NO. 2*2. — ŠTEV. 2*2. new york, thursday, august 28, 193«. — četrtek, 28. avgusta 1938 vomica uxviiL — letnik ANGLIJA VDEJSTVUJE GROŽNJE GLEDE INDIJE ANGLEŠKE OBLASTI ARETIRALE ČLANE DELAVSKEGA ODBORA INDIJSKEGA NAROD. KONGRESA V Delhi in Simli je bilo aretiranih veliko število na-cijonalističnih voditeljev. — Tudi dve mohame-danki sta na varnem. — Bombni atentat v Kal-kuti. — Značilen nasvet governerja Stephensona* Angleško-indijska konferenca bo velikega pomena. DELHI. Indija, 7. avgusta. — Danes so bili aretirani tukaj skoro vsi člani delavskega odbora vse-indijskega narodnega kongresa. Med njimi se nahaja tudi V. J. Patel, ki je bil odstopil kot predsednik ustavodajne skupščine, v namenu, da se zamore udeležiti kampanje z civilno nepokorščino. Dasi je bil delavski odbor od oblasti označen kot nepostavno predstavništvo, so njega člani navzlic temu sklenili, da bodo zborovali v Delhi. Zborovanja se je udeležilo več uglednih nacionalistov, med njimi Patel Pandit, Maliviya in hči Sir Manubhai Mehte. Ko je bilo zborovanje v polnem teku, so vdrli v dvorano angleški vojaki ter aretirali voditelje. SIMLA, Indija, 27. avgusta. — Tekom sprevoda. ki se je vršil o priliki nekega nacionalističnega praznika, je bilo aretiranih petnajst članov vsein-dijskega narodnega kongresa. Obsojeni so bili vsak na štiri mesece težke ječe. Policija je pretepala deležence parade z bambusovimi palicami ter jih veliko število ranila. KALKUTA, Indija, 27. avgusta. — Danes so se završile prve aretacije mohamedank v kampanji za civilno nepokorščino. Aretirani sta bili hčeri profesorja Abdur Rahima. V policijski stražnici je eksplodirala bomba. Ranjeni so bili štirje kuliji in neki stražnik. Kdo je bombo položil, se ni moglo dognati. DACCA, Indija, 27. avgusta. — Sir High Stephenson, governer provinc Bihar in Orissa, je rekel danes na nekem političnem zborovanju, da je najbolje, kar zamore storiti Indija, prenehati s civilno nepokorščino ter se z združenimi močmi boriti proti gospodarskim težkočam. Skupno delovanje bi dosti pripomoglo k temu, da bi bila na bodoči angleško-indijski konferenci v Londonu izpremenjena sedanja indijska ustava. Konferenca bo izredno velike važnosti za bodočnost Indije. WILLIAM GREEN NAPAD NA PREROKUJE HOOVERJA BOLJŠE ČASE Green je sporočil, da je bilo manj nezaposlenih tekom meseca avgusta. Malo izboljšanja. WASHINGTON, D.* C., 27. avgusta. — Predsednik Ameriške Delavske Federacije, William Green, je sporočil danes, da se obrača na bo- i lie položaj glede nezaposlenosti. Poročila strokovnih unij kažejo, da se bo v jeseni završil velik preobrat v indirstrijalni aktivnosti. — Naše številke kažejo sedaj, da imajo unije nekako 800,000 članov. Zaposlenje v gradilni industriji je 1 nekoliko naraslo, vendar pa je še j 39 odstotkov delavcev brez dela. V kovinarski industriji je padla nezaposlenost od 21 odsotkov na 19 odstotkov. V tiskarski industriji pa je narasla zaposlenost za nekako en odstotek. Izpremembo v prohibiciji in obdržanje visokih plač so zahtevali delegati na konvenciji. BUFFALO, N. Y., 27. avgusta. — Na današnji otvorilni seji letne konvencije Ameriške delavske federacije, je napadel Alfred Pea-body predsednika Hoover j a in njegovo stališče v trenutni splošni krizi. | — Uradniki narodne vlade. — je rekel, — ki so popolnoma obvladani od Hooverja, niso storili ničesar, da izboljšajo sedanji položaj. — Mislim, da ve predsednik Hoover, kdo je pravzaprav odgovoren za sedanjo krizo. Resolucija, katero je predložil Alfred Peabody sedanji koven -ciji pravi, da slepari predsednik Hoover občinstvo, kajti drugače bi ne mogel na tak način preobračati dejstev. BORAH NIMA NOBENEGA NASPROTNIKA IDAHO FALLS, Idaho, 27. avgusta. — Ko bo jeseni kandidiral senator William E. Borah, predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve, ne bo naletel na nobenega nasprotnika. Na včerajšnji demokratski državni konvenciji je bjlo sklenjeno, naj se ne postavi proti Borahu nobenega kandidata. Na republikanski konvenciji, ki se istotako tukaj vrši, je njegova nominacija zajamčena. NEW YORK POTREBUJE SE TISOČ POLICISTOV Newyorški policij, komisar Mul-roney zahteva nadaljnih tisoč uniformiranih policistov. Policisti ne bodo naenkrat nastavljeni, pač pa tekom prihodnjega leta. NADVOJVODA ALBREHT SEJE POROČIL BRIGHTON, Anglija, 27. avgusta. — Dne 16. avgusta se je tukaj poročil madžarski nadvojvoda Albreht z madamo Rudnay, ločeno ženo nekega madžarskega diplomata. Ker se je nadvojvoda, ki je star 42 let, poročil z navadno meščanko, se Je rnoral odpovedati vsem pravicam svoje rodbine. Dolgo časa so ga smatrali kot kandidata za madžarski prestol, slednjič se je pa vsega tega naveličal, se oženil in sklenil, da se preseli v Brazilijo. Nadvojvoda Oton, ki bo baje zasedel madžarski prestol, je podelil Albrehtovi ženi naslov grofice Lo-vary. NAGEL POLET IZ MAROKA V LONDON CROYDON, Anglija, 27. avgusta, j Angleški pilot, kapitan C. D. Barnard, ki se je včeraj zjutraj dvignil v Alžiru v Maroku, je pristal včeraj popoldne ob pol sedmih na tukajšnjem letališču. Dosegel je rekord za polet med Marokom in Londonom. KAČA V ZRAKOPLOVU SCOTT CITY, 26. avgusta. — V tukajšnji bolnišnici je danes pripovedoval letalec H. Wigins o nenavadnem dogodku. Ko se je dvignil s svojim areoplanom v zrak. je naenkrat opa?il na sedežu poleg sebe , veliko kačo-klopotačo. Prijel jo je (ter jo skušal vreči z aeroplana, kar se mu je pa šele potem posrečilo, ko ga je kača dvakrat pičila. Te-kom boja je prišlo letalo iz kontrole. Letalec je le s težavo pristal. Napol nezavestnega so ga odvedli v bolnišnico. /ISOKE PLAČE SREDSTVO PROTI KOMUNIZMU V krčenju zaslužka vidi veliko nevarnost za pro-speriteto. — Podgover-ner je govoril kot trgovec na kongresu. BUFFALO, N. Y., 27. avgusta. — Najboljše varstvo proti komunizmu so visoke plače, ki vodijo k prospe-riteti ter zagotove delavstvu, da je ponosno na domovino, — je izjavil včeraj podgoverner Lehman na o-tvorilni seji letnega zborovanja newyorske državne delavske federacije. Podgoverner je poudarjal, da ne govori kot državni uradnik, temveč kot trgovec, ki že dolga leta opazuje omahovanja v gospodarskem življenj u. V za dne j m času pa je bil vznemirjen radi poročil, da nameravajo gotove industrijske panoge izvesti skrčenja plač. Nikdo ne more boljše preprečiti povratka rednih razmer kot splošno znižanje plač. Tako korak bi ne imel le za delodajalca, temveč tudi za ves trgovski in podejtniški svet najbolj neugodne posledice. Vsakdo bi vedel, da ni mogoče še nadalje vdržati visokih plač in da je pričela Amerika polagoma padati. Podgoverner je nasprotoval teoriji, da je treba skrčiti plače s padanjem življenskih stroškov. Industrija, trgovina in javnost morajo delati skupaj, da ustavijo vedno rastočo tendenco, da skrčijo plače. Rusija si danes naporno prizadeva doseči to, kar so Združene države že davno dosegle. To je bil tudi glavni vzrok, radi katerega je delavstvo Združenih držav danes nedostopno za mikavnosti boljševizma. Generalni pravdnik Hamilton Ward je kritiziral stališče governer j a Roosevelta k novi postavi, ki bi prepovedala uvoz produktov jet-niškega dela v državi New York. Kakih 400 delegatov je prisostvovalo otvorilni seji, na kateri bo jutri govoril governer Roosevelt. AUG. LEGUIA SE JE VRNIL KOT JETNIK Križarka je bila prisiljena vm'.ti se ter izročiti diktatorja, na povelje junte. — Zet, dve hčeri in vnuki so dobili azil v stanovanju ameriškega pooblaščenca. I .TRMA, Peru, 27. avgusta. — Str-moglavljeni diktator Augusto Le-guia je sedaj jetnik vojaške junte, (provizorične vlade), ki je izsilila njegovo odpoved ter se sama postavila na vladni stolec. Danes so ga izročili novim mogotcem ob štirih popoldne častniki peruvijske križarke "Almirante Gran", kamor je včeraj pribežal takoj, ko je odstopil, da pobegne v inozemstvo. Križarka se je zasidrala pri otoku San Lorenzo ter hotela jutri zjutraj nadaljevati pot. Takrat pa je doseglo križarko poročilo junte, ki je zapretilo častnikom križarke, da bodo stavljeni pred vojno sodišče, če ne bodo izročili Leugije v teku 48 ur. Nato se je križarka takoj vrnila v Callao, kjer so takoj aretirali Le-guio. Adjutant prejšnjega predsednika ki se je nahajal na krovu križarke, je izjavil, da je Leguia močno bolan na zastrupljenju krvi, ki zahteva. da se takoj pokliče dr. Mac-Cormacka. Dr. MacCormack, ameriški zdravnik, ki je preiskal včeraj prejšnjega predsednika, je izjavil, da je Leguia v resnici bolan, a ne posebno resno. Dosedanji diktator republike Peru, Augusto Leguia. ki je včeraj, takoj po svojem odstopu «>dšel iz Callao na peruvijsko križarko "Al- PROBLEMI INDIJE NA KONFERENCI Ameriški žurnalist kritizira indijsko upravo. — Sovraštvo