Posamezna MtriKit 1 — ŠTEV. 18. V LJUBLJANI, ponedeljek, dne 25. jauarja 1926. Po?tnina plačana t feotovini. LETO LIL izhaja vsak dan opoldne, izvzeaaai nedelj it* praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80 — Heodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO; SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV, IB. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se. n« vračajo. — Oglasi po tarifu. PismeniK vprašanjem naj se priloži zna»ka u> odgovor. Račun pri poštnem (‘•ek. uradu štev. 18.038. ,9M i>uwi h I roško vprašanja. 8 predlogom Nemcev v Sloveniji koroški deželni vladi, da se naj podeii ko-losKim Slovencem popoma šolska in kulturna avtonomija, je bilo koroško vprašanje znova razgrnjeno in sicer na naiin, ki je za koroške Slovence nad vse ugoden. Pričakovati je zato bilo, da bodo vsi slovenski listi na nemški predlog reagirali. Tem bolj, ker so vsi listi že tolikokrat naglašali svojo ljubezen do Korošcev, da so morali včasih tudi že Korošci postati te samo platonične ljubezni siti. Toda slovenski listi so v neverjetni slogi nemški predlog premolčali. Pie-molčal ga je »Slovenec«, premolčalo ga je »Jutro« in premolčala ga je »Delavska politika« in edino »Narodni dnevnik« je zavzel svoje stališče. Naši slovenski dnevniki imajo seveda vse druge skrbi, kakor pa da bi se ukvarjali z manjšinskimi vprašanji. Če se kje kak avtomobil prevrne ali če se zgodi kak škandal, potem kar cel članek o tem škandalu v list. Kadar pa gre za vprašanje, ki je življenske važnosti ne samo za koroške Slovence, temveč za vso našo državo in nazadnje tudi za evropski mir, tedaj pa slovensko časopisje molči, kakor da se ga to ne bi tikalo. Ia molče tudi oni, ki se jih to vprašanje najbolj tiče, molče tudi koroški emigranti. Vsaj ti bi morali povzdigniti svoj glas in skrbeti, da se oglasijo tudi slovenski listi in da za slovenske Korošce koristen predlog ne zaspi, temveč da postane meso in da se prične novo življenje za Korošce. Pa tudi naša obrambna društva bi morala nastopiti. Brez vsakega dvoma je, da je nemški predlog, izpopolnjen s predlogom našega mnogo izkušenega dopisnika g. A. G., tak, da more pomeniti popolno rešitev manjšinskega vprašanja v Jugoslaviji in v Avstriji, kolikor zadeva nas. Analogno kakor koroškim Slovencem bi se mogla tudi gradiščanskim Hrvatom zagotoviti kulturna in šolska avtonomija in potem ne bi bilo nobenega vsroka več za nacionalno nasprotje med Avstrijo in Jugoslavijo. Naša severna meja bi bila varna, ne bilo bi nam treba vedno računati z nevarnimi zapletljaji ob avstrijski meji in pozicija naše države bi bila v mednarodnem svetu s tem mnogo bolj utrjena. Same velike pridobitve na vseh straneh in slab patriot, ki bi iz ozkosrčnosti tvegal, da bi bile te pridobitve zaigrane. Zalibože je zlasti v manjšinskem vprašanju pri nas silno mnogo ozkosrčnosti, ki se najbolj Vraže v znani dvojni morali. Našim bratom v tujini bi hoteli dati tudi politično svobodo, našim Nemcem pa za-merjamo, če streme za kulturno samostojnostjo. Toda to nasprotje je nevzdržno in račun bomo plačali samo mi. Ne samo, da sc naši sesedi veliki narodi, s° naše manjšine številnejše od nemških. Zato pade vsaka represalija težje Ua nas in zato je v našem interesu, da propagiramo demokratično rešitev manjšinskega vprašanja. Za vsako res slovensko stranko je moral biti ženevski kongres narodnih manjšin naravnost diktat in njegove resolucije bi morale postati sestaven del programa vseh slovenskih strank. Ne bomo si vendar domišljali, da so dr. Wilfan, dr. Petek in dr. Besednjak slabše skrbeli za sebe, kakor pa bi skrbeli mi. Naša dolžnost do manjšin je samo ta, da njih predloge izvršujemo in da smo jim vedno na razpolago. Samo to je naša dolžnost in nič drugo. Koroško vprašanje je znova razgmje- Proracun prosvetnega ministrstva. PRIBIČEVIČ NA SEJI FINANČNEGA ODBORA. — RADIČEV EKSPOZE. — ZA LJUDSKE ŠOLE IZDAMO TOLIKO KO ZA OROŽNIKE. — VSAK ŠTIPENDIST MORA NAUČITI PISATI ENEGA ANALFABETA. — RUŠČINA BO OBVEZEN PREDMET NA SREDNJIH ŠOLAII. — RADIČ OBLJUBLJA SARAJEVU M0NTAM8T1ČNO FAKULTETO. Beograd, 25. jan. Zaradi dvornega plesa, ki je trajal do 4. zjutraj, se včeraj seja finančnega odbora ni vršila dopoldne, temveč se je začela šele popoldne ob 4. Pretresal se je proračun prosvetnega ministrstva. Seja je trajala do danes do pol štirih zjutraj. Na seji je zbudil veliko senzacijo govor bivšega ministra za prosveto Svetozarja Pribičeviča, ki je prišel take kakor tudi Ljuba Davi-dovič in dr. Spaho na to sejo finančnega odbora. Veliko poslancev je bilo v avditoriju. Pribičevič je govoril eno uro. Med njegovim govorom je prišlo vsak hip do prepira med njim in med St. Radičem, tako da je Radič večkrat zahteval od predsednika Radojeviča, naj pokliče Pribičeviča k redu. V začetku seje je minister za prosveto St. Radič držal ekspoze, v katerem je najprej v splošnem naglašal važnost prosvete, na to pa omenjal ljudske šole, pri čemur je rekel, da proračun za osnovni pouk ne znaša niti toliko, kakor ena postavka v proračunu notranjega ministrstva za žandarmerijo. V naši državi bi potrebovali še okrog 4000 šol. Imamo preko 20.000 štipendistov. Ti bi se morali zavezati, da vsak od njih nauči vsaj enega analfabeta citati in pisati, drugače pa naj bi izgubil štipendijo. Nato je minister govoril o srednjih šolah in poudarjal, da je število teh šol preveliko, a število kvalificiranih učiteljev na teh šolah premajhno. Število gimnazij je na vsak način treba skrčiti. Dalje je rekel pri tej priliki, da namerava uvesti na srednjih šolah od prvega razreda naprej ruščino kot obvezen predmet. Proračun ministrstva za prosveto je znašal prvotno 1 milijardo 200 milijonov dinarjev, — sedaj pa je znižan na 800 milijonov dinarjev. Proračun za visoke šole znaša 120 mi-ljonov dinarjev. Beograd je do sedaj dobival dovolj, med tem ko sta bili vseučilišči v Zagrebu in Ljubljani zapostavljeni. Ko je Radič prišel v ministrstvo, je skušal to izravnali. Ministrstvo'iinanc je odredilo, da dobi Beograd 28 milijonov, Zagreb 12 milijonov, a Ljubljana samo 2 in pol milijona. S tem se je zgodila krivica in mora se najti način, da se to popravi. Minister graja, da mnogo profesorjev na univerzi prihaja samo četrt ure predavat, število ur za predavanje pa se bo uredilo tako, da ne bo znašalo za enega profesorja samo po dve uri, temveč vsaj po osem ur na teden. Pripravlja se tudi zakon o stavkah na univerzi. Ne sme se dovoliti, da bi dijaki stavkali aii demonstrirali proti ministru prosvete, kakor se je to dogajalo. To je barbarsko, ker se dijaki s tem odvračajo od pouka. Dalje bo treba znižati takse na univerzah. Ko je minister končal, je poslanec Stepanovič predlagal, da se reducira skupno in naša javnost m je tnia, da Je pognal noDOVica v pokoj in zopet poklical men, nespoSODnega v vsakem oziru, razuii za sklepanje pogodu o popravljanju m izposojanju vagonov, zdaj uo zopet cvela pšenica raznim agentom, ki bodo podajali drug drugemu kljuko v iličevo sobo. — in tako ni mogoče priti do urejenin razmer v našem s.tooracajU. i ar let še pojde, potem pride — polom, ki bo strašen! ivasa >podela kola« je zanič, ker ni bilo so mogoče vpeljati — evropske evidence. — v sosednji Avstriji imajo v to svriio urad, kjer ima i 1 uradnikov točno evidenco za vsak vagon, kje se nanaja; natančno vedo, koliko in kateri vagoni so šli v druge države in v katere. — Dalje mia v Avstriji vsak vagon