj z 10 odstotki.
Koliko se je porabilo jajec in perutnine doma na ' kmetih, po mestih, letoviščih, kopališčih itd., pač ni lahko ugotoviti natančno. Recimo pa, da se je povžilo v domovini le dvakrat toliko, kolikoršna je bila vrednost izvoza pridelkov iz perutninarstva, tedaj vidimo, da je vrglo perutninarstvo kmetovalcem črez 991 milijonov ali skoraj eno celo milijardo dinarjev.
Uradno štetje perutnine.
Po uradnem štetju, ki se je vršilo dne 31. januarja 1921 je bilo v Jugoslaviji 13,331.017 kur, 742.563 gosi, 630.948 rac in 371.538 puranov, skupaj torej 15,076.156 komadov. Slovenija je bila pri tem udeležena z 1,012.278 kurami, s 14.980 gosmi, s 12.964 racami in s 17.424 purami; skupaj tedaj s 1,057.646 komadi perutnine.
Srb o perutninarskih razmerah v naši kraljevini.
O perutninarskih razmerah v naši kraljevini se nahaja v št. 4 tednika «Težak« z dne 28. januarja 1923, kot glasilo srp.,kega poljoprivrednega (kmetijskega) društva v Beogradu pod naslovom: «O našem živinar- ; stvu« jako zanimiv članek, ki se glasi doslovno.
«Perutninarstvo je važna panoga našega narodne-ga gospodarstva in igra v njem vidno vlogo, ki pa bo i še večja, ako mu bomo posvečali vso pozornost in kadar j bomo jenjali smatrati jo za postransko malo panogo j živinoreje. V dokaz temu naj nam služijo podatki o iz-vozu žive in zaklane perutnine, jajec, gosje masti in , perja. (Ti podatki za leto 1922 so navedeni razen onih i o izvozu gosje masti in perja že uvodoma). Iz tega se jasno vidi, — pravi pisatelj članka nadalje — važnost perutninarstva v našem narodnem gospodarstvu.
Pripomniti pa moramo takoj, da se nam je za toliki izvoz perutnine in perutninskih surovin zahvaliti preje nizki valuti našega dinarja, kakor pa kakovosti naše perutnine. Priznati namreč moramo, da le-ta ni hikšnfl, kakoršna bi zamogla in morala biti. Nimamo še čiste pasme perutnine, vsajene v severni in južni Srbi ji, ampak proizvode križanja raznih pasem.
Naša perutnina še prenočuje po leti in po zimi pod vedrim nebom. Tudi glede hrane se jo prepušča samo sebi.
Vsa ta in še mnogo drugih dejstev vpliva na kakovost naše perutnine.
Ravno tako je s trgovino z jajci, ki igra — kakor smo slišali — važno vlogo pri izvozu perutninskih surovin. Trgovina še nima dovolj solidne (zanesljive) podlage.
A ko bomo prepuščali perutninarstvo še nadalje sa- j memu sebi in je še nadlje smatrali za neznatno panogo I živinoreje, ne bomo ga povzdignili, marveč izgubili bo- j mo tržišča, ki smo jih dobili sedaj vsled si'e razmer. S popravkom našega dinarja padel bo naš izvoz perutnine in perutninskih surovin, ako se ne pobrigamo, dn povzdignemo perutninarstvo čim preje. To pa bo v škodo ljudstvu in državi. Zatorej mu posvečujmo vso ono pozornost, kakoršno v resnici zasluži; svesti si moramo biti njegove važnosti in zastaviti moramo vse svoje
moči, da ga povzdignemo čimpreje in ičmbolje ter odstranimo vse zapreke, ki zadržujejo njegov prospeb.
Dolžnost nuših izšolanih posestnikov, kmetijskih društev, in gospodarskih zadrug kakor tudi vseh prosvetnih delavcev po deželi je, da naš narod neprenehoma podučujeje o pnaviinem in dobičkonosnem perut-ninarstvu.
Ministrstva za kmetijstvo dolžnost pu mora bili, da osruje sirom, naše cele kraljevine čim več rejskih postaj za perutnino, od koder bi dobivalo ljudstvo plemenske živali.
Samostani (župnišča), okrajne in okrožne kmetije s svojimi posestvi bi nam zamogli biti na prijetno uslugo za perutninarske postaje. Mnenja smo celo, da bi bilo za sedaj potrebno ustanoviti tudi nižjo perutninarsko šolo.
Oskrbljeni z zadostnim številom rejskih postaj za perutnino in s prav živahno propagando s ciljem, da se ljudstvo podučuie o umnem perutninarstvu, zamogli bi — o tem smo prepričani — povzdignili to našo gospodarsko panogo lahko in hitro na potrebno višino, kar bi bilo velike koristi za narod in državo.«
V	tem članku je povedano dovolj in vse'
Vzdrževanje rejskih postaj.
Kot najuspešnejše sredstvo, da se naglo povzdigne perutninarstvo na deželi glede kakovosti pa tudi po številu, je smatrati v resnici pred vsem ustanovitev in vzdrževanje rejskih postaj, ki imajo namen, oddajali gospodinjam plemensko perutnino in jajca za valjenje.
V	omenjenih, z zaklopnimi gnezdi urejenih postajah pospešuje naj pa se le reja takih perutninskih pasem, oziroma plemen, ki so krajevnim razmeram prila-godene ali kakor pravimo po domače samorodne.
Društvo za varstvo in rejo živali v Celju je ze spomladi leta 1900 ustanovilo v imenovanem mestu zavod za rejo domače štajerske kure, po preselitvi v Maribor pa je uredilo tak zavod na tukajšnji sadjarski in vinarski šoli. Tega leta (1903) je bilo na Slov. Štajerskem že 25 rejskih dvorcev.