med Indijci in mohamedanci je bilo umetno ustvarjeno. WILLIAMS TOWN, Mass., 27. avgusta. — Indijski problemi so prišli na vrsto tekom včerajšnjega zborovanja Političnega Zavoda. Dočim je izjavil Richard Gregg, eden voditeljev lista "Nation", da prihajajo le cenzurirana poročila iz Indije, ki predstavljajo stališče Angležev, je izjavila Miss Cornelia Sa-rabji, Parižanka, ki je živela 35 let v Indiji, da jo naravnost preseneča način angleške uprave. Gregg je izjavil, da ne gre Angležem za to, da bi indijski narod vsposobili za samovlalo, pač pa zato, da preprečijo enostnost med indijskim narodom, ker bi bili drugače izrinjeni Angleži takoj iz dežele, ki je bila kot molzna krava za Anglijo. Synd Husein, newyorSki urednik lista "The New Orient", je rekel, da ne more nastopiti v Indiji nikak resničen mir, če ne bo Anglija dovolila Indiji takoj dominjskega stanja. Husein, ki je mohamedanec, je očital angleški vladi, da je umetno ustvarila razliko med Indijci in mohamedanci, da lahko izigrava eno skupino prtoi drugi. Nadalje tudi ni resnica, da se mohamedanci ne udeležujejo na?i-jonal;stičnega gibanja v Indiji. mirante Gran", da doseže na visokem morju angleški potniški par-nikf je bil spravljen nazaj v Limo, kjer ga bodo sodili radi "zločinov, katere je baje izvršil tekom enajstletne diktature. PREHITRA URA JE ZMEŠALA POLICIJ. NAČRT Izsiljevalci %o se posluži-li golobov, da dobe odškodnino za odvedeno petnajstletno mladenko. Pred par dnevi bo Antonu Favati, ki je ugleden prodajalec zamljišč v Long Beach pri New Yorku. odvedli neznanci petnajstletno hčer. Dan kasneje Je dobil po ekspresu košaro golobov in naročilo, da mora plačati deset tisoč dolarjev odškodnine. ako hode Že kdaj videti svojo hčer C« noče dati denarja, mu bo hite s bombo pognana v zrak. Pismo je bilo pfettoo v Italijanke in t ter podpisano s Imenom "Črne sraj- Nadalje je bilo r pismu naaled-oej uovodilo: Vaafcoma goio&na naj CSMsl .. ■ M"', v->>-»,r •• , ŠEST LETALCEV ZGORELO CHARTRES, Francija, 26. avgusta. — Na tukajšnjem letalnem polju se je smrtno ponesrečilo šest vojaških zrakoplovcev. Njihov aero-plan je padel na neko hišo ter pričel goreti. pri veže na nogo bankovec za petsto dolarjev ter naj jih spusti v zrak z vogala., kjer ima neka Mrs. Bohm svojo pekarijo. Ura, kdaj se mora to zgoditi, je bila natančno označena. Favata je javil zadevo policiji. oPUcijski načelnik mu je rekel, naj izpusti golobe — seveda brez denarja. — ob doloečni uri, nakar bodo golobom sledili policisti v ae-iopianu. Možak je storil kot mu je bilo naročeno. Toda ura v pekariji Mrs. Bohm je šla četrt ure naprej. Favata je V pekariji pogledal na uro, izpustil golobe, policijski aeroplan se je pa pojavil šele po preteku četrt ure, ko ni bilo o golobih že nobenega sledu. ANDREE BO POKOPAN V ROJSTNEM KRAJO STOCKHOLM, Švedska, 2«. avg. županstvo vasi Graenna je naprosilo š^dsko vlado, naj bodo sem-ski ostanki raziskovalca. Anriree-ja pokopani v Graenni. njegovem rojst nem kraju. Tam je pokopana tudi njegova mati. NAJMANJŠA MONARHIJA NA SVETU Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. NaSa nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovi]encev točno ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo to raj denar doma, brez zamud* časa, bres na daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, k! so opremljene • podpisom naslovljen cev In žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. V Jugoslavijo V Italijo Din 50® __________________s 9.35 Ur 100----S 5.75 1000 ____S 18.50 ! " Z00 _ $11.30 2500__S 46.00 i " 300__$100 5000 ----------S 91.00 I - 500 .......................... 527.40 10,000 ___$181.00 - 1000 _ S54J6S ^ml IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno trnka, žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100,— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, llrab-all dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri -velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporasume-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvriojemo po Cable Letter za pristojbino 75 SAKSER STATE BANK COKTLANDT STREET NZW Telephone Barclay 0380 — 0381 H 0is it 21 p S H W _ __1 | " I_"Glas Naroda" j OtilM «d pnUUiad by « CLOTBK1C rOBUSmiG OOHTANl (A ccrpemttaa) ~ _ .... "L>LJ)llMi r^ t!^" ""^^j*0"** *ddT—— of 5SjS*ig5SiS -QLAI If ABODA" (▼ofleo flfca fwfW .....*---------- Unad Svexy Day Kzcept Sond&s* and Holidays. fla odo leto velja Hat aa Ameriko la Haw Torts: aft celo lato^JffJM Id Kanado---ftM Za pol Ma -:--g»40 M pol leta-------9M9 Za touauuatiu aa celo leto_97.00 ■a četrt leta ----------_--J$lX0 Za pol leta ................ , fi m ______Subscription Yearly «.00.__~~~ AdTcrtlwuieat on Afieeuubt __*Qlea Haroda" Uhaja veeld dan isrzcmil nedelj tm pašnikov. OopUA brea pddpfaa In oeebnosti aa ne prlot»e«Ue]o. Denar na) aa bla-pmUl poftUjatt po Manny Order. Pri spremembi kraja naročnikov. jpMfeno, da aa nam tudi prejinje blrallide »»t—»^teE. da hitreje DftalomflciL -OLA« MBODA*. tie W. IStH Mmt, N«e Twk. M. T. v DRAGINJA ^ " ' B--*0m Ker je letos suša izredno dolgo trajala, so se pojava Je neizogibne posledice, me, da so znižale železnice prevozne pristojbine za živino in za žito iz prizadetih k rajev. Toda za odjemalce življenskih sredstev je to vprašanje zelo malega praktičnega jmniena. Nepobitna resnica je namreč, da je dežela preveč velika, da bi imela suša, pa naj povzroči škodo še v tako v< Jikem obsegu, močan vpliv na splošno stanje trga, seveda, če je trg upravljan po zdravih prineipih. Toda sleherno leto se začno širiti take in podobne vesti: — Huda slana je pa raznih državah uničila ves pridelek (tega ah onega produkta.). To so borzni manevri, potom katerih se skušajo nekateri izogniti postavam proti draženju ter pognati cen«; v višino. Skoda, ki jo je povzročila suša, za more imeti le to pu-aledieo, da bodo po onih krajih, ki niso bili vsled suše prizadeti, farmerji svoje produkte nekoliko dražje pro-Majali. To pa seveda ni povšeči veletrgovcem. V taki deželi kot je Amerika, pa ni nobenega vzroka za draženje, čeravno napravijo elementarne nezgode škodo r t*tn aH onem oacmljti. V Ameriki običajno velika množina pridelkov na pol ju segnije, ker jih farmer ne moiv prodati. Nadaljna ogromna množina pridelkov se pa pokvari v skladiščih, ker dobe veletrgovci višje cene. če ne vržejo preveč svojega blaga na trg. POROKA NA LADJI. duznowaleikl brodarji so naročili svojim kapitanom, naj pazijo ostro na "komarje", se vtihotapijo na tadj« ameriških prog. ne da bi plačali mani listek. Iz Zdruienih drtav bett sedaj toliko brezposelnih, da eo poeteU ~ komar)!" občutna postavka ea parnlke. Ta teden Je pre-awsettl kapitan Ost^HK ne 1mate, en dan predno J« prit tal, ^ tyxij^tlo lepo (jfekJta te « & t naj*p««m pcljaieUrtvu sporočil, da bo morala v ječo. čim pristane ladja v pristanišču. Dekle Je prosilo usmiljenja in kuhar je kapitanu dejal, da jo je pripravljen poročiti: kot njegova soproga bi imela pravico spremljati ga. Kapitan je pristal na predlog. Takoj so pripravi M molitveni* in kapKan je v dvorani prvega rasreda vpričo začudenih potnikov pod varstvom brttSke »astave fn po predpisih anglikanske oerkve is vršil poroko. Mokro ln potniki ao priredili abirko, ki je prinesla mladi poročenki lepe ZAGREB, 16. avgusta. — Nocoj se Je pripetila o priliki ognjemeta,' ki ga je v razvedrilo udeležencev1 evharističnega kongresa priredil pripravljalni odbor na igrišču Con-corlje strašna katastrofa. Igrišče Concordije leži ob železniški progi takoj ob nasipu. Ogromna masa * ljudi, ki se je zbrala, ni imela prostora na igrišču. Zato so tisoči ljudi splezali na železniški nasip in na progo, od koder so imeli lep razgled. Ognjemet je pričel ob 9. zvečer v popolni temi. Ljudje so bili tako zatopljeni v čarobne prizore, ki so se kazali na igrišču, da ni nihče pazil na progo in prihajajoče vlake. Okrog pol 10. je privozil po tako zvani beograjski progi tovorni vlak. Zaradi vladajoče teme vlakovodja ni mogel opaziti ljudi ter je za vozil v množico. Nenadoma se je med pokanje raket razieglo strašno vpitje in klicanje na pomoč, z nasipa pa so se kotalili' ranjeni mrtvi. Najhujša je bila katastrofa na železniškem mostu, kjer se ljudje zaradi ograje sploh niso mogli rešiti in jih je vse. ki so bili na mostu povozil vlak. Na levo in desno so padali na pod mostom vodečo cesto ranjeni in mrtvi. Policija je takoj alarmirala rešilno moštvo, napravila v splošni paniki red ter odredila prevoz ranjenih in mrtvih. Štirje rešilni avtomobili niso zadostovali, zato so re-kvirali tudi vse vozove bolnice za kužne bolezni. Do 10. zvečer j s bilo v bolnici že 40 ranjenih, najmanj toliko pa jih še čaka na