svoj »Grundblatt« in poseben »Beiundspio-tokoik. Tu je točno zabeleženo vse, kur se lice vsakega vagona glede na konstrukcijo iu porabnost. — Dalje je ves železniški paik razdeljen na vse popravljainice v državi; vsaka popravljalniea ima točen seznam vagonov, ki se morajo vrniti za vse poprave, najdalje vsaka tri leta pa za nov, splošen pregled, ki je popisan v novem Befundsprotokoliu. \soga tega pri nas nit Vagoni letajo po državi in preko inej brez prave kontrole in danes nince ne ve, kje so ti naši vagoni, koliko je dobrih in koliko je pokvarjenih. Jasno je, da se tak nered, taka v nebo kričeča malomarnost mora maščevati. Trpel bo promet in trpela bo dižava. Vidim zelo črno za bližnjo bodočnost. Zdaj še mašijo luknje tisti tisoči vagonov, ki jih je poslala Nemčija na račun reparacij; ali tudi ti vagoni so že danes v takem stanju, ki dolgo še ne bi smeli biti takšni z ozirom na kratko dobo uporabe. Kaj bo, ko bodo tudi ti vagoni kaput? O vseh takih rečeh čivkajo vrabci po vsej Evropi, le domačini imajo zavezane oči, da malo ali ničesa ne vidijo. — Večino podatkov sem slišal od teh tujih vrabcev, ki škodoželjno čivkajo po tujih hišah. Naj bo zabeleženo tudi v »N. D.«, ki se bo mogel za kako leto sklicevati na ta dopis. A. G. Sleparske volitie se ne smejo vršiti! Sleparije, ki jih uganjajo združeni komunisti in »socialisti«, se nadaljujejo pred očmi vladnega komisarja. Vsak dan prihajajo nova poročila o sleparijah in vedno bolj se stopnjuje teror, čim bliže prihajajo volitve. V takem obsegu se vrše sleparije in tako sistematično in vsestransko, da ne morejo dobiti sedanje volitve v delavsko zbornico drugega imena ko sleparske volitve. Zato zahtevamo, da se volitve odlože, da se uvede nov volilni red in da se odvzame vsak vpliv na volitve ljudem in uradom, ki so se v sedanjem boja tako silno kompromitirali Ne moremo trpeti, da bi sleparske volitve kompromitirale tudi institucijo delavske zbornice. To pa se mora nujno zgoditi, če vsa javnost ve. da so bile volitve sleparske, da niso izraz ljudske volje, temveč posledica najbolj ciničnega potvarjanja ljudske volje, to itak so dosedanji gospodarji v delavski zbornici zaigrali zbornici skoraj ves ugled, H sleparijami pri volitvah bi moral biti zaigran tudi zadnji košček ugleda in delavstvo bi bilo v nevarnosti, da delavska zbornica preneha. Zato sleparskim volitvam konec! Preiskava vladnega komisarja. _ Komisar ministra za socialno politiko g. tionstantinovič je povabil k sebi zastopnike vseh ^vloženih kandidatnih list, da sliši njih pritožbe. Za klerikalce sta se sestanka udeležila poslanca Smodej in Kremžar, za zdru- žene komuniste in »socialiste« nosilec liste j g. Svetek, za »neodvisno« listo g. Juvan, za | Jug. soc. dem. listo g. Bernot in za radičev-sko inž. Debelak. Poslanca Smodej in Kremžar sta obširno razložila vse sleparije, ki jih uganjajo združeni »socialisti« in komunisti ter zahtevala, da se volitve odlože in spremeni volilni red. Isto je predlagal g. Bernot in navedel nove dokaze o volilnih sleparijah. Proti tem sta nastopila tudi gg. Juvan in inž. Debelak ter zahtevala samo spremembo volilnega reda. G. Svetek je svojo skupino branil, kolikor je mogel, toda prepričati ni mogel. Upati je, da bo vlada uvidela nevzdržnost situacije in volitve ustavila. Smešno pa je, če kriči »Delavska politika«, da avtonomisti zahtevajo vladno pomoč proti sleparijam. Kdor noče trpeti sleparij — in poštenjakom je to zakon — ima samo dva načina, da sleparije prepreči: ali seže po samopomoči, nelegalnem in navadno tudi nemoralnem sredstvu, ali pa ubere zakonito pot. Če vodi ta v Beograd, pa ni krivda tistega, ki to pot išče, temveč tistega, ki je dal tudi glede delavske zbornice vso moč Beogradu. To pa so zakrivili tudi gospodje okoli > Delavske politike« in zato naj to kričavo glasilo pisane družbe lepo molči. Sleparske volitve je treba ustaviti in pre-| zgodaj se je veselila »Delavska politika« — | zmage. S sleparijami se namreč zmaga ne i da več doseči! Iz dežele falzifikatorjev in te Bethlen sokriv. Imenovanju parlamentarne preiskovalne komisije se je Bethlen dolgo upiral in šele V zadnjem hipu, ko je zvedel, da bi v nasprotnem slučaju tila prečitana med drugim tudi interpelacija o njegovi sokrivdi, je pristal na imenovanje komisije. Dolgo so madjarski krogi sploh tajili vsako sokrivdo Bethlena, leda v arhivu se ie našlo pismo Bethlena na njegovega prijatelja barona Perenyija, kateremu svetuje, da se akcija tako dolgo odloži, dokler bo on Bethlen v Ženevi, ker bi mogla akcija njegovi' poziciji silno škodovati. Bethlen, ki je hotel v začetku obstoj tega pisma tajiti, je končno priznal, da je to pismo pisal in se opravičeval s tem, da on falzifikator-ske akcije ni odobraval ter da je samo svoje prijatelje svaril. Ko se ie nato Bethlenu reklo, da bi moval kot ministrski predsednik stvar takoj javiti policiji, je Bethlen spoznal, da en je polomil in z"»to svojo izpoved popra v d v tem znrslu, da pod akcijo ni mislil fnlzifikatorske afere, o kateri da snloh vedel ni, temveč ie svaril le pred nekim pu-čem, o katerem je slišal, da se pripravlja. Tudi nadvojvodinja Izabela kompromitirana. Neka budimpeštanska šivilja je izpovedala, da je naročila nri njej koncem decembra nadvojvodinja Izabela pariških oblek za 100.000 frankov. Pri tem Ri ie nadvojvodinja izgovorila, da plača obleko s francoskimi franki. Ko je prišla falzifikatorska afera na dan, pa je bilo naročilo odpovedano. Zakaj? Si lahko misli vsak. Zahteve Francozov. Preiskava se še nadaljuje in državno pravd-ništvo izjavlja, da bo treba zaslišati še več oseb in verjetno tudi nekatere še pridržati v zaporih. Francozi so s potekom preiskave zelo nezadovoljni. Zahtevajo, da smejo oni tudi osebno zaslišati aretirance. Justični minister pa jim tega še ni dovolil. Francozi nastopajo zelo previdno in navajajo državnemu pravdništvu samo stvari, ki so popolnoma dokazane. Zastopniki francoske Narodne banke nastopajo sedaj kot zasebni tožitelji in po njihovem nastopu se- je preiskava pričela zopet živahnejše voditi. Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije. Da ni od te komisije pričakovati nobenih pozitivnih rezultatov, so Madjari jasno povedali z izvolitvijo predsednika komisije. Za predsednika je bil namreč izvoljen poslanec Tidor Z s i t v a y. O njem pišejo dunajski listi: Zsitvay je bil za časa najstrnhovitejših limonov policijski komandant v Kerskemetu. Z nieoovo asMenco je bilo okoli 30 samih političnih aretirancev, med njimi urednik »Nepzsave« Franc Berkes in univ. prof. De-z>df>r Buday, pod vodstvom znanega ubijalca Hejjas prepeljanih iz ječe v Keoskemetu v ?.9?d.Pr' Org°vany. Vse te aretirance so mučili, jih devali iz kože in nato umorili. Zsit-«ay je torej mož, ki bo znal pravico deti iz «‘.oze. Eden nabolj vernih prijateljev Zsitvaya je znani bandit Mihael Francia-Kizs. Bil je ob-do zen številnih roparskih umorov, ki jih je izvršil v istem Orgovanskem gozdu. Pri razpravi je bilo dokazano, da je Francia-Kisz s svojimi pristasi svoje žrtve pobil s kosami in m -a jih J'e n.ekatere še žive poko- !