http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1146 ČETRTEK 31.MAREC 2016 / ŠTEVILKA 1146, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR srnobil Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC MANDRAC NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 V bistvu mi ni čisto nic jasno Prebral sem sporočilo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, o tem, katero od trgovskih podjetij, ki so zastopana v naši deželi, najbolj propagira slovenske prehrambene izdelke, Sem bral in se čudil, (Mef) Naročena in plačana raziskava Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, po prepričanju Varuha, dokazuje domnevo, da klasične tri trgovske verige (Mercator d.d., Spar Slovenija d.o.o. in Engrotuš d.o.o.) preko svojih promocijskih aktivnosti intenzivno promovirajo predvsem slovenske dobavitelje prehranskih izdelkov. Lepo od njih. Sam sicer nimam tega občutka, a naročena in plačana raziskava bo že vedela več kot ve en sam posameznik, ki se vsak dan spusti eno nadstropje niže v trgovino najboljšega soseda iz katere vsak teden izgine vsaj en slovenski prehrambeni proizvod. Morda se to res dogaja le našim ubogim prodajalkam, morda pa ne. Nekega poznega večera sem obsedel pred televizorjem. Morda je bila nogometna tekma z Irsko ali kaj podobnega, toda bolj kot zaradi fuzbala sem postal slabe volje zaradi reklam, ki so zdaj že v tako dolgih reklamnih blokih, da medtem lahko pozabiš koliko je rezultat tekme ali kdo je žrtev v kriminalni nadaljevanki. Pa me ni jezila zgolj dolžina reklamnih blokov, kar me navdaja s sumom, da se je oglasni prostor na televizijah zelo pocenil, pač pa vsebina, o kateri pa Varuhova raziskava ni nič povedala. V enem samem bloku reklam so se namreč zvrstile reklame za vrsto izdelkov hrvaške prehrambene industrije, ki jih zlahka najdem pri spodnjem sosedu. Svobodna trgovina pač. In tu ni kaj jamrati. Lahko pa malo pojamramo nad tem, da so Hrvati očitno znali obraniti svoje pomembne firme. Zato so mi v enem samem reklamnem bloku ponudili pašteto Pik Vrbovec, kavo Frank, majonezo Zvijezda in vodo Jamnico, jaz pa sem se spomnil naših paštet, kav, majonez in mineralnih vod, ki smo jih morali prodati sosedom, da so sploh obstale pri življenju. Tega nikoli ne bom razumel in zaradi tega sem bil bolj jezen kot zaradi še enega poraza z Irci. Takrat sem bil jezen, ko pa je Varuh pohvalil skrb trgovcev za slovenske prehrambene izdelke pa sem bil samo še zmeden. Še dobro, da imamo vsaj Pivko. M BANKA KOPER OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 Pred tednom dni so učenci Osnovne šole Vojke Šmuc, z živo verigo, ki so jim jo pomagali držati tudi nekateri odrasli Izolani in bivši učenci te šole, na simbolni ravni predstavili povezanost šole z mestom in ljudmi. 70 let slovenske šole je pač dovolj pomembna obletnica, zato smo ji tudi mi namenili 4 strani v tej in enako bo tudi v naslednji številki Mandrača. Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/ 64 01 300 mob. 031 344 832 URNIK vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno mano preseljevanje«. In to je bila usoda Sehova, njegovih 394 prebivalcev in 58 družin v katerih so živeli. Ljudi in družine so žandarji, policaji in vojaki postrojih v kolone. Vsak od njih je celo svoje življenje spakiral v kovček, vrečo, boršo. Vsak je spakiral toliko življenja, kolikor ga je lahko nosil na ramenih. Roke so morale biti proste, ker za roke so držali otroke. Žandarji, policaji in vojaki, tako turški za Grke, kakor grški za Turke, niso dovolili, da s seboj vzamejo osla ali kozo, da bi pomagali nositi kovčke, vreče in borše. Ali, da ostareli in bolni ne bi hodili peš. Vsi so morali hoditi peš. In so se včasih kolone nesrečnikov srečale na tej poti. In skupaj so hoteli jokati, se objeti, a se je žandarjem, policajem in vojakom na tej poti mudilo in so jih disciplinirali s kopiti, bajoneti, in jih silili hoditi naprej, mrtve pa so puščali kar ob cesti. Vse je res. Vse v imenu svobodne demokratične Evrope. Vas Sehovo se danes imenuje Idomeni. Sehovo je pripadlo Grčiji po Lucernski pogodbi. V grški vasi Idomeni živi, po popisu iz leta 2011, 154 ljudi. V vasi Idomeni, ob teh 154 prebivalcih, počasi umira še kakšnih 12 tisoč nesrečnikov, ki svoja življenja danes, v svobodni demokratični Evropi, nosijo v kovčkih, vrečah, boršah. V rokah nosijo otroke, obkroženi z žandarji, policaji, vojaki. In bodečo žiletno žico. Nelegalni migranti, teroristi, ki bodo islamizirali Evropo, nas prepričujejo gospodarji življenj. To so tisti, ki ne odgovarjajo za nobeno smrt. Ne odgovarjajo za zločine proti človeštvu. To, kar se je dogajalo v vasi Sehovo in se danes dogaja v vasi Idomeni, je zločin proti človeštvu, po vseh mednarodnih deklaracijah, resolucijah in zakonih. Države, žandarji, policija in vojska imajo svoje zakone. Evropa spet, kot v Lucernu leta Koncert, ki ga nihče ni slišal Poletje leta 1926 je bilo vroče. Znoj, vročina, kolone pregnancev. Otomansko cesarstvo je razpadalo, Evropa se je pobirala od posledic prve svetovne vojne, mirovne konference so si sledile ena za drugo in vsaka je predstavljala novo poglavje v evropski in svetovni trgovini z ljudmi. Trgovali so z istimi ljudmi, ki so bili par let pred tem navadna topovska hrana za velike ideale velikih politikov, ki so obljubljali svobodo, kruh za vse, delo za dela lačne in mirno življenje v novonastalih in preživelih državah. Seveda demokratičnih, namenjenih državljanom. Mirno se je živelo tudi v vasi Sehovo. Ljudje so živeli od oljk, koz in vrtov. Delali so skupaj, moški, žene, otroci, vas je imela duhovnika in hodžo in učitelja. Kar pomeni, da je imela cerkvico, enako majhno džamijo in enako majhno šolo, v katero so šli vsi vaški otroci. Tako kakor so žene in matere skupaj šle iskat tolažbo in pomoč v cerkvico ali džamijico. Če duhovnika ni bilo je pomagal s svojim zapisom in nasvetom hodža, če je hodža odšel podkovat konja so pomoč in nasvet iskali in dobili pri duhovniku. Tako je to bilo v tej vasi imenovani Sehovo, stoletja, ker so v njej ljudje živeli še v helenskih in Aristotelovskih časih in za časa Aleksandra Velikega in sultana Murata in Bajazi-da. Ker, na tem koščku zemlje, ki se umiva z vodami Helesponta, je nastajala in živela antična civilizacija, filozofija, kiparstvo, Solonovi zakoni, Likija. Nastajali so in propadali imperiji, a ostajali in živeli in preživeli so ljudje. Sehovo je spadalo v egejsko Makedonijo z vsemi svojimi 396 prebivalci, Makedonci, Grki in Turki. Veliki in svobodoljubni politiki, zmagovalci v veliki vojni so odločali o usodi Sehova na eni od svojih mirovnih konferenc. V Lucernu, 16. oktobra leta 1925 so, na zahteve turških in grških gospodarjev življenj, sprejeli odlok o izgonu vseh Grkov iz Turčije in vseh Turkov iz Grčije. Turke, ki so živeli v Grčiji, v mesta kjer so skupaj živeli Grki in Turki, Turke iz Grčije v Turčijo, v mesta, kjer so skupaj živeli Turki in Grki. Grki iz Turčije so šli v hiše Turkov izgnanih iz Grčije, Turki iz Grčije so šli v hiše izgnanih Grkov iz Turčije. V Lozani so to poimenovali »hu- l 1925, trguje s Turčijo. Za šest milijard evrov gre. Noben denar. Er-dogan ga bo porabil za pobijanje Kurdov in zapiranje sirijskih in drugih nesrečnikov v koncentracijska taborišča. Preživelim bo, verjemite, čez par mesecev, ko bo Turčija dobila brezvizumski režim z EU, razdelil turške potne liste in jih poslal v EU, sestavljeno iz kriptofašističnih ali fašističnih ožičenih državic, obkroženih z žandarji, policaji, vojaki. V Idomeniju tega marca dežuje. Ai Weiwei nad glavo mlade Si-rijke, ki igra na beli klavir, drži najlon, da jo zaščiti pred dežjem. Tako Kitajec Ai Weiwei in mlada Sirijka branita Evropo, ki tega sploh ne ve. z.Odič Jerebu priznanje ob obletnici Avto Center Jereb v letošnjem letu obeležuje 20. obletnico. Ob pomembnem jubileju je župan Igor Kolenc sedanjemu direktorju Andreju Jerebu in ustanovitelju podjetja Vinku Jerebu podelil posebno priznanje za uspešno delo in razvojno pomemben doprinos v lokalnem okolju. Izolski prodajalec vozil znamk Toyota, Seat in Kia je iz strasti do avtomobilov v dvajsetih letih ustvaril dejavnost, ki temelji na strokovnosti, znanju in zanesljivosti. Tako je postal partner številka ena za avtomobile in prejemnik številnih nagrad zadovoljstva strank. Avto Center Jereb Izola je skozi leta ustvaril 22 delovnih mest. Ob tem je Andrej Jereb povedal: »Občutek, ko ljudem ponudiš delo in priložnost razvoja tam, od koder izvira strast, mi veliko pomeni. K temu, da smo danes tako uspešni pa gre zahvala predvsem trudu in predanosti vseh zaposlenih.« Obletnica zanje predstavlja tudi pomemben mejnik, ko si bodo določili nove smernice bodočega razvoja. Szj Občinski svet Adrion ima še vedno veliko neznank Danes, v četrtek, 31. marca, se bo na 10. redni seji sestal izolski občinski svet, ki pa ne bo obravnaval Letnega programa športa, kot je bilo najprej predvideno, saj program ni dobil podpore Sveta Centra za kulturo, šport in prireditve. Bodo pa odločali o ustanovitvi Javnega zavoda “za razvoj” Občine Izola. Problematika kmetijskih zemljišč Izola - slovenska Istra Kmetijska zemljišča sc: lasti sklada kmet jskih i Želja občine je, da se kmetijska zemljišča uporabljajo izključne v kmetijske namene. Zato je bila vložena zahte ustavnosti 22 člena Zako net____________________ Po 15 dnevni javni razpravi, ki je očitno ni bilo, saj v tem obdobju ni bilo podanih nobenih pripomb, bodo občinski svetniki danes odločali o ustanovitvi Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola Že na prvi obravnavi je Vlado Marič, občinski svetnik DeSUS-a podal pripombe glede samih šifer dejavnosti ter vprašal, katera je glavna dejavnost zavoda, ki ga ustanavljamo. Pripombo so strokovne službe upoštevale in zapisale, da bo glavna dejavnost zavoda „Drugo podjetniško in poslovno svetovanje." Gre, seveda, za svetovanje pri prijavah na evropske razpise iz programa Adrion, za vsak slučaj pa so Zavodu dodali še celo vrsto dejavnosti, od izdajanja knjig in časopisov, celo zvočnih zapisov, upravljanje računalniških naprav, obratovanje spletnih portalov, stike z javnostmi, davčno svetovanje, revizijske dejavnosti, raziskovalne dejavnosti, oglaševanje, fotografiranje, prevajanje, organiziranje