Poštnina olaSaaa
v gotovini
Leto VIII, it. 27B
Ljublfana. nedelja 20. novembra 1927
Cena 3 Oin
mm IcUia
Stane mcKtno Din «5-—, sa ia*. ftihf*"1 Din 40F ■
Oglaa) po
Uradniifvo i
Ljubljana, Koatiova ulica itev. s/L Telefon it. «071 ia 1804, ponoči tudi it. M34.
Rokopisi 00 ho miaie.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upnvaittvot Hubljana, freftemore
uHca it. $4. — Telefon it. «036.
loscraiai oddelek; Ljubljana, Preiet-oora ulica it. 4. — Telefon it «49»
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, AJekaandrova cesta
Račan pri pottneni ček. zavoda s Ljub-iana it. 11.849 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. H»sjui.
Ljubljana, 19. novembra.
Italija se razburja. To se pravi, po italijanska!] mestih se vršijo demonstracije zoper Jugoslavijo in Francijo. Fašistične množice, v prvi vrsti študentje, kriče po ulicah zoper nas in zoper Francoze ter skušajo svojo jezo znesti tudi nad našimi sorojaki, a ker je teh tamkaj malo, nad našimi in franooskimi konzulati
Verjetno je, da je te poulične enun-cjjacije aranžiralo fašistično vodstvo, ker so se sprožile po najrazličnih krajih Italije istočasno. Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Francijo se zdi italijanski mladini dovolj tehten povod, da se demonstrira proti tema dvema državama. Nimamo nič proti temu, ako se v Italiji francosko-jugoslovenska pogodba tolmači tako, kot da ogroža Italijo. Mi se zavedamo, da je ne mislimo ogražati, pač pa bo morda praksa pokarala, da se bodo z njo ogražale italijanske imperialistične težnje, ki so naperjene tako zoper Francijo kot zoper nas. V svojem bistvu je nova pogodba tudi, ako jo tolmačino kot zavezniško, izrazito defenzivna. Ali kljub temu se razburja italijanski fašizem in porablja to priliko, da izraža na ves glas svoj šovinistični imperijalizem, svoje težnje, pridobiti si našo Dalmacijo s kraji, kjer ni nikakega italijanstva.
Prav te ofenzivne izjave ulice kažejo situacijo v pravi luči in zgovorno dokazujejo, kako zelo je franoosko-ju-goslovensko prijateljstvo potrebno.
Ali italijanske demonstracije so poučne še v drugem pogledu. Dočim sme v Italiji množica nemoteno kričati po ulicah zoper nas in Francijo ter dajati izraza svojim imperijalističnim stremljenjem. je naša vlada mnogo obzirnejša ir, skromnejša. Mi smo obhajali pravkar sedmo obletnico rapallske pogodbe, ki je prepustila onstran naših državnih meja nad pol milijona naših rojakov. Naša zemlja, ki je prišla v okvir Italije, tii morda kaka pokrajina, do katere bi imeli kake dvomljive historične pravice, marveč je prava naša zemlja, ki ji je celo oficijelna Italija priznala dru-gorodni zmačaj in se je javno zavezala, da bo varovala njene nacijonalno-kul-turne posebnosti Na rapallski dan Imamo tedaj po vseh pravilih politične logike pravico spominjati se svojih nesrečnih rojakov, ki so ostali pod italijanskim gospodstvom.
Ali kljub temu so smatrali naši ofi-cijelni faktorji za potrebno, da prepovedo v večini države vsakršne, tudi najmirnejše in najdostojnejše manifestacije ob priliki te turobne sedemletnice. Nočemo biti krivični do vlade, nagla-simo, da uvidimo ozire, ki jih morajo Imeti državne oblasti glede na inozemstvo. Soglašamo s težnjo, da je treba pokazati inozemstvu našo miroljubnost, pokazati, da na naši strani ni izzivanja in da želimo mirnega razvitka odnošajev z vsemi sosedi. Tudi smo mnenja, da moramo bati zmerni in obzirni baš sedaj, po sklepu prijateljske pogodbe z veliko zapadno velesilo, da ne bi napravili vtisa, kakor da nas je volja predrzno grešiti na račun tega. nam tako iskreno milega in dragocenega prijateljstva.
Ali ti oziri vendarle ne smejo iti tako daleč, da ne bi smeli več manifestirati svoje nacijonalne volje, spominjati se svojih inozemskih rojakov in imeti v evidenci njihovo nesrečno usodo. Prav zadnje leto je fašistični mučeval-ni pritisk nad našim življem na oni strani zavzel take dimenzije, da ne moremo in ne smemo molčati, ako nočemo s tem priznati, da smo kolonijalna masa, s katero se lahko počne karkoli, ne da bi narod, ki mu manjšina po pri-, rodnih pravicah pripada sploh pokazal, da je prizadet on sam, v vsej svoji celoti. Zato smo odločno naziranja, da gredo naši oficijelni oziri mnogo predaleč. Baš zadnje demonstracije po italijanskih mestih so nov dokaz, kako slabo se obnese taka obzirnost napram Italiji ki stoji seveda na oholem stališču, da napram narodu, kakor smo Jugosloveni. obzirnosti sploh ni treba.
Želimo tedaj, da se ne vrnemo nazaj na bazo Ninčičeve politike, ki se je obnesla tako slabo, marveč da pri vsej potrebni obzirnosti vendarle čuvamo svoje nacijonalno m državno dostojanstvo. Naša inozemska propaganda pa naj primerno izrabi sedanjo sliko in naj pokaže Evropi, kako istočasno, ko se pri nas prepovedujejo najskromnejše manifestacije ob priliki rapallskega dne, Italija demonstrira za nasilja, za imperijalizem iti osvajanje jugoslovenske zemlje. Naj vidi Evropa še v tem, kje so rušilci miru in na kateri strani so oni. ki prete mirnim odaošajem ter ogrožajo obstoječe stanje.
Protijugosiovenske demonstracije
v Trstu
Včeraj so vprizorili v Trstu fašistični dijaki po vzgledu ostalih mest v Italiji naročene demonstracije proti naši državi in Franciji. — Demonstranti so zahtevali vojno in «odrešitev Dalmacije«. — Nizkotne žalitve našega naroda
kali proti Franciji in Jugoslaviji. Tudi tu ni prišlo do hujšega, ker je bil konzulat dobro zastražen.
Tretja skupina demonstrantov pa je odšla z glavnega trga z dalmatinsko zastavo na čelu v gledališče Rossetti, kjer se sedaj predvajajo filmi. Gledališče je bilo nabito polno, ko so nekaj po o9mih zvečer pridrveli demonstranti v pritličje. Predstava se je takoj prekinila. Orkester pa je zaigral fašistično himno in kraljevsko koračnico. Med vpitjem proti Jugoslaviji in Franciji je nekaj vseučiliških dijakov stopilo z dalmatinsko zastavo na oder. Eden izmed njih je vpil: «Dol z Jugoslavijo, hočemo vojno, živela vojna!« 20 tisoč dalmatinskih bajonetov ie pripravljenih za pohod proti Jugoslaviji. Živela italijanska Dalmacija!«
Demonstranti, ki so v dežju krožili po mestu, so ustavljali pasante in jih vpraševali: »Komu Jugoslaviia?» Pasan-ti so morali odgovarjati: «Prascu.» če niso hoteli dobiti po glavi s palicami. V glavnem pa se demonstracije danes niso preveč posrečile. Bilo je pač s'abo vreme. Dijaki pa obljubujejo. da jih bodo jutri ponovili v večjem obsegu.
Rim, 19. novembra g. Oficijelni »Po p ol o d' 11 a 1 i a« se bavi v članku pod naslovom »Balkanske zmešnjave« z jugoslovensko-francosko pogodbo ter pravi med drugim, da ie jugoslovenski cirkus povzročil nevoljo da je treba računati z dejstvi. Jugoslavija sedaj še ni pripravljena za izzivalno vojno. Jugoslavija pripravlja obkroževalno politiko proti mladi fašistični Italiji, da ji zapre pot na Balkan. Od Julijskih Alp do Adriie so položene mine, ki iili morejo »sarajevski pro-vokaterji« vsak čas užgati. Toda na migliaj duneia bodo milijoni prostovoljcev kot vihar navalili na srbskega sovražnika.
Francosko-nemška pogajanja zaradi Posaarja
Pmrtz, 19. novembra, (be.) V6er»j »o m prijel« nemško»francoska pogajanji za ro» •itev posaarekega vprašanji. Prav »zori čna pogodba bo ostala fc nadalje ▼ veljavi, s razliko, da ae bodo v smislu ravnokar dele« njene francoskooemSke trgovinske pogoA be revidirale rasno carinske postavka
Trst, 19. novembra, b. Tukajšnji fašistična dijaki niso hoteli zaostati za svojimi tovariši iz drugih mest, ki so te dni, predvsem pa včeraj, uprizorili proti Jugoslaviji in proti Franciji demonstracije v Rimu. Napolju, Milanu, Turinu, Bariju, Messini, Padovl Firen-ci, Caltanissetti, v Forliju in celo v Puli Danes popoldne so po javnih lokalih in izložbah trgovin ter v tramvajskih vozovih nabili letake, v katerih so pozivali člane, naj se zberejo ob 6. zvečer na glavnem trgu, da manifestirajo proti provokacijam Jugoslavije in proti zatiranju Italijanov v Dalmaciji (!)
Od vsega početka je izgledalo, da manifestacije ne bodo preveč uspele, ker je v mestu ves dan prav močno deževalo. Kljub temu pa se je okrog 7.30 zbralo na določenem kraju nekaj grup dijaštva in radovednežev, vsega skupaj kakih 200 oseb, ki so začeli vpiti proti Jugoslaviji in Franciji ter vzklikati Italiji in italijanski Dalmaciji (!)
Demonstranti so se razdelili v tri skupine in krenili v različne smeri. Prva skupina je odšla proti trgu Venezia, kjer je sedež jugostovenskega generalnega konzulata. Tvorili so jo fašistični avantgardisti, nekaj miličnikov v uniformah ter večje število dijakov. Ko so prišli okrog 8.15 zvečer na trg pred konzulat, so začeli vpiti: «Dol z Jugoslavijo. dol s Francijo, živela italijanska Dalmacija, komu Jugoslavija? PrascuN V neposredno bližino konzulata jih niso pustili orožniki, ki so jih bile vse veže bližnjih poslopij polne. Policijski agenti so skušali demonstrante pomiriti.
Druga skupina ie krenila pred francoski konzulat, ki je v ulici Santa Ca-terina. Tej skupini se je pridružilo tudi mnogo drugih ljudi, kakih 500 oseb. Pred francoskim konzulatom so vzkll-
Smernice češkoslovaška zunanfe
politike
Dr. Benešev ekspoze v proračunskem oc-bora
Potreba sporazumne poHtike med Čehoslovaki in Nemci. - Podpisane pogodbe se morajo spoš'ovati. — Češkoslovaška in Društvo narodov. — Manjšinski problem
Praga, 19. novembra g. Zunanji minister dr. Beneš je v svojem današnjem govoru v proračunskem odboru poslanske zbornice Ugotovil, da je svoj čas takoj po podpisu mirovnih pogodb podal francoskim listom iziiavo, v kateri je označil za bodočnost položaj, ki bo nastal med Češkoslovaško ta nijanim največjim sosedom Nemčijo.
Dr. Beneš je povdarjal, da je ravno za države, ki iimajo taiko različne razmere med posameznimi razredi in narodi važno, da se vsak narod z drugim sporazume za prijateljsko sodelovanje. To velja ne samo za Cehoslovake in Nemce, temveč tudi za Madžare. Zato je od prvega tremotka po podpisu mirovnih pogodb predvsem povdarjal mirovno politiko Češkoslovaške Nadalje je minister opozoril na potrebo politike v duhu Društva narodov. Za njega je politika Društva narodov nekaj bistvenega, trdnega in globokega ter pomeni, da se morajo za vsako ceno preprečiti nacijonal-ni konflikti in da se mora za vsako ceno stremeti za tem, da se uredijo vsi konflikti z razsodiščnimi dogovori, z diskusijami in zlasti z arbitražo. V tej konsolidaciji se mora vedno nastopati tako, da se suikcesiv-no pomirita oba tabora, ki sta se udeležila svetovne vojne.
Dr. Berneš ie izjavil, da mu je dobro zaa-no, da so mu v tem oziru očitali prevelik optimizem ta da so se pokazale slabosti Društva narodov. On si nikoli ni delal iluzij, da Društvo narodov nima nobenih slabosti, toda te slabosti se morajo odstraniti
se bodo medsebojno respoktiraJ« ter zlasti upoštevale mamjštne. Minister 1e prepričan, da se bo moda Češkoslovaška sporazumeti tudi z Madžarsko. Češkoslovaška le bila za to vedno pripravljena. Češkoslovaška zunania politika je bila in bo evolu-cijonarna v duhu pakta Društva narodov, ter v duhu takih mednarodnih pogodb, kakor so bile sklenjene v Locamu.
Dr. Beneš ie nato govoril o mirovnih pogodbah ter Je označil za napačno trditev, da so negotovost v Evropi povzročile mirovne pogodbe Razvoi Evrope stremi po koncentraciji medsebojnega gospodarstva in medsebojne odvisnosti med posameznimi državami. Poudarjati se mora d.i bodo meje v bodočnosti igrale mnogo manjšo vlogo, kakor se je do serlaj to predstavljalo
Praga, 19. noverrhra s Proračunski odbor poslansike zbornice ie danes pričel razpravo o proračunu zun ministrstva. Poročevalec poslanec Zoch je označil Madžarsko kot stalno opisiiost za mir v Evropi ter ie pripomnil, da mora Madžarska priti do prepričanja da Češkoslovaška ne bo nobenemu dovolila dotakniti se njenih mej in da so mirovne pogodbe neizpremenljive Proti izvajanjem min. predsedn:ka Š veh le je izjavil nemškonacijraialn' poslanec Kalina glede vprašanja sodelovanja med Čehoslovaki in Nemci med drugim sledeče: Mnenja smo da ne delujemo razdiramo, temveč da hočemo graditi Krivda, da se nam hoče preprečiti to delo, ne zadene nas, temveč nasprotno stranko Govornik ie da-koostruktivnim delom. Napačno je mi- j Ije pripomnil, da le nerazumljivo, da more
sliti, da se bo iz kaosa ustvaril paradiž na ženili i m da se bodo dosegle boljše razmere potom revolucije. Ohranitev mirovnih pogodb je ena največjih pogojev politike Društva narodov. Njeno prvo nadelo ie, da se respektirajo podpisane pogodbe. Društvo narodov hoče rešiti vse konflikte s sporazumom. Kot prvo dolžnost pa zahteva Društvo narodov, da vsaka država lojalno nastopa napram svojim sosedom ki da lojalno respeiktira, kar Je podpisala. Najvažnejši problem Društva narodov ie borba za nov svet, boiba za mir, torej za razorožitev, ki predstavlja danes najtežji problem svetovne politike. To Je pravi svetovni problem. Materijalna razorožitev je ko-relat moralne razorožitve. Najprej se moramo psihološko osvoboditi vojne mentall-tete, ki je vladala ipred 4 ali 6 leti. Ta prizadevanja so našla svoj izraz v Društvu narodov, ta sicer v željah Po varnostnih garancijah Na tem potu smo dospeli do Locaraa, kar pomeni velik napredek.
Minister dr. Beneš ie dalje izjavil, da je mogoče, da se bodo države tudi v sedanjih mejah lahko med seboj pomirile, ako
njegova stranka odobriti proračun, v katerem se utemeljuje vsota 14 milijonov za propagandne svrhe s tem, da je ta dispo-zicijski fond za to potreben, da se lahko nastopi proti naporom za priklopitev Avstrije k Nemčiji. Oiprt na tri nemške stranke se more ta nasilni sistem vzdržati. Toda celokupno sudetsiko nemštvo ne bo moglo dolgo trpeti take politike.
Pariška pogodba bo ratificirana brez parlamentov
Pariz, 19. novembra, p. Na današnji seji odbora za zunanje zadeve je bilo sklenje« no. da francosko*jugoslovenski prijateljski pakt ratificira predsednik republike Dou« mergue. Zato pakt ne bo predložen fran« coskemu parlamentu.
Beograd, 19. novembra, pu. Francoski poslanik Dard je posetil zunanjega ministra dr. Marinkoviča in ga obvestil, da bo ra» tifikacijo francosko«;ugoslovenskega prija» teljskega pakta izvršil predsednik franco« ake republike Doumer.gue. Tudi od na5e stTani se bo ratifikacija i »vršila le • lora« ljevim podpisom.
Enajst in pol milijarde državnih
izdatkov
Predlog državnega proračuna za 1. 1928-29.
Novi državni proračun izkazuje 11 milijard 593 milijonov izdatkov z deficitom 210 milijonov
posredni davki 3„456,780.000 Din, prebitek dohodkov monopola 1„787 milijonov 292.127 Din,
Beograd, 19. novembra, pu. Danes je finančni minister dr. Bogdan Markovič predložil Narodn? skupščini zakonski predlog državnega proračuna za leto 1928.-29. Proračun se po svoji sestavi bistveno razlikuje od dosedanjih. Deli se na dva dela: na proračun splošnih državnih izdatkov in dohodkov ter na proračun dohodkov in izdatkov državnih. gospodarskih podjetij in monopolov.
Celokupna vsota izdatkov znaša 11„592,794.000 Din, dohodkov pa 11„555,794.000 Din.
Z ozirom na to izkazuje državni proračun deficit 37.000.000 Din. Poleg tega je po II. členu finančnega zakona finančni minister dolžan nakazati oblastnim samoupravam vsoto 173,322.182 dinarjev, tako da znaša skupni deficit 210,322.182 Din, za katerega mora finančni minister najti naknadno pokritje.