• ' est°Panl.e pa je bilo proti njemu ustavni lr-ga - orthy amnestiral kakor vse dmge slične zlocmce, ki so se dali zapeljati do umora samo vsled patriotičnemi o^orče-■m. Ki sz je iz istega vzroka tudi vse "žrtve okradel in orooal, ker je pač bilo njegovo patriotično ogorčenje posebno veliko. Politične vesti = »Nova Pravda« še vedno trdi, da je neodvisna delavska lista politično res neodvisna lista in da to nič ne pomeni, če jo je priporočil g. dr. Žerjav. Pričakujemo, 'da bo »Nova Pravda« v nadaljnjo podkrepitev svoje trditve objavila še izjave SDS, da »Neodvisna del. lista« ni lista SDS. Mogoče bo to končno : otrdil še gospod Juvan in vsi, ki so pakt sklenili. — Kljub vsemu temu pa vendar pravimo: Slava tistemu, ki vse to verjame, '•er blagor ubogim na duhu. — Na ostalo polemiko »Nove Pravde« pa ne bomo odgovarjali. Mogli bi sicer ponatisniti vse njene mastne izjave o sedanjih svojih zaveznikih, toda opuščamo to. Gospodje pri »Novi Pravdi« se tudi s" mi zavedajo, da so vrgli puško v koruzo in da so krenili na pot, iti jim ni v čast. Niso vzdržali preizkušnje in ta konstatacija naj zadostuje. = Duševni preobrat. »Jutrovi« bralci opažajo v najnovejšem času važen in značilen duševni preobrat svojih voditeljev. Tako toplo se za posebne interese Slovenije »Jutro« še nikdar ni zavzemalo, kakor se danes. Državni davki so v Sloveniji mnogo previsoki, za ceste, za šole, za bolnišnice itd. v Slovenji pa je mnogo premalo denarja. Danes je že težko razločevati, ali piše »Jutro« bolj > separatistično« ali »Slovenec«. Ta »Jutrov« skok s centralističnega jugoslovenskega dr-žavotvorstva v separatistični avtonomizem je vsekako treba zabeležiti, kajti on dokazuje, da je bila politična koncepcija naše SDS popolnoma pogrešena že v svojih temeljih in danes, po dolgih sedmih letih, uvidevajo svojo politično napako tudi že vodilne glave v SDS, ki so že mnogo globlje zaplavale v »separatizem«, kakor vsi ostali »separatisti« skupaj. Same, če ne bi vsi vedeli, zakaj ta spreobrnitev, ki je vrhu tega neiskrena in prisiljena. = Nemško bojketno gibanje proti Italiji ne bo rodilo posebnih posledic. Oficielni krogi že nastopajo proti bojkotnemu gibanju in poudarjajo, da bi v tistem hipu, ko bi Nemci začeli bojkot izvajati, tirolski Nemci še bolj trpeli. Toda popolnoma to gibanje ne bo zamrlo in če bodo druge države znale izrabiti nemško nejevoljo nad fašistovskimi nasilji, bodo privabile k sebi mnogo nemških izletnikov. Ali se pri nas misli na to? — Italijansko orožje madjarskim pučistom Vsled pazljivosti avstrijskih železničarjev je bilo zaplenjenih 40 zabojev pušk, municije in storjnic, ki so jih poslali Italijani madjarskim pučistom. Vse zaplenjeno orožje bo izročeno avstrijski vojski, da ga ona uniči. »Arbeiter Zeitung« piše, da je v tihotapstvo orožja zapleteno tudi avstrijsko vojno ministrstvo. = Madjarski švindel. Socialni demokrat Varnai je vložil v parlamentu pacifistično resolucijo, za katero se je izrekel tudi honved-ski minister. Očividno je, da hočejo s to resolucijo Madjari zopet enkrat paradirati po Evropi kot svobodomiselna in miroljubna država, ki je obdana od samih sosedov-vol-kov. Dobro bi bilo, da bi države Male antante to komedijo Evropi malo razjasnile. = Izpraznitev Porenja od francoskih čet se nadaljuje. Mesto Bon bo izpraznjeno še ta teden. Mesto Benel in Godesberg sta že izpraznjeni. Ravnotako mesto Treusburg. — Francoske čete, ki ostanejo v zasedenem ozemlju, pa po izjavi Brianda ne bodo znižane. — Justični umor v nemški mornarici — Parlamentarna preiskovalna komisija o vojnih dogodkih je razpravljala o vzrokih^ upora nemških mornarjev leta 1917. Poročal je socialno demokratski poslanec Dittmann, ki je bil nekoč tudi sam obtožen sokrivde in ki je zato s ; osebno vnemo proučil ves material. V vsem je predložil 25X00 strani na stroj pisanega materiala. O zbranem materialu je govoril pet ur in izzval velikansko senzacijo. Dokazal je, da se je izvršil justični umor, ko so bili uporni mornarji ustreljeni. Tega se je mornariško poveljstvo tudi zavedalo, toda admiral Scheer je hotel statuirati eksempel. Poslanec Dittmann je predložil tudi pismo, ki ga je pisal pravni sveto-valeč admirali tete in ki pravi, da se zgodi justični umor, če bodo mornarji ustreijeni in da admiraliteta pred nobenim sodiščem ne bi mogla usmrtitve mornarjev zagovarjati. Dalje je Dittmann dokazal, da je mornariško poveJistvo potem posebnih agentov-provoka-terjev samo povzročilo protestne shode mornarjev in njih upor. dn je moglo potem z njimi obračunati. Odkritja Ditfmnnna so izzvala seveda največjo senzacijo in mogoče je, da se bo ves proces proti umrčenim mornarjem obnovil in krivci poklicali na odgovornost. = Nemški parlament proti zakonu o za-šči republike Nemški parlament je sprejel resolucijo, v kateri se vlada pozivlje, da odpravi zakon' p zaščiti republike, ki je bil sprejet po umoru Raihennaua. Za resolucijo so glasovali nemški nncionalci (ki bi hoteli monarhijo)) in komunisti, ki bi hoteli revolucijo. Proti pa so bili demokrati, centrum in socialni demokrati, toda ostali so v manjšini. PONESREČENO ZBOROVANJE NA UNIVERZI. | .Radi zagrebških profesorjev, ki so bili odstavljeni v soglasju z zakonom, je skušala i samostojno-demokratska ljubljanska akademska mladina vprizoriti nekako protestno zborovanje. V soboto ob 3. uri popoldne je bilo sklicano zborovanje v univerzitetno avlo — Kljub »agilnosti« delovne mladine je prišlo na zborovanje le kakih 20 do 30 akademikov m se ti so se nato mirno razšli. Je že tako ce ne gredo protesti iz srca! Prosveta. Ljubljanska opera. Zvedave ženske. V to-su predpusta nam je gledišče serviralo glasbeno komedl o »Zve-dave ženske«- Erman# Wolf. Ferrari ja, skladatePa nemškoitalijan-ske narodnosti, Ivi je razvidna že iz njegovega imena, tembolj še iz njegovih glasbenih .del. Italijansko melodijo, smisel za opero bnffo, čut za menjajočo se situacijsko komiko je podedoval po materi Italijanski, skrb za fino, izcizelirano kontrapunktično glasbo pa morda po očetu Nemcu. Vzori so mu bili Verdi, Bach.'11*’ zdas** M°zark v komorni glasbi p« Mnogo pozornosti in hvale je doživelo Bjn- ; , vojiko zborovsko delo »Viita nuova«, ,]„=„r,i„n,e^avitl dramatičnih del pa je povsod dava yont?e UKpe!le glasbena komedija »Zv*- revno deln p° vsebini sic«" skromno it sitnari '-ki ’ vl Pu ?ai?ima P® risanki značajev, situaci oki komiki in finem, metodi mane* Izvaia^e MrtU" duh(>vito instniinentacijo. jixx.. kji J * prijazne opere v našem gleda-iJri l, eSk,0tI posrečeno. Zadovoljni smo bili lahko v glavnem z inscenacijo in režijo, veseli pravilne razdelitve vlog, še bolj pa dobre Neffat-ve interpretacije glrsbenega parta — ki nalaga solistom in orkestru kočljive zadace. Gracijozna muzika in živahna igra ste priborili delu lep uspeh. Solisti in solist inje so nam vsi brez izjeme ugajali. Podali so v pevskem in igralskem oziru dobre kreacije in tipe. Izvrstna je bila g. Lovšetova (Kosaura), hvalevredni g. Fotučkova (Bea-tnica) in zlasti g. Loličeva (poredna Celomoma). Ga. Ribičeva (Eleonora) je čudovito napredovala, odkar je nisipo slišali. Gla* *e ji je razvil m v igri postaja živahnejša. Gg. Banovec, Rumpelj in Janko so se vspešno uveljavljali v svojih vlogah, za humor sta skrbela gg. Zupan in Šubelj. — Zbor ima zelo malo opravka, odpel je pa barkarolico, pristno italijansko pesmico v III. dejanju za odrom ljubko. — »Zvedave ženske« bodo letošnji operni repertoir osvežile in dobro nadomeščale operetna dela. —• Pri premijeri je bilo gledišče razveseljivo obiskano, naj bo tudi v bodoče. Koncert Jelke Stamatovičcve. V četrtak zvečer je koncertirala v dvorani Filharmonične družbe srbska koncertna pevka Jelku Stamatovičeva, absolventinja praškega konservatorija. Vzpored je nudil skladbe srbskih skladateljev Manojloviča, Milojevica, Itriati-ča, Konjiča, Mokranjca in Vukd.rngoviča ter srbske narodne pesmi. V umetnih pesmih > bilo čutiti tuje vplive, dočim je srbska narodna pesem užgala. Pevka je razmeroma dolgi vzpored absolvirala s precejšnjo rutino. N:en glas je dobro izšolan, ni močan, toda mehek in prijazen, pevkina intonacija čista, i»-govarjava jasna. Gosta je zelo lepo spremljala na klavirju g. prof. Švajgerjeva. — Za koncert ni bilo zanimanja in je .doživel slab obisk. Je pač prišel predpust in ljudje nimajo smisla za koncerte. Edino upame je, da ga bo kmalu konec in tedaj se bo naše koncertno življenje zopet razgibalo. nnruiimirnikiimfrnrn i -^rrnian«—IliM im»i'nn ~n-"m- Tj-flfT Sokolstvo. Loterija Jugoslovenskega Sokolskega ftt-veza. Dne 1. marca se vrši nepreklicno sreš-kanje loterije Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Dobitki loterije so sledeči: 1. 