potovanj, izobraževanje na področju športa in kulture, dejavnost knjižnic in invalidskih organizacij in še cel kup drugih dejavnosti, kot je pač v navadi pri ustanavljanju podjetij. „Bolje več kot manj" radi porečemo, vendar je vprašanje ali na ta način dejansko ne zabrišemo temeljne dejavnosti organizacije, ki jo ustanavljamo. Kdo imenuje kandidate? Jasno je bilo podano tudi nasprotovanje določilu po katerem člane sveta, predstavnike ustanovitelja predlaga župan, (in ne le ustanovitelja temveč tudi uporabnikov oz. zainteresirane javnosti). Po določilih Poslovnika Občinskega sveta člane organov javnih podjetij, javnih zavodov in skladov imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. »Ne razumem, zakaj si želi župan vse te pristojnosti, saj ne gre za zasebni, temveč za javni zavod. (Župan bi določil predstavnike ustanovitelja, predstavnike zainteresirane javnosti, imenoval vršilca dolžnosti direktorja, predlagali v strokovni svet predstavnika občinske uprave,« je še vprašal svetnik. Ustanovitelj je pripombo upošteval, kar pomeni, da lahko župan predlaga kandidate, vendar pa v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta obravnava kandidate še Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki nato kandidate predlaga Občinskemu svetu. Upoštevana je tudi pripomba Igorja France (SMC) s katero »Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanovitelja za delovanje zavoda. Ustanovitelj ne odgovarja za ostale obveznosti, ki ne nastajajo zaradi izvajanja projekta ADRION in javne službe, ki jo izvaja v imenu in na račun ustanovitelja.« Kadrovska vprašanja Občinski svetniki bodo odločali tudi o kandidatih za vodenje dveh pomembnih javnih zavodov v Občini Izola. Najprej bodo obravnavali predlog sklepa o imenovanju direktorja Javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola na podlagi javnega razpisa, nato pa še podali mnenje lokalne skupnosti k imenovanju ravnatelja Osnovne šole Vojka Šmuc Izola V primeru direktorja Centra za kulturo šport in prireditve je doslej podporo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter sveta Centra in obeh programnskih svetov tega javnega zavoda, dobila Zvonka Radojevič, ki trenutno vodi območni Sklad za ljubiteljsko kulturo. Seveda pa bodo zadnjo besedo imeli občinski svetniki. Predloga sklepa zaenkrat še ni med gradivi na spletni strani občine. Glede na dosedanja stališča pa je dokaj verjetno, da bo takšen sklep tudi izglasovan na seji. Na razpis za ravnatelja OŠ Vojke Šmuc pa so se prijavile tri kandidatke, ki izpolnjujejo razpisne pogoje: Irena Sivka Horvat, Melita Jelič in Lenčka Prelovšek Svet šole mora pred odločitvijo pridobiti mnenje lokalne skupnosti, mnenje učiteljskega zbora ter mnenje sveta staršev. Slednja dva sta mnenji že podala in se nagibata h kadrovski zamenjavi. ur Minister Židan na obisku Slovensko Istro oziroma Izolo je včeraj obiskal minister za kmetijstvo, mag. Dejan Židan, ki se je ob tej priložnosti srečal tudi z vsemi tremi istrskimi župani in poslušal, kaj mu imajo za povedati v zvezi s področjem njegovega ministrstva in drugimi področji, saj je vendar tudi član vlade. V izolski sejni dvorani mu je izolski župan Igor Kolenc govoril o problematiki kmetijskih zemljišč, ki so v več kot 50% v lasti Sklada in bi jih občina rada pridobila nazaj v upravljanje. Občino seveda posebej jezi dejstvo, da sklad kmetijska zemljišča prodaja in na ta način posredno ovira razvoj občine. Govoril je tudi o vodooskrbi, poprečnini, obalni cesti in o trasah hitre ceste. Vsi župani so znova potrdili, da so zainteresirani za drugi želežniški tir o čemer je včeraj sicer razpravljal državni zbor, ki je končno pripravil predlog, da bi del sredstev za gradnjo 2. tira dobili tudi iz dobičkov državnih infrastrukturnih podjetij. Minister Židan je poslušal, kaj se bo iz vsega izcimilo pa bomo videli in brali v nadaljevanju. SLOVENIJO ŽE UPRAVLJA TUJ KAPITAL piše: Franc Krajnc Informacija, da nam Mednarodni denarni sklad (IMF) za leto 2016/17 napoveduje povečanje gospodarske rasti na 1,9 odstotka, dolgoročno pa 1,5 odstotka, so glede na klavrno stanje slovenskih financ in strukturnega primanjkljaja, ter poceni prodaje podjetij, zlasti tudi na Slovenski obali, prihaja kot dobrodošla. Tujci, zlasti številne trgovske hiše, so spoznali, da smo Slovenci dobri potrošniki, dobri kupci - in so se preprosto preselili k nam. EuroSpin v Luciji gradi nov velemarket. Špar na primer, ima v Sloveniji že kar 94 trgovin. Mercator smo uspešno prodali, na trgovskih policah pa bo vedno več tujega blaga. Hotele, zlasti v Portorožu, poceni kupujejo tujci in ni daleč do tega, da nam bodo oni vodili gospodarsko politiko in ne naša vlada ali občina! Zahtevki za poračun pokojnin Ker je pač lani bila opažena sicer skromna gospodarska rast upokojenske organizacije in sindikati upravičeno zahtevajo poračun pokojnin (0,4%) in pa tudi povečanje plač v javnem sektorju (za 3,8%). Od tu dalje pa je kar nekaj problemom. Minister za finance dr. Dušan Mramor pravi, da tega ne dovoljuje »fiskalno pravilo« ter da bi s takimi izplačili porušili težko pridobljeno javnofinančno ravnotežje. On sicer, tako kot njegovi predhodniki, sedaj vneto (tudi v Londonu in še kje) išče nove posojilodajalce. Zakaj? Zato, ker se v javno blagajno nateče premalo davkov in to kljub sloganu »Vklopi razum...«. Domača naloga iz Evropske komisije. V Evropski komisiji prijazno pravijo, da bi v Sloveniji marali še bolj pospešiti privatizacijo. Ergo, še bolj se moramo približati krutemu kapitalizmu, ki nas presproste Slovence že kar dodobra ločuje na revne in bogate. Stabilizirati moramo javne finance, povečati investicije, zasebno potrošnjo, uvesti bi morali nepremičninske davke, zmanjšati strukturni primanjklja in morda še kaj. To, da nam tujci pred nosom za bagatelo kupujejo prezadolžene hotele, da pobirajo dobiček nam pa zapuščajo socialo, ko počasi resnično postajamo tujci na svoji zemlji, ko se, zlasti tudi obalne občine, ubadajo s proračunskimi težavami - in hkrati pridno zaposlujejo, pa nič. | Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača. Dan za spremembe Ob dnevu za spremembe bomo sadili drevesa Dan za spremembe ■ dan za spoštovanje je vseslovenska akcija, ki poteka pod okriljem slovenske filantropije. Na ta dan bo Izola bogatejša za 64 dreves na šestih lokacijah, aktivna pa bodo tudi številna izolska društva. 2.april 2016 (jan Z3 dan za spoštovanje 'M Ne prepuščaj se toku, SPREMINJAJ tudi Tl. V soboto, 2. aprila, se Izola ponovno pridružuje vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe - Dan za spoštovanje, ki poteka pod okriljem Slovenske filantropije. Spoštovanje bo v Izoli izkazano predvsem okolju. Ta dan se bo uradno začel projekt Izola, zeleno mesto v okviru katerega bosta Občina Izola in Komunala Izola poskrbeli za dodatno ozelenitev mesta. Akciji se tudi letos pridružujejo izolska društva, zavodi, podjetja in organizacije, ki bodo na različne načine izkazala spoštovanje okolju. Projekt Izola, zeleno mesto predvideva zasaditev 64 novih dreves na 6 lokacijah v mestu. Komunala Izola si sicer ves čas prizadeva, da bi bila Izola čim bolj zeleno mesto in da bi bila drevesa, ki so zaradi bolezni ali ogrožanja varnosti posekana, tudi nadomeščena. V zadnjih nekaj letih je bilo tako v občini že zasajenih 47 novih dreves. Ob otroškem igrišču v Jagodju in na plaži Svetilnik bo v sklopu projekta zasajen koprivovec. Svetilnik pa bo obogatila tudi pinja. Na križišču Cankerjevega drevoreda (ob parkirišču pri ladjedelnici) in na Tomažičevi ulici je predvidena zasaditev platan in oleandra. Na peti lokaciji, Morovi ulici (pri Gostilni Sonja), bodo zasajeni kostanji. V drevoredu na Prešernovi cesti pa bodo do-sajene pinje. Projekt vreden slabih 19.000 evrov so pripravili na Komunali Izola kjer so nove lokacije tudi definirali. Prav tako so se posvetili izbiri dreves, da so ta nealergena in kar najbolje sovpadajo z okoljem. V sklopu prostovoljske akcije Dan za spremembe bodo drevesa zasajena ob igrišču na plaži Svetilnik. Nekatera drevesa bodo darovali izolski podjetniki. Različne akcije v mestu in na podeželju Istega dne bodo sodelavci Komunale Izole oz. prostovoljci, poleg zasaditve dreves, ozelenili tudi štiri ekološke otoke, nekatere pa bodo očistili. Prav tako bodo na treh lokacijah (v Kortah, v Jagodju - pri otroškem igrišču in na Sončnem nabrežju) poleg ekoloških otokov pripravili stojnice na katerih bodo njihovi predstavniki ozaveščali o pravilnem ločevanju in delili rožice ter semena. Osnovnošolci vseh treh izolskih osnovnih šol bodo izdelali table z mislimi o spoštovanju, ki bodo postavljene na šest lokacij kjer bodo zasajena nova drevesa. Na OŠ Livade bodo dodatno ozelenili in uredili šolsko okolico. Podobno bodo naredili še v Srednji šoli Pietro Coppo in vrtcu Mavrica, enota Školjka, kjer bodo zasadili tudi novo drevo. Komunali bodo pri zasajanju pomagali člani Andragoškega društva Morje. Okolico stadiona bodo očistili člani NMK Izola. V TD Šparžin bodo na ta dan očistili okolico vodnega vira Frata in poskrbeli za ozelenitev okolice. Komunala jim bo darovala nekaj rožmarina. V KD Malija pa bodo z reciklažo plastičnih steklenic izdelovali različne uporabne predmete. V parku Pietro Coppo in MKI bo živo Izolska kulturna društva bodo nastopila v parku Pietro Coppo. Program se bo odvil med 10. in 12. uro. Nastopili bodo: Gledališče STEPS, MoPZ Delfin Izola, ŽePZ Sinji galeb, MoPZ Izola, ŽePZ KD Korte, Vokalna skupina Tamariska, Mlade pevke šole za petje Cirque, Rudi Bučar in Lea Sirk. Za plesno točko bodo poskrbeli v Plesnem studiu Lai, v LKD Mari o net te pa bodo izpeljali ustvarjalno delavnico za otroke. Poleg glasbenih nastopov bodo v parku ustvarjali in razstavljali tudi izolski likovniki: Društvo Lik in TUBA. Pri organizaciji programa sta pomagali OI JSKD Izola in pa CKŠP Izola. V popoldanskem času, ob 16. uri, v Hotelu Delfin pripravljajo voden ogled Kneippo-vega vrta. Mestna knjižnica Izola pa pripravlja razstavo knjig o drevesih in ohranjanju narave Drevesa so prijatelji in predavanje Viktorije Carli, Urbani vrtovi, s projekcijo fotografij. K sodelovanju vabljeni vsi občani Spoštovanje okolju lahko izkažejo prav vsi občani! Izkoristimo