Onr Write Us Today Advertising are REASONABLE____ TELEPHONE: I'Hel««« 3-1242 No. 128. — Stev. 128. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. ★ GTATHJE 0TOZARJAI0. da pravočasno obnov« B&ročni- no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako it niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušnjo. 9ator*4 » 6e bo samo zagotovljen trajni mir med našima narodoma in državama, temveč bo s tem tudi pomirjen naš vznemirjeni kontinent." Nato je knez Pavle »med drugim odgovoril: 'Moj obisk ima namen pokazati trdno vol ju jugoslovanskega naroda, da živi in dela z nemškim narodom v ozračju miru in prijateljstva.** "Iz tega razloga sepn zelo vesel, da so vvbesedah vase ekseience vsebovana svečano izražena zagotovila, da Velika Nemčija tudi želi postaviti in ojači-ti prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo in da ji ho- VSI ITALIJANI ODPOTOVALI IZ ŠPANSKE Devet parnikov je odpeljalo 20,000 Italijanov. Z Italijani se je odpeljalo 3000 španskih vojakov. GIBRALTAR, [ juniji.L -Sirene so piska le in zvonili >o rkveni zvorruvi v Cadizu, k<« j«* vnauji minister Ramon Se-rano Nuner objel generala (Ja-srtone (Ja-mbaro, jtmeljnika i-talLjan>kih logijonarjev v španski državljanski vojni, ko .so vojaki koraikali po ulicah .proti pristaaiišču, ortiie ladje in odpeljejo v Na polj. CADIZ, Španska, 1. junija. — Fašistična Španska se je po-islovila o(M»rUiMtti ladjami je* tudi od|te1jala Udniška lani ju (iradtsca vw- slo italijam4cir railjenrpr. Ko ne jr general (ionzalo de Liano, ki je bil geti FnMMVv vrhovni poveljuik iu. južnein bojišču, i«o>l<* il od Italijano*-, je rekel, da bo iiiki Italijo in Špansko vhnfcila ver na a\vza in bratstvo proti ko-miaiističnemu nauku. 'MM Meda j naprej.*' je rekel de Liunu,*' IkhUj Italijtuii in Spanei sku|MM> delovali za splošno civilizacijo, skupno se 'borec na vseh bojiščih. Španska se bo rajše borila na strani Ltcilije, kot na strani držav, ki im-so napravile drugega, kot da so na-s pregtmijale in zatirale.** NESREČA ANGLEŠKE _PODMORNICE S podmornico se je potopilo 79 mornarjev. — Na poskusni vožnji se j e nova podmornica skušala potopiti. LO.VlKiN, Anglija, 2. junija. — Ang+eiSka uma podmornica Thetis, ki je >koro |x»polnoma }**lobna ameriški podmornici Stjualus, ki se j«* prejšnji teden potopila ob obrežju X e w llamji-liire in je utonilo mornarjev, leži na dnu morja v globoč.ini l.'!0 čevljev nekje v Irskim morju. V njej se nahaja T!* mož jtosadke. Nekatera poročila, katerih f*i angleš4ka aklmiraliteta noče ] »utrditi, praivijo, tla je razvidno po boi, ki jo je potopljena liodmornioa spustala kvdišku, da leži na morskem dnu pri Great Onnew Heafci, 25 milj zapadno od Liiverpoola. Ko se je podmornica Thetis skušala potopiti, «se ni več vrnila na površje, kakor ameriška podmornica Squalus. •Po mnenju mornariških čast-nPkov je podmornica pod vodo zadela na kak predmet, najbr že ob kako razbito ladjo, katerih je v onem kraju mnogo, j in so se jiokvarile električne na-1 prave. Podmornica ima dovolj zr.a* ka, da more ostati j»od i vod o 06 ur. \Vvršje, ako zlezejo 'i17' |HH'linorniit». V TURČIJI SO ŽENTTOVANJA PREPOVEDANA KUBA NE PRIPUSTI ŽIDOV Z nemškim pamikom se DIPLOMATI V MOSKVI UPAJO NA USPEH POGAJANJ LONDON, Anglija, 2. junija. — Po mnenju di plornatov drže ključ do angleško-francosko-ruske je pripeljalo 917 Židov- vojaške zveze baltiške države in sicer na podlagi skih beguncev. — Par-1 pogojev, katere je postavil sovjetski vnanji komi- VELIKI STROŠKI ZA BOL BfiAOON, X Y., 2. juniju. — Bird sal! Sweet, ti je **tar '.»O K in ki je zadnji h 92 mesecev KSTAXBLLs Turčija, i junija. — Poin-ija je prekinila (ri žetiitovaiija. ker jib je via-tla |we|»oveslala zannfti velikih Za >r«^kije >o zeiwtoiva- nja tako draga, da se svatje tako zadolže. da priredijo ol»i-čajno nLskosuo zenitov a nje, da »1<»'<»v sploh ne morejo (»opki-čat«. Zalo je vlathi o«lretHla na slwMje: žetiitovanje je pre|»o-vedaaH»; vozu z ženinom in lie-v«st« ue sme sle«iiti več kt»t I k* t voz; na ii^ve^tiiKin domu netHiiejo biti 2»ročne sla^ic*»ti. d<»ta io, kateri mora nemški parnik St. Louis takoj odpluti z 917 židovskimi Itegunei iz Nemčije. I^^gnm-i >e ž<» ^Kjte nahajajo na parniku, <«ivljenii iin ,se bodo morali od-jieljati s p aim ikoni skupno z begjunei. Finančno ministrstvo je prejelo naročilo, da mora zadevo preiskovati in dogi«ati, na koga pade odgovornost, da so se begunci pripeljali na Kubo. Raizne organizacije so bile ]>reisonečene nad odredbo predsednika Brna Lii so usi prizade-\aale, da bi bilo beguncem dovoljeno stopiti na sulio. Pojioldne so parnik St. Louis obkrožili čolni, ki so bili polni sorodnikov l>eguneev. Begunci so se -zbrali ob ograji na krovu in .se pogovarjali s so ro« h liki v čolnih ter jokali. Poiicija je dowlila, tla so si smeli meti seboj tlopisovati. IvatlarkoFi se je kak čoln oddaljil, tedaj so se i- parnika zaslišali kliei "auf \Yie«lerselien!" Me*l l*eguu«-i j«' irkoli že- na in t »t rok Kam t>o |»:trn?k St. «*•!