50.000 Din, 2. 25.000 Din, 3. 10.000 Din, 4. 50CO Di», dalje je 10 dobitkov po 1000 Din, 20 dobitkov po 500 Din, 150 dobitkov po ICO Di» 700 dobitkov po 50 Din, 2000 dobitkov po 25 Din. Srečka stane 10 Din ter se dobi pri vseh sokolskih društvih in v Ljubljani v tra-fikah. Bratje in sestre, kupujte srečke loto-rije ter žrtvujte za svojo organizacijo majhe* znesek! Žrebanje se vrši nepreklicno dna 1. marca pod državnim nadzorstvom. Z ozirom na to odrejamo, da morajo vsa društva razprodati srečke in poslati denar JS3 najkasneje do 28. februarja ob 6, uri zvečer. Od 1. marca naprej se ne sme prodajati nobena srečka več. Bratska društva poživljamo, da store, kar je v njihovi možnosti ter razprodajo vse srečke, da bo uspeh loterije popoln. Bratje, izrabite ta kratek čas za naji«-tenzivnejše delo za uspeh loterije. VIII. vsesokolslii zlet v Fragi. V nedeljo dne 3. januarja se je vršila v Tyršovem domu v Pragi ob ogromni udeležbi ljudstva zletna akademija, pri kateri je spregovoril starosta dr. Scheiner o pomenu sokolskih zletov. Po njegovem govoru, JM je bil zelo globoko zasnovan, se. je vršila telovadna akademija, ki tvori nekakšen uvod zletnib prireditev v letu lOiu. Do 200 soko1skih delavcev izvršuje prostovoljno vse priprave za vsesokolski zlet, ki nam vedno v bolj konkretni obliki stopa pred oči. VTTT. vsesokolski zlet bo nnjvečjn sokolska prireditev. Vse one brate in sestre, ki se hočejo udeležiti Vse-sokolskega zleta, poživljamo, da se _ prijavijo pri svojih društvih. Društvi morajo najkasneje do 1. februarja poslati eri javne pole starešinstvu JFS. Pri vsesokolslcem "Mu naslonijo s prostimi vajami tudi starejši bratje. Poživljamo vsled teede ruskih emigrantov. — Pa tudi na cerkvenem polju si je iztekel umrli kardinal velike zasluge. Bil je eden od najznamenitejših modernih bogoslovcev. Ogromne so njegove zasluge v stremljenju za zedinjenje krščanskih cerkva. Kardinal Mercier je bil rojen 1. 1851, leta 1882 je postal profesor filozofije v Louvesnu, 1906 nadškof v Malinesu, 1907 pa kardinal. Ob njegovi smrti rečemo tudi mi: Cast in slava njegovemu spominu! — Nov švedski poslanik v Beogradu. Na dvoru je oddal svoja poverilna pisma novi švedski poslanik Jonas Magnus baron pl. Ali-strom. Novoimenovani beograjski poslanik je obenem poslanik v Bukarešti in v Atenah. — »Uradni list« št. 6. z dne 22. januarja objavlja pravilnik za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu. — Naš železniški park. Iz poročila prometnega ministra o proračunu njegovega resora posnemamo, da ima naš železniški park vsega skupaj 2005 lokomotiv, od katerih jih je pa sposobnih za promet samo 1179, železniških vozov imamo 48.472, od teh jih je pa v prometu samo 31.556. Ozkotirnih vagonov imamo 8134, od teh jih je v prometu samo 6823, ozkotirnih lokomotiv imamo vsega skupaj 510, r prometu jih je 359. — Zavarovanje državnih podjetij. Po odredbi ministrstva za šume in rude, morajo biti odslej vsa podjetja tega resora zavarovana proti požaru in nezgodam. Zavarovala se bodo poiorn javne licitacije. — Dijaški izleti na Jadran. V Sušaku se je vršila te dni konferenca, ki je obravnavala o vprašanju 'dijaških izletov za časa pocitnic na Jadran. Konferenca je sklenila, da se bodo vporabile za prenočišča sole vseh pristaniških mest. Akcijo podpira tudi »Ferialni savez«. — Odpoved zavarovalnih pogodb radi p^ži- sov. Radi ponovnih slučajev zločinskih požigov ia fingiranih, vlomov so odpovedale vojvodinske zavarovalne družbe vse dosedanje pogodbe ter izjavile, da bodo sklepale odslej zavai ovalne pogodbe samo z zanesljivimi osebami in tvrdkami. — Irlandska uvede lasten denar Iz Dublina poročajo: Svobodna držnea Irlandija je sklemla, da bo izdala lasten kovan denar. — Ceh -slovaška deea na našem Primorju. V kratkem prispe v Gruž in Lapad večje število otrok cehosiovaških železničarjev, da si popravijo zdravje. Frometno ministrstvo jim je dovolilo za čas od 1. januarja do 1. junija polovično vožnjo po železnici. — Angleški dijaki v službi dobrodelnosti. Pettisou preoblečenih visokošolcev je priredilo te dui v Glasgovvu javno zbirko na ulici, ki naj bi bila vrgla v enem dnevu 10.000 funtov šterlingov za javne humanitarne zavode. Rezultat kolekte še ni znan, toda aranžerji so zatrjevali že ob 6. zvečer, da je zaželjena svo-ta dosjžena. — Aretacija nemških konzularnih agentov na Buškem Nemška konzularna agenta v Ba-tumu, Poti in Baku sta bila te dni radi špio-naže aretirana in odvedena v Moskvo. Nemško poslaništvo v Moskvi je vložilo pri svojet-ski vladi radi tega protest in zahtevalo pojasnil. Zadevo so izvedeli najpreje hamburški trgovci. — Moskovski komunisti imajo tajnosti. Ruski uradni list »Izvestija« poživlja inozemske komuniste, da o sklepih moskovskega kongresa ne razpravljajo javno. — Bivši nemški prestolonaslednik obišče bivšega nemškega cesarja. Kot poročajo iz Berlina je dovolila holandska vlada bivšemu nemškemu prestolonasledniku, da obišče v Doornu svojega očeta, bivšega nemškega cesarja. Viljem bo namreč praznoval 661etnico svojega rojstva. To bo povod za veliko rodbinsko slavnost. — Zaroka v romunski kraljevski hiši. Drugi sin romunskega kralja, 211etni Nikolaj se je zaročil z neko grško princezinjo. Nikolaj služi trenutno pri angleški vojni mornarici. Nedavno je bil imenovan za člana regentske-ga sveta za mladoletnega prestonaslednika Mihaela. Če pride do poroke, bo to tretja zvezi romunske in grške kraljevske hiše. V političnih krogih se govori, da ne gre za zakon iz konvenience, temveč za zakon iz ljubezni. — Ruski kadetski karps. Sarajevski ruski emigranti so razposlali te dni na redakcije vseh tamkajšnjih listov dopis, v katerem trdijo, da je ruski kadetski korps, ki ga. vzdržu:e naša država v Sarajevu, nepotreben. Kadeti se ne vzgajajo niti v ruskem niti v jugoslovanskem duhu, žive razuzdano življenje ter izkoriščajo gostoljubnost države, kjer so našli zvetišče. V dopisu se obnašanje kadetov kar najostreje obsoja. Emigranti predlagajo, da naj se korps, ki je popolnoma nepotreben, reorganizira in izpremeni v rokodelsko šolo, ki naj se premesti v Fočo ali Goraždo, kjer se nahaja še izza avstrijskih časov dovolj vojaških objektov. Prostori v Sarajevu naj se vpo-rabijo za privatna stanovanja. — Razpisana so tri mesta tajnikov v državnem svetu. Prošnje je vložiti za tajniško mesto pete, eventuelno nižje skupine tekom meseca januarja direktno pri predsedništvu državnega sveta. — Osebna vest. Ivan Brozovič, adjunkt urada za pospeševanje obrti v Ljubljani je pomaknjen v 7. skupino I. kategorije. — Umrl je V petek po kratki bolezni v Trnovem na Krasu tamkajšnji dekan,' župnik in duhovni svetnik dr. Jožef M. Kržišnik. Pokojni je bil zaslužen mož. Bil je tudi pod italijanskim gospodstvom vedno odločen Slovenec, radi česar je bil Italijanom trn v peti. K»t privatna oseba je bil blag in plemenit značaj. Njegova smrt je za naše ljudi onstran meje bridka izguba. Bodi mu lahka zemljica! — Devetnajst sovjetskih oficirjev ustreljenih. Poljski listi poročajo iz Piskovva, da se je zagovarjalo te dni pred tamkajšnjim vojaškim sodiščem 179 oficirjev radi nepokorščine. 