ta dan in naredimo nekaj dobrega za našo naravo in naše mesto. Vabljeni, da fotografije samostojnih akcij in število udeležencev posredujete na luca.stancic-kodarin@izola.si. Fotografije bomo podelili na občinski spletni in Facebook strani. szj 0 drevesih na svetilniku Mandrač bo v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave v soboto 23. aprila ob mesecu krajinske arhitekture pripravili prireditev, ki je povezana z vseslovensko akcijo. Ob začetku akcije, ob 11.00 uri, bo otvoritev razstave s prikazom starega urbanističnega načrta Izole iz 50-tih let v Plaču Izolanov. Načrt je najdba zbiratelja Janeza Janežiča. Uradni del prireditve se bo začel ob 15.00 ob velikem drevesu na Svetilniku, kjer bo postavljeno majhno sejmišče z domačimi izdelki in literaturo vezano na drevesa. Sledilo bo predavanje Tine Centrih o obrezovanju dreves, koordinatorka dogodka Tina Trampuš iz Zavoda za varstvo narave pa bo prisotne popeljala na sprehod do najbolj značilnih izolskih dreves, od kopri-vovcev pri cerkvi in ob stari italijanski šoli, pa vse do dreves v parku Pietro Coppo. Dogodek se bo zaključil s kulturnim programom za otroke in odrasle. Izola in Evropa Velika noč je prinesla sezono Velikonočni prazniki so tradicionalni začetek sezone v naši regiji. Letos ni bilo nič drugače, saj je vreme poskrbelo za to, da je bila Izola polna življenja kot že dolgo ne. Velikonočni sejem starin je v Izolo privabil veliko število sprehajalcev. Letos je bilo vreme zelo naklonjeno tako organizatorju, kot tudi obiskovalcem, ki so lahko uživali ob raznolikih predmetih bližnje in daljne preteklosti. Konec tedna je bila Izola preplavljena tako s turisti, kot tudi z jadralskimi gosti, ki so se borili za najboljša mesta na tradicionalnem Spring cupu. Za tiste, ki so si želeli tudi nekaj glasbenega dogajanja, je bilo prav tako izvrstno poskrbljeno. Sobotni večer v Manziolijevi palači je otvoril odlični Martin Štibernik ob podpori virtuoza na kitari Roberta Pikla, za poslastico pa je poskbela kanadska pevka in zvednica Alli-son Crovve s svojo zasedbo. Nedeljski večer v Hangarju pa je bil v znamenju trdih kitarskih zvokov in dobrodelnosti. Ob glasbeni kulisi, za katero šo poskrbeli Wrong ge-neration, Meduzalem in Sottomayor, je organizator zbral slabih 1000 eur za Tjašo Likar, ki se pogumno bori proti zahrbtni bolezni. Zavezništvo LIBERALCEVm DEMOKRATOV za Evropo NEKAJ DNI POZNEJE (tisto, kar naj pritegne mojo koncentracijo in pozornost ali je Bruseljski napad karkoli spremenil pri naših razmišljanjih?) Ni. Ko se je na dolgo razvlečeni konec tedna po bruseljskih atentatih končal in smo pojedli velikonočne kolače, se je slovenski vsakdan potopil v svojo globoko strugo. V njej je prostora samo za dobro znane stereotipe in predsodke. Ko ne vem, ali naj nekaj napišem o tistem torku, ki se je začel kot vsak delovni dan v Evropskem parlamentu, ko so v trenutku postala poročila o napredku Albanije in Črne Gore povsem irelevantna, ker je sredi jutranje gneče treščila nevarna informacija o terorističnih napadih in človeških žrtvah... Ko torej ne vem, kaj je teden dni pozneje tisto, kar naj zbere mojo koncentracijo in pritegne pozornost bralca, prebiram bister komentar Tomaža Mastnaka v Dnevniku. Ne vem odkod jemlje, vedno znova, voljo, da se sooča z banalnimi proizvodi slovenske notranje politične scene in jo postavlja v optiko dogajanj tam, kamor oči slovenskega provincialnega politika ne segajo. Na sestanku odbora za obrambo Državnega zbora so opozorili na strahotno nevarnost, ki Sloveniji grozi zaradi agresivne ruske propagande in njenega usodnega vpliva na naše novinarje, ki da “naravno” proameriško pisanje nadomeščajo s prorusko apologetiko, in vse to, kot opozarjajo slovenski parlamentarci, v kontekstu krize v Iraku, Siriji in Ukrajini. In potem Mastnak še navaja izjavo predsedujočega odboru, agilnega poslanca SDS, ki si jo je vsekakor vredno ogledati, pa čeprav samo za hip, saj naj bi potrjevala tezo, da je “Slovenija tarča ruskega hibridnega vojskovanja”. In potem, ko spraviš jutranje miselne kolobocije v red, si postaviš nekaj vprašanj o tem, kaj si na temo “hibridnega” in genetsko neoporečnega vojskovanja govoril v zadnjih sedmih letih kot član Evropskega parlamenta. Na primer o tem, da ni zaupati slehernemu potencialnemu demokratu, ki prihaja od daleč in obeta, da bo po kratkem postopku spremenil svet, ga naredil za bolj sprejemljivega za naše pojmovanje, “vrednote” in interese. Predstavnike domoljubne osvobodilne fronte iz Sirije sem, denimo vprašal, ko so bili pri nas na obisku, če si znajo predstavljati, kako bodo v boju, ki ga začenjajo, zmagali, in kako bodo, po tem, ko bo boja konec, sklenili mir. Navrgel sem tudi, da v zgodovin revolucij za boljše življenje in pravičnejši svet praviloma niso uspele tiste, ki so jih podpirali predvsem od zunaj. V čustvenih razpravah o tem, kako najbolj učinkovito podpreti procese demokratizacije, znane kot “arabska pomlad”, sem, nedobrodošel, opozarjal, da bo pomoč v orožju, za katero so se bojevito zavzemali poslanci, ki niso izkusili vojne v svojem, realnem času, prispevala k razplamtevanju nasilja in k prehodu iz idealističnega spopada v pravo vojno. Orožje vedno najde pot do najbolj ekstremnega, najnevarnejšega, najmanj predvidljivega borca. To se nam je v bližnje-vzhodnih vojnah v celoti potrdilo. Enako se je potrdila moja teza, da zaradi zaželenih sprememb geostrateškega ravnovesja v korist Zahoda ne smemo pasti v hladno vojno z Rusijo in razbijanje koncepta večnacionalne in večkonfesio-nalne Ukrajine, ker ta nujno potrebuje stabilne in dolgoročne odnose s sosedi na obeh straneh ločnice, ki jo ta država predstavlja. Tisti torek, ko so padle nedolžne žrtve v Bruslju, se je v prestolnici Evropske Unije mudila skupina obiskovalcev z Dolenjske, ki sem jih povabil na obisk v Evropski parlament. Niso jih spustili v zgradbo na trgu Luksemburg, kjer domujemo, ker so bili dohodi hermetično zaprti. Dan po atentatu smo preložili tudi načrtovan obisk skupine iz Izole, skupaj z razstavo fotografij. Zamisel bomo uresničili jeseni, ko bo ozračje prijaznejše in mir bolj verjeten, saj vendar mora biti! piše: Ivo Vajgl Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izdan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu. 70 LET ŠOLE Večina učiteljev so bili domačini Jernej Humar je prišel v izolsko šolo že leta 1948. Pravzaprav je le pospremil ženo, ki so jo poslali v Trst kjer naj bi nastopila kot učiteljica, potem pa ga je Zdešar, ki je bil tam referent za šolstvo prepričal naj postane učitelj tudi on, ki je bil po izobrazbi gimnazijec. - S soprogo sva najprej dobila službo na Škofijah, potem mi zavezniki niso več priznali izobrazbe, saj nisem imel pedagoške izobrazbe in sem le pomagal na Božičih. Potem sem opravil vse potrebne šole in dobil vse papirje za učitelja. Najprej sem šel na kratko v Koper, potem pa v Izolo. Bilo je leta 1949 in šola ob Prešernovi je že bila zgrajena. Imela je štiri učilnice in prostor za nekakšno zbornico. - Nekateri ste tam tudi stanovali. - Res je. Tam kjer je zdaj šolska ambulanta je najprej živel hišnik Novak, ki se je kasneje preselil v Avstralijo, nato se je vselila učiteljica Vera Ferluga, žena ravnatelja Ferluge, ki je prišel malo za njo in sta tam ostala takorekoč do upokojitve. - Tam ste živel tudi vi, kajne? - Tako je, v prvem nadstropju. Pa nekaj časa tudi Slavica Legi-ša, ki je bila prav tako ravnateljica. - Takrat sta bili v Izoli še vedno dve šoli. - Ja, res je. Ena v nekdanji italijanski šoli in druga ta, ob Prešernovi. Bili sta med seboj povsem ločeni, vsaka s svojim ravnateljem. Razmišljal sem celo, da bi šoli ostali ločeni, a smo se nato odločili, da ju združimo. Rezultat je bila ena večjih, če ne največja šola v Sloveniji. - Se spominjate prve generacije učiteljev? - Kako se jih ne bi? Spominjam se ravnatelja Čelharja, pa Mora-tove, Cotiča, Rakarjeve, Albino Pirjevec, Markovičeve, Dodiča, Kerbavčiča... Slednji je bil res dober učitelj. Kasneje je tudi vodil podružnico v Kortah, kjer je naredil veliko dobrega. Tam so na novo zgradili šolo, poučevanje pa je združil z vrtnarstvom. Podobno zamisel sem imel tudi sam, saj sem upal, da bi na ta način učence potegnil iz ulice, da bi se pametneje družili. Meni to, na žalost, ni uspelo, Kerbavčič pa je imel na podeželju več sreče. - Nekaj časa ste imeli na šoli celo tri izmene pouka. - Ja, eno leto. Preprosto, ni bilo dovolj prostora za vse. - Pa je bilo med učitelji več domačinov ali učiteljev od drugod? - Zanimivo, da so nekaj časa celo prevladovali domačini. Tolminsko učiteljišče je imelo en oddelek v Portorožu in tam so se izobraževale te prve generacije učiteljev. To je bilo še pred vojno. No, nekaj nas je bilo tudi od drugod. - Je bilo res najtežje prepričati ljudi iz podeželja, da so poslali otroke v šolo? - Ja, res je. A kot mi je znano, je Beržan naredil veliko za to. da so tudi ti otroci prišli v šolo. Tudi zato, ker je bil navdušen Slovenec (smeh). - Pa ste ohranili kakšen stik s šolo? - Ne, nobenega stika nimam več. Jaz se ne vtikam v njihovo delo, oni pa tudi nimajo nobene potrebe po tem, da bi se (smeh). ur Ob obletnici živa veriga Slovenska beseda se je v učilnicah prvič oglasila 5. novembra, leta 1945 v prostorih izolske stare italijanske šole v Besenghijevi ulici. V skromnih povojnih razmerah je postajala želja po znanju vse večja in slovenska beseda vse glasnejša. V šolskem letu 1948/49 se je pouk preselil v novo šolo ob Prešernovi cesti in uvedena je bila sedemletka. Leta 1957 pa se je začela osemletna šola in leta 1999 devetletna šola. Ker je v Izoli naraščalo število šoloobveznih otrok, je bila leta 1955 ustanovljena še H. osnovna šola. V šolskem letu 1962/1963 pa sta se obe šoli združili in ustanovljena je bila OŠ Izola. Šele leta 1965 je šola dobila ime po tržaški borki III. Prekomorske brigade, Vojki Šmuc, ki je leta 1944 padla v napadu na Knin. Leta 1976 pa je bila v Dvorih ustanovljena celodnevna podružnična osnovna šola. Učenci OŠ Vojke Šmuc, ob pomoči učencev ostalih izolskih osnovnih šol in vrtcev, pa tudi občanov in mimoidočih, so prejšnji četrtek sklenili krog med šolo in mestom z živo verigo, ki je objela ves stari del Izole. Pred 70 leti so postavili temelje meščanske kulture Dorina Beržan je izolska pesnica in prevajalka, ki se je pred 70 leti vpisala v novoustanovljen enotni razred slovenske osnovne šole. Učiteljica Elka Kemperle je takrat morala začeti od začetka, saj slovenske slovnice ni poznal takorekoč nihče. 