- jieFjal. še ni znano. Ako se bo iiM>ral vrniti *v Hamburg. te«Wij 1mhI«i U'iruih*i |Mk-.Iani v kou-»•»iitxaeijska talN»riš«*a. Ka|>itau (tamika ti o s t a v St-iin»eHb*r s4 boji, da Im> marsi-kuleri U*gui»e«% ako se bo parnik moral vrniti v Nemčijo, izvršil samomor, kajti do t^laj r4a s** že «ha tjegunca iškušala usmrtiti. SLOVENCI NAPADAJO NACUE NA(iY - K A NIŽA, Matlžair-ska, 'J. junija. Na Madžar->kt> prihajajo |H»ročila, |h> katerih mt meji meti Jugoslavib« in Nemčijo Siovenci na|>titlaj»> liatMj^ke VtH^telje. Skuwnci so v M»ril>oru ju Ktmjieab poruMR hiše več na-cijem. l>o s lični h rzgretlo\* je prišlo na več 'krajih ob nemški meji. V M a ril m »ru so naskočili hišo voditelja nacijskega gibanja dr. Karla Kieserja. sar Vjačeslav Molotov. Molotov je zadrte Val, da vso tri držaive -za jamči jo varnost Finski, Kstonski in Letski, kar pa je po mnenju angleške vlade zelo težaven problem. Anglija poslala v petek v Moskvo, se je hotela izogniti temu vprašanju, ter je predlagala, da Anglija, l-Vancijti in Rusi ja j »omagajo ivsem onim evrop Anglija je pri volji ponudi- jskim državam, ki -bi jih profile ti tako jamstvo, kakor Romun- za pomoč, da odbijejo sovražni tski in Poljaki, tt>da baltiške države so sporočile, da se ne marajo vezati z nobenim blokom držav. V svojih predlogih, ki jih je HITLER ODSLAVLJA GENERALE LONDON, Anglija, 2. ju-ni'ja. — Kot pravi "The York-«Uliire Post", je kancler Hitler poslal v pokoj nad 30 častnikov, ki so zavzemali vodilna mesta ilo in general lLermann Gever, vrhovni poveljnik ."». armad nega zbora . Kakor čiščenje v fehruarju, 1938, kaže tod i se« lan je čiš*V-uje, da s«« v Nemčiji l»ijejo vrt>-či 1k»ji meti |M»liri.Vifinti in vt»ja-škimi |n»vffjuiki in k:ikor lan--ko U-to. UkIii tudi -^iaj zma- £uii |N»litlčlti valite I ji. SLOVASKIDELAVQ V NEMČIJI BRATISLAVA, Siavwka, *>. junija. — To leto j«- otlšlo v Xrtiiriju |*t»lj-kih in aoOU indit-trij-kih tb-laveev. V kratkem jih In» zo|H*t odpotovalo I^iusko i«-tt» je >!o v Nemčijo 5UUU tklaxivv, v Avstrijo p:'. napad. Po angleškem mnenju bi s tem imele baFtiške države dovolj jainščine in tega niso več odklanjale. Molotov pa je ravno ta predlog odločno zavrnil in zaibteval, da morajo v jain-ščini biti Vključene vse evropske države, ki meje na Rusijo. Vse je sedaj odvisno od Rusije, ki pa do isedaj še ui pismeno sporočila Angliji, kar je Molotov z beisedaoni povedal. MOSKVA, Rus-ija, 2. junija. — Inozemsiki opazovalci še vedno razpravljajo o pomenu govora vnanjega komisarja Vja-česlava Molotova, ki je vrgel bombo v angleško-francosiko. ru^ka pogajanja s tem, da je kot najmanjši pogoj stavil jamstvo Finski, Estonski in Ijetiski, ki pa ne marajo nohtnega jamstva in hočejo pod vsakim pogojem ostati nevtralne. Nekateri domnevajo, da Rlitija sploh ne želi skleniti z Anglijo Ln Francijo vojaške pogodbe, da ima proste roke za pogajanja z Nemčijo, ako I i videla, ta vbkda. ROMUNSKA POTRDILA POGODBO ADVERTISE IN • GLAS NARODA* B r K A R KŠTA, Romi»ska, '2. jimija. — Romun-tka vla«ia je s ]M»se>bnim otlloktkin {Mttrdila gospodarsko )>ogodho z Nemčijo, kakor tutli pogotH»t> s An- gbjo. Mehkem pa nemški inžinirji merijo ^obodne zone v raznrh romunskih pristaniščih, kakor je določeno v pogodbi. Na Romunsko prihaja v ta namen mnogo strojev. RAZGLEDNICE SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE FBI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 21« WES1 ISth STREET SS RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PRED8TAYLJAJO-ClH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c Vsoto lahko pofljete v po t Mlin— po t < "G LI B NARODA" — New Yoi* 1 r Saturday, June 3, I 939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "GLAS NARODA 99 AMI of tboft oftlecn s NKW YORK, N. I. 46th Year IMOIO SVHHJ DAI SXCEPT 8 ON DA ¥8 ASU f«OLJOAY» teto ««0* Uat M • * •••••••••• Lm New tort t* r«lo toto . . $7 OU Mm. pal >ta ................ fSJm Tm iMKMtfb m cdo leto .. I7JU •••••••a* ••••< flJC &A pol imu ................«1 AO DU« M A" 1 SHAJA VSAKI DAN lITUMll NUMU <* PRAZNIKOV "UUB HAMODA", II« N1W VOKK, M. 1. OTOK KULANGSU V PRISTANIŠČU AMOY. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: uuruu M prloMaleta. Dcmt m u* ročni uo Ortmr. Pri »nafti kraje ntruf MvaJtM* mmuL da hitreje najde- Ko >o dosjiele angleške, franco*ke iu ameriške bojoe la«lj«» v pristanišče A moj, so se jay»on- ske bojne ladje umaknile z otoka Kulamrsu. OTVORITEV CEH OSLOVASKEGA PAVILIJONA RiWe^belo-niotlnt za.olavn VVhosInroškf rrpnbKfcr je ▼ vt»l» na (»l.trogii in ,lv,. .|«.kl«-ti v Jx-stri narodni no'- «1 priklonili pr«l «in#Mili<"ii«D kipom, kii protslavlja raz- _ ____________ k.. KUJ.- ( elio-lovaike, ko je bil slovesno otvorjen paviljon vaški predsednik dr. Edvard Benea, župan La Guard.a in drugi govorniki prerokovali, nikdar umrl. Brutalna Mila ne more tvedno ostati." 44Ta pavilijon je nwdtariiia in neodvisna ('ehosJovaška bližnje preteklosti ter svobodna in neodvisna Oelio#lova«fcn bližnje bodočnosti. Dr. Edvard Beneš, čeh«dova*4oi poslanik Vladimir Hu-ifee, ki ni liotel izročiti punlaiitštva nemškemu poslaniku in generalni kotmar čel **dova*rkega ipavnlijona general Jurij .la-neček. so bili deležni tvmeh časti, ki gre zastopnikom "kake države in iso bili jKrzdravl jen* s topovskimi streU. Župan La Guardia je z visokim, jeznim glasom napovedal, da bodo uničtA-alei držav doživeti strašen konec in bodo v strašen zgled v psihopatičnein oo prt* Zaloga. Pod mostom pri St« panji vasi je dosegla višino o boka skoraj do polovice. S .se boj je nosila v nepretrgani vr sti od vsepovsod ugrabljen«* dračje in drevje, pa tudi nasekan les. Kdo'r bi ji nastavil j<*z, )>i mogel dobiti visoke ku pe drv. Sprehod na steza ob Ljubljanici od Se I a do Fužin, je tudi deloma pod vodo. V Za dvoru, Zavo'gljem in v So-strem je Ljublja«nica ^ama in jk) svojih pritokih poplavila travnike in vrtove. Tako Dobrunjica zalila pri fcv. L»-nartu župnijsko in drage travnike. V Zavogljem proti T\a šlju je zasegla hišo f»ri tfrnarj nar ju. Ši' hujši je lu| njen obi-k v vili. ki stoji blizu izliva Ljub Ijanice v iSavo. Pridrla j«* u<* pričakovano j»rav d« nadstropja. Pa tudi ugajal .svoj nočtti ples. V ŠT«* panji va.si je ponekod položil ržt«no in ječmenovo žito doe«> la na tla (M» \"-ej ]»ovršini njive. Afatij sta prel;t Sušica je napravila čez "jive cele struge in se razlila n.-t Široko kot jezero ter se '.n vod«'. Voda se -icer hitro ol-lso liiŠe, ki stoje ob Krki, vse teka, ker j«* Ljubljanica n-iruli jizp«»dk«»pane od vode. Ko bi Yo«h>v je u«* bile vsaj »nekoliko zadrž«-vale pregrade, ki jih je napravil pri zadnji povodnji Ifiulourniški oddelek banovine v Dolu, bi katastrofa ne bila ni«' manjša. rana iti ker >o bile zatvornice stalno inlprt«', ne |ki tako kakor vča-ih. ko ><» zatvornice odprli Šele te.laj, ko je bila |h» videnj /e in. (V bo potmči deževalo, pa Še vseeno uteirne priti d«» povoi I ii ji, dasi ne 1 ravno • h'Zevje. \ IH- leljo popoldne, 21. maja ob pol 4. uri -«• je utr-iral oblak vrh Gorjancev ob wloveii-ko hrvaški meji i i čez «-ih» uro j«* /a* pri«lrla p«> pitlne prveira 1 č j»i (iorjancev v hudoumiku veter jei>i!iio voda, ki je zajela iti opu-^tošihi va-i l>ohnja Sutnja, zlasti pa S\. Križ. skoraj lako, kakor » b kalastrofalui |x»vod nji |»re«| 2 letoma. V hi-ali j<- -tala voda «b> I meter visoko in j«- zapustila v j sta še nizki ter pšenica še ni-Pav^Hjon v celi niwji izložbi govori jasno zgodovino za- tna klasja. Ako se uresniči ra- hrbtne in krWi<6ne agresh^nosti. Govori »b«>ljše in jasnejše, kot katerikoli, popolnoma dovršen pavilijon. Najbolj jasno kaže žaloetrii konec demokratske države kip, ki ga je izdelal Jan Londa m ki predsrtavlja jaguarja, ki krvoločno zadaja svoje zobe v goloba, ki razprostrt leži na tleh na hrbtu, drugi golob, oznanjevalec miru, pa prestrašen odleti. Kip je bil nalelan med nwnafeoviskiTn sponrazomom v •sep tembru »in med nen»ko okupacijo v marcu. Nilwto, Vi je by navzoč pri otvoritvi pavilijona, rviti najmanj ne vina Čeboslovaške imela še nekega dne srečen konec. ^Jeh ljubi svobodo in svoboda ni prehodnja zagrizenost, kajti tv i-reii elov«dca živi vekino. Prestoliea ^c^boslovasdce je sedaj na Svetorvni razstavi v New York u in zopet 'ho eukralt — Praga. Pozor rojaki! dijska napoved o novih nevihtah i.n nalivih, '1 »osta strah in škoda za kmeta vedno večja in naposled letina pičla iu slaba. Tjjubljanica in O rn be rje v prekop sta polina vode. skoraj do maksimalne višine. V ne-»leljo zvečer so bili vsi pritoki Ljubljanice Krimskih gora in Barja polni do vrh korita. V nižini pa voda še ni presto Kata-trofalen pogled je na l\ o s t: * n-j« * v i co. Vsa tako polmo obetajoča polja so ponek(Ml '/.silila vso setev. Ponekod bo treba vnovič sejati, toda manjka semena, posebno krompirja. Denarja pa tudi za inova seme na ni, zato so ljudje obupani. Pre«lvsein ji* žalil ves Po«lta-bor. kamor ne priteka samo voda, iz Oampol j>ke jame, ampak tudi izpod hriba od ribniške strani. Po<žiratniki, ki jih j«* dala očistiti bans-ka uprava, so se rzka-zali kot popolnoma nezadostni. ker je votla pritekla tako hitro, da je poplavila v enem dnevu «lv«* tretjini obdelanega polja in s tem uničila vso setev. dar/i Sv. Kriz KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skuinja Vam to jamči. Mitts po brezplačna narodna in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. stPOTNlSKi ODDELEK "GLASA NARODA":: York, M. Y. KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1939 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih hoče naročite, naj pošlje: 35 $1? LETOŠNJA ZBIRKA \SEBUR SIJ-OL^F KNJIOK: TRETJI ROD: Povest Spisal LOJZE ZfWANG VEČNE VEZI: Povest Spisal ///f. J10 SORLl KARADZOR2EVCI: Zgodovin« Spisal: J. OROZKS VODNIKOVA PRATIKA (4 KNJIGE) KNJIGARNA "GLAS NARODA" n« WEST 1M »IflER NEW YORK. N. Xekenuu trgovcu je večjo n ifn ožino -lrv. Na nekaterih krajih so tudi ceste iin pota pod vodo. Voda pa >e je k sreči že pri č«da odtekati. Voda je zalila že ogromno polju in travnikov, v nekaterih va««eh pa je začela vdirati v lii-nastilje in les. Na polju .>e voda raznesla okoli 400 kubičnih metrov drv in mnogo stav-benega lesa. Tudi cexte so pod v«»«lo. tako ta, drevja, o-drl leta 1937 zgrajeni betonski most ob železniškem mostu. JS tem je bil prekinjen promet Čez most. Pogled na razdejanje je gTOzen. JAPONCI POPISUJEJO ZLATNINO. Dolgotrajna kitajska vojna je silno oslabila japonske finance, zato je finančni minister tokijske vlade odredil, da se morajo takoj popisati vse zaloge zlatih predmetov pri zasebnikih. Podoba je, da bo ja pons'ka vlada zahtevala izročitev vse zlatnine dr/av.ni blagajni. AKO NAMERAVATE OBISKAf I SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO AKO NARStFFK Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih se neltaji "Glas Naroda" 2M WmI 18th SiTMi Nf# York, N. T, (Ubko po^jlte vsot« t pottsib mmkak pv 2 cnirova po 3 ceute) HI S IS TREN Večkr.nt smo že delwtiral;, kaj je i »olje iu udobneje: liii> ali tren. Na katerem teh prevoznih >re«»>tf»v je vožnja prijet neja. Zagovorniki Imis4»v pravijo: — Živel l»ii-t ker prevaža tjihii p«» prosti naraivi, \ti Še-Lile>et do M.leuiile-set milj na turo, j». v lijem p«-zimi toplo, poleti zračoo iu na toliko in totik«» milj ustavi, da -i lju«lje lah ko e moreš me«l vožnjo tih »i nekoliko izprehodl-ti. »pi. Vr busn moras .sedeti kakor pribit in eakati, k«laj bo speča noga ubrala v .šoferjevem srcu struno usmiljenja, da bo vozilo u->tavil in te nrilost-iio spustil k jiil-lini oln estne krčme, kjer se, stoječ kakor štorklja, nekoliko navžiješ, o« I po«-i ješ se [)a ne. Pa naposleil bi Še šlo, če bi bili v busu vsi sedeži ot» ok-no, pa je le polovi<*a takih. Presern govori v neki svojih |H-sini o pot4e4ini vrsti lju«li, katerim j<* dala sreča klofuto v dar. Naj reče kiN>, kar hoče, jaz sem eden t»i>tih. Se ka«larkoli sem i-e vozil z busom, mi je nn'kloiiila us«»da prostor poieg >o|»otnika pri oknu. Običajno je lwl tisti sopotnik ženskega s|*>la. Vča*-i j« b\hi mlada, včasi stara, kar je naposleil vseeno, 'kajti »v-s s^o enako brezobzirne, ne«lo-t »-pne in samozavestne. Se«U-ž v busu meri pohlruari k vdirat ni č*evelj, kar je dosti premalo za pristno slovensko počivališče. Sedeti je torej treiwi v "rsokso vzravna no in kakor šolarček leg sebe. Nekaj časa se preteza in z vira, nato jki odpre ročno torbico in vzame iz nje najprej o-gledalce. Prav o«l bkizu si gkvda isoenerijo svojega oibraza in uigotovi, da je tukaj in tat-i nekaj narotbe, kar se da začasno popraviti z raznimi a ^»teka rskimi pripomočki. Najprej so obrvi na vrst:, nato pa trepalnice. Moj Bog, koliko opraivka ima s tistimi par kocinami. Še več dete je z mazanjem ustnic. Namav.e ee in zbriše, namaže in zofK't zbriše, pa zopet nameže — petkrat, «lesel-krat, pre prižge, četudi ve, da je v pr-vrh sedež rit pre|>ovedano ka- ♦ iiti. Šofer jo park rat pn^cej značilno |K>gh^la hi se ji prijavno nasmehne. Ko pa bočen i jav, slediti njenemu vzgledu, zave«kajoč e>e enakopravnosti med ž(Mi>ko iti moškim, me šofer glasno nahnili, da mi pade Se neprižgana eigareta iz ust. Moja spremljevalka se, slednjič vtsega naveliča, sezuje šo» ne, izamiži in