16 obtožencev je bilo obsojenih na smrt ter ustreljenih, trem je bila izpremenjena kazen v dosmrtno ječo. — Aretacija stokratnega roparskega morilca. Kriminalna policija v Vilni je aretirala te dni vodjo roparske tolpe Riša, ki je izvršil tekom 20 let na ozemlju okrog Vilne nad jsto roparskih umorov. Aretacija se je posrečila vsled tega, ker je izdala roparskega poglavarja, ki je praznoval ravno v neki vasi svoj šestdeseti rojstni dan, iz maščevalnosti njegova bivša ljubica. — Sto oseb ponesrečilo pri karambolaži dva vlakov. Iz Newyorka poročajo: Pri Jack-sonville-u (Florida) je trčil nabito poln potniški vlak s tovornim. Nad 100 oseb je težko poškodovanih. — Strašna eksplozija r berlinskem filmskem ateljeju. Te dni se je pripetila v nekem berlinskem filmskem ateljeju velika eksplozija. Vse stene 3. nadstropja porušene. Po čudnem naključju ni zahtevala eksplozija nobenih človeških žrtev. — Blazni vojak streljal na ulici. Te dni se je pripetil v Sarajevu razburljiv slučaj. Neki vojak, ki je stal na Wilsonoveni trgu na straži, je strgal v hipni blaznosti puško z rame ter jel streljati na pasante. Dasi je oddal pet strelov, ni nikogar zadel. Končno je prihitelo par vojakov, ki so ga razorožili in odvedli v bolnico. — Električen tok ubil dva konja. Te dni sta prišla na neki beograjski ulici dva konja, ki sta vlekla tovorni voz, v dotiko z na tleh ležečo žico električne napeljave. Konja sta obležala na mestu mrtva. Voznik se je rešil. To je v zadnjem času v Beogradu že tretji slučaj te vrste. V prvih dveh slučajih sta bili ubiti dve osebi. — Velika letalska nesreča na Španskem. Ta dni je ponesrečil nedaleč od Valenci-e na Španskem pasažirski aeroplan. Pri tem je bilo pet oseb ubitih, nad štirideset pa poškodova-nih. Večina poškodb je težkih, nekaj celo brezupnih. . _ — Volkovi v Istri. Kot smo ze poročali, so se pojavile v Istri tolpe volkov. Te dni so na-Dadli štirje volkovi v tržaškem predkraju Santa Croce avtomobil, na katerem sta se na-haiila razveu šoierja neki gospod in neka da ni i Sčnos-d duha šoierja, ki je vodil z eno oko avtomobil, z drugo pa oddal na zveri, ki so skočile v avtomobil, par st elov, se je zahvaliti, da se ni pripetilo kaj huj=e a šofer je namreč dva volkova usirelil, nakar sta ostala dva pobegnila. — Tik pred Koprom so iznenadili volkovi nekega pastirčka, ki je gnal po cesti ,osla. Pastirček se je resii na drevo, odkoder pa se je ■ hotel rešiti z begom,* seveda bi mu bilo šlo kljub temu slabo, da mu niso prihiteli na pomoč kmetje s puškami, ki so zveri prepodili. — V ledu oblica.e ladje. Iz Rige poročajo dne 23. t. m.: V Haitijskem zalivu je blokiranih od ledu še veda« devet ladij, nosile so za pomoč. Ena od njih poroča, da se potaplja. — Nečloveški stariši. Nevenka 1 eji*., Pri-ležnica kmeta Dragutina Ujorgjeviča v selu Aleksa Šantič v Vojvodini je rodila pred kratkim dvojčke. Novica se je hitro razširila po vsej vasi. Far tednov nato pa se je razširila govorica, da so dvojčki nenadoma na nepojas-nen način izginili. Raditega se je jeia za stvar zanimati tudi oblast. Končno so našli te dni otroka zakopana v jarku ob cesti. Vsi znaki kažejo, da sta bila otroka zadavljena. Nevenka iJejin in njen ljubimec sta bila aretirana. , — Množestveno zastrupijenje rib. Pred kratkim je izpustila neka tovarna usnja v Šo- štanju v rečico Pako neko kemično tekočino. Kmalu nato je plavalo na površju vode vse polno mrtvih rib. V kratkem času so poginile prav vse ribe. Bilo jih je toliko, da so zamašile ob jezu pri neki tamkajšnji žagi odtok, ter so jih morali odstraniti z lopatami in grabljami, da ni nastala popolava. Škoda, ki jo je povzročila brezglavost vodstva tovarne je velika. Društvo ribičev je podvzelo korake, da se take stvari v bodoče preprečijo in da tvrdki škodo povrne. — D’, a nemška barona osumljena umora. Berlinsko državno pravdništvo je dvignilo te dni senzacionalno obtožbo radi umora zoper dva barona, brata Tessin. Preiskava se vodi čim naibolj ta;'no. Gre za »nesrečo« na lovu, pri kateri je našel smrt oče obeh obtožencev. Domneva se, da sta »nesrečo« povzročila ob-ioženca. — Sin Trebitsch-Lincolna — roparski morilec. Te dni je bil obso:en pred nekim londonskim porotnim sodiščem John Lincoln radi roparskega umora na smrt. John Lincoln, ki je služil sedaj pri nekem angleškem artilerijskem polku in ki je umoril in oropal nekega gostilničarja, je bil edini sin znanega Madžara Trebitscha-Lincolna, ki je postal pred vojno na podlagi potvorjenih listin član angleškega parlamenta ter bil med vojno, ko so prišli goljufiji na sled, aretiran in zaprt, pozneje pa izgnan. Pozneje se je klatil po raznih krajih Evrope. Pod Kappovim režimom je bil dva dni šef vladnega tiska v Berlinu. Po debaklu Kappovega puča je iz Berlina neznanokam izginil. — Tragedija ljubosumnosti. V enem od najelegantnejših pariških mestnih okrajev se je odigrala te dni krvava tragedija ljubosumnosti. Neki bogati industrijalec je bil obveščen, da se nahaja njegova soproga s svojim ljubimcem v hotelu. Sklenil je, da hoče zasačiti grešnika in flagranti in podal se je v spremstvu par prič v hotel. Ko je potrkal na vrata sobe, mu je odprl njegov tekmec sam ter ga udaril, ko ga je spoznal, s pestjo v obraz. Varani soprog je potegnil revolver ter oddal na ljubimca svoje soproge tri strele. Ranil ga je smrtnonevarno. Temperamentnega maščevalca svo!e časti so zaprli. — Nepošten poštni uradnik. Te dni je bila razkrita na novosadski pošti škandalozna afera, ki se je vlekla že tri leta. loštni uradnik Stevan Boškovič je poneverjal privatna in uradna pisma ter si prilaščal denar, ki ga je našel v njih. Ko se je komično obrnil proti njemu sum, eo ga hitro ujeli. Njegov predstojnik je poslal na njegov oddelek pismo z bankovci, katerih številka pa je preje pred pričami zabeležil. Pismo je izginilo in Bosko-viča so prijeli. Na njegovem stanovanju so našli nad 3C0 pisem, od katerih nekatera še niti odprta niso bila. Boškovič je priznal ter izjavil, da ga je zapeljal pohlep po »dobrem življenju«. Nepošteni uradnik, bivši trgovec, ki so ga spravile ponesrečene špekulacije v konkurz, je oškodoval s svojimi manipulacijami državo za 100.000, privatnike pa za 300.000 Din. — Obenem ž njim je bil aretiran na istem poštnem uradu ruski emigrant Dimitrije Cviderski, ki je kradel takisto pisma, vrhu tega pa je prodajal tudi potvorjene znamke. Iz starih znanmk po 50 para je odstranil kemičnim potom napis 50 para, ter natisnil na njegovo mesto »3 Din«. Trdi, da je goljufal zato, da bi bdi pokril nezakrivljen primanjkljaj 1685 Din. — Sodni uradnik poneverjal kolke. Pri okrožnem sodišču v Splitu so prišli na sled velikim poneverbam kolkov. Sodni uradnik Davorin uerdun si je priloščal že več mesecev nove koleke z aktov ter nalepljal na njihovo mesto