70 LET ŠOLE Kmalu po koncu vojne, ko Izola še niti ni spadala pod Jugoslavijo, temveč je bila del Svobodnega tržaškega ozemlja, je prišlo do odločitve o ustanovitvi enega, enotnega razreda v slovenskem jeziku. V ta razred se je vpisalo nekaj znanih obrazov, od pokojnega Antona Juriševiča, ki je pred nekaj letih dobil tudi naziv častnega občana Izole, do Fabia Ivančiča, komercialnega direktorja Istrabenza. Med njimi je bila tudi naša sokrajanka, pesnica Dorina Beržan. In gospa Dorina pravi, da to, da je bilo v njenem razredu toliko uspešnih sošolcev in sošolk, sploh ni bilo naključje. - Bili ste učenka prvega razreda slovenske šole v Izoli, kajne? - Leta 1945 so ustanovili prvi razred slovenske šole, takrat še v prostorih nekdanje italijanske šole, kamor je pred tem hodila tudi moja mama. V italijanski šoli sem naredila tri razrede, nato sem se prepisala v prvi razred slovenske. Iz središča Izola sva se vpisali v slovenski razred le dve, moja prijateljica Pina Kleva, sestra Lucijana Kleve, ki danes živi v Ljubljani in s katero sva še vedno dobri prijateljici in jaz. Ostali pa so bili iz podeželja, iz Baredov, Me-dljana in tako naprej. Moji starši so stanovali ob Prešernovi cesti, kjer so kasneje tudi zgradili današnjo OŠ Vojke Šmuc. No, spomnim se, da smo iz razreda v stari italijanski šoli gledali na levo stran dvorišča in bilo nas je kar veliko, mislim, da dve vrsti klopi. - Takrat je bilo v samem mestu več Italijanov. - Ja, seveda, veliko več, vse do leta 1954, ko je prišlo do največjega prehoda iz STO v Italijo. Takrat so ljudje odšli v dveh velikih valih, ampak ko so ustanovili ta prvi razred slovenske šole, je bilo ozemlje v večini še vedno italijansko. - Verjamem, da je bilo v tistem času kar nekoliko nenavadno prestopiti v slovensko šolo, posebej za nekoga iz samega mesta. - Moj oče je bil velik nacionalist. Ne vem, kako je bilo pri drugih sama sem bila zelo radoveden otrok, in ko je oče predlagal, da se vpišem v slovensko šolo, sem bila takoj za, saj je šlo za nekaj povsem novega. Seveda pa je bilo toliko težje za nas, ki smo prebivali v mestu, saj smo imeli vse prijatelje Italijane in ostalih sošolcev, ki so prišli iz podeželja, sploh poznala nisem. Naprimer Anton Juriševič je bil iz Medljana, Amalija Pribac iz Baredov, od koder je bila tudi Armida Čerin, poročena Morgan. Na drugi strani Prešernove ceste je stanoval Marjan Flego. Tisti, ki so prihajali iz podeželja, so bili zelo nezadovoljni s svojimi italijanskimi učitelji iz vaških šol. Tonček Juriševič je pravil, da so imeli v Baredih groznega učitelja. No, jaz sem večji del vojne preživela v Strunjanu, kjer sem imela eno čudovito učiteljico. Tako, da sem le jaz občutila močen kontrast z našo novo učiteljico, Elko Kemperle, saj ni imela nobene nežnosti. Deklice se spominjajo, kako jim je vlekla kite, vsem razen meni, saj sem bila na kratko ostrižena. Fantje pa se spominjajo, kako jih je tepla s peresnico po prstih, kar je seveda kar bolelo. Mene se takrat sicer nihče ni dotaknil, verjetno zato, ker sem imela srečo, ali pa zato, ker je moj oče delal na Občini in so učitelji očitno imeli nekaj več spoštovanja. - Leta 1945 še ni bilo jasno, če bo Izola del Italije ali Jugoslavije. To, da ste se vpisali v slovensko šolo, je moralo biti kar pogumno dejanje. - Res je, a takrat je bilo veliko nacionalizma. Tistih nekaj, ki jih je bilo, so bili močni nacionalisti. Zame je še vedno težko govoriti o tistem obdobju. Res smo doživeli šok. Obe babici z obema družinama, sta odšli, ostala je le polsestra mojega očeta, in seveda mi. Poleg tega so odšli tudi vsi prijatelji, ostal ni takorekoč nihče. Bili so res težki časi, ki si jih danes težko predstavljamo. Mislim, da je bil vpliv jugoslovanske vlade na te naše preproste ljudi, ki so se borili za nacionalnost, velik in morda tudi napačen. Prepričana sem, da bi morali ta proces izpeljati veliko bolj občutljivo. Takrat je bilo treba iz enega načina razmišljanja preiti v povsem drugi način. Pa ni šlo samo za jezikovno, ampak tudi kulturno spremembo. - Kot ste povedali, sta bili iz mesta le dve, ostali pa so bili vsi iz podeželja. - Res je in zanimivo je, da so več ali manj vsi nadaljevali študij. Fa-bio Ivančič, naprimer, je prišel do mesta generalnega komercialnega direktorja Istrabenza, pa tudi Anton Juriševič je veliko dosegel. Lahko bi rekla, da sem imela srečo tako v osnovni šoli, kot tudi kasneje, v Kopru, na gimnaziji, saj sem bila tudi tam v najboljšem razredu. A to ni bil slučaj, veste. Veliko zaslug za to nosi ravno naša prva učiteljica Elka Kemperle, ki je na začetku hodila peš od hiše do hiše po podeželju, takorekoč povsod, kjer so bili doma slovenski otroci, in prepričevala starše, da jih pošljejo v šolo. To pot je prepešačila neštetokrat... V tistih časih so starši otroke potrebovali v hiši, za pomoč, večinoma pa so bile to tudi velike družine. In učiteljica Kemperle je vse te otroke rešila, sicer mislim, da ne bi nihče nadaljeval študij. Niti eden. Tako pa so takorekoč vsi nadaljevali do srednje, višje ali visoke šole. Ta prvi korak je bil zelo pomemben. Danes se zavedam, da slovenski otroci do takrat sploh niso imeli možnosti, da bi prišli do takšne kulture. To možnost so imeli Italijani, in še to samo tisti, ki so-bili premožni, ostali pa ne. - Največ je torej naredila učiteljica. - Ja, Kemperlova. Ona je pripeljala vse te slovenske otroke do izobrazbe. Pa niti ni pomembno, če jih je vlekla za kite ali jih udarila s peresnico. Ona je iz ubogih ljudi naredila kulturne ljudi. Vzgojila jih je v meščane. Te možnosti pred tem preprosto niso imeli, saj nisem poznala enega samega Slovenca, ki bi bil pred tem uspešen pri nas, saj ni imel možnosti, malo zaradi nevednosti staršev, pa tudi zaradi nemogočega finančnega bremena. In prav zato so vsi, ki so prišli v prvi slovenski razred, postavili ta prvi kulturni kamen, ki se je kasneje razvil na tem območju. - Kakšni učni material ste imeli v novoustanovljeni šoli? - Še do pred kratkim sem v kleti hranila vse knjige in zvezke, a sem jih žal vrgla stran. Ampak vsi v razredu smo morali začeti takorekoč od začetka, saj nihče pred tem ni hodil v slovensko šolo. So pa bili seveda v prednosti tisti, ki so doma govorili samo slovensko, medtem ko so vsi moji prijatelji hodili v italijansko šolo. Tako je pač bilo v mestu. Ampak, ko govorimo o tem, kaj nas je učiteljica učila, veste, začeli smo od začetka, od slovenščine. Jezik je bil najpomembnejši. Izdali so le nekaj kar ubogih knjig, a te so bile naše prve knjige v slovenščini, tako da smo se učili predvsem slovenski pravopis, tako kot bi se danes angleščino, saj tudi tisti, ki so govorili slovensko, pravopisa takorekoč niso poznali. No, meni je bilo to izjemno zanimivo, saj sem imela od vedno rada jezike. - Koliko časa ste hodili v šolo v Izolo? - Le eno leto, saj sem se že naslednje leto vpisala na gimnazijo v Koper. Kasneje so z udarniškimi akcijami začeli graditi šolo na sedanji lokaciji, kar sem spremljala cele počitnice, ko sem bila doma. Ker smo živeli ob šoli, smo oddajali eno sobo učiteljicam, saj zanje še niso zgradili stanovanj. Pri nas je naprimer stanovala Konstanca Bevk, hči Franceta Bevka, na katero me vežejo zares lepi spomini. Tudi ko sem se vračala domov iz Italije, sem jo rada obiskala. Najbolj mi je ostalo v spominu to, da mi je dovolila, da sem prebirala njene knjige, kar je bilo zame zelo pomembno. Kasneje je prišla Slavka Legiša iz Štajerske, ki pa ni bila tako prijetna, morda zato, ker se njenih knjig nisem smela dotakniti, čeprav moram priznati, da me to seveda ni ustavilo (smeh). AM Z veseljem se spominjam šolskih let Milena Zajc je ena tistih učiteljic, ki se jih človek spomni iz prvih šolskih let. Bila je “tršica” od jutra do večera, na šoli, na cesti in doma. Pomagala je tistim, ki so imeli težave in znala “vpreči” tiste, ki so zmogli več. Danes se z veseljem spominja tistih let. V Izolo smo prišli davnega leta 1956. Bil je april in šola me je čakala šele v jeseni. Do začetka pouka sem imela dovolj časa, da se navadim na obmorsko mesto in povsem drugačen način življenja, ko sem na ulici v večernem času gledala sosede posedati pred vrati. Posebej se spomnim »šjore Tine«, drobcene Italijanke, ki je govorila v narečju, ki sem ga razumela šele kasneje. Nenehne selitve Učiti sem začela v stari šoli ob Prešernovi cesti. Kmalu je postala premajhna in doživeli smo prvo prenovo. To je pomenilo, da smo se med gradnjo selili na vse mogoče lokacije. Spomnim se pouka v Kulturnem domu, kjer sem nekaj časa učila kar dva razreda hkrati, skupaj 54 otrok. Tudi sicer so bili v zgodnjih letih razredi veliki. Na nekaj fotografijah sem naštela tudi po več kot 35 učencev. Nič čudnega, da je bilo treba konec šestdesetih let šolo znova dograjevati. Veliko smo bili na prostem Ko se v spominu oziram nazaj, me poleg skromnih razmer vedno znova prevzame občutek lepih časov. Bili smo zelo povezani, učenci so radi hodili v šolo in ne spomnim se kakšnih hudih težav ali zelo neprimernega vedenja. Res je, da je bilo na voljo manj »zabave«, kot jo poznajo otroci danes. .Jglfe •im Doma se o šoli nisva pogovarjala Tako pravita Marija in Jože Bolje, dolgoletna učitelja, on tudi ravnatelj srednje šole, ko se pogovarjamo o šoli nekoč in danes. Takrat so starši zaupali učitelju in so bili njegova opora. Pa tudi sicer je bilo večje medsebojno spoštovanje, avtoriteta pa je bila rezultat takšnega odnosa. “Ko je on začel poučevati na Gimnaziji v Kopru sem bila jaz gimnazijka,” pove Marija, Jože pa pojasni: “Takrat so bili v dijaškem domu plesi in ravnatelj Martinc je opazil, da pogosto plešem z njo in me opozoril naj pazim, da ne bo kaj ratalo.Zdaj sva poročena že šestdeset let. Televizija si je komaj utirala pot in otroci so se tudi italijanščine raje in bolje učili zaradi tv programov pri sosedih. Predvsem pa so se veliko več gibali na prostem in se igrali skupaj, zunaj, tudi po mestu in čeprav si je kdo mislil, da samo