Poglnlna pfačana v golovin!. Leto XI., št. m i o. v/. ibrju -krat> —-prilog. Ljubljana, sreda 18. junija 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126-Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova oL 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrov* cesta št. 13. — Telefon §L 2455. Podružnica Celje: Kocenova alica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub-1 ljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241. Anglija odklanja revizijo mirovnih pogodb Sestanki med grofom Bethlenom in angleškimi državniki - Potreba ureditve manjšinskega vprašanja ITALIJANSKI ODGOVOR NA DEMARŠO NAŠE IN FRANCOSKE VLADE London. 17. iuniia M. .Madžarski ministr-sk predsednik grof Bethlen. ki se mudi že od nedelje v Londonu, ie imel tekom svojec a bivati,i a v angleški predstojnici celo vrsto sestankov z oficielnimd angleškimi predstavniki in uglednimi zastopniki angleških finančnih krosov. Sestal se i« tudi z angfleškim finančnim minstrom Snowdenom in z zunan.iim ministrom Hendersonom. Iz madžarskih diplomatskih krogov se iz-\-e. da ie bil oredmet vseh teh razgovorov vprašanje narodnih manjšin, ker ie Bethlen naglasa!. da ie za ureditev političnih prilik v Evrooi rešitev manišmskeza vprašanja največie važnosti. Poudarjal ie. da bi la- hko prišlo do velikih zmed, če bi se rešitev teza vprašanja še nadalje zavlačevala. Sestal se ie tudi z Baldvvinom in Charn-beriarnom. danes pa je imel sestanek z Llovd Georgeom. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krosih, ie skušal girof Bethlen sondirati Dri angleški vladi tudi možnost Dovratka Habsburžaraov na madžarski prestol. Ansrlešk listi nazlašaio v zvezi s tem. da vztraia angleška vlada slei ko orei na svoiem dosedaniem stališču ter ie grofu Betfofenu nedvoumno sporočila, da ne more biti niti govora o kaki reviziji mirovnih ooeodb. S tem ie obenem povedano, da b' angleška vlada ne mogila dati svojega ori-stanka na ustoličenie Habsburžanov v Budimpešti. Liberalci pozdravljajo kralja Karola IL Voditelj liberalnih disidentov Jurij Bratianu zagotavlja zvestobo liberalcev do kralja Bukarešta, 17. junija, s. Odkar je liberalna stranka bojkotirala rumunski parlament v protest proti politiki vlade Maniuja, je danes prvič prišel v dvorano liberalni poslanec, namreč Jiurii Bratianu, vodja liberalnih disidentov. Udeležil se je današnje seje zbornice ter prečital izjavo, v kateri je poudarjal neomajeno zvestobo liberalcev do kral.ia. To izjavo so prisotni sprejeli z viha r n im od obr a vatli e m. Nato je bila priznana nujnost predlogu, ki je bil predložen na iiniciiativo parlamenta in s katerim se določa civilna lista za kraljevsko rodbino. Predlog predvideva za kralja letno 40 milijonov lejev, za kraljico-vdovo Marijo 20, za kraljico Heleno 7 in za prestolonaslednika Mihajia tudi 7 milijonov lejev. Končno je cionistični poslanec Lan-dau interpeliral vlado zaradi politike angleške vlade v Palestini ter je vprašal, ali ne bi rumunska vlada hotela kot članica Društva narodov v Angliji intervenirati, naj bi An®l?ia svoj mandat v Palestini izvajala natančno po stavljenih pogojih. Zunanji minister Mi-r-oinescu je odgovor'.!, da je romunska vlada prepričana, da izvaja Velika Britanija svoj mandat na način, ki more zadovoljiti vsakogar. Ako bi pa nastale težkoče, bi o tem obvestil parlament Posledice govoričenja madžarskih iredentistov Bukarešta, 17. junija, s. Nacijonalno za-ranistični poslanec Gradisteanu je danes interpeliral zunanjega ministra Mironesca, kaj namerava storiti z ozirom na razne nedopustne izjave na Madžarskem, zlasti o priliki desetletnice podnisa trianonske mirovne pogodbe in glede govora grofa Apponvja, v katerem je govoril ta o dozdevnem zatiranju madžarskih manjšin. In-terpelant je vprašal, ali je umestno, vzdr-žavati še vedno diplomatske zveze z državo, ki je vedno bolj središče propagande proti mirovnim pogodbam. Intfirp.?lamt je zahteval ukinitev diplomatskih odnošajev z Madžarsko. Masaryk se udeleži kronanja kralja Karola Praea. 17. iuniia h. Neki Dariški list javlja iz Bukarešte, da se bo Predsednik Ma-sarvk osebno udeležil kronania kralja Karola. Uradno do danes ta vest še ni bila do tri ena. Stalin streljal na Vorošilova Burna seja političnega urada ruske komunistične stranke - Krogla namenjena Vorošilovu, zadela Avanesova Riga, 17. junija, d. Ni dolgo tega, kar se je odigrala v Moskvi nad vse burna seja pol.tičnega urada, ki predstavlja najvišjo organizacijsko instanco ruske komunistične stranke. Na teti seji so se vneli ogorčeni prepiri med generalnim tajnikom stranke in komisarjem za notranje zadeve, Stalinom in komisarjem za vojsko Vorošilovom. Komisar Voro-š.lov je namreč napadal Stalina zaradi njegove gospodarske ■politike in, opiraje se na poročila komandantov raznih vojnih okrožij, očital Stalinu, da tira fcoljševiško Rusijo v propast. Zaradli nasilne kolektivizacije ruskega selja-škega gospodarstva je nastalo med ruskimi kmeti veliko nerazpoloženje napram boijševiškemu vodstvu, ki je seg-io že celo v vrste rdeče vojske. Tako so se dogodili primeri, da so rdeči vojaki zapustili brez dovoljenja svoje čete in odhajali v rodna sela, kjer so pomagali ubijati seljakom vladne agente, ki so hoteli nasilno izvajati kolektivi-zacijo. Med drugim je dejal Vorošilov, da bo, če se ne izpremeni sedanja smer politike, prišel kmalu dan, ko bod!o zaradi te politike morali boljševiškj voditelji odgovarjati s svojimi glavami. Stalin je odločno branil svojo politiko ter zelo ostro napadal Vorošilova in mu očital, da je pristaš desničarske opozicije. Na koncu svojega govora je Stalin poskušal dokazati, da so Voroši-tove informacije netočne iin da je pri tem, ko jih je uporabljal, zavestno lagal an obrekoval oficijelno politiko stranke. V tistem hipu je Vorošilov, razjarjen zaradi tega očitka, vrgel Stalinu v lice poročila posameznih poveljnikov vojnih okrožij in mu zaklical: »Beri sam svinja!« Na to psovko je Stalin potegnil revolver in streljal na Vorošilova, ki ga pa ni zadel. Krogla, namenjena Vorošilovu, je zadela drugega člana političnega urada, Avanasova. ki je zadet v pljuča, čez nekaj ur izdihnil. Njegovo truplo so pokopali začasno v Kremlju. Izdano je bilo tudi uradno poročilo o njegovi smrti, v katerem pa veK Sta-l n, da je Avanesov podlegel tuberkulozi. Avanesov ie bil eden naSodličnejših članov ruske komunistične stranke ter je bil znan kot iiziboren delavec v strankinih odborih in organizator komunistične ideologije. Macdonaldova borba proti brezposelnosti Priprave za razpravo o ukrepih za omiljen je brezposelnosti — Liberalci bodo podpirali predloge vlade London, 17. junija. AA. Listi se ponovno obširno bavijo z vprašanjem brezposelnosti. Parlament, ki se sestane nocoj, bo razpravljal o tej zadevi na jutrajšnji seji. Debata bo zelo obširna in kakor poročajo s-Times«, bo ministrski predsednik Macdo-nald pozvan, naj precizira delokrog novega prvega varuha pečata Vernona Hartshor-na. Njegov prednik J. H. Thomas je prevzel danes svoje novo mesto. »Daily Herald« objavlja razgovor z Lloydom Georgem, ki je izjavil, da bo liberalna stranka glasovala za izredno zasedanje parlamenta, ki bo razpravljalo o vprašanju brezposelnosti in o zasilnih ukrepih, ki bodo veljali za dobo petih let. Lloyd George je končno izjavil, da se strinja s predlogom ministrskega predsednika, naj se ustanovi posvetovalni odbor za vlado po Vzorcu odbora za imperijalno obrambo. London, 17. junija. AA. Danes je govoril ministrski predsednik Macdonald na konferenci lokalnih oblasti o vprašanju brezposelnosti. Macdonald je dejal, da želi skupno s svojimi tovariši pospešiti izvedbo krajevnih načrtov in obnoviti napore za tako zvani narodni razvoj. Končno je Macdonald naglasil, da želi pridobiti aktivne in socialno misleče zastopnike mož in žena za skupno delo za rešitev vprašanja brezposelnosti in za gospodarsko okrepitev vse države. Justifikacije Jeruzalem. 17. iuniia s. Dva 'Arabca, ki sta bla v zvezi z nemiri v Hebronu obsojena na smrt. sta bila danes obešena. Z ozirom na ta dogodek so vse arabske trgovine zaorte. Urad arabskega izvršilnega komiteja i>e razobesil črne zastave. Jenbav. 17. iuniia s. Davi ie bilo ius«-ficiraniih 13 od 39 do vainetn sodišču na smrt obsojenih domačinov. Obtožnica proti dr. Dvoraku Praga, 17. junija, h. Danes je vojaški prokurator izročil divizijskemu sodišču v Pragi obtožnico proti sanitetnemu pod« polkovniku dr. Dvofaku, ki je obtožen za« radi zlorabe službene dolžnosti. Obtožnico je dobil tudi dr. Dvorak. Italijanska slika o dogodkih v Bariju - Spopadi med demonstranti in karabinerji — Komentar francoskega oficijoznega lista Beograd, 17. junija, p. Današnja »Pravda« poroča iz Pariza, da sta jugoslovenski in francoski poslanik v Rimu izvedla pri rimski vladi demaršo zaradi znanih dogodkov v Bariju. Skupno sta posetila zastopnika v inozemstvu se mudečega zunanjega ministra ter zahtevala primerno zadoščenje z c napad na jugoslovenski in francos konzulat ter razžaljenje francoske in jugoslovenske državne zastave. Izrazila sta pričakovanje svojih vlad, da bodo krivci teh dogodkov kaznovani in da bodo italijanske oblasti poskrbele, da se slični dogodki ne bodo več ponavljali. V svojem odgovoru ugotavlja italijanska vlada, da so njeni organi ukrenili v Bariju vse, da preprečijo nezaže-ljene incidente. Pred obema konzulatoma je bila postavljena močna straža, ki je skušala zabraniti demonstrantom pohod pred konzulat. Pri tem je prišlo med stražo in demonstranti do spopada in ie bilo več karabineriev ranjenih. Zastavi, ki sta bili zažgani, nista bili last jugoslovenskega odnosno francoskega konzulata, marveč so ju demonstranti prinesli s seboj. Končno zagotavlja rimska vlada v svojem odgovoru, da bo uvedla proti krivcem kazensko postopanje in jih najstrožje kaznovala. Skrbela pa bo tudi, da se taki incidenti v bodoče ne ponove. Kakor javlja pariška »Havas«, se ju-goslovenska in francoska vlada še nista izjavili, ali se s tem odgovorom zadovoljita. Pariz, 17. junija, M. Povodom de-marše jugoslovenske in francoske vlade zaradi dogodkov v Bariju piše »Temps«, da so prišla v inozemstvo o dogodkih v Bariju točna poročila, čeprav je italijansko časopisje te dogodke docela zamolčalo. Po verodostojnih pričah je ugotovljeno, da sta bili zažgani francoska :in jugoslovenska državna zastava in to tik pred prefekturo, kamor so prišli fašistični dijaki po zaključku svojega zborovanja. Res je, da so demonstranti obe zastavi prinesli že seboj, kar pa resnosti te demonstracije prav nič ne zmanjša. Italijanska vlada je takoj naslednjega dne poslala visokega uradnika notranjega ministrstva v Bari, da preišče dogodke na licu mesta. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da je okrožni fašistični tajnik, ki je predsedoval dijaškemu zborovanju, pozval zborovalce, naj pošljejo pozdrav Ducetiu. ki pripravila Italiji sijajno bodočnost in heroične čase. Nato se je bavil v svojem govoru z delovanjem italijanskih emigrantov, ki jih je imenoval intelektualno antifašistično koncentracijo s sedežem v Parizu, od koder skušajo zastrupljati italijansko mladino z obrekovahrmi spisi. Svoj govor je zaključil z besedami: Tem gospodom v Franciji in njihovim vrednim prijateljem v Jugoslaviji bomo v najkrajšem času pokazali, kaj je Italita. Zborovanju je prisostvovalo tudi več dijakov balkanski!) narodov, ki študirajo na univerzi v Bariju. »Temps« zaključuje svoie poročilo z ugotovitvijo, da po takem govoru nt čudno, če se je mladina razvnela in dala zapeljati k dejanjem, ki bi lahko ime. 5a še usodnejše posledice. Akcija za nadaljnjo pocenitev kredita Lep uspeh slovenskih obrtnikov - Obrestno mero bosta znižali Di?ž. obrtna in Priv. agrarna banka Beograd, 17. junija, p. Kakor se izve, je bil v merodajnih krogih Državne Obrtne banke simpatično sprejet predlog slovenskih obrtnikov glede znižanja obrestne mere pri Obrtni banki. V najkrajšem času bo. kakor se izve, sklicana plenarna seja upravnega odbora, da defimtivno sklepa o tem vprašanju. Inicijativa slovenskih obrtnikov je dala pobudo tudi obrtniškim organizacijam iz ostalih pokrajin, da so podvzele slične korake z zahtevo, naj Obrtna banka prilagodi svojo obrestno mero splošnemu gospodarskemu položaju ki denarnemu trgu. ts *. Beograd, 17. junija, p. Jutri se bo vršila plenarna seja upravnega odibora Privilegirane agrarne banke, na kateri se bo razpravljalo o zn.žanju obrestne »nere. Znižanje se bo predvsem nanašalo na posojila poljedelcem, za katere se bo določila izredno nizka obrestna mera, da bi se na ta način omogočil uspešnejši razvoj domačega poljedelstva. Beograd, 17. junija, p. Minulo nedeljo bi se imela vršiti v Beogradu konferenca udruženja bank in denarnih zavodov kraljevine Jugoslavije, na kateri bi se moralo principijel.no sklepati o celokupni kreditni politiki Narodne banke. Iz tehničnih razlogov je bila konferenca ©dgodena na prihodnjo nedeljo 22. t. m. Sporazum v trgovinskih pogajanjih z Avstrijo Po napornih pogajanjih je bil dosežen kompromis za vse sporne točke - Jugoslaviji ie Avstrija priznala večje ugodnosti kakor Madžarski Beozrad. 17. iuniia p. Pogaiania za revizijo trgovinske pogodbe med našo državo in Avstriio. ki so se nedavno obnovila na Dunaiu. se bližaio svojemu zaključku. Tekom oogaiani so se poiavie zaradi pretiranih zahtev avstriisikih agrarcev velike težave in prišlo ie celo že do začasnega prekinienia Dogaiani. vendar Da ie končno uspelo v vseh glavnih sroornih vprašanjih doseči sporazum. Sedai se vrše Ie še zaključna dela na redakcij- besedila nove do-godbe. ki bo nato predložena v odobritev naši in avstrijski viladi. Četudi ie morala naša delegacija v marsikakem vprašanju popustilf. bo pogodba sklenjena z nami. vendar dokai ugedneiša od pogodbe, ki je bila prav te dni skleni ena med Avstriio in Madžarsko in zaradi katere ie podal avstrijski trgovinska minister dr. Hainisch ostavko. Po končanih Dogajanjih z Avstrijo bo naša delegacija, ki ii načeluie načelnik To-dorovič. odpotovala v Varšavo, da se Dogaja s poljsko deiezacfio za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Poljsko. ki nai še boli Poglobi medsebojne gospodarske odnošaie in čvrsti polisko-iugo-slovensko prijateljstvo. Bankovci kraljevine Jugoslavije Pricetek rednega poslovanja tiskarne Narodne banke — Sedanji ban- kovci bodo postopno Beograd, 17. junija, p. Ker je poskusno tiskanje bankovcev v novo zgrajeni tiskarni Narodhe banke sijajno uspelo, bo začela tiskarna po sklepu upravnega odibora Narodne banke s 1. julijem redno poslovati. S tem dnem bodo začeli tiskati nove bankovce, s katerimi bodo postopoma zamenjali stare in raztrgane bankovce, ki so sedaj v zamenjani za nove prometu. Ratzmišlja se tudi že o tem. da bi se izdali glede na spremembo naziva države novi bankovci. To delo bo izvršeno v daJjiših razmahih, tako da zamenjava sedanjih bankovcev v gospodarskem življenju ne bo povzročila ni-kakih zmed ali težav. Kakor se čuje, bo §e tekom letošnjega lleta razpisan natečaj za osnutek novih 'bankovcev. Agrarni zakon za Dalmacijo Beograd, 17. junija. AA. V ministrstvu poljedelstva sestavljajo načrt zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev na področ« ju bivše kraljevine Dalmacije. Včeraj po« poldne je bila v kabinetu ministra za po« ljedelstvo posebna konferenca ministrov o tem zakonskem načrtu. Konferenci so prisostvovali dr. Šibenik, Uzunovič, dr. Srskič, dr. Drinkovič, dr. Švrljuga, dr. Šve« gel in dr. Frangeš. Razpravljali so o za« konskem načrtu z načelnih vidikov. Nova samostanska šola v Osijeku Osijek. 