stare. Na ta način je poneveril okrog 100.010 Din. Njegovim mahinacijam so prišli na sled zgolj po naključju. Na novega leta dan se je obstrelil na roki z raketo, radi česar je moral iti v bolnico ter ga je moral zastopati v uradu eden od njegovih kolegov. V afero je zapleten še neki drugi uradnik in neki trgovec. Vsi trije so pod ključem. — Deset železniških uslužbencev aretiranih. Te dni je bilo aretiranih v Celju deset železničarjev, ki so bili deioma uslužbeni v tamkajšnjem skladišču, deioma pa drugje. Stvar jfe še ni popolnoma pojasnjena. Znano je le da se aretovaacem očitajo razne nekorektnosti, ki segajo še v leto 1923. rri tem je treba povdarjau, da je očitala osumljencem že pred daljšim časom neka ženska malverzacije. Osumljeni ao jo tožili radi žaljenja časti in bila je obsojena na 800 Din globe. Iz konse-kventnosti in maščevalnosti je zasledovala stvar naprej ter spravila železničarje vsaj za enkrat res pod iključ. — Pošiljka 700.000 funtov šterlingov izginila. Med vožnjo iz Latske v London je izginila na doslej nepojasnjen način pošiljka vred-nosinin papirjev, ki se glase na prinesilelja, ter j in je mogoče vsled tega z lahkoto prodati in Ivi repi ezentirajo nominalno vrednost 7c0.0O0 funtov St er. i ošiljka je bila shranjena v posebnem zaboju. Ko jo je prinesel uradnik v London ter so zaboj odprli, so našli samo še vrednostnih papirjev za 20.01.0 luutov. Oblasti so o zadevi moičale, ker so upale, da pridejo tatovom na sled, vendar pa niso bili papirji na nobeni borzi pouudeni v nakup. Zato je mogoče, da so bili uničeni. Pošiljka je bila zavarovana samo za oO.OU) funtov. — um se je omračil te dni nenadoma v Mariboru splošno znanemu zdravniku dr. Neu-wiithu. Zdravnika so prepeljali v neki sanatorij v Gradcu. * — Samomor beograjskega bankirja v Pariza. V nekem pariškem lioielu se je ustrelil te dni beograjski bankir Samojio Srnina. izgubil je na beograjski borzi' velike svote denarju, zato je šel igrat še na parišao borzo, opal je, da se bo lam gmotno restavriral, zgodi.o se je pa ravno nasprotno, oamojlo Sinicna je zaigral v Parizu še zadnji denar. Samomorilec zapušča vdovo in dvoje otiok. — Epilog k osiješki dijaški stavki Po brzojavni odredbi prosvetnega ministra je biil premeščen profesor osiješke trgovske akademije Ivan Čošič, radi katerega so vprizorili, kot smo poročali, pred dalje časom dijaki stavko, na trgovska akademijo na Sušaku. _ — Strah pred žensko, ki je baje zopet oživela. V neki istrski vasi so nesli k pogrebu 501etno Rozalijo Jedrejčič. Ko so spustili krsto v grob, so čuli žalujoči ostali iz krste trkanje, vsled česar so se prestrašili oni kot vsi pogrebci tako, da so zbežali čim najhitrejše so jih nesle noge. Po odredbi oblasti je bila krsta naslednjega dne odprta. Komisija je ugotovila, da je bila Rozalija vsaj ta dan — mrtva. Ce je pa prejšnji dan res trkala na pokrov krste, ali pa- so si sorodniki to samo domišljevali, se ni dalo ugotoviti. — Elastično steklo. Dva avstrijska kemika, dr. Fritz Pollak in dr. Kurt Ripper sta iznašla nove vrste steklo, ki bo povzročilo na polju tehnične industrije velik preobrat. Kemika izdelujeta novi organični produkt iz kar-bamida in formaldehita, imenovala sta ga »pollopas«. Pollopas je elastičen ter ima na-pram navadnemu steklu še več drugih prednosti. 1 — Velika akcija za gradnji hiš od jekla na Škotskem. »Evening Standard« poroča, da je sklenila angleška vlada forsirati grajenje hiš od jekla. V to svrho bo zahtevala od parlamenta kredit 1 in četrt mili'ona funtov šterlingov za zgradbo prvih tisoč hiš od jekla. — 100 let služkinja Ni raca: Karolina Mo-naro je bila 98 let služkinja. Kar pa je še bolj neverjetno: Služila je ves čas pri eni in isti rodbini, oziroma generaci;ah iste rodbine. Bila je rojena 1. 1813 v Mehiki. S 17 leti je vstopila v 'službo pri neki tedaj v Mehiki živeči traneoski rodbini, s katero se je preselila le-'il v. Par>z- Deset let pozneje je izrazila prvič željo, da bi videla zopet enkrat svojo domovino. Dejali so j:i, da je premlada, da bi potovala tako daleč sama. 50 let. pozneje, leta 1890 se je hotela zopet peljati domov. Dejali so ji, da je prestara in tako je umrla te dni v Parizu v starosti 112 let, ne da bi bila videla še enkrat svojo domovino. — 861eten starec pri pogrebu 761etnc starke. Te dni se je vršil v Budimpešti pogreb nekdaj slavne igralke, 761etne Lulze Blahe. Pri pogrebu je vzbujal posebno pozornost 86-letni starec, Viktor Kassay, nekoč najslavnejši madžarski komik, ki samotari že več let na dežali, pa je prišel kljub temu k pogrebu svoje koleginje. S tresočimi rokami ia med tem, ko so mu lile solze v potokih po licih, je metal v grob cvetice. — Nenavaden vzrok .samomora. V novosadskem policijskem zaporu se je obesila te dni ciganka Roza Hajdu. Samomor je izvršila iz žalosti, ker je bila aretirana ravno isti dan, ko je bil izpuščen njen mož iz sodnega zapora, tako da ga ni mogla niti videti. — VI Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši od 26. junija do 5. julija. Sejmska uprava prične v najkrajšem času z razpošiljanjem prijavnic in se naproša vse razsta-vljalce, da nemudoma prijavijo svojo udeležbo. Čimpreje se zbere prijavnice, tem lažje in hitreje se zamore razdeliti razstavne prostore in izvesti čim boljšo organizacijo. Ker so se letos razstavni prostori znatno pocenili, si bodo gotovo večja podjetja najela obsežnejše prostore. V jeseni se vrši od 1. do 13. septembra velika Pokrajinska razstava vina, cvetja, sadja, goveje živine in konj, liigijene, umetnosti. Lfubllana. 1— Pogreb dr. Periča. V soboto popoldne ob 3. se je vršil pogreb bivšega župana dr. Periča. Bil je lep pogreb, tak kot ga je umrli zaslužil. Pred hišo ob krsti, bogato z venci obtoženi, je stala častna straža, na vsaki strani po štirje naredniki in trije zastavonoše raznih delavskih organizacij, nasproti njim oddelek vojaštva s puškami. Miklošičeva cesta, na kateri so gorele električne svetilke, je bila polna občinstva vseh slojev. Po končanih cerkvenih obredih je zapelo socialistično pevsko društvo »Ivan Cankar« pesem o svobodi, nakar se je jel pomikati veličasten sprevod iz Miklošičeve ceste proti magistratu — kjer so bile žarnice obdane s florom — od tam po Vodnikovem trgu in čez Zmajev most proti pokopališču sv. Križa. Zastopane so bile vse civilne, mestne in vojaške oblasti, kulturna, strokovna, socialistična politična društva itd. s številnimi prapori sledila je ogromna množica občinstva i z vseh slojev. Pred kapelico se je sprevod razšel ter so pokojnika spremili na pokopališče razen sorodnikov, ožjih prijateljev itd, dobrovoljci in številni politični somišljeniki. Na grobu so zapeli pevci »Vigred«, nakar se je poslovil od pokojnika bivši podžupan dr. Stanovnik, v imenu socialistične stranke pa novinar Rud. Golouh. Ko so spustili krsto v jamo, so oddali vojaki častno salvo Pogreb je priredila svojemu bivšemu županu mestna občina, ki je položila na njegovo krsto tudi venec z napisom: Zaslužnemu svojemu županu. 1— Ljubljanska realka. V petek je imelo ravnateljstvo Kranjske hranilnice sejo, kjer so obravnavali tudi vprašanje o prodaji poslopja ljubljanske realke. Državna uprava dolguje hranilnici kot hišni lastnici že precej visoko svoto za najemnino. Da se kočljivo vprašanje iztirjavanja zaostale najemnine enkrat za vselej reši, je ravnateljstvo sklenilo poslopje ponuditi državni upravi za jako ugodno ceno, baje za 3 milijone dinarjev. Kupnina bi se porabila za odpis znatnega dela avstrijskega vojnega posojila, ki ga je bila podpisala bivša nemška uprava hranilnice. 