divjajo, je bilo v teh igrah dosti družabnosti, ki so jo prinašali tudi v šolo. Govorilne ure na ulici Spomnim se tudi, da sem imela veliko »govorilnih ur« kar na ulici, saj so me starši ustavljali in spraševali, kako gre njihovim otrokom? Morda je spomin zabrisal neprijetno, a ne zdi se mi, da me je to motilo. Šolska oprema je bila, kar je bila. Imeli smo table, kredo in papir za plakate. Pa smo risali in pisali. Pisavi smo posvečali veliko pozornosti, ker je bilo pravilo, da je treba pisati prav in lepo. Da je to ogledalo omike. Vse leto do poletja sem imela doma kupe zvezkov, ki sem jih zelo natančno popravljala. Včasih doma tudi kakšnega učenca pri dodatnem pouku kar pri naši domači mizi. Pa še hčeri sta pomagali. Tudi pri poštevanki, ki je bila zakon, kot rečejo mladi danes. Bili smo tudi lutkarji Še to: v šoli smo počeli tudi druge reči. Nekaj let sem vodila otroški zbor, ki je nastopal na domači pevski reviji. Kasneje sem imela raje lutke, skoraj do konca svoje učiteljske kariere. Otroci so imeli zelo radi lutkovne predstave in so bili zelo ustvarjalni. Lutke smo delali doma, z brušenjem penaste gume je pomagal sosed čevljar, ostanke blaga pa smo poiskali pri šiviljah. Nikoli nismo šteli ur. Tudi med učitelji je vladalo dobro vzdušje, zelo smo si pomagali in se podpirali. Sama sem bila nekaj mlajšim učiteljicam mentorica, zaradi česar smo veliko časa preživele skupaj in tudi kasneje ohranile pristen prijateljski stik. Še poleti se z nekaterimi otroki nismo povsem razšli. Kar nekaj poletij zapored sem bila njihova vodja tudi v počitniških kolonijah. Kakorkoli obrnem, se je vse sukalo okoli otrok. Zelo sem jih imela rada. Z nekaterimi se ob obletnicah dobivamo še danes. Pod vse zapisano pa lahko zapišem le, da sem imela veliko srečo, ko sem izbirala poklic. Bil je najboljši, kar si jih lahko zamislim. Milena Zajc, učiteljica v pokoju om v šolo na Prešernovi Konec šolskega leta 1956/57. Učenka 3. razreda, Jasna Čebron (kasneje tudi sama profesorica slovenskega jezika), izroča učiteljici, Mileni Zajc, cvetje v zahvalo za njeno skrb med šolskim letom. Plenice sta sušila na hodniku “Ko sem prišla na Malijo sem našla šolo brez elektrike in brez vode” pripoveduje upokojena učiteljica Vida Pivac. "Elektrike ni bilo v celi Maliji in tako sem morala svetiti s petrolejko. Učencev je bilo takrat več kot 80, tako da je biula tam velika šola, saj smo imeli v razredu od 13 do 20 učencev. Nekatere še vedno poznam in pred dnevi sem srečala enega od učencev z Malije, ki me je prepoznal in povedal, da je zdaj hotelir v Švici.” - Iz Malije so me poslali na študij v Ljubljano, od tam sem se vrnila v Izolo, saj sem se medtem poročila in tako leta 1957 nastopila v šoli ob Prešernovi, kjer sta že bila oba Fer-lugova in oba Humarjeva. Takrat so jo začeli širiti oziroma nadgrajevati in imeli smo osem učilnic. Pa vendar je prostora nenehno zmanjkovalo. Spomnim se, kako je bilo takrat, ko smo imeli kar tri izmene in smo imeli nekoliko skrajšane ure, da smo sploh lahko speljali cel program. Jaz sem se nekako “specializirala” na prve razrede in zato so me mnogi klicali mama ali celo nona, pa tudi sestra so mi rekli tisti, ki so hodili k verouku. Takrat sem stanovala na šoli. Mož Ivan je šel v službo v Mehanotehni-ko, stanovanja ni bilo in tako sva, z dojenčkom vred, stanovala kar na šoli, v mojem kabinetu. Seveda je hčerka, ki je bila takrat dojenček, danes pa je tudi ona profesorica, vsake toliko zajokala in smo jo hiteli umirjat, da ni motila pouka. Ko je prišel na šolo inšpektor sem jo morala kar naprej imeti na rokah, da je ne bi slišal. Se je pa tudi zgodilo, da je včasih zajokala, ko me ni bilo tam in je prišel kar hišnik Piciga, pomočil dudo v sladkor in je bil mir. Spomnim se, kako sva z možem sušila plenice na šolskem hodniku. Vodo sva namreč imela na drugem koncu hodnika in potem je mož napeljal vrv cik cak po hodniku in tam sva sušila plenice do šestih zjutraj ko je šel mož v službo, pobral plenice in ko so prišli šolarji je bilo tam vse OK. Bilo je težko ampak lepo in lepo je tudi takrat, ko me nekdanji učenci povabijo na kakšno obletnico ali ko me šola povabi na kakšno proslavo. Takrat dobiš priznanje, da si v življenju naredil nekaj dobrega. - Jaz sem v osnovni šoli v Izoli nisem nikoli učil, sem pa učil v nižji gimnaziji, ki je bila v stari italijanski šoli. Tja so me poslali učiti matematiko in fiziko, vendar je to trajalo le kakšni dve leti, saj so potem to nižjo gimnazijo ulinili. Takrat sta bili v Izoli dve osnovni šoli, ki sta bili povsem ločeni in mi smo, morda celo bolj sodelovali z italijansko osnovno šolo, saj smo si delili iste prostore. - Jaz pa sem najprej delala eno leto v Sečovljah, nato sem prišla tudi jaz delat v staro italijansko šolo, dokler se nista šoli združili. Prej sta bili prva in druga osnovna šola in italijanska osnovna šola. Tisto na Prešernovi je vodil Ferluga, to v mestu pa Ciril Čel-har. - Na splošno so bili učenci takrat dobri, pridni, delavni. Hoteli so znati in tako je bilo vsaj do moje upokojitve in verjamem, da je tako tudi zdaj. Vsaj pri večini. Računajte, da smo takrat, ko sta se šoli združili, imeli več otrok kot Delamaris delavcev. Dejansko smo začenjali pouk že ob sedmih in ob enih je že začela s druga izmena. Vse ure, od še- | stega do osmega razreda, so bile 1 takrat moje. Kemija in biologija. Izpod 25 - 28 ur ni bilo. Potem pa še brezplačno delo v krožkih, ki pa smo jih lahko imeli šele po šesti uri zvečer, ko so se učilnice izpraznile. - Upokojila sem se v gostinski šoli, saj sem zadnjih osem let delala na gostinski šoli. Kljub temu vezi z učenci ostajajo, vendar v najinem primeru ostajajo trdne vezi z gostinsko šolo, saj sva tam šla v pokoj. No ja, seveda nas povabijo tudi osnovnošolci. Recimo, lani so imeli ena generacija 50 letnico zaključka osnovne šole in prav ponosna sem, da so še ohranili medsebojne človeške odnose. Imam razred, kjer sta dve učenki, ena iz Francije in druga iz Švice, ki še nikoli nista zamudili na srečanje razreda. - Naša generacija je bila vzgojena za žive odnose med ljudi, danes pa se vsak zapira vase in pri vsakem delu, tudi pedagoškem, se je treba držati pravil, čeprav z njimi nisi najbolj zadovoljen. Dejansko postajajo učitelji bolj uradniki kot pedagogi. Tudi zato, ker smo delali tako in imeli tak odnos se danes velikokrat srečujemo in jaz jim še vedno pravim “moji mulci”, čeprav imajo po šestdeset in več let. Prihodnji teden bomo obiskali še nekaj učiteljev izolske osnovne šole iz njenega prvega obdobja, od Nade Morato do Eda Krbavčiča in še koga, pa tudi kakšnega učenca iz tiste generacije bomo obiskali. Seveda bomo veseli tudi kakšnega namiga, koga ne smemo pozabiti in fotografije iz vaših zgodnjih osnovnošolskih let. Sp** Izolani smo najmočnejši tudi v Mngu 3. SNI Rezultati 17. kroga Brda : Cerknica 6:0 (3:0) Ilirska Bistrica : Bilje 2:0 (1:0) Ajd. Škou : Farna Vipava 0:1 (0:1) Adria Miren : MNK Izola 2:0 (2:0) Jadran Dekani : Tabor Sežana 0:2 (0:0) Adria Miren : MNK Izola 2:0 (2:0) MNK Izola: Lalič Goran, Čvokič Stevan, Božič Marko, Vidakovič Dražen, Mandir Marin, Čauševič Aron, Lee-Him Kristian Franklyn, Lopez Acevedo Matias Enmanuel (Husa-revič Benjamin 75'), Zatkovič Mitja (Ilič Aleksander 25'), Podgajski Bo-stian (Bordon Aleks 70'), Mihailovič Nik Strelci: 1:0 - Žibernik Deni (9'), 2:0 - Batič Luka (16') SteMOSf Obstanek zagotovljen! Slovan - Izola 29:30 (10:11) Dvorana Kodeljevo, sodnika: Smol-ko (Sv. Jurij pri Ščavnici) in Sok (Ormož) Istrabenz Plini Izola: Gregorič, Jurič 3, Božič 12 (2), Ravlija, Zorič-Ste-pančič, Selišnik, Žgavec 3, Štavar, Čosič 5, Kecman, Puhanič, Redžič 1, Vukovič, Konig, Velkavrh 6 (1), Ma-tijaševič. Sedemmetrovke: Slovan 3 (3), Istrabenz Plini Izola 4 (3). Izključitve: Slovan 10, Istrabenz Plini Izola 6 minut. Ljubljančani, ki so še pred časom predstavljali morebitno nevarnost za izolske rokometaše, so v zadnjem krogu klonili proti našim fantom. S tem so slednji podaljšali niz brez poraza na štiri tekme, trikrat so v tem obdobju zmagali in enkrat remizirali. Primorci so na desetem mestu in so si z zmago zagotovili obstanek. Zdaj imajo enomesečni premor do 23. aprila, ko bo zadnja letošnja domača tekma proti Ormožu, teden dni zatem pa jih čaka še gostovanje v Ribnici. Slovan je tokrat skorajda vso tekmo zaostajal za Izolo. Njegovo edino vodstvo je bilo pri 1:0, zatem pa je pri 2:2 izenačil. Od takrat je pobudo prevzelo moštvo Boruta Hrena. Sle- dnje je sredi prvega dela vodilo tudi za štiri zadetke, a so na odmor odšli zgolj z minimalno prednostjo. V nadaljevanju so Izolani sprva ohranjali prednost in jo še povišali na pet golov razlike. Vendar se Slovan ni predal. Zaostanek je sprva znižal na dva gola in ga v 57. minuti pri 27:27 celo izničil. Vendar so gostje zadržali pritisk domačih ter uspeli še trikrat zatresti mrežo Slovana. Najprej je zadel Kristjan Jurič, zatem je prednost Izole podvojil Peter Božič, ki je bil z 12 -timi zadetki najboljši strelec pri Primorcih. Ljubljančani so se znova približali na gol razlike, nakar je za tokrat najvažnejši zadetek poskrbel izkušeni Elvin Čosič in postavil izid 28:30. V izteku srečanja so igralci Slovana še enkrat zatresli izolsko mrežo, za izenačenje pa niso imeli več možnosti. »Malo smo si sami otežili delo pred koncem, smo pa bili boljši tekmec in zasluženo prišli do zmage, za katero fantom tudi čestitam. Proti Ormožu bomo zaigrali neobremenjeno, priložnost bodo najbrž dobili tudi tisti, ki imajo majhno minutažo. Seveda pa računamo, da se bomo od svojih zvestih navijačev v tej sezoni poslovili z zmago«, je povedal trener IP Izole Borut Hren. SDA so končale prvi del državnega prvenstva - liga ZAHOD na petem mestu. V nadaljevanje se bodo borile za uvrstitev od 7. do 12. mesta z ekipami DRŠ Alen Mihalj, Rokometni Klub Nazarje in ŽRK Krka Novo mesto. V petek so odigrale prvo z DRŠ Alen Mihalj in izgubile z 16:18. Kadetinje so prav tako končale prvi del državnega prvenstva - liga ZA- HOD na petem mestu. V nadaljevanje se bodo borile za uvrstitev od 7. do 12. mesta z ekipami ŽRK Ptuj, ŽRD Litija in DRŠ Alen Mihalj. Čez praznike smo se udeležili 3. Koper Handball Cup v organizaciji Eurofesta. Dekleta letnika 2003 so osvojile 2. mesto. Dekleta