17. junija. n._ Tukajšnja mestna občina se je pogajala s škofom dr. Aksamo. vi čem zaradi nakupa škofijskega konvikta v Osijeku. Pogajanja niso uspela, ker ie občina ponujala samo 700.000 Din, dočim je šikof Aksaniovič zahteval 1,200.000 Din. Sedaj so ta koovikt kupile redovnice sv. Križa, ki bodo že prihodnje leto otvorile v njeon ženski internat s strokovnimi tečaji za žensko mladino v gospodinjskih poslih in tujih jezikih. Grški minister o uspehih naše vlade Solun, 17. junija. AA. List >Indep3ndan-ce« prinaša danes uvodni članek, ki ga je napisal bivši minister Kofino"cr. sedanji predsednik grško - jugoslovenske lige v Atenah, o sijajnih uspehih vlade generala Petra Živkoviča na administrativnem, gospodarskem in socijalnem polju. Posebno nagrlaša delo ministra trgovine in industrije Jurija Deimetroviča, ki da je osnoval balkanski institut v Beogradu. List poziva vse ostale balkanske narode, da korakajo po enaki poti, ker vodi ta pot do carinske unija in konfederacije balkanskih držav. Nemški učenjak v Jugoslaviji Zagreb, 17. junija, n. Včeraj je prispel semkaj znani orijentalist berlinske univerze prof. dr. Franc Babinger, ki je v študijske 6vrhe prepotoval vso Jugoslavijo z avtomobilom. Na povratku v Nemčijo ee je ustavil tudS v Zagrebu, odkoder je danes odpotoval domov preko Avstrije. Prihod čsl. naraščaja na vsesokolski zlet Beograd, 17. junija, r. V petek prispejo v Beograd češkoslovaški nara-ščajniiki in naraščajnice, ki bodo prisostvovali nedeljskemu zletu Jugoslovenskega sokolskega naraščaja. Prišlo bo 250 članov moškega in 100 članic ženskega naraščaja. Ž njimi bo prispela tudi večja skupina češkoslovaških Sokolov in Sokolic, ki bodo ostali v Beogradu do glavnih zletn h dni. Deloma so to udeleženci slovanskih sokolskih tekem, deloma pa člani pripravljalnega odbora češkoslovaškega Sokolstva. ki bodo v Beogradu, pripravili Vse potrebno za bivanje veilikih množic češkega Sokolstva ob glavnem vsesokolskem zletu. Ljubljanska drama na Hvaru Split, 17. junija. Danes so člani ljub« Ijanske drame odpotovali s parnikom na Hvar, kjer so zvečer v zgodovinskem sta« rem gledališču priredili predstavo. Jutri odpotujejo v Makarsko, kjer bodo prirc« dili dve_ predstavi, od tam pa v Dubrov« nik in Črno goro. Zakon o sodnih taksah Beograd, 17. junija, p. »Službene Novi« ne« objavljajo danes nadaljevanje zakona o sodnih taksah in poleg taksne tabele tu« di pravilnik za izvrševanje tega zakona. Pravilnik določa med drugim, aa je treba plačati pri protestu menic, čekov ali težb, ki se nanašajo na neizpolnitev plačilnih obveznosti posebno takso, :n sicer pri vrednosti do 500 Din 5 Din, pri vrednosti do 1000 Din 10 Din, do 10 000 Din 20 Din, do 30.000 Din 30 Din in or: vrednosti nad 50.000 Din 50 Din takse. Pravilnik tudi določa, katera sodišča ie smatrati za ob« vezna razsodišča ter našteva pred vsem razsodišča, ki obstojajo pri raznih gospo« darskih ustanovah za reševanje poslovnih sporov, kakor razsodišča trgovskih, obrt« nih in industrijskih zbornic, borzna razso« dišča itd. Vse takse se morajo plačati v kolkih, samo pavšalne takse, ki se nana« šajo na večje zneske, se lahko po določbah pravilnika plačajo v gotovini. Iz francoskega poslaništva v Beogradu Beograd, 17. junija. AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo je obvestilo gospodarske organizacije, da je francoska vlada imenovala za pomočnika trgovskega atašeja pri francoskem poslaništvu v Beogradu g. Henrija Barbiera. Turški vicekonzulat v 3eogradu ukinjen Beograd, 17. junija. AA. po informaciji, ki jo je prejelo ministrstvo zunanjih zadev, je turška vlada sklenila, da ukine s 1. julijem vicekonzulat turške republike v Beogradu. Posle vicekonzulata bo odslej opravljalo poslaništvo turške republike v Beogradu. Novi dekan subotiške pravne fakultete Subotica, 17. iuniia n. Profesorski svet subotiške Dravne fakultete ie na svoM današnji seiii izvolil za dekana v bodočem šolskem letu Dirof. Micdraga Acmoviča. k; k bil že Ponovno dekan. Nabava kmetijsklli stroi v Beograd, 17. junija. AA. Minister polje delstva dr. šibenik je podpisal z neko nemško tvrdko v Diisseldorfu pogodbo o nabavi 75 trijerjev. S tvrdko Bratje Eber pa je bila podpisana pogodba o nabavi 3000 sadnih brizgalnic (2000 nahrbtnih in 1000 voznih). Trijerji in brizgalnice bodo nabavljene na račun reparacij. t Schober o Pabstovem izgonu Zanimiva debata ▼ dunajskem parlamentu — Razoro-žitveni zakon definitivno sprejet Dunai. 17. mnma z. Pr' današnjem tretjem čitaniu ra^or ožitve n««a zakona v Narodnem svetu ie prišlo do ostre polemike med dr. Steidleom in zveizmim kancelar-iem dr. Schobrom. Dr. Steidie ie v svojem govoru srdito naoadal dr. Schobra zaradi izgona maioria Pabsta. Dokazoval ie. da maior Pabst n- ničesar zakrival in da ie bil njegov izgon zato naravnost nezakonit. V nadaljnjem govoru ie dr. Steidie še po-udariaL da ne odgovarja dostonanstvu suverene države, ako v razorožitvenem vpra-šaniu posluša navodila iz inozemstva. Po iztvaianiu dr. Steidlea ie sam zvezni kancela-r dr. Schober povzel besedo ter ie iziav l med družim, da ie že. ko ie nastopil svoio službo, zahteva! garanciio za red in mir v Avstriii. Že v Haagu mu ie bila izražena od vseh strani želia. nai se izvede razpust oboroženih iprmaci v Avstriii Vendar t>a ie to takrat odklonil. Po haaških ooeaianiih so od niega zahtevala garanciio za mir in red v Avstriji. Takrat se je od loč'! odiposlati Društvu narodov znano noto. O izgonu maioria Pabsta ie iz,iav^ dr. Schober. da ie biil ta izieon zadeva notra njega ministra, ki jo ie že dalj časa pripravljal. vendar se i« ie dr. Schober uoiral. Svoi pristanek ie da! šele do znanli dogodkih v Korneubursru. kier ie major Pabst iziavil. da se mora heim\vehrovska aritaoi-ja sedai Drenest' tudi v zvezno vojsko, v orožmštvo rn v policijo. Sd!o1i ie Dolicina ves material izročila državnemu oravdir-štvu. Ob so! oš ni pozornosti ie poudaril dr. Schober. da mora protestirat-' moti temu. da ie niesrov oredsrovornik govoril o zlorabi državne oblasti. Ako dr. Steidle ne bi bil kot poslanec imun. bi ca zaradi tega iz-raza pokFcal na odgovornost. Govor dr. Schobra ie bril sprejet s splošnim odobravanjem. Nato ie bi! v poimenskem glasovanju definitivno soreiet raz-orožitveni zakon z vsemi glasovi proti klasovom soc:alrah demokratov in dr. Steidlea. Neugoden odmev povišanja ameriških carin Odpor evropskih držav in ameriških gospodarskih krogov - Panika na newyorski borzi - Pomirjevalni govor predsednika Hooveria ftewvork. 17. i u ni i a d. Predsednik Hoo-ver ie včerai sankcioniral od poslanske zbornice in senata odobreno carinsko novelo. s katero se uvaiaio v Zediniienih državah :zredno visoke zaščitne carine, proti katerim se ie poiavil odpor v vsei Evrooi-r>a tudi v Južni Ameriki in drugih državah, ki izvažaii^ svoie proizvode v Ameriko. Prizadete niso samo agrarne države, marveč še v m ti o t: o večii meri industrijske države. katerim bo po mnemiu strokovnjakov ameriški trg v bodoče docela nedostojen. Ameriška vlada se ie odločila za te ukrene v svrho omili eni a naraščajoče gospodarske krize in vedno večie brezposelnost- ter splošnega zastoia v gospodarskem življenju. Vest o uveliavilieniu povišanih carin t)a ie vplivala tudi na newvorško borzo skrajno neugodno. V ameriških industrijski. Da tudi agrarnih krosih ie prevladala boiazen. da so nove carine dvorezen nož ter da ne bodo vplivale samo na ameriški uvoz. temveč morda v večii meri na ameriški izvoz, zlasti v primeru, da bi evropske in druge države, ki se čutijo prizadete. posegle do reoresaiiiiah. Zaradi tesra se ie na včeral-šnii borzi skušalo vse '"znebiti industrijskih oapiriev. tako da 'e dosegel promet na borzi rekord. Do pol 3. popoldne ie bilo pro- danih nad 4 in pol miliiona komadov vrednostnih oapiriev. Tečai' so ra-pidno padali in kmalu ie zavladala na borzi taka Panika. da so io moral: zapreti. Industrijski oapirii so dosegi- v zadniih letih nainižii tečai ter znaša.io izgube pri večini do 20 točk Celotno izgubo cenii~ na okroglo 800 milijonov funtov, to ie okrog 200 milijard d'nariev. Predsednik Hoover je skušal vplivati pomirjevalno, ter je imel popoldne v radiju govor, v katerem je naglašal, da pesimizem ni na mestu, ker bo vlada storila vse, da prepreči morebitne škodljive posledice neve carinske tarife za ameriško gospodarstvo. Stagnacija v gospodarskem življenju ni posledica carinske politike, marveč v glavnem izraz splošne svetovne gospodarske krize, v nemali meri pa posledica prenasi-eenosti denarnega trga. Poudarjal je, da je glavni namen nove carinske tarife zaščititi domačo industrijo pred preobčutno inozemsko konkurenco in oživiti industrijsko delavnost v svrho omiljenja brezposelnosti. Podoba pa je, da predsednikov govor ni imel zaželjenega uspeha, ker razpravljajo vsi listi zelo pesimistično o nastalem položaju in izraža io bo jazen pred repreaalijam: Evrope in Južne Amerike. Nepričakovana ostavka egiptske vlade Demisijo je izzval kralj Fuad s svo da se kaznuje vse ministre, Kairo. 17,-iuniia M. Zaradi nesoglasij med vlado in kraliem Fuadom ie egiptska vlada ood predsedstvom Nahas paše danes podala ostavko. Snor ie nastal zaradi zakonskega predloga vladirh strank, v katerem se zahteva, nai se uvede kazensko postonanie o roti vsem onim ministrom, ki s.n odgovorni za ukinitev ustave v Egiptu. Zakons.ki predlog ie bil že predložen parlamentu, toda krali Fuad ie od vlade zahteval, da ca takoj umakne, ker smatra, da Te naperjen v go- jim odporom proti predlogu vlade, ki so kršili ustavo tove-m Pogledu tudi orot: niegovi avtoriteti. Ker se vlada s tem stališčem kraiia ni striniaJa. ie podala demisiio. Kriza, ki je nastala vsled tega. bo kakor vse kaže zelo težavna in bo težko na iti primerno rešftev. Ostavka vlade ie izzvala veliko senzacijo, ker ie znano, da stoii za nio večina eeipt-skega naroda. Splošno se smatra, da ie ostavka naperjena deloma tudi proti Angliji1. ki ie odklonila posroie eeiotske vlade za urditev medsebojnih odnošaiev. Eksplozija peklenskega stroja v Newyorku Neznani zločinci so položili v vežo neke hiše peklenski stroj, ki je porušil hišo in zanetil velik požar — Številne žrtve Netvyork. 17. junija, d. V nedeljo zvečer se. je dogodila v Porthambovu ob vhodu v ne\vyorško luko silna eksplozrija. katero pripisujejo oblasti zločinskemu delovanju. Ves sosedni blok hiš je takoj objel požar. Izpod gorečih ruševin so dosedaj izkopali dva mrtva in nad 60 ranjenih, a tri osebe še pogrešnjo. Škoda se ceni nad en milijon dolarjev. Eksplozija je bila tako močna, da .=o v razdalji do 800 me-trev popokale vse šipe. Sreča je, da je tedaj bilo v hišah sa- mo malo ljudi, ker je bil napad izvršen v nedeljo zvečer. Policija je prepričana, da gre za atentat s peklenskim strojem. Chicago. 17. junija, d. Ralph Capone, brat^ zloglasnega vodje čikaških bandilov »moža z brazgotino« Al Caponeja, je bil obsojen na dve leti zapora jn 20.000 dolarjev globe. Obsodili so ga zaradi goljufij pri plačevanju davkov in motenja javnega miru. Obupen položaj madžarskih poljedelcev Deputacija gladnih seljakov je prosila okrožnega načelnika, da bi smeli opleniti trgovine — Madžarski grozi revolucija obupanih poljedelcev Pariz, 17. junija, d. »Echo de Pariš« prinaša iz Budimpešte naslednje poročilo: Madžarski kmetje so v tako veliki bedi zaradi stalno naraščajoče agrarne krize, da se je resno bati izbruha kmečkih nemirov, če ne bo vlada pravočasno ukrenila potrebnih ukrepov. V tem smislu sta govorila v madžarski zbornici tudi dva odlična člana konzervativne stranke dr. Karel Wolf in grof Franc Hunyadi, ki sta v obširnih govorih obrazložila obupno stanje madžarskih kmetov ter napadala vlado zaradi njene malomarnosti pri rešavanju poljedelske krize. Dr. Wolf je med drugim izjavil, da je v nekem manjšem madžarskem mestu prišla k okrožnemu načelniku deputacija brezposelnih kmetov ter ga naprosila, da jim dovoli, da smejo 24 ur svobodno pleniti skladišča živil ter obleke. Okrožni načelnik jih je le z veliko težavo pregovoril, da so se premislili ter odšli iz mesta. Grof Hun-yadi pa je podčrtal dejstvo, da je iskren konservativec, vendar pa da smatra potrebno, opozoriti vlado in narod na neizbežno katastrofo, ki grozi Madžarski, če ne bodo v zadnjem hipu sklenjene odredbe, ki bodo omilile obupni položaj madžarskih poljedelcev. Naslednik dr. Hainischa Dunaj, 17. junija, g. Za novega trgovin« skega ministra bo najbrž imenovan bivši generalni ravnatelj tvornic v Vitkovicu dr. Schuster, vendar pa ministrski svet o tem še ni sklepal. Do imenovanja nove? ga trgovinskega ministra bo zvezni kan= celar dr. Schober vodil trgovinsko mini« strstvo. Komunistična zarota v ČSR Praza. 17. lunina s. Politični oddelek bra-tfslavske P0'liciie ie izsledil velikoPoteiZ.no komunistično zaroto, ki ie biila naperjena p.roti obstoiu republike. Preiskava se ie vršila taino. Več komunistov, pri katerih so našli mnoso obtežrlnejra materiala, ie bilo aretiranih. Akoiiia se ie baie vodiia iz Moskve ter ie imela za ci'Li. da bi sovjetska Rusiia zasedla Slovaško. Aretiranih ie b:!o 18 komunistov, ka so bili v zvezr s komunisti v Brnu. Reparacijska banka Pariz, 17. junija. AA. Havas poroča iz Basla, da je generalni direktor reparacij« ske banke Quesnai po včerajšnji seji upravnega odbora te banke sprejel novi« narje in jim izjavil, da bo upravni odbor pozval narodne banke Avstrije, Madžar« ske Poljske, Rumunije, Grčije, Češkoslo« vaške, Jugoslavije, svobodnega mesta Gdansk, Danske in Portugalske, naj sode« lujejo pri vpisu glavnice banke. Mednarodni kongres živinorejcev Beograd, 17. junija, p. V času od 22. do 30. julija se bo vršil v Londonu mednarodni kongres živinorejcev. Kongresa se bo udeležila tudi naša država, za kar se v poljedelskem ministrstvu že vrše potrebne priprave. Sestavljajo se med drugim skice, ki bodo nazorno prikazale stanje naše živinoreje, pasmo naše živine in razvoj našega živinorejskega zadružništva. Nezadovoljna Moskva Moskva, v juniju. Boljševiski tisk in voditelji ruskih sovjetov zasledujejo z velikim zanimanjem in vidnim vznemirjenjem stališče, ki ga zavzemajo zapadne velesile in njihovo javno mnenje do sovjetske Rusije. Posebno jim povzroča skrbi kampanja, kj jo je dvignila zapadna javnost zaradi sovjetskega protiver-skega terorja in ki je zavzela tako velik razmah, da si ni tega predstavljal niti najbolj črnogledi pesimist med komunističnimi mogotci. Sovjetski tisk je sicer poskušal preiti preko te kampanje zapadnega javnega mnenja z več ali manj ponesrečenimi ironičnimi komentarji, vendar pa je javna tajnost v Moskvi, da je ta kampanja sovjetske mogotce zelo razburila in jim prizadejala težke skrbi. Posebno skrb pa je še povzročilo pisanje angleškega tiska, kateremu pripisujejo ruski komunistični voditelji največji pomen za razvoj svetovne politike. Angleškemu tisku odgovarjajo v celi seriji člankov moskovska »Izvestija«, ki poskušajo za vsako ceno dokazati, da je angleški tisk preplavljen »že od prvili dni maja sem z zgodovinskimi protisovjetskimi psovkami in izmišljotinami ter da servira angleškim čita-teliem redno same tendencijozne laži o sovjetski komunistični propagandi in zlih namerah sovjetov s prodajo ruskih proizvodov pod lastno ceno. Sovjetski politični krogi tudi s skrbjo motrijo potek raznih debat v angleški spodnji zbornici, kjer napadajo konservativci na najbojevitejši način sovjetski sistem ter zamerjajo vladi, da je vzpostavila diplomatske odnošaje z Moskvo. To skrb še pomnožuje akcija francoskih desničarjev, ki ob-o-bl j ubijajo, da bodo v kratkem temeljito obračunali s sovjeti zaradi njihove komunistične propagande na Daljnem vzhodu. Glede na te napovedi ugotavljajo »Izvestija« z neprikrito jezo, da so se pridružili angleškim konservativcem tudi francoski reakcijonar-ji, ki dolže sovjete, da so zakrivili razne revoluc-ijonarne pokrete v Indiji in na Kitajskem ter zahtevajo sedaj od francoske vlade, naj prekine svoje diplomatske odnošaje s sovjeti.« Dočim imajo sovjetski mogotci pred zapadnimi velesilami še nekaj respek-ta, pa izlivajo brez pomisleka tem bolj ggreče ves sveti srd nad Poljsko, ki ji eteitajo, da javno podpira vse proti-£veliko šolo; v Beogradu in pozneje na univerzah na Dunaju, v Lipskem in v Berlinu. Bil je pravi član Srbske akademije znanosti, dopisni član Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, znanstvenega društva »Sevčenko-r v Lvovu in Bolgarske akademije znanosti v Sofiji. Bil je profesor beograjske univerze, skozi desetletja narodni poslanec, minister p ros ve te, ministrski predsednik in državni svetnik. Kongres za štednjo Pariz, 17. junija. AA. Na banketu, ki, je bil prirejen za udeležence kongresa za štednjo je minister za finance Revnaud iz« javil, da bo skušala vlada še bolj zaščititi štednjo in prihranke. Minister je navedel zakonske načrte, ki jih bo vlada razglasi« la in ki bodo urejali vprašanja družb, nalaganja vlog, reglementacijo bančne pro« fesije, garancije za lastnike obligacij, plu« ralne volilne pravice akcij in statute ra« čunskih komisarjev. Minister je zaključil svoja izvajanja s tem, da mora postati Pariz veliko mednarodno tržišče z mo« derno tehniko in organizacijo ter s po« večano borzo. Mednarodna konferenca za izkoriščanje vodnih sil Berlin, 17. junija. AA. Nemška vlada je na čast udeležencev mednarodne konfercn« ce za izkoriščanje vodnih sil priredila sno« či svečano večerjo. Prisotne delegate iz inozemstva je po« zdravil nemški minister za zunanje zade« ve Curtius. V imenu italijanskih odposlancev je nato govoril profesor Volari in se zahvalil nemški vladi za gostoljubnost, kakor tudi za odlično organizacijo konfe« renče. Inž. Reich je v imenu avstrijskih delegatov govoril o nalogah izkoriščanja vodnih sil v Avstriji. Pr: tem je poudaril, da bi bil najvažnejši pomen tehnike v tem, da ustvari mednarodno električno omrežje, ki bi vezalo vse države sveta. Švicarski delegat prof. Bauer, se je la« skavo izrazil o pripravah za to konferen« co in je z zadovoljstvom konstatiral, da so se mogli inozemski delegati na licu mesta prepričati o plodovih nemške tehni« ke in nemškega znanstva. V imenu Ar« gentine, Španije in Zedinjenih držav so govorili vodje teh odposlanstev ter se za« hvalili organizatorjem in nemški vladi za gostoljubnost. Čsl. zbornica sprejela ženevske konvencije Praga, 17. junija, h. Poslanska zbornica je danes v prvem čitanju odobrila ženevsko konvencijo. Na prihodnji seji bo ta konvencija sprejeta v drugem čitanju. Nov letalski rekord London, 17. junija. AA. Armstrongovo Sirideley letalo, ki je pristalo snoči na letališču Crovdon, je napravilo rekorden poštni polet. Letalo je prevozilo pošto iz Kara-čija v Anglijo v 5 in % dnevih. Zapustilo je Karači 9. junija o polnoči. Neurja nad vzhodno Francijo Bar le Duc, 17. junija. AA. V tukajšnji okolici je divjalo strahovito neurje. Telegrafski, telefonski in električni vodi so bili poškodovani, škoda je ogromna. bi bil vznemirien. da ie v resnici koristno izvest orzairzaoiiio. ki hi moda oiačisi varnost Evrope s tam. da poviša nieno orf -speritsto. Od nobene države se ne more pričakovati, da se bo odrekla svoi i industriji. Vendar pa se more doseči, da bi se industrija ra/delila na ta način, da bi vsaka država delala samo v onih oanocah. v katerih more pod ucodnimi posroii produc -rati. To bi bi'! že velik korak naprej k racionaln-- organizaciji Evrope. Prepričan sem. da bo moia vlada delala na to iz vs---ca srca.