zadremije. Pti te*n se bolj in bolj nardanja name — reveža, ki «»e nima nika-Artor umakniti. Odkar stnn nekoč neko dvesto funtov težko debelnšfco tristo milj daleč tako postov a l, se ne vozim vee z basom. t "G L AS NAHOD*" — New Tort Saturday, June 3, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Kratka Dnevna Z{ godba Posli javnega notarja J. THWCA.VOVA: PERETOVA BABICA Motto: Al a t i prctiri d«*- itarji, so IVretovi prodati vao «-t otrok, n d«*set otrok prašiče in jedli pol leta pri tež- ite prefer I mit t ere. Stara IVrc^ka je šla |»ooasi z *t joeiini korttki pro t i /111-j aiH.vejnu /him^i v«. **S;ij naju vevutar ne morejo pustiti, tla I»i })ogimtn od gladu* Vent Ur na ju ne morejo vreči na eifttn? Saj setn tut I i človek iu koliko sern prevarala. Ne, no more >e Zgoditi kaj takega!** Starka >e je sklonila š»* bolj k tin-in, kakor bi nosila na šibkem. jeneio hrbtu koš trave — o Bo«r, koliko jih je prenosi lat l^evo roko je polo žila na hrtiet, oprla se jo na palico in se zazrla tjjt prid i gozdovom, kjer se je mod drevjem rdečih* streha, tam so nekoč imeli najeto majhno poae-stvo. Hodom iodvaj«et johov ;»olja, a kakšnega. Koliko *em nabrala samo kamenja na teh "njivah, kako ?»em ječala, ko sem nesln proti vrhu jiolni ko£ trrive. Zamislila se je in v tem trenutku mi vstali v hnhičmi domišljiji vsi s|>oinini na prejšnje življenje. Sftomuiln ^e je na rojstvo Toneta. poti *in je bil in sedmi otrok zakoncev Poretovih. O Bog. kako je bil odveč takrat. Žetev je bila edin h krav i c« I j je bila >ključena kot prej. kakor bi jo spomini na Vsi* te muke. garanje in bedo še bolj nklonili. Devet otrok, devet u.st, devetero nog, devet l>eden izmeti otrok ni hotel začeti kot oni, nohe pH jala v snfav. 2n111 trgovino in se jim ne godi slaibo.'* "No, ne pišite jim! Ne ,no-v*em ,raje l>ooa lačna. Kakri morejo oni priti do tega, da bi mi pošiljali. Imajo do-sti otrok, vendar ne bom odjedala vnuč-koni. f'e vi ne morete dati ničesar. Bog pomagaj!** Potegnila je ruto čez oči. da bi ne videl njenih solz in od«la proti cesarski cesti. Daleč jo bilo. — Vsaj je ne bodo spoznali in ji ne bodo očitali. Sedla jo na obcestni kamen, palico je položila poleg sobe in z odprtimi dlanmi prosila: "Dajte mali darek.*' Dobila je nekaj dinarjev, kupila je najpotrebnejše, en dinar pa je shranila. "Ako bi pri-šel vnnček, da bi mu mo^rla kaj kupiti,** so šepetale brezzobe čeljusti, pre žvekujoč trdo skorjo kruha. "Ko bi jim mogla kaj poslati, saino malenkost, samo kaj malega,*' je potožila. V duhu pa je zagledala devetero glavic svojih otročieev in pet in dvajset vnučkov in se nasmejala Ako potrebujete pravniški nasvet, ali hoeete, tla vam kdo pomaga sestaviti po got lib e te ali one vrste, oporoke ali druge pravne dokumente, obrnite -se k dobrem« odvetniku. Nima zmisla posvetovati se o takih zadevah z javnim notarjem, ki ni pravnik, tudi če vam zatrjuje, d« je .strokovnjak v takih stvareh. Javni notar, ako ni odvetmik, ravna proti zakonu, ako o'pravlja pravne posle. Poleg tega izkušnja uči, d« so nvnogi trpeli veliko škodo, ker so bili pravni dokumenti pomanjkljivo sestavljeni od notarja brez pravniške izkušnje. Pred kratkim stn Miehael P. Walsh, newyor^ki državni tajnik, ki H. Rmmlopli Giiggenhei mer, načelnik portodlxira o nezakonitem pravniškem prakti-eiranju odvetniškega udnrže-nja za New York County, izdala skupno svarilo za notarje, da je za nje nezakonito prak- ticirati pravniške posle, ako niso odvetniki. Jih opominjata, da. postava jim prepoveduje vsako uradno funkeijo razen zapri >egauja in potrjevanja podpisov na listinah. Mtnogi tujorotlci mislijo, tla javni ootar v tej deželi ima isto široko oblast kakor v nekaterih evropskih državah, kjer je notar pravniško izšolan in je dostikrat edina oblast, vpravi cena za napravljanje pogodb in drugih pravnrških dokumentov. Ravno temu oespora-zmmovnnju .jo pripisati dejstvo, da so mnogi notarji dostikrat zlorabili zaupanje tnjerodcev. V dišavi New York -postava o notarjih izrecno določa, da oni no sinejo opravljati pravno po-le ali dajati nasvete o' zakonu. Ne smejo sestavljati ni-kakili pravnih listifn, kot so o-poroke, prodajno pocrodbe, hi-potekame listine, splošno po-gotlbo. opcije, papirje za inko'r- poracije, zapisi mezdnih tirja tev ali drugi dokumenti, razaa če so ob enem odvetniki, ki so dobili ilovoljenje za praktici-ranje prava v državi New York. Oni ne smejo deliti stroškov s kakim odvet.nikoin niti sprejemati nrkakega deleža stroškov, ki jfh je dobil kak odvetnik. Niti ne smejo oglašati, da dajejo