letnika 2001 so po izredno dramatični tekmi z DRŠ Alen Mihalj, ki se je končala z sedemmetrovkami osvojile 1. mesto. Dekleta letnika 1999 so prav tako osvojile 1. mesto. Z doseženimi rezultati so pokazale, kaj pomeni ekipna igra. Že to soboto vas vabimo v Halo, kjer se bodo KAD pomerile z ekipo ŽRK Ptuj. MDA gostujejo pri RK Šempeter- Vrtojba. Izolanke uspešne na Koper Handball Cup 2016 S slavnostno podelitvijo medalj in priznanj najboljšim se je v Kopru, 27. marca 2016, tudi uradno zaključila ena največjih športnih prireditev na Slovenski obali, ki je presegla vsa pričakovanja. Organizatorji so ocenili, da je bil 3. Mednarodni velikonočni rokometni turnir - Koper handball cup 2016 v vseh pogledih rekorden. Potekal je v organizaciji Športne agencije Eurofest d.o.o. v sodelovanju z Mestno občino Koper in Rokometno Zvezo Slovenije v Kopru. Gostili so kar 92 rokometnih ekip iz 7 držav; Italije, Avstrije, Hrvaške, Črne gore, Slovaške, Srbije in Slovenije. V treh dneh, od 25. do 27. marca, se je skupno predstavilo kar 1300 rokometašev, odigranih je bilo 217 kakovostnih tekem. Najboljše rokometašice (osvojena prva mesta) v različnih kategorijah so bile iz klubov: RK Piran, ŽRK Buje, ŽRK Branik DP - Logik, ŽURD Koper, ŽRK Izola. Najboljši rokometaši (osvojena prva mesta) v različnih kategorijah so bili iz klubov: RK Buzet, RD Rudar Rude, RK Celje Pivovarna Laško, RK Trsat Rijeka, RK Prvi As in reprezentanca Slovenije - letnik 2000. Starostni razpon je bil od mini rokometašev do kadetskih kategorij. Nastanjeni so bili v Kopru, Izoli in Ankaranu. Osrednje prizorišče turnirja je bila športna dvorana Osnovne šole Koper, tekme pa so se igrale še v petih dvoranah; v Areni Bonifika, telovadnici Srednje tehniške šole Koper, OŠ Dušana Bordona, dvorani Burja na Škofijah in v Izoli - dvorani v Kraški ulici. Celoten projekt je v teh dneh potekal pod nadzorom 26-članske ekipe organizatorjev. Za organizatorje je bil izredno naporen vikend toda na koncu vesel, saj so ekipe zapuščale Koper z zadovoljstvom in lepimi občutki. Tako lahko rečemo: še ena velika rokometna izkušnja in velik doprinos turističnemu Kopru, zadovoljstvo udeležencev, kar je bistvo turnirja. Velja ocena, da tovrstni turnirji prinašajo udeležencem bogate izkušnje. Fantje in dekleta so se lahko pomerili s svojimi vrstniki iz drugih držav, se primerjali med seboj in odigrali kakovostne tekme. Poleg tekem, kar je bil glavni namen, je bil turnir idealna priložnost tudi za navezovanje novih stikov z igralci in igralkami drugih klubov. Da so se udeleženci lahko po napornih tekmah tudi sprostili in uživali pa smo jim pripravili pestra družabna srečanja. Nekateri pa so izkoristili priložnost in si ogledali znamenitosti naše lepe Obale. Zahvala glavnega organizatorja Toneta Bariča: temni Springcup je za nami V Izoli se je v nedeljo zaključila tradicionalna regata Izola Spring Cup, ki je v organizaciji Jadralnega kluba Burja potekala že 29. leto zapored. Na morju pred Izolo se je ta konec tedna v razredih laser, laser radial, laser 4.7 in 420 pomerilo skoraj 200 v jadralk in jadralcev iz 10 držav. V olimpijskem razredu laser je po šestih odjadranih plovih slavil Italijan Giovanni Coccoluto (Fiamme Gialle), drugo mesto je osvojil Matej Valič (JK Jadro Koper), tretje pa Avstrijec Claus Dapeci (SCUT). V deseterico najboljših sta se uvrstila še dva slovenska jadralca, Maks Vr-ščaj (WSC Črnomelj) na peto mesto in Liam Orel (JK Jadro Koper) na deseto mesto. V razredu laser radial je prvo mesto osvojila Madžarka Rebeka Hirsc-hler (FVSZ), drugo je končala Italijanka Isabella Filippo (SNPJ), na tretje mesto pa se je uvrstil Italijan Alessandro Brezovec (CDVM). V deseterico se je uvrstil tudi Toni Vr-ščaj (WSC Črnomelj), ki je osvojil peto mesto v absolutni razvrstitvi in tretje mesto moški konkurenci. V razredu laser 4.7 se je zmage veselila Hrvatica Karla Savar (YC Zagreb), na drugem in tretjem mestu pa sta končala Madžara Zoltan Ve-isse (MVM) in Lorand Eross (Spar-tacus). Od slovenskih predstavnikov sta najboljši uvrstitvi dosegla Taš Kolman (JK Burja) na šestem mestu in Maj Musa Olivieri (JK Olimpik) na osmem mestu. V razredu 420 pa sta prvo mesto osvojila Nemca Jolanda Lene Mul-ler in Arvid Jannes MuIIer (Gre-ifswalder Vachtclub), na drugem mestu sta končala Avstrijca There-sa Schiemer in Johanna Schiemer (UYCAS), kot tretja pa Nemca Len-nart Kuss in Paul Arp (WSC). Edina slovenska predstavnika sta Matija Kocjančič in Veronika Franič (JK Olimpik), ki sta regato končala na 28. mestu. Pred samim začetkom so se z minuto molka spomnili na preminulega Matijo Gorjana, dolgoletnega člana Jadralnega kluba Burje iz Izole, sekretarja in »očeta« klubskega glasila »Burinček«. Druga regata dober obliž na rano Na Palmi de Mallorci se je nadaljeva regata princese Sofie. V razredu finn je Vasilij Žbogar po spodrsljaju v prvem in odličnem jadranju v druge plovu skupno, po štirih regatah, 17. Že v ponedeljek se Izolan na regatnem polju ni počutil najbolje, tudi v torek je bil precej utrujen, a željan dokazovanja, v prvi regati dneva pa mu to ni ravno uspelo. “Prva regata ni potekala po mojih željah, startal sem slabo, poskušal sem se izvleči, ampak prav veliko se ni dalo nadoknaditi," je o prvem nastopu povedal Žbogar, ki je v cilj prijadral kot 30., veliko bolj zadovoljen pa je bil po drugi regati, ki jo je končal na 3. mestu: “Dobro sem startal, bil ves I S*** I čas v dobrem položaju. Je boljše kot včeraj, vsaj malo v tolažbo pa mi je, da sem bil v obeh regatah pred Gilesom Scottom, tudi on tokrat dela napake. ” Britanec je bil 45. in 11., skupno pa je, s 15 točkami drugi, vodi Novozelandec Josh Junior, ki ima 9 točk in se je izkazal že na odprtem evro-skem prvenstvu v Barceloni. Vasilij Žbogar ima na 17. mestu 39 točk in že razmišlja o nadaljevanju tekmovanja: “Do konca je še šest regat, moram se čim bolje regeneritat in upam da se bom bolje počutil jutri, je pa današnje tretje mesto odlična spodbuda. ” Velikonočna regata uspešno zaključena V Portorožu se je zaključila že 24. izdaja Sailing Point Velikonočne regate za razred optimist, ki jo v Jadralnem klubu Pirat Portorož že tradicionalno organizirajo na velikonočni vikend. Na regati se je zbralo 527 mladih jadralk in jadralcev 14 držav. Prvo mesto v absolutni razvrstitvi je po treh dneh jadranja v Piranskem zalivu osvojil Italijan Lorenzo Bas-su (YC Cannigione), drugega in tretjega mesta pa sta se veselila dva Slovenca, klubska kolega, Daniel Cante (JK Izola) na drugem mestu in Martin Fras (JK Izola) na tretjem mestu. V deseterico najboljših se je uvrstil še Luka Zabukovec (JK Jadro Koper), ki je regato končal na petem mestu. Med deklicami je slavila Antonia Sc-hultheis (Malta Young Sailors Club) iz Malte, druga je bila Hrvatica Nina Škopac (JK Glivo) in tretja Italijanka Luisa Penso (YC Adriaco). Med kadeti je zmago slavil Slovenec Luka Zabukovec (JK Jadro Koper), med kadetinjami pa sta se Slovenki Elisa Sedmak (JK Izola) in Alja Petrič (JK Jadro Koper) uvrstili na deveto on 10. mesto. l.SNTL-člani Interdiskont: Arrigoni 5:1 V petek so člani igrali na Ravnah tekmo 17. kroga. Domačini so bili tudi tokrat boljši nasprotnik in zasluženo zmagali z visokim izidom. Častno točko je Arrigoniju tokrat priigral Michele Vigini. V ekipi sta nastopila še Simon Frank in Erik Paulin. l.SNTL-članice Kajuh Slovan : Arrigoni 1:5 Tudi članice so v soboto igrale v gosteh in sicer v Ljubljani, na Kodeljevem. Naše igralke nas tudi tokrat niso razočarale. Prepričljivo so prišle do novih dveh točk in se s tem še bolj utrdile na drugem mestu prvenstvene lestvice. Po dve tekmi sta zmagali Jana Ludvik in Urška Čokelj, en dvoboj pa je zmagala Kirn Fink. ©OtHUSiHa) Zaključek 2. državne lige prinesel pokal No, ni ga ravno prinesel kar tako; zanj so se tekmovalci Strelskega kluba Izola morali celo leto pošteno truditi. Na 6., zadnjem turnirju 2. Državne lige Zahod 26.3.2016 v Ilirski Bistrici so izolski tekmovalci z zračno pištolo bili sicer tretji (posamezno Andrej Jakomin 3., Ivan Božič 7. In Leon Tomažin 9.), v skupni razvrstitvi sezone pa so v zrak ponosno dvignili pokal za odlično drugo mesto (posamezno Andrej Jakomin prav tako drugi, Ivan Božič 4. In Leon Tomažin 8.). Ekipa s standard zračno puško se je v zadnjem krogu sicer izkazala s tretjim mestom (posamezno Enej Šuštar prav tako tretji, Katja Reja na 8. in Jernej Galjanič na 19. mestu), zaradi enega tekmovalca manj v 2. turnirju pa jim je v skupni razvrstitvi malce »zmanjkalo sape« in zadovoljiti so se morali z nehvaležnim, a še vedno solidnim končnim 4. mestom (posamezno Enej Šuštar 7., Katja Reja 8. in Jernej Galjanič 12.). Uspešnejše tekmovalce s pištolo čakajo sedaj torej še kvalifikacije za 1. Državno ligo. Mirno roko, fantje! dš Cerkvenik na vrhu Evrope! Na evropskem mladinskem prvenstvu v bovvlingu na Islandiji slovenska ekipa žanje uspehe. Slovenska ekipa se je odlično odrezala že v kvalifikacijah, saj je med 18 državami zasedla odlično tretje mesto. Poleg naših, so se v polfinalni del prvenstva uvrstile še reprezentance Finske, Nizozemske in Švedske, s katero se so se Slovenci srečali že takoj v prvem polfinalu in jih z 905 proti 808 povsem nadigrali. V finalu so se tako pomerili s Finsko, ki je bila kar težek zalogaj, a se Slovenci niso dali in so jih v zadnjih metih uspeli nadigrati z rezultatom 798 proti 749 ter se tako ustoličili kot najboljši. Slovenske barve so več kot uspešno predstavljali v resnici sami primorski igralci, Izolan Timi Cerkvenik, Rok Koštric, Aleksander Koštric in, Žiga Zalar. Timi, sicer mladinski državni prvak, se je v ekipnem delu izjemno izkazal, v posamičnem pa je podlegel bolezni in odigral nekoliko slabše. Vseeno pa se je lahko veselil uspeha reprezentančnega kolega Roka Koštrica, ki je prišel do srebrne kolajne. Izolan! močni tudi na simulatorjih Na Osnovni šoli Žirovnici je konec tedna potekalo drugo Državno prvenstvo za osnovne šole v veslanju na simulatorjih. V odličnem vzdušju in borbenih tekmah se je pomerilo 27 šol iz celotne Slovenije. Naslov državnega prvaka so ubranili učenke in učenci OŠ Trnovo iz Ljubljane, srebro je pripadlo OŠ Vojke Šmuc iz Izole, bron pa OŠ Frana Šaleškega Finžgarja iz Lesc. Rezultati finala: 1. OŠ Trnovo Ljubljana 