« Elektrarna na Ljubljanici Ljubljana, 17. junija. Kakor smo že poročali, se je na predlog dravske banovine obnovšio vod >-pravno postopanje o konkurenčn.ii projektih, ki sta jih 1. 1912., oziroma 1913. vložila mestna Občina ljubianska iu takratni dežedni odtbor karnjski zaradi izkoriščanja vodne sile, ki se bo pridobila s projektirami-m jezom pod šemi-peterskim mostom na Ljubljanici. V tej stvari ie svoičas deželna vlada izdala po ostri razpravi v soglasju z željami dr. Šušteršiča in dr. Lampeta razsodbo, s katero se daje prolektu deželnega oalbora prednost pred načrtom mestne občine. Pritožbo mestne ofcči-ne proti tej razsodbi ie dunajsko ministrstvo za kmetijstvo iiz političnih razlogov zavrnilo, vendar je upravno sodišče na Dunaju 1. 1915. to odločbo ministrstva razveljavilo zaradi pomanjkljivega postopanja. Letos, ko je postalo vprašanje regulacije Ljubljanice po prizadevanju mestne občine ljubljanske zopet aktualno, je predlagala dravska banovina kot naslednica kranjskega deželnega odbora, naj se postopanje obnovi, in zahtevala, naj se prizna nieneimu projektu za izkoriščanje v središču Ljubljane ležeče vodne stile prednost pred načrtom mestne Občine. O tem se ie vršila danes pri b-anski upravi vodopiravina razprava. Razpravo ie vodil banski svetnik g. Muiaček, 'diravsko banovino kot stranko so zastopali gg. banski svetnik Narte Veii-konja, inž. Rueh in inž. Miklavec. mestno občino pa kot pravni zastopnik odvetnik g. dr. Fettich iin kot tehnični! eksperti gg. vseučiliški profesor doktor Milan Vidmar, ravnatelj inž. Milko Pirkinajer, ravnatelj inž. M. Prelovšek, podravnatelj mestne elektrarne inž. Sonc in inž. Kfopčar ter kot zastopnik mestnega magistrata g. nadsvetaik Jan-čiga.i. Poleg tega so zastopali ravnateljstvo državnih železnic gg. načelniki Hoffrm&n, inž. Honzak in pravni referent Brumen, glavni odbor za obdelovanja Barja g. Andrej Knez, Vevške papirnice g. dr. Drag. Treo, kot uradna izvedenca pa sta bila pritegnjena gg. inšpektor inž. Šturm in inž. Štolia. Današnja razprava se ie ometila predvsem na rekapitulacijo dosedanjega postopanja in na protokolacijo fo-r-mainiih ugovorov mestne občine proti projektu bivšega deželnega odbora, na protokolacijo ugovorov, zaradi pomanjkanja legitimacije, zaradi dvomljivosti pravnega nasledstva banovine, kot naslednice bivšega deželnega odbora, zaradi neizvedljivosti profekta dravske banovine itd. Nato so predložili zastopnik* banovine svoje razloge, s katerimi utemeljujejo pomen svojega projekta, nakar se .ie razora va v sporazumu obeh strank preložila na 26. t m. Ob 9. dopoldne. O nadaljnjem poteku te važne zadeve bomo poročali. Japonska : Češkoslovaška 3:2 Praga, 17. junija, h. V borbi za Davisov pokal je Japonska premagala češkoslovaško s 3:2. Današnji rezultati so bili: Ha-rada : Koželuh 6:2, 6:2, 6:3, Menzel : Oh ta 6:2, 4:6, 6:3, 6:3. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za sredo: V splošnem bo sedanje vreme Trajalo daljen temperatura se bo zopet dvignila. Nnši kraji In ljudje Novo tekmovalno letalo Aerokluba Pred poizkusnim vzletom novega letala na aerodromu v šiški. Pri motorju stojita konstrukter letala ing. St. Bloudek in predsednik kluba Rado Hribar. Sede pa od leve na desno: ing. Kuhelj, pilot Čolnar, kleparski mojster Dudek in poslovodja Blaha, ki sta izdelala kovinske dele ogrodja in dr. St. Rape, agilni tajnik Aerokluba. Kakor znano, se je letalo pri poletu zaradi v travi skritega mejnika malenkostno poškodova- lo, a bo že v par dneh popravljeno in bodo nadaljevali s poizkusnimi poleti. Letalo samo napravi s svojo zunanjostjo vtis drznega tekmovalca, za kar ga še posebno znamuje kar najpriprostejša oblika in lepa srebrno-rdeča barva, ki se med poletom živo odraža od nebesne sinjine. želimo, da bi letalo pri tekmovanjih uspešno dokazalo ustvariteljsko podjetnost našega Aerokluba in njegovih funkcijonarjev. Turoben pogreb turista Miillerja Mojstrana. 17. iuniia Na pokopališču v Dovjem ie bil danes ob navzočnosti številnih pogrebcev položen k večnemu počitku pod Triglavom ponesrečeni mladi nemški turist Heinz Miiller. Domačini iz šrroke moistranske okolice so se že okr o a 11. zbrali pri pokopališču. Mnosi pogrebci. tako Skalaši in drugi planinah iz Liubliane. gorenjskih kraiev in posebno z Jesenic pa so se po prihodu dopoldanskega vlaka v Moistrano takoi na kolodvoru formirali v sprevod in pod vodstvom zagrebškega nastoria krenili za nosilci vencev odkritih slav proti pokopališču. Pogrebni obredi so se pričeli ob Dol 12. Pastor se ie v krasnem govoru poslovi od pokoinika. Krsto, preobloženo z venci so zadeli na rame gorste vodniki in io ponesli k iami. izkopani blizu mrtvašnice Pe>vci so zapeli turobno žaJostinko. nakar ie po blagoslovitvi iame vnovič povzel besedo zagrebški pastor. V imenu slovenskih pianinariev sta se od pokojnika poslovila s toplimi besedama dva Skalaša. Do solz ie naposled prisotne ganila ubrano zapeta Pesem »Zagorski zvonovi« . . . Pokojnikovi tovariši so vsi potrti prisostvovali pogrebu. ki ie traial do 12.15. Pokojnikova zaročenka ie bila od tu.govania tako šibka, da se ie bilo bati onesveščenia. Domačini že dolgo ne pomnijo tako turobnega pogreba. Otvoritev meje v Prekmurju mr. Murska Sobota. 17. iuniia Zelo važen in pomemben napredek v naših odnošaiih do Madžarske ie nova na-redba. k: regulira obmeini promet v obeh državah. Do sedai so le dvolastniki smeli nrchaiati iz teritorija ene države na teritorij druge, s 15. t. m. pa ie dobilo vse obrnemo prebivalstvo pravico do tridnevnega Kvarna v sosednji državi in v krajih, ki spadajo še ood obmeino cono. Družinske vezi. ki so bile vsa ta leta nekam zrahljane. bodo zopet oživele in tudi kmetje si bodo lažie pomagali z naietimi močmi pri poljskem delu. Vsekakor ie prebivalstvo novn uredbo pozdravilo z veseljem in pni-čakuie. da se čim prej otvori še železniški, tovorni in osebni promet med obmeinimi postajami Hodoš—Davidhaza in Dolnja Lendava—Redics. Z novo uredfftviio ie predvidenih pet raznih vrst nbmeinih legitimacij, k opravičujejo poseitndke do prekoračenja meje. Izdajalo iih bo sresko načelstvo. Obmejne po-stanie. med katerimi ie sedai vsak osebni promet dovoljen, so: Otovci—Felsoszol-nok: Veliki Dolenci—Orfalu: Hodoš—Ko-tormanv: Domaniševci—Szomoroc: Do-brovnik—NemesneP: Genterovci—Lenti: Dolnia Lendava—Zalabaksa: Pince—Lend-vauifailu: poleg naštetih kraiev ie dovoljen dvolastnikom in nidh svojcem tudi prehod na nekaterih kraiih. kier bodo vršili kontrolno službo samo finančni organi. To so kradli: Čepinci—Felsoszolnok: M ar kov ci— Apatistvanfalva: Budinrf—Orfalu: Krpliv-nik—Kerca: Prošenj akovci—Mag.vaszom-batfa: Kobilje—Szentgyorgyalgy; Žitkovci Szentistvanlak. Od nove uredbe si obeta predvsem Dolnia Lendava živahnejše trgovske stike. Proračunska seja kočevskega občinskega odbora V ponedeljek zvečer se ie vršila v mestni posvetovalnici velevažna seia mestnega občinskega zastopa, ki ii ie prisostvovalo mnogo občinstva. Po otvoritvi ie žu-Dan g. dr. Kostanievec takoi prešel k nrvi točk": odobritev sklepa gerenta premoženjske uprave mesta Kočevja, s katerim ie sklenil, da prispeva ta uprava za sanacijo Mestne hranilnice v Kočeviu letno 300.000 Din do končne sanacije. Ista uprava prevzame skupno z mestno občino iamstvo za posoiiio v znesku 10 milijonov Din. ki nai ga naiame mestna občina za sanacijo Mestne hranilnice proti čim manjšim obrestim in dolgoročn: amortizaciji. To posodilo se prepusti Mestni hranilnici proti sv nje časnemu postopnemu vračevaniu z obrestmi vred. Župan oonasni. da ie sklenil sicer proti volk trerenlskaga sveta, vendar oa v korist in končno sanacijo Mestne hranilnice. Po živahni debati, v kateri so govorili dr= Saiovrc. dr. Lavrič. Peterlin in Betriani, je dal župan predlog na glasovanje. Glasovalo ie za predlo« osem odbornikov, eden pa proti. Spreiet ie bil nadalje v isti relaciji predlog dr. Lavrič-Peterlin. da nai se Mestni premoženjski upravi 4 :n pol lniliiona Din ne vrne. G. žuoan ie omenil, da ie sanacijski načrt pretresal dolgo in da ie sedai nastopil čas. da se ga dejansko izve- BELE SENCE Danes ob 4», pol 8. in 9* url! ZVOČNI FILM najnežnejše romantične ljubezni! MONTE BLUE in RAGUEL TORRES Le še kratek čas! ZNIŽANE LETNE CENE! Telefon 2124. Elitni Kino Matica če. Nadeja se trdno držarvne pomoči. M3- rfteter trgovine c. Demetrovič je obljubil, da bo vzel stvar nuimo v pretres. Nato ie prišel župan k novemu proračunu mesitne občine, vodarne in elektrarne ter krajevnega ubožnega zaklada. V proračunu krajevnega ubožnega zaklada se črta postavka 50.000 Din za zgradbo nove hiralnice in 18.000 Din kot postavka za nepredvidene izdatke. Proračun bi sedai znašal: dohodki 17.800 Din. izdatki 75.300 Din. Primanikliai 57.500 Din se prenese v občinski proračun kot primanMiad ubožnega zaklada. Proračun Mestne vodarne in elektrarne bi se zvišal- ob povišku na tokov in« in vo-darino na 780.000 Din dohodkov in z ravno takimi izdatki, ori katerih bi se 300.000 Din preneslo v dohodek mestne občine za sanacijo Mestne hranilnice. Proračun mestne občine bi se tako sorazmerno zvišal, ftodatkr- znašajo 1.786.366.35 Din. Ta primanjkljaj nai bi se pokril z do-kladami na vino. vinski mošt. na fina vina v steklenicah, na šampanjec, na pivo. žga-nie. likerje, meso. na posteljnino za prenočevanje tulcev ter z doklado na vse direktne davke 100 % od davčnega predpisa 473.440.61 Din. ki so letos za več ko sto tisoč dinarjev nižil od lanskih. Prispevek vseh teh doklad bi znašal 1.108.940 Din, s čimer bi bil podan presežek 54.774.26 Din. Proračun, kot smo ga navedli, ie Ml po dališi debati sprejet zopet z 8 glasovi proti enemu. Občinski odbor je nadalie sklenil soglasno. da se upokoii stroinik mestne vodarne in elektrarne Albert Eppich in da se nastavi pogodbeno kot stroinik istotam Scheit-hauer Edvard. Po triurneni seii ie župan seio zakfliučil. S tem se ie osnovala baza za sanacijo Mestne hranilnice. Načrt, ki ea ie izdelal sam župan, stoia na realnih tleh in zavod bo zopet rehabilitiran. Da ie prišel v to stanje ie velika krivda onih huiskačev. ki so proti denarnemu zavodu huisikali da so začeli jemati vlagatelji denar iz hranilnice in s tem porušili ravnovesie v nadaljnjem po-slovaniu zavoda. Nekatera vlagatelji so na besede Hudi. ki so s prozornim namenom namigavali na izgubo vlog v Mestni hranilnici. prodaiali hranilne knjižice za 50 % vrednos* Vlog. Meščani in zainteresiranci na kočevskem denarnem zavodu pričakujejo, da bo šla država pri sanaciji na roko s tem. da bo iz-poslovala brezobrestno ali oa kolikor mogoče nizko obrestno posoiiio. s čimer bi se dalo mnogo lažje izvesti sanacijo Me-stne hranilnice._ , pfcfrnvljgj dobro. ---Du/Itich-ovoSof Ideatno sredstvo proti vzem motnjam prebave.želodčnim bolečinam, zgagi itd. 100 let v uporabi in nenadkri/jivo! Dobiva ie v vseh lekarnah. A.W.i.CW.Bullrich Berlin WS7 Žaga in parni mlin pogorela Briga. 17. iuniia V nedelio ziutrai ob sedmih so zapazili liudie. ki so se vračali od prve maše iz Kočevske reke proti Dolnji Brisi (Tiefenbach), da se val- iz vasi gost oblak dima. Nekai trenutkov nato ie švignili rdeč plamen visoko iznad vasi. Ljudie i« hiteli v največjem strahu domov. V vasi skorai na sredini ie začelo ta čas goreti v žaa= g. Franca Brauncta iz Kočevske reke. Požar ie izbruhnil nenadoma in zaiel v hipu vso žago in pole« stoječi parni mlin. Domačini so takoi privlekb vaško brizgalno in skušali odena pogasiti, kaT pa se iiim ni posrečilo. Čez noi ure nato so prihiteli na pomoč gasilci iz Kočevske reke in Borovca. Začeli so brizgati vodo na sosednje hiše. ker ie poskušal Plamen objeta tudi zraven stoječe gospodarske objekte. Požar so po dolgem m napornem prizadevanju lokalizdrali. vendar pa ie zgorela i parna žaga i parni mlin do tal. Nekai strojev so rešili, vendar so tako pokvarieni. da ne bodo več za uporabljani e. Posestnik in lastnik žage ter parnega mlina g. Franc Braune iz Kočevske reke ie utrpel pri požaru ocromno škodo, ker ie bil na žagi in mlinu delno zavarovan. Sreča pn požaru ie bila ta. da so oceiti. ki ie nastal skorai sredi vasi. lokalizirali. Ob najmanjšem vetru bi bila v hipu v og-niu vsa vas. zlasti še. ker so po kočevskih vaseh v navadi, da so strehe pokrite z lesenimi deščicami, ki so bile zaradi zadnje vročine zelo suhe in zato toliko bob' vnetljive. Ogorelo, zdravo kožo dobite, ako si oterete telo pred zračnimi in solnčnimi kope lini z NIVEA-CREME tudi pri zastrtem nebesu, ker tudi veter in zrak por javi ta kožo. Suho pa mora biti Vaše telo pri __direktnem solnčnem obsevanju. In dobro oterite z NIVEAU - CREME že naprej! To zmanjšuje nevarnost bolečega ožganja. Spričo samo njej lastne vsebine Eucerita se Niveau-Creme lahko vpije v kožo, ker šele v kožo vpita Creme more svoj dobrodejni učinek privesti do polne veljave. Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. Tube po 9 in 14 Din. Trgovina v Jucoela-vijn: Jogoal. P. BEIERSDORF & Co., d. s o. j., Maribor — Meljska cesta 56 Ovire gospodarskega razvoja Gornje Radgone Do končane svetovne voine je bilo mesto Radkersburg gospodarski centrum celega sedanjega sodnega okraja Gornia Radgona. kakor tudi sodnega okraja MuTska Sobota. Po sajntgermainski pocodbi na ie mesto Radkersburg pripadlo republiki Avstriji ter tvori dTžavno metio reka Mura. Na levem breeu Mure leži mesto Radkersburg. na desnem Pa tr« Gornja Radgona ter sta ta dva kraja zvezana z železobeton-skim mostom, ki ie bil dograjen v začetku letošnjega leta ter slovesno otvorjen in izročen prometu Po določitvi državne meje med Avstrijo in Jugoslavijo pa ie namesto Radkersburga postal trg Gornia Radgona gospodarsko središče ne samo celega sodnega okraja Gornia Radgona, temveč tudi sreza ljutomerskega ter gornjega dela Prekmuria: začel se ie prav hitro razvijati in napredovati teT tako pokazal najlepše nade za bliž- avstriiskega ozemlja omogoči ter na ta način oosoeši razvoj našega obmejnega trga kot gospodarskega središča, ie občina Gornia Radgona že pred letom vložila prošnjo, da se uredi zadeva zaradi tranzitnega prometa med Gornio Radgona m Prekmuriem na ta način, da se isti sme vršiti s sprovodnicami. O te; prošnii ni predela občina doslej nikakega odgovora ter leži brez dvoma nerešena pri kcmoe-tentni oblasti Direkciji carin v Beogradu. Prve dneve tega meseca Pa se ie vršila revizija pri tukaišnii obmeini carinarnici in tokrat ie bi>L odrejeno, da bi se iiz očivid-nega nepoznania kraievnih prilik tranzitni promet vršil, večinoma potom deklaracij. kar povzroča obmejnemu prebivalstvu neprimerna več.ie stroške, carinarnici pa tako ogromno delo. da bi ves promet zastajal. Razven tega Pa bi bilo. kakor smo že Jugoslavija - Prekmurje Opetanjci Radenci nio bodočnost. Iz Gornie Radgone se vrši v Prekmurje živahen promet, in sicer s5 izvaža tia preko mesta Radkersburga v Avstriji mimo carinarnic v Cankovi in Ge-derovcih opeka stavbeni material in razne druge potrebščine za gospodarstvo in poljedelstvo. ker je tod naibližia Pot. Iz Gornie Radgone preko avstrijskega ozemlja carinarnice v Cankovi je namreč samo okrog 5 km. med tem ko je prosa čez Radenci—Petan jc i—Gederovd dolga okrog 17 km. torej več kakor trikrat dali-ša. Razven tega pa vodi cesta preko Ra-denc—Petanic čez brod. prek^ katerega ie v slučalih da Mura naraste ali Pa po zimi ko zamrzne, promet ne samo otežkočen. temveč celo nemogoč. Promet preko mosta v Veržeiu Pa skorai ne pride v poštev, ker bi imeli vozniki iz Gornie Radgone v Prekmurje velikanski ovinek okros 50 km. Da se tranzitni promet po bližnjici preko svoiečasno poročali, tudi raniie odpiranje ter pozneiše zapiranie obmejnega mostu med Gornio Radgono in avstrijskim mestom Radkersburg splošno v prid napredku gospodarstva ter tukajšnje najbližje obmejne trške občine. Tudi tozadevna ie vložila občina Gornia Radgona koncem meseca marca t. 1. že drugo prošnjo na Direkcijo carin, da bi bil osebni promet preko murskega mosta dovoli en. ako ne celo noč. kakor ie na avstrijski strani, pa vsai do 24. ure. Skrajni čas bi že bil, da se ta vprašanja, ki so eminentne gospodarske važnosti za vse obmeino prebivalstvo, ne samo okraja Gornia Radgona in sosednih Slovenskih goric, temveč celega sreza Liutomer in velikega dela Prekmuria. vendar enkrat rešilo. ker ima liudstvo ogromno zamudo časa in neprimerno več je stroške. Težka nesreča Kočevie. 