nasvete o zakonu oziroma pomagajo sestavljati kake pravne dokumente. V Združenih državah javni notar je oseba, ki v dotični County je vpravičen za prisegati stranke, potrditi zaprlse-žeiK^ podpise Mn podpise na raznih pravnih listinah. Zakon o me ju je njihove pristojbine (v državi New York je pristojbi-nsi za legalizacijo podpisa 25 centov) in ako ardi-ranje. Stali bodo petnajst milijonov dolarjev. Ti )>onibniki bodo najmodernejši na svetu. Načelnik generalnega štaba ameriško vojske je izjavil, da prekaša ameriško naročilo v kvaliteti vse tovrstne avijone današnjega časa. Letala bodo ce Ho popolnejša od aeroplanov, ki jih zdaj dobavlja Airerika francoski vojski. Brzina novih bombarderjev bo znašala 350 milj na uro. r pdjiijanto v atfero domovino. Kdor ga Ko- K lm naročiti za rraje ' s eorodnike ali prijatelje, to tahko stori. — g Naročnina za • t a r i S kraj stane >7. — V£ Italijo lista ne pofti-£ ljamo. i Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na detla. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen. — Dva prijatelja. D. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golida. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojai krajini. — Pravd? bratoma. VID. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti — Opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjaci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir graite;. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva 259 strani Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVL — Tolminska novele. 253 strani V Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinstveno ■liko trpljenja našega naroda v časih grašeanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji kles* postava župnika Štefana Golje, ki d« ▼ pravem pomenu besede "življenje za svoje ovee." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim Udi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga, in "Pulver und Blei" ter biser naše ncrelistike: "Go«poda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: Knjigarni Olas Naroda 216 W.lSth STREET NEW YORK. N. Y. Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Piaatelj je posegel v dobo, ko ae je začel giriti protestantism po Slovenskem. Pridi-garja Jerneja je klasično opisal Romano so dodana bo-trebna pojassila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani« V tem UE. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih' letih Glavarjevih^ dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo ▼ njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem gradu Lanšprežu, kjer mn sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kos-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama Cena $1.50 ......... . "G LAB N A" B O D New ¥oii ---9 Saturday, June 3, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY S teboj do smrti M Roman Is življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. =24=^ Nekoliko oddaljen od množice stoji, naslonjen na stel»er mož z glavo, kot bi bila izklesana iz kanma, popolnoma mi-ien. S prevdarnim obrazom gleda na ljudi in je bil za Sento kot trdna točka v veliki zmedi. Njene oči se vpro v mirni .'trogi, skoro trdi obraz; pa četudi .se njeno srce zelo trese, vendar čuti, da se more samo na tega moža obnniti za pojasnila, kaj r»e je zgodilo iu kje je njen oče, ki ga med ljudmi ne more zaglee meogega dekleta. In ta občutek je bil od prvega trenutka dovolj močan o nesrečo, ki je zadela hišo njenega očeta. Senta mu poslušno sledi. Tedaj pa se do Henrika prerine majlion, debel mož s plešasto glavo in pravi živahno: "Gospod Stoli hm g, hočem biti prvi, da vas pozdravim kot novega lastnika Erlaehovega posestva." Te !>csede zadenejo Sento v dno srca. Sedaj šele razume, da je ravnokar bila dražba. Posestvo njenega očeta, njen dom je prišel pod kladivo in visoki, močni mož, ki stoji poleg nje, jca je kupil. Pri tem >|>ozni*nju vstane v njenem srcu veliko sovraštvo do tega moža. Toda ne more se ganiti, gleda samo ,kako jezno gledajo Henrikove oči majhnega, ddieloija moža in kako ga z mirno, toda močno kretnjo z roko potisno s poti, kot bi bil lahko pero. Nato pa se zopet z nenavadno ljubeznivim pogledom obnne k njej. "Prosim, hitro pojdiva iz tega šuma. gospica Erlaeh," pravi mirno in pritne njeno roko. Tako jo pelje med hrupno množico k vratom, 'katera odpre in potisne Sento v sobo preti seboj. Za seboj takoj zapre vrata. Prideta v sobo. v kateri t*e Senta k velikimi, plahimi očmi ozira. Tudi ta soba nosi sledove razpadanja, v njej je vse v neredu in pohištvo je bilo 1>okvarjono iu zanemarjeno. Toda Senta se naenkrat vzravna in plamtečih oči pogleda Henrika. 