1 — Ljubljanska hladilnica. Poleg mestne klavnice je dal sezidati sedanji gerentsfci »trosvet« — lepa nova beseda — novo hladilnico. Tako vsaj so rekli merodajni gospodje pri mali južini, ki so jo priredili ob priliki odobritve nekih novih naprav. Ljubljanski prizadeti obrlniki so s hladilnico silno z-’do-vol'ni. Zadovolina pa je tudi večina ljubljanskih politikov, ker je trdno prepričana, da bo v hladilnico kmalu prišel na hladno tudi sedanji trosvet. 1— Sestanek in diskusijski večer društva »Treznosti, v Ljubljani se vrši v torek, dne 26. januarja 1926 ob 18. uri (ob 6. uri zvečer) v higienski točilnici na velesejmu. Tema: »Zenska v boju proti alkoholizmu«. Diskusije vodi br. Puhar. Ostali dnevni red. • Poročila iz Ormoža in Maribora. 2- Skupščina oblastnega Saveza STM za Slovenijo. 3. Naše akcije. 4. Eventualnosti. — Odbor. Gospodarstvo. KMETIJSKI TEČAJI. Na državni kmetijski šoli na Grmu (Novo me9lo) se vrše tekom t. 1. naslednji tečaji z.a praktične gospodarje: 1. živinorejsko-mlekarski tečaj, tri dni v februarju. # 2. Vinarski tečaj, dva dni v februarju-marcu. 3. Kletarski tečaj, tri dni v februarju. 4. ladjarski tečaj, dva dni v marcu. 5. Tečaj za pridelovanje krme dva dni v maju. Kdor se želi enega ali drugega ali vseh tečajev udeležiti, prijavi naj se najpozneje do 2. februarja t. 1. pri ravnateljstvu šole. Dan pričetka tečaja se mu bo pravočasno naznanil. Tečaj ss bo vršil le, če se priglasi vsaj 20 udeležencev. DOBAVE. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. januarja t. 1. ponudbe za dobavo 8200 kg karbolineja in za dobavo 20 kg lirna za jermena; do 29. januarja t. 1. za dobavo 250*0 kg cunj, za dobavo 2100 kg parafina, dobavo 100.000 kg živega^ apna ter za dobavo B00 komadov pločevinastih pramen; do 3. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 4 kom. osi za tenderje. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. februarja t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 350.000 kg ovsa. — Dne 18. februarja t. 1. pri 16. artilerijskem polku (v vojašnici kralja Aleksandra I.) v Ljubljani glede bddaje v zakup konjskega gnoja. — Dne 25. februarja t. 1. pri direkciji državnih žsleznic v Ljubljani glede dobave 8400 kom. spiralnih svedrov za kovino in različnih pil ter glede dobave 244 komadov kolesnih obročev; pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave 34 kom, kontrolnih ur; pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave 32 avtoplaščev in 38 zračnih cevi; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenega materi-jala (bakrene peči. cevi, pločevine, palice). — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in in duslrijo v Ljubljani interesentom na \ ] ogled. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. januarja t -1. ponudbe za dobavo 3000 kg firneža; do 3. februarja t. 1. pa glede dobave 3000 kg pocinkane pločevine. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 30. januarja t. 1. ponudbe za dobavo 10 komadov dežnih plaščev s kapuco. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 29. januarja t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 200.000 kg sena in 80.000 kg slame. Dne 20. februarja t. 1. pri direkciji Pomorskog saobračaja v Splitu glede dobave mrežarskega materiala (mreže itd.) Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt an .industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. X Vinski semenj v Metliki. — V okolici Metlike rastejo ponajveč bele vrste grozdja, pa tudi dobra črna portugalka in domača črnina. Vsled toplega podnebja so metliški vina za 1 do 2% alkohola močnejša kot po drugih naših goricah. Ker so se vinogradniki poprijeli v splošnem tudi že boljšega kletarjenja, so vina tudi prav dobrega okusa in stanovitna. Na vinskem semnju, ki se vrši v Metliki v četrtek, dne 28. t. m. po prihodu ljubljanskega vlaka, se nudi torej kupcem ugodna prilika, da na licu mesta naravnost : oj vinogradnikov in brez izgube časa naku-; pijo dobro vinsko kapljico. To in ono. ON JE VEDNO IMUN. Stalni delegat neke balkanske države pri »Zvezi narodov« je imel, kot poroča »Genfer Tribune«, z mlado Ženevčanko ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Mlada dama je vložila tožbo na priznanje očetovstva in stvar je prišla pred sodišče. Na splošno začudenje pa je ugovarjal obtoženec, da vživa kot delegat pri Zvezi narodov diplomatsko imuniteto ter da odklanja radi 'tega^sodišče kot nekompetentno. Zastopnik tožiteljice je oporekal, češ da diplomatske predpravice v takih delikatnih slučajih ne veljajo. Dal je diplomatu tudi razumeti, da bi se, če bi bil gentleman, gotovo ne posluževal takih izgovorov. Sodnik, ki ga je nenavadno sklicevanje na diplomatsko imuniteto vsekako iznena-dilo, je obravnavo preložil, da se je informiral glede juridične upravičenosti toženčevega ugovoaa. Clen i. pakta Zveze narodov priznava zastopnikom včlanjenih držav res imu-nO'ai, toda saino sa slučaje izvrševanja službe. Zato pa se zdi, da bo gospod diplomat s svoj im ugovorom pogorel. SADISTIČNA VERSKA OBČINA V N 1'\v YORKU. Čuje se kot fantastični roman: V stoletju aeroplanov in brezžičnega brzojava ,e odkrila newyorška policija tajno versko sekto sadistov, katerih »verske« ceremonije so spremljale človeške žrtve. Ko so udrli detektivi v satanovo svetišče, je ležala na mramornem oltarju z zvezanimi rokami in nogami mlada gospa v mlaki krvi. Pomoč je prišla v zadnjem hipu. Tajna selita • »Woodi'stov« se je shajala v hiši Parkstreet 18, dvanajstina ds to pni palači, v kateri so se nahajale pisarne in trgovski lokali. V vsem poslopju sta samo dve stanovanji. V prvem nadstropju stanuje neki Josip Moško, o katerem so vedeli ostali prebivalci hiše samo to, da je bogat čudak. V istem nadstropju stanuje tudi neka italijanska rodbina. K tej rodbini je hotela iti na obisk gospa Pe-relio. Ko je korakala po koridorju, so se odprla nenadoma vrata in neki mož atletske rasti jo je pograbil in potegnil v stanovanje. Predno je mogla zaklicati na pomoč, ji je zamašil usta. Nato jo je nesel v slabo razsvetljeno sobo. Tu je bila zbrana večja družba, večinoma elegantno opravljenih dam lin gospodov. Atlet, ki ni bil, kot se je pozneje 'izkazalo, nihče drugi kot Moško, je ukazal dvema črncema, ki sta bik# dotlej skrita v nekem kotu, da sta damo slekla in zvezala. Nato je jel ■mrmrati čarovniške formule in molitve, ki jih nesrečna dama ni razumela. Medtem so jeli vsi navzoči okrog mramornate mize plesati. Nato sta podala črnca Mosku škarje in britev. Moško je-odrezal žrtvi lase ter jo jel re- zati po desni roki. Sledile so zopet čarovniške formule in molitve, nakar je jel Moško _ zopet rezati. Med tern se je posrečilo gospe Parello po naključju, da si je oprostila usta-Na pol blazna od bolečin in strahu je klicala na ves glas na pomoč, neka služkinja, ki je umivala na koridorju okna, je avizirala policijo. Gospo Parello so prepeljali v bolnico. Njeno stanje je opasno, zdravniki dvomijo, da bi ostala pri življenju. Moško, njegova so~ proga in neka tretja oseba so bali aretirani, ostali člani sekte so pobegnili. Policija domneva, da je Moško blazen. Zato odredila, da se preišče njegovo duševno stanje po psihijatrih. Ostali člani sekte so očividno histeriki iin sadisti. Po izjavah areti- ■ ranih je