17. iuniia Tekstfiana sukna ie začela v zadnjem času s kanalizaciio, obenem pa ie hotela napraviti, kar ie bilo nujno potrebno, veliko čistilno jamo. kamor naj bi se odtekala nesnaga, ki nastaia zlasti pri kemčnem pranju volne. V ponedeljek so izkopali iamo v globini dva metra in Dol. Da t* pregledal, kako so iamo izkopali, se ie spustil v nio oolir g. Franc Celeč. V hiou, ko ie bil Celeč v iami. se ie nagromadena prst vrhu iame sesula v iamo in pokopala pod sebod Celeča. Delavci so takoi priskočili na pomoč ponesrečencu in ea izvlekli- iz iame. Celeč ie bil pri tem še pri polni zavesti, čutil oa ie bolečine v trebuihu in nogah. Nenadoma mu ie postalo slabo in se ie zgrudil. Poklicali so takoi zdravnika, kd je ugotovil težke notranje Poškodbe in odredil, da so Celeča prepeljali v deželno bolnico v Liubliani. Ker ie večerni vlak takrat že odpeljal, so poklicali avto g. Galeta, obenem pa telefonačno pozvali rešilni avto iz KULTURNI PREGLED »Slavcev« koncert Pevsko društvo »Slavec« je gotovo najstarejše in najzaslužnejše naše pevsko društvo. V času narodnega preporoda, pod pri. tiskom nemškutarstva, je budilo s pesmijo narodno zavest, prepevalo po rannih elavno-stih, veselicah, prirejalo zabave, popevalo ne samo doma, ampak tudii med brati Hrvati in celo na Češkem. »Sloveč« ima dragocen arhiv z mnogimi rokopisi in vrednotami. Toda čas hitel: doba povork, čepic, obhodov z lampijončkj, veselic s prodajanjem »suhe robec, kj-»r je bilo petje pravzaprav docela postranska stvar, — zabava pa glavna — .je minila. Treba je bilo vsem našim pevskim društvom na pot. ki jo je začrtal naš pevski oče Matej Hubad, na resno koncertno delo. »Slavec« se je pošiteno trudil, toda do pra. ▼ega, današnjemu času orgovarjajočega razmaha ni mogel. Krivo je bilo večno menjavanje pevovodij, ^ ki so pravzaprav os, okoli katere se suče vse artistično delo pevskih društev. Odkar sfxiim pri »Lj. Zvonu« za klavirjem — 20 let sem marsikatero bridko prenesel le z ozirom na proRpeh in napredek društva, — je bilo pri »Slavcu« pevovodij precefj: Benišffc, Albin Sajovic. Lavoslav Pahor, Anton Ravnik. Marij Kogoj, Mirko Premelč, Vladimir Premru, Josip Brnobjč, Ivan Repovž — in ne vem. da sem morda še katerega pozabil. Naravno, dn se društ\eni zibor ni mogel razvijati. Stari člani — razven pevske korenine I) r a-ž i 1 a — so ali v pokoj, na njih mesto pa je prišla mlaidjna, vneta za lepo petje, si je izbrala odbor, ki ga zavedno in energično vodi g. H 1 a d n i k. V društvu se je začelo novo življenje, ki obeta _ vsaj po ponedeljkovem koncertu sodeč — razcvit ^Slavca«. ne glede na stare zaslužne lavorike. Mesto pevovodje je prevzel star, rutiniran pevovodjja s. Mirko Premelč, ki Ivi mu le iz srca žele/1, da se »Slavcu«, zaslužnemu staremu društvu, ves posveti in da se ne seli od njega zopet kam drugam. Dovolj bo imel truda. Docela nov zbor ima, nove pčv-ee_ m pevke, zato je za prvi nastop izbral lažje, že ponovno po drugih zborih izvajane skladbice. In prav je talko. Ne preko svojih moči! Lepše je lahke skladbe dobro podati, neijo težke nesramno vreči. Na pondeljkovem koncertu je po uvodni besedi p. E. Adamiča moški zbor boljše pel kot mešani, čeprav ima v tenorjih in basih .precej rezfcjih glasov. Med basi so pevci, ki pritiskajo kot bi se šlo za stavo. Sopran ie plah. ne zmaguje višin, alt izredno trd. plo-bast. skoro surov. Zbor malo pazi na pevo-vodjo. Izreka. ni napačna, dinamika precej dobra, poglobitev v podane skladbe premalo tehtna. Vse petje pa bi bilo boljše zvenelo, da nj bila dvorana tako sramotno prazna. Ob četrt na 9. nisem v parterju mogel našteti 50 oseb. Ta nepozornost ljubljanske publike, ki ee zanima za tobogane in vrtiljake, črnce in vse mogoče bedarije, ne posveti pa našim kulturnim društvom nikake ipažnje. zasluši najstrožjo grajo. Saj nas pevcev ni treba poznati le za petje pri pogret-bih, da »žalujoči ostali« lažje jokajo. Poznajte na« tudi takrat, ko po t ruda poln i h pevskih vajah — tedensko štiri do petkrat — pokažemo v dvorani uspehe svojega tru da in idealizma za slovensko in jugosloven-sko pesem. »Slavec« je s svojim zadnjim nastopom pokazal resno voljo svojega zbora in pevovodje, zaslužil si je priznanje za resno delo in javnost naj ga v njegovih stremljenjih podpira moralno in gmotno. Društvo, ti pa pogumno naprej! Med pjčlo družbo pose+nikov koncerta sem opazil častnega starosto Hubadove pevske župe g. Mateja H u b a d. a, starešino p. dr. Antona Š v i g 1 j a in prosvetnega šefa dr. Dragotina Lončarja. Zorko Preloveei 0 j,Vdovi Rošlinki«, ki eo jo vprizorill člani ljubljanske drame v zagrebškem gledališču,' je spisal zmam kritik Mesaric v 21. številki revije »Riječ«: »Humor te komedije se ponekod rešuje z burko. Toda vse to pre-srčno zabavlja. To je tudi njen namen. Tisto malo občinstva v gledališču se je res zabavljalo. Ne samo s komedijo. Tudi z izvrstno igro igralcev. Golsrjeva komedija z interesantno gorenjsko folkloro, dober an-sanibl, Levarjeve z harmoniko ln dobrim zborom spremeljevane slovenske pesmi: uspeh zabaven večer, škoda, da je bilo gledališče prazno«. Ljubljanska drama r Dalmaciji. Gostovanje članov ljubljanske drame v Šibeniku in Splitu je vzbudilo v širši javnosti prikupno zanimanje. Splitsko »Novo doba« je posvetilo temu gostovanju izredno pozornost. Tako je priobčilo v sobotni številki celo stran razgovora e prof. O. Šestom o položaju in nalogah slovenske drame, posebej pa še vsebino »Vdove Rošlintoe« in »Pohujšanja«. V isti številki je list priobčil tudi daljše poročilo iz Šibenika, ki pravi, da je občinstvo priredilo umetnikom navdušene »ovaci-je, kakor jih je le redko kdo doživel v ši-ben iškem gledališču«. O dalmatinskih gostovanjih naše drami e in njih odmevih v tisku bomo obširneje še sporočili. Repertoarji LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20 Sreda. 18.: Dolarska princesa. B. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda. 18.: Adieu, Mirni. Izven. Poslovilni večer g. A. Harastoviča. Četrtek, 19.: Zaprto. Petek, 20.: Baletni večer Članov ljubljanske opere. C. Veliko izbiro vsakovrstnih modnih čevlfev in sandalet po najnižjih cenah, dobite le v trgovini tlBEBT, Prešernova u%. Dubl.iane. Rešilni avto ie srečal ponesrečenca na sredi poti in ga potem preoelial v bolnico. Stanje poliria Celeča ie precei kritično z ozirom na to. da ie dobil težke notranje poškodbe ravno v trebuhu. Zahrbten napad Mrava. 17. junija V ponedeljek smo imel: ori nas malo pro-ščenie in ie bilo od sosednjih vasi zelo mnogo Hudi. Vse gostilne so bile nabto polne. V Sianovčevi gostilni so bili fantie iz vasi Štalceriev malo boli glasni, dokler se niso začel' po fantovski navadi prepirati iu prerivati. V spor se ie vmešal pomirievai-*o načelnik gasilcev iz Kočevske reke g. Lesar, ki se ie vračal iz Dolniie Brige. kier sta ta dan pogorela žaga in Parni mfn g. Brauneta. Lesariu se spora ni posrečilo pomiriti, oač oa ie dobil v zahvalo za svoje pomirjevalno delo prav nazasluženo plačilo. Ko se ie namreč pripravljal, da odrine z moštvom in z brizgalno proti domu. s„ ga /iz zasede napadli fanti in ga začeli obmetavati s cestnimi kamni. Pet kaminov ga ie zadelo v glavo in mu prebilo ves obraz. Lesar se ie onesvestil. Drugi dan je moral nuino iskat1 zdravniške pomoči v Kočevju. Napad in napadalce ie prijavil orožnikom v Kočevski reki. Ob poletni žeji je zelo važna ki ustvarja moč, a ne preobloži želodca. Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjen je črevesa s tem, da popijete pol čase naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pieštanv se ima zahvaliti za svoj svetovni sloves svojim 67° C vročim žveplenim vrelcem in močvirnim kopeljim proti revmi, ishiasu in protinu. V zvezi s kopeljmi: »Thermia Palače«, moderni velehotel, 3>CyrilIhof«, kurhotel za srednji stan, »Pro patria«, ljudski sanatorij, 10 km obrežja, tenis, nogomet, stadion na prostem prostoru. Od Dunaja oddaljeno 3 in pol ure. Direktni vozovi. Informacije: Poslovnica Pistyan, L. Schreiber, Zagreb, Strossmayerov trg 1/n. 7342 Pomače vesti * Temeljni kamen nove šole kraljeviča Andreja v Lescah bo slavnosten vložen v nedeljo dopoldne. Ob 10. se bo vršila služba božja, nato vzidanje, popoldne pa bo nastop Sokola v Radovljici. Vabljeni so k slavnosti mnogi odlični zastopniki in predstavniki. * Kongres meščanskošolskih učiteljev se bo vršil 4., 5. in 6. julija na Sušaku. Na Kongresu bodo med drugim razpravljali o zakonu o meščanskih šolah. Po konča« nih razpravah bo več izletov po hrvat« SKem Primorju. * Izredni občni zbor SPD preložen. Izredni občni zbor, sklican na 20. t. m., se preloži na željo podružnic na nedeljo dne 22. t. m. ob 10. dopoldne. Vršil se bo v Mestnem domu na Krekovem trgu. * Mednarodna tekma za idejne osnutke kopališča na Mariborskem otoku. V naš nedeljski članek o Mariborskem otoku se je vrinila tam, kjer govori pisec o nagra« jencih v mednarodni tekmi za idejne osnutke, neljuba tiskovna pomota. Slove« nec, ki je delil z obema Nemcema I. in II. nagrado, je g. inž. Herman Hus, ne pa inž. Rus, kakor je bilo pomotoma natis« njeno. G. inž. Hus je dosegel tudi v ve« liki tekmi za pomorski muzej v Splitu med 33 tekmovalci zelo častno II. mesto. * Zopet z brezposelnostjo ogroženih 500 delavcev. Pišejo nam: Ker ni od strani države, banovin in občin nikakih naročil za tlakovanje cest z granitom, bo sloven« ska kamenarska industrija prisiljena usta« viti delo. S tem bo zopet kruto prizadetih 500 delavcev, ki ne bodo imeli zaslužka in kruha. Zaloge gotovega granitnega mate« rijala za tlakovanje so zelo velike, a do danes ni nikjer razpisana kaka licitacija za granitni tlak. Opozarjamo merodajne činitelje na gornja dejstva in naj poskusi« jo kakorkoli preprečiti brezposelnost tako velikega števila delavcev. * Prvi avto na Urški gori. G. Werner Stiger iz Celja, o katerem smo poročali v nedeljski številki, kako je s svojim šest« kolesnim avtom »Tatra« prevažal zastop« nike tiska čez drn in strn po Dolenjskem, se je odločil naposled za naskok Urške gore (1700 m) pri Slovenjgradcu, ki je ni zmagal še noben avto Natovorii je v Slo« rcnjgradcu osem potnikov in srečno pri« vozil na vrh. Glede na slabi teren in veli« ki vzpon je ta vožnja tehnična in športna senzacija. S tem je menda dosežen tudi avtomobilski višinski rekord v Jugoslaviji. * Avtobus padel z mosta v reko. Zad« nji čas se je primerila že cela vrsta avto« Imobilskih nesreč. Serijo izpopolnjuje še naslednja velika nezgoda poštnega avto« busa, ki obratuje med Gračanico in Bo« sanskim Samcem. V avtobusu je bilo v nedeljo razen šoferja in sprevodnika osem potnikov. Na nekem mostu šofer ni mo« gcl obvladati nekoliko pokvarjenega vo« lana in avto je zgrmel globoko v reko. Sprevodnik si je zlomil nekaj reber in ključno kost, pa tudi ostali so precej po« škodovani. » ZOBOZDRAVNIK DR. A. PRAUNSEIS ORDINIRA od 22. junija naprej do preklica vsak dan fizvzemši ob nedeljah in praznikih) od 7. do 11. dopoldne in od 3. do 7. popoldne. Tel. št. 2782. MARIJIN TRG ŠT. 3. »♦♦♦«M»M>t>M»HMMM»M«M«»»M»MM» * 2rtev strele. V kratovskem srezu je v nedeljo divjala strašna nevihta. Strela je ubila 19 letnega Petra Daniloviča iz vasi Zletovac. Nesreča ga je zadela blizu vasi, ko se je pognal v beg, da se reši v domačo hišo. * Štiri žrtve razbojniške tolpe. V samotnem kraju Bukelu v rožajsikem srezu se je v soboto odigralo krvavo razboini-štvo, čigar žrtev so trije moški in etra ženska. Neznani razbojniki so bili skrita v zasedi. Ko je prišla mimo večia družba kmetov, ki so se vračali s sejma, so z a grmele puške in so padli omenjene štiri žrtve, ki so jih ra zborni ti nato še z noži poklali, razmrcvarili in oropali. * Cigansko maščevanje. V Tokilapiou v pečkem srezu ie cigan B. Ali ubil brata svojega gospodarja Zuberia, pri katerem je zadnji čas služil kot dnevničar. Takoj nato ie zaklal tudi ženo svojega brata Ibrahima, nakar je pobegnil v gore ;n ga Vremensko poročilo meteorološkega zavoda T LJubljani SttvNke ra označbo kraja pomenijo: I. Ca« •varovanja, 2. stanje barometra. 3. temperaturo. 4. relativno vtazo v %, S. »mer io brzioo vetra, i ablačiiott I—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta oa-ta vin. 17. junija 1930. Ljubljana: 7. 763.5, 19.0, 68, mimo, 10, —, —. Maribor: 7. 762.9, 18.0, 85, mirno, 10, —, —. Mostar: 7. 757.0, 23.0, 55, N 4, 7, —, —. Zagreb: 7. 762.5, 18.0, 55, NE 8, 10, —. —. Beograd: 7. 760.5, 17.0, 90, mirno, 10, dež, 0.8. Sarajevo: 7. 760.6, 17.0, 90, mir« no. 9, dež, 4.0. Skoplje: 7. 758.1, 21.0, 65, NW 4, 8, dež, 4.0. Kumbor: 755.7, 26.0, 65, ENE 4, 9, —, —. Split: 7. 757.6, 25.0; 45, NE 8, 1, —, —. Rab: 7. 759.0, 25.0. 75, NW2, 8. —, —. Vis: 757.1, 20.0, 65, NE 10. a, — Najvišja temperatura danes v Ljubljani 23.0, najnižja 17.0; v Mariboru 16.0; v Mo« staru 22.0: v Zagrebu 17.0; v Beogradu 15.0; v Sarajevu 13.0; v Skoplju 17.0; v Splitu 22.0. Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.50, h>na vzhaja ob 0.4, zahaja ob 10.48. orožniki zaman iščejo. Bajram je oba zločina izvršil samo zato, da maščuje svojega brata, čegar žena je vzdrževala odnose z gospodarjevim bratom. * Streljanje na meji. Iz Prekmurja nam pišejo: Nedavno noč so finančni^ stražniki iz Rogaševcev naleteli v občini Kramerov« ci na štiri tihotapce, ki so hoteli s polnimi nahrbtniki prekoračiti mejo. Na »stoj« so odvgrli te in se razbežali na vse strani. Strel k sreči ni pogodil nikogar. Enega izmed tihotapcev so prijeli. Doma je iz Poznanovcev. Plen je bil 25 kg sladkorja in 20 škatlic vžigalic. Naj bi na tem me« stu in obenem izmed številnih primerov, ki se često končujejo z žrtvami, opozorili oblast na splošno željo ljudstva v obmej« ni coni, da se dovoli, kakor je to že nek« daj v Avstriji bilo, popolnoma svoboden prenos malih količin živil (sladkor itd.) iz ene države v drugo. Tihotapstva bi na« mah nestalo, finančna straža bi bila raz« bremenjena in škoda, ki bi jo finančna oblast utrpela, bi bila znatno presežena s prihranki v finančni kontrolni službi. Saj ti mali ljudje, ki nosijo po par kg slad« korja, niso zlikovci iz poklica. * Zasledovanje organizatorja skrivne tiskarne v Ljubljani. »Vreme« beleži: Beograjska policija je prejela od ljubljan« ske policijske direkcije tiralico za Franom Planklom, rodom iz Konjic, starim 25 let. Zasledujejo ga po zakonu o zaščiti drža« ve. Policja je pred kratkim odkrila v Ljub« Ijani skrivno tiskarno, v kateri je bil Plankl najbolj eksponiran. Toda pred are« tacijo je pravočasno pobegnil. Po poklicu je knjigovodja, izdaja se za študenta Pe« tra Pozni ča. * Obledele obleke barva v različnih bars vah in plisira tovarna Jos. Reich. Premiera ob 4., pol 8 in 9. zvečer! Dolores Costello in Conrad Nagel V filmu ljubezni ijožanska $etsy Znižane cene! KINO IDEAL Iz Ljubljane u— Zanimive ljubljanske številke. V ljubljanski občini ima sedaj domovinsko .pravico okrog 80.000 oseb. Točno število ni znano, ker biva večina teh ljudi izven Ljubljane in popisovalni urad mestne ob« čine nima točnega seznama o številu nji« hovih rodbinskih članov. Na drugi strani pa kažejo številke, da večina današnjega ljubljanskega prebivalstva ni v Ljubljano pristojna, temveč ima domovinsko pravi« co v drugih občinah. Tekom preteklega leta se. je število v Ljubljano pristojnih oseb pomnožilo za 2237. u— Operna predstava. Drevi bodo po« novili zadnjič v letošnji sezoni Fallovo opereto »Dolarska princesa«. Zasedba je znana. Predstava, poslednja opereta v tej sezoni, se bo vršila za red B. u— Na mestni ženski realni gimnaziji je bil v nedeljo na slovesen način zaklju« čen višji tečajni izpit, kateremu je kot ministrski odposlanec predsedoval go« spod prof. Fran Jeran. Od 31 prijavljenih kandidatinj je napravilo višji tečajni izpit 5 gojenk z odličnim uspehom, 16 gojenk s prav dobrim uspehom in 7 gojenk z do« brim uspehom. 3 kandidatke so bile od« klonjene na 3 mesece. Z odličnim uspe« hom so maturirale: Milica Jenkova, Lelja Novakova, Zlata Pirmatova, Marica Po« berajeva in Zdenka Serajnikova u— Francoska razstava v Narodnem dos mu bo odprta danes do devetih zvečer, s čimer bo omogočeno vsakemu pol pro« ste večerne ure posvetiti ogledu dobre umetnosti. Ob osmih bo vodstvo z razla« go, kar se bo ponovilo tudi na praznik ob poldvanajstih. Razstava bo odprta le še kratek čas. u— Razstava na Tehniški srednji šoli bo odprta od danes do vključno nedelje. Letos bodo razstavili naslednji šolski od« delki: arhitektonsko«gradbeni odsek, stroj« no«delovodska šola ter kiparska, rezbar« ska in keramiška šola. Razstava bo tudi to pot zelo zanimiva in pestra, zato vsa« komur priporočamo, da si jo ogleda. u— Javni telovadni nastoo Sokola II. v Liubliani se ie vršil v nedelio na telo-vadišču na Prulafi ob mnogo orepičli udeležbi občinstva, kakor ie to marljivo dru-štVm zaslužilo. Celotni nastop ie bi! prav lep. tudi nastooaioči oddelki so bili zadosti močni razen ženskega naraščaiia. Prireditvi ie prisostvoval zastopnik divizmonaria z. polkovnik Miličevič. zastopnik bana z. prosvetni šef dir. Lončar, za mestno obo:no ie bi navzoč občinski svetnik br. Likozar. župo ie zastopala naocinica s. Mužinova. Sokola I. njegov starosta br. inž. Bevc. Opazili pa smo tudi zastopnika CMD. z. župnika Vrhovnika. predstavnic,, narodnega ženstva e. Oromcsvo in druge. Sodelovala ie godba 40. pešpolka pod vodstvom viišiega kapelnika g. dr. Čeirina. Tudi tu kai smo pogrešali nastopa staretištli bratov. Spored ie otvorila moška deca s prostimi vaiami. ki so bile dcbro podane, četudi bi več skladnosti ne škodilo. Dečkov ie bilo 28. nato nastopajočih deklic pa 32. fe so se dobro odrezale. Pri orodni telovadbi so vežbali Olani skoke preko visokega konia in so dvigali bremena, moški naraščaj ie nastopil prav dobro na bradlji, deca ie 'izvedla razne igre. Pri prostih vajah moškega naraščaja. 