41 Kaj je vse to? Kje je moj oče?" Henrik si misli, kako dobro je, da more na to vprašanje pomirjevalno odgovoriti. "Takoj boste stali pred njim, gospica Erlaeh. Toda, prosim vb«, zberite .se še najprej nekoliko. Tako vznemirjeni #ie smete predenj. Lahko si morem misliti, v kakem razpoloženju se nahajate in prav rad bi*vam prihranil, da se ravno sedaj ne bi vrnili domov. Toda — morate biti hrabri!" V njegovem glasu je zopet mmogo toplote in doibrote, to-i samo eno: bi! je novi gospodar in sta zaradi njega oče in sama postala "brez doma. Tega nikakor ne mo re prenesti in to je zadostovala, da se je postavila proti njemu. 9,\ bolestno nagubančenim čelom vpraša hripavo: "Ali je res, kar sem slišala? Ali ste vi novi lastnik posestva mojega očeta? Ali je bila drar/jba? Moj oče ni več laatnikf'* Vroče usmiljenje do nje iga prešine. Vidi, da je usoda kruta proti njemu, da je bil ravno on izbran za to, da ji mora razkriti prtom njenega očeta. Pa vendar si pravi, da ji nikdo ne bi mogel 'bolj prizanesljivo povedati, da je njen cfče popolnoma propadel. Senta mora vedeti, predno vitli svojega očeta.'kajti oče je bil komaj v stanu ji nuditi kako oporo, ali tolažbo. •• Prosim, sedite za nekaj časa in skušajte se zbrati, predno utopite pre*} svojega očeta. Misliti si morete, da se sedaj nahaja t zelo potrtem razpoloženju." Brez vsake moči se Benta zgrudi na obledeli, zaprašeni stol, katerega ji je Henrik ponudil. Temnega pogleda se ozira okoli. adaljevanje prihodnji«.) LEDENE GORE — STRAH MORNARJEV. Listi so poročali, da je angleška ladja "Empress of Australia", > katero se peljal angleški kralj in 'kraljica na državni obiork v Kanado, zašla meti potjo m*ed ledene gore, in da so morali podvojiti pozornost, da se ne t»i pripetila kakšina nesreča. Bojne ladje, ki spremljajo kralja Jurija in kraljico Elizabeto, tem času grozijo pomorski plovbi. Ves svet — ne samo Angleži — je 'bil kar naenkrat pozorjen na žalostno poglavje ledenih irora in v spominu so vstale podobe o prešlih žaloigrah. ki so se pripetile na visokem morju prav zaradi ledenih gora ki neusmiljeno pošljejo vsako ladjo, ki se jih dotakne, v globine morja. 23 let je sedaj preteklo, odkar se je pripetila največja teh katastrof, ko je namreč "Titanic", največja ladja družbe White Star, v noči od 14. na 15. aprila 1912 na svoji prvi vožnji trčila na ledeno goro in se takoj potopila. Prav tod, kjer se je pripetila nesreča, vodi najvažnejša gospodarska in osebna prokomorska pot na svetu. Tamkaj, juino od Nove Fundlandije, pa se spomladi vlačijo megle in se podijo letle-ine gore. Megle včasih tako pritiskajo, da se ladja ne mo re nikamor premakinti. Pri tem pa je v nevarnosti, da ne trešči vanjo kakšna ledena gora Ladja "Titanic", ki je bila podobna plavajočemu hotelu. se je zaletela v ledeno goro v trenutku, ko je bila na krovu najsijajnejša plesna prireditev. Zaman so skušali zaustaviti ladjo, otlnosno jo preukreniti drugam, kajti letlene gore imajo večidel svojega trupa pod votlo in latlja se je v svojem zaletu zapodila na podmorsko ledeno klop, pri čemer ji je bil razparan ves trebuh, nakar se je v kratkem povezmila na levo stran in se hitro potopila. Na krovu je bilo 2f»40 potnikov in posadka. Samo 750 se jih je rešilo, 1500 jih je utonilo. Ta strašna katastrofa jo prisilila vlade in paroplovne družbe, da so pod-vzele zelo odločne ukrepe, da hi se kaj podobnega ne pripetilo več. Sestav J jeni so bili posebni odbori znanstvenikov in strokovnjakov, ki so preiskali vse morje tja do severnih ledenikov, kjer se lomi leti, ki ga potem morski tokovi v obliki ledenih gora odnašajo proti jugu. NaAli so, tla prihajajo ledeniki jk* večini iz Davisovega zaliva, tla jih potem morski tok oh la-bradorsfki obali zanese proti Novi Fundlandiji, kjer jih toplejši morski tokovi otajajo. Megle okrog Nt »ve Fundlandi-je nastanejo prav zaradi tega, ker se tamkaj zaletavata druc: v drugoga severni mrzli morski tok in jiifžlni gorki morski tok. Angleška, kanadska in ame riška vlada so ustanovile posebno pomorsko policijo, ki ima na razpolago številno bro-dovje malih ladjic, da nadzira najnevarnejši del morja in sproti sporoča obalnim postajam in pa ropi ovni m družbam, kakšne so razmere na morju. Natlalje so v tej pomorski varnostni službi še tri posebne velike policijske ladje, ki neprestano kri žarijo po Severnem morju in pošiljajo svarila na vse strani s pomočjo radiopo-staf. Pristanišče teh vodnih