prevoz. Koliko je mrtvih, se še sploh ne ve. Sodeč po številu ljudi, ki so bili na mostu in na progi, mora biti število mrtvih zelo veliko. Da bi omilila paniko, ki je zavladala med občinstvom, je policija odredila, naj se ognjemet nadaljuje. To pa seveda ljudi ni moglo več zadržati. Prizori, ki so se kazali vsakokrat, ko so rakete o-svetlile vso okra val jeno progo, so bili grozni. Tisočglava množica se je razkropila na vse strani in razširila grozna vest po vsem mestu. Vest o katastrofi se je bliskovito razširila po vsem mestu in spravila pokonci tudi one, ki so se po celodnevni pobožnosti ali tru-dapolnem delu podali k počitku, ne meneč se za večerno zabavo. Ulice so opolnoči živahne kakor ob največjem tržnem dnevu. Z vseh koncev in krajev drve ljudje proti kraju nesreče in pred bolnice, vmes švigajo avtomobili rešilne postaje in oolnice, avtotaksiji in privatni avtomobili z ranjenci in mrtvimi. Takoj po nesreči je bila alarmirana* vsa policija. Vse službe prosto moštvo je moralo v službo, a kljub temu jedva vzdržuje red med dc-settisoči domačinov in romarje, ki polnijo ulice in trge, vsi potrti in prestrašeni. Družbe, ki so se bile podnevi aii zvečer razšle, sc v strahu iščejo, a pri teh množicah seveda brezuspešno. Največja je gnječa pred bolnicami. Samo na Jelačičevem trgu je bilo še opolnoči okrog 30,000 ljudi, ki so nestrpno čakali poročil o. številu žrtev, o stanju ranjencev in o nadaljnih podrobnostih katastrofe. Žeieznisko progo flanklra na obeh straneh, kjer se je pripetila nesreča, ogromna množica, ki jo policija le s težavo zadržuje. O katastrofi je bilo do polnoei mogoče dognati naslednje podrob- TTWHHII1IB umi umni—mm........................................................................................■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiniiiiiiiiiiiiiiiiiijj ■ nosti: V razvedrilo romarjem, ki o se zbrali v Zagrebu iz vseh katoliških pokrajin Jugoslavije, je prireditveni odbor evharističnega kongres priredi! nocoj na nogometnem igrišču Concordije velik ognjemet. Za prireditev, kakršne v Zagrebu že več let ni bilo, je vladalo veliko zanimanje ne samo med udeleženci kongresa, nego tudi med domačini. Že mnogo pred napovedano uro je bilo prostrano igrišče Concordije zasedeno do zadnjega kotička 15 do 20.000 ljudi. Ker ni, bilo več prostora, deloma pa tudi, da se izognejo plačilu vstopnine, so ljudje poiskali zunaj igrišča razna vzvižena mesta, od koder so mogli dobro videti ognjemet. Po drevesih, po kandelabrih. celo na strehah okoliških hiš je kar mrgolelo glodalcev. Največ pa se jih je postiralo na nasipu železniške proge, ki vodi v neposredni bližini igrišča od savskega mostu proti mestu. Kratek viadukt vodi preko Savske cest?. Baš s tega mostu, ki ima na obeh straneh visoko železno ograjo, je bil najlepši razgled in ko se je o-krog 9. zvečer pričel ognjemet, je bila v daljavi več sto metrov železniška proga z mostom vred o-kupirana od tisočglavih množic. Bila je že trda tema, ko so začeli zažigati ognjemet. Publika je bila vsa zatopljena v lepe prizore, ki so jih čarali na nebo spretni pirotehniki. Okrog pol desetih zvečer, ko se je razvila visoko v zraku baš lepa skupinska ognjemetna slika, je privozil po progi v smeri proti kolodvoru Sava beograjski tovorni vlak In v hipu so pretresli močno o-zračje grozni kriki, ki so se v naslednjem hipu ponovili iz tisočev grl in kakor val razburkanega morja zajeli vso ogromno množico. Z železniškega nasipa so začeli ljudje v paničnem strahu bežati na vse strani. Pogled na bežeče ljudi je izzval paniko tudi na igrišču samem in predno se je sploh vedelo, za kaj gre, je že vse drvelo proti izhodom, skakalo preko ograj in brezobzirno iskalo izhoda iz nastale gneče, v kateri je bilo več ljuri' pehojenih. Živopisni ogenj na igrišču j>e ugasnil, a nastala tema je splošno zmedo in paniko še povečala. Policija je takoj nastopila in začela energično delati xed. Zabra-nila je dostop na železniški progo, alarmirala rešilno posajo in začela zbirati ranjence, kojih ječanje in stokanje je odmevalo daleč na o-krog. V par minutah so bili na licu mesta štirje avtomobili reševalnega društva, toda pokazalo se je takoj, da to ne bo zadostovalo. V dolžini kakih 200 metrov so ležili ob obeh straneh proge ranjenci 4n mrtvi. Na telefonični poziv policije so bili poslani na kraj nesreče vsi vozovi in avtomobili iz bolnic, tudi oni. ki so določeni sicer samo za 'prevoz bolnikov s kužnimi boleznimi. Ranjence so vozili v najbližje bolnice, predvsem v bolnico usmiljenih sester in v bolnico u-smiljenih bratov. Do polnoči je bilo v bolnicah, kolikor se ie dalo ugotoviti okrog 100 ranjencev. V svrho nagle zdravniške pomoči so bili alarmirani vsi zagrebški zdravniki, tako da je šlo obvezova-nje ranjencev naglo izpod rok. Lažje ranjene, kojih stanje ne za- hteva neobhodno bolniške nege. po po obvezovanju odpustili v domačo oskrbo. Med ranjenci, ki so jih mnogo pripeljali v bolnice tudi s privatnimi avtomobili in avtotaksiji, je bilo tudi več takih, ki čo dobili bodisi kot neposredne priče nesreče ali pa ob pogledu na r»-krvavljeno. z ranjenci posuto progo živčne napade in so se onesvestili. Večinoma so jih kmalu zopet spravili k zavesti in odpustili domov. Točno število ranjencev in mrtvih o polnoči še ni bilo znano, ker privažajo v bolnico še vedno nov?. Med ranjenci, ki so jih pripeljali v bolnice, so bili trije že mrtvi in sicer neki 15—17 letni deček, bržkone kak vajenec, nadalje okrog 50—60 let star moški in neka ženska, ki mora biti po obleki sodeč meščanka. Identitete teh, kakor tudi številnih nezavestnih ranjencev še niso mogli ugotoviti. Okrog 20 ranjencev, ki so doma iz Zagreba, so v bolnici po prvi zdravniški pomoči odpustili v domačo oskrbo. V bolnici usmiljenih se?ter je bilo o polnoči 18 ranjencev. med njimi 12 tako nevarno poškodovanih, da nimajo upanja, da jih ohranijo pri življenju. Večina težko ranjenih ima polomljene ude in kontuzije po vsem životu. Največ ranjencev je bilo okrog železniškega mostu nad Savska cesto. Tu je bila katastrofa naj -večja, ker je bilo na samem mostu več sto ljudi. Zaradi ograje se ljudje, ki so bili v sredini mostu, niso mogli nikamor izogniti ter jih je, v kolikor niso prišli direktno pod vlak, zgnetlo in zmečkalo ob ograji. Ranjenci, pomešani z mrtvimi, so popadali na obeh straneh mostu preko ograje in pod ograjo na cesto. Kdo je kriv nesreče je težko u-gotoviti. Velika odgovornost pada vsekakor na pomanjkljivo reditelj -sko službo, reditelji ne bi bili smoli dopustiti, da so se ljudje zbirali na železniški progi. Ako bi bilo to preprečeno, bi sploh ne prišlo do te strašne katastrofe. Policija je a-retirala vlakovodjo in strojevodjo tovornega vlaka. Njuni imeni še nista znani. Oba se zagovarjata, da zaradi teme nista mogla opaziti ljudi na progi, po kateri vozijo vlaki sicer brez vsake nevarnosti, ker je nasip precej visok in ne vodi tik ob progi nobena javna pot. SEZNAM ARANZlRANlB koncertov. 21. septembra: S. N. D.. Cleveland, Ohio. 12. oktobra: Newburg-CIeveland, Ohio. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. 111. 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanovc pripovedke", Chicago, m. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke". Chlca-go, III. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žele -imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: Svetozar B a n o v e c, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O. Lucerne Mine. Pa. Iz te naselbine še nisem videla dopisa v Glasu Naroda. Slovencev nas je malo tukaj pa se nihče noče odločiti za ptsanje. Delavske razmere so slabe. Od spomladi se dela samo po dva do tri dni na teden. Pravijo, da bo drugi mesec nekoliko bolje. Zasluži se komaj za rent in za društvo, za živež je pa treba v žep poseči, če je kaj prihranjenega. Taki smo kot bi bili živi pokopani. Zaslužka ni. draginja pa vsepovsod velika. Poleg-tega so pa še nekatere Jednote naložile visoke asesmente. tako da res ni mogoče izhajati. Poedrav Petru Zgagi! Mary Pohe. Chicago, ni. V tukajšnjem mestu je vse bolj tiho, ker je vsak dan več delavcev brez dela. Vsi strahoma zro v bodočnost, kaj bo pozimi. Poročati moram. da mi je kaka ugajal dopis Jožeta Zelenca glede konvencije, ki se vrši v Waukeganu. Ker sem svoječasno tudi jaz spadala k omenjeni Jednoti, so mi razmere pre-ccj dobro znane. Nekoč sem govorila z nekim čianom iz Minnesote ki mi je povedal, da ze sedemnajst let ni bil pri spovecH. Na vprašanje. kako se izkaže s sp3vednim listkom, mi je odvrnil, da tajnik napravi O. K., pa je vse v redu. Pred kratkim sem čitala v Gia-srilu poročilo glavnega tajnika, kako strogo se bo ravnalo z delegati, ki niso praktični katoličani ter da takih sploh v dvorano ne bodo pustil'. Vprašam ga, kaj bodo pa napravili z onimi, ki so divorsani. pa so še vedno člani omenjene Jednote. Če bi šlo vse po predpisih, bi bilo treba dosti članov izključiti. Jožeta Zelenca prosim, naj se še kaj oglasi. . Poročevalka. Waukegan. III. Konvencija K. S. K. Jednote se vrši naprej, ter se vrše danes volitve odbora. Kot se čuje, bo zborovanje zaključeno clanes, v torek, pozno zvečer ali šele jutri, v sredo. Delcgatje so postali že domotož-ni, posebno nekatere delegatinje izražajo skrb, kako je z družino doma. Za glavno predsedništvo je Anton Grdina pogorel, kot je bilo pričakovati že od početka konvencije. Glavnim predsednikom je izvoljen naš Vrhničan Frank Opeka iz Waukegana, kateri je dobil 119 glasov, Grdina pa 99. I. podpredsednik je dosedanji John Germ iz Pueblo, Colorado: II. podpredsednica: Mary Hočevar. Pittsburgh; gl. tajnik Ja>. Zalar, Joliet; pom. tajnik Steve Vertin, Joliet: glavni blagajnik je Alois Železnikar iz Chicago. Ko to poročam, so volitve še v teku in težko, da bo zaključek konvencije že danes. Natančnejša poročila prihodnjič. Pozdrav! Jože Zelene. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" O rednem štedenju. Redno š teden Je jf najboljše zavarovanje proti posledicam slabili delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega zaslužka šfedLi, so polagoma stvorili sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Redno itedenje Je .velikega pomena za delavca, ki nima dragega dohodka kot plačo n delo svojih rok. Zato bi moral majhen del t* plače prihranili sa bodoče potrebe. Naša banka pomaga v snatnl meri vsem, ki hočejo štedl-tL V prvi vTstt past na to, da je denar naložen sigurno in tako, da ga vlagatelj lahko vsak ims sopet dvigne. Nato plaea obresti po 4'/*% na letei, pričenši s vsakim mesecem. To je najboljše obrestovan je, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranHhe vloge. Vlagatelji faven New Vork-a nam pošljejo denar najpri-pravnejše po Fostaf Money Order ali Bank Draft Od naHh rojakov * Kanadi sprejemamo tudi Money Orders, Drafts fn gotovino V KANADftfclH DOLARJIH ter iste ▼ polhi vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vložne knjižice. State Bank Obrtia&dt Street MEW YORK, IT. 1 __>__t .......* -L Peter Zgaga — Bodi moja dušica! — Moj stric je župnik in lahko se takoj vza-meva. — Saj res lahko poskusiva, tako hudo menda ne bo. kakor pravijo. Sicer pa — moj oče je advokat. * — Iz česa sklepaš, da se bo tvoja znanka kmalu poročila? — To je jasno. Njen ženin se že uči kuhati. * — Ženo sem takoj naučil vestnosti in točnosti. Cim odbije ura 12. mora biti juha na mizi. — Kaj pa če se sam zakasniš? — Pa ne dobim kosila. H- — Koliko si star? — so vprašali fantka. - Ne vem Mama pravi, da jc bila stara 29 let. ko sem se rodil, zdaj pa trdi. da je stara 28. * — Kako se jc Izpremenli moj mož, odkar smo se preselili s kon-tre v mesto! Pre) je >>edel od jutra do večera v oštariji. — A zda)? — Zdaj sedi od večera do jutra. — Ali bi marali neumnega moža. ki pa je seveda jako bopat? — je vpra-al fant dekleta. — Zakai pa? Ali ste vi jako bogati? — je odvrnila. + Mussolini se žc dolgo ni oglasil. Je že tako na svetu; vsaka klepetulja se enkrat užene. in tudi Mussolini se jc. •k Pravijo, da bo letos grozdje jako j poceni, zato, ker je bila velika suša. O suša pa suša. Izvanredno velika suša je letos. Take že dolgo ni , bilo. Odkar sem se vrnil iz Little Fallsa. jo občutim v vsej grozoti v kleti, grlu in želodcu. if. Nekdo me je vprašal, zakaj mi Mar-janca nič več ne piše in hoče vedet:, če sva se sprla ali kaj. Počakajte vendar, da se nekoliko oddahne. Še sit; je boste v dolgih jesenskih in zimskih večerih. * To je nokaj za tiste ženske, ki ho čejo shujšati. V državi New Jersey je sedela neka ženska teden dni na drevesu. Sedem dni in šest noči. neprestano. Tehtala je dvesto fantov. Ko je splezala z drevesa, je tehtala samo stoštiriinosemdesei funtov. Torej je za šestnajst funtov shujšala. To je prijazen migljaj vsaki, ki je cbdarejna s preveliko težo oziroma mastjo. Kar na drevo naj spleza in naj bo par tednov na drevesu. Samo gledati mora. da b:> sedla na precej debelo vejo. * Bogata vdova se je poročila z lah-koživcem, ki je bil suh kot cerkvena miš. Takoj po poroki si je možak vsega privoščiti in začel zapravljati na debelo. Ona je nekaj časa mirno gledala, nato se je pa začela jeziti, ker ji je očital vsak cent, magari, da ga je dala za potrebo Taka je bila njegova filozofija. — Ti si ne smeš nobene stvari privoščiti, ker si se omožila z revnim človekom. Jaz sem se pa z bogato žensko poročil in zato mi ni treba merkati na denar. * Pred kratkim se je vršil v Ljubljani shod slovanskih gasilcev. Jugoslovanski, posebno pa slovenski gasilci so bili častno zastopani. Dosti jih je prišlo tudi iz Poljske in Čehoslovaške. Shod je precej pripomogel, da je bilo pogašenega dosti medsebojnega nesporazuma. Da je bilo tudi dosti žeje pogaše-ne, mi ni treba skoro omenjati. Najbolj zanimivo je, kadar prime uniformirani gasilec polno ča-šo v roke. zakliče gasilsko geslo: "Na pomoč", nakar jo z lahkoto iz- prazne do dna brez vsake pomoči. * Malo pozneje so odkrili na Vrhniki spomenik Ivanu Cankarju. Nastopili so razni govorniki in slavili z vznesenimi besedami našega najslavnejšega misleca in pisatelja. Ali bi ne bilo zanimivo, če bi se zgodil čudež in bi se Cankarjev kip preobličll v živega Cankarja ln če bi Mvt Cankar s par besedami nagovoru cenjene navaoče? Katastrofa na evharist kongresa v Zagrebu. MEW YOU, THURSDAY, AUGUST 21, 1W ------ — — ~ - _ — Dopisi. Mali Oglasi imajo velik uspeh a ^rfeprlČajte šel \ ■ r ' ' f: I SsgCBOBi ^ v * v*: ^ Vf - \, YOKK, TRTRSMY, ACGCST 2S, 1930 ———■ Milil ■ I I »III — * LABGE8T BLOTKH« PAE1 tu. i PANTELEJMOM ROMANOV REDUKCIJA URADNISTVA bo ne glede na to, ali so ga potre- Potem so se jele viti procesije bovali ali ne. , taksnih s priporočilnimi listki. Nič Posebno ogorčena sta bila dva ni pomagalo, da sta jih Huručov delovna uradnika — dolgi Huručov" in Taskin odklanjala. Kadar ni in mali Taskin. > bilo enega, so pritisnili na druge- "Tovarišl, le poglejte!" je vpil ga, izigravali so drugega proti Huručov. obračajte se k članom drugemu in končno je nastal po-komisije, "koliko miz je tukaj! Od ložai. da so jih morali sprejeti v teh. ki sede za njimi, je petdeset službo že v imenu pravičnosti, odstotkov protežirancev. Vsi ti so ! Ko je bila pisarna že polna no-pejk? smo izračunali, koliko m j- ' prišli k nam s priporočilnimi list-(vih ljudi, je nekega dne prišel o ramo dobiti — zdaj smo pa isr;o! ki vsoto izgubili." j en človek, sedi po pet oseb. Tako V nekem velikem < sovjetskem industrijskem podjetju so pretresali vprašanje katastrofalnega kupčijskega položaja. Po načrtu bi bili morali imeti 500 tisoč rabljev dobička, v resnici pa je bilo 500.000 rubljev izgube. ' Kako je prišlo do tega? Vrag si ga vedi," je dejal č'an vodstva, "saj smo stvar ven-dar tako dobro premislili. Do ko- V skladiščih, kjer bi zadoščal. bratovodja k Huručovu in Taksinu t« Napravili so ovadbo. Prišle >o preiskovalne komisije. "Kako je prišlo do take izgube? ' 5cf spraševali njih člani. Kdo naj to ve!" je bil odgovor. "Vsi smo živeli v veri, da se kupčija sijajno razvija V pričakovanju čistega dooičtei smo si bili ze razdelili 200.0000 rubljev. zdaj nam j na vra& prečrtal račune." In so začeli revidirati. Prišlo jc' na dan. da je bilo v skladišču, kj"r i bi bil lahko opravljal delo en u- i radnik. zaposlenih več ljudi: rav-j natell, skcntisti. strojepiska in j sluga. "Kako ste mogli nastaviti toliko osobja?" so se začudili. "Saj bi; morala država ne le plačali pri-manjkljaj, ampak vam še dati podporo." T'sti, k; so bili napravili ovadbo,' so potrdili, da je prejšnji vod'a | podjetja zel o nespametno gospo- j daril. Vsak član delniške družbe se , je trudil, da bi spravil pri p„djet- se ugonablja narodno premoženje!" Nastavljene! jso plašno hodili okrog in so pričakovali, da Jih bodo zdaj zdaj odpustili iz službe. Stopili so k ravnatelju, mu potožili nadlogo in ta jim je rekel: "Podpirajte nas. da bomo tudi' in jima je rekel: "Kaj nam je storiti?' _ I "Kaj se je zgodilo?" sta vpraša la oba hkrati. "Premalo miz imamo za fse ljudi." "Vraga! Posadite jih k vsaki mizi po dva! "Dva, gospoda moja, že sedita mi vas podpirali, zakaj če zletimo pri vsaki mizi. Pri nekaterih semi. boste tudi vi frčali." aijo že kar po trije!" je dejal o- Vsi veseli so si obljubili vzajem- bratovodja. no podporo. i "Morda bi bilo le prav, če bi za- Po drugi strani pa sta spet agi- čeli odpuščati stare uradnike. Ti- vajo? Za koga? Samo za proteži-rance! Le poglejte v skladišče, pa boste videli, koliko jih sedi