24 po številu ter tudi ženskega. kier ie nastopil,, k prostim vajam le 12 deklet, se ie opa-zšlo premalo skladnosti. Vaie bi se bfle lahiko iizvedle bolje. Sledil ie druci del orodne telovadbe, ki 5e prav dobro rzpadla. Članic ie nastopilo k prostim vajam 20. ki s« dobro i®vaiale FOTO-IO-IM ia potrebščine najceneje v drogerijah KilllC, LJUBLJANA io KAHC (WoUram:l MARIBOR CEN,k graTIS! Izdelujemo vsa amaterska dela. predpisane sestave, nakar ie sledria dobro navežbana točka moškega naraščaia s posebnimi vaiami. ki so izzivale odobravanje občinstva v polni meri. Končna točka ie bala nastoo 32 telovadcev k prostim vaiam za Beograd, ki ie vsestransko dobro :zoad!la. Po iavni telovadbi se je razvila domača veselica, ki ie bila boli? obiskana ter ie vsai deloma poplačala trud Sokola II. tudi v gmotnem oziru. V moralnem oziru ie telovadba dokazala, da se ie preteklo zimo ■in pomladi v društvu Prav krepko delalo. u— Sokol I. sporoča članstvu, da so prispele legitimacije in zletne značke za Beograd ter prosi, da iste dvigne med uradnimi urami v društveni pisarni. Ne« člani pa, ki so se zglasili k udeležbi na zletu, naj še pravočasno dvignejo svoje legitimacije v pisarni Sokolske Matice, Narodni dom, vhod iz Tomanove ulice, ker bo moral vsakdo si še preskrbeti po« sebna potrdila v dosego popusta za vož« njo. u— Sokol Šiška obvešča svoje članstvo, da se dobijo legitimacije in znaki za zlet v Beograd pri br. Tušarju od 17. do 19. tega mcseca vsak dan od 14. do 16. u— Strindbergov »Oče« na Viču. V So« kolskem domu bo gostovala na Telovo 19. t. m. ob 20. dramska družina »Soča« s Strindbergovo trodejanko »Oče«. Režira Košuta. Predprodaja vstopnic v Jeločni« kovi trgovini v Rožni dolini, tel. št. 24«11. u— Popravek. V včerajšnjem članku o življenskem jubileju poslovodje g. France« ta Mulačka nam je tiskarski škrat preme« tal številki in reduciral delo g. Mulačka v trgovini I. C. Mayer v letih pod polovi« co. Sivolasi jubilant je v službi imenova« ne tvrdke že 52 in ne 25 let, kot bi hotel imeti črni nagajivec. u— Jugoslovenski ženski savez. Ker je gospa Govčkarjeva morala nemudoma od« potovati, bo poročala o dunajskem kongre« su prihodnji teden. u— Razne nezgode in nesreče. Josipina Podboj, stanujoča na Mestnem trgu 12, se je opekla z vrelo mastjo, ki se ji je zli« Ia po nogah. Huda nesreča je doletela po« sestnikovega sina Josipa Jenka iz Praprot« ne police. Imel je delo pri slamoreznici, ki mu je zmečkala desno roko. Delavec Josip Verbič iz Vevč je predvčerajšnjem padel s kolesa in se poškodoval po vsem životu. Še večjo nesrečo je doživel dela« vec France Cele iz Kočevja. Pri delu je padla nanj plost zemlje in ga zasula. Do« bil je težke zunanje in notranje poškodbe. Vse ponesrečence so prepeljali na zdrav« ljenje v splošno bolnico v Ljubljani. u— V pijanosti se je zmotil. V neki gostilni na Tržaški česti se je predsinoč« njim zabavala prijetna družbica, v kate« ro se je pomešal tudi neki Č., ki se je na« posled vina nasrkal čez mero. Mož je za« dremal; a ko se je čez čas zopet zdramil, je opazil na mizi pred seboj damsko tor« bico, ki je bila last njegove sosede. Č. je vtaknil torbico v žep in premagan od vinskih duhov izginil iz gostilne. Oško« dovanka pa je kmalu pogrešila torbico, v kateri je bilo okrog 700 Din gotovine. Sum je padel takoj 'na pijanega Č., ki ga je stražnik izsledil na neki klopici v Tivo« liju in ga aretiral. Pozneje se je izkaza« lo, da je vseh njegovih neprilik kriva le čez mero zaužita pijača in da je izključe« na domneva, da je postopal Č. v tatin« skem namenu. ; Krema „Sonnenbraune" daje koži prirodno temnorjavo barvo in ščiti pred solnčarico. 154 u— Zasačena in prepodena tatova. Lov« ski čuvaj Valentin Kopač iz Zg. Šiške je nedavno noč okrog 23. opazil na dvorišču hiše pred kratkim smrtno ponesrečenega posestnika Antona šušteršiča dva nežna« na moška, ki sta takoj, ko sta ga ugleda« la, pobegnila. Kopač se je pozneje podal na mesto, kjer sta prej postajala neznan« ca in našel tam skoro nov konjski komat in še nekaj druge opreme, ki sta jo pri« pravila nočna pohajača, da jo odneseta. Kopač je zadevo prijavil policiji, ki bo skušala iztakniti drzna tatova. u— Okraden sv. Anton. Čestilci sv. An« tona se kaj radi zatekajo v kapelico v frančiškanski cerkvi in mu darujejo raz« ne zlate in srebrne predmete, ki jih obesijo na soho. Priliko pa so izvohali neznani tatiči, ki so posetih te dni kapelico ter odnesli sv. Antonu mnogo darov: različ« nih verižic, prstanov in drugih zlatih ali srebrnih predmetov. Frančiškani so tat« vino seveda takoj prijavili policiji, ki je cerkvenim tatovom že na sledu. Eden iz« med njih je baje že aretiran, dočim sta dva druga pobegnila, a bosta po mnenju policijskih organov tudi kmalu na varnem. u— Tatinski drobiž. Poštni zvaničnik Ignac Dermaša iz Zg. Šiške je prijavil, da mu je te dni ukradel neznan storilec 18 m bakrene žice, ki jo je porabljal za anteno radio«aparata. — Mestnega uslužbenca Franceta G. se je lotil predsnočnjim v ka« varni Leon v Kolodvorski ulici neznan že« par ter mu ukradel listnico s 500 Din go« tovine. — Delavcu Šerifu Kendiču je ne« znan »kolesar« odpeljal predvčerajšnjim iz šupe v Švabičevi ulici 500 Din vredno ko« lo znamke »Tribuna«. Iz Celja e— Seja mestnega občinskega sveta. Redna javna seja celjskega mestnega ob« činskega sveta se bo vršila pod predsed« stvom župana dr. Goričana 26. t. m. ob 18. v sejni dvorani mestnega magistrata. Na dnevnem redu so poročila odsekov in slučajnosti. e— Smrtna kosa. V celjski začasni vo« jaški bolnici je umrl 15. t. m. 24 letni re« dov 5. čete 39. pešpolka Jakob Marušič iz Zemunika pri Biogradu na morju. Vče« raj je umrla v celjski javni bolnici 40 let« na žena posestnika Katarina Rovišnjako« va iz Nezbiš v šmarskem okraju. e— Dve nesreči. Predvčerajšnjim si je prerezal 47 letni posestnik Mihael Galuf s Ponikve ob južni železnici po nesreči levo roko v podlehti tako močno, da so vsled prerezanih mišic ohromeli trije pr« sti. V Dobriši vasi pri Petrovčah pa je padel preteklo soboto 30 letni rudar v državnem premogovniku v Zabukovci Mi« hael Steiner tako nesrečno, da si je zlo« mil desno roko v nadlehti. Oba ponesre« čenča sta morala poiskati zdravniško po« moč v celjski javni bolnici. e— Nesreča pri karambolu dveh avto« mobilov. V ponedeljek popoldne je zadel celjski mestni avtobus na cesti v bližini Rečice ob Savinji v neki drugi avtomobil. Pri karambolu je skočil 25 letni posestni« kov sin Ivan Jeraj, doma iz vasi Nizka pri Rečici ob Savinji prehitro iz avtobusa in si pri padcu nalomil desno roko v dlani. Zdravniško pomoč je poiskal v celjski bolnici. e— Razne najdbe in izgube. V Koceno« vi ulici je bila najdena siva vozna plahta. Na Ljubljanski cesti v Mcdlogu pri Celju je našel Ludvik Plavšak črno žensko oble« ko in rjavo žensko gornje krilo. Posestnik Vinko Jamnikar z Gorice pri Dobrni je izgubil v ponedeljek popoldne v mestu listnico, v kateri je imel nekaj nad 2100 dinarjev denarja. Rozalija Esichova z Ma« riborske ceste je izgubila v nedeljo na Glaziji zlato zapestnico, vredno 300 Din. Istotam je izgubila v nedeljo zvečer Te« režija Dobradelova iz Zavodne zlato ovratno vcrižico z obeskom, trgovski so« trudnik Gabrijel Šentjurc iz Celja pa nik« ljasto žepno uro z verižico, vredno 550 D. Iz Maribora a— Plenarna seja mariborskega okraj« nega cestnega odbora. Včeraj dopoldne je imel mariborski okrajni cestni odbor ple« narno sejo, ki je bila važna zlasti glede na nameravano preureditev cestnih odbo« rov. Poročilo o tekočih stvareh jc podal načelnik Fran Žebot. Podnačelnik Robič je utemeljeval svoj predlog, da naj se cestni odbori obrnejo na bansko upravo s prošnjo, da naj ostanejo mariborski okrajni cestni odbori nerazdeljeni. V smi« slu nove uredbe o cestnih odborih bi se namreč ustanovili posebni cestni odbori za levi in posebni za desni breg mariborske« skega sreza. To bi pomenilo veliko narod« no gospodarsko škodo za naše obmejne pokrajine. Soglasno je bilo sklenjeno, da se naprosi bansko upravo, da ostanejo okrajni cestni odbori nedeljeni. Deputa« cija, obstoječa iz Žebota, Robiča, Šikar« ja, Talarja, Pšeničnika. bo v tem smislu izdelano spomenico izročila banski upra« vi. Za izvajanje novega proračuna se je pooblastilo starešinstvo, ki obstoji iz na« čelnika. podnačelnika in blagajnika. Skle« njeno je bilo dalje, da se razdeli občina v proračunu določene podpore za ceste, toda obenem se pridruži poročilo po iz« vršenem popravilu cest in tozadevne obra« čune. Za novo cesto Ruše«Sv. Arh bo okrajni cestni odbor prizadetim občinam dal primerno podporo. V proračunu do« ločeno trasiranje novih cest Št. Ilj—Po« lička vas Smolnik—Fala in Št. Ilj—Zg. Kungota se bo izročilo v izvršitev privat« nim tvrdkam. Starešinstvo bo dobilo to« zadevno pooblastilo, da bo delo čimprej v teku. PEGE odpravi hitro in brez sledu --CREME 0BI7.0L" Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb. Smičiklasova 23. Telefon 49—99. a—- Baletni večer članov ljubljanske opere bo v petek, dne 20. t. m. z zelo zanimivim sporedom. Izvajali se bodo tu« di razni baletni vložki iz oper »Aida« in »Faust«, iz opere »Tičar« itd. Veljajo dramske cene. Ab. C. a— Za konjske dirke, ki se bodo vrši« le od 19. do 22. t. m. na tezenskem dir« kališču v Mariboru, vlada letos izredno zanimanje. Večina konj, samo prvovrsten materijal, je že dospela v Maribor, tekmo« vanja pa bodo sodeč po prijavah prvo« vrstna, poleg tega pa se obeta letos na dirkališču novost: startanje z gumijastimi trakovi, ki omogočajo hitro izvedbo star« ta in ne more biti noben tekmovalec fa« voriziran. Med posebnostmi dirke je orne« niti tudi »concours hipique«, nekaj nove« ga za povojni Maribor. Za to nagradno skakanje, pri katerem mora vsak konj preskočiti prvi dan osem, drugi dan pa v težji dirki 10 zaprek, so prispele dosedaj prijave konj iz Zagreba. Čakovca in Šo« štanja, pričakuje se pa še nadaljnjih pri« jav. Upamo, da bodo prireditve naših do« mačih konjerejcev posetili vsi prijatelji konjskega športa. Vstopnina znaša samo 15 Din, za razvedrilo bo skrbela godba, za okrepčevanje pa bodo postavljeni šotori. a_ Razglasitev vojnega razporeda ee bo vršila letos 22. in 29. junija od 7- zjutraj do 6. zvečer na travnjiku vojaškega vežbali-šča na Teznu ob vsakem vremenu. Razglasitve se morajo udeležite vsi vojaški obvezniki letnikov 1880—1909, ki so pristojni v Maribor in bivajo v mestu, net glede Da to, aLi so bili vojaki ali ne. Vsak obveznik mera prinesti e seboj vojaško knjižico ali kako drugo vojaško listino. Mestni avtobus bo vozil oba dneva od 7- do 18. ure z Glavnega trga na vežbališče na Teznu in nazaj. a— Gradbena dela na cesti Lajtersperg« Sv. Lenart. V svrho popolne preureditve te važne prometne žile iz Maribora v Slov. Gorice se bodo dela pričela te dni s polno paro nadaljevati. Iz kamnoloma pri Slov. Bistrici je dovoženih nad 30 va« gonov gramoza, prihodnji teden pride valjar in v kratkm bo ta cesta s skupnim naporom cestnega odbora in banske uprave preurejena v cesto prvega reda in v eno najlepših v dravski banovini. Veliki ovin« ki so bili že lani presekani, novi deli ce« ste bodo sedaj posuti z gramozom, pova« ljani in potem oddani prometu. V Sv. Le« nartu pa se osnuje zasebno gradbeno vod« stvo za tehnična dela za to progo in pa za novo cesto Sv. Benedikt—Radgona. a— Tečaj za kopunjenje. V nedeljo, 22. t. m. se bo vršilo na pobudo zadruge za rejo perutnine v Mariboru praktično kopunjenje v Razvanju, katero bo pred« vajal tamkajšnji veleposestnik g. Josip Kuhn. Odhod točno ob 14.30 ob vsakem vremenu z Glavnega trga pri trafiki ob mostu. Za člane zadruge je udeležba ob« vezna, gostje dobrodošli. a— Zaradi procesije na Telovo se mo« rajo branjevke prestaviti na Novi glavni trg v ospredju, za njimi pa bodo mize za kmetice. Vozički naj se shranijo na praz« nik v Židovski ulici, mesarji pa bodo na Rotovškem trgu. a— Koncert v mestnem parku priredi v četrtek (Telovo) od 11. do 12. godba »Drave«. a— Z mariborskega delovnega trga. umetnosti. O bosmih bo vodstvo z razla« ga za povojni Maribor. Zato nagradno Pretekli teden je iskalo dela pri Borzi de« la v Mariboru 81 moških in 45 žensk. De« lo pa je dobilo 37 moških in 37 žensk, dočim je ostalo na razpolago 185 službenih mest. Od 1. januarja do 15. junija t. 1. je iskalo zaposlitve pri Borzi dela 2145 mo« ških in 1259 žensk, delo pa je dobilo vse« ga skupaj 1855 oseb. Iz Škofje Loke šl— Ustanovitev hranilnice v Žabnici. Podjetni in delavni Žabničani so zopet bo« gatejši za ustanovo, o kateri prav nič ne dvomimo, da ne bi plodonosno in dobro uspevala, ker je v rokah razumnih in skrb« nih gospodarjev. Ustanovila se je namreč domača hranilnica, katere potreba se je pokazala ob precejšnjem denarnem promc« tu krajevnih zadrug, ki izkazujejo v enem letu 1,041.604.32 Din prejemkov in izdat« kov. Denar se je doslej investiral izven Zabnice. Domačini so si zato želeli, da ostane njihov denar doma. Ta želja jim je z ustanovitvijo novega denarnega zavoda izpolnjena. Poleg tega se bo z domačo hranilnico gotovo zvišal smisel za varče« vanje med okoličani, kar je s stališča obče« ga narodnega gospodarstva samo pozdrav«-viti. Upravo tvorijo zgolj ugledni doma« čini. šl— Škofjeloški sadjarji so v letošnjem letu dvakrat poskusili poživiti delovanje škofjeloške podružnice Sadjarskega in vrt« narskega društva, kar jim pa ni uspelo. »Slovenski sadjar in vrtnar« piše o škofje« loški podružnici takole: »Res je, da je med mnogobrojnimi vzorno urejenimi in delavnimi podružnicami tudi nekaj male« ga takih, ki se nič ne ganejo. Toda tako žalostnega konca menda ne bo naredila nobena, kakor ga je škofjeloška. Odkar je bila ustanovljena, je spala. Letos smo jo hoteli prebuditi in poživeti, pa nam ni uspelo. Dvakrat smo povabili vse posest« nike obširnega okoliša na sestanek, pa jih nobenkrat ni prišlo niti toliko, da b: mo« gli voliti odbor. Tolike mlačnosti in brez« brižnosti za napredek v panogi, ki jo goie v teh krajih že od pamtiveka, bi nikdar ne bili pričakovali. Kdo je kriv?« šl— Nove zgradbe in adaptacije. Lepi dnevi so kakor nalašč pripravni za to, da se z raznimi deli v Škofji Loki in njeni okolici lahko urno in neovirano nadaljuje. Novo hišo si gradita sestri Janšovi v Vin« carjih. Lastnici sta bivšo hišico, zgrajeno precej višje v škofjeloškem gorovju, pro« dali. Nova stavba g. Suše v Spodnjem Karlovcu je gotova in precej obsežna. Brzo se dviga iz tal nova stanovanjska hiša go« spoda Valentina Kobava. Tudi bližnja vila g. Okorna bo do jeseni dovršena za vseli« tev. Izgotovljena so obsežna adaptacijska dela »Pri novem svetu«. Stropi so se iz« menjali, preuredilo se je notranje zidovje in stavba se je modernizirala. Nov, visok oporni zid je zgradil g. Vidic. Lično vrtno ograjo so si naredili Žigonovi. Kakor ču« jemo, bo zvišal trgovec g. Val. Debeljak poslopje za eno nadstropje. Ugotavljamo, da je letos Škofja Loka v razmerju s pre« teklimi leti mnogo adaptirala in gradila, šl— Promenadni koncert škofjeloške sod-. be na pihala bo danes, na Glavnem trgu s nričetkom ob 20.30. Na sporedu so izbrani komadi. Na praznik Sv. Reš. Telesa bo sc^ delovala godba pri procesiji. šl— Otvoritev oficirskega doma. Častniki škofjeloške garnizije s polkovnikom s;. Diordjem Buličeim na čelu so priredili v soboto zvečer s sodelovanjem godbe -10. j>p. družabni večer v novo osnovanem Oficirskem domu na Štemarjih. K izrednemu slavju so se zbrali poleg celotnega oficirskega zbora mnogi povabliemi Škofjeločani. V oficirskem domu. čigar stavba ie last in-duslriica Franca Dolenca, bo otvorjena 'udi oficirska menga. Iz Kranja r_ Matura na tukajšnji realni gimnaziji. V ponedeljek so pričeli s pismenimi nalogami višjega zrelostnega izpita, katerega polaga 14 dijakov in 4 dijakinje. Z ustme-nimi izpiti pričnejo v petel< in boio najbrže v soboto dovršen. Letošnji maturitetni komisiji predseduje univ. prof. dr. PI?melj iz Ljubljane. r— Požarna nevarnost v tvornici Jugo. češki. Pretekli ponedeljek ob 10.15 dopoldne je ravnateljstvo tvornic >Jugočeške« na Ga-šteju telefonično pozvalo domače gasilno društvo, ker je nastal v tvornici ogenj. Domači gasilci so prišli v prav kratkem času na lice mesta z avtomobilom in m-ilo motorno brizgalno. V akcijo jim ni bilo treba stopiti, ker so že domači delavci z mini-maxi sami pogasili ogenj, ki je nastal v skladišču zraven tiskarne. Vnele so se kemikalije in razvile zelo močan dušeč dim. Obstojala je velika nevarnost za sosednja skladišča dragocenih kemikalij in barv. Iz Kamnika ka— Pogreb Josipa Kende. V nedeljo r>._ poldne se je vršil ob veliki udeležbi občinstva pogreb reetavraterja Josipa Kende. Številni