6:53,4, 2. OŠ Vojke Šmuc Izola 7:11,3, 3. OŠ Frana Šaleškega Finžgarja Lesce 7:13,4, 4. OŠ Franceta Prešerna Maribor 7:17,0, 5. OŠ Sečovlje 7:27,3, 6. OŠ Kamnica 7:32,0,7. OŠ Selnica ob Dravi 7:38,0,8. OŠ Livade Izola 7:39,3 V izločilnih tekmah je nastopila tudi OŠ Dante Alighieri, a se žal ni uvrstila v finale. ten V ponedeljek 21.marca je bilo odigrano 12.kolo letošnjega prvenstva v taroku za posameznike. Ponovili so se dosežki iz prejšnjega kola. Nihče ni osvojil vseh 6 možnih točk, kar po trije so osvojili po 5 točk. Tudi po 4,5 točke so zbrali trije igralci. Najuspešnejši je bil Miro Mezgec s 5 točkami in razliko +1388, sledita Marija Bolje z razliko + 794 in Božo Praprotnik z razliko +562. Četrto mesto je pripadlo Cvetu Ličenu s 4,5 točkami in razliko +1388, enako število točk sta zbrala tudi Ivica Gr-dič z razliko +531 in Boris Debeljak z razliko +1. Ta turnir je bil zadnji v mesecu marcu. Tudi razlike po končni uvrstitvi so zelo tesne. V skupni uvrstitvi po treh mesecih vodi Ivica Grdič z 52.75 točkami in razliko +916. Tik za njim je Cveto Ličen z 52 točkami in razliko +7181. Tretje mesto drži Boris Debeljak s 45,5 točkami in razliko +2810. Le 0,75 točke sta za njim Anton Sevčnikar s 44,75 točkami in razliko +4735, ter Marija Bolje s 44.75 točkami in razliko +574. Naslednje kolo bo odigrano 4.aprila v kavarni hotela Delfin Izola. rth 1.4. petek 21.30 Hangar Izola BRAIN PRODUCTION (alternative, Progressive rock - Krk) 2.4. sobotlSHHE 10.00 do 12.00 - Park Pietro Coppo, Izola in okolica Dan za spremembe - dan za spoštovanje 7.4. četrtek 19.00 Galerija Alga Izola Otvoritev razstave "Maja Alessio: Sledi preteklosti" Maja Alessio je oblikovalka, ki se je pri svojem delu ukvarjala z več zvrstmi likovnega ustvarjanja, zadnja leta pa predvsem slika. Razstavo Sledi preteklosti je posvetila Istri, kamnu in glagolici. / Razstava bo na ogled ves mesec. 19.30 Galerija Insula Izola Otvoritev razstave Mojca & Katja Smerdu : kiparki Razstava bo na ogled do 3. maja 2016. 8.4. petek 18.00 Manziolijeva palača Izola PLES, GIBANJE, TERAPIJA Mariella Zorzet bo vodila večer. Ples za vse, z praktičnimi vajami. 19.00 Kavarna Zvon Hvaležnost in (samo)spoštovanje Ali se sploh ljudje znamo zahvaliti iz srca, smo hvaležni za majhne drobne pozornosti, ki nam jih ponuja življenje... Ali znamo spoštovati sebe in ne samo druge, kakor nas uči vzgoja? Če bi ljudje spoštovali sebe bi bilo v našem življenju veliko več razumevanja in ljubezni in na drugi strani manj problemov in nezadovoljstva. Kajti »hvaležnost prihaja iz dna duše in je čista kot najčistejši kristal. Prihaja iz nas kot bilka, ki zrase in v nas vzbudi še več ljubezni in življenjske moči«. V svojo družbo vas vabi Barbara Šmon (raziskovalka in opazovalka lastnega življenja, katere diploma so lastne življenjske izkušnje...) 9.4. sobota 20.00 Kulturni dom Izola Akustični koncert: "Orlek - Unterzug" Zasavska Knap'n'roll zasedba Orlek je ob 25. letnici svojega delovanja posnela nov Alpen - Balkan groove album z naslovom Unterzug. Za razliko od klasičnega knapVroll programa so tokrat Orlek! zaigrali akustično. Na albumu so pesmi iz celotnega obdobja ustvarjanja, posnet pa je bil pod kozolcem na kmetiji Kos z Razborca pri Zagorju. 20.30 Art kino Odeon Izola Fantomski deček animacija, Belgija, Francija, 2015 / režija Alain Gagnol, Jean-Loup Felicioli Leo živi v New Yorku, s čepico zakriva golo glavo in je zelo bolan. Svoji sestrici Titi rad bere detektivske zgodbe. Ko odide v bolnišnico, pa ugotovi, da je lahko s pomočjo svoje volje tudi sam nenavaden junak. Zapusti lahko svoje telo in leti naokoli, kot nekakšen fantom! 21.30 Hangar Izola (blues, punk - Sinj, predstavitev novega albuma Tužna Kocka) M.O.R.T 12.4. torek 18.00 Kulturni dom Izola "Naša pomlad" revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Nastopili bodo Mlajši OPZ OŠ Livade, OPZ OŠ V.Šmuc, OPZ OŠ Livade, OPZ Glasbene šole Koper, OPZ Glasbene šole Izola, MPZ Vesela pomlad. Strokovna spremljevalka Zvonka Starc. 15.4. petek 20.00 Manziolijeva palača Izola Tretji koncert v sklopu ETHNOINSULA 2016 Giuliano Gabriele Trio Kulturni dom Izola Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin 21.30 Hangar Izola Otrovna Kristina (rockVroll - Hrvaška) Galerija Plač Ljubljanska32 razstava risb s tušem akademske slikarke Tanje Milharčič iz Postojne Galerija Alga razstava Sanja Tosič Fluid dynamics in square space Razstava bo na ogled ves mesec. Galerija Insula razstava Razstava bo na ogled do 30. marca 2016. BERKO SELFI Sončna dvorana Izola razstava tradicionalne in digitalne ilustracije Rok Kleva Ivančič Novi svetovi Kava bar TISA razstava fotografij Moja druga ljubezen - Žirovnica Irena Čarman Kavarna Zvon razstava slik na platno Življenje je polno barv Nadja Lorbek www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola NAPOVEDUJEMO... • četrtek, 7.4, ob 19.00, Galerija Alga: otvoritev razstave Maja Alessio: SLEDI PRETEKLOSTI (org.: CKSP Izola). Vstop prost. • sobota, 9.4., ob 20.00, Kulturni dom Izola: akustični koncert ORLEK (org.: CKŠP Izola). Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan prireditve. • sobota, 16.4., ob 20.00, Kulturni dom Izola: globalna monodrama ŠEKUEVA ŠUNKICA ALI HAMLET PO SLOVENSKO (org.: CKŠP Izola). Vstopnina: 8 € v predprodaji, 10 € na dan prireditve. ■ sobota, 23.4., ob 20.00, Kulturni dom Izola: komedija DOKLER NAJU SEKS NE LOČI (org.: CKŠP Izola). Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan prireditve. GALERIJA ALGA IZOLA Do 5.4. je ogled fotografska razstava Sanja Tošič FLUID DVNAMICS IN SQUARE SPACE. Vstop prost. ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 31.3., In nedelja, 2.4., ob 18.30 ter petek, 1, sobota, 2., In torek, 5.4., ob 20.30: biografska drama MUSTANG; • četrtek, 31.3., in nedelja, 2.4., ob 20.30 ter petek, 1, sobota, 2., torek, 5., in sreda, 6.4.,, ob 18.00: biografska drama TEKAČ; • sobota, 2., In nedelja, 3.4., obl 6.00: KINO VETRNICA: animacija TOM IN ČAROBNO OGLEDALCE; • ponedeljek, 4.4., ob 18.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama CAROL; • ponedeljek, 4.4., ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: triler V ŽARIŠČU; • sreda, 6.4., ob 20.30: drama SOBA. Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitatl! www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola U www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. Zetonček za DPM TURA Česa in zakaj me je strah V petek, 1,4. (ne, ne, ne, NI prvi april) začne Mercatorjeva akcija Radi de- piše: Barbara Motoh Bračanov lamo dobro. V njihovi trgovini pri pošti v Izoli boste za vsak nakup prejeli zetonček, ki ga boste lahko odvrgli v našo skrinjico (Društvo prijateljev mladine Izola) in nam pomagali do morebitne zmage in bona za 1000,00 EUR nakupov, s čimer si bomo lahko izdatno pomagali preko poletnih počitnic. Gremo na zmago!!!! Prosim, prepošljite in povejte tudi naprej... Več kot bo žetonov, boljše bo... Veliki dobrodelni koncert #najboljsanovica s Perpetuum Jazzile Dobra glasba in dober namen za pomoč bolnikom s krvnimi raki Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, v sodelovanju s prepoznavno vokalno zasedbo Perpetuum Jazzile organizira veliki dobrodelni koncert. Koncert bo v nedeljo, 24. aprila 2016, ob 19.30, v koprski Areni Bonifika. Izkupiček od prodaje koncertnih vstopnic bo namenjen nakupu pripomočkov za nadzorovano telesno vadbo, ki bodo hospitaliziranim bolnikom z levkemijami, limfomi in drugimi krvnimi raki na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana omogočili uspešnejše zdravljenje, hitrejše okrevanje in kakovostnejšo rehabilitacijo. Novosti v celostni obravnavi bodo deležni vsi slovenski bolniki, saj je Klinični oddelek za hematologijo edini center v Sloveniji za zdravljenje najtežjih oblik krvnih rakov. Vstopnice za dobrodelni koncert so že na voljo na prodajnih mestih Petrola in Eventima. Več informacij o koncertu in pobudi zanj pa najdete na spletni strani limfom-levkemija.org ali nas pokličete na 031 643 122 Edvard Dečman je odkril original popularnih Smeškov, ki jih uporabljajo v digitalnih sporočilih. Zahajajoče sonce nad Istro je na Velikonočno nedeljo dobilo takšno podobo. Posnetek si lahko ogledate na You tube https://www.youtube.com/ watch?v=hKFlKN6LsbE SUBLIMACIJA TISKAMO VAŠE SLIKE NA VSE POVRŠINE slika je simbolična fb: www.facebook.com/mandrac.si tel: 040/432-943 mail: mislejprimus@gmail.com Televizije ne gledam več. Resnično. Raje novice berem na internetu, ker ko dosežem moj “overdose” lahko enostavno preklopim na Janis Joplin ali kaj podobnega, in se moji možgani odpočijejo, namesto da mečem čevlje in daljince v ekran naše že itak stare in umirajoče televizije, skupaj z kletvicami, ki se jih moji mladoletni otroci naj ne bi naučili od lastne matere. Pa tudi internet ni tako preprost za prebavljanje... Seveda sočustvujem, z vsem srcem, z žrtvami vseh zadnjih terorističnih napadov. Ampak... Od križarskih vojn naprej vztrajno pokristjanjujemo ves svet, v imenu človeka/boga, ki si zagotovo svoje vere ni zamišljal z ognjenim mečem in brezpilotnimi letali. Sedaj... Sedaj dobivamo to nazaj, v imenu drugega človeka/boga, ki si ravno tako tega ni zamišljal tako. Svet je poln krvavih zgodb, dnevno, ampak samo ene izmed njih dosežejo naslovnice. Pokoli v Siriji, ljudje, ki umirajo v Afriki - to že dolgo ni več moderno. Sedaj je moderno zgolj še sovraštvo in strah, ne več empatija. Begunski otroci, ki stradajo na mejah, so popolnoma izven dometa naslovnic, ker prihajajo iz tiste DRUGE strani, in mi smo bogovi, ki lahko odločamo, kdo bo prečkal našo mejo in kdo ne. Potem pa... Potem pa se vsake toliko zgodi nekaj, kar nam pove, da smo tudi bogovi umrljivi... Česa se jaz resnično bojim? V imenu varnosti policije in vojske na vsakem koraku. Bojim se, da bodo moji otroci odrasli v strahu in terorju, da se s tujci na cesti ne smeš pogovarjati in jim reči dober dan, ker so lahko ali pedofili ali teroristi ali pa morda, za grande finale, kar oboje. Bojim se, da jih bo strah odzdraviti tujcem, da bo prišel dan, ko jih bo strah hoditi po temi, bojim se, da jih bo morebitni bodoči detektor kovin na vratih šole označil z rdečim piskom, ker bodo njihove frnikule