S posredovanjem štajerske Kmetijske družbe se je razdelilo od leta 1903 do 1917 nič manj nego 1651 petelinov, 2C03 kokoši in preko 10.000 jajec za valjenje, torej povprečno na leto po 110 petelinov, 133 kokoši in 666 jajec.
Uspeh tega delovanja je bil očividen, kajti ni je bilo skoraj nobene vasi več, kjer ne bi bilo najti posameznega ali celo več dvorcev z izključno samorodnimi štajerskimi kurami, ki so se našim gospodinjam in go spodarjem zaradi pridne nesnosti in izvrstnega mesa izredno priljubile.
Tekom dolgotrajne svetovne vojne pa, ko se je brez obzirno zaseglo konje, govejo živino, seno in žito, začel se je zastoj v do tedaj lepo razvijajoči se kurjereji, glede kakovosti kakor tudi glede števila. Rejske postaje so morale vsled pomanjkanja hrane ustaviti svoje delovanje.
Zvesto svojemu geslu «Na domačo grudo le domačo kuro!« bo društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru tekom prihodnjih dni oživilo, odnosno ustanovilo 5 perutninarskih postaj in sicer tri v mestu, 2 pa v bližnji mestni okolici, ki bodo oddajale jajca rujave, gra-haste in bele domače (štajersko-zagorske) ter sulmdol-ske kokoši za valjenje, to pa s primernim poviškom na tržne cene, oziroma proti zamenjavi in s primern:m na-plačilom.
Gospodinje! Bliža se čas, ko boste nasajalc svoje kokoši. Poslužujte se prav pridno te izredno ugodne in koristne naprave za povzdigo domače kuroreje in izboljšanje svojih dohodkov.
V	kateri trgovini se bodo oddajala oziroma zamenjavala jajca za valjenje, o tem bo poročal «Slov. Gospodar« v prihodnji številki.
Franc Pirnat, drž. viš. živinozdravmik.
o.
Zdaj leva roka je sledila se z milom — Zlatorog — umila, Ne mislite, da to je šala —	/
ko j roka bela je postala. —
(Nadaljevanje prihodnjič)
Mariborsko sejmsko poročilo. Na sejm dne 26. svečana se je prignalo: II konj, 5 bikov, 175 volov, 229 krav in 3 teleta. Skupaj 423 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 13 do 16.25 dinarjev, poldebeli voli 11 do 12.25 din., plemenski voli 10 do 11 din., debele klavne krave 11 do 12.50 din., plemenske krave 10 do 11 din., krave za klobasarje 9 do 10 din., molzne krave 11 do 13.25 din., breje krave 11 do 13.25 din., mlada živina 11 do 12.50 din.
Mesne cene v Mariboru: Vdovsko meso L vrste 25 do 27 din., II. vrste 22 do 24 din., meso od bikov, krav in telic 19 do 20 din., telečje meso 28 do 32 din., svinjsko pveso sveže 30 do 40 din.
Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I. 25—27 din., II. 22—24 din., III. 19—20 din. Prvovrstna teletina je po 26— 30 din., 11. po 24—25 din. Svinjsko meso je po 30—40 din. Konjsko meso_ I. po 12—15 din., II. po 8—10 din. Kože: 1 komad konjske kože 150—200 din., 1 kg goveje kože 15—20 din., telečje kože 30 din., svinjske kože 11.50—12.50 din., gornjega usnja 120 din., podplatov 80—125 din. Perutnina: 1 majhen piščanec 31 din., 1 večji piščanec 40 din., 1 kokoš 55—75 din., 1 raca 75 din., 1 gos 100—132 din. 1 puran 110—200 din., 1 domač majhen zajec 10 din., 1 večji zajec 45 din. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 3.50—44 din., 1 liter smetane 15—18 din.r 1 kg surovega masla 50 din. Jabolka so po 6—10 din. 1 kg. Žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3, ječmena 3, ovsa 3, koruze 3.50, prosa 4, ajde 3, navadnega fižola 5—7, graha 16. leče 14 din. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. O 6.50 din., št. 2 6 din., št. 4 5.75 din., št. 6 5 diru, št. 7 4.25 din., 1 kg prosene kaše 7.50 din., ješprenja 6.25—7 din., otrobov 2 din., koruzne moke 44 din., koruznega zdroba 5—6 din., pšeničnega zdroba 7 din., ajdove moke 7—8 din., kaše 7 din. Krma: 1 q sladkega sena 80—100 din., ovsene slame 80 din. Kuriva: 1 kub m trdih drv 200 din., mehkih drv 175 din., 1 q trboveljskega premega 42—45 din., 1 q velenjskega premoga 27—30 din., 1 kg oglja 1.50—2 din., 1 kg koksa 1—2 din.
UMETNA GNOJILA ZA TRAVNIKE.
Naša živina redno gladucje, ker nima dovolj hrane. Naši travniki dajo povprečno 10 do 18 meterskih centov sena na 1 oralu in to je zelo malo. Dobri travniki morajo dati tri- in tudi štirikrat več. Da je žetev tako slaba, je edini vzrok, ker ne nudimo travnikom nikdar potrebne hrane. R^dno pač gnojimo krompir, koruzo, žito, deteljo itd., ker bi te rastline ne uspevale in ne donesle pridelki., ako bi jih ne gnojili.