vernej tako sorodnikov kot prijateljev so jasno pričevali, kako je bil pokojni priljubljen. Pri pogrebu je pelo pevsko dru-»Lira«. ka— Še enkrat škropljenje ulie. Kakor doznavanio. se bo sedaj škropilo po naših uljcah po r>otrebi tudi dvakrat dnevno, ker so merodajni činitelji uvideli potrebo. ka— Vožnja po mestu. Mestno županstvo bo najstrožje pazilo na avtomobiliste i.i rno. tocikliste ter bo vsakogar naznanilo, ki bi vozil skozi mesto z nedovoljeno brzino. Z Jesenic s— Izredni uspehi podeželskega učitelja. V soboto dne 14. L m. je priredila osnovna šola iz Selc nad škofjo Loko pod vodstvom upravitelja g, Mihelčiča izlet v Kranjsko goro. Na povratku so na Jesenicah izstopili in na peronu tako lepo zapeli pesmi *Tam gori za našo vasjo«:, »Triglav« tn J>Alekean-der, kralj jugoslovenski«:. da so si na mah osvojili simpatije številnih poslušakev, k> so se zelo hitro nabrali in ki se niso mogli na_ diviti ubranemu petju te nadebudne podeželske mladine. Upravitelju Mihelčiču za njegove izredne uspehe pri poučevanju šolske mladine v petju vsa čast! s— Prihod na,ših rojakov it Amerike. V nedeljo je prispelo z jutranjim brzim vlakom preko Monakovega na J'?e.iioe okrog 180 ameriških Slovencev in Hrvatov, ki so naseljeni večinoma v Clevelandu in Detro-itu v Severni Ameriki. Izletniki, ki so potovali od Newyorka do Le Havra z luksuznim francoskim parnikom >Ihe d d France*, so prispeli na Jesenice zelo sveži ter se iim pozna, da večina njih živi v Ameriki v pre-o jšmjem blagostanju. Po polurnem premoru s se odpeljali naprej proti Ljubljani in Zagrebu na svoje domove. Pozdravljamo rojake na rodnih tleh in jim želimo popoln (• iJih in vsestransko zadovoljstvo. s— g Stare Save. Prebivalci hiš na trgu (•: ed Hermanovo gostilno na Stari Savi. željni nočnega počitka, se prav lepo z^ihva-J: ajeiiio p oncčn jaškom za nedeljski polnočni lirtčeči polurni koncert na harmoniko pri z- amen ju ter prosimo jeseniško mestno žu-p ■ :stvo, naj v bodoče posveča v svojem okolišu nekoliko pažnje tudi preglasnim ka-lilc»m nočnega miru. Iz Trbovelj t— >'aia občinska uprava je jzpremeuje-na in je imenovan za župana g. ravnatelj Giintav Vcdušek, za podžupana pa dosedanji župan g. Ignac Sitar. ' t— Akademija, šolska mladina deške in dekliške osnovne šole v Trbovlja II priredi v proslavo Vidovega dne v nedeljo 22. t. m. ob 3. popoldne v Društvenem domu slavnostno akademijo. Na sporedu so: govor, petje, deklamacije in agilni nastopi. Na to prireditev opozarjamo občinstvo, posebno starše šolo obiskujoči h otrok, ki se bodo te prireditve aotovo radi in z zanimanjem udeležili. Obe 'šoli priredita 21. in 22. t. m. tudi razstavo učnih del ter pismenih in risar, škili izdelkov. t_ Predavanje. Proiituberkulozna liga priredi danes, v sredo >b 18. v Delavskem domu predavanje o jetiki, zvezano s filmskimi slikami. Predaval bo g. dr. Jenšterle. Ker je ta strašna bolezen tudi po Trbovljan precej razširjena, pozivamo občinstvo, da se predavanja udeleži v čim večjem številu. i— Driigarski sestanek imajo trboveljski rezervni oficirji v petek 20. t. m. ob 20. v posebni sobi gostilne Gvida Počjvavska. t— Nova klavnica. Trbovlje dobi^ novo klavnico, ki bo združena z že obstoječo hladilnico. Dela so že razpisana. t— Pozor pred strupenimi kačami. V se« danji hudi vročini so prilezle iz svojih skrivališč strupene kače, gadi in modrasi. Na prisojnih senožetih so jih ob košnji že več našli in pobili. Drže se celo v blizi« ni človeških bivališč. Na to opozarjamo starše, naj pazijo na otroke, ki tako radi nabirajo ravno po takih krajih cvetice in jagode. Iz Novega mesta n_ Tujci v Novem mestu. Zanimanje za lepoto novomeške okolice kažejo poleg bratov Hrvatov tudi Dunajčani, ki so^ se prijavili za poset Šmarjetskih toplic. Ena skupina se je že nastanila v restavraciji pri Sedlarju v Kandiji. V Novem mestu ostane več tednov. Gostje se divijo ro--mantičnosidilični krasoti naše okolice. Za tekoči mesec je prijavljenih več izletni« ških skupin, ki posetijo raj Dolenjske. n— Rekrutacija na Dolenjskem. Rekru« tacija, ki se je vršila te dni za sodne okra« je Novo mesto, Trebnje in Žužemberk, je pokazala, da ima naše dolenjsko okrožje zdravo in krepko mladino. V sodnem okra« ju Novo mesto je bilo pregledanih 585 mladeničev, sposobnih za vojaško službo pa je 315; v sodnem okraju Trebnje: pre« gledanih 144 mladeničev, sposobnih 81; v sodnem okraju Žužemberk: pregledanih 272 mladeničev, sposobnih za vojaško služ* bovanje 213. Skupno je bilo pregledanih 1001 mladeničev, sposobnih za vojaško službo pa 604. Iz Litije i— Tatvina kolesa. Gospod Jože Strman, trgovec iz Male Kostrevnice pri Liliji, je imel nekaj opravka na sodišču. Prislonil je svoje kolo, s katerim se je pripeljal v Litijo, zidu. Ko se je vrnil iz poslopja, ni več našel kolesa. G. Strman je osumil tatvine nekega neznanca, ki se je tisti čas motovilil okrog sodišča. Bil je okrog 18 let star mladenič bolj slabotne postave, oblečen v sivo obleko in pokrit s pepelnasto čepico. Ko je prijavil tatvino litijskim orožnikom, so ti začeli s poizvedovanjem. Ugotovili so, da je podoben kolesar vozil tisti Čas mimo vasi Brega proti Spodnjemu Logu, odtam pa dalje proti Zagorju, odkoder se Je za ptičkom izgubila vsaka sled. i— Maščevanje po dolgih letih. Tisto leto, ko so obešali v liberški fari prvi zvon v zvonik, je bil Martinče iz Liberge še majhen dečko. Zato mu je tudi ukazal Sirk, ki je bil tedaj že kaj zastaven fant: »Tak majhen dečko pa mora kar v cerkev!« Martinčka je tista žaljivka grela skozi vsa leta, pravdo sedaj, ko se mu je nudila prilika, da se maščuje za pred leti izrečene besede. Oba znanca sla se srečala na samotni poti. Eden je na zadevo popolnoma pozabil, drugi pa ne. jEj, ali se še spomniš na tisti dan, ko smo obešali v Libergi zvon?« je menil Martinče, ki se je od takrat močno razrasel in vihti zdaj težek kramp v roki kakor igračo. Pa ni nič čakal odgovora. Pograbil je kre-pelc in je ž njim maščevalno nasukal Sirka. Ta je padel, dobil poškodbe in pri padcu izgubil nekatere reči. Napadenec je iskal zdravniške pomoči, maščevalca, kj jc po dol. gih letih pral svojo čast, pa je ovadil sodišču, ki t>o zdaj reševalo staro fantovsko pravdo. GOSPODAIS?VO Prava pot našega hmeljarstva Pred dnevi smo objavili vsebino govora predsednika Češkoslovaškega hmeljarskega društva Černeea o položaju hmeljarstva v Češkoslovaški. Černv je trdil, da preti češkim hmeljarjem nevarnost, da bodo morali kakor v Jugoslaviji ves pridelek pokuriti. K temu smo pripomnili, da ta trditev sicer ni točna, vendar pa nam je lahko v op&-min, da se tudi mi zdramimo iz odrevenelosti ter opustimo napačna naziranja: »Hmeljarstvo se samo regulira; toliko kriz smo že prestali, bomo še to, ker jo moramo prestati.« Glede krčenja nasadov smo na pravi poti: vse slabe nasade je treba opustiti. Kar pa se tiče propagande v inozemstvu, obvezne znamke ali celo prodajne _ zadruge, smo še ra krivih potih. Skrajni čas Je že* da se naši uvidevni hmeljarji prebudijo, si. čer si bodo hmeljarji drugih držav razdelili svetovni trg brez nas. Podobna naša razmotrivanja v eni zadnjih številk so našla odmev, a žal v tem smislu, da se je oglasil v nekem listu nekdo pod naslovom »Starokopitni hmeljar« in nas malo nahrulil na ta način, da nas hvali z novekopitnimi hmeljarskimi strokovnjaki in izvedenci. Namestu da bi prisluhnil, kai delajo drugod, se sklicuje pisec na svoje stare izkušnje. Vsa čast izkušnjam, vendar pa je treba poudariti, da so vse gospodarske panoge v zadnjih 50 letih silno napredovale in da je resnica, ki je bila morda pred desetletji sveta, danes prazna mamja. Kitajske zidove popravljati, je danes brezplodno delo. Starokopitni hmeljar sodi, da sta krčenje in opustitev starih nasadov, kar smo mi odobravali, le posledica samoregulacjje, ceš: kdo bo pa g-otjil kulturo, ki mu je le v škodo! Prav trpeik je tak način regulacije hmeljarstva, ki jasno kaže zmotno pot. To se pravi, prepustiti tako življensko važno panogo našega gospodarstva kar ljubemu Bogu. Treba je" bilo pokazati že 192?. leta hmeljarjem pravo pot, kar smo mi sto. rili. ne pa jih celo zavajati s pretirano hvalo o viru blagostanja. Pameitein gospodar je podoben zdravniku, ki ve, kako se ta ali ona bolezen razvija, in po-maga bolniku z nasvetom in zdravilom ter ne zida le ua telesno moč bolnika in na bežjo pomoč. Sla. be zdravnike smo imeli hmeljarji, saj ro-poče že cele mesece brez prestanka mrtvaški boben nesrečnim žrtvam sainoregulacije hmeljarstva. v,Kar se tiče ustanovitve bmeljfeke prodajne zadruge, ki io tudi zahtevajo novi izveden«. pi še nadalje omenjeni pisec, »naj jim služi v pojasnilo dejstvo, (ta 6mo pač Slovenci pridni in spretni kmetovalci, talenta za trgovino, zlasti za hmeljsiko, pa nimamo. Le malo se naj ozrejo v preteklost in prepričali se bodo, da je naša trditev upravičena.-!: Malo čudna je res zgodovina naše hmel.j-ske trgovine, zato se bomo o tem drugič podrobneje pomenili. Nadalje govori pisec o žatešiki •»Hopfenverkehnsgeseilsohaft«, da je ta nekako podobna naši Hmeljarni, d. d. v Žalcu, in da se« ne peča s hmeljsko trgovino in prodajo. Čehi im Nemci prodajajo svoj hmelj prav tako prosto kakor mi. Gotovo bo vediel pisec, da Čehi niso zadovoljni s to organ izaci jo. in je v našem listu prezrl, da .je Černy postavil poljsko prodajno zadrugo z.a zgled Čehom, če gredo Poljaki naprej h i*m Čehi sledijo, vendar ne bomo prepuščali tudi hmeiljeke trgovine samoregulaciji in se tolažili z abotnim rekom: »Trgovina s hmeljem je loterija!« O nujnosti in koristnosti obveznega signi-rar.ja je velika večina naših hmeljarjev prepričana. Da bi se bili izrekli na skupščini javno o tem, pa so preprečili baš >uvidevni hmeljarji« s tem, da niso dali tega predloga braslovške podružnice na glasovanje. Dalje ugotavlja člankar, da so oni dela1 i, delajo in bodo delali v inozemstvu reklamo a v letih nad pridelka da je vsa reklama zaman. Res je, da je nekdaj hmeljarska organizacija pošiljala naš hmelj na svetovne razstave, a danes je trgovina tista, ki se. je udeležila razstave v ..Barceloni. Ne-u.a-ra smatrajo uvidevni hmeljarji tudi tako reklamo za primerno, kakor se je baje izvršila lani, ko so pc«lali ves pridelek nekega slovenjgraškega hmeljarja za br. t/,-plačne vzorce savinjskega hmelja v svet. Kdor ve, kaj je gorski in kaj je savinjski hmelj, se mora prijeti za glavo pri taki reklami. Kdor ne dela zdrave reklame, ga porabniki enostavno pozabijo, kar se je nam zgodilo baš v letih nadpridelka, ko nas je potisnila zgovorna reklama drugih hmeljarjev (posebno Čehov) v pozabljenje. Člankar nadalie tolaži hmeljarje s prijetno tolažbo: »Bodo morali pač Čeilii opustiti vsaj polovico nasadov ali pa pokuriii ves nerazpečani hmelj. Slovenski hmeljarji se pa sigurno nadejamo, da b-rio prestali sedanjo krizo, četudi niborda šele po preteku nekaj let.« Nekje smo čitali tole: »Svet se je podiral, otrok pa je stal prj oknu in je radostno vzkliknil: ,Glej. očka. svet se podira! Vsi bodo umrli, samo mi ne.'« Za otroka je tate misel naravna, za uvidevnega hmeljar, ja. ki hoče voditi hmeljarstvo, pa je neopravičljiva. Še je čas, da otmemo naše hmeljarstvo. Baš slaba leta nadpridelka so prikladna za napredek, ko išče vsak hmeljar pomoči in je pri nizkih cenah reklama z velikimi vzorc.i poceni in obilna. Da smo na pravi poti. bo pokazala že bližnja bodočnost. — Konkurzi in razglašene or'si'ne poravnave izven konkurza. Društvo inidustrmcev -n veletrcovcerv v Ljubljani obia>vlia na p.odlad okrožnice, poslane vsem d-ruštve-mifoom. za čas od 1. do 10. t. m. naslednjo statistiko: Otvor.jenfi so biti konkurzi: v dunavski banovini 5. v moravsfc 4. Razglašene so bile prisilne poravnave izven konkurza: Beocrad. Zemun. Panoevo 1. Odpravljeni so bili konkurzi: v dravski banovini 1. v savski 2. v primorski 2. v du-navsk-i 1. v moravski 3 in v vardarski 2. — Zahteve rudniške industrije. Glavna skupščina Udruženja rudarskih podjetnikov, ki se je vršila v nedeljo v Beogradu, je sprejela resolucijo, v kateri zahteva med drugim sprejetje zakona o zaščiti in pospeševanju dom. rudništva. enotno stanovsko strokovno organizacijo, izenačenje državnih rudnikov s privatnimi podjetji, elektrificiranje naše zemlje na podlagi domačih premogovnikov, zaščito domače rudniške produkcije v trgovinskih pogodbah; dalje se zahteva v resoluciji, da se ukine carinska prostost za uvoz naprav, ki niso prirejene za rabo domačih goriv, in da se ukine uvoz eksplozivnih motorjev v primerih, kadar se ti lahko zamenjajo s parnimi stroji. V poročilu se poudarja, da je bilo preteklo leto rekordno glede na rudniško produkcijo, ki je dosegla vrednost 1.7 milijarde Din (za 300 milijonov Din ved kakor v 1. 1928). Skupščina je izvolila na novo upravo, ki jo sestavljajo: predsednik Adolf M in h, člani: Gjorgje Genčič, inž. Prime Arnold, dr. Ferdinand Gramberg, Dragutin Sibinovič, M. Aseo, Rihard Sku-bec, Venče JaJtil, Lavosl. Singer, Tomistav Vrbanič; nadzorni odbor: dr. Maksim Dimitrijevič - Arer, dr. Vinko Vrhunec in Liesen Rikeburg. = Likvidacija. Konjerejska zadruga za okraj Sv. Lenart v Slovenjskih goricah, registrirana z. z o. z., se je razdružita in prešla v likvidacijo. Upniki naj prijavijo terjatve v zakonitem roku. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v LiubHanj spreiema do i 20. t. m. conudbe glede dobave 2000 komadov držaiev za krampe in looate, 45.000 kc necašeca apna. 10.000 kc bukovega odia in 10.000 ks: kovaškega plin 30. t. m. Da clede dobave 80 ni icklene žične vrvi. — Direkdia državneca rudnika Zabu-kovca Dri Ce.liu SDreiema do 26. t. m. Donudbe dede dobave 1500 kc bencina. 150 kc to-votne masti. 500 kc cilšmderskeca olia. 350 kc vulkanskega .olia. — Dirckcda državneca rudnika Kakani spreiema do 2. iuiiia ponudbe dede dobave svedrov, kleia. vrče v za v:>d-o. 20Q kc žebliev. 200 kc vijakov. 100 plošč pocinkane pločeivine. razne-neca usnia. lanenepa rriatna. 300 m3 stekla za Okna. 100 kc kita ter rarneca družeča materiala. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za JjTOI v Ljubljani na vpogled. |-i = Dobava moke za velenjski rudnik. Direkcija državnega rudnika v Velenju razpisuje za 26. t. m. ob 11. dopoldne pis« meno ofertalno licitacijo za dobavo več« jih količin pšcničpe moke. bučnega olja in riža. Podrobnosti pri rudniški direkciji v Velenju. 17. junija Na ljubljanski borzi je bil devizni promet pritičen, zlasti v devizah na Curih, Dunaj, Prago in Berlin. Tečaji so deloma za malenkost poskočili, oslabili pa sta de-vizi na Dunaj in Prago, prva od 7,9803 na 7.9781, druga pa 167.79 na 167.68. Na zagrebškem tefektnem tržišču Voina škoda n: zabeležila posebnih iziprejiiernfo. ZakliJučeik ie M za.,avcusta po 433.25. Da-lie sta se zaključila investicijsko po 87.5 in 7% Biair a, 85.5. Od zasebrah vrednot so bili zakliiučeni: Jjisro do 78.5 in 78. Praštediona do 900. Slavorria po 200. Danica do 106—108. Dravalifeo 200. Brod vaci.-n ro 111. Union mlin do; 110 in Trbovlje po 425 in 420 ter Jadranska d'r>vidba do 500. Devi7"_,in v.*>lnte. Ljubljana. Amsterdam 22.75, Berlin 13.485—13.515 (13.500, Bruselj 7.8959, Budimpešta 9.S943, Curih 3 094.4 do 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9631-7.9931 (7.9781), London 274.54_275.34 (27^.94), Newyork 56.385_56.585 (56.485), Pariz 222.09, Praga 167.28—168.08 (167.68), Trst 296.39. Zagreb. Amsterdam 22.72 do 22.78, Dunaj 796.31 do 799.31, Berlin 13.485—13.515, Bruselj 789.59, Milan 295.343 do 297.343. London 27^.54 do 275.34, Newyork 56.385 do 56.585, Pariz 220.09, Praga 167.18 do 168.08. Curih 1094.40 do 1097.40. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.265, London 25.0», Newyork 516.50, Bruselj 72.025, Milan 27.05, Amsterdam 207.60, Berlin 123.19, Dunaj 72.86, Sofija 3.74, Praga 15.31, Varšava 57.87, Budimpešta 90.30. FfektI Ljubljana. 8% Blair 97 blago, 1% Blair 85.5, Celjska posojilnica 160 den.. Ljubljanska kreditna 122 den., Praštediona 905 denar, Kreditni 170 den., Vevče 119 den., Stavbna 40 den., »šešir« 105 den., Ruše 275. Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda aranžma 432—433, kasa 431.5—433, za junij in julij 433 blago, za avgust 432.75 do 433, za december 433 do 434, 7% Blair 85.375 do 85.5. 8% Blair 97.25 blago, investicijsko 87.375—87.625, 7% posojilo Državne hipotekarne 84.5—85; bančne vrednote: Poljo 58—58.5, Kreditni 95—100. Union 195 denar, Jugo 78.5—79, Ljubljanska kreditna 122 denar, Narodna 8260—8350, Praštediona 900—901, Srpska 180—185; industrijske vrednote: Našice 1300 blago, Gutmann 130—170. Slaveks 68 denar, Slavonija 200—210, Danica 106—108, Drava 200—210, šečerana 355—370, Brod vagon 111—120, Union 105—115, Vevče 120 denar, Dubrovačka 398—400. Trbovlje 417.5—420, Jadranska plovidba 500—505. Beograd. Investicijsko 90, agrarne 56, 7% posojilo Državne hipotekarne 85.25—87, 7% Blair 86.5. Blagovna tržišča 'Žito -{- Ljubljanska borza (17. t. m.). Tendenca za žito neizpremenjena. Brez zaključkov. Ponujali so: pšenico (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baško, 80 kg po 260 do 262.5, 78 kg po 252.5 do 255, 77 kg po 245 do 247.5; rž: baško, 72—73 kg po 197.5; koruzo; baško, za junij po 150—152.5; ječmen: baški 62-63 kilogramov 162.5—165; oves: baški po 180 do 185; moko »Og« (fco vagon Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu) 410—415. -J- Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Promet: pšenice 21 vagonov, ovsa 3, turžči- oe 18, moke 4 in otrobov 6 vagonov. Pšenica: baška. 