tam! Dovolj bi bil eden, pa se jih je na-teplo štirinajst! Poleg ravnatelja imajo še ravnateljevega namestnika, štiri skontiste, tri knjigovodje, tri strojepiske in dve slugi. Pa se še oddaja delo v akord! Podpirajte nas, da razženemo to sodrgo!" Prišle so preiskovalne komisije. Pri preiskavi so dognali, da je bil položaj katastrofalen. Po načrtu bi bilo moralo imeti podjetje vsaj 700,000 rubljev dobička, bilo pa je skoro toliko izgube. "Kakor pri prejšnji direkciji! Samo da so številke še večje!" so zmajevali z rameni člani preiskovalne komisije. In direkcija je odvrnila: "To je pa res smola! Ker smo pričakovali večjega dobička kakor prejšnje vodstvo, smo si izposodili 300,0000 rubljev. Kaj, na lončenih nogah stojimi? Vrag si ga vedi, kje je vzrok.'' Čez teden dni sa bile volitve novega ravnateljstva. Vsi govorniki so poudarjali pravičnost Suščeva, Laskina in Smita. Vsi so bili ogorčeni zaradi pravkar izrinjenih mogotcev Huručova in Taskina. Na stopnicah pa so čakali mizarji. Čakali so in so gledali v zrak ter lovili na ušesa glasove, ki so prihajali od zgoraj. KAKO GRE KRALJ V IZGNANSTVO Tardieujeva vlada je odredila, da j se mora praznovati stoletnica padca Karla X. zadnje dni julija 1830 kot državni praznik. Malo je pa verjetno, da bi padel sklep ministrskega sveta na rodovitna tla. Julijska revolucija v Franciji nikoli ni bila popularna, čeprav so jo romantiki, pesniki in slikarji na vse načine proslavljali. Zahtevala je preveč človeških žrtev. Prelito je bilo' preveč krvi za to, da bi se odstranil^ ministrski predsednik, ki je potegnil za seboj tudi starega, napol gluhega kralja. V tej revoluciji vidimo samo nov dokaz, da ljubi francosko ljudstvo nad vse svobodo in da ne trpi absolutizma, katerega je hotel uvesti Karel X. z razpustom parlamenta in s suspendiranjem svobode tiska. Kralja Karla pa itačk ni bilo škoda. Njegovo vedenje med revolucijo in po proglasitvi vojvode Orleanskega za novega kralja je bilo žalostno, mizerno. Vedel je. da bo spravil na noge ves Pariz s svojim ukazom o razpustu parlamenta z dvetrotjinsko protivladno večino in s svojo odredbo, da smejo listi izhajati samo z dovoljenjem vlade. Kaj čakate?" jih je vprašal vra- Bil je prepričan, da ostane ljud- tirala Huručov in Taskin. Prigovarjala s:3 uradništvu: "Podpirajte nas! Če se nam posreči. da se iznebimo starega predstojnika. spravimo podjetje v nov tir in bomo imeli dobiček, ne iz- ste, ki so še od prej izza prejšnjega režima." je dejala pametna glava. « "To vendar ne gre. ti so bili na najini strani!" je dejal drugi." — "Rajši paročimo še nekaj novili gubo. Če nas boste podpirali, ne miz. bo za vse dovolj prostori. bo nihče odpuščen, zakaj produkcija sp bo povečala." Uradništvo je tudi njima obljubilo. da ju bo podpiralo. Zgodilo se je. da je bil stari šef odstavljen in sta bila na njegovo mesto imenovana Huručov in Ta- tar. "Nu, čakamo pač. .. človek nikoli ne ve, kaj pride.... treba je pač počakati naročil za nove mize.... Ju v službo svo'e sorodnike in pri , , „ . , . , * i bratovodja in ju prosil: jatelje. Povsod je vladala prote*-; J , . . "Tovariša, mojo sest: cija. Brez priporočilnega listka ni; ' . _ J » M H ° , . šnli oblastnik odpustili. Popravka bil nihče sprejet, kdor pa je imel j 1__________ črno na belem, je takoj dobil služ- j skin. Takoj se oglasil pri njiju o-ju prosil: Tovariša, mojo sestro so prej-i odpustili. Popravil i i storjeno krivico in sprejmita jo Kako se potu je v stari kraj in nazaj v nazaj v službo!" "Kje je!" je vprašal Huručov. ■ "Sem z njo!" Ker je prišla v pisarno, je takoj i dobila nameščenje, zakaj Huručov je rekel: j "Ti si bila žrtev prejšnjih mogotcev, mi pa hočemo popraviti krivice! Evo ti službe in večje plače!" Uradništvo je sprejelo imenovanje s ploskanjem in odobravanjem. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugah stvareh. Vsicd naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnik«. Tudi nedriavijani la m ore jo potovati v stari kraj na bbisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za pavrnitev(Retnrn Permit)i* Wash-inftona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče J. priti nazaj tudi v teku 6. mesecev In isti se ne pošiljajo več t stari kraj. ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Pro&nja za permit se mora vložiti naj man je eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim polije ni Barge Office, New York, N. IT. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške posta««, ki je stopila v veljavo s prvim j oil jem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vfzejl se izdajajo nuno onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Start*! ameriških državljanov, možje a-mertškib državljank, Id m se po L Joni ju lt S«, leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod IS. leta poljedelcev. Ti tm opravičeni de prve polovico kvote. Do drage polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih »odr-žavljanov, ki so MU postavno pri-pnttenl v te deželo srn stalno bivanje . £a m pojasnila ae obračajte na poznano ta ntnosljiv* SAK5ER STATE SI ANK -i 0 ©ORTXAffDT STREET NEW IOU Zdaj so jeli prosjačiti za službe sorodniki in prijatelji Huručova in Taskina: Pri Huručovu sta se naprej o-glaslla dva sorodnika njegove ž--ne. Najprej je oba odklonil, potem ju Je pa na ženino prigovarjanje le moral sprejeti. Kaj je hotel siromak. moral se je ukloniti. Komaj sta ta dva dobila službo, že so se oglasili pri Taskinu trije sorodniki. Odklonil jih je, a zaman, skličevali so se na to, da je Huručov sprejel dva Sorodnika svoje žene v službo, in izgovorov je bilo konec. S težkim srcem se je Taskin odločil. da nastavi tudi svoje tri sorodnike. I Kakor hitro je Huručov to rekel, je pridirjai Taskin v pisarno in začel govoriti: "Smola, smola! Neprijetna stvar! Še enega moramo nastaviti, nič ne pomaga. Postalo je naravnost nevzdržno! Saj naš urad ni preskr-, bovalnica za ljudi, saj denaT, ki ga i upravljamo, ni naš! Narodov ie, a prosilci za službe nočejo tega vedeti in že groze, da objavijo naša imena v časopisih. Kaj nam je ! storiti?" 'To je čisto preprosta stvar," je dejal Huručov, "vzeli bomo še te-1 ga v službo. Dostojnega človeka i lahko odpustiš, falota pa ne smeš pognati čez prag.... Preveč škode bi napravil. Da pa ne bo z njim posebnih stroškov, ga sprejmemo v službo za akordno delo." "To bo dvakrat dražje." "Ne tako, ne tako! Če bo več stroškov, jih bomo pač vknjižili v novo rubriko. Bo že kako šlo. Pravkar so dobili mizarji naročilo ?a nove mize. Produkcijski načrt moramo že zaradi tega razširiti." Od nekod se je slišalo mrmranje. Med uradništvom je šumelo, culo se je čisto razločno, da deli ravnateljstvo službe samo sorodnikom in ljudem, ki prihajajo z listki. Najbolj so vpili trije uradniki, ki jih je čakala redukcija: Suščev, Laskin in Šmit, Ko so mizarji prinesli nove mize, so postali še glasnejši in pre-drznejši. Vpili so, da se je razlegalo daleč na okoli. "Tako se zapravlja narodni denar! V čigavem imenu ga razmeta- SAHARA MODERNO ZDRAVILIŠČE F'anccski uradi v Alžiru opaža-jc, da stalno narašča število tujcev, ki si hočejo ogledati puščavo Saharo in prebiti v nje bližini ali na nje cazah vsaj nekoliko tednov. Pred-vrem so za življenje v puščavi navdušene Angležinje in Američanke, ker suho saharski zrak ni le zelo zdrav, marveč tudi pomlaja in poživlja stare in betežne ljudi. Francoski zdravniki so že davno spoznali moč saharskega ozračja in pariški zdravniki že leta in leta pošiljajo premožne bolnike v Biskro, Bu-Saado, Tugurt in razne druge ča pa štir; pištole. Njen sinček je puščavske kraje. Puščava se je s: £pai v naročju barona Damasa. svojimi zdravilnimi učinki izkaza- hčerka je pa milo prosila jesti, la in ne gre več samo za prehodno stvo mirno in da bo vojaštvo prav )ahko ukrotilo demonstrante. Na prmirjenje mesta je čakal v Saint Cladu. Čakal le tri dni in ta ca - bi bil prav lahko odslovil osovraženega ministrskega predsednika ter preklical usodni ukaz. Ker tega ni storil .je meral sam pobfati šila in kopita in pobegniti. V sebe to 31. julija zvečer je prispel s svojim spremstvom in o-tan-ki vojske v Rambou.ilet. Vsi so bi.15 ]a:*ni, ^aj že 24 ur niso ničesar jedli. Rambouilletski župan je bil v zadregi. Toliko ljudi ni mogel nahraniti. Edino, kar je mogel storiti je bilo zahtevati od občanov, naj dajo lačnim jesti. Toda tudi to ni pomagalo. Kralj sam je imel ves zaprašen in od solz prepojen plašč, mat; njegovih vnukov vojvodinja de Berri je imela na glavi moški klobuk, za pasom lovskega suknji- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O O L A Š U J T E "GLAS NARODA" ne čiU samo vaie članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE modo. marveč so turistovske karavane že tako pogoste in številne, kakor nikdar preje. Večinoma gredo v Saharo zlasti starejše dame. Evropska obleka seveda za ene kraje ni primerna in se turisti za daljše bivanje oblečejo v arabsko nošo, ki se je v stoletnem izkustvu pokazala kot primerna in praktična. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam jedilne dtSave. Knaipovo ječmenovo kavo In lm-portirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete naSU ie mnoge drugih koristnih stvari MATH. PEZDIR Box 772. City Hall Sta. New York. N. Y. V nedeljo je prišla vest. da je Pariz odslovil kralja in posadil na njegovo mesto vojvodo Orleanskega. Kmalu so prispeli štirje odposlanci začasne vlade pod vodstvom poslanca Odilona Barrota. ki je dejal kraljevim častnikom: 'Gospodje, recite kralja! Ves Pariz ie že v Coigneres. Čez nekaj ur bo tu 80.000 Parižanov". Nastala je splošna zmešnjava in vse je začelo bežati. Vlad-j no poslanstvo je seveda pretiravale. V resnici je prišlo v Rambouilet 1000 do 1200 Parižanov. ki pa so bili bolj radovedni kakor krvoločni. In pred to množico radovednih civilistov je bežalo 12.000 zvestih kraljevih vojakov, ki so imeli 38 topov in 6000 konj. To je bil konec Karla X. Kralju ni preostajalo drugega, nego napotiti se v Anglijo. Iz Ram-bcuilleta do Cherbourga je pa rabil dva tedna, ker je še vedno upal. da ni vse izgubljeno. Č im je tudi parlament proglas;! Ludvika Filipa za kralja, se je moral Karel udati v svojo usode. Imel je .^moio. da je prišel vedno prepozno, ko je bilo že vse končano. Vlada je poslala vojake. ki so spremljali niegovo kočijo do pristanišča. Toda Francozi so kavalirji, ki se krčevito drže tradicij. Vso pot so se strogo držuii dvomeča ceremonij a la. Dvorni ce-remonijal je med drugim zahteval, da .'me jesti kralj samo za šiin-oglato mizo. ker se pri okrogli ne da tako lahko dolocit4 prvo me^to. A kralj mora biti za mizo vedno prvi. V L*igle. kjer nSo mogli debiti štirioglate mize, jo je meral mizar na hitre roke napravit: in šele p^-tem so sedli k obedu. Ljustvc ie bil v .-plesnem mir-! no in ni demonstriralo proti kralju. Samo v Cherbourgu na obali i je množica mornarjev kričala: ■ Proč z Bourboni!" Kralj ie bil pa , tako naiven da je mislil, da molči : ljudstvo cd žalosti. "Le poglejte", t— j je dejal opetovano svojemu spremstvu. '•kako je ljudstvo poirto. 10. avgusta 1830 se je Karel X. v Cncr-bcurgu vkrcal na ladjo "Great Britain". heteč se izkrcati v Ports-mouthu. Solznih oči in povešene glave je zapustil francosko zemljo. Kcrakal je počasi proti ladji, opirajoč se na častnika. Iz Anglije je edpoteval v Prago, kjer je hotel preživeti zadnja leta svojega življenja na Hradčanih. Pa tudi tu ni imel miru in preselil se je v Gorico, kjer je 6. novembra 1836 umrl. Vlada je poslala s kraljem na pot v Anglijo posebno ladjo pod vodstvom kapitana Thibauta Kapitan je dobil od novega vladarja povelje, naj takoj potopi ladjo, na kateri se je peljal Karel X., čim bi krenila v drugo smer. Tako je Francija odslovila zadnjega Bourbona. ŽIVALI ČUTIJO POTRES VNAPREJ Nedavni strahoviti potres v južni Italiji, cigar žalostne poslcdice so j,c vsemu . vetu v živem spominu, je pesvežil vprašanje, da-li bi veda vsaj pr.bližno lahko napovedala bli-žajoi:. se potres. Nazori odličnih vulkanologov soglašajo v tem. da se tektonski pefres*. kakršen je bil nedavno v Italiji, ne dajo predvidevati Česar pa ne more doseči veda in tehnika, t j se posreči nekaterim živalim. Iz potresnega ozemlja per..:aj, . da se je par ur pred potre-3:n opazilo silno vznemirjenje pri p>ih. mačkah in pri govedu Ljudje si tega nemira niso vedeli tolmačiti. Ker nekateri oporekajo temu, navajajo listi poročila iz posameznih krajev ki uporno potrjujejo to lastnost živali. Mnogo i -.13: perer-a. da so si rešili življenje le zavoljo tega. ker so okušali dognati, kaj vznemirja^ živino. Neki posestnik iz okolice Lacedonije je na poziv hlapca prišel v hlev. kamer je ^rb za ž vino privedla tudi ženo. Ko so se vsi trije trudili oko-1; živine, se je zatresla zemlja in slamnata s*reha se je sesula nanje. Odnesli so le lahke poškodbe, medlem ko se je hiša popolnoma sesuli. in pokopala pod razvalinami tri žrtve. Takih poročil je več. vendar jih večinoma smatrajo za gole slučaje. Naročite m na -Glu Narod*" — največji slovenski dnevnik ▼ Z draft enlb drtank BRFZFLACNn POT7K. BOARD OF EDUCATION nadS brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški In hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli itr. 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, all pa V pondeljek Id sredo ob 3. do 8., soba 413. POUČNE KNJIGE MOUTVENKl KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York t s IGRE t t RAZNE POVESTI m ROMANI RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Karenina (Tofstoj) zanimivi romau (1! zvezka>..$5.50 M M ftd^fftjdii biiNT •••«••••• o• »*•«« «35 Beti ttfcofltti Balh ansko-TorUm vojska ............M Balkonska vojska, ■ si;k«»T .... JS Boj In hhcb. porast ....................JC Jl&cajnk \ clikčfA vojvodo JB R^y* rsntatt Ilirska vojaka «*»•»»..*•.•*..... « lea ti ti dnevnik Boti^ol darwl *••»*.«• ........... J88 Božja pat na Blcdti ......«.•»•• JC Cankar: Gnit&ik broJL.« ■ maw iivljenja m . . * • • i Mrtvo maato ..»••••• Boa&anGčne dais ..... . UVMB« .**.••#•«« « « 4 . » . •••••• m Daanr ^a4af fiL Prafilnn Bkapssnjsi&a ».*••••*»... AgitatorKemik) brodL Andrej Hofer ............ Čarovnica ....... Čebelica......... Črtico is ilvljonja Drobiž, in razno povesti spisal Milanski ......... Darovana, zgodovinska povaat .. M Dokio EHca ...............M Dolga raka .....J Do Ohrida In Bitoljn .....................70 D^i m ^fi^Jflfe JM Don Kiftot is La Manft*....................M Dve sliki. — Nji vat OBkfcfc — v ( MHBHO ) •'«••••■•«•••0 o* o • • o o o jM O^TlfE OHC&UkB oooooooaoo oa o a JU Duhovni kal ____............... Ji Dedek Je ■Mrih? Marinka* In ftfp tdjtki ....... ^ M * . • m •'« 4 Elizabeta .......... »••...««*••. Ji Wjoia aH cerkev v Tilrtirtll .« F*ran Baron Tresk ............. J! liozofska zgodba ............JC Ta DtevMo ........... *........ J tozdovnik (2 zvezka) i...U J^flJEMM^M^itaft SWtft «oo*«taosasoaoos oe4l i__m---» 1|M1 Alai 1 IWKefaH BMViUMBB •••o*»oosaoa iOSUIM T itvi I^Ujinl ••«•00 iMMrJI ...............................Ji laiki HHt (ToMof) •••a«o»» J Btktifjif 000 # o • • o o • a« * ladl kCt ittiPf dMfe vttaKaifrk' .1 . » J5 J8 JB Roda m (Kmetova) ............ .40 (U. sv.J ........ J8 .....................JC broOrano .................. «CC Is deieie patrtaav ..........................M Islet g. Brončka................L3C Izbrani spisi dr. H. Dolenca .... .60 U tfkjnoetl priroda .........................JC Iš aioderneia sveta, trdo ve«. 1.CC Igralke brodi rano ............. JC laiaCoa «................*.•.... .79 jagajo ........................ js Janko In Metka (sa otroka) .... JC Mfttff JSHB^pO^^Cv BJftlJ stfflttlftpfo • Mrl (Strog) trd. v. .............. broft. ....................... !■■ nH»«l mM* VlIURTI lansz. Popolna tadaja mk iO nvcakov. lepo vesanlb....... ...........10.— Sno^ST fllftt broii O. zrezek: Dr. Mar — TngooiSf broUrano ...............0-. M Jana Miaerija (Povesti Is fctaakefi Bvljenja ..................... "^CJUefcvee) iTavanak ......... , lab min Jas Ukal (Alelovoc) II. sv* ........... JC (SHHfwl rzz. aVOT .■."■•..V Korejska brata, poveat la misijo- nov v Koreji .............. JC Krvna sevata .................. JO Kuhinja pri kraljici gaajl naild JC Kaj se je Markam aaajalo...... JS Kazaki ............... ........ .80 pol roman (Bar) trd. van. LIC Krlfev pat patra Kopljenika .76 Kaj aa Je IsmlaHI dr. Oka...... .49 Kraljevi« berač .................25 Levstikovi sbrani sipsl ......... JC L sv. Pesmi — Ot*e In elegijo - — Kamance, balada in — Tilaiai (Levstik) ...70 2. av. Otročjo Igro ▼ prienmh — Različne poezije — Zabavljice ln pužlce — Jeza na Parnaa, — Undski Gals — Krai jedvoraki rokopis — Tolms? (Levktik) .. .70 Trdo vezano .. 6 tattifc^palemUi?..!1!........ .70 LfrilJa—Mu slika. BOnl lastnik. Trgovec, KspOljski straSnlk, U-radnjk. Jezični doktor. Gostilni-' &r. Klepetulje. Natakarca. Do. bovnik. Itd. .............. J Lov na ieaa (roman) .......... JC ■ . . > . |0 M ........ j .......... • gs Miljonar brez denarja .......... Malo življenje ................ krgčanskl deCek Iz Liba- nona ...................... Mladih zanikernežov lastni iiva* topiš ........................ Mlinarjev Janez ................ Mnsolino ...................... Mrtvi GastaC .................. MbH Kfatfrf M*9«»««f -Blctdjft ••••••■••****ooo****ooo«o Malenkosti (Ivan Albreeht) ...i Mlada ljubezen................. Mladim srceas. Zbirka povesti slovenska mladino ........ Misterija, roman ............ Morski razbojnk............. Na različnih potih ......... Notarjv naa. humoreska Narod, ki izmlra ........... Nmim Vas. n. del. B povesti . Nova BMtika. trdo ves...... Nate leta,.trd. ves. ......... broSirano ................ Na IndUshih otokih ......... Naši ljudje ................. Nekaj fet Nihilist iNa krvavih poljanah. Trpljenje ln strahoto a bojnih pohodov bivie* ga Slu v enakega polka .75 .65 J5 .75 JO .40 JS .70 J6 J5 -35 .....25 ,.. .L— !!! m ... .46 »00 1 m * ... .66 ... JC ... .46 Novo Življenje .............*.... Ji Ob 50 letniri Dr. Janeza L Kreka JB Onkraj pragozda ............... Jš Odkritje Amerike, trdo vezano .. .69 mehko vezana...... J56 Praprečanove zgodbe ................. 35 Pasti in zanki ................ J5 Pater Kajetan ..................L— Pingvinski otok ................ JC Povest o sedmih obeienlh ...... J6 Pravica kladiva .............. JC Pabirki Iz Boža (Albreeht) .... .25 Pariški zlatar .................. JS Prihajat, Doveet .............. JC Požigalee ...................... JRf Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano .................. L— Plat zvona .................... .JC Pri stricu ..»...»...a........*«« JC Prst božji .................... JC Patria, povest is Irske jnns&e do- dobe ..............................JC Po gorah In dolinah ............ JO Pol litra vipavea .............. M Poslednji Mehikanec .......... JC Pravljice K Majsv ............ JO rreotrzam. rness in snp ms. nOd v gramofona ............ JS Prigodhe dsheliee Maje, trda vas...Xv-» ••••ooeoon t™ Ptico acUvkai, trda Pni ISOO* KRATKA DNEVNA ZGODBA NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 28, 1931 2 * (Nadaljevanje.) Takoj nato pa je zaoril velik krik, v katerega so bili pomešani vzkliki bolečine ln groae. Lora je izustila ta krik. Dame so skočile preplašene s avojih sedežev. Stolnica Hubl je planila noter, bleda in preplašena. Minnie, — pojdite hitro k Lori. Potrebuje pomoči. Nesreča se je pripetila! — Kaj za božjo voljo, Aleksander? — Gospod Rutland Je mrtev! Našli smo ga s prestreljenimi prsmi na njegovem stališču. Živel Je še, a ni bil vec pri zavesti. Seveda smo takoj pohiteli k prvemu zdravniku, — a umrl nam je pod rokami. Večina žensk je pričela ihteti. Gospa Minnie je dobila celo solzni krč, — Jaz ne morem videti mrtvih! — Je ihtela. — Dragi Saša, ne pošlji me k njej! — Ohrabri se vendar. Gna Je tvoja prijateljica in uboge Lore ne sme-4 pustiti same? — Tukaj je njena sestrična, gospodična Gerta. Ona ji stoji najbližje! Obraz Gerte ni kazal nikakih solza. -- Kaj pa Je pravzaprav? — je vprašala ter skoro nehote omilila svoj glas. S t — Se ničesar natančnega ne vedo. Puška se mu je nesrečno sprožila ali pa Je kak lovec nerodno streljal. Nikdo ne ve ničesar. Nikogar pi bilo pri njem. On soAi si Je izbral najbolj oddaljeno stališče. Stotnik Je govoril zmedeno. Trdni in presunljivi pogled Gerte ga je .»pravil nekoliko iz tira. — Pojdite prosim vas, k svoji sestričnl gospodična Bergmeister, — Je silil nestrpno. Gerta se je odstranila. Vedela Je dosti. Spodaj so našli mrtvega, katerega so odnesli v njegovo sobo. Poleg njega je stala Lora ter strašno plakala. Baron Herway si prizadeva potegniti jo s silo na stran. Vsi gospo-eje, ki so stali na strani, so si odddahnili, ko se mu je to konečno posrečilo. Gerta se Je ozrla po svojem očetu. SUl je nekoliko na strani, zatopljen v živahen pogovor, katerega Je sprožil z gozdarjem. NaLa. pa se je splazila neslišno po koridorju, po katerem sta izginila Herway in Lora. Ona mora vendar skrbeti za svojo sestrično! Njena lastna soba je ležala v to smer. Vrata Lorine sot»e so bile odprta na stežaj. Ona sama ieži še vedno ili teč a, na prsih Herwaya. Ta jo je božal po laseh. — Nikar ne jokaj, draga! Saj venrar nisi sama! Ali ni mene tukaj? Lora, draga Lora. nikar ne jokaj! Njegova tresoča se usta so iskala njenih. V njegovem glasu se je treslo strašno sočutje in brezmejna uda- r.osa .. Gerta je sedela v svoji sobi ter zrla z velikimi očmi na priprta vra-ia, skozi katera je bilo mogoče razumeti vsako besedo. Onadva nista niti zapazila postave, ki je hušknila v koridorju. — Tako je torej? — si je mislila Gerta in zavist se je zbudila v nje-mh prsih. — Mladi, odlični človek jo torej ljubi! Kakšno srečo ima vendar ta Lora ... Nato pa je globoko vzlihnila. 2. poglavje. Pogreb je bil končan. Lora je se dela sama v sobo, katero je ravnokar za postil stric Bergmeister. Z velikimi očmi je zrla v praznino. Kaj Je rekel? To nI bil nikak slučaj, nikaka nesreča! Papa je živel preko svojih sredstev. .. Ves blesk je bil izposojen.... Oče Je zapravil premoženje matere ... Ali obstajajo pasive? Niti en rdeči vinar ne bo ostal lr ker ni videl nobenega drugega izhoda. Je njen oče posegel po puško.... ter.... — Ne, ne, ne! Vse to je naglas izustila. Nato pa je pričela zopet strašno jokati... Uboga? Kaj na tem? Da ie nebo osramočen spomin nanj. Kako naj prenese vse to? Zunaj je snežilo. Sneg je padal v majhnih kosmih, katere je podil veter sem in tj a. Vse je izginilo v sivem, brezbarvnem tonu. Na gradu Je postalo strašno tiho. Stric je odpustil večino služabnikov ter se odpeljal v bližnje, okrožno mesto, da vprizori konferenco z upniki , Eno stvar pa je občutila Lora z veliko hvaležnostjo: Da se namreč drži Gerta vstran! Izza nesreče Jo Je komaj kdaj videti. Ponavadi sedi vedno pri stari služabnici ter si pusti pripovedovati vsakovrstne čenče. Naj počne to! Lori Je neizmerno dobro, da ne sliši niti svojega lastnega glasu. — Zakaj pa ne pride noben Človek k njej? Ona ima vendar dosti prijateljic! Odkar je dobila od stričo to strašno »poročilo, Je prišlo Lori šele k zavesti, da se že več dni ni oglasil noben tuji človek v Rutlandu. Kje pa je ostal — on? In njegova — mati? Diskrecija? Gotovo je bilo to. Hotela sta Jo pustiti samo v njeni bolečini. (Dalje prihodnjič.) Nesreča ne počiva! Tudi tmrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKI AU 9ie ie tavarovani ta ilučoj bolezni, nezgod# ali smrtit Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu druitvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naia jednota plačuje največ bol-a tik« podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki Imovina znaša nad $1.100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah aH Kanadi a 8. {lani Pristopnina prosta. B§rit§ najboljši Oovonski tednik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. P&its po poj&snOa na glavnega tajnika, Joseph Piahler, Ely, Obiščite motorno ladjo "vulcania" Motorna ladja "VULCANIA" je vedno središče občudovanja v vsakem pristanišču sveta—v Mar. seillesu, Napol ju, Patrasu, Bostonu ali New Yojk. To veličastno ladjo je treba videti, da se jo preceni. Da damo priliko onim, ki dosedaj še niso obiskali te krasne prekooceanske ladje, Cosulich Line prisrčno vabi na krov v NEDELJO, 31. AVGUSTA od 2. do 5. popoldne Vstopnice se dobe na pomolu 86 West 46th Street ali v uradu Cosulich Line, 17 Battery Place, N. Y. ZEMLJEPISNA ZAGONETKA SREDNJE AZUE . PRVI USPEH Azija ima nekoliko zakonetk, nad katerimi si evropski zemljepisci doslej brez uspeha belijo glave. Tako so opazili, da sibirske reke proti vsakemu pravilu spodjedajo svoje' vzhodne bregove, dasi je znano, da vse reke tekoče v smeri poldnevnikov, spodjedajo svoje zapadne brege be. Znani raziskovalec Sven Hedin j je na svoji zadnji odpravi opazil še eno posebnost azijskih rek. Reka Tarin, tekoča po kitajskem Turke-stanu, spreminja svoj tok vsakih 1500 let. Pred 25 leti, ko je Hedin prvič potoval po teh krajih, je opazil na svoje začudenje, da ima kitajski zemljevid, star kakih 1800 let, zaznamovano reko Tarin v severnem delu dežele. Hedin v severnem delu ni naletel nanjo, pač pa šele v južnem. Zemljepisci so mislili, da je kitajski zemljevid po-grešen. Hedin pa je šel stvari do dna in zasledil tudi na severu davno opuščeno strugo Tarina. "o daljšem proučevanju je izrekel domnevo, da bo Tarin čez 25 let tekel spet po svoji stari strugi, opuščeni 1500 let. Ta četrt stoletja je ravno minula in Hedinova napoved se je izpolnila Reka Tarin je opustila južno smer svojega toka in jo mahnila nazaj na sever. Hedin je dobil poročilo, da je morala njegova karavana prebroditi neko "novo reko", ki je pred 25 leti še ni bilo v tistih krajih. Ko so stvar preiskali, so dognali, da je ta nova reka stari znanec Tarin. Čudovita stvar je zlasti v tem, da ne gre za kako malenkostno spremembo struge, marveč za ogromno razdaljo kakih 140 kilometrov. Vsak novinar ve, kako težko je govoriti z znanimi politiki, znanstveniki, umetniki. Vsi ti navadno ne marajo, da bi jih nadlegovali intervjuvarji, pa se ne zmenijo za to, da