pospravljene v kovinski škatlici. Bojim se ljudi, ki sejejo strah, da bi nas še bolj ukalupili ter iz sveta pregnali vsakršno še tako majhno drugačnost. Bojim se bodočega sveta mojih otrok. Že sedaj me igrišča, obdana z še tako lepo pobarvano žičnato ograjo spravljajo v nekakšno globoko nelagodje, in sem ena izmed mater, ki na nobeno izolsko Birbo ni vstopila, če ni bilo res nujno potrebno. Raje pobiram žoge iz vode na Svetilniku in imam eno oko vedno prikovano na tistega izmed treh, ki bo vsak čas štrbunknil iz pomola. Vse to mi odtehta dejstvo, da so edina ograja igrišča morje na eni in drevesa na drugi strani. Ne maram strahu, niti resničnega, še manj pa vsiljenega in podpihnjenega. Teroristični napadi so strahota, se strinjam. Ampak “njihovi” nič bolj kot “naši”. Morda bi bil čas, da si kot fantki v peskovniku po hudem prepiru okoli lastništva pet pedi mivke otresemo prah iz obleke, vstanemo, si podamo roke in se opravičimo drug drugemu, ter vozimo avtke vsak po svoji cesti, namesto da se stepemo ter ne bo v našem peskovniku nobene ceste več. Za nikogar... Barbara Motoh Bračanov je do današnjega dne delala kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev. 36. tradicionalni poletni godbeni tabor I Zveze slovenskih godb IVI USI CA C7) odlična glasbena izkušnja CREATI\^\ Rok za oddajo prijave: 22. april 2016 Humanitarna Tudi psa je prepričal v darovanje krvi Vojteh Dovč, izolski kinolog in dolgoletni predsednik kinološkega društva Belveder, se je kot darovalec vpisal v klub 150. Tolikokrat je namreč že daroval kri in pravi, da s humanitarnostjo še ne misli prenehati. Vojtek Dovč je velik ljubitelj psov, a tudi velik ljubitelj humanitarnosti, saj je že 150 krat daroval kri, kar ga postavlja v elitni klub 150. Pravi pa, da je dovolj dobrega zdravja, da se pri tej številki še ne misli “upokojiti”. - Kako pogosto ste daroval kri, da ste jo lahko že 150 krat? - Ja, štirikrat na leto, kolikor je dovoljeno. - Pa ste začel pri vojakih, kot mnogi drugi? - Kje pa. Ko sem bil pri vojakih še nisem bil darovalec. To sem postal leta 1978, ko sem že bil v službi. Takrat smo radi darovali kri zato, ker smo prišli do prostega dne, seveda (smeh). No, z leti pa je vendarle prevladala humanitarna nota. Počasi dobiš tisti občutek, da bi rad nekako pomagal, in če ne gre drugače, pa vsaj z darovanjem krvi. - Lahko darovanje postane odvisnost? - Kje pa. Nobene odvisnosti ne čutim, je pa res, da bo vse postalo jasno, ko bom prenehal z darovanjem. In prej ali slej bo treba nehati, saj kri lahko darujemo le do 65. leta starosti. Dokler sem zdrav bom darovalec. Velikonočni val solidarnosti Je pa res, da so s časom ti obiski na postaji postali vedno bolj prijateljski. - Ste se kdaj odzval tudi na poziv? - Nisem, ne, saj sem kri redno daroval. Moja kri ni ravno redka in te je vedno dovolj. Če bi imel redkejšo kri, bi me verjetno klicali. - Hodite sam ali organizirano? - Sam, seveda. Na koledarju imam zapisan datum in na to že gledam kot na neko dolžnost. Nič me ne stane, slabo mi ni, dobro se počutim, dobim pregled zdravnika, tako da ne rabim k splošnemu, ob tem pa dobim še najboljšo kranjsko klobaso, kar jih je! - Pa so res te klobase tako dobre? - Klobase imam zelo rad in znano je, da so najboljše klobase na krvodajalski, tako da sem jim že povedal, da če jih ukinejo, mene tam ne bo več (smeh). Sicer ne vem, ali so res tako dobre, ali pa samo takrat najbolj pašejo. - Je še kdo v družini krvodajalec? - Ni, ne. Nekoč so bili, ampak niso več. Se pa veliko ukvarjam s psmi in imel sem tudi enega, ki je bil krvodajalec. Pred petnajstimi leti je namreč daroval kri za nekega drugega psa v Vipavi, kamor že dolgo hodim k veterinarju, saj sem z njim zelo zadovoljen. ur Kje je zvonec? Pred dobrim mesecem smo v Mandraču objavili vest o namestitvi enostavnega hišnega zvonca pred vhodna vrata Mestne knjižnice Izola z namenom, da olajšajo vstop tudi tistim obiskovalcem, ki zaradi svoje gibalne oviranosti ne morejo ali pa vsaj težko odprejo vhodna vrata. Žal je zunanji del tega zvonca pred dnevi izginil neznano kam. Bojazen zaposlenih, ki so pred nepridipravi svarili že takrat se je tako žal uresničila! A, če je Mestna knjižnica Izola, s svojo soseščino, dolgoročno očitno neprimerna za zvonec pred vrati, enako ne bi smelo veljati za občinsko stavbo. Pred časom so namreč zaradi prenove desnega dela Sončnega nabrežja odstranili popolnoma ustrezni klančini, ki sta gibalno oviranim uporabnikom omogočali samostojen vstop v občinski urad. Po zaključku del je bilo obljubljeno, da bodo našli ustrezno rešitev, ki bo sprejemljiva tudi za gibalno ovirane uporabnike, ki bi morali obiskati urad ali malo občinsko sejno sobo. Že pred časom je bil med različnimi predlogi za rešitev tudi postavitev takšnega zvonca, kot so ga nepridipravi izmaknili izpred knjižnice. Na Občini zaenkrat nad to rešitvijo niso videti navdušeni, saj je menda postavitev takšnega zvonca na fasado nemogoča, zato prilagam sliko zvonca, ki je izginil izpred knjižnice in sliko zvonca, ki ga še ni na občini. Humanitarna akcija, ki jo je Rdeči križ Izola organiziral prejšnjo soboto v času Velikonočnih praznikov, je osrečila mnoge. Predvsem tiste Izolane, ki si prazničnih dobrot sicer ne bi mogli privoščiti. Teh pa je danes že kar 700, oziroma 260 družin. Na petih zbirnih mestih, pred trgovinami Mercator Jagodje, Mercator Center, Livade, Eurospin in Spar smo s prostovoljci zbrali 700 kg prehrambenih izdelkov oziroma kar 15 polnih nakupovalnih vozičkov. Humanitarna akcija nas je ponovno prepričala, da Izolani znamo prisluhniti sočloveku. Zato se zahvaljujemo vsem, ki ste po vaših zmožnostih pomagali napolniti vozičke v trgovskih centrih. Rdeči križ Izola ^ M^JVTOH^Č 15 Predzadnja--------------------------------------- ■7 Vsem ljubiteljem morja in vetra polnih jader sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dolgoletni član Matija Gorjan - Matic Zaželimo mu še zadnjič dober veter in mirno morje. 5iae«L Ir im ~ I*IW!EW r Z/A Svojcem izrekamo iskreno sqž< Člani JK Burja Izdla Izola, marec 20\6 . J i A- V SPOMIN GOJKO CUKROV Gojkova sahrana na koti 45' 35 2 N 013' 38 9 E More je manje slano, suzama je nakapano. Tu je pepel domoznanog Izdana, zaprašio mora malu površinu a cvjetni vjenac potonuo u dubinu. Oko vjenca i pepela krig počasni brod napravi. Ja sam tamo zajecao Zbogom brate. Toni Cukrov Izola, marec 2010 - 2016 n V našem domu je praznina, v naših srcih neizmerna bolečina, ko na tvojem zadnjem domu lučke zdaj gorijo, nam v očeh se solze zableščijo. V SPOMIN KLAVDIJO VATOVEC Minilo je 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in pranono. Za vedno ostaja v našem spominu- vsi njegovi najbližji in ostalo sorodstvo Izola, marec 2016 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA DOROTEJA ROGEUA (6.2.1935-18.3.2016) Ob boleči izgubi naše mame in none se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sovaščanom Temnice za vso pomoč, izrečeno sožalje in tople besede ter za darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Dominiku Bizjaku za opravljen obred, dr. Dernikoviču in patronažni medicinski sestri Mojci Kralj, ki sta jo spremljala v njeni bolezni. Otroci Karlo, Zoran in Doroteja z družinami Izola, marec 2016 V parku Pietro Coppo sta policista tako-le prijela Izolana, ki se je sprehajal po mestu, kar seveda ne bi nikogar zmotilo, če pri sebi ne bi imel noža. Na to so policiste opozorili mimoidoči, zato sta ga policista prijela in pridržala, vendar so ga tudi kmalu izpustili, saj menda ni bilo nevarnosti, da bi komurkoli želel škodovati. PRODAMO - Prodam ali oddam za daljše obdobje opremljeno 2,5 sobno stanovanje v centru Izole, Ljubljanska ulica, tel 041 380 546 - Prodam 2-sobno opremljeno stanovanje v Livadah, tel 031 389 752 - Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924’ - Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127 ODDAMO - Oddam povsem opremljeno stanovanje v izolski obrtni coni (45 m2) za daljše obdobje. Najemnina 350 Eur in stroški, tel 041 687 127 NAJAMEMO - Za daljše obdobje iščem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru, kjer so dovoljeni hišni ljubljenčki. Največ 350 eur skupaj s stroški. 040/896-509 - Iščem garsonjero za daljše obdobje, možnost subvencioniranja. Tel.: 051 877 541 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135 KUPIMO - Iščem garsonjero v starem delu Izole. Lahko tudi podstrešno z oknom na sončno stran. Možnost odkupa do 30.000 eur. Tel. 051/399-970 - Prodam kotno sedežno garnituro z ležiščem, črne barve, s premičnim naslonjalom in vzglavnikom. Dolžnina 310cm, globina HOcm, kotni del 200cm za 121 cm. Cena: 450 eur.Tel: 051 428 568. Po 13. uri. - Prodam kuhinjo SVEA, bela, visoki sijaj, s steklokeramično ploščo, pomivalnim strojem in koritom. Cena: 550 eur. Tel: 051 428 568. Po 13. uri. - V Jagodju podarim rabljeno, uporabno pohištvo: tri enojne postelje, dve zakonski postelji (vse z vzmetnicami, dve kuhinjski mizi za 4 osebe, sedem zložljivih kuhinjskih stolov, dve mini kuhinji skupaj s stenskimi omaricami (enojno pomivalno korito in dve grelni plošči), dve garderobni omari, dve klubski mizici, dva televizorja z daljincema. Pokličejo naj samo resni in ne firbci s pogojem »Vzemi, naloži in odpelji vse!« Tel 051 655 220 IDbej® - Iščem promoterja ali promo-torko za prodajo kmetijskih izdelkov na stojnici. Delo bo dobro plačano. Tel: 031 861 013 MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. im •JJfGRILL +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €-5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € k-SR,-.' ywa; m, D/j TIST/ KI je l/z E J. l-OLo 2H.I.U 6/ tiA OlfHZLjflL WA POLICA t/c. SReC/,/yV ^ fž?fSi Po-S.Li-k.ATi, :>• : /f 4L . :l > :: ■ I . ; 4' ^ - . ' ; . v J v - : £* I Saj veste kje? Med parkom in Lonko. NLB Stanovanjski kredit Greste na ali v ? Oglasite se pri kreditnih svetovalcih v naših f, poslovalnicah! Pripravili bodo ponudbo posebej za J. vas, glede na vaše finančno stanje in pogoje najema kredita. Pomagali vam bodo izbrati najprimernejšo J rešitev, da boste v letih odplačevanja kredita | lahko bolj brez skrbi | Vabljeni v NLB Poslovalnico Izola, 5 tel. št. 05 663 06 00. | ®NLB www.stanovanjskikredit.si 01 477 20 00