77 kg 205—207.5 ; 78 kg 207-5 do 210. gornjebanaška, 78 kg 207.5 _ 210: banatska, Tisa, šlep. 78 kg težka 212.5 do 215; sremska, 78 kg težka 187-5 — 190; slavonska, 76 kilogramov 177.5 — 180. Ječmen: baški. 63/64 kg 107.5 — 112.5 Oves: baškj in sremski 125 — 130. Koruza: baška in sremska 95 — 97.5; ladja Du-nav 100—102; za jul. 101—103; baška Somb. jn sremska Šid 98—100. Moka: baška »Ogg'. in >0g« 340 — 350; »2« 300 - 310; >5« 240 do 250- >6« 170 — 180: »7t 110 — 120; 80 — 90. Otrobi: R5 — 75 4- Somborska blagovna borza (17. t. m.). Tendenca slaba. Promet skupno 66 vago nov. Pšenica: baška, Tisa, šlep, prompt-na 205—210, baška. železnica, promptna, 77 kg 202.5—205, banatska in slavonska, železnica, promptna 175—180, banatska, Dunav, šlep, promptna 197.5—202.5, banatska, Bega, šlep, promptna 195—20-3, banatska, Bega, kanal, promptna 200—205. Oves: baški 125—130, sremski in slavonski 130 do 135. Rž: baška, promptna 120 do 130. Drugo neizpremenjeno. 4- Budimpeštanska terminska borza (17. t m.). Promet miren. Pšenica: za junij 20.8(3. za julij 19 59 — 19.62; rž: za okiobeT 11.75 do 11.76; turščica: za julij 12.88 — 12.90. za avgust 13.23 — 13.25, tranzitna za julij 1L40 — 11.45. Le« + Ljubljanska borza (17. t. m.). Tendenca za les neizpremenjena. Brez zaključkov. Povprašuje se po 800 do 1000 bukovih ali hrastovih drogih (od 3.50 do 4 m dolžine, blago zdravo, ravno, v vrhu mora biti srednji premer 18—22 cm; dobava takojšnja; in po orehovih plohih (okrog 30 kubičnih metrov, blago zdravo, prvovrstno, od 15 cm širine naprej, od 1.80 m dolžine naprej in od 40 mm debeline naprej; cena naj se glasi fco vagon italijanska meja). ŠPORT Tekme v plavanju in skokih za prvenstvo SK Ilirije Jutri se bo. otvoriia v LiubTunii plavalna sezona: SK Ilirija priredi v'svojem kopališču tek-movanie v nlavaniu in skokih za do-mladansko prvenstvo kluba. 2e na tekmi ob slavnostni otvoritvi kopališča v Mariboru so plavači IH ni. i e Dokazali. da so s pridom izrabili zrniski čas za treninc m kliub dokai neussodmm prilikam dosecli prav zadovoliive rezultate. Tem boli smemo torei pričakovati dobrih uspehov in napetih izenačenih borb na klubskem prvenstvu, ko plavači tekmuieio^dpma. na svoiem terenu in zadostno spočiti. Na startu bomo imeli orjliko vedeti nai-boliše slovenske Dlavače in skakače. V procah prostega stila se bo vršila ostra borba za Prvo mesto med Turnškom. 2i-rov-nikoni in Lavrenčičem v moški ter med Lampretovo. Jenkovo, Bradačevo "n Fet-tichovo v damskih disciplinah: prvenstvo v nrsnem Dlavaniu bo skoro sicurno nrioadio Severiu. za ostala mesta Da se h~ vršila borba med Liško. Kramar i em. Bradačem in Jaimnikom. med damami oa -maio absolutne izde-de za prva mesta WoWfartova t-er Mara in Zilata Severieva. Slično se bo v hrbtnem plavaniu vršila borba v orvj vrsti med Woblfartovo. LamPretovo. Dolenčevo in Bradačevo. dočim ie v Jcatecoriii gospodov prvo mesto skoro zasi-curano Žioe-vni-ku. računati Pa ie prav resno tudi zlasti s Sušteršiičem. Tavčar i em -n Otrubo. V skokih oa bodo tekmovali naši priznani odlični skakač. ki se iim ie letos pridružil še talentirani iunnor Branka Ziherl. Iiz navedenega ie razividno. da ie pričakovati prvorazrednega športa in ran^Hi borb. _ Športni drobiž O nedeljskem tekmovanju za ShePov pikal treba dede oreanizaciie še dodati, da ie liublianski kolesarsk? bataljon stavil na razjpolaco svoie moštvo, ki ie naravnost vzorna vnšdio svoio službo. Takn kolesarji. ki so vozili Dred štafetam', kakor voiaki postavi i eni na raznrh točkah posameznih oroe. so v polni meri mršili prevzeto naloco ter iim cre vsa Dolivala. Naša reprezentanca ie. kakor že iavlie-no. doseda v Sofiiii proti bclcarsfc: reprezentanci z 2:2 (2:1) samo remns. V našem moštvu niso i-eraii igrača, ki od'ideiio v Mon-tevrdeo. Dač Da so se Bolgari zelo dobro pripravili za to tekmo. V prvem polčasu so bili na^ bolišd. dočim so v dru-ccm prevladovali Bolcari. 20.000 dedalcev ie dokaz. kako se Bmlcari z a ni maio za nogomet. Izvrstno ie sodi'! budimpeštanski sodnik sr. Biro. Ilii-riia ie v nedeMo nastopila v Beljaku proti Villacher SV ter zmacada s 6:0 (3:0). Postava Ide-riie ie bila naslednja: Urbančič— Streho?. julija na vrtu g. Ivana Kaca v Smartnem. Na sporedu je tombola, konjska dirka, jahalne tekme in tekme koscev. sg— Smrtna kosa. V Dovžah je umrl posestnik in lesni trgovec g. Ivan Hribernik. N. p. v miru. sg— Nov hotel. Tukajšnji hotelir g. Ivan Schuller je prigradil k dosedanji stavbi nov hotel. Ker bodo sobe opremljene s centralno kurjavo, s toplo in mrzlo vodo, bo to gotovo nova prfvlaBna na na£e mesto, ki že itak slovi kot priljubljen letoviščarski kraj. Iz Gornjega grada gg— Vwni red za državne poštne avtomobile je nov in veljaven od 15. maja t. 1. ter ga krasijo naslednje slike iz gornjegrajske-ga sreza: Ojstrica, Turški žleb, Robanov kot, Frischaufov dom na Okrešlju, cerkev v Solčavi in Igla. To je lepa uradna reklama za te krasne planinske točke, za kar izrekamo iskreno zahvalo poštni direkciji v Ljubljani. gg— Lctoviščarji bivajo že delj časa v našem mestu iz Celja in Beograda. Prišlo bi jih še gotovo več, ako bi poznali tukajšnje razmere, senčnate gozdove in lepe izprehode. Potrebno bi bilo ustanoviti »Tujsko promet, no društvo«, ki bi imelo v evidenci vse prazne sobe in ki bi polagoma postavilo primerno kopalnico. gg— Izlete v velikih skupinah so letos priredili iz Slovenjgradca, Št. Jurja ob juž. žel., osnovna in meščanska šola v šoštanju v Logarsko dolino in na Okrešelj, na povratku pa so si ogledali Gornji grad. Iz Slov, Bistrice sb— »Divji mož« Toneta Gasparija, ki so ga 14. in 15. t. m. igrali učenci tukajšnje meščanske šole na svojem novem odru, je zaslužil polno dvorano, dasi je deilo satno na sebi notranje šibko in ne nudi režiserju preveč hvaležnega posla. Več alj manj menda trpijo vse naše mladinske igre na tem, da stavijo na igralce-otroke bodisi nedosegljive zahteve ali pa ne dosezajo namana radi svoje dramatske nedograjenosti. Pestra, barvita je bila vprizorjtev v režiji g. Roma. Delo t ud v igralskem pogledu ni zaostajalo za slikovito zunanjostjo, ki jo je z novimi dekoracijami zares umetniško dosegla gdč. Tičarjeva. Pravljica je pisana v verzih in je zato tembolj težavna za mladino, med katero pač težko najdeš interpretov za take vprizoritve; toda tehtno premišljena režija je premagala tudi te težkoče. Nekoliko utrudljiv poizkus je bil samo, podati delo ne-črtano. V celoti je prireditev očitovala mnogo dobre volje, dela in napora, ki je vreden posnemanja, ne pa indecenlne presoje maloštevilnih malkontentov. sb— Zborovanje učiteljstva. Slovenjebi-striško in mariborsko učiteljsko društvo je v soboto 14. t. m. priredilo skupno zborovanje v dvorani slovenjebistriške Hranilnice. Ob pol 12. uri je otvoril predsednik domačega društva g. šol. upravitelj Miloš Taj. nik zborovanje, ki ga je posetilo nad 70 oseb. Pozdravil je v prisrčnem nagovoru tovariše od blizu in daleč, zlasti pa še goste, med njimi gg. nadzornika L. Černeja in Koropca ter g. Dimnika iz Ljubljane. Takoj nato je v imenu ljubljanskega po-verjeništva UJU referiral g. Dimnik o dovršenem projektu pravilnika k novemu zakonu o osnovnih šolah. Njegovo podrobno poročilo je obsegalo organizacijo narodne šole v etičnem, socijalnem in materijalnem pogledu. Zlasti se je dotaknil vprašanja šo-loobveznosti, dajatve učil in pa materijal-nega položaja učiteljstva. Pri tem je obrazložil zakonodajalčevo naziranje glede učiteljskih stanovanj, stanarine in kurjave. To pereče vprašanje bo v smislu pravilnika re. šeno tako, da bodo banske uprave odtegovale občinam dotične zneske pri njihovih do-kladali in nakazovale s plačo vred pripadajočo stanarino tam, kjer ne bo na razpolago primernih naturalnih stanovanj. Po govoru predsednika Miloša Tajnika so si Mariborčani izvolili troje delegatov za pokrajinsko in državno učiteljsko skupščino (gg. Cibic, Trobe in Franc), ob pol 14. uri pa je bilo zborovanje zaključeno. Zborovalci so se podali k dobro aranžiranemu banketu v hotelu »Beograd«, kjer jim je Krulčeva tetka po zelo zmerni ceni izvrstno postregla. Gostom na čast je sviral domači orkester, učitelji-pevci pa eo ubrano zapeli nekoliko narodnih. sb— Iz Sokolskega društva, ki se razveseljivo udeistvuije, je poročati izza zadnjih dveh mesecev naslednje podrobnosti: Vsi oddelki dokaj pridno vežbajo in se pripravljajo za Beograd ter za domači javni nastop v septembru. Po zaslugi načel- PRILIKA: ANGLEŠKI BATIST v lepih svetlih desenih za oprave m Din 7.50, 9.—, 10.—. POL-DELEN za hišne oprave v veliki izbiri desenov m Din 10.—, 13.—, 14.—. MODROTISK za hišne oprave in predpasnike P° m Din 9.—. RIFS LANENI, posebno močna vrsta v karo desenih za oprave m Din 16._ FRENCH za moške srajce, v lepih desenih, stanovitne barve po pranju po m Din 14.—. BATIST enobarven, v vseh barvah, za lepo perilo, zlasti kombinacije m Din 14.—. SVILA ZA PRANJE V LEPIH MODERNIH DESENIH, posebna prilika m Din 22.—. ETAMIN v veleizbiri modernih desenov, 95 cm širok m Din 22.—. Kakor vedno, tudi sedaj: Ceneje in boljše kakor kjerkoli drugje kupite v največji trgovski in odpremni tvrdki Jugoslavije Na Vašo navadno dopisnico dobite brezplačno kolekcijo vzorcev današnje prilike kakor tudi največji katalog Jugoslavije brezplačno. nik a Kristana }e na delnem žopnem isdlete v Rušah nastopilo Skupno 41 članov, Slanic in naraščaja, kar je za naše razmere zek> mnogo. Poleg teh je posetiJo Ruše še 20 članov in članic, ki niso nastopili. V Beograd odide predvidoma 25 članov in članic; priprave vodi sestra načehiica, ki daje tozadevne informacije. — Prosvetni odlbor je v tem času priredil troje predavanj in dobro uspel koncert, poleg tega pa pešiialet naraščaja v Crešnjevec. V kratkem bo osnovana prva Sokolska četa na Tinju. za katero se ie doslej prijavilo že preko 30 S!aiučic j«, da se gode te nezgode vselej, kadar je kie v Prekinilrju kaka sokolska prireditev. Pa ne, da bi se stro?5 morda plašfK rdeCifc srajc, o ne, samo stani so in zreE za vpo-kiojjtev. Tri boljše in niočneiSe stroje so vzeti iz naše proge ter .Vih nadomestili s tremi manjšimi in čisto nadušljivimi, ki spominjajo že po svoji vnanjosti na predvojne »veii,kane« na zaspani progi Spil je- Ljutomer. Železničarji se Sh kar bojijo, zakaj pripetiti se more, da pošljejo enega teh je-tičnikov drugemu, ki je opešal, na pomoč in da obleži potem budi pomagač nekje na progi. Iz Gor. Radgone gr— Dražba lovišč. Zakupna doba za lovišči občin Lutverci in Zepovci poteče z dnem 31. julija 1930. Zato je srezko načel-stvo v Ljutomeru razpisalo na dan 3. julija 1930 ob 11. v Apačah javno dražbo in bosta oddani v zakup lovišči za dobo od 1. avgusta 1930 do 31. marca 1934. Lovišče občihe Lutverci obsega lovsko ozemlje okrog 436.946 ha, lovišče Žepovci pa okrog 493.470 ha ter znaša izklicna cena za vsako po 300 Din. gr— Oddaja poštne vožnje. Na licitaciji za oddajo v zakup poštne vožnje v smeri trg Gornja Rodgona-želeoniška postaja in obratno, ki se je vršila v občinski. pisarni dne 14. junija t. 1., je bila najnižja pouudnica dosedanja prevoznica g. Frančiška Veber, posestnica v Gornji Radgoni. Izlicitirala ja vožnjo za dobo enega leta za 10.000 Din. Na sportskih izletih Vam dobro služi edino SeroBtcg NOGAVICA iz Bem-bergove svile, ker je elegantna, diskretna v -ijaju in z njenim gladkim površjem prijetna v nošenju. 8830 Nekemu podjetju je potreben samostojen strokovni mojster (delavec) za izdelavo in pocinkovanje škatelj iz črne pločevine. Ponudbe z navedbo pogojev preko Jugoslovensko Rudolf Mosse, A. D., Beograd, Terazije 25, pod »141«. 8772 Po znižani ceni kopalne čevlje v vseh modnih barvah prodaja FRANJA SNOJ LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 30. Zastave z ali brez grba, čisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje to razpošilja: JOSIP VVINKLER, Subotica, poštni predal 48/d. Dustrovani cenik brezplačno. 82 Nc I 224/30. I V soboto, dne 21, junija t. 1., ob 3. uri popoldne se bode kršila na licu mesta v Ljubljani, Streliška ulica št. 31,, prostovoljna BOdna dražba zemljišča po® vlož. štev. 134 kat. obč. Poljansko predmestje lastnega gospodu Pust Francetu, posestniku in tesarskemu mojstru v Ljubljani. Predmetno posestvo obstoja iz dveh stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij ter nekaj stavbišč. Posestvo se bo prodajalo v celoti ali po posameznih enotah. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja in pri lastniku. HAFNER MATE, notar, kot sodni komisar. .....................................I r O* # s (Birmansica darila Ji. Suttner, Hjuhlfana £ Največja zaloga ur, zlatnine in ; ' srebrnine Lastaa urotokolirana tovarna ur v Švici ' ; . r ' ""-O« : •' "• ' '>' ; ' ; ■ ; Prešernova uSica 4. (Poleg frančiškanske cerkve.) Birmanske are za dečke od Dta 44.— n<*>rej Birmanske za pestile are od Din 70.— naprej Zahtevajte cenik, gratis in franko. krepi in zdrav) ŽELODEC LOVRO SEBENIK LJubljana VII. Kurja očesa Kajboljit sredrtTO proo kurjim olesom »CLAVEJJ« j« mast Dobite v lekarnah, droge-tij»b »lj naravnost t« tvor-bič« ia glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar — S Is a k IZVANREDNA PRILIKA! Železna služinska patent postelja zloiljiva. s ta-pecirafiom madracom. zelo praktična ia vsako hišo, hotele, nočne »lui-be in potujuče ' osobc stane samo Di» 396.—. Razpošiljam po poitne-nom povzetju. i/slS* LJlllM SLOŽEN crrvooEN Lesena pateat postelja. zlotljiva. « tapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D 280. ONI, KI VIDIJO DALEČ IN PAZLJIVO PREUDARJAJO PREJ, NEGO INVESTIRAJO DENAR, ONI, KI ŽELE ZA SVOJE PARE DOBITI NAJBOLJŠE, KAR JE MOŽNO KUPITI, PRIPOZNAVAJO, DA JE UPORABLJENI NOVEC ZA NAKUP PACKARDA KAR NAJBOLJE NALOŽEN. Vprašajte onega, ki ga ima. Letalka ia wni»»ie --- (Liegestuhl) najnovije vrsti. stane samo *Df» 1». Madrad "ponjeni « vol-nora stanejo samo D 75f. t. BROZOVie. ZAGREB ILICA H. P A C K A R D GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO: W. H. 8 M ¥ T H ZAGREB, Amruševa uL 4. Tel. 27—82. BEOGRAD, Miloša Velikog ul. 23. Tel. 3r—43, 59—25. Y. Williams: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. . »Vi niti ne vprašate, kakšno plačilo lahko za to pričakujete?« »Dejal sem že mr. Grayu, da želim in hočem izvršiti to nalogo!« odvrne Hektor. Minister se dvigne, njegova dva gosta takisto. »Pri svojem polku dobite z današnjim dnem mesec dni dopusta. In ko se boste vrnili iz Francije, bomo videli, kako naj poravnamo spor. ki je v klubu zbudil pač veliko pozornost.« Nagajiv nasmešek se je razlegel po Pittovem bledem, trudnem, vendar pa še mladostnem obrazu. »Bogami, kaj bi dal. če bi lahko videl njegov obraz! — Pa na svidenje, mr. Fotheringay.« — Pri teh besedah je Hektorju ponudil roko. »Mr. Oray se bo z vami pogovoril o vsem nadaljnjem. Želim vam mnogo uspeha in srečno vrnitev. Vi pa boste zastavili ves trud« — se minister obrne k Grayu — »da se odhod mr. Fo-therengaya ne bo zavlekel niti za trenutek dalje kakor je potrebno.« »Mr. Fotheringay bo takoj odpotoval, sir.« »Sir, oprostite dobrotno,« se še vmeša Hektor. »Neko malenkostno zadevo moram še rešiti pred svojim odhodom.« Minister pogleda Hektorja hladno in odvrne ostro: »Moje naročilo ne trpi odlašanja.« »Častna afera ...«, pojeclja Hektor. »Dvoboj? « Hektor se prikloni pritrdilno: »Prosim samo toliko časa, da ubijem nekega Francoza — nakar bom vam docela na uslugo. S Francozom bova trčila skupaj jutri zjutraj ob 5. v Hydeparku...« »Ne, izključeno, mr. Fotheringay! Ne morem tvegati, da vam Francoz požene kroglo v glavo ali srce. Gray, vi boste tako dobri in boste dvoboj kratko in malo odpovedali.« »Sir.« pravi Hektor ponosno, »vi ste preprečili, da nisem padel ▼ nemilost, toda to vas še ne upravičuje, da mi jemljete čast. S Francozom se moram pomeriti v dvoboju!...« »•Bolje je biti smatran za bojazljivca, kakor kršiti dolžnost napram domovini!« povdari odločno minister Pitt. »Ne govoriva več o tem, mr. Fotheringay. Spominjam vas vaše besede. Sluga, draga gospoda!« Pitt se je priklonil in se takoj okrenil. In med tem, ko sta Hektor in Gray stopala k vratom, je Pitt očividno že pozabil na njun poset. Kakor ob njunem prihodu, je stal zopet v svitu sveč sklonjen nad velikim zemljevidom. VI. POGLAVJE Večerna pot na smrt obsojenih. Močno se je zibala poštna kočija, ki je prispela iz Calaisa v žarko vročo pariško četrt Faubourg St. Honore. Niti ena sapica ni zgenila ozračja, soparen pomladni večer je težko ležal nad mestom. V vsakem nadstropju visokih starinskih hiš si lahko opazil, kako lenobno polegajo državljani in državljanke, da preženejo dolgčas. Vročina je bila neznosna. Ves Pariz je bil že otopel in izčrpan ter je hlepel po hladu. Ko se je poštna kočija približala Tuilerijam, se je vedno počasneje pomikala dalje, kajti na vsakem ovinku jo je zadrževal promet in gneča, ki je noč in dan valovala v neposredni bližini konventa. Ulica St. Honore je bila polna. Vozovi in cize, jezdeci in pešci, krošnjarji in postopači so se prerivali sem in tja. Kočijaž poštne kočije je moral napeti vso pozornost in se poslužiti vseh izrazov in kletvic, da je razganjal množico in svaril posameznike. »Pozor, državljani! Gromska strela, voz vas bo pregazil kakor črve. Prostora, nerode!