izvajal kult »voodizma«, ki je v navadi na otoku Kubi med zamorci — v New-yorku prvič pred 20 leti neki zamorec. Moško in njegova žena trdiia, da je bil to njiju prvi poizkus, zdii se pa, da 'ta trditev ni resnična ter da imajo zločinski fanatiki na vesti že več človeških žrtev. ŽIVLJENJA SLAVNIH ARTISTOV. Živel je nekoč zelo slaven clo\vn. Ljudstvo. smejalo njegovim dovtipom po vseh državah. Umetelni čini njegovih dresiranih ži- i ta^'° čudoviti in smešni, da se je otalo staro in mlado. Njegov »šlager« je bil obenem njegov končni trik, to je bil dre-siivn prasec, la je sedel na zadnje noge, s sprednjimi pa vrtel lajno, ki je zaigrala z ozirom na nacionalnost države, v kateri je clown momentano nastopal, >God save the Queen«, »Lrnon Jack«, »Deutschland, Deutsoh-land uber alles«, ali pa >marsejezo«. Nabito poln >Cirque de Pari:s« je odmeval smeha im aplavza. Prišel je končni trik z >marsejezo«. Pokorno sede prasec na zadnje noge ter prične vrteti lajno in — občinstvo sprva ne more verjeti lastnim ušesom — »Deutschland. Deutschland liber alles« zadoni mesto >mar-sejeze«. Par sekund trajajoča tišina... nato je izbruhnilo. Vsakovrstni predmeti so jeli deževati na oder. Nastal je silen hrup, ljudje so planili pokoncu in udrli v areno. Prestrašene so zbežale živali na vse strani, clown, razveseljevalec ljudstva, pa je obležal v par trenutkih na tleh pobit. Neki hudobnež si je dovolil šalo ter zamenjal valjec. (187) v okiopnjaku okoli sveta. Spisal ltobert Krait. Tedaj pa je že v diru nazaj, teče kakor najhitrejši pes, ali, da se lepše izrazimo, teče tako hitro, da hitreje tudi božanstveni Ahil ni tekel. Ko dospe do tovarišev, globoko dahne potem lahko zopet govori, sicer pa pove nekaj že izraz njegovega obraza. >Leonor, Adam, rešeni smo! Na tej strani je točka, ki jo bom z lahkoto preplezal!« Glas ni tako vesel, kakor bi pač moral biti. Toda onadva tega ne opazita, ali pa mislita, da je še posledica, ker je toliko časa zadržal sapo. Tudi Leonor se še ne razveseli, a iz drugega vzroka. »V pol minute boš tam?« >Da.« >Kako pa, da nisi prišel do te točke že preje?« Nekoliko je zmeden, česar pa onadva zopet ne zapazita. »Morda je tudi nekaj sekund dalje, a največ tri sekunde. Preje pač nisem prišel do te točke in je tudi videti nisem mogel. Vznožje gore napravi tu oster lok, na nekaterih mestih so zopet skale in tudi nisem tekel z največjo brzino, ker sem moral opazovati pobočje. Sedaj, ko poznam cilj, je to nekaj drugega.« >Pa boš to točko tudi res mogel preplezati?« »Ali bi sicer poizkusil?« se smehlja Georg. >Pozikusil — da, saj to je baš. Gre tu za življenje iu smrt.« »Videl sem, kako mole kamni, zdi se mi, da ne bo težko splezati po njih navzgor, zlasti ko vem, da moram to storiti. Sicer pa znam plezati, kakor divja koza.« »Če se ti pa vseeno ne posreči?« »No, potem se pa vrnem o pravem času. In nekaj dalje kot eno minuto bom tudi izdržal.« Kaj naj stori Leonor? Verjeti mu mora. In vseeno — Georg ne govori neresnice. Da, opazil je preje tako točko na strmem pobočju, kjer bo mogel splezati na goro, a da pride do tja, je treba, da teče kar najhitreje eno minuto. In vseeno, tudi on vpraša: kaj naj stori drugega? Tvegati mora! Od znotraj ne more odstraniti kamnov. Sicer pa morajo umreti gladu, in prav kmalu. Zadnjič so jedli pred petimi urami, in vsi že čutijo, da so lačni, le da nihče ne govori o tem. Pozikus pa mora izvesti Georg, dokler je še pri moči. Ko pslabi vsled lakote, bo že prepozno. Da, Georga lahko zadene pri tem smrt, po njegovem mnenju je to skoro gotovo. A ne pomaga nič. tvegati mora, na vsak način! Da ne pove Lecnori svojih bojazni, je razumljivo. Ko si je popolnoma odpočil, se odpravi k smrtnemu teku. Kakor so se že preje domenili, bo naznanil s strelom iz svoje puške, da se mu je posrečilo, doseči na gori čist zrak. Ko oddirja s polnimi pljuči, ve skoro prav gotovo, da tega strela ne bo oddal nikoli. Vseeno pa se je poslovil od ljubljenke prav tako kratko, kakor popreje. M je hotel prezgodaj vznemirjati. Kakor zajec drevi Georg okrog gore, čez ramo mu visi puška, kopito drži v roki. Med potjo se ga poloti neka divja veselost — ono bojno veselje, ki ga ni moči opredeliti in ki ga občuti vsak, ki se poda v vojno, če ni baš strahopetec. Sekund ne šteje, to zdaj nima pomena — ali ali — zelo pa že čuti pomanjkanje zraka, ko dospe do one točke. Strmina je približno deset metrov visoka in nagnjena za osemdeset stopinj. Zgoraj raste že grmičevje, zelo slabotno sicer, a že zeleno — kar znači, da je tam zgoraj zrak že toliko čist, da ga lahko vdihavajo tudi ljudje. Zakaj v tem je rastlina še občutljivejša kakor človek. V stanovanjih, ki so podobna luknjam, žive leta in leta ljudje, cele rodbine, medtem ko se v kratkem posuši vsa!;a rastlina. Da vdihava rastlina v nasprotju z živaljo ogljikovo kislino in izdihava kisik, ne pride v poštev, to se vrši tudi povsem drugače, kakor si navadno predstavljamo. Tudi rastlina ne mere uspevati brez kisika, pravtako, kakor tudi ne v čisti ogljikovi kislini. Vsak ekstrem je pač škodljiv. Na rdečkasti steni je videti povsod rahlo zemljo in prav zato je nepremagljiva. Vsakdo mora vedno in vedno zopet zdrčati navzdol, še preden bi prišel tri korake visoko. To mesto pa je dež posebno opral, na več krajih je videti oster ali okrogel kamen, prav tu jc druga vrsta kamenja, ki se je tekom časa bolje obdržal. Vse to je zaznal Georg iz daljave s svojimi sokolskimi očmi. Vse njegovo upanje stavi sedaj na te kamene, ki mole iz zemlje. (Dalje prih.) mam O »VINOCET tmm vinskega kisa, d. z 0. Ljubljana, nttdi Ksifinejši in najekasnejši mmm\ kis i 1 vinsbega km Utitevajte ponudbo! TMčn® Ir higienične najmodemeis v m\m kisaraa v Jugoslaviji. * temm: Utj—ii, tesjsste* atta itn. 1«, L MdstropH. kitova ulica 1/11. - Telefon 56. ffasečnes sobo išče mlad gospod Dalmatinec, za akoj. Eventualno tudi s hrano in drugo oskrbo. Ponudbe na upravo »Narodnega Dnevnika« pod značko »Soliden«. isasa Vrtnarske zadeve posreduje Gožkova »Vrtnarska šola" v Kranju Naročajte in širite »NARODNI DNEVNIK"! Abso!uentwf0 trgovske Sole i§2e mesta kot pralc-likantinja. — Ponudbe na upravo Usta pod: »Praktikantinja*. Kčem svojo mater, Ano Lah, rojeno leta 1877 v Št. Vidu pri Grobeljnu. Okrog 20 let že ne vem nič o njej. Sluzila je dolgo časa v Gradcu na Gornje Avstrijskem. — Prosim, ako kdo kaj ve o njej, naj to sporoči proti povrnitvi stroškov na upravo »Narodnega Dnevnika«, Ljubljana, Adolf Lah. Kud se dobro ohranjen otroSki voziček. Po nudbe na upravo pod >Vozicek<. Stekleno »trešno opeko imajo stalno v &»-logi Združene opekarne d d. ' Ljubljani. kupite prej nobenega §il?elnega stroja, dokler ne oglodate in preizkusite ..JOSIP PETELINI'-a strojev znamke GriUner. Adler, Phihiks ‘er ralboltše švicfirsku pletilne stroje „E>UEBIIS1»", nadomestne dele, čolničke, igle za se sisteme, pneu-matiko, dele za kolesa, olje i. t. i. Večletna garancija! D<-1 ■: vtiica na ra »polao« tj Na malo! Na veliko! j m Up ava „Nsrod ega Dnevnika prodaja m a k ul at ur ni papir Din 5 — kg. fllad železniški uradnik želi lastnega ognjišča. IS5e srčkano družico. Gospodične do 20 let naj se javijo pismeno na upravo liiU pod »Srečat. Kontori imrttoa vseh pisarniških del iMe iluibe. Gre tudi na deielo ter nekaj ;.. MJoev brezplačno. Ponudbe proti m upravo lista pod: »Natančna«. Izdajatelj i« ulju—I nrorinik ALBESANDBB IKLMNIIA1 - Xa tiskan«* v LJuMjaBi A»dr*j