utegne biti takšen obisk odločilnega pomena za obiskovalca v začetku njegove karijere. Znani francoski poročevalec pripoveduje, kako je prišel pred leti do prvega uspeha na trnjevi novinarski poti. Prof. Curie, ki je takrat odkril radij in dobil mednarodno na grado, je ždel v zaprtem laboratoriju in ni maral nikogar sprejeti. Novinarji so obupani postajali ob zaklenjenih vratih. Nihče ni smel noter. ".Kar domov pojdite", so drugi nasvetovali svojemu mlajšemu tovarišu, "saj vidite, da nič ne pomaga. Popišite ulico in hišo, kjer deluje znanstvenik. Omenite maga-ri, da ste videli v oknu Curievo senco.... Od vas itak ne bodo veliko zahtevali v uredništvu, ker ste začetnik..." POZOR, ROJAKI ; prejemate, le rasvMu, Maj j Vam Je narafntna prila N« ta-j kajte toraj. da se Vaa unahji, temveč obnovite narečnine ad ; direktno, ali pa pri enem ilili 1 tih naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob advertise in "glas naroda" SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure v zvečer. P osi ni ujm o se vil brez Izjeme, to store in stanovitne domače banke. Na obisk v staro domovino samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enema naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po ^FRANCOSKI progi s parnikom "He de France" preko Havre: prvi jesenski izlet dne 12. septembra 1930 3. oktobra: drugi jesenski izlet 24. oktobra: tretji jesenski izlet 12. decembra: veliki bozlcni izlet Po COSULICH PROGI preko Trsta prihodnji izlet z motorno ladjo "VULCANIA" dne 8. oktobra 1930 Nadaljuj izleti po isti progi: 2S. novembra—"SATURNIA" M. decembra—"VULCANIA" Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov Itd-, pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so ie sto in s to-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa, kar je naj važne je, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. sakser state bank 92 CORTLANDT ST., NEW YORK TeL Barclay 0380 COLORADO Denver. J. Bchutto Pueblo, Peter Culls, A. Salttč. Salida, Louis CosteUo. Walsenburk. lft. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago. Joseph Bllsh. J. Beril 6, Mrs. F. Laurlch, Andrew S pillar. Cicero, J. FablP-a. Joliet, A. Anzelc, lftary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovai. La Salle. J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovtek *n Jože Zelene. KANSAS Qlrard. Agnes Močnik. Kansas City, Frank Zagar. Maryland Steyer, J. Cerns. Kltzmiller, Fr. Vodoplvee. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular. Ant. Ja-nez&eh. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Gonte. Frank Pucelj. Ely, Jos. J. PesheL Fr Sekala. Eveletb. Louis Ooute. Gilbert. Louis Vessel Hlbblng, John Pofift Virginia, httiUch, Sheboygan, Johr Zorman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj. MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup. M. lft. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW TORS Gowanda. Kari Btornlsha Little Falls, Frank Maala. OHIO Barfoerton. Jonn Balant. Joe HltL Cleveland. Anton Bobek. Chaa Karllnger. Anton Blmclch. Math. BlspiUk. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Knmto Niles. Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkslj. OREGON Oregon City, J. Kohlar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Prank Jakie. Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavee. Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Bresovee. V. Ro-vanftek. Crafton. Fr. Machek. Export. O. Prsvift. Louis Japan* člč, A. BkerlJ. Farrell. Jerry Okora. Forest City, Math. Kamin, Oreensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fs-renchack. Irwin, Mike Panshek Johnstown. John Polanc, Martin Koroshets. Krayn, Ant. TauftelJ. Luzerne, Frank BaBnch Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. KopiMck Midway John 2ust Moon "Fun, Fr. PodmlMek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb m U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. PwVn. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. In okoUeo, J. Htvlj. Tt. Bchtfrer. West Ne« ton, Joseph Join WHlock, J 29. avgusta: Euro pa, Cherbourg. Bremen Majestic, Cherbourg Pennland. Cherbourg, Antwerpen Volendam, Bojlogne Sur JJer, I lot terdum 30. avqusta: Republic, Cherbourg Rr»m«i 8t lvmis. Cherbourg, Hamburg Conte Blanc«mano. Nai^li. (it-nova 6 DNI PREKO OCEANA Najk>aj*e In najbolj ugo4nt Ht aa ootevanje nr ogromnih tarnlklh: PARIS 1. sept.; 19. sept. (4 P. M.) (4 P. M.) FRANCE 5. sept.; 26. sept. (7 P. M.) (7 P. M.) lie de France 12. sept.; 3. okt. ka8a rse ladje sveta v raxkf>SJu, udobnosti In naglici ter nudi najl>oljfto slult.o v Evro- po. Posebne cene za tja in ntaaj. Več novoatl na teh motornih lad;ah vkiju fino plavalni baien v drugem razredu. COSULICH LINE 17 Battary Piaca, N«w York j 5 dni na oceanu PREKO CHERBOURGA 6 DNI preko BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE na najhitrejših parnikih. Kar jih plove, ECCMEN in EURCPA ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Z.i navodila vpra&ijte svojega lokalnega zastopnika, ali NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway. New York UTAH Helper. Ft. WEST vntoooA: Williams River, Autos WiaOONBDt Mllvaukes, Jos. Koran. Rsrtns in Jtmph Itstsft in Bock DtAnaoMOi, V, cena DR. KERNOVEGA BERILA je zni2ana Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER Stan« tam« $2,— daroeite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA v Zli West IS Street New York City 1. aeptaembra: Paris, Havra 2. »eptembra: \"uli an la.. Trat 3. »eptembra: Mauretania, Cherhotir* President Hardin*, Chtrbourf. Hamburg Deutschland. Cberbour*. Hamburg 5. septembra: France. Havre ' itrerni-n. Ch«rbour». Bremen . Homeric. Cherboui* J Ilonia, Na|.K>l[. Geoova 6. »eptembra: l.evia than. Cherbour* New Amsterdam. Boulo»na 8ur iler, Rotterdam S. »eptembra: Kesolute, Cherbourg. Hamburi 10. »eptembra: Aqultania. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 12. septembra: lie de France. Havra Olympic. Cherbourg Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 13. »eptembra: George Washington, Cherbourg. Hamburg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte Grande, Napoti, Genova 15. Septembra: Columbus. Cherbourg, Bremen 16 septembra: Europa. Cherbourg. Bremen 17. septembra: Jter»-ngHria. Cherbourg Albert lUtllin. Cherbourg. Hamburg 18. septembra: Berlin. Boulogne Bur Mer, Bremao 19. »eptembra: Parl», Havre Saturnia, Trat Majestic. Cherbourg Uoterdam. Boulogne aur Mer. Uottrei,d*-n. Cherbourg. Bremen 26 septembra: France. Havre Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Volendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam Augustus, Napoti. Genova 27. septembra: Leviathan, Cherbourg 1. oktobra: Arjuitania. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg L»>utschland. Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: He de France, Havrs Kuropa. Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg 4. oktobra: St. Louis. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam Con'e Biancamano, Napoll, Genova 6. oktobra: Republic, Chert^urg, Hamburg Resolute. Cherbourg, Hamburg 8- oktobra: Vulcania, Trst I'.erenparia. Cherbourg Columbus, Cherbourg. Bremen President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg Vsak zastopnik izda potrdilo n svoto, katero je prejel. Zastopnlkr rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $9.; za pol leta $3.; sa fttlrl mesece $2.; sa četrt leta $130. New York City je $7. celo leto Naročnina sa Evropo je $7. sa celo teto. ' 9. oktobra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Paris, Havre Majestic, Cherbourg Statcndam, Boulogne aur Mer, Rotterdam Roma, Napoll, Genov« 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 15 oktobra: Mauritania. Cherbourg G«*orge Washington, Cherbourg. Hamburg Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne aur Mer, Bremen 17. oktobra: France, Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 18. oktobra: L.evlathan. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Conte urande, Napoll, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Dresden. Cherbourg. Bremen 24. oktobra: He de France, Havre Saturnia, Trat Euro pa, Cherbourg. Bremen Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. oktobr«: Cleveland, Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 29. oktobra: Deutachland, Cherbcurg, Hamburg America. Cherbourg, Hamburg Berengarla, Cherbourg m 31. oktobra: % Majestic, Cherbourg m Augustus, Napoll, Genova DRUGA. 'iHTMnwrHijuirraaM KOMAM IZ Htlunja. ^^asse Zm Glas Naroda priredil G. P. hipi a« Kretanje Parnikov ^— Shipping New* — | m uiom navm dajdl* nnta i -i i i ■ i. — —fff^ff——I——SWB