« se je venomer glasilo kočijaževo opozarjanje, k temu pa je po hrbtih spehanih konjičev zdaj pa zdaj za-škrtal bič. Seveda tudi množica ni ostala kočijažu nič dolžna. Smrdljiva sodrga se je obregala vapj in ga zmerjala z neizbranimi priimki. Nenadoma je daleč onkraj gneče mogočno zadonel boben. Vidno razburjenje se je polotilo množice, takoj je onemel smeh in vpitje. Na vso množico je leglo skrivnostno molčanje. Molklo donenje bobna se je bližalo. Pojavila sta se dva velika lojterska voza, oba nabito polna ljudi, ki so na njih stali ali sedeli in jih je mučna vožnja močno pretresala. Pred prvim vozom sta stopala dva bobnarja v umazanih uniformah. Večerno solnce se je zrcalilo v golih sabljah vojščakov, ki so kot straža spremljali voza na obeh straneh. Postiljon je ustavil svoja konjiča in se s povdarkom useknil v roko. »Večerna pot obsojencev,« je dejal mlademu mozu, ki je sedel poleg njega na kozlu. Potniki v kočiji so iztaknili vratove skozi okno, oni na strehi kočije pa so vstali, da bi bolje videli žalostni sprevod. Tudi mladi mož poleg kočijaža je z veliko radovednostjo opazoval vse dogajanje. Bil je lep mladenič s potezo domišljavosti v obrazu. Temni, po modi revolucije gladko nazaj počesani lasje so bili na temenu zvezani s črnim svilenim trakom. Na glavi mu je sedel širo-kokrajnik; beli cestni prah se je debelo zajedel v njegovo sivo potno obleko in se nasedel tudi na licih in na obrvih. Množica se je zadržala popolnoma tiho. Bilo je kakor mrko žalovanje. Ravno sta oba voza premerila stransko ulico in ropot vozov se je mešal z bobnanjem. Oddelek jezdecev je sledil žalostnemu sprevodu. Ljudje na obeh vozovih so bili smrtno bledi. Presunljiv vtis. Vsega skupaj jih je bilo kak ducat. Možje kakor žene so bili gologlavi, ob vratu in na hrbtu pa jim je bil iz obleke izrezan košček blaga, da se je videla koža, ki je bila kakor obraz po dolgem trpljenju in strašnem zraku v ječi popolnoma ovenela in rumenkasta. Umazane, s krvjo opojene vrvi so trdo opletale roke in brezupni pogledi votlih očes so vzbujali grozo. Ni bilo več mogoče razločiti, kakemu stanu pripadajo posamezniki, kajti vsi so bili umazani in raztrgani, enako pa tudi množica, ki jih je opazovala s topimi, tihimi pogledi. Z vozov je donelo neprestano mrmranje, zmeda nesovislih besed in glasov, kakor bledenje mrzličnega bolnika. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šiiro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 | f V da mo m« pet/;« tfVaCI* IfCCC pc poiti namlov o/< GaGo drugo informacijo tičočo mo maKh oglasov naj priloii v *nam G ah a /^jJ sicer no bo prejo! odgovora t * Z^tTM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-k* beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglast ne priob-čuje jo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. U842. Pek. vajenca x vso oskrbo sprejme takoj A Uale. Groeut.iie št. •"'I i.lit' Vajenca za plektrotehniikio in radio sprejmem. Na-lov v ogla-, oddelku ».hitra.. 25226 Kuharja bonbonov samostojno delujočega potrebujem. Parni kuhanje. Nastoiri lahko takoj. Plev-rta. tvornicr bonbona. Noti Sad. 25187 Služkinjo pošt«no. starejšo, ki zna kuhati in je zmožna go spodanjstva. plača po do-povoru, sprejme takoj družina s 4 otroki. Franja Vcdiškar, babica. Hrastnik 133. 251S1 Šiviljo-šteparico samo dobro iztirjeno, proti dobri plači sprejme takoj tovarni v Sp. §t5k>. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 25132 Dva vajenca za torbar.-ko-sedla-rafco stroko ej m t. io"arna v Sp. S'-.ki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra'. 25151 Dobre šivilje ®» trikotažo, tepasireree, raurj»ne pletilje za navadne iin avtomatike stroje. za gotavlj-anje nogavic in učenke sr>rejme tcvama »I k a« v Kranju. 25144 Sezon, prodajalko sp-ejme-m takoi za naše pekarno v Rogaški Slatini. Fomulhe na tovarno kt-k-ov V. Bizjak & drug. Xad »Kuharica za gostilno št. 15«. 24978 Dobre šivilje za trikotažo, repareirarice, izurjene pletiljo za navadne jn automateke. stroje za izgotaviljanje noga.vic učenke sprejrne takoj tovarna »lka«, Kranj. 24961 Dva trg. vajenca krepka in zdrava z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme takoj And. Els-bacher, Laeko. 24950 Prvovrstno šiviljo iščem v iwtost.nj.skem kra-ju. zmožno za fino dam sk o delo. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod »Pri-ma šivilja«. 24925 Natakarico zmežno. z osebno pravico iščem za večjo gostilno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 25231 Prodajalko za slaščičarno iščem za takojšen nastop. Pi-niene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Slaščičarna*. 25252 Slaščičarskega pomočnika mlajšo moč sprejmem. Ponuibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slaščičarski pomočnik«. 23253 Spretno likarico sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Jut™«. 25205 Rest. vajenca (piko'a) sprejmem. Najslov v ogl. odd. »Jutrac. 25188 Pisarniško praktikantinjo mlado sprejme Wal>Iet Ex-ture.-c. Ljubljana, Stari trg št. 19. " 25207 G. Th. Rotraan: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa 92. Grda potvora. zlobni ropar je zdaj ves skesan in se trese za življenje. Konoper mu je stisni! vrat. kri je tolovaju šinila ▼ glavo, da je rdera kakor paradižnik. Saj pa poznate: ta mož je bil prej pri volovski vpregi. Jecl.jaje zatrjuje, da se bo poboljšal. Stričnik bi z njiin lahko obračunal pn mili volji. I'a mu raje prizanese, samo da ljudem aopet prinese ugrabljeni milijon-rek. Trezen šofer dobi šiuE-Uo k tovornemu avtomobilu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 25208 Učenko s primerilo šolsko izobrazbo sprejmem v trgovin« z mešanim blagom. Ponudbe pod j Ljubljana, 30« na ogl. oddeiek »Jutra«. 25209 Brivskega pomočnika dobrega delavca, kj zna eventuelno tudi onmfcaiti sprejme t-akoij v službo Jakob Langus, brivec, Boh. Bistrica 105. 35213 Učenko spre j me modni' salc n " Mih a-tieek, Stritarjeva ul. 7/1II. 25224 Klepar, pomočnika veščega stavbnega in galanterijskega klepavstva ter vodovodne inštalacije sprejme takoj Karol Neuman. Jesenice, Gorenjsko. 35272 Brivskega pomočnika mlajšega, dobrega delavca, z oskirbo v stalno službo sprejme takoj Martin Gtju-rin, brivski in domski salon v Kamniku. 25282 Natakarica popolnoma samostojna, ve-Š6a nemščine ter zmožna kavcije, z daljšimi spričevali, solidna, poslušna, (io. bi 6 1. julijem službo v kolodvorski restavraciji v Sevnici ob Savi. Osebne ali pismene ponudbe do 20. junija na naslov: Jožef Mere. hotel Balkan, Celje. 25131 Vinski potnik dobro vpeljan in agilen. dobi takoj mesto sa vso Slovenijo, pri vinski rn alkoholni tvrdki. Prednost imajo tisti, ki s« v dobrih stikih t gostiln56ar.il in re-stavraterji. — Ponudbe t označbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vinski potnik« 24707 Potnika verziraniega v alkoholni in brezalkoholni stroki sprejmem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brezalkoholna stroka«. 25090 23 1 Nemško govoriti ee notuči vsaik-dp hitro po moji metodi. 13—5. — Salendrova 4/II. 25278 i f"***-* Zaslužek Vam je zagotovljen, ee prodajate naše potrebne predmete, ker vsakdo kupi IVi privatnih strankah res dobro uivedeni naij se javijo na ogl. oddelek »Jutra« pod »Izvrstno«. 35248 Učitelj 30 let star, ki govori per-fektno slov., nemško in hrvatsko, želi čez počitnice mesto vzgojitelja. Je tiudi dober vijolinist. Cenj. ponudbe. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vzgojitelj«. 35217 Trgovski pomoč. vešč mešane stroke išče službe takej. Ponudbe na »Hotel Miklič«, soba 19. 25174 Čevljar, pomočnik išče elužbo. — Ponudbe na hotel Miklič, soba štev. 19. 35172 Bivši orožnik žeK službo skladiščnika, sluge, ali kaj primernega proti nagradi 400 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25122 Kot inkasant sluga., za opravila v trgovini, na virttu ali druga navadna dela. iščem službe. — Pri delodajalcu bi event. bre«plačno poučeval tuda kfanriir. NasJov v ogl. oddelku »Jutrac. 35344 Službo oskrbnika večjega posestva, ali slično išče 25 tet star slovenski mladenič, neoženjen, vojaščine pnost ter vajen vsega poljskega dela. Ponudbe pod »Oskrbnik 1930* na oglasni oddelek »Jutra«. 35218 Knjigovodhua- bilancistka zmožna slov. in nemške koresponidence. z večletno prakso, želi premeniti mesto. Ponudbe g pogoji na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra pisarniška moč«. 25256 Tekstilni tikalec dobro izvežban išče službo za takoj. Ponudbe na ogil. oddelek »Jutra« pod šifro »T-tefec«. 25234 Gostilno v najem ati na račun išče kavcije zmožen zakonski par z osebnio pravico — za sedaj aJi posneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutina« pod šifro »Promet 73«. 25273 Kurjač z večletno prakso, želi mesta. Ponudbe na oglasni oddeletk »Jutra« pod šifro »Trezen kuirjačc. 35371 Pek. pomočnik .pošten in zanesjjiiv, 23 3et štor. va:en vsakega dela. ki bi tudi raznašal peeivo, želi za takoj staluo mesto. Ivan Kaplan, Mirna peč, — Dolenjsko. 25363 Slaščiear zmožen vsakega dete:. iSče službo za takoj aJi po dogovoru. Nasilov pove ogl. oddelek »Jutra«'. 35280 Zanesljiva moška moč sposoben samostojnega poslovanja. z najbolijišimi referencami. išče stalno mesto v Ljtibl.ja.ni. Dopise na oglas, odidcilek »Jutra« pod »Resni delavec«. 33(285 Stelaže za majiufalktuirn naprodaj. Naslo-v v ogilasnem odidieiku »Jutrac. 25028 Otroško posteljico belo emajHrano. z vložkom in bta®ino poceni proda KomidaT, Ljublljana — Stari trg 1. 25337 Pisalno mizo dobro ohranjeno kupi Ko-midar, Ljubljana, Stari trg št. 1. 25235 Abonente sprejema gioetilna Franc Lavtižar na. Sv. Petra cesti št. 83. Mrala .m gotika jedila veduo-oa naizipolajro. 25296 ugodno prodam Ponud'be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Transportni sodi«. 24706 Puhasto perje tg po Sb Din razpošiljam po povzetju najmanj S kg Potem Sisto belo gosje kg po 130 Dia ta čisti puh kg po 250 Din L. Brozo vi (i. Zagreb, [lica 82. Ke miška Čistilnica perja 242 Lovska puška in geodetski instrumenti zelo ugodno najproda.j. Na-s'^vv pove oglasni oddelek »Jutra;«. 25243 6 nageljnov pripravnih za balkone, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 35212 Avto (dobavni) davka prost, 4/20 PS, skoraj »ov, posebno pripraven za peka. za prevoz krniia ali drugo, prodam. Naslov v oglasnem oddellku »Jutra«. 25310 Odprt avto dobro ohranjen, novejše tipe kupim. Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »Odprt«. 25254 Avto Fiat 509 odiprt. rabljen, kupim. Naslov pove oglasni odde'ek »Jutra«. 23(284 Motorno kolo 3 HP, skoraj novo. pe raili selitve -poceni pnoda. — J. Rom. Celje, Pretšernova ul. št, 10/11. 35286 Moško kolo sfooro novo. za polovično ceno prodam. Poizve se v trgovini v Hrenovi ulici 13 25297 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutrac pod šifro »Voziček 09«. 25369 MJIHiJlfi\ Nova hiša z dvema sobama in kuhinjo naprodaj za 35.000 Din. — Event. se odda tudi v nt-jem. — Žniderič, Pobreije, Stranska ulica 2. . Pritlična hiša naprodaj na najlepšem kraju Gorenjske, oddaljena Vi ure od poeta je Lesce-Bled, v Hrašah št. 13. Poleg hree sta 2 njivi in travnik. ZeJo pripravno sa železničarja aH delavca. Proda se na prostovoljni javna dražbi v nedeljo, dne 22. junija ob 4i %ri na licu mesta v Hrašah. Ve« se izve pri županstvu v Lescah. - 24S12 Trinadstropno hišo r- •sredini mesta pod - .ugod-^mF pogoji prodam. Na-»Kv pove oglasni oddelek »Jutra«. 22609 Posestvo naprodaj po čisto nizki cent,- Lačna ca 38, pošta Lirn-buš. 35301 . Hišo s 3 sobami priti kliinamri io vrtom, v BSStti dioltoi prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ;25155 Hišo z l^lHm vrtwn nt lepem nrostoru ob cesti. pripravno tudi za obrt, po ttgidiii ceni prodom Poi«ve se*:v Drarvljah št. 3. 29139 Večjo hišo Z vrtom, v Domžalah, Celju »Tf Kranju kupim, a'8i vzamem v najem- 25136 Posestvo ijtitano poslopje s 3 sobami, kuhinjo, hlevom, lepim sa-denosnikom im vinogradom, skupaj 2 orala zemlje, tri minute od koiodvoTa v PijAjvanah prodam za Din 753900. I-zve «e v trgovini Babič, Poljcane. 25221 Hiša v mestu naprodaj. Naslov t oglasnem odideiiku Julra. 35327 Prva slov. posredovalnica K. Troha Maribor, Aleksandrova 16 PToda: LEPO POSESTVO 40 oralov z vinogradom. GRASCLNSKO POSESTVO pri Mariboru. 350 do 300 liitrov mleka na dan. nad milijon dinarjev. POSESTVO arondirano na Dravakem polju, 26 ora-kov v ravnmi za Din 240 000 KRASNO POSESTVO v ravnini. oralov, za Din 2SO OOO. HISO v mestu z 8 stanovanja in lokali sa Din 260.000. HISO v dobrem etamjo za Din 300 000. letna najemnina Din 60.000. HIŠO enonadstropno, sa 350.000 Din, letna najemnina Din 50.400 Prva slov. /posredovafinica K. Troha v Maribora, Aleksandrova cesta St. 18 24942 Vogelno parcelo zelo lepo, na eotočni legi za Bežigradom prodam. — Na^Vrv v ogUasnerm oddelku »Jutra«. 25295 Manjši trg. loka! iščem na prometni ulici Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Manjši lokale. 32555 Delikates. trgovino znano in vpeljano, z večletno najemninsko pogodbo vsled boleh nosti prodam na prometni cesti v Ljubljani. Ker so l«pi prostori io izložbe, ee lahko uvede še drug« predmete. Naelcv v oglasnem oddelik/u »Jutra«. Stanovanje sobe in kuhinje, v bližini mesta takoj odttem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25210 Snažno stanovanje trisobno, z vsemi pritikiinami išče etranika 2 oseb za takoj aH avgust Naslov pove oglasni oddelek Jutra 33630 Sobo novooipremljeno parket.ira-no, z elektriko in souporabo kopalnic«, ob Taboru oddam s 1. julijem Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24798 Sobo oddam z vso ostorbo blizu kavarne Evrope. Kje pove ogl. odd. »Jutra«. 25185 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od-dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 35137 Mesečno sobo z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam na Rimski cesti štev. 23/1. 23(245 Gospodično sprejmem na stanovanje z zajtrkom — Gredi me*ta. Naslov v-oglasnem oddelku »Jutra«, 25338 2 solnčni sobi lepo opremlljem. v sredini mesta, s posebnim vhodom in event. uporabo klavirja oddam eno t-a-ko-k drugo pa s 1. julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35265 Opremljeno sobo separirano in z električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. Nas-lov v oglasnem oddelku »Jutra-«. 35279 Sobo s eeparrirrvnim vhodom takoj odde-m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 25286 Sobo lepo opremlijeno. v centru mesta oddam. NasJlov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23298 Stalnemu gospodu oddam svetlo in zračno opremljeno sobo v viii na Mirju. Električna razsvetljava, zajtrk. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35299 Dijakinja išče stanovanje, kjer bi imela nemško konverzacijo Ponudbe na oglas. oddeJelk »Jutrac pod šifro »Nemška konverzacijac. 35239 Dijaka ia boljše družine sprejme na stanovanje in vso oskrbo profesorska družino, v Ljubljani. — Na razpolago klavir in event. dobra pomoč pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25(317 V celjski podružnici »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Dobra kupčija, Dobra služba,, Graščina, J. B., Koipi" tat 50.000. Lepa zannanjost, Motor, Najraje v Celiju. Niaka cena. Po dogovoru 1990. Pošten in soliden, Potniki 10.000, Preprost 33, Stalna služba, Tritonski. Takoj&en prevzem. Upokojenec. Veletrgovina v Celju — Odgovor na včerajšnji posiv pod naslovom »Celjec 25090 Zima Si pismo sprejel? Zakaj ni 25225 odgovora? 25211 Radi osamljenosti želim poznanstva inteligentne boljše dame, čedne zunanjosti. Cenjene dopise prosim na oglas-ni oddelek »Jutrac pod šifro »Uradnik 26«. 25249 Mlad človek išče dobre, mošjruž" -a — ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani, Dunajska cesta 15. 25250 Gospod ki je dal aparat kot aro. naj se zsrlasi na Krekovem trgu 4. 25268 MLIN naprodaj. V najbolj prometnem kraju prodam mlin zaradi slabega zdravja. Za naslov se obrnite na oglasni oddelek »Jutra«. 8750 Kupujte knjige v' Tiskovni zadrugi! Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta in svaka, gospoda Iva n at liri berili k a posestnika in lesotržca izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, predvsem gospodu župniku Roškerju za pretresljiv in tola-žilni govor ob odprtem grobu, dalje pevskemu društvu iz Št. Ilja za v srce segajočo žalostinko, gasilnemu društvu ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Naša najiskre-nejša zahvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. V Dovžah, dne 15. junija 1930. 8831 Žalujoči ostali Urejuje Davorin RavUen. Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnik ar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn arja Franc Jezeršek. Za imseratni de' je odgovoren Aloizjj Novak. .Vsd v LjubJaani.