pol i ca jo v je v Halifaxu, in so policijske ladje last ameriške vojne mornarice Ta prevažna ustanova je sedaj stara že 25 let in je napravila pomorski plovbi neprecenljive usluge. Danes so v nevarnosti Čezmor skega potovanja tudi na severni poti takorekoč odstranjene, tako izvrstno opravlja svojo službo "Coast Guards" ki se je hotela še posebno' izkazati meti potovanjem angleške kraljevske dvojice v Kanado. Je to tiha, veliki svetovni javnosti skoraj nepoznana ustanova in le redki so čezmorski potniki, ki =e zavedajo, da morejo čez severni Atlantik tako var no le zato, ker čuvajo »nad ladjami nevidni "angeli varuhi." iKHMmmmi rpswwiiwsp^iiTOig^ NOTE ZA KI.AVtR All HAR- MONIKO 1. SLOVENIAN I)AN('K \ ANl)A POLKA ........ 2. PO JEZERU J15 PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adaniie—1C JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI mmki zbor..........................SO ŠEST NARODNIH PESMI ut moški zbor .................... J4 ŠEST NARODNIH PESMI za mešani /bor ....................Jat .............. .33 4. Zorko Prelovee—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........1.25 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................1-— ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1— Franc Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV.......65 Cerdo Juranec—IZ MLADIH LET, moSki zbori .................,61> REDEN ZRAČNI PROMET ČEZ ATLANTSKI OCEAN. POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi veeje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25e Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street New York V »zgodovini prekomor>kih poletov pomeni datum 21. maja letošnjega leta • važen mejnik. Tega dne je otvoril veliki bklroavijon "Yankee Clipper" redon zračno službo meti Ameriko in Evropo. T^etalo se je ti vignilo v zrak v soboto popoldne ob 1.28 uri. Z letalom je odletelo 14 nvož posadke in trojica opazovalcev. Hitlroavi-jon je naložil pred starto*m sto tisoč pisem in drugih poštnih pošiljk. Letalo se je usmerilo najprej proti otoku Hortu, kjer se nahaja velika zračna baza za prek omoriki letalski promet. Yankee Clipper vodi kapitan T^ Porte. Po zadnjih najnovejših vesteh. je letel Yankee Clipper proti Evropi z brzino 150 mili na uro ter je imel v višini 8000 Peter Jereh—OSEM ZBOROV (mo- &ki in mešani) ...............50 Moški zbori OSKAR I>EV: BarWea; OJ, moj SEV: .Srečno, Ijtihfa moja; Ko ptif-i-ra na tuje grp; SoT-i; Moj ofka 'ma konjička dva : I>obiv sem pisemce; Slovo; Je v pihnila hif: .-10 EMIL AHA M iT: Modra derojka t belokranjska .-.20 Vso noč pri potoel ............20 J ur je v a .......................25 Hudi Micka dumo; Kaj drugega IhmViu ; 'Adravit-a .........211 VASILIJ M IKK In A. C.ttt>BMING: Vetrif; !'« gradini ...........30 FERDO JUVANEC: Zjutraj.......................3» Slovanska „................... PKTEK JEREB: Pelin rofca; VASILIJ M IKK: Podoknira.........20 Z.OKKO PKKLOVEC: Ko so fantje proti vasi £11.....2d lHLAV TRAVEL DEPT. tie W. Ilttb »L, Ne« \«rk, N. V. KRETANJE PAKNIKOV SHIPPING NEWS .51 2,— .2« Naročilo pošljite na: Glas Naroda 99 216 WEST 18th STREET Ki HIWJMffli! • čevljev razmeroma ugodno vre me. Let a 11) bi moralo prispeti v Lizbono v n<*deljo jMipohlne, v ptum^leljek zjutraj pa v Marseilles, odkoder se bo nadaljeval polet v Southampton. otnikov z letalom med Ameriko in Evropo letos 1. julija SLOVAŠKA NE DOBI NIČ ČEŠKEGA ZLATA. "Erchan^e Telegraph" objavlja izjavo slovaškega propa-Santtnopra šefa Sanui Macha, ki pravi, da se bo morala zbrati zlata piKllaga za slovaški denar doma, kajti Slovaška ne bo dobila od češkoslovaške zlate zaloge niti ^rama zlata. Slm*a-ško prebivalstvo bo v kratkem ODPLLTJA — Meaees 6. Junija: lie »le Franee v Havre 7. junija: Queen Mary v Cherbourg New York v IlamUurg 10. junija: Vuleunia v Trst t'ni u minis v Bremen !•'{. junija : Bremen v Brevjen t'liaujplaln v Havre Nienw AmsterdMiu ▼ Bolougne 14. junija : Aueeu Mary v Cherbourg lie i|e France v Havre l*eutS4-hland v Hamburg 24. junija : Sat urn ta v Trat 'SI. junija : l»e < J ras se v Havre 28. junija: Aipdlanla v Cbebourg Normandie v Havre Hamburg v Hamburg •'tO. junija: Bremen v Bremen Maiiretnnia v t'h:-rbonr|; pozvano, naj I/.rt h-i državnemu voiLstvu vse svoje zlate predmete. /a odškodnino U>do da-rovatelji prejeli ihI dižiive želez ne prstane z v^raviraniui be-sediloiu: "Slovaška država se zalivu I ju je." EVA JE PADLA Z NEBA. 2S-le tria ameriška letal-ka B. Ki lipova se je ntvlavnt) tlvii^ni-la s svojim letalom v višino .">