Ravnotako je s travniki. Mi moramo travnike gnojiti, ako hočemo, da nam donesejo dober obrodek. Travnik ni molzna krava, od katere se zahteva obilo mleka, pa se ji ne da jesti. Travniki so velike važnosti, ker: 1. s travnikov dobivamo potrebno lamo za našo živino, 2. s travnikov dobivamo ceno krmo, 3. s travnikov dobivajo ora-nice potrebno hrano, ker pride hrana, ki se nahaja v senu, v obliki gnoja na gnojišče in s tem gnojem gnojimo njive, hranimo rastline, da nam donesejo povoljen pridelek. Potemtakem je prislov pravilen: »Travnik, mati oranice«, ker če imaš več sena na travniku, zamoreš bolje hraniti živino, moreš si držati več živine, in čim več živine in hrano, tem več gnoja, in čim več gnoja, tem boljši in večji pridelek.
Moramo torej travnike gnojiti. Danes nima nobeden kmetovalec toliko gnoja, da bi mogel poleg oranice tudi še gnojiti travnik s hlevskim gnojem. Zato ne preostane drugega, kakor da gnojimo travnike z umetnim gnojilom, ker le-ta -odvrže najboljše rento, to je: najboljši dohodek. Najboljše gnojilo ze travnike je brezpogojno, sirperfosfat. Zakaj superfosfat? Zato, ker daje superfosfat raznim travam in deteljam najboljšo hrano, katera takoj po vporabi ugodno učinkuje na zboljševanje krme. V dokaz samo en poizkus:	»
1. poizkus.
Ako gnojimo 1 oral z 250 kg superfosfata, pridelamo 1400 kg sena in 450 kg otave, skupaj torej 1850 kg. Na negnojenem oralu se pridela: 900 kg sena in 300 kg otave, skupno 1200 kg. Prirastek pri gnojenem oralu torej znaša 650 kg. To je 1300 dinarjev v vrednosti, do-čim so stroški za gnoj le 445 dinarjev. Torej čisti dobiček pri enem oralu 855 dinarjev.
Zelo dobro je, ako se superfosfatu pridene kalijeve soli, ker ona daje v zmesi s superfosfatom prav dober donesek. Mi imamo tako zmes, katera donese izvrsten dobiček. V dokaz samo en poizkus:
2.	poizkus.
Če gnojimo 1 oral z 250 kg superfosfata, pridelamo 1550 kg sena in 500 kg otave, skupaj 2050 kg. Na negnojenem oralu se pridela 1050 kg sena in 400 kg otave, skupaj 1450 kg. Prirastek pri gnojenem oralu znaša torej 600 kg, to je 1200 dinarjev v vrednosti, dočim so stroški za gnoj le 445 dinarjev. Torej čisti dobiček 755 dinarjev. Ako gnojimo 1 oral s 300 kg zmesi superfosfata in kalijeve soli, se pridela: 1650 kg sena in 600 kg otave, skupaj 2250 kg. Prirastek pr gnojenem oralu znaša torej 800 kg, ali 1600 dinarjev, stroški za gnoj znašajo 525 dinarjev, potemtakem je čisti dobiček 1075 D.
Trave spadajo v isto družino, kakor žitne rastline, in znano nam je, da te potrebujejo za uspešno rast tudi gotove količine dušika, ker le-ta vpliva na bujno rast ter učinkuje, da požene rastlina več zelenih bilk. Dobro je torej, da se tudi travam pridene gotova količina dušika in to v zmesi, kojo mi L'delujemo in ki cbstoji iz superfosfata, kalija in dušika.
3.	poizkus.
Na negnojenem oralu je pridelka 900 kg sena in 300 kg otave, skupaj 1200 kg. Na z 250 kg superfosfata
mtm a.
SLOVENSKI GOSPODAR
<L marca' 1924.
.gnojenem orahi je 1350 kg sena in 400 kg olave, torej j «kupno 1750 kg. Prirastek pri gnojenem oralu znaša torej j 550 kg. Vrednost prebitka znaša 1100 dinarjev, stroški ' za gnoj 445 dinarjev, čisti dobiček torej 658 dinarjev. Na s zmesjo od 300 kg superfosfata in kalijeve soli gnojenem oralu se prideluje 1500 kg sena, 400 kg otave, skupno 1900 kg, prirastek znaša torej 700 kg, ali 1400 dinarjev, dočim so stroški za gnoj samo 525 dinarjev. Cisti dobiček torej 875 dinarjev. Na s zmesjo od 320 kg superfosfata, kalijeve in amonijakove soli gnojenem oralu je pridelka 1600 kg sena in 500 kg otave, skupno 2100 kg, torej prirastka 900 kg ali 1900 dinarjev, stroški za gnoj znašajo 675 dinarjev, čisti dobiček 1225 din.
Iz tega enostavnega računa se lahko prepričamo, kako izvrstno učinkujejo naša umetna gnojila. Pri nas lahko dobite najboljše blago pri najzmernejših cenah. — To je: Izvrsten superfosfat najboljše drobnosti s 16 odts. in več. Prvovrstno travniško gnojilo, obstoječe iz superfosfata in kalijeve soli, ter izvrstno travniško gnojilo, obstoječe iz superfosfata, kalijeve in amonijakove soli. Vse po najnižjih cenah. Vsa navedena gnojila se z velikim uspehom sipavajo v spomladi, ker so raztopljiva in pridejo vsled tega do brzega delovanja.
Vsi kmetovalci, gospodarske in kmetijske zadruge, posestniki itd. naj se obrnejo s polnim zaupanjem na nas, u> mi smo prepričani, da bomo vsakega poedinca docela zadovoljili
»Danica«, d. d. za kemične proizvode, Zagreb. Tvornica v Koprivnici.
Edirto zastopstvo za Slovenijo:
Tvrdka I. Mahorko, dr. z o. z. za razpečevanje mineralnih in kemikalnih izdelkov v Mariboru, Slovenska ulica št. 8.