Proračun za leto 1927.-28. je znašal U „477,570.000 Din, tako da je novi proračun večji za 115.244.000 Din. Ako se upošteva deficit 210,000.000 Din, je razvidno, da izkazuje novi proračun za 325,546.182 Din večje izdatke kakor proračun za leto 1927.-28, četudi so iz novega proračuna črtane vse investicije in odložene za investicijsko posojilo, ld ga namerava finančni minister najeti.
Proračun državne uprave
Proračun izdatkov je po posameznih resorih tako-le razdeljen:
Vrhovna državna uprava 119,790.869 dinarjev,
pokojnine in Invalidske podpore 916 milijonov 358.172 Din, državni dolgovi 868,281.103 Din, ministrstvo pravde 273,595.274 Din, ministrstvo prosvete 809,488.170 Din, ministrstvo ver 114,873.927 Din. ministrstvo za notranje zadeve 554 milijonov 646.007 Din,
ministrstvo za narodno zdravje 195 milijonov 922.510 Din,
ministrstvo za zunanje zadeve 169 milijonov 545.084 Din, ministrstvo financ 348,457.090 Din, ministrstvo vojske in mornarice 2 milijarde 428,271.226 Din,
ministrstvo za javna dela 294,958.905 dinarjev,
ministrstvo prometa 70,025.573 Din, ministrstvo za kmetijstvo in vode 138,342.257 Din,
ministrstvo trgovine in industrije 48.768.816 Din,
ministrstvo za socijalno politiko 30,221.091 Din.
ministrstvo za agrarno reformo 41 milijonov 657.475 Din,
ministrstvo za izenačenje zakonov 336.250 Din, rezervni krediti 74 milijonov. Skupni redni ln izredni izdatki znašajo torej 7„497,942.000 Din. Proračun dohodkov izkazuje: neposredni davki 1„673,424.300 Din,
prebitek dohodkov državnega gospodarstva 419378.433 Din, razni drugi dohodki 94,067.140 Din. Vsi dohodki znašajo torej 7„460
milijonov 942.000 Din. Redni izdatki znašajo 6„623,322.494 dinarjev, redni dohodki, v katere so vračunani tudi prebitki dohodkov iz državnih podjetij, pa 7„360,942.000 Din. Izredni izdatki znašajo 874,619.506 Din, izredni dohodki pa 100 milijonov Din.
Proračun državnega gospodarstva in monopolov
Proračun državnih podjetij in monopolov izkazuje izdatkov 4„094,852.000 dinarjev, dohodkov pa 6„301,522.510 dinarjev. Po resorih so dohodki iz podjetij razdeljeni tako-le: ministrstvo prosvete 59,357.729 Din, ministrstvo narodnega zdravja 301 milijonov 726.191 Din, državni monopoli 2,^69,885.000 Din. posest Belje, Topolovac, sladkorna tovarna na Čukarici 251,286.619 Din,
ministrstvo za promet 2„682,570.500 dinarjev,
ministrstvo pošte in brzojava 483 milijonov 854.000 Din,
ministrstvo za kmetijstvo in vode 92 milijonov 274.166 Din,
ministrstvo za šnme in rudnike 465 milijonov 357.856 Din.
ministrstvo za trgovino in Industriio 30,330.000 Din, Narodna banka 30,000.000 Din,
kapital! in fondi 4,880.499 Din. *
Predlog novega proračuna kaže v svoji sestavi napram prejšnjim proračunom bistvene spremembe. Deli se v proračun splošne državne uprave ter v proračun državnega gospodarstva in monopolov-. Proračun državne uprave izkazuje 7 milijard 497.9 milijona Din Izdatkov ter brez prebitka proračuna državnih podjetij in monopolov 5 milijard 254.3 milijona Din dohodkov. Deficit proračuna državne uprave znaša torej 2 milijardi 243.7 milijonov Din. Proračun državnega gospodarstva in monopolov pa izkazuje 4 milijarde 94.8 milijona Din izdatkov in 6 milijard 301.5 milijona Din dohodkov, torej prebitek od 2 milijard 206.7 milijona Din. Od tega prebitka odpade 1787.3 milijona dinarjev na prebitek monopolov in 419.4 milijona Din na prebitek ostalega državnega gospodarstva. Ti dve postavki sta tinešeni v proračun državne uprave kot dohodek. Oba proračuna izkazujeta skupaj 11 milijard 592.8 milijona dinarjev izdatkov in 11 milijard 555.8 milijona Din dohodkov, torej 37 milijonov Din deficita, h kateremu pa je treba prišteti še znesek 173.3 milijona Din za kredite samoupravnim telesom, za katerega v proračunu ni kritja, tako da znaša končni deficit skupnega državnega proračuna 210.3 milijona Din.
Seja Narodne skupščine
Ovacije za Francijo. — Finančni minister je predložil proračun, finančni zakon in zakon o izenačenju davkov. — Prihodnja seja
bo še le v sredo
škili odborov, zahteva, da veliki župani postopajo strogo po zakonu ter omogočijo legalno izvoljenim občinskim upravam konstituirani«;. Njegov predlog je zagovarjal tudi Stjepan Radič, vendar pa ga je vladna večina odklonila.
Poslanec Srdjan Budisavljevič ie predložil nujen zakonski predlog o odložitvi izvedbe kazni zaradi gozdnih prestopkov. Minister za šume in rudnike Mijovič je izjavil, da Je že izda! naredbo. naj se v Bosni in Hercegovini ustavi izvrševanje teh kazni
Posl. dr. Vladko Maček je predložil zakonski predlog o nezdružljivost: poklica notarjev s poklicem odvetnikov ter o ureditvi notarskih pristojbin v zapuščinskih zadevah Minister pravde je izjavil, da ne more spreleti zakonskega predloga, ker bo v najkrajšem času izdelal zakon o notaTiih.
Posl. dr. Srdjan Budisavljevič je stavil zakonski predlog, za razveljavljenje ured be o premestliivosti občinskih uradnikov v Hrvatski in Slavoniji. Tudi tn, zakonski predlog le minister dr. Grga Angjelinovič odklonil v imenu vlade.
Predsednik je nato objavil, da. se bo prihodnja seja vršila v sredo, ker je v pondeljek pravoslavni praznik, v torek pa morata delati finančni in zakonodajni odbor. Seja m j« nato zaključila in napovedala prihodnja za sredo ob 9. dopoMne z dnevnim redom : odgovor zunanjega ministra na interpeladle Svetosaija Prtbičeviča o zunanji BoRtfkL
Beograd, 19. novembra p. Danes dopoldne se je seja Narodne skupščine pričela zelo kasno Takoj po prečitanju zapisnika zadnje seje je objavil predsednik dr. Ninko Perič, da je v odsotnosti Narodne skupščine in ob priliki podpisa prijateljskega pakta med Francijo in Jugoslavijo poslal predsedniku trancoskega parlamenta pozdravno brzojavko, na katero je prejel prisrčen odgovor. Citanje obeh brzojavk so sprejeli poslanci z živahnimi klici: Živela Francija.
Nato je predsednik objavil, da je fin. minister predložil proračun državnih izdatkov in dohodkov s fta. zaikonom za leto 1928-29. razen tega pa zaključne račune za leto 1924-25, kar se je vse odstopilo fin. odboru v pretres. Za tem je sporočil, da je finančni minister predložil načrt zakona o neposrednih davkih ter da zahteva zanj nujnost. Skupščina ie soglasno sprejela nujnost tega zakonskega načrta.
Na vrsto so prišle še razne druge objave, zahteve po izročitvi nekaterih poslancev sodiščem, prošnje ta pritožbe, nakar je bil prečitan nujni predlog posl. Voje Lazl-ča o izpremembi zakona o taksah na ozemlju Srbije in Cnne gore. Posl. Lazič (zem-Ijoradnik) je v daljšem govoru utemeljeval svoj zakonski predlog, ki ga je podpiral tudi Stjepan Radič, minister Velja Popovič pa je v imenu vlade odklonil nujnost, ki Jo Je nato tudi vladna večina odklonila.
Samostojni demokrat posl. Kofakovtč le predložil resolucijo, ki z ozirom na te, da
v vojvodinskih občinah veliki župani in sre-ski poglavarji ovirajo konstituiranje občfa-
Napovedujejo se novi hudi udarci
Usodne določbe v načrta novega finančnega zakona
Finančni minister je včeraj skupno s proračunom predložil Narodni skupščini tudi finančni zakon, ki bo vnovič globoko posegel v naše življenje
Beograd, 19. novembra p. Obenem z državnim proračunom Je predložil finančni mi nlster danes Narodni skupščini tudi finančni eakon za L 1928-®. Zakon ima zaenkrat 70 Članov. V ČL 3. »e pooblašča finančni minister, da najde kritje za proračunski deficit 210,000.000 {Ka. ČL 8L določa, da oblastne in rreske skupščine ter občine ne smelo uvajati ntkaldh twv& davkov ln doklad brez dovoljenja vlade oz. zakonitega poobla stila. Vsako ovajanja novih ali povečanje staTih davčnih bremea mora bitt odobreno od finančnega ministra.
V	naslednjii določbah se odreja, kako ie postopati s državnim denarjem.
Cl. 30. predpisuje, da se smejo nova uradniška mesta zasesti šele tedai, ako sc na zakonit način zasiguraio potrebni krediti ca izdatke, kolikor še niso določeni v proračunu. Cl. 21. predpisale, da noben državni urad razen finančnega ministrstva ne more kupovati ali prodajati za državne potrej»e srebro, zlato ter tuje valute ln devize. CL 22.določa, da se nobena pogodba, ki bi imela za državo posledico plačila v tujih valutah, ne more zaključiti brez odobrenja finančnega ministrstva. Čl. 27. določa, da izdaja rešitve o podporah družinam umrlim državnim uslužbencem po čl. 124 uradniškega zakona.
V	čl. 28. sc pooblašča finančni minister, da da ministrstvu za kmetijstvo in vode na razpolago vsoto 30 milijonov dinarjev kot kredit za obnovo vinogradništva v Dalmaciji. Hercegovini, Črni gori in Južni Srbiji.
CL 33. pooblašča finančnega ministra naj v smislu pogodbe sklenjene 1. aprila 1921 s skupino Bleer & Comp. odkupi obveznice tega posojila za anuiteta! fond.
V	določbah glede državnih monopolov predpisuje čl. 37 naj ss ukinejo vse kazenske posledice za prestopke po točkah 2, 3, 4, 7, čl. 172 zakona o tobačnem mo-hopoHi, koliko so bili ti prestopki storjeni v času od 1. aprila 1. 1924 do 3!. marca 1. 1927.
Ukinjenje upravnega sodišča v Celju
Cl. 39. pooblašča ministra pravde, da ttkina upravna sodišča v Skoplju. Dubrovniku ln Celju. Posli upravnega sodišča v Celju se prenesejo na itpravno sodišče v Za-erebu.
V	pooblastilih ministrstvu prosvete določa čl. 41. da se veljavnost srbskega zakona o zadužbinah razširi na celo državo.
Redukcija srednjih in meščanskih šol
Č». 42. določa, da morejo obstofati le nižie gimnazije s štirimi razredi in popotne zinina sije z osmimi razredi. Število popolnih državnih gimnazij v vse] državi ne more biti večie od 86. V katerem mestu bodo obstojale popolne gimnazije, bo odločil ministrski •vet na predlog ministra prosvete. Sedanje Dopotee gimnazije, ki ne bodo obdržane, se morajo stopBilema znižati na štiri razrede. Popolnoma se ob zaključku šolskega leta 1927-28 ukinejo a) meščanske šole v Osje-fcu (ženska), v Vinkoveih (ženska), v Novem Sadu (moška). v Novem VKoasu (ženska), v Vel. Bečkereku (ženska), v Beli Crkvi (ženska) v Vršcu (moška); b) nižie gimnazije v Gračacu, Virovitici. Zemunu, (ženska), Iioku, Dervesni. Subotici (ženska), Loznlci, Varaždmu, Petrovcu in UIčl-njn.
Profesorske ure
Zakon o srednjih šolah se izpremeni tako. da se čl. (O. sedaj glasi; Učitelji srednjih Iti strokovnih šol so dolžni imeti naslednje Število učnih ur tedensko: a) direktorji popolnih srednjih in strokovnih šol 3 do 5 ur na teden, direktorji nepopolnih srednjih in strokovnih šol 5 do 8 ur tia teden b) profesorji srednjih in strokovnih šol 20 ur na teden, profesorji, ki poučujejo izključno jezike in matematiko 18 ur na teden, c) su-plenti z več kot dve let! službe 18 ur na teden, d) kortraktualni profesorji, kontraktu-alni sunlenti. predmetni učitelji in vse ostalo Jučitcl.isko osobje po 22 ut na teden V $!u-.fetii potrebe so učitelji dolžni, da spreimc-|b tudi nad to število honorarne ure.
Redukcije na univerzah
ti. 44. pravi: Takoj po zaključku šolske-pa leta 1927-28 se bo s sklepom ministr-pfcega sveta določilo, katere fakultete, v katerem času k i na kak način se imajo ukinl-« tia univerzah v Beograda, Zagrebu ln JLjubljani. Z istočasnim sklepom ministrskega sveta se spojita višji pedagoški šoli v ^Beogradu in Zagrebu v eno. Veterinarska fa iti !teta v Zagrebu se pretvori v vižlo vete-»rtarsjco šolo ter se določi kraj, kjer bo '■obstojala.
Poduradnflri in sluge reducirani na dnevničarje
V oddelku ministrstva za socijahio poll-ilko določa čl. 62, da se ukinejo pcfcojntae, določene v 9. 136 zakona o zavarovanju delavcev.
Po čl. 66. se morejo »$! državni naložben «1. žvžtifčnikl in stažltelf, ki pe spadalo ▼ uraoalške kategorije, prevesti aa stopajo 4nevfti£arjev v smislu S. 130 uradniškega »akona od 30. Julija 1923. Izvzeti so: državna policijska straža, policijski agenti, rva-olčnikl in služlteljl poŠte telegrafa In telefona ter zvanHSnlkl finančne kontrole. Proračunski krediti, M so določeni za tzplačllo osebnih Izdatkov takim 4t Javnim ustužben-cem, se smejo porabiti za Izplačilo nBborfli dnevmčarsiklb nagrad, ti uslužbend se zavarujejo po predpisifi zakona o zavarovanja delavcev, oziroma bratovskfh skVadnfc za steCaJ trneoogogk fctfm^te^d.
iti nesreč. Plačilo deležev zavarovanja oa strani države se vrši po predpisih zakona o zavarovanju delavcev oziroma bratovskih skladnic, v kolikor pa specijelni krediti za to še niso odobreni, se bo vršilo iz proračunskih kreditov odobrenih za skupne prejemke dnevnlčariev.
Omejitev pravice do selitvenih stroškov
Državni uslužbenci nimajo pravice na naknadno potnino in preselitvene stroške;
a)	kedar so kazensko ali pa na prošnjo premeščeni. (Premeščenje na podlagi konkur-za se smatra kot premeščenje na prošnjo)
b)	V slučaju premeščenia v isti občini, kjer so bili v službi, c) V slučaju novega imenovanja, kadar uslužbenec prvič stopi v državno službo.
Šolnina na osnovnih šolah
V	oddelku ministrstva narodnega zdravja se določa, da se pri Državni hipotekami banki ustanovi fond za zaščito šolskih učencev. Za osnovanje tega fonda se uvajajo takse, ki znašajo na osnovnih šolah po 10 Din od učenca na leto, na srednjih šolah po 20 Din, na univerzah pa po 30 Din za dijaka na semester.
Druge važne določbe
V	pooblastilih notranjega ministra se določa, da plačujejo vsi orožniki v orožnišk! pokojninski fond 3% od svojih prejemkov.
Čl. 59 določa, da se vsi posli, k! se tlčeio ureditve hudournikov prenesejo iz ministrstva za kmetijstvo in vode v pristojnost ministrstva za Sume in rude. Dosedanji oddelek za hudournike pri generalni direkciji vod pride v sestav generalne direkcije mrnl strstva Sum z vsem osobjem in inventarjem
V	či. 68 se odobravajo razna rešenja ministrskega sveta med drugim sklep o posojilu iz Državne hipotekarne banke za zgrad bo ministrstva za promet, za železničarska stanovania in za izplačilo dolga za zgradbo Ljubljanski dvor.
Po čl. 69 se na ozemlju kraljevine SHS 50 km od državne meje odroma od morske obale ne more kadar gre za inozemce izvršiti nobena sprememba lastninske pravice brez prejšnjega odobrenia ministrstva vojske in ministrstva za notranje zadeve. Bfez tega pristanka sodišča in ostale oblasti ne morejo vršiti prenosov ali pa sploh sodelovati pri kakem tozadevnem pravnem poslu.
Minister dr. Spaho o trgovinskih pogodbah
Beograd, 19 novembra ptj. Nocoj se ie
vršila seja skupščinskega odbora /a trgovinske pogodbe z Belgiio, Anglijo in Nemčijo. ki so predložene v ratifikacijo Narodni skupščini. Minister dr. Spaho ie poda! kratek pregled teh trgovinskih pogodb V pogodbi z Belgiio se ureja vprašanje trgovskega prometa med našo državo in Belgiio, nadalje obojestransko postopanje s pripadniki ene ali druge države kakor tudi pomorski promet pred obema državama. Z Anglijo smo imeli doslej samo pogodbo, ki jo je sklenila 1 1907. Srbija, ki pa ni več odgovarjala razmeram, zaradi česar ie bila sklenjena nova na pndlagi" največjih olajšav. Glede trgovinske pogodbe z Nemčijo ie minister naglašal, da so se od leta 1925., ko je bila sklenjena prejšnja pogodba, razmere znatno spremenile. Nemčija Je v tem času dobila popolno svobodo gibanja in opredelitve v trgovsko političnem oziru, zaradi česar je nastala potreba nove pogodbe, ki ie sklenjena na podlagi največjih olajšav. Dr. Spaho je naglašal veliko važnost teh pogodb ln zaprosi! za njihovo ratifikacijo. Prihodnja sela .odbora se bo vršila v torek
Železničarska deputacija ori ministru
Beograd, 19. novembra, p Minister za promet, general Milosavljevič, je sprejel danes deputacijo Udruženja jugoslov. na« cionalnih železničarjev in brodarjev. V de» putaciji so bile zastopane vse oblastne or» Sanizaciie udruženja. Minister je deputa« cijo sprejel zelo prijazno ter ji izjavil, da bo vpošteval njihovo resolucijo in njihove predloge in da bo storil vse za zboljšanje težkega položaia železničarjev.
Kompromis med SDS in HSS v Karlovcu
Karlovac, 19. novembra, n. Danes se je vršila seja oblastnega odbora primorsko« krajiške oblasti. O seji ie bil izdan komu« nike, ki pravi, da se je dosedanji predsed« nik oblastnega odbora radičevec Milan Ba« nič odpovedal svojemu mestu in da je ob« lastni odbor izvolil za predsednika samo« stojnega demokrata Jovo Mojsilovida.
G. Vukičevič na lovu
Beograd, 19. novembra, p. Nocoj ob 6. Je odpotoval predsednik vlade g. Velja Viv ldSevič na W v okolico Subotice.
Manoilescu ni v Rimu
Bukarešta, 19. novembra. A Veat. da j« Msnoileacu ▼ Rimu. ne odgovarja resnici Mtftdllescu se je le v četrtek udelejil bas* teta, ki ga Jo priredila stranka general« Averesea nJem« na Saat.
PoHtičen pogreb v Moskvi
Moskva, J9. novembra, d Vladni komite pripravlja velike svečanosti o prilik! po» tfrefes Adolf« loffeja Truplo Joffejs le bW So prepeljano te stanovanja v konferenčno dvorano zufcanlega kom Ig »ri jata. dani ko« feglja rtmsrHega kom!s«riJsta s Cfterfnom ns SeJu, so kot nrvi Imeli Častno stražo ob testi pokojnega. Za niimi so prevzeli to •taibo vofije b nameedenci onih institucij, v kaferifr J? Joffo deJoy*L Pogreb «e vr«
Kmečka demokracija
(Izven uredništva.)
Koalicija, ki sta jo ustvarila v Narodni skupščini parlamentarna kluba HSS in SDS, je tudi pri nas v Sloveniji zbudila zanimanje in daje povod za razpravljanje na raznih političnih sestankih in shodih. Nekateri to parlamentarno sodelovanje obeh klubov pozdravljajo, drugi m« niso naklonjeni, a tretji šele razmišljajo, ali je to koristno ali škodljivo za ta aji oni del-
Politično se je v Beogradu ta koalicija najbolj drastično utemeljila s primero, da so srbski radikali enkrat zlorabljali Pribičeviča proti Radiču. odnosno kmečki stranki, drugič pa Radiča proti Pribičeviču, odnosno sam. demokratski stranki. Nemožnost takega izigravanja v bodočnosti je gotovo velik taktični uspeh. Ali pa ima zaradi tega uspeha stvorjena parlamentarna koalicija tudi že svoj praktični konec? Ali bo namen te koalicije že dosežen, ako se posreči tej novi koaliciji priti v vlado in tam sodelovati v družbi bodisi srbskih radikalov ali Davidovidevih demokratov? Za takšno koalicijo «z omejeno zavezo* najbrže ni prevelikega navdušenja ne pri voliicih SDS in ne pri voliicih HSS in ž njo zvezanih strank. O tem ni treba imeti nobenega dvoma.
Na prvi skupni seji obeh kiubov sta podala tako Radič kot Pribičfevič soglasni izjavi ki zatrjujeta, da gre za več. da hoče nova koalicija doseči spremembo celega sistema. Sistem, po katerem se našo državo vlada, ne odgovarja niti potrebam ljudstva niti je časovno primeren. Ta sistem koplje demokraciji. to je sodelovaniti ljudstva v parlamentu, v samoupravah in v občinah. grob. V Imenu Ljudstva, ki naj uživa vse politične in socijalne pridobitve od velike francoske revolucije pa vse do danes, odločajo često neodgovorni in nevidni Uudje. ki prestavljajo ministre in visoke uradnike kot figure na šahovi deski. Nekoč je bila izgovorjena beseda, ki ie izvrstno ilustrirala razmere, v katerih živimo. To je bilo, ko je nekdo, neki preveč odkritosrčen radikal. zinil o »militarizaciji srbske radikalne stranke«. Gre za to. ali naj postane demokracija kri in meso v celi državi. v njeni upravi, v njenem velikem domačem gospodarstvu, v važnih institucijah, katere so namenjene ljudstvu, v njenem kulturnem udejstvovaniu, v njeni trgovinski politiki napram ino-stranstvu, v njeni zunanji politiki itd., ali pa naj ostane obledela krpa. za katero se skrivajo ljudje, ki hočejo ljudstvu in državi diktirati svojo osebno voljo in svoje osebne koristi.
Gre torej za veliko stvar, ki je vsi še ne razumejo. To je deloma tudi um-ljivo in opravičljivo. Do političnih svo-bodščin, ki so posledica resnične demokracije. stno mi prišli brez svojih posebnih zaslug. Za nje so trpeli in prelivali svojo kri predvsem drugi, veliki narodi, n. pr. francoski in ruski. Kdo se pri nas še spominja trpljenja in ponižanja. ki so ga morali prenesti naši predniki n. pr. pod habsburškim absolutizmom Metterniehovih časov? Kdo med našim kmečkim ljudstvom se še spominja trpljenja in ponižanj, ki so jih morali prestati naši kmečki predniki pod nekdanjim graščinskim gospod-stvom? Vse to so pridobitve celega stoletja. za katere je bilo treba mnogih in velikih žrtev. Vse te pridobitve so v nevarnosti, ako propade demokracija. Prišli bi v razmere, v kakršnih živi danes brezpravno Italijansko, špansko ln rumunsko ljudstvo. Da se ta nevarnost prepreči, je bila parlamentarna koalicija med SDS in HSS potrebna in je njen postanek s tega vidika res zgodovinskega pomena. Že sam obstoj te koalicije nam pove. da stojimo pred velikim notranjim političnim bojem, ki ie načelne važnosti. AH bo zmagala demokracija. to je ljudstvo, ali pa bo zmagala reakcija diktatorstva in prezi-ranje narodne suverenosti? Upravičeno sta Radič in Pribičevič izrekla, da gre za spremembo vsega sistema in ne samo za spremembo oseb v vladi. Po nekaterih izjavah, ki iih je podal tekom zadnjih mesecev g. Davidovič. izgleda, da je tudi on osebno tega nazlran.ia.
Da je današnji vladni sistem v naši državi politično in gospodarsko skrajno reakcionaren, najbolje dokazuje činjenica. da uživa polno zaupanje in podporo dveh kulturno najbolj nazadnjaških strank: slovenskih klerikalcev in bosanskih muslimanov. Obe ti dve stranki ste preostanek fevdalne preteklosti v nekdanji Avstro-ogrski tn v stari sultanovski Turčiji Obe ste zrasli na predpravicah nekdanje velike zemljiške gospode in njeni nadvladi v gospodarstvu in v cerkvi. Kljub vsej <moder-nizaclji« in kljub vsemu sodjalnemu tišpu. ki sa ga nadeva n. pr. slovenska klerikalna stranka, je ostala ona vendarle kulturno in narodno nazadnjaška. Njen socijalni tišp, s katerim tako rada paradira, pa samo zlorablja v korist svojega političnega strankarstva, od katerega delovno ljudstvo nima ničesar.
Nas v Sloveniji zanima predvsem, ali more parlamentarno sodelovanje med HSS in SDS imeti kakšne važne posledice tudj pri nas v političnem in socl-Jalnem življenju? Tu je jasnost istota-ko potrebna. Vsi vemo. da je v Sk>ve-niB klerikalna stranka ponovno dosegla važne politične uspehe z izigravanjem ene napredne stranke proti drugI. Um-Ijlvo je tedaj, da slovenski klerlkatoero sedaj najbolj besni. zasramnjoč novo koalicijo v beograjskem parlamentu. Njeno časop!$je v Ljubljani In v Mariboru naravnost ščuva zlasti kmeaco Svtstvo v nadi, da ujame kakšnega ne*
poučenega klerikalnega nasprotnika. Primeri v Izigravanja Pribičeviča proti Radiču na Hrvatskem in obratno velja torej tudi v Sloveniji. S samo političnega vidika je torej jeza klerikalcev zelo umiriva. Vendar ne smem© prezreti težav, ki so postavljene pred obe stranki v Sloveniji zaradi morebitnega bodočega političnega sodelovanja. Te težave so starega značaja in socijalne para vi.
Sedanje kmečko gibanje, ki ni specifična prikazen naše države, temveč je po svojem gospodarskem temelju in svobodoljubnem kulturnem gledanju
vsesiovanskega evropskega značaja, prinaša nove vidike a ozirom aa socijalni položaj podeželskega prebivalstva vobče in na državo kot socijalno in gospodarsko organizacijo naroda. Vsi resnično napredni ljudje v Sloveniji morejo sprejeti široki idejni temelj kmečkega gibanja, ker smo kmečki narod, ne samo po kmetu, ampak tudi po svojih izobražencih m delavcih. Ta j? važno in ni brez pomena, ko ie dejal Radič, da sklepa politično koalicijo s Pribičevičem tem lažie, ker je pretežen odstotek tudi njegovega voljjstva 4<>ipa na selu.
Nov list
Jutri začne v Ljubljani izhajati »Pondeljek"
Doba aeroplanav, radija in kinematografa, ko se vse življenje razvija pred nami z mrzlično naglico, je prinesla sama ob sebi, da je tudi slovenska novui-stvo krenilo na najmodernejša pota poročevalske službe. Razvoj našega dnevnega časopisja ter mišljenje našega človeka sta iako rapidno napredovala, da danes velikemu števila Slovencev že ne zadostuje več samo enkrat na dan izhajajoči dnevnik, zaradi česar vidimo, da raste ne le naklada jutranjikov, marveč večernikov.
Zato ni čudno, če Slovenci že dolgo časa čutijo ob ponedeljkih zjutraj, ko jim manjka druge dneve sicer običajen dnevnik, veliko vrzel in praznoto. Včeraj nam je nekdo z dežele dejal, da je ponedeljek, ko ljudje ne sprejmejo svojih jutranjikov, tako pusi, da bi ga bilo treba brisati iz koledarja.
Jutri zjutraj začne izhajati v Ljubljani
U
„ Ponedeljek
list, katerega naloga je, izpopolniti vrzel, ki zija med Slovenci ob ponedeljkih zjutraj zaradi pomanjkanja domačega informativnega lista. »Ponedeljek* naj seznanja našo javnost z nedeljskimi in najnovejšimi dogodki doma, v ostali državi ter po svetu, de Slovenci
ne bodo več prisiljeni iskati informacij o nedeljskih dogodki v izvenslovenskih, zlasti pa nemških ponedeljskih listih.
Ustanovitev *Ponedeljka*, ki ga izdaja konzorcij »Jutra*, znači velik in lep napredek Slovencev, čigar ugodne posledice se bodo na splošno eadovolj-sivo kmalu pokazale. »Jutro* novega borca za napredek slovenskega novin-stav prav iskreno pozdravlja ter mu želi pri oranju ponedeljske ledine največje uspehe. Prepričani smo, da so tudi naročniki in čitatelji *Jutra« istega mnenja in da ne bodo zamudili, da tahoj vstopijo tudi v krog njegovih naročnikov.
»Ponedeljek« bo stal mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din. polletno 20 Din. Dostava na dom v Ljubljani, Celju in Mariboru bo stala mesečno 1 Din več. Za inozemce bo stal list zaradi zvišane poštnine 6 Din mesečno.
Redakcija »Ponedeljka« je v Knaflje-vi ulici št. 5., uprava v Prešernovi ulici št. 54., inseratrU oddelek pa v Prešernovi ulici št. 4.
Prve številke »Ponedeljka« bodo dobili na ogled tudi vsi »JutrovU naročniki. Lista ni treba vračati, ker ga bo v začetku decembra uprava sama ustavila vsem, ki ga do takrat ne bodo naročili
Italifa ograža svetovni mir
Mussolini išče izhoda iz težke gospodarske krize v osvojitvi
Balkana
Angleški Ust o kritičnem položaju v Italift.
Tudi regulacija cen Da drobno ni isaval« tistih rezultatov, ki jih je pričakoval Mussolini. Nastalo Je
nezadovoljstva med bonzamenti. Kar se tiCe finančne strani, Je Italijanska
>W estminster Gasette« prinaša Hanek svoje«« posebnega dopisnika o političnih razmerah na Balkana v zvezi s politiko Italije. Člankar izvaja:
Trenutno se bavi Mussolini z deli za gospodarsko rehabilitacijo Italije. Čeprav je to stvar, kateri ne more biti kos en sam flovek, vendar si diktator Italije tega ne upa priznati. Mussolini "skuša Italijo pretvoriti v nekakšne vrste
kooperativno držaro. ki bi zadovoljevala vse svoje potrebe. Načrt o korporalivni državi, o amalgama«] i privatnih družb, ki naj bo v korist gospodarstvu, o svetih, ki naj bi vodili računa u gospodarskem in socijalnem gibanju ter o poskusu, da se Italijani navadijo kupovat samo domače izdelke, vbo te stvari spedajo v Mussolinijev načrt, ki zasleduje namen, zadovrliiti vse potrebe Italije doma.
Ta načrt bi se dal izvesti v državi, ki razpolaga a sirovinami. doiini je Italija glede sirovin t veliki meri odvisna od drugih drfav ter iaradi tega ne more nikdar postati dr-iava. ki bo mogla vidrJevati samo sebe. Kljub vsem Mussoliniievim naporom ostaja slej ko prej dejstvo, da je
u vos v Italijo vetji ed isvora.
Glavna in največja težava Italije je finančnega značaja. Mussolini je vse žrtvoval, da popravi in dvigne tečaj lire. Da bi se mu to posrečilo, je rešil vpralanje vojnih dolgov z Anglijo in Ameriko in Je začel jemati
velika posojila v inosemstvu. Ne le, da je ameriški kapital v ogromnem obsegu angažiran v Italijanski industriji, italijanski kabinet »e Je tndi sadoliil sa 20 milijonov fonfov šterlingov. Tudi izven te vsote si je izposodil Mussolini na Angleškem velike vsote. S tem denarjem hoče podpreti domačo industrijo in doseči znižanje cen. V tem pa ni uspel. Ta njegov neuspeh je tudi onemogočil poskus, da bi Italija postala država. ki lahko živi saran od sebe ter bi Imela aktivno zunanjo trgovino ter bi poleg vsega te^a še pojenjala v državi brezposelnost.
Glavni Mnssolinijer neuspeh tiži v tem, da mn nI uspelo doseei snižanja cen kljub temo. da je tečaj lire selo poskočil.
Mussolinijev poskus, da bi se mu posrečil ta načrt, je izzval mnogo neposrednih posledic. Po eni strani je odvzel Industrijalcem zaslužek, po drugi strani Je težko pogodil one kmete, ki so kupili zemljo in so računalu da bodo svoje pridelke prodali za drage novce.
Industrijalci. videH, da ne gre teko naprej, so se obrnili na Mussolinija ter so mn zagrozili, da bodo zaprli tvornice. Mussolini Jim je odgovoril:
»Če bost« zaprli tvornice, bom Jaz odprl vrata svojih je8.<
Kmetje, ki niso mogli nrodatl svojih pridelkov na'trgu, so se znašli zopet pred vprašanjem, kako bi prodali svoja zemljiSSa za nižjo ceno, kakor so Jih kupilL N« ta način je nastal v Italiji nov agrarni problem. $e ni dolgo temo, ko je v nekih okrožjih prlSIo do demonstracij, v katerih so lačne množice vzklikale:
>Dnee, da] nam krnha?«
Jfi dvoma, da se je Mussolinija posreSlo dvigniti tečaj tire tn angs&rati tuj kapital v državi. Nujnost, da s« prilagode cene norem u Irurzu, pa J« issvala laik« krta«. U lahka IsMve tsikc posledice. Za sedaj Ja Italija v
tetki industrijski krtai. Zaradi pomanjkanja denarja in zaradi vmav4-Janja kupne cen« lire, so se skrčil« dnevnice, ljudje pa kupujejo samo to, kar Jim j« najpotrebnejše. Industrije!, ki so skuSaH Izvažati v Inozemstvo, so doživel! poraz. Dviganje tefsja lire Je tevalo zvijanje cen In tuji kupci «o odSU na eaoaSla trftffe. *rad-» Nuafijo.
emisijska banka ukazala, da je treba trgovske kredite omejiti. To je zopet povzrofiila zmanjšanje naročil pri trgovcih, ki so znižali naročila na najmanjšo mero. To pa j« povzročilo skrčenje nvoza sirovin iz inozemstva. Ni dvoma, da Je v Italiji proračun uravnotežen in da se je lira popravila, tod® vsi ti uspehi so doseženi samo s posojili v inozemstvu. Prišel bo dan. k« ba marala Italija
isvrSlti ebresnasti, nastale iz teh posojil. Davki se beda marali »višati, sukaj drugače s« to ne bo dala popraviti. To povišanje davkov pa Izgleda zopet nemogoče, ker Je Industrija v depresiji.
Kompetentni motrilei sklepajo, da skuša Mussolini pepraviti Italijansko gospodarstva t jugovzhodnem deln Evrope, ki naj postane izhodišče iz
težkega položaja sedanje Italije.
Mussolinija in Italijo naj bi reSilo »grlo steklenice« na črti Drač - Brindisi. Kakor znano, se ie Mussoliniju posrečilo dobiti v kremplje Albanijo. Ce b! se mu posrečilo zavzeti Drač. bi bfl njegov položaj dominanten v srednji in jugovzhodni Evropi. Bal is tega razloga je prišlo tako rekoč do stvarne aneksije Albanije. Trenotne je edina Jugoslavija v zvezi i Francijo, ki
brani Italiji pot na Balkan. Italija je v težkem položaju, ker so začela mnoge druge države, posebno Nemčija, voditi politiko Intenzivne trgovinske penetra-cije v balkanskih državah.
Uničenje Jugoslavije bi prineslo Italiji sledeče prednosti: .politično In gospodarsko hegemonijo v osrednji in Jugovzhodni Evropi. Na ta način bi se Italiji posrečilo Odvrniti neposredne gospodarske težave, poleg tega pa bi se tudi ne brigali Italijani toliko za neuspehe doma.
Obstoja pa Se druga rešitev: gospodarsko političen sporazum z Jugoslavijo in udeležba Italije v gospodarski konfederaciji z vsemi podunp.vskimi državami. V tem jjrimeru postane Trst posebne vrste pristanišče, ker na bi več nudil izhoda za blago lz podunavske-ga bazena.
Majhno Je Število strokovnjakov, ki se ra»-umejo na politične razmere v južni Evropi ln ki verujejo, da b! se utegnil ta nnčrt uresničiti. B tega vidika je tndi razomljW» bojazen prad novo svetovno vajno.
Blumensteinora afera
Pariz, 19. novembra, s. Kakor poroča •Pari* Scrir» so bile včeraj pri desetih ose« beh, k! so bile v zvezi s falzifikacijami madžarskih vrednostnih papirjev aretirane, djlh imen« pa policija še noče izdati, ir» vrten e hiioe preisk«ve. Zaplenjeni so bili važni dokumenti, ki bodo najbrže v krat« kem povzročili aretacijo nekaterih oseb.
Curih, 19. novembra, g. Kantonsk« poli" dja je v zvezi z Blumensteinovo afero sre« tirala mladega Madžara, ki Je n« potov a« njn te Pariz« v Berlin b!v«l nekaj dr.l v Corihu. N« intervencijo psrijkega prelsko« valnega sodi?««, bo teročen Franciji. Tme aretirane« m driH tajno.
Falzifikatorska afera s červonci
Barttn. 19. novembra, g. Preiskava o fal» rlfikacijah červooeev zavrem« vedno večji obaeg. kar se morajo razjasniti odnoSsji falzffncatprja, ki jih je imel v tu« in ino zemstvu.' 3« preden so se fslzifikatl raz« lorffl t Nmb«K so k pojavili v Parizu.
Vročina v Argentini
Bmmm Atraa, 19. n«*en4>ra. (be.) Tukaj vlad« icIHn *roOaa. Toplomer kafe 30 i
Naši Kraji in ljudje
Slavnostni večer na čast Franciji
Slavnostni večer, ki se bo vršil v pondeliek dne 21. novembra v ljubljanskem opernem gledališču na čast Franciji in Francozom, bo pomentfiva prireditev, kakršnih nismo imeli že od prevrata sem. Podpis francosko-jago-slovenske pogodbe je bil v vsej naši domovini sprejet izredno simpatično. Pokazalo se je, da ves naš narod čati nc samo formalne, ampak tudi srčne vezi z velikim in slavnim francoskim namdom. Pondeljkov večer v opernem gledališča bo nudil priliko, da pridejo naša čavstva v dostojni, slavnostnemu trenutku primerni obliki do izraza.
Pripravljen je skrbno izbran spored: Po govoru pesnika O. Zupančiča in zastopnika Francozov se bodo vrstile glasbene, operetne, dramske in baletne k)čke, za uvod pa bo »Glasbena Matica« zapela obe himni, le sam spored prireditve je dovolj mikaven, da niti ne omenjamo družabnega in političnega pomena te proslave.
Uverjeni smo, da bodo na pondeljko-vi častni prireditvi naših kulturnih društev in korporacij navzoči vsi, ki se zavedajo velikega pomena prijateljskega zbližanja med Francijo tn Jugoslavijo.
Kupičenje uradnih funkcij
Maribor, IS. novembra
Pri vsakem narodu, ki je količkaj rarvil »veš pravni čut, je veljalo takoj od početka tudi načelo: nemo judex in re sna, nihče ■aj ne bo sodnik v lastni zadevi.
V	Mariboru pa smo začeli zlasti v pravni stroki to temeljno pravilo pravne sigurnosti kar širokopotezno zanemarjati. Odkar Imamo Oblastno samoupravo, v nekaterih strokah kupičijo kar po dve, celo po tri instance v eni osebi ali enem in istem uradu. Vpeljala ie to metodo, ki se upira najprimi-tivoejšemu pravnemu čutu, SLS, ko Ja za-Bospodovala v oblastni skupščini, in si v polnem ignoriranju manjšine osvojila kar vsa mesta v oblastnem odboru ter zasedla tudi mesta tajnikov samo s svojimi političnimi mladim.
Posledica tega je bila, da ie ostal župan mesta Maribora tudi predsednik oblastne skupščine, ki ie druga inštauca za .ibčinskc pesle mestne občine. Ne glede ia to da nalagata obedve mesti župana ia predsednika oblastne skupščine že vsaka ž i sebe tci;ko ogromnega dela, da bi ga še tak duševni velikan in mož največjih fizičnih moči komaj zmogel, nikakor ne gre, da odloča v drugi iflštanc-; isti uradni funkcijonar, ki je že odločal v prvi stopnji. Sodni pravni redi takšne kumulaciie v eni in :sti osebi odločno prepovedujejo in tudi v upravnih poslih ne more biti drugačno merilo. Pa tudi pregleda o delovanju v teh obsežnih poslih velike avtonomne občine in velike mariborske oblasti, ki se šele organizira in je delo zato dvakrat težje, ne more imeti oseba, ki ima le istočasno svojo obsežno odvetniško pisarno ter vrši torel istočasno kar tri poklice z ogromnimi posli, ne vštevši neštetih Aruglh funkcij v stranki, korporaedah In gospodarskih podjetjih. Dan bi moral Imeti desetkrat toliko ur, če bi hotel en človek vse to delo zmagati. In čemu vse to? Saj ima SLS vendar še dovolj drugih Inteligeot-iv, ki bi se gotovo tudi ne branili, razbremeniti v tem ali onem po&hi župana ali predsednika cblastne skupščine. Prebivalstvo bi imelo od tega gotovo znatno korist.
V	istem oblastnem odboru sodi še SLS odbornik, ki je istočasno gerent mariborskega Okrajnega zastopa, druge mštance v raznih občinskih zadevah, ter obenem referent poslov v oblastoem odboru, ki je v tem svoistvu že tretja instanca. Tudi ta odbornik torej rešuje zadeve v eni in isti osebi kar za dve instanci, pritožbe lastnih sklepov, vsaj možnost je podana, najmanj pa, da pri reševanju sodeluje ali vpliva. Urad vodje okrajnega zastopa, ki je podrejen oblastnemu odboru, in funkcijonarja oblastnega odbornika v eni in isti osebi, se torej gotovo nikakor tie sklada. Praktičen primer smo slišali nedavno, ko je naložil gerent okrajnega zastopa veliko davščino avtopoajetniku za uporabo okrajne ceste in mu sporočil, da se lahko proti temu odloku pritoži na oblastni odbor, v katerem sedi teti gerent kot odbornik.
Pri tem okrajnem zastopu pa je nadalje tajnik SLS politik, ki je med tem postal obenem tudi poslanec oblastne skupščine,
torej svoje nadrejene oblasti, ne da bi bil odložil svojo službo pri okrajnem zastopu to le bil končno še izvoljen za tajnika oblastne skupščine. Tudi ta je torej postal nadzornik samega sebe, inštauca nad samim sebe*. V Jedrni Je to isto, kakor če bi postal občinski uradnik občinski svetnik in izvrševal naprej posle občinskega uradnika.
Končno imamo od kreiranja oblastnega odbora naprej tudi oblastnega zdravstvenega inšpektorja, ki diči najvišjo upravno modrost naše oblasti. On je najprej primurij Splošne bolnioe, torej prva instanca za sebi podrejeno osobje, strežniško in drugo do-tiSnega oddelka, potem je za nje druga Instanca kot vodja Splošne bolnice m kot tak je zopet podrejen samemu sebi, kot oblastnemu zdravstvenemu inšpektorju v tretji inštanci. Baje se je zaradi tega vendarle zganila že ena korporacija, stanovsko društvo zdravnikov, v kateri je predsednik bivši SLS minister in še sedaj odličen somišljenik SLS, pa so v tem društvu soglasno protestirali zaradi takšne pravne koll-zije.
Pri nadprodukciji inteligence med Slovenci bi pač ne bilo potrebno takšno kupičenje važnih upravnih mest v rokah par oseb, ki tega dela gotovo ne zmorejo niti fizično. Delitev dela bo tukaj potrebna čim prej, kar nam bo priznal pač vsak, še tako vnet SLS-strankar. Ne gre, da kršimo zaupanje naroda v temeljnih pravicah!
D. Avg. R—n.
70Ietnica škofa dr. Karlina
Kakor smo poročali, je 15. t. m. obhajal g. dr Andrej Karlin, škof lavan-tinski v Maribora, 70 letnico rojstva. Jubilant je gorenjski rojak, doma iz Stare Loke. Za tržaškega škofa le bil
imenovan v oktobru 1910., a leta 1919. je moral na pritisk Italijanov Trst zapustiti. Lavantinsko stolico ie zasedel 6. junija 1923. V škofu dr. Karlinu cenimo narodnozavednega in široko na-obraženega cerkvenega kneza, simpatično v prilog njegovemu značaju pa govori dejstvo, da si je v lavantinski škofiji med vsemi sloji pridobil splošen ugled.
Mariborska manifestacija proti reakciji
Maribor, 19. novembra
Nocoj je za Ljubljano tudi Maribor odločno spregovoril zaradi nasilnega odpusta železniškega uradnika g. Jurija Stanka, tajnika Saveza železničarjev v LJubljani. Obširna Gotzova dvorana se ie ob otvoritvi shoda tako napolnila, da so se ljudje gnetli pri vhodih in na hodnikih Zborovanje je otvoril predsednik mariborske krajevne organizacije železničarjev g. Krajnik, nakar je bil izvoljen za predsednika g. Ošlag, za zapisnikarja pa g. Frah.
Govorili so gg. Bahun, Canžek, Makuc iz Ljubljane in Magdič (v nemščini). Vsi govorniki so bili v svojih izvajanjih edini v tem, da pomeni odpust tajnika Stoika brezobziren udarec današnje reakcijonarne vlade v obraz organiziranim železničarjem in strašilo drugim, ki bi se upali še naprej samostojno misliti in protestirati, k3dar jih vlada pritiska ter jim odvzema kruh. Po-
' tnrirnnnnnrrirrinnnnnnrrini ti ii n n v innnnn! nxHP innnnmnnnnnnnnnmr
Popolnoma novo!
Popolnoma novol
'retresljiva drama otroka, ki j- s svojo iaterjo pognan i. cesto. Po slovitem omanu Paul KfJlerja (Der Sohn der Hagar).
v'eselje v hiši, ko pride sin. — Materina n očeti ljubezen. — Zadovoljstvo in loga v družini. — Vesel i. razposajen* nladeniška radost. — Nezakonski sin iaide svojega očeta vn tonlo okrilje. — Crasne slike v gozdu, ko vihar ruši ln
odnese mlin. Pretresljive scene, polne lepr:e in živ« Ijenjske resnice. V glavni vlogi
Werner Fuetterer
Elitni Kino Matica.
Madv Christians
b: 3., pol 5., 9. url.
Telefon 2124.
Predstave danes ob: 3., pol 5., 6., p pol 8. in 9. uri.
JDC
vdarjali so, da pada odgovorno« le oa klerikalce, ld so v vladi z radfcaU in da se J« sodilo železničarjem v sag Mtvi najslabše vedno tedaj, kadar so MU klerikalci m vladi. Sedal U sopet radi pričeli z meto* dami ZaMke ceste.
2eleznl&uti so govornike neprestano prekinjali z ogorčenimi medklici na rečno SLS, tako da včasl govornikov niti slišati nI bilo. Z zborovanja Je bila poslana ministrstvo prometa protestna brzojavka, ki zahteva rehabilitacijo uradnika Stanka, central! delavskih zbornic v Beogradu pa primerna resolucija
Končno so sledila še poročila delegatov delavske zbornice gg. Sedela in Celešnlka o delovanju delavske zbornice v preteklem letu. Klerikalci so sicer skušali svoje ljudi odtegniti tel manifestaciji z istočanim shodom v klerikalni banki, ki pa Je le klavrno uspel.
G&taovo dvorano je policija močno za-stražila, vendar pa ni imela nobenega posla, čeprav je bilo delavstvo do skrajnosti razburjeno nad nasiljem klerikalno-radikal-ne reakcije.

Predavanje inž. Ferda Lupše v dunajski „Uraniji
Pretekli četrtek je predaval v dunajski »Uraniji« inž. g. Ferdo Lupša o svojih znanstvenih raziskavanjih na daljnem Orijentu. Predavatelj je podal pregledno sliko o razmerah v tadlji, zlasti v Stiarnu, deželi belega slona in svete cvetlice lotos. Obširno ie Izpregovoril o sijamskem narodu in njegovi vladi. Zanimiva so bila njegova izvajanja o naravnih zakladih in bogastvu te, Evropi skoraj neznane dežele. Govoril je o življenju v džunglah, kjer je prišel v stik z divjimi in zapuščenimi človeškimi plemeni in kjer je imel priložnost udeleževati se lovov na črnega medveda, bivola, leoparda, tigra itd. Osobito važnega pomena so njegova arheološka odkritja nekaterih mest ln mnogoštevilnih budističnih templov, starodavnih peči za žganje porcelana, nadalje najdbe prehistoričnega slona in goveda ter človeških okostnjakov ob Meikongu.
Številno občinstvo kakor tudi znanstveniki so izvajanja g. predavatelja, ki Je avtoriteta v vprašanjih daljnega OriJenta, sprejeli z velikimi simpatijami. Preden je inž. g. Lupša zaključil svoje predavanje, je razvil načrt svojega znanstvenega raziskava-nja na daljnem vzhodu v najbližji bodočnosti. Upati je, da bodo merodajni člndteiji čim prej omogočili našemu zmožnemu ori-jemtalistu njega izvedbo. Saj so vendar naše razdrajpane upravne razmere na potu konsolidacije, taiko da se bo lahko posvečalo znanstvenemu delu nekoliko več pažnje. Druge države se ponašajo s svojimi znanstvenimi raziskovalci neznanih dežel. Tudi mi smo laihko ponosni na inž. g. Lup-šo, saj je eden najbolj vnetih piionirjev te vrste. To dokazuje tudi dejstvo, da ga kličejo v inozemstvo oa poučne sestanke. Kakor nam poročajo, so g. inž. Lupšo že razne inozemske znanstvene korporacije povabile, da jim bo predaval. Bilo bi umestno, da bi predavatelj izdal v obliki knj1ge tudi vse one svoje doživljaje in vtise, ki še niso Objavljeni.
Svetislav Petrovič
Kaj je z novo kmetijsko šolo v Prekmurju
Na naš dopis v »Jutru« pod gornjim naslovom smo prejeli od poučene strani na-sledno pojasnilo:
Zadeva ustanovitve nove kmetijske šole v Prekmurju se vleče že več let. Potreba takega zavoda ne samo za to pokrajino, ampak tudi za Mursko polje in Med-murje se vsestransko poudarja in njegova ustanovitev odobrava. Zaradi odpora bivših lastnikov, od katerih se je razlastila v te svrhe potrebna površina zemlje ln nekaj zgradb, pa Je morala zadeVa prepotovati vse instance Državni svet Je o zadevni pritožbi lastnikov odločeval koncem decembra prošlega leta ter vmfl Lastnikom grad in park medtem ko Je razlastitev ostale zemlje potrdil. Končna odločitev ministrstva za kmetijstvo in vode glede obsega in prevzema za ta zavod namenjene površine zemlje in števila zgradb Je bila sredi meseca junija t L V juliju se ie potem že izvršil komisijonalni prevzem za šolo določenih površin in objektov ter so se otvorili potrebni krediti za obdelovanje posestva v Lastni režijL Nabavil se Je najpotrebnejši taventir, predvsem nekaj vprežne živine in orodla, ter se je pričelo z oranjem za Jesensko setev, ki je bila ca okroglo 20 ha (35 kat. oraloy) pravo-
Sktnes
Sllpah
c\?ladimir Qajdarov
Xucy 2)oraine
LOUIS RALPH in EUGEN NEUFELD
to navzoči pri tragt* diji na ledenika €JUNGFRAU» v Švici Krasni naravni po* sneiki Švicarskih Alp
tn Rima. *
Danes premijera/
kino 2yVQR
časno izvršena Druga dela se tudi sedasj, kolikor vreme dopušča, nadaljujejo ter se bodo spopolnila prihodnjo pomlad.
Premagane so torej prve težkoče in urejevanje kmetijsko-šolskega posestva le v teku. Uvedeno ie tudi postopanje zaradi fakultativnega odkupa prevzete zemlje in zgradb iz razpoložljivih kreditov, ki bodo do malega zadostovali za izplačilo vse zemlje (69 ha), gospodarskih zgradb in ene dvodružinske hiše za uradništvo. Zaradi okolnosti pa, da se le bivšim lastnikom povrnilo grajsko poslopje, ki je bilo prvotno določeno za internatno in obenem šolsko zgradbo, se bo moralo zidati novo šolsko poslopje ln šele po dovršitvi tega Je mogoče misliti na otvoritev zavoda. Dotlej Je naloga ravnateljstva, tako urediti šolsko posestvo, da bo vsestransko odgovarjalo svojemu namenu. Izvedba vseh teh del je zopet odvisna od sredstev, ki se bodo dala v te svrhe na razpolago.
Na aktiviranju nove kmetijske šole v Prekmurju, ld postane zaradi idealne lege in precejšnega obsega šolskega posestva lahko eden najlepših zavodov te vrste v državi, se torej dela sistematično in ako bo v bodoče dovolj kreditov na razpolago, le pričakovati v doglednem času tudi otvoritev te potrebne institucije.
^SO NAJBOU&Šri
Odkrita beseda o tujskem prometu na Bledu
Bled, 17. novembra.
Tudi v naši državi začenjajo umevati merodajni faktorji veliko narodno-gospodarsko važnost tujskega prometa in mu polagoma josvečajo več pažnje. Žal iz dejstev opazujemo, da obračajo največ pozornosti našemu Primorju in Dalmaciji, pozabljajo pa na alpske kraje. Največja krivica je zadela našo Gorenjsko z odredbo o 50odstotni znižani vožnji, ki velja za primorska, ne pa tudi za alpska letovišča, dočim uživajo isto ugodnost tudi štajerska kopališča. Pričakujemo, da se ta krivica v bodoče odpravi.
Centrom tujskega prometa na Gorenjskem tvori Bled pač že po svoji prirodni privlačnosti, pa tudi, ker nudi tujcu največ udobnosti. Statistika tujskega prometa na Bledu Izza zadnjih let kaže, da obiskujejo Bled v prvi vrsti Jugosloveni, Avstrijci, Cehi in Nemci, event. še Madžari, dočim so zastopane sicer tndi vse ostale evropske narodnosti, toda le v neznatnem številu, 5 do 50 gostov. Prva leta po prevratu je živel Bled le od jugoslovenske publike, ki je zaradi de-flacije živela sicer razkošno, zato pa tudi ni ostala Bledu trajna. L. 1922. so se tujsko-prometne razmere ustalile in prihajati so zopet začeli k nam gostje iz Avstrije in Češkoslovaške. V letih 1922. do 1925. je obiskalo Bled letno 6190—6790 oseb. Obisk je začel naraščati v L 1926 na 8267 oseb in letos na 11.962 oseb. Še bolj viden je porast v zadnjih letih, ako upoštevamo najvišji dnevni obisk v 1. 1925: 1099 oseb, 1. 1926: 1666 oseb in L 1927: 2542 oseb.
Zanimiva je statistika norasta po narodnosti: Jugosloven i 1. 1925 : 4381, 1. 1926 : 5284, 1. 1927: 5584. Avstriici 448. 1380, 2S77. Ce-hoslovaki 885, 833.1526. Nemci 50, 301, 1184. Vidimo, da ostajajo Jugosloveni skoro lia istem številu, dočim so Avstrijci in Cehoslo-vaki narasli od lanskega leta za okroslo 100 odstotkov, Nemci skoraj za 300 odstotkov, rtevilčna nadmoč jugoslovenskih gostov je pa le relativna, ker večina njih biva na Bledu le po par dni, dočim ostajajo ostale narodnesti pri nas daljšo dobo, kakor razvidno iz t*b*le nofnin (koliko dni je kdo bi val na Bledu): Jugosloveni 84J570 nočnln, Avstrijci 46 6£ nofnin, Cehoslovaki 21587 nočnin. Nemci 11.104 nočnine.
Nov porast gostov imamo le iz inozemstva, zato bi bila dolžnost trg. ministra, da čim bolj razširi in organizira propagandne pisarne v inozemstvu. Razen ofic. turističnega biroja na Dnnsjn rimamo svojih propagu.d-nlh psarn niti v Pragi, Budimpešti, še mani v Nemčiji OnviMic je le od dobre volje tojib agentov, v kolikor bofejo razširjati nai nro-pasrandni materije 1
Narast tujskega prometa na Bledu p« seveda obenem ne zavisi le od naše propa-
gande zunaj države, ampak sloves Bleda se najbolj širi s tem, kako goste sprejemamo in pogostimo. Radi prehrane v hotelih in gostilnah je vladalo precejšnje zadovoljstvo, ne pa tako na tržnici, ki je že po svoji zunanjosti tako preprosta, da je za tujca predmet najboljših zbadljivk. Na drugi strani je pa slabo založena z razno zelenjave in sadjem. Razen zdravilnega parka nima Bled brezprašne promenade »Paik« za Stražo je zanemarjen in neurejen. V najkrajši bodočnosti bo potreboval Bled prostran park, kjer
se bodo gost in njegovi otroci lahko osvežujočega gorenjskega zraka.
Higijenske razmere 5e daleko niso zadovoljive, a se zboljSujejo. Se teče gnojnica po cestah in stranišča, »zrcalo kulture vsakega naroda«, ne pričajo ravno o našem velikem napredku Stanovanja se čistijo, belijo, toda nesnage je še maraikod dovolj. Ved« v je zeru okužujemo, ker mečemo odpadke vanj ali v dovodne studence. Te so grabi pogreS-ki, ki se dajo z našo dobro veljo odstraniti. Večjih javnih naprav v doglednem času ni--pričakovati, ker privatnega kapitala ni, dosedanjim podjetnikom pa davek še dihati ne da. Novih investicij zdravilska komisija ne zmore, občina pa še manj. Eno je mogoč«, kar se doseči mora: da privatne in javno vzdržujemo čistost in red. ln tudi to bo korak napredka, da ustvarimo gostu bivanj« med nami prijetno in udobno.
Grozovita smrt med mlinskim kolesjem
Križe, 19. novembra.
V	vasici Repne pri Križah na Gorenjskem se je v petek popoldne primerila strahovita nesreča, katere žrtev je postal tamošnji mlinar I. Ribnik®, po domače imenovan «Krišelj».
Krišelj je malo pred 15. uro imel opravka v svojem mlinu, kjer je urejeval to in ono v obratu. Ker mu je nagajal glavni jermen, je skušal tudi tu nekaj urediti, kar pa je postalo zanj usodno. Pri tem poslu ga je namreč nenadoma pograbil glavni jermen za roko. Mlinar se je skušal iztrgati, tedaj pa se je zapletel v jermenje še z obleko.
V	silovitem loku je Krišlja hip na
to vrglo pod kolesje, ki ga je zmlelo pod seboj.
Domači so čuli samo zamolkel krik in so v strašni slutnji nesreče takoj prihiteli na lice mesta. Hiteli so takoj dvigati kolo in so ga končno šele po daljšem trudu tudi ustavili. Tedaj se jim je nudil grozovit prizor.
Nesrečni mlinar je ležal spodaj z
odtrganimi nogami in od telesa odločeno desno roko.
Preden je bila drama končana, je moral mož silovito trpeti, kajti udarci nog so se poznali celo v cementnem tlaku. Smrt je seveda morala biti nagla, saj so domači potegnili izpod kolesja samo krvavo brezoblično maso . . . Glas o strahoviti nesreči v mlinu se je razne-sel kmalu daleč naokoli in vzbudil z nesrečno Krišljevo rodbino globoko sočutje, i>osebno. ker se je istotam
pred kratkim ponesrečil tudi Kriš-
Ijev sin. ki mu je transmlsljski Jermen odtrgal roko.
Pokojni Ribnikar je bij star šele 40 let ter zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok.
Na plesu uporabljajo plesalci okusne
ANACOTBUTI
da se varujejo od prehlada, nahoda io in« fluence. Te pastile ne potrebujejo posebne priporočbe, ker so po vsem svetu poznan«
icB i—1 — ----- —----
ra rfi svojega
delovanja.
in sigurnega
Žrebanje državne razredne loterije
Beograd, 19. novembra.
Dane« so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
Po 30.000 Din dobijo srečke:: 109.141 ia 114.894.
Pa 10.000 Din dobijo srečke: 10.295, 36.816 in 52.059.
Po 4000 Din dobijo srečke: 35249, 46.6», 82344 in 89.559.
Po 2000 Din dobijo srečke: 406, 1244, 2758. 6421, 8951. »067. 15.345, 15.594. 16.256, 17.427, 19.731, »•«. 30.558, 25395, 25.628, 26.908, 30.245, 38.167, 39.100, 39.332 41.946, 42309, 42*3. 42623 44.415, 45.826, 47.071, 49.122. 51.055. 52.427, 51M3. 56.961, 58.114. 58.196, 66 452. 67.254, 72J97, 74.415. 78.377, 79.563. 80.447. 80517, 83.372. 83.566, 85.521. 86.845. 86:883, 87.847. 88.049, 88.836, 91.770, 92JOO. 94.067, 96176, 96J65, 96.879. 96JKH, 104.341, 106.814, 110*48, 110.829, 112.270. 113.248, 115.150. 120.848, 122:994, 123.482, 123.750 in 121049.
Senzacijonalen beg na smrt obsojenih zločincev
V bihaških zaporih so zlogasni razbojniki ubili paznika in pobegnili v okovih.
Ljubljana, 19. novembra.
V	noči od petka na soboto so policijski uradi širom države prejeli od okrožnega sodišča v Bihaču alarmantno obvestilo. da so iz taraošnjih zaporov pobegnili opasni zločinci, ki so bili nedavno obsojeni na smrt. Njihova imena so: Mile Tomljenovič, Vasilje Rodič, Mile Karanovič in Mile Mutič. Z njimi ie pobegnil še en kaznenec, ki je bil obsojen na 8 let težke ječe in se zove Mefrmed Buljubašič.
Zločincem se je beg, ki je bil gotovo že nekaj časa snovan, posrečil na ta način, da So napadli paznika, ga ubili in nato pobegnili v okovih.
Ostalo varnostno osobje ni moglo biti pravočasno alarmirano, in tako so kaznenci srečno dospeli izven Bihača. Okove so pozneje našli orožniki v bližini seia Nebljusi, kjer so si jih zločinci prepilili in bežali dalje. Za enkrat za njimi ni sledu.
Mile Karanovič je 32 let star. rodom iz Bogoljuska, srez Bosanski Petrovac. je srednjega stasa, okroglega bledega lica, plavih las, nekoliko plešast, oči ima zelene, brke rdečkaste. Govori poleg srbo-hrvaščine nekoliko nemški in italijanski, izvrstno pa obvlada ruščino. — Mile Tomljenovič je star 25 let, doma iz Papara v bihaškem srezu, visoke postave, črnkast. okrogloličen. — Mile Mutič je dopolnil 25 let. doma pa je iz Vajkiojatre v srezu Sanski most, je srednje postave, plavkast, ima velike zelene oči in je obrit. — Vasilije Rodič je iz Velikega Ocijepa, srez Bosanski Petrovac. pristojen pa v Dišliko srez Garešnica. Star je 29 let. srednjega stasa. močan, mrkega obraza, plavih oči. Na levi roki mu manjkajo trije prsti, ki mu jih je svojčas odbil strel. Bil pa je ranjen tudi v levo nogo. — Mehmed Buljubašič je star 29 let, rodom iz Lu-barde. srez Bosanska Krupa; srednjega stasa. podolgastega obraza, svetlih las in zelenih očL
Zločinci, ki so bili obsojeni na smrt, so bili svojčas proglašeni za hajduke. Domneva se. da je vsa petorica pobegnila v smeri proti Dolnjemu Labcu. Zasledovanja so v polnem teku.
Idilična ljubezen v rdeči hiši
Prizor z ljubljanske policije.
Ljubljana, 19. novembra Do danes se še nista poznala. Drug za drugega nista znala, nista vedela, da je ona Vičanka in on Posavec. Gabrijelca ni vedela, da na tem okroglem svetu životari dolgi Lovro in ta ni nikdar ničesar čul o ljubeznivi, vedno veseli Gabrijelca, ki rada iaate »stana«. Prav za prav je res čudno, če že ne čudovito, da se nista spoznala že kdaj prej. Saj kadar Lovro pride v Ljubljano, rad obrede gostilne križem Ljubljane ter zavije tudi v Šiško, Moste ali celo na Gltnce. Gabrijelca pa je tudi obožavala ali se dala obožavati od iactov iz raznih delov mesta. Končno — mogoče, da sta se tudi že kdaj srečala. Kje je zapisano, da se ni Gabrijeka kdaj smejala Lovru, muhastemu pijančku, ki vpiie, kadar »ga« ima pod kapo na ulici. Zaori makar na Alekssan-drovi cesti, ali Krivi ulici, da se Bog usmili, a se ga nočejo stražniki, ki imajo z njim posla in ga vsakokrat popadejo pod pazduho ... In na drugi strani tudi ni gotovo, da se Lovro v treznem stasfj u, loveč se zvečer pod Tivclijem, ni zanimal za ta ali oni lutajoči parček, čigar polovico je tvorija Gabrijelca . . .
Tako se torej doslej še nista poznala. Spoznanje jima ie bila prihranjeno za danes. Včeraj je bil tak dan. da si ga je Lovro zaželel do roba, a si ga je privoščil čez mero. In to v Ljubljani, kamor po naredbi gospodov na policiji me bi smel! ... Pa tudi za Gabrilelco ie bil včerajšnji dan, dan dogodkov in avantur. Spoznala se je kar s tremi fanti ln bJa z vsemi enako ljubezniva.
Muhasto naključje je hotelo, da na večer Gabrijelca ni mogla odoleti povabilu tudi četrtega famta, krepkega uniiormiran-ca, ki jo je zapeljal naravnost v rdečo hišo na Bleiweisovi cesti. Fant io je kmalu zapustil, a ji je poprej preskrbel prenočišče Enako družbo je našel na ulici tudi Lovro, ki je podpiral vogal hiše v neki temni ulici ter trosil v vlažno jesensko noč onemogle besede.
Danes zjutraj sta se Lovro in Gabrijelca prvič natančneje ogledala v veži hiše na Bieiweisovi cesti. Spremljajoči stražnik, ki tu je motril, se Je skrivnostno namuznil. Zdelo se mu ie, da sta dru? drugemu všeč. Po stopnicah, vodečih visoko gori v tretje nadstropje, so njune oči že naravnost uda-no počivale drug na drugem. Kljub nerodni situaciji sta oba Izsilila okrog usten lahen smehljaj Kako se prav za prav imenujeta. sta čula šele v sobi, kjer je nameščena kriminalna razvidnica.
»Tak. Lovro. roko sem in stegni prste!« Lovro se ni upiral; pripomnil je, videč temno pasto samo: »Tja, potem bom pa umazan . . .!«
>Pa še ti Gabrijelca!« je pozval službujoči uradnik Ona ie nervozno igrala z očmi, slednjič pa energično stegnila roko, s! omastila prste na pasa in jih pritisnila na pripravljeni karton Proces daktiloskopira-n>ja je bil kratek tn oba sta se 2opet zasukala. da odideta.
»Evo,« je pripomni! uradnik, »pa Je končana najboljša fotografija!« . . .
V	sobi dežurnega uradnika sta se nova znanca poslovila Lovro ie dobil prisilni potni lisi ta sprem« ga Je stražnic do posavske policijske mele. Gabrijeka je morah sa Vič ter Je lahko odšla sama. Ob-
ljubila je, da se poboljša in da ne bo več sladka za vsakogar . . . Pred slovesom pa sta si Lovro ta Gabrijelca z vzdihom povedala, da se poiščeta ob priliki nekje, morda na Posavju, morda kje drugje za policijsko mejo ter si po svoje obrazložita čttstva, ki so ju obhajala v rdeči hiši na B!e;weisovi cesti.
Ljnbezen in življenje
Tcurjažkovo maščevanje, ker ga ni dekletce maralo
Litija, 19. novembra.
Tomažek izpod Janč je že 32 let star, pa se še vedno podi okrog kot izgubljena du« ša. Nikjer nima obstanka, resnega dela se pa tudi ne poloti. Najlepše mu je narava, kjer mu je nebo streha, trava pa mehka postelja. Kot samotnemu romarju pa mu pridejo včasih kaj čudne misli.
Tomažku se je naenkrat vnelo srce za 141etno dekletce, mlado Ivanko, ki je pasla na širmanskem hribu svojo čredo: kravice ta koštrune. Tomažek je nabiral sladke koreninice ta jih nosil mladi Ivanki. De« kletce pa se je balo čudnega možakarja m ko je začel ta praviti čudne besede in jo je prijel za roko, je bil Tomažek namah sam: Ivanka je zbežala kot blisk... Le kravica je izbulila svoje oči v Tomažka in posmehljivo zamukala; tudi koštrunček je pomilovalno zapičil svoje oči v Tomaž* ka in rogajoče zameketaL
Tomaž pa je začutil jezo na vse tri: na pobeglo Ivanko, na meketajočega koštrune« ka in na mukajočo kravico.
Pa je sklenil maščevanje in je odprl pi« pec ter ie začel rezati kravici vimenčke. Ko je dva odrezal, mu je pa krava od bo« lečin ušla nekam za Ivanko.
Na koštrunu pa je sklenil hujše mašče« vanje. Privezal ga je za roge, z nožem pa ga je začel zbadati in mrcvarrti. Polotila se ga je medtem bestijalna misel ta ie s pipcem porezal nedolžni živalici mode, da ie koštrunček radi bolečin in odtoka krvi pog;nil.
Za hudobnega Tomažka so zvedeli orož« niki, ki so ga aretirali in oddali za varna okenca. Pred sodnikom pa ie Tomažek vse tajil. Dejanja ni hotel priznati, pač pa je bil pripravljen povrniti vso škodo, ki jo ima gospodar radi izgube koštruna in po» škodbe krave.
Kljub zanikanju vsake krivde so Tomaž« ka pred litijskim sodiščem obsodili Poleg povrnitve vseh stroškov bo mesec dni pre» mišlieval o svojem divjaškem činu Ker se ie. Tomaž pritožil, so ga sodili še dnigič. pa je obveljalo vse tako. kot so odredili, prvič. Tomažek pa ne bo menda nikoli več nikogar s pipcem operiral in si bo jezo hladil na drug način.
Zimsko darilo profesijonistom
Iz krogov profesijonistov državne želez« niče smo prejeli sledeči dopis: Te dni se je doigral v naših vrstah konec zadnjega de« janja, ki meče slabo luč na našo upravo
V strojnem oddelku je nameščen zagrizen nemčur kot delovodja. Na vse napade proti temu tn upravi, ki kaj takega tolenra. je ostala uprava gluha, pač pa so se radi te osebe vršila zaslišanja, premeščanja, odpusti itd. Vse je šlo v filmskem tempu, in koncem koncev ie tudi glavni jtisiak mora! zapustiti pozorišče in oditi.
V zameno za tega junaka nas je pa upra« va obdarila na zimo z ukinitvijo osemurni« ka. Temu darilu se imamo prav za prav zahvaliti samemu ministrstvu, ki ie izdalo k prejšnjim pravilnikom še odlok, da se mora v slučaju nezgod podaljšati delovni čas. To se je sicer prakticiralo vse dotlej in se je tudi to izvršilo brez vsakega ugovora, bili smo pa vsaj tako srečni, da smo prejeli za tako delo pesebno nagrado po posebni skali za nadurno delo. Sedaj pa moramo delati vse nadure za navadni «Bog plati«, od ka« terega ni bil doslej še nihče sit. Pri nas imamo srečo, da znajo nekateri mlajši pred= postavljeni na svoj način tolmačiti odloke in je zadela ta dobrota samo nastavljene, dočim nenastavljerim ni treba delati nadur. Zakon o zaščiti delavcev, ki jasno določa, da se ima vsal nadurno delo nagraditi s 50% nad-rne doklade za državna podjetja ne velja in so državna podjetja država v državi.
Pričakovali smo, da dobimo prepotrebno služheno obleko vsaj na zimo, namesto ob« leke smo dobili ukinitev osemurnika Ta ukinitev pa ne bi bila potrebna če bi se delala samo upravna in ne tudi privatna dela. Tudi se nam čudna zdi ta nova odred« ba iz razloga, da je izšla iz vrst naših ostre« berjev« in ne iz poklicanih krogov Nastane vprašanje, če smejo posamezni ljudje pri« krojevati in izdajati zakone ta odredbe. Zastonj se tudi vprašujemo, dali se bo tudi nam zaračunala službena doba s 25., oziro« ma 26. leti, ali bo za nas tudi tukaj kaj dru. jJače. Zaman čakamo tudi na razliko dokla« de, premije itd Vse že zdavnaj obljubljene dobrote, ki pa so vsaj doslej ostale obljube. Nam profesijonistom prede danes prav tr» da, a kakor kažejo vsa znamenja, naših kri« žev in težav še ni konec. In vendar smo tu* di mi med tistimi, ki najbolj verno in naj. koristneje služimo državi. Zakaj se torej
GRAMOFON	57T5.— 365—
HARMONIKA 740.—, 860.- 200i-VIJOLINA ▼ etuijo	646.— 316—
MANDOLINA	220.- 160.-
KITARA	830-
Gramofonske plešCe. strune, ustne harmonike ia okarine. — Vodi ee samo blago naj-
boljie kakovosti. VELETRGOVINA R. STERMECKI, CELJE. Velika bettina prodaja.
postopa z nami na tak naravnost nečuven način? Na vprašanje naj bi nam odgovoril minister saobračaja ta oni socijalne politi« ke. Naša potrpežljivost gre h koncu, ker ne
maramo živi v grob. Pomagajte, aokier je čas!
Krmite pozimi ptice pevke!
Ni boljšega pomagača pri zatiranju raznovrstnih sadnih škodljivcev na naiah vrtovih, osobito gosenic, kot so ptice pevke, ki prezimujejo v naših krajih. Izmed vseh najkoristnejše pa so sinice. Da pa si ohranimo ta pridobimo te pridne delavce za poletni čas, je neobhodno potrebno pravilno ta smo-treno krmljenje po zimi.
Pred vsemi moramo krmiti sinice, ker ravno te živijo spomladi pretežno od žuželk in z njimi izrejajo tudi mladiče. Razume se, da naj poleg sinic dobijo tudi ostali pri nas prezimujoči pevci svoj delež, ki jim ga že s tega razloga, ker so ostali pri nas, ne smemo odreči, v mrzlih zimskih dnevih.
Umno krmljenje pa ni mogoče:
1.	brez pravilno pripravljene krmilnlce,
2.	brez prave krme ta
S. treba to pravilno pokladati.
Krmilnica, podobna majhni hišici, naj bo napravljena tako, da krmo čimbolj varuje pred dežjem in snegom. Z žebljem naj bo pritrjena na stebriček, da se poleti lahko sname in spravi pod streho. Na dno pa naj bo pritrjena večja pločevinasta posoda. Tako pripravljeno krmilnico postavimo blizu sadovnjaka v zelenjadni vrt ali kjerkoli, tudi pri hiSi.
Edino prava hrana za sinice je sirova koruzna moka (no zdrob), sirov živinski loj in dobro zrelo seme od solučnic.
Ne sme se jim pa pokladati bučno ali konopljeno seme, dasiravno oboje zelo rade jedo, kajti po obilni večkratni hrani bučnih pešek in konopljenega semena se jih loti nekaka griža, ki je zanje vedno smrtonosna. Za ostale ptice, kot zelenčke. vrabce, strna-de, ščinkavee itd. je dobra ajda in proso. Bučno in konopleno seme jim je škodljivo ravno tako kot ainicam.
Koruzno moko ta loj naj imajo ptice v krmilniei vedno na razpolago in sicer loj naboden na konici, moko pa nasuto v pločevinasti posodici. Ostalo krmo jim natre-samo vsako jutro kar na dno krmilnice, a le toliko kolikor pojedo do 2 ali tretje popoldne.
Pripominjamo še, da naj bodo krmilnice že sredi jeseni zunaj, da se s tem privabi ptice iz bližnjih gozdov. Pred koncem marca pa naj se s krmljenjem ne preneha, da ptice obdržimo v obližju vrtov, kjer naj gnezdijo.
Ako se bo danih navodil držal vsak naš posestnik, bo nedogledna korist kmalu vidna, za zgled naj bi se vsaj pri vsaki šoli priredila opisana krmilnica. _ Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani.
opisi
GUŠTANJ. Krajevinl odbor Rdečega križa si je nabavil po komaj dve m polletnem obstoju rešilni avto, ki bo 8 decembra t. L blagoslovljen. Poudariti moramo koncili-jantnost tvrdke Košir & Co v Mariboru, ki ie sklenila z odborom tako ugodne pogoje, da presegajo najboljše trgovske običaje. Avto je izdelek rvrdke Chevrolet, moderno opremljen in stane 85,000 Din. Krajevni odbor »Rdečega križa« plača polovico zneska takoj, ostalo pa šele v teku dveh let.
JESENICE Sokolsko društvo priredi danes 20. t m. ob 20. v društveni telovadnici telovadno akademijo, pri kateri nastopijo oddelki moškega in ženskega mraščaja. člani in članice. Sodelovala bo društvena godba na pihala.
VRHNIKA. Opoz-aria-rro na današnje ve-lezanimvo predavanje, ki ga priredi ZKD pri »Jantarju«. Snov predavanja ie vrlo zanimiva, in sicer o razvoiu svetovno političnih dogodkov v luči Sv pisma. To bo ciklus več velezanimivih predavanj, ki se bodo vršila vsako drugo nedelio: med temi predavani' se bodo vršila še druga zanimiva predavanja Opazujoč veliko zanima-nje občinstva za predavanie se tako Zveza kot kraj. org. SDS ne strašita ne truo'a ne stroškov: pričakujeta pa da bo vsak pn-setnik tudi agitator da tras bo v tei ljudski visoki šoli od nedelje do nedelie več Začetek ie zarad' *eodntega odhoda vlaka vsakokrat točno cb 14.50. Vstop prost.
Škoffe pred sodiščem
Stara tožba vrhbosanskega nadbiskupa dr« Šarica in ljubljanskega škofa dr. Jegliča zoper dr. Birso, urednika «Slovenskega Naroda«. — Delna obsodba, delna oprostilna sodba, ker je
uspel dokaz resnice!
Včeraj je v »škofovski pravdi« izšla zanimiva sodba, ki osvetljuje marsikatere važne dogodke
Dne 8. avgusta 1. 1925. so »Službene No-vtae« objavile novi tiskovni zakon, zoper katerega so baš klerikalci nastopali najostreje. Še preden so »S. N< dospele v Ljubljano, je »Slov. Narod« dne 10. 8. 1925 objavil uvodnik z naslovom-
»Intrige jugoslovenskih škofov«, o predmetu, ki je bil baš v ospredju zanimanja naše javnosti. Prav takrat so se namreč razbila pogajanja med našo vlado in Vatikanom za sklenitev konkordata tn obenem uvedbo narodnega jezika kot fakultativnega liturgičnega iezifca O vzrokih, zakaj so se pogajanja razbi'a. je pisalo malone celokupno novinstvo Jugoslavije, ln eden takratnih vatikanskih delegatov naše vlade, bivši minister ver in narodni poslanec dr Vojislav Janiič je rbjavil v beograjskem »Vremenu« interview, ki ie vzbudil rbio pozornost tn energično obsodbo klerikalcev — kalti v tem rntervieum je dr. laniič razkril posfooanie jugoslovenskih škofov v Rimu Uvodnik ^Slovenskega naroda« je posnel b'.vtvene trditve iz Janjiče->'ega intervievva in dodal nekdi svojih sklepov. Značilno ie da ni nobenega lista
noben škof tožil zlasti ni nikdo imel poguma tožita »Vremena« niti dr Janjica. pa tudi nikogar drugega. Le zoper »Slov. Narod« sta dne 21 9. 1925. vložila dr Šarič in dr. Jeglič skupno tožbo Zakaj ravno v Ljubljani in baš samo zoper »Slov. Narod« ne pa zoper one liste, ki so pred njim opetovano Rjavili iste informacije? To pač ni težko uganiti
Pravdanje se je vleklo Drav dolgo. Toženi uredniik ie nastopu
obširen dokaz resnice, m sioer z zaslišanjem cele vrste prič, ki so imeli neposrednega opravka s pogajanji tn ki so si ogledali delovanje naših Škotov od blizu, v kol kor ie to bilo po naravi stvari same sploh mogoče
Kot priče za resničnost urednikovih navedb sta bila v prvi vrsti ponudena delegata naše vlade, naš rimski poslanik dr Smodlaka in posebni delegat dr Janjič. da-Lje vatikanski drž. pod tajnik za zunanje zadeve kardinal Duca Boreoncini m takratni direktor sv jeronimskega zavoda msgr. Biassotfco dalje načelnik v našem ministrstvu ver dr. Lan-ovič in še nekatere druge priče V dok iz so se ponudila tudi poročila naše delegacije ministrstva inostranlh del. Sod šče je moralo po uradniškem zakonu zaprositi potom ministrstva pravde ministrstvo inostranlh del tn ministrstvo ver da oprostita svoje uradnike dolžnosti čuvanja službene tajnosti, da da akte na razoolago in nudi pravno pomoč za zaslišanje vatikanskih prič. Ministrstvo taostranih del pa je iz ra*umljlvih razlogov, namreč da čuva absolutno tajnost diplomatskih razgovorov, odklonilo vse te predloge in ni hotelo nuditi pravne pomoči niti za inozemske priče, niti ni dalo spisov na razpolago, niti ni razrešilo svojih delegatov ta uradnikov službene tajne, taka da je toženi urednik bil na ta* način ob najvažnejša In nai tehtnega dokazila. Moral si je pomagati s tem. da ie pravočasno predložil dokaz po prepisu avtentičnega poročila delegatov da ie ponudil dokaz po pričah o avtentičnosti dr JanJI-čevega intervluva in končno kot glavni dokaz. ki mu ie še ostal na razpolago, po pričah dr O Zerjavn in dr M Brezigarju. za oikolnost. da je prvi za vso vsebino dokaznega materijala avtentično Izvedel kot narodni poslanec od naših delegatov, drugi pa da ie svoj prepis posnel po izvirnem poročilu
Končno je prišlo do glavne razprave 12. marca 1927 na kateri ie obtoženec vztrajal na neposredni ustmenl provedbi preostalega mu edinega in glavnega dokaza. Ljubljansko deželno sodišče pa ie smatralo ta dokaz za nepotnben. češ. aa bi priči itak ne mogli povedati nič drugega, kakor sta izpovedali pri zaslišaniu v preiskavi Tako le obtoženemu uredniku bila odvzeta zadnja obrambna možnost Ker ni bil pro-vedem Drav noben bistven dokaz, ie sodišče takrat obtoženega uredn;ka spoznalo krivini pregreška klevete ootom tiska z ozirom na vse navedbe vroževane^a članka in obhodilo urednika na mesec dni zapora, 5000 Oin denarne kazni In ravno toliko odškodnine
bremensko ^firošOo
Meteorološki taved * Ljubljani 19. novembra 1927.
Viltn-. hRf ■:•«■<
SMS h (t
Kras
Cas
5	i c	
3 a		»
<t t*	5	
fS3 8	— 2i	KO
7 4 "	9 0	6
	00	fiv
7 6«	i 0	
'■2 J	-SO	9<?
7 >7 5	13-0	65
"38	1-	
L|ul>llaai Muriho« . , Z«a'eh , i , Bfotfrsd i • . Sariievo . t . Skopi te . . .
Dubrovnik
Split , . , . f Prsh«
Solnce vzhaja ob 7.2, zahaja	ob 16.28, luna vzhaja ob 1.43, zahaja ob 14.45.
Namšia remperatura dane*	« Lluhliani 7.0 C. najnižja 1.4 G
Za odhajajočo depresijo, ki	je šla pred
■Hi Cl i r
'r Srzlm
» metri!«
VE I NW 6 WNW 8 mirno ESE 4 'litrno SE 6
ENE 2
fi
lo
is 9 0 6 1 i 7
'0
Padavine
Vr-ta
k i m
dež
nesla pršenje
1.8
03
tednom dni prav čez naše kraje proti sred nji Rusiji, je sledila poplava mrzlega zraka « severa. Ne le vsa zapadna in srednja Evropa, tudi mnoge južne pokrajine, osobito Balkan so dobile pričetkom tedna občuten mraz, ki je ponekod dosegel dosti visoko stopnjo, osobito v zaprtih alpskih dolinah, kjer je ponekod zapadel sneg do pol metra visoko. MrzK zrak je silil še dalje na severne dele Sredozemskega morza, osobito preko južne Francije ta Jadrana, kjer je na vzhodni strani nastopila huda burja
Po mnogih krajih srednje Evrope in Baltiškega morja je snežilo še sredi tedna; najhujši mraz pa se je razvil v Skandinaviji, na Finskem in v severni Rusiji; termometer je kazal ponekod do 25® C pod ničlo. V LJubljani se je znižalo živo srebro v sredo zjutraj najnižje na 10» pod ničlo, kar je za sredo novembra pai znaten mraz.
Ali sa bližajočo se zimo ta igodnji m ras ne pomeni mnogo. Kljub temu imamo lahko zmerno ali celo toplo zimo. Tekom zadnjih let se je zgodilo že dvakrat, da je bila v Ljubljani koncem novembra najnižja temperatura cele zime, to ae pravi, sledeči meseci december, januar ta februar nteo imeli no-
benega mrzlejšega dneva. Zgodnji pričetek mraza tedaj ne pomeni, da bo trajen.
Ta teden se je pokazalo zgodaj, da zima še ni definitivna. Visok zračni tlak, ki se je razprostrl čez večino Evrope, in povzročil pekai sneženih, mrzlih dni, se je moral brž umakniti novi depresiji, ki je dospela čez Atlantski ocean in se v petek zjutraj etabli-rala nad morjem med Irsko in Islandijo, od-tamkaj pa prodirala dalje proti kontinentu. Njeno učinkovanje je poseglo že v petek do nas in v soboto smo se imeli v višini povsem južnozapadno smer z obilno vlago iu dežjem. Vsa zapedna polovica Evrope ima zopet toplo južno vreme, na mnogih krajih z dežjem. Mraz je ostal v vzhodni polovici kontinenta. Podoba je. da se nam je pripraviti na daljšo toplejšo in vlažno dobo.
Dunajska rremenfka napoved za nedeljo: Na jagu in najbrže tudi na vzhodu Alp nejasno. mesleno vreme s padavinami, na severovzhodu prehodna razjasnite*, v gorovju snežni viharji.
Tržaška vremenska napoved ra nedeljo: Lahni vzhodni vetrovi, nebo oblačno, megla, defc temperatura od 8 do 11 stopinj; morje mimo.
Zoper to sodbo je obtoženec vložil pritožbo ničnosti na najvišje sodišče, katero je že v nejavni seji pritožbi ugodiie in izreklo, da je podana uičnost. ker sodišče ni zaslišalo tudi onih prič ki ne potrebujejo ministrske odveze, in je s tem krišlo temeljno načelo obrambe O tej kasacijski sodbi smo svoječasno obširno poročali
Ljubljansko deželno sodišče ie razpisalo novo glavno razpravo ki se Ie vršila včeraj in je trajala od pol 9. zjutraj do 2 popoldne. V smislu zakona je mesto prejšnjega senata (g vss. Mladiča) nastopil nov semat. kojemu ie predsedoval g. ss. Av-sec, vofanti pa so bili gg. vss dr Kaiser, ss. dr Kralj ln s VelušJek škofovska to-žitelja je zopet zastopa! odv dr. Brejc, prisotnega rbtoženca dr. Birso pa odv dr. Knafiič. Prečrtale so se izpovedbe raznih jugoslovenskih škofov. Te izoov&cbe so prav zanimive Vsi škofje so namreč izpovedali tako rekoč po enem kopitu, in so v glavnem boli izpovedali svoia mmenla In dali Izpričevala o de-stvih pa so skoraj stereotipno irpovedali. da jim niso znana Vsi so v glavnem naalašali. da so za uvedbo glagolice. da pa se niso spuščali v razpravo o sv jeronimskem zavodu, ker ie Vatikan v tem vprašanju nepopustljiv in smatra ta zavod za svoj. o elavnem vprašanju, v kakšni zvezi sta kenkordat m uvedba glagol'ce, se niso mnogo izjivljali. Jasnost. za kaj prav za prav gre. ie prinesla šele
izoove^ba g. dr. Žeriava:
I>z stenosraiskega zapisnika obširne iz-povedbe posnemamo le, kar je bistveno. Svedok ie bil 1 .1925. minister in se .ie posebno zanima! za insirukcije delegatom Po padcu kabineta se je slučajno sestal na ljubljanski postaji z dr. Janjičem ki se ie pravkar vračal iz Rima. Ta mu ie povedal, da so pogajanja izprva potekala ugodno, do prihoda uašega ephkopata v Rim. Takrat pa je naenkrat prišel preokret. Naši škotje so pripovedovali Vatikanu, da katoličani niso enako tretirani v Jugoslaviji, kakor drugi, in da ie celo oerkveno premoženje se-kvestrirano! To so vatikanski delegati povedali našim, sklicujoč se na navedbe škofov. S trudom se ie naši delegaciji posrečilo pobiti krive navedbe škofov in obrazložiti. da ne gre za sekvester premoženja, marveč za nalaganja denarja cerkvenih institucij brez razlike konfesiie v državni hipotekami banki, — kar ie sicer pozneje bilo sistirano v »iprelaznim naredjeraima«
Nastop škofov ie bil takšen, da ie kardinal Vanutelli povedal našim delegatom: »Vaši škofje so nasprotniki vaše države!«
Od drugih podrobnosti ie zanimivo: Nadškof dr Šarič ie nekoč pr5 vstopu v vesti-bul sv jeronimskega zavoda zagleda! sliko našega kralja, ter izjavi!, da ta slika tu n! umestna nakar ga je direktor zavoda msgr. Biassotto zavrnil, da je slika tu na izrecno željo papeža. To ie imenovani msgr ofid-jalno javil našemu poslaniku dr. Smodlaki.
Glavno pa je zadržanje škofov v vprašanju
konkordata In glagolice.
Stališče naše vlade ie bilo v nasprotju a nekdanjim »biskupskim načrtom« (t. J. starejšim vladnim s pomočio treh škofov izdelanim načrtom konkordata. ki ie uvedbo glagolice predvidevati ko» § konkord-tne pogodbe). — da se sedaj od tega odustane in da se konkordatska pogajanja v širšem pomenu besede razdele na dva d >!a Eno je komkordat v ožjem smislu pogodba med kraljevino In Vatikanom. Drugo oa ie enostranski vatikanski akt, s katerim papež izreče. da se uvede narodni jezik kot litur-gifni iezik fakultativno Razume se seveda. da se prva dvostranska pogodba podpiše le. ako se obenem doseže med strankama obvezen sporazum, po katerem bo papež potem istočasno s podpisom konkordata izda! svoj — formalno enostr?nrki — akt o uvedbi gla^olice To so seveda šVof-ie — po lastnem orčevaijti — vedeli. Kljub temu pa so v neki oredofbi Vatikanu med drugimi svojimi zahtevami proti koncu spisa v posebni točki izrekli tudi zahtevo, da bodi uvedba g'ago!Ice oziroma narodnega iezika zgoll notrania zadeva cerkve, a da se naše države srloh ne t'če.
Naši delegati niso verieV, da Je takšno stališče škofov sploh mogoče. z'to so jim vatikanski delegati noVarall dolčno list'no! Drugi dan oa «o naši delegati vatikanskim pokazali -bickuoski načrt«. — s^ai so, bil! presenečeni vatikanski delegati Po«!ed'ca tega obnašanja naših škafov oa le bi'a da so se pogajanja prekinila. bre7ccpe$no.
Nato |e še g dr Brerigar kot priča obrazložil In potrdil da le naoravil prepis poročila po originalnem poroči!'i delecatov v ministrstvu tako di 'e prepis resničen.
Sledili so še razni dokazni pred'ogi. krm-traverze rbeh ra s iopm i kov. posvetovanje senata o dr4cnzn:b pred'o<Hh ki so bili ri-vrnieni 'n k on "ni o!a!diveri obeh zastopnikov Po daljšem posvetovanju je senat proglasil
sodbo.
da ie obtoženi urednik kriv klevete zarndi obiave onih odstavkov fa.nka. k'eT fe re-f(wv da so vodil- fsvofe) ?Hčo k»Ttw»-njo, deloma anonimno. b'atili n-še vlade, bes nroti oravoslaviu h"i«kaf'e katoliških množic nroti beog-ai=kim vl-^da-^ tn ure'enim razmeram v državi. avctHHfi ment^Vtet, _ Ver v teh točknh nI bil d"'"'ln»>?en dokaz re*nVe I" se oWo*e*ie« rb-nd' na 14 dni tanon.	r>m k-ani, 3500 Din odškodnine in ob'avo sodbe. —
oprosl pa se
glede (bistvenega stvarnega) dela Sanka, kler ie	da so Škofe na-oro^ovall
kvtnVo^t^kim pntraianlem in Intrirlra'! v tem velevažnem	r>ro4l interesom
naš« države kole drž»vWa«( so. in da so se nrnftrfm poton ustvarfMn nasprotstva. — ker le o teh trditvah članka
d"ik«7 resn!ce celotno nsnel.
Zastopnik to»eč'h škofov le p'i'avl! pritožbo ničnosti, ^asto1*1% obto*tmca si le izlavo nridrža! tfonfcno bo tore' o stvari zoo<*t izrekla zždnjo besedo zagrebška ka-sacija
Vsebina ta hrtd d«ni»*iije ra«wrve boste brezdv<"ww nr*nonn*'a it Pfv^nl «re*cfl vloge n«»lli	v vnraSR^in Vo-(co*d«ta
n??e kraHevine z V^fi^anom in vprašanju, zakai še vedno narodni iezvk ne sme v našo službo božio.
Domače vesti
♦	Prvi slovenski Inženjer ladjedelstva na zagrebški tehniki Na tehnični visoki šoli v Zagrebu je diplomiral za inženjeija ladjedelstva z- Milan P u 1 k o, bivši predsednik JAD Triglava. To ie prvi slovenski inž. omenjene stroke, ki je diplomiral na domačem zavodu. Iskreno čestitamo 1
♦	Prvo večje delo o umetnem obrtu v naši državi. V oficijehrth trgovskih krogih je pri nas ime gospoda Jaše Grgaševiča zelo zr.ano, ker je ta gospod zelo vnet zagovornik domače industrije, marljiv propagator ea tujski promet in izvrsten poznavalec naših gospodarskih razmer. Kakor lep spomin na svetovno razstavo dekorativne umetnosti v Parizu, kjer se je naša država imenitno postavila je napisa! knjigo »Umetni obrt< kjer nam daje na 148. straneh, med katerimi je okoli 60 slik, lep pregled skoraj vseh panog umetnih in domačih obrtov pri nas ki nam odkriva popolnoma neznane vire rastnih proizvodov, ki smo jih bili vajeni doslej kupovati večinoma v inozemstvu. Iz ktjige izvemo poleg raznih zanimivih podatkov tudi stvarno kritiko dekorativne raz stave v Parizu, ki nam je prinesla lep moralen uspeh, zaradi slabe organizacije pa skoraj nobenih materijalnih koristi. Slovenski del je obdelan precej pregledno in prepričani smo, da marsikateri umetnik, podjetnik in obrtnik še ni prečital te zanimive knjige, ki govori tudi o njem in njegovem podjetju. 35 podjetij raznih strok v Sloveniji najdemo v knjigi. Skoraj malo premalo pa Je obdelano naše čipkarstvo, ki je najbolj organiziran in razširjen domači obrt v naši kraljevini No, pa tudi temu ni zamere, kajti zbiranje materijala je dalo ogromnega posla To je prvo večje delo, ki govori o irmet nem obrtu v naši državi. Zato je potrebno, da se seznanijo z vsebino knjige vsi tisti, ki Imajo posrednega ali neposrednega posla z umetnim obrtom. Knjiga je izšla v zalogi Jugoslovenskega Lloyda v Zagrebu.
♦	Uradne ure v področju ministrstva pošte. Minister pošte in brzojava je odredil, da traja odslei delavni čas v pisarnah ministrstva in v pisarnah direkcij do 30. aprila ob delavnikih od 7.30 do 14. in ob sobotah od 7.30 do 13. ure v času od 1. maja do 15. septembra pa od 7. do 13.30, ob sobotah od 7. do 13. ure. Ob nedeljah in državnih praznikih se ne uraduje. Stranke se sprejemajo ob delavnikih od 9. do 11- ure.
♦	Naši v Ameriki. »Slovenski Sokol« v Clevelandu je dne 30. oktobra letos proslavi! tridesetletnico svojega obstoja. Nekako pred petinštiridesetimi leti so se naselili v Clevelandu prvi Slovenci. Število naših priseljencev ie trajno naraščalo in danes šteje slovenska naselbina v Clevelandu nad 35.000 članov. Leta 1S97. so naši clevelandski rojaki že ustanovili sokolsko društvo »Slovenski Sokol«. Prvi je sproži! idejo ustanovitve »Sokola« g. Anton Kline, ki se je pozneje vrni! v staro domovino in živi še danes na Dolenjskem. Krepko so ga v tej ideji podpirali clevelandski javni notar Fran Rus, Anton Jalovec, Mike Luknar in Anton Tišler. Poleg telovadbe ie »Sokol« gojil tudi petje pod vodstvom pokojnega Ivana Zor mana ter dramatiko, za katero si je g. Josip Kalan pridobil mnogo zaslug. Dne 30. oktobra je »Slovenski Sokol« proslavil trideset letnico svojega uspešnega delovanja v cle-velandskem Slovenskem narodnem domu.
♦	Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrl v nežni mladosti 6 let Vladko Juran, sinček nadgeometra Leopolda Jurana. Pogreb se bo vršil danes ob 14. uri iz mrtvašnice sploš ne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
* Važno za točilce alkoholnih pijač. V smislu obstoječih predpisov bo tia sedežu finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru poslovala v času od 2. do 15. decembra t. 1. komisiia za odmero točilne takse za triletno dobo 1928/1930 za vse one kraje, ki spadajo v območje imenovanega ravnateljstva. K tej komisiji se pritegnejo tudi zastopniki točilcev in sicer: pri ocenjevanju gostilničarjev in kavarnarjev po cn izvoljen predstavnik gostilničarske in kavarniške zadruge v Mariboru: pri ocenjevanju točilcev na debelo, po en točilec na debelo iz Maribora; če pa se razvrščajo točilnei po 4. prip. kt. p. 62 t. z. (točilnice ra stoječe goste in čez ulico), eden izmed teh točilcev iz območja iin. ravnateljstva, ki ga izvolijo ostali taki točilci. Točilec, odrejen za člana komisije, mora imeti overovljeno pooblastilo. Ako ta pooblaščenec točilcev na odrejeni dan ne bi prišel na poslovanje v komisijo, se izvrši razvrstitev in ocena točilcev tudi brez njega. Zastopniku točilcev ne pripada za poslovanje v komisiji nikakšna odškodnina. Eventualna navodila za izvolitev zastopnikov ter dan, kdaj se bodo ocenjevali točilci posameznih občin, se ''zvedo pri pristojni okrajni upravi fin. kontrole.
pristojbine, kolkovine itd. Poleg tega obsega koledar obširno razpravo o »Pomenil in vlogi trgovca v narodnem gospodarstvu«. Koledar je splošne važnosti, posebno pa ga priporočamo trgovcem in trgovskim nameščencem. Naroča se pri »Trgovskem društvu Merkur«, Ljubljana.
♦ O Ivanu Hoberdancu nam je poslal ugledni slovstvenik g. prof. Ivan K o š t i a 1 naslednje pojasnilo: V sobotni številki »Jutra« (str. 5) je proglasil g. prof. dT. Pivko onega Ivana Hoberdanca, ki ga je poslala 1. 1527. kraljica Marija z diplom, nalogo k Jovanu Nenadu, Slovenca. To pa ie nemogoče. Hammer-Purgstall (»Gesch. des osman. Reiches», 2. izd. II. zv„ 1834. str. 65) poroča, da je bil HobeTdanc ali Hobordan-sky iz Szalatnoka (sev. od Pečuha). Isto pišeta Zinkeisen (Gesch. des osm. Reiche«, 1840) in Parapat (»Turški boji v 15. in 16. veku«, v »Letopisu Mat. Slovenske«, 1871, str 113.) Severno od Pečuha pa niso nikdar prebivali Slovenci, pač pa so tam doma Madžari in Nemci. Simon Rutar je imel Hoberdanca za (južnoogrskega) Nemca, ker je priimek nemški: Habertanz = Reigentanz, t j. kolo, raj. To sicer ni povsem gotovo; gotovo pa je, da nikoli niso bili Slovenci naseljeni- bKzu Szalatnoka in da na Slovenskem ni najti priimka Hoberdan(e)c.
Za Miklaužu
otroški in ženski predpasniki, beli, barva« sti in iz klota, kakor tudi dekliške oblekce, bluze, damske obleke — nudi v največji izbiri tvrdka BELIHAR & VELEPIČ, Ljub« liana, Mestni trg 13.
♦ Trgovski koledar za L 1928 ie izšel. Je to zelo lično v platno vezana knjižica, ki jo je uredil g. Franc Zelenik, založilo pa je koledar Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani. Stane koledar s poštnino vred Din 15 za izvod. — Kakor druga leta, je tudi letos vsebina koledarja zelo pestra in poučna. Za detajlno trgovino je priobčeno praktično knjigovodstvo, za splošno uporabo pa: Lestvica za dohodnino. Davek za službene prejemke privatnih nameščencev, računanje obresti ta dobička. Kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad. Razmerje med živo težo in težo zaklane živali Maksimalne tarife »s-voščkov ▼ Uoblfaal to Maribora. Poštne
v hiše prijateljev narave tudi razveseljiva in koristna darila, kakor: specijalne gojzar« je, fine lovske in sporjne čevlje, smuške čevlje. To bo veselja! — Dobi se jih samo
pri J. BRAJER, Breg, št. 1, Ljubljana.
*	Nova lekarna v Radečah. Minister za narodno zdravje je koncesijo in osebno pravico za otvoritev civilne lekarne v Radečah pri Zidanem mostu podelil mag. pharm. Mirku Hočevarju v Mariboru kot edinemu kandidatu.
*	Ptujski promet na našem Primorju. Po statističnih podatkih ministrstva za trgovino in industrijo je tekom letošnje sezone posetilo naše primorske kraje 66.719 oseb, med temi 23.347 domačih, 6389 Ceho-slovakov, 4802 Avstrijcev, 3322 Nemcev, 829 Angležev. Največ tujcev je bilo v Dubrovniku in Splitu. Na posamezne kraje našega Primoria odpade v okroglem številu: Dubrovnik 27.000, Split 20.000, Šrbenik 4786, Trogir 4600, Makarska 2550. Hvar 2110, Korčula 212, Selce 394, Cavtat 540, Kaštel pri Splitu 912. Petrovac Supetar 440 in Bol 264.
*	Pomorska nesreča pri Hvaru. Hvarski lesni trgovci so prošii pondeljek odpravili z otoka Hvara za Makarsko ladjo, otovorjeno z lesom. Na ladji je bilo pet potnikov. Na odprtem morju ie ladjo zalotila silna nevihta, ki ie ladjo prevrnila Naslednjega dne so našli ladjo prevrnjeno. a brez potnikov. Poizvedovanja za pogrešenci so ostala brez uspeha
+ Železniška nesreča pri Vinkovcih. Pri Priglavici-Sv. Ivanu se je, kakor poročajo iz Vinkovcev, pripetila v petek zvečer železniška nesreča. Mešani vlak štev. 546 ie pri izhodu iz postaie naletel na tovorni vlak, pri čemeT so štirje vagoni skočili s tira. Promet je bil ustanovljen od sedmih zvečer do ene zjutraj. Osebni promet se je vršil s prestopanjem.
Izbirajte
vedno v najkrasnejši izberi Puloverjev, volnenih vest, lemberčkov, finih flor-nogavic, trikot in usnjenih rokavic pri tvrdki FRAN LUKIC. Stritarjeva ul 0.
♦	Smrtna obsodba v Mostarju. Pred okrožnim sodiščem v Mostaru ie bila v petek zvečer končana senzacijonalna sodna obravnava prot' Spascju in lovanu Kis!ču. rodom iz Bileča. ki sta bila obtožena, da sta dne 5. aprila letos na lokav način zvabila v šutno 15 letnega dijaka Milovana Vojnoviča. kjer ga je Spasoje zaklal »kakor iagnje«. Zločin je odkril policijski pes Obtoženca sta trdovratno tajila, priče pa so potrdile, in vse okolnosti so govorile za to, da sta obtoženca izvršila grozen čin Sodišče je Spasoia Kisida obsodilo na smrt, njegovega brata Jovana pa na osem let težke ječe. Zagovornik obtožencev je prijavil ničnostno pritožbo.
♦	Pri želodčnih težavah, gorečici. po-mankljivem občutku gladu, zabasaniu črevesa, tesnobi, tresenju udov pomanjkanju spomina povzroči kupica prirodne grenčice »Franz-Josef« pri vsaki starosti in spolu točno poživlienje oslabele prebave Zdrav niška poročila iz vročih dežela slave vodo »Franz-Josef« za važen pripomoček tudi proti griži ter obolelosti želodca, ki nastopijo kot posledice mrzlice. Dob!va se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
♦	Seda.; je čas, da si zagotovite prihodnje leto obilo sadja. Škropite z Arborinom, ki ga proizvaja tvrdka Cnemotechna, Ljub liana. Mestni trg 10.
•	Novinarske srečke dob« preprodajalci proti 10% proviziji, Istotako dobe kupci pri odjemu 10 komadov 1 brezplačno pri M. Kavčiču, bančna poslovalnica, LJubljana, Kongresni trg 9.
*	Vaše čipke bodo trajale dvakrat tako dolgo, ako jih perete v raztopini milnih lusk »Labod«. Namočite nogavaice v topli raztopini »Laboda« in pregnetite jih nekofiko-krat, potem pa izperite z vodo — Svila, nogavice iir čipke ostanejo kakor nove.
204
Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktjra, Ljubljana Tavčarjeva ulica št. 7.
•	Volno, bombaž za strojno pletenje to ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12. in Židovska' ulica štev 4
' Velika Izbira volnenih jopic, puloverjev vsakovrstnih bluz- perila, kravat, vezenin In nogavic, rokavic ter zimskega perila nriporoča po Izredno nizkih cenah Ignacij Žare«, i inbliana. Sv Petra cesta.	207
*	Obleke kemično čisti in plisira tovarna JOS REICH
Žrebanje loterije
društva »Trgovske akademija< v Ljubljani se je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27 oktobra
preložilo nepreklicno n&
5 december.
Prodaja srečk v trafikah, trgovinah ln zadnji rok za plačilo do 1. decembra. Pri društvu naročene srečke se pošiljajo
naročnikom samo proti plačilu. Srečka 10.— Din, dobitkov 885 od 50,— do 100.000— Din.
Ko smo rloznali za pravo ime slavopevca >Pekatetc, smo mu poslali glasom zadnje kitice kot nagrado za priobčene verze nekaj naših testenin. Seveda zahvala od njega ni izostala, evo jo:
Hvala Vam za testenine; še imam po njih skomine. Kadar pel bom še kuplete, mislil bom na
Da so naše testenine »PEKATETE« brez ugovora najboljše in najokusnejše, dokazuje ta slavospev, ki je v reklamo za našo tovarno in bil obenem v zabavo vsem prijateljem in ljubiteljem »PEKATETc.
Končno besedo naj imajo pač naši cenjeni odjemalci ld nas z naročili že sedaj pridno zaposlujejo.
TOVARNA TESTENIN »PEKATETE«,
Ljubljana.	_
h Litib!iane
u— Predavanje o Norveški in smučarstvu
k: se bo vršilo v sredo v veliki dvorani hotela Union bo iaredno zanimivo. Predavatelj inž. Tborleif Tunold Hanssen je od-..čna sportria osebnost in enako poznan v sred. Evropi kakor tudi na Norveškem. Sam slovi kot prvovrsten poznavatelj smučarska v nordijskih dTŽavah in v ostali Evropi Po svojem triletnem delovanju na Ceškoslo vaškem motri sm-učarstvo v srednji Evropi mnogo pravilneiše kakor je to običajno na Norveškem. Zato bo lahko Poda! točno in pravilno sliko o razvoju smučarstva, o posebnostih posameznih narodov, predvsem nordi'skih. v smučarstvu, ki je tam na severu izredno važen faktor v življenju. Inž. Hanssen je tudi poznan kot najboljši graditelj skakalnic, ker je ravno dokonča! na Norveškem največjo skakalnico Norveške, ki bo dopuščala skoke do 60 m. Monafcovski »Winter« je celo poročal v svoji zadnji številki. da so ga hoteli Norvežani poslati v Švico, da pregleda in korigira olimpijsko skakalnico. Predprodaja vstopnic v trgovini Goreč
u— Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu. Na rasna vprašanja o načinu prireditve, odno«ne prodaie umetnin in umetnoobrtiiih izdelkov na božični razstavi v Jakopičevem paviljonu podaja prireditelj naslednja pojasnila: Razstava ie zamišljena predvsem kot prodajna razstava umetnin in umetnoobrtnih izdelkov, to je vsakovrstnih del sodobnih in preminulih umetnikov, odnosno mojstrov. Pri tem lahko vsakdo, ki ie v posesti kake umetnine, to le slike ali kipa. odnosno umetnoobrtnega izdelka manjše izmere na primer vaze. ure. skrinie. narodne noše itd. te nudi na božični razstavni prodaji Sodelovanje so obljubili naši poznani umetniki, ki bodo nudili občinstvu za Miklavža Rnžič in Novo leto po ugodni ceni izbrane umetnine maniš;h Izmet. to ie oljnate slike, akvarele grafična dela ter manišo plastiko. Izbira bo tudi v keramičnih izdelkih in vezeninah, ki iih nudita naši domači obrtni šoli tako keramična kakor ženska obrtna šola Zastopane bodo tudi antikvitete maniših izmqj. tako da bo
ifppl Winpo ^n^atn !r» r>"ctm i^hiro
Usem gospodom
ki žele obleko po nainnveišeni kroiu. se priporoča pravkar otvoripni rvrvovrstni mod m atelje JOSIP IVANCIC. Ljubljana. Selen bursova ulica št 1 V zaloei najvpčja izbira češkega in iin^lpskpca *nkna
u— Manifestacijsko zborovanje privatnih nameščencev za osemurni delavnik. Pomočniški zbor gremija in Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev v Ljubljani sklicujeta za torek dne 22. novembra t. L ob 8. zvečer v veliko dvorano Mestnega doma veliko manifestacijsko zborovanje vseh zasebnih, posebno Pa trgovskih nameščencev. Tovariši, tovarišice! Po dolgem trudu več let se približuje vprašanje osem-urnega delavnika k svoji rešitvi. Ze v prihodnjih dneh bo prejel veliki župan odgovor obrtne oblasti in bo izdal odlok o osem-urnem delavniku. Ne pustimo, da izostanejo blagodati osemurnika katerikoli stroki. Vsi solidno manifestirajmo zanj. Največja nevarnost preti trgovskim sotrudnikom špecerijske stroke. Cas preizkušnje je tukaj. Govore naši priznani socijalni politiki ta strokovnjaki: Oblastni poslanec Ivan Tavčar o osemurniku, dr. Joža Bohi-n j e c o bolniškem, dr. Obersnel e po-kotntaskem vprašaniu in drugi. Vsem na svidenje! — Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani. — Društvo trgovskih in Industrijskih nameščencev v Ljubljani N
u— Merkurjev! uči* tečaj ta arfotrva-
Sfitao, italijanščino, knjigovodstvo ln slovensko ter nemško stenografijo se otvorijo s ponedeljkom 21. novembra. Zadnje nove prijave še v ponedeljek 21. t. m. od 12. do 1. ure popoldne in od 6. do 7. ure zvečer v društveni pisarni, Gradišče 17.1. — Odbor.
u— Odbornice »Kola Jugoslovenskih sester« v Ljubliani, Mostah in štepanji vasi bodo nabirale tudi letos za božično obdaritev ubožne šolske mladine. Opozarjamo občinstvo, da daruje le onim nabiralkam, ki bodo imele na nabiralnih polah poleg društvenih žigov tudi podpis predsednice in tal niče. Iskreno prosimo, da bi tudi letos občinstvo rade volje prispevalo v ta plemeniti namen.	1718
u_Pevsko društvo Ljubljanski Zvon ima
v, nedeljo, dne 27. t. m. ob 11. dop. v društvenih prostorih (Gajeva ulica 2) izredni cbč zbor. Dnevni red Volitev nadzorstva ta ffcpopolnitev odboTa.
u— Predavanje prosvetnega odseka. Delavske zbornice o letalstvu se v pondeljek 21. t. m ne bo vršilo, ker so v dvorani izpiti zavarovalnih nameščencev.
u— Društvo konservatorlstov priredi v pondeljek, 21. t. m. predavanje, na katerem bo govoril skladatelj prof. SI. Osterc o »če-trttonskem sistemu«. Vsi prijatelji glasbe so vabljeni k zanimivemu predavanju, ki se bo vršilo ob 18.15 zvečer v dvorani Glasbene Matice.
Velika inventurna prodaja
-©
o«
NAJNIŽJE CENE!
S in še 20% popusta pri vsem blagu.
1= Velika izbira za moške ter damske ® S e
kostume in plašče.	—
ž Manufaktura JOS. SNOJ, I
LJUBLJANA, Prešernova 3.
u— Člane orkestralnega društva Glasbene Matice vabimo, da se sigurno polnoštevilno udeleže vaje s polnim orkestrom, v torek dne 22. t. m. Sodelujejo tudi godbeniki Dravske divizijske oblasti. — Odbor.
u— Danes po 8. pred 9. in po 9. maši se bodo pobirali pred cerkvami prostovoljni prispevki v korist Jugoslovenske Matice.
n— Tovarišem Jadranašem! Jutri v pondeljek se bo vršil v društvenih prostorih izredni občni zbor z zelo važnim dnevnim redom, ki je razviden iz oglasa na društveni deski. Pričakujemo polnoštevfflne udeležbe! Rev. odbor.
u— »V snežnem vrtincu« — reduta smučarjev v korist olimpijskega fonda JZSS bo v veliki dvorani in treh stranskih prostorih hotela »Union« dne 5. januarja. »V snežnem vrtincu« bo zabava originalna in svojevrstna kakoT ie Ljubljana še ni imela. Zapomnite si datum in kraj!
OBLAČILA
tvrdke 3. Maček
LJUBI JANA Aleksandrova 12 so najboljša In najcenejša.
u— Zadnji dnevi Pompejev. Danes ob 11. dopoldne predvaja ZKD v prostorih kina Matice gradijozni zgodovinski veieiilm posnet po svetovno znanem romanu L. Bul-vverja. Včerajšnja predstava je docela napolnila prostorno dvorano kina Matice in navzoči gledalci so z zanimanjem sledili prelepim scenam tega filmskega umotvora. Naj nikdo ne zamudi ogledati si današnji spored ZKD, ki se ponavlja še jutri ob 14.30 Dijaštvo in šolska mladina ima pri predstavi v pondeljek poseben popust na vseh sedežih.
u— Dobrodelni koncert. Ker namerava društvo Skrb za mladino v Ljubljani zgraditi na kupljeni parceli v Aleksandrovem na otoku Krku za revno in bolehno deco »Dečji dom« priredi to društvo v soboto dne 3 decembra tega leta v prid tej zgradbi koncert, po koncertu pa se vrši prosta zabava. Vse Ljubljančane, ki posečajo vsako leto Aleksandrovo ln vse prijatelje mladine vabimo na to našo prireditev. Kraški peršut. črno aleksandrovsko vino, morske ribe tn drugo se bo dobilo na ta večer. Natančni spored bo razviden iz lepakov. Odbor najvljudneje vabi cenjeno občinstvo na to dobrodelno prireditev. — Odbor.
u— Lutkovo gledališče na Taboru. Lut-kovo gledališče Sokola I. na Taboru igra v nedeljo dne 20 novembra ob 4. popoldne Igro »Gašperček. dvorni zdravnik«. Igrica, prevod iz češčine, ie lokalizlrana na naše razmere in je polna veselih in tragikomičnih prizorov, ki so za deco silno zanimivi, pa tudi poučna tendenca je zastopana v igri. Predstava bo v zgornji desni dvorani, vhod pri glavnih vratih. Vstopnine ni, pro-stovolinl prispevki se hvaležno sprejemajo.
Illllllllllllllll
Le zdrava koža je lepa.
Nihče se ne ozira na venečo težo. Krasota svežih rož se primerja lepoti polti in zdravi koži Negujte jo z Nivea^ro« mo, ki je snežno bela in ima prijetno dišeči vonj.
Nivea-crema.
Illllllllllllllll
u— Nedeljske popoldanske družabno plesne vaje* v veliki dvorani »Kazine« ob
4. pop. nudijo najugodnejšo priliko priučiti se vseh letošnjih plesov ter služijo obenem v prijetno zabavo in razvedrilo. Za-četnlki-ce vabljeni že eb 3. pop. v svrho teoretičnega pouka »Večerni plesni tečaji — perfekcUe* g. Jenka se pa vrše vsako sredo ob 8. zveč. v levi spodnji dvorani hotela »Union«. Posebne plesne are za posameznike in družbe daje g. Jenko v I. nadstr. kavarne »Emona«.	1713
u— Plesni krožek Tabor opozarja vse cenj. plesalke in plesalce na svojo plesno šolo, ki se vrši vsako nedeljo zvečer v dvorani Sokolskega doma na Taboru. Sola nudi cenj. obiskovalcem najizdatnejši pouk v vseh modernih plesih. Za začetnike pri-četek že ob pol 20. uri, za ostale ob 20.
1714
u— Plesna vaja računskih uradnikov se
bo vršila v tem tednu izjemoma na verandi hotela Union in sicer v torek 22. novembra in ne v sredo 23. novembra kakor je bilo prvotno naznanjeno. — Odbor.	1711
u— Miklavžev večer Sokola n. Sokol Ljubljana II. priredi v nedelio 4. decembra Miklavžev večer v dvorani Kazine. Za mladino o-b 16. uri; za odrasle ob 20. uri. Popoldne ni vstopnine, zvečer pa za nečlane 10 Din, za člane proti legitimaciji 8 Din, za družine 3 oseb 25 Din.	1720
u— Sleparski obiskovalec trgovcev. Z ozirom na članek pod tem naslovom v četrtkovi številki »Jutra« nam sporoča g. Iv. Jazbinšek, delavec, stanujoč v Ko liže ju, da ni identičen z onim Ivanom Jazbinškom, ki je izvršil v Celju in okolici več goljufij.
u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina sani. 1 tatvina nahrbt nika, 1 prestopek javnega pohujšanja, 1 telesna poškodba, 1 prestopek pijanosti in raz grajanja, 1 prestopek nedostojnega vedenja,
1	prestopek zglaševalnih predpisov in 4 pre stopki cestnega policijskega reda. Policija je v petek prijela v celem 19 beTačev ter
2	oseb: zaradi nedostojnega vedenja.
u— Tatvina, pretep In kri. V neki mesarski delavnici v Florjanski ulici ie pošteni hlapec Jože včeraj zapazil, da mesarski pomočnik Nace Teže od prašiča večji kos mesa, ki ga je namenil ca gospodarjevo kožo bogzna komu. Fant je šel ter stvar prijavil gospodarju. Ta pa je Načeta poeval na odgovor, kar je Načeta strašno Jezilo tudi še potem, ko je bila stvaT že urejena. V svojem srdu se je spravil nad Jožeta ter ga vrgel iz mesnice. Ko pa se je Jože zopet vrnil, je Nacetu kri še bolj vzkipela. Pograbil je osteT mesarski nož ter v kratkem boiu prereza! Jožetu roko. Vlila se je kri in Jože je moral žunno k zdravniku, ki ga je po zasilnem obvezanju posla! v bolnico, kjer se nahaja še sedai. Po nasilnega Načeta sta kmalu prišla dva stražnika ter ga tirala na stražnico, končno pa bodo obračunali ž njim na sodišču.
Kurja očesa ozdravite samo če
kupita čevlje
„The Ideal"
k jih prodaja
JIRKA ERZIN
Kolodvorska ulica štev. 28.
u— Adljo nahrbtniki Delavec na opekarni na Brdu Ivan Rus iz Pod-utika je imel v petek popoldne opravka na Glincah. Zgla-sii se je v Tribučevi pisarni ter je kolo, na katerem je imel pritrjen v papir zavit nov nahrbtnik zapeljal v vežo in stopil v pisarno. Tamkaj se ie pomudil samo nekaj minut Vrnivši se v vežo je kolo sicer našel na mestu nahrbtnik pa je že zmaskaL Rusa je opazoval bržkone kak mal tatič, ki Jih kar mrgoli zlasti po predmestjih. Prav za prav Je imel oškodovanec izredno srečo, da ni tat zasedel tudi kolesa. Zato se ima bržkone zahvaliti ne toliko tatičevi obzirnosti ka-
Ne ubijajte si doljjo glave, nego
t 'koj isčife
ALADDIN
čudotvorno svetiljko, ki jo dobite
zastonj
ako se požurite, in prav zato morate:
L Spoznati velike koristi te svetiljke
Ta oditriiit. 1
Jugosi. Gen. zastopstva Aladin Barzel d.d.
Soboti ca
P.dpisant teli zastonj 1 svetiljko Aladin. i« it »tik:---
lito min
I.	Kakor sneg bela svetloba za 80 sveč. 2 Liter petrolej. :ori 16 ur.
3.	Gori brez dima. duha in saj.
4.	Deluje brez včrpavanja zx?ka ali da
bi se prej i rak zagreti
5.	Je zajamčeno varna pred ognjem sli
eksplozijo.
II.	Ta kupon izpolniti in takoj po>
slati nam.
$
kor okotoosti, da tatlč