Vsem hmeljarjem in vsem tistim, kateri hočejo hmeljarji postati, v nscn prcvtLirek! Visoke cene za hmelj lanskega pridelka šo povzročile veliko gibanj.; med kmetovalci Savinjske, šaleške in Dravske dolin-j ter v Eački. Stari lin cljarji bodo razširili svoje nasade in vsak drug, kateri ima le košček zemlje, hoče postali hmeljar. Iz Bačke je došlo poročilo, da se bodo ondot-ni nasadi povečali za 800—1000 oralov. V okolici Maren berga se sleherni posestnik zanima za hmeljarstvo. Ker so lanske cene naše in tudi druge ljudi naravnost omamile, treba je v tej zadevi nekaj treznega prevdarjanja. 1. Pred vsem je treba pomisliti, da je hmelj eden izmed tistih pridelkov, kateri je glede cene izpostavljen največjim izpremembam hi menjavam. Doživeli smo, da je bil hmelj brez vsake veljave, da so ga hmeljarji uporabljali kot nastelj. 2. Prireditev novih nasadov je zdru žena z ogromnimi stroški; za rigolanje, nabavo drogov, za sušilnice itd., je treba dandanes investirati velike svote. 3. Pridelovani stroški za 1 kg suhega hmelja so lani znašali povprečno 200—220 K in bodo leta 1924 gotovo še večji. 4. Prvoletni hmelj povzročuje le stroške — dohodke da pa le neznatne. Letos je upanje na visoke cene — kakšne bodo pa leta 1925, pa nikdo ne ve. 5. Za nove nasade je treba zdravih in čvrstih sadežev — pa kje jih dobiti, ko so vsi naši hmeljniki okuženi po hmeljskem kebru. Kdor se bo pa pri novih nasadih posluževal okuženih sadežev, tisti bo imel s svojim hmelj-nikom le malo veselja, še manj pa dobička. Investiran kapital se mu ne bo obrestoval; nasadi bodo le životarili. 6. Znano je, da se v hmeljarstvu vrste «suha« in «tolsta« leta in da po visokih cenah pridejo vedno nizke; vsled tega je umestno in priporočljivo, hmeljnike prirejevati in širiti po letih z nizko ceno; ne pa nasprotno. 7. Obsežnost hmeljnikov se naj ravna po velikosti posestva vobče. Za hmelj se naj določi vedno le najboljša njiva. Pred vsem pa mora vsak gospodar skrbeti, da je vedno dosti kruha pri hiši. Nesmiselno je, vso zemljišče uporabiti za hmeljnike, živež pa kupovati. 8. Razumen hmeljar si v «tolstih« letih vedno nekaj prihrani za «suha« leta, v katerih tudi ne sme trpeti pomanjkanja. — Hmeljarstvo je le pri vsestransko modro prevdarjenem postopanju dobičkonosno; v nasprotnem slučaju je pa tudi lahko pogubonosno. Žalec, dne 1. marca 1923. Anton Petriček.
ŽITNI TRG.
Na našem žitnem trgu so se dosegle za žito sledeče cene:
Moka 540—580 dinarjev po kakovosti in pokrajini, v Bački je najcenejša, dražja je v Slavoniji. Promet jc bil precej neznaten; nekaj črne moke, št. 7 in 8, so pokupili vojaški liferanti.
Pšenica je za nekaj par poskočila, mlini le malo nakupujejo, ker še niso prodali moke, ki jo imajo v zalogi. Žitni trgovci čakajo z nakupom, ker pričakujejo padec cen pri pšenici. Cene: 330—335 din. za 100 kg.
Koruza se je držala zelo čvrsto ter je še za nekaj poskočila. V Bački se je prodajala po 245—250 din., v Slavoniji pa po 250—255 din.
Ječmen so kupovale pivovarne po 320—325 din.
Oves se dobi v Bački po 245—255 din., v Slavoniji no 265—275 din. in v Bosni po 250—255 din.
Otrobi se prodajajo po 185—200 din. skupaj z vrečami.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 79—80 din., 100 francoskih frankov stane 323—328 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 11 para, za 100 čehoslovaških kron 229—232 din., in za 100 laških lir 3442 din. V . Curihu znaša vrednost dinarja 7.30 cent. (1 cent je 1
pa™.) ' , . .	^	___
Zadnji čas je, da kupite knjigo «Babilonska uganka«. . ..,, Dobi se v vseh knjigarnah.
Moč-
no, lepo in poceni
in kamgarn, hlačevino, cei'ír, liskanino (druk) platno, volneno blago in vso manufakturno robo kupile edino v veletrgovini R. Stermecki, Celje.
S 13. marcem ali h 1. aprilom sé išče na deželi pekarija v najem ali zakup.
Sva*»iloS
Ponudbe Opozarjam, da nisem uiko pod f Pekarija« "na upravni gar pooblastil, ki bi v «nojem
17 imenu sprejemal naročila ali denar. Kari Karu
Zanesljiva in preizkušena
štvo «Slov. Gosp.<	.. , . ,
------------------- —-----— denar. Kari Karner, Maribor,
Na prodaj dobro ohranjen zc- Slovenska ulica 3.	27S
lo močan vitelj (gepelj) pri Konradu Golob, gostilna, Sv. Trojica v Slov. gor.	295
Sifiiin
; Čevljarski stroj Howe ela-; stic, se proda. Vprašati v gostilni Spure, Fram.	303	zalenjadna in cvetliična dob.
i---—--te kot vsako spomlad v vrt-
! Meblovana soba se odda ta-	nariji ¡v. Jemec, Razlagova
koj. Koroška cesta 101. Pro-	ulica 11; na stojnici na Glav
; da se šivalni stroj. Koroška i cesta 101.	305
. nem trgu.
310 5—1
Nagrobni kamen iz marmora z ograjo iz kamena in železa,
Izkušen
Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga veli- 1 i P°, ceni proda v Mariboru, J J n -i » • « Mlinska ulica 17. 309 ene. Cenik zastonj. g ________
Pozor posestniki žag! Iščem
kanska. Trgovci cngros cene.
vlfticnr

se takoj sprejme pod ugod-
min OZNANILA.
mlimetrov. Plačilo po preje-
Pridno dekle od 14 let staro	V najem vzamem posestvo če
se vzame v službo. Ivanka	tudi zapuščeno, katero bom
Jaušnik, posestnica Spod. Sv.	krasno obdeloval kot stro-
Kungola. (\lurgraben). 314	kovnjak. Tudi tako posestvo
2—1	vzamem v najem, katero bi
-■■■-—	pozneje lahko kupil. Pisma na
Služba organista in cerkov-	upravo pod «Posestvo 1924*. nika pri Velik Nedelji se s
več vozov žajmanja ali lesnih ilimi P°g°3i- A- Viher> Mari odpadkov 1, 2, 3 m, mehki bor, Koroška cesta 53. 2JK les, zdrav in čvrst 27 krat 27--—---;--
Nadgeometer v p.
a«
1500 hmeljskih drogov proda ' ^OLF 60TZL
Jakob Kolednik, Sv. Barbara °bL t	Reometer, Marl
bor, Kopitarjeva ulica 6, vo
mu blaga takoj. Pismene
nudbe na upravo lista. §39
v Halozah.
290 2—1
tem razpisuje. Nastop 1. ju- Proda se lepo posestvo, 10 mi lija 1924. Stanovanje prosto, uut <,;! Maribora, do 5 oralov
. Aleksandrova cesta 55,
Razpošiljam po poljubnih mo- prevzema vsa v njegovo stro-: delih — ----:	-	* • -
po men, najmodernejše ko spadajoče meritve (parce-
zbirca četverna. Prošnje ali	njiv, travnikov in sadonos- i	'Inilro)0^5^^^!^? laciJeX določitve posestnito osebno ali pismeno s spriče-	nika. V hišo pride zopet go-	Knafelj Alojzij, stroki učitelj _raej> napravo načrtov itd. — vali na: 2upni urad Velika	stilna, sicer pa je pripravna ;	za krojaštvo, Ljubljana. Kri- (Stalni izvedenec okrožnega Nedelja. 301 3—1	za vsako obrt. Cena 720.000>	ževniška 2-1. 282 2 -1 sodišča v Mariboru 2.S7 3—5 ----;—-—;-r-	kron. Vpraša se Ptujska ce-
Oskrbnik (šafar) ozenjen, iz-	sta 11.	300 i	" _
v poljedelstvu išče pri- ----------------------------------------------MBHHHHBBBHEHHK3@E£BS8IR9HHHHKflHHi
merno mesto. Kari Alt, Roš- proda se posestvo, 12 oralov P°b ob.	¿.97 2 orala sadonosnika, 1 oral
Sprejnle se na deželo otrok,	-J^Lm •
iiair iši doklica v Donolno sec> druS° nJlve ln travniki !
hrano in oskrbo protiSd	^J^BiJ^S W
mesečni plači 400 D. Več po-	LUni\e,Lnt? P P	i
ve Marija Kramberger (sa-	Sv" Kung°h-___™ j
¡no ob nedeljah), pri g. Mu-hiču, Maribor, Kopališka 7.
294
Proda se umetni mlin na stal- j ni vodi, zraven gospodarsko
poslopje, 1 oral zemlje in la- :
Išcc sc takoj v Haloze dober,	stna električna luč. Naslov v -
trezen viničar s 3 -4 delav-	upravništvu.	317 3—1-
skimi močmi, ki razume do-	Proda se 2 težka konja za 12
bro vsa vinogradniška dela in	tisoč dinarjev in raznovrstni j
ki rcflektira na stalno služ-	vozovi. Skladišče Meljska ce- t
bo. Več se izve pri gospodar-	sta 29.	156 2—1 j
ju A. Freudenreich, Krapina.	" :	i
259 2—1	Viaotoč, trgovino in stano- j
,	'.	-	vanje pri cerkvi v Studencih, \
Oskrbnik (safer) ce mogoče	tak • ¿ddam ali se sprejme
samski, star črez 30 let, eaer-	koltlpanjon. Potrebno 22.000 1
z večletno prakso v	dinafjev. Segovic.	307 j
¡učen,
poljedelstvu in viaogradni-
t
Dne 5. marca 1924 ob pol 5. uri zjutraj je po težki bolezni umrla nad vse ljubljena žena, mati in babica
Aloitija Cucek roj Oruživee
veleposestnica v Št. Rupertu v Slov. gor.
Pogreb nepozabljene bo dne 7. marca 1924 ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Št. Rupert v Slov. gor., dne 5. III. 1924. Ivan Cuček, soprog. Josip, Martin, Ivan, Elizabeta, Ernest, Mim«, Feliks, Lenka Cuček, otroci.
stvu, dober, rzvezban zivmo- j malo pose8tvo, vino-rejec Isce se za veleposestvo d sadonosnik njive seno. na Hrvatskem. Ponudbe s £oše in host£i vse tik velike
Z
■'' -•t' -v* «i
Vabilo
i
MoSen pekovski ueeaec se	v najem ali na račun vza-	i
sprejme v Mariboru, Alek-	mem tudi gostilno ali kako
sandrova ulica 81. ¿74 2—1	trgovino ali vodstvo kakega	]
Priden in pošten f»>t, star	veletrgovskega podjetja, ki bi
14-16 let, se sprejme za va-	f' 'Jalko ln }n,]f(> Poz"
jenca v pekarn" Ropan, Do-	neJe L'ihko Prevzel. Plšma na	.
brna. 270 2-1	uPravo Poi «Posestvo VOU.	.
Sodareke pomočnike sprejme
pri dobri plači, prosti hrani,	Po ugodni ceni sc proda	;
stanovanju in perilu Franc	posestvo, 6 oralov, en oral	•
Repič, sodarski mojster v gozda z velikimi smrekami,	s
Ljukljani-Trnovo. Ponudbe	njive, vrt in sadonosnik. Fr.	:
direktno na naslov. 215 4—1	Krti, Dobrovce 74, p. Hoče.	f
Zglasiti se je do 10. marca.	?
283 2-1	l
na
izredni občni zbor Kletarskega društva v Ormožu,
r. z. z o. z.,
ki se vrši
Kprejatem v mojo trgovino z mečaaim blagom učenko od
poštenih staršev Vy starosti Proda se radi preselitve do- > 14-16 let Lastnoročno pisa- bro ohranjeni čevljarski šine ponudbe s prepisom sol- valni stroj singer cilindcr j skega izpričevala, naj se poš- (Hollmaschine). Cena 6000 D. i hejo na naslov. Albin Saga- Naslov y upravi. 246 3-1 i
din, trgovina, Beltinci (Prek-; -...-----|
murje). 233^—1 Lepa zidana hiša z malim po- | Večje posestvo v zelo "rodo- j sestvom in gospodarskim po- ? vitriem kraju se da pod ugod- «l°Pjem v trgu Sevnica, pri-nimi pogoji v najem. Naslov! F?™» za rokodelca ali upo-„ ,,n,oimi?(ini	¿69 9_1 : ^oi61108 se ra(li preselitve po
«ine 15. marca 1924 ob 2. uri popoldne v stanovanju tajnika društva.
Dnevni -red:
1.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Sprememba pravil.
3.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob navedenem času ne bo sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število članov.	304'
Načelstvo.
v upravniitvu.
2_i : KOjenca se radi preselitve po
j ceni proda. Pojasnila daje J. ■
238 3—1
Proda se posestvo okoli en ' Vrščaj, Sevnica._
oral zemlje z novo hišo v bli-	S
žini Maribora. Cena 25.000 D. . Cepljeno trsje, vseh boljših	f
Naslov v upravi.	296 vrst, na priporčljivih podla-	.
--------------i gah, vkoremnjeni divjaki in
Uiša, nova, do pol zgotovlje- šmarnica. Cena po dogovoru,	ž
na, se proda v Braunšvajgu. Znamke za odgovor. Anton	J
raven njiva in gozd. Vpraša Turin, Modraže, p. Studenice	i'
se pri Ivanu Kovačič, Starše pri Poljčanah.	173	i
Vabilo
na
pri
10, p. Ptiij.
298
pri Poljčanah. Vinogradniki pozor! Na subo
Proda se ceno radi preselitve	^ trt - na prodaj in j
.prava spalne sobe iz trde-	najrodovitnej^ ^
5f lesf. marmornata plošča,	y , vkoren njeni div. ;
ilasovir, citre, mreža za ri-	R.« { nnrt(l]is n r=,hp
oprava spalne sobe iz
ga
sla so vir, cure mreža za ri-	jak Riparia taIis Jn G6the
hinjsk^ oprava —- vse v nnj-	t	1
boljšem stanu. Vprašati pri	L"/"^ tolnt Li« 2	3
»oskrbniku v Senku na PolzelL ¿^^V^Francu Slod	(
njak, trtničar, pošta Juršinci	S
Proda se lepo posestvo v ma-	pri Ptuju. Trte se dobijo po
riborski okolici z zidanimi	najbolj nizki ceni. Za odgovor	f
poslopji v imeri 6 oralov. Več	se naj priloži z-namka. 12R3	i
pove Jožef Nerad, Zamarko---}
va, p. Sv. Lenari v Slov. gor.	Pozor hmeljarji! Kdor želi	p
300	zdravih sadežev od goldinga,	\
--- - - ------jih lahko dobi komad po 25	J
Dvonadstropna hiSa »e pro<!»,	par;a. Na. 1000 komadov pred-	|
za 550.000 K. Vpraša se Alek-	ujetn 100 D. Mihael Kos, Gor-	•
sandrova cesta 81. 273 2—1	če, p. Braslovče 291	\
redni občni zbor Kmetijske zad uge v Si.PoIskavl
t. z. z o. z^
ki se vrši
dne 23. marcu 1924 ob 13. uri v obč. hiši na Sp. Poiskal.
Dnevni red:
1.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1923.
3.	Poročila načelstva in nadzorstva.
4.	Sprememba pravil.
5.	Viclitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ce bi obči zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, s<*; vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno.	315
Odbor. .
6. marca 1924.
s» O V» V s K :• ufM-' fi»\ H
Siran 7;
Pozor!
Isalof hi neveste!
Došin je velike» izbira vsoko-i-stitege manufartuitipffa in drugega blaga, katerega kupite najceneje pri tvrdki M, Mimer, Konjice. Slovenija. — Nadalje kupim jajca, go-


rs/
\ < m ... . .-M
he in lan»no s<-nv» ?>o naiv v-
(■<• :m'ÜI cen;
t*. 13
f»—T"
■> v',v> ^ W
--'< -'■>'■ V 1' "V 'V
7
He čaicaf spbaiisili!
Naroči takoj:
sadno dre»je« dalij»* srtalce, giatiioie It. d.
Velevrtnarsko podjetje
5VrtcDžamQBjaiodrasGvi
Maribor. 99 1—tO
% .
1 i
ÜC-*
m
s M^ic-
fhndijsju W'jj-cvetßicna-
W'F semena
w
Za prisrčne izraze sočutja ob bridki izgubi našega priljubljenega in dobrega soproga, očeta, tasta itd., gospoda
•Janeza. Oer^eb
posestnika, bivšega triir. dvajsetletnega župana i;i načelnika k rajnega šolskega sveta
izrekamo vsem, ki'so počastili njegov spomin s Uiko številnim spremstvom na zadnji poli, posebno i reč. duhovščini, ljutomerskemu Orlu, g.
Novaku /a ginljivi govor ter vsem darovalcem vtjncev r-ajiskrenejša zahvala.
Bodgradje pri Ljutomeru, 1. marca 1924.
203	-	Žalujoča rodbina.
i
izttleiek
(?ined številnih priscnalnih pisem, došlih v najnovejšem ča--u livarni zvonov Inž. J. in II. Bfihl, Maribor.
Žnpni urad Sela pri Zagradeu: «Poslani nam zvon prav dobro vrši svojo službo. Dovolj je ustreženo našemu j ričakovanju, jako smo zadovolnji z njim. Da bo imel tako močen glas, niti nismo pričakovali. Zahvaljujemo se Vam najuljudneje, da ste to delo izvršili in sicer za ceno, za katero ste pristali meseca julija 1922, čeprav jc pozneje draginja šla kvišku!«
Župni urad Bizeljsko: «Krasno pojejo zvonovi, vsa čast Vam in hvala.«
Zupni nrad Sv. Veter na Medvedovem selu: «Z zvonovi smo vsi zadovoljni; zvonjenje jc harmonično milodoneče, vsi jih radi poslušamo!«
Župni urad Slatina, Slavonija: «Poslana uam zvona -u vrlo lijepo i dobro izradjenn, glas je jasau. S toga mo-
mirne dušo Vašu Ijevaonico svakoj župi preporučati. Sav je narod nad zvonima oduševljen!«
Žnpni urad Petrovaradin: «Nova 4 zvona primili smo u potpunom redu. Narod je vrlo zadovoljan sa izradom iiovih zvona, ki imajo vrlo lijep vanjski oblik, a slike i aatpisi su vrlo precizno in ločno izradjeni. No najvišje je obradovao o ve župljane vrlo jasan i skladan zvuk, koji se je poput valov.- vrlo blago i harmonično ljuljao po ¿raku i dopirao do duše i srca ovdašnjih župljana. Osobito u veče, kada su zvona zvonila «Ave Marija«, narod je iz--»šao iz svojih kuča, te jc odkrivene glave molio se Bogu i slušao sa udivljenjem vrlo lijepe, mile i ugodne glasove novih zvona, koji su se u tiho večejnje doba poput mile pjestne razlijeguli po ovoj župi i okolici. Štoga Vam budi izrečena najtoplija hvala i od mene i od mojih župljana!« — Ovo mpžete dati štampati o slovenske novine . . . Ivan Renčevič, 1. r. župnik.
TO JE NAJBOLJŠE KAR SE*! HE OA J OKUŠAL
TO JE NAJBOLJŠE
KAR SE« KEDAJ OKUŠAL t
Skupaj s pakovanjero in poštenino slane:
3 dvojnate ali 1 špecijnlna steklenica 2-1 din.
12 dvojnatih ali 4 špecijnine steklenice SO din.
24 dvojnatih ali 8 špecijalnih steklenic 151 din.
30 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic 214 din.
Kot primot: Elza-obliž ?oper kurja očesa 4 D i« tt D; Elza-mentolni črto i ki T i); Klza-švedska tinktura za želodec D; Elza-zagorski prsni in kašeljni suk 1>. Elza-ribje olje 2U D: El za-voda za usta 12 D; Elaa-kolinska voda 15 D; Elza-šiunski miriš za sobo 15 L: Glycerin 4.80 D in 18 D; Lysol, Lysoform 25 D: Kineii i čaj od 2 D dalje; originalno Radiji um francosko žganji velika steklenica 15 I): Elza-mrčesni prašek 10 D; strup za podgane in miši 8 D. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj >0 odslot. doplatka. Pima je natančno ad resi rati na: Eugen V. FELLER, lekarnar, Stiiblea donjit. F.lzatrsi št. Hrvatsko


m,
!
^Otvoritev stiskalnice zakolje.
Stiskalnica za olje oskrbnKtva Log pri Bistrici na? Limbukin da za
IDO I butaa semena 251 @lia i in 10 odst prge.
Gnetiini stroj! — Ne plača se nič!
Obiskovalci, ki prinesejo črez 100 li'rov semena (košic) lahko sami stiskajo in dobijo po zgoranji določbi oljs 244	in prgo.	3—1
Semena morajo biti izlušfena in suha.
Kdor bode kupiti zelo poceni
naj gre t prodajalno
MARNE SV. CIRILA V MARIBORU!
267
Trgovci eugros cene!
ü—1
primerom a
, tif&jcnern pzfpfahi
i ' /-£"% p * ► t
• '.# ¿a & g-gv. cv k a vv
9 •	$ j
in p&ipku*
Treba da
Fellerjev Elzafluid Povsod kupiti morete!
AkO ugotoviti, da Fellerjev pravi Etz.flaid kje ne moli« dobiti, proumo «poiočite, takoj dobite «poročilo sa Vas »jugodaejše mesto, kje se pre daja,
Pravi Felle jev Eletfluid feot dobrodejno «redst*o sa drgnenje I Za ude! Za vrati Za glevo! Za gobci Za aegovanj*' usti V niail V letu 1 Pri tisoč priložnostih pokaže se blsgode-tujoč, bolečine lajšujoč, koriitsn in mnogo 6rr-nsko uporabljiv Je veliko močnejši in boli delujoč kakor francosko žgsrnjc in najooljše sredstvo te vrt te 1 Nekoliko kapljic zadostuje d» tudi Vi rečete:
POZOR! Veletrgovina stekla, porcelana itd. POZOR
CELJE Prešernova ulica 4 CELJE
priporoča svojo velikansko zalogo stekla in porcelana i/ največjih čeških tvornic, kaker skodelic, krožnikov, steklenic, kozarcev, cvetličnih vaz. svetil j k itd. Popolna oprema /a gostilne in hotele! Ogromna zaloga svetih dik, soii, kipov! Umetr.o in stavbeno steklarstvo. Razpošiljanje šip ter raznih ogledal za umivalne mize itd.

Najboljše pisalna stroje
dobavi tudi na mesečne obroke proti jamstvu
TSJE R£X CG.-
Predal 76 LJUBLJANA. Predal 76
Zahtevajte prospekt ia ponnflbe!
JOS. VRANJEr
Sralja Petra c. 25	TT^ (BivSa graškt
a-149	v/JUAJu	mitnics
priporoča svojo bogato zalogo dl«®^!!««»^ df raačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema m i v vršuje vsa popravila točno in solidno.
/<<5mvuik z« poučne b»ie?-ui dr. Pcčnik, orduiira viMik! petek v Celju. Vprašati * le sarni Marija Pomagaj. Čita£ ie njt-gove trt fcnjiffe a jelik!
Priporočamo
vsem, da si pred nakupom blaga-za obleke, zb perilo *». -t vrste, za nevestine bale itd., ogledajo iSlogo
Oblaiilnice za Sfo^eiiiio
r, r. z o.
v Ljubljani. Njena osrednja prodajaln* *
Uubllanl v hiši „Vzajemne possiiinic
na ^likloSiftvi cesfi, poleg »Union«.«

Podružnica se nahaja pa v hiši »Gospodarske- zve»»«
Burtftfskf cesti št 29.	12» ÄO-t
Ce»>« telo /rnernei
¿fnteutrio	t"
Klobuke
perilo
čevlje
dežne plašče, dežnike, nogavice, kravat« Itd. katptte aa> ceneje pri
Jakoba Lah, Maribor, 6\m\ trn & l
mtmmmm smmmmmmm®®
Trgovina stekla in porcelana
ŠVAN KOVAČIČ
Ko-oika c. 10. MARIBOR Telefon št433
Nespr ti Cirilove tiskarne (poprej v Radgoni).
Velika «doga vsakovrstnih šip /a okna, ogledala, oprirji ¿a podobe, svetilke, rumovistna posoda /m gosulničarje, kakor tudi ¿a domačo rabo, vse po iuijmžji ceni.
Steklarska dela.
Pr¥o*rstfte & age. — ToHna k seftfoe ^strež^a. Čdina slsveflska W cka te stoki v Mariboru. Poskusite in prepričajte se!
Somišljeniki inserirajte!
s ZiltH Mijriilskik siroicy s*
Ferdinand Smota, sv Mobu.
kupi po najnižji ceni
nosilce (traverze), žičnike (žrcblje) cement, strešne lepenke itd. kakor vsake vrste železnine pri
IVA.i uOHAZlJA MARIBOR
Alt1 sandrova cesta 42. — Meljska cesfa 1.
TRGOVINA Z ŽELEZNING
Na dreb-jo!	Na debel».'
RUOCtP eiCHETt
mlatilaica, shutrizilce, gepli, plaši, brane i. t. d
se vedno le najboljše in Dajceneje t i doruačo potrebo vsskoviiiao icacniakiarnoj kakor tadl tekstilno blago pn stari in zelo znan: tvrdki
Ljudska..posojilnica w
• [reslstrcMna zadrega i reooufeno zaysze
(Hotel >Pri LeietrTvolu«)
! ! ! Perje za postelje! ! I
obrestuje hranilne vloge f oienèi. ? 1 januarjem 1924 [ od 7% do 1d°| o roma po dogovoru.
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE
ItentKi In in^eiietoi «feteš? pfeiule »es^Plalcu
a) Za otroke: Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D
Kvišku srca! Pesmarice (zl. obr.), 15 D.
Premišljevanja za celo leto L in II. del, 32 D.
Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri, 3 D.
Kratico navodilo za pobožnost M. B. Kraljice src, 6 D.
Vir življenja, 29, 41 D.
Bog med nami, 20 D,
Večno življenje (rdeča obreda) 2% D, (zlata obreza) 33 D.
Nebeška hrana I. h\ D. del, 29 in 41 D.
Priprava na smrt, 29/0.
b) Za odraste: Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, 15 D. češčena Marija, 47, 52 D. Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D.
«taivarnelSf
pn
S®od"iešiaiersk) iiudsH sosniilnici r.z.zn z
'Mi umu m mi n
* iarlbaru, Stolna ulica SL 8,
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru.
Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). ,	Telefon interurban: Podnart 2.	5	Brzojavke: Zadraga Kropa.
Zeblii za rormalne in ozkotirne železnice, žeblii za ladje, Srni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les i. t i, žebR zl čevlje-Spoike za cdre in prage, sto ke za ladje in splave. Železne brane. Z:bie za brane. Kljuie za podobe, zit ceu žlebe i.1, d-Vijaki z mitcami. Pcdlcžne pločice. liatice. Zakovice tenderje, kctle, sode, mostove, pločenino, kol.sa itd. vijačni cepi. verige-
Vil -v nafeo atpoko ap&dBjoč že lezni izdelki po vzorcih ln rabah najceneje.
MET Ilaatrcvanl ceniki na razpolago! "9C
gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
lavrtsic m fesife« pc»sli filfcniBotDelt.	ir obrestovanje vlo$ na kožici \n v UMSm račani
vle&o na	takd $
Pooblâlifldlf »rcMliialic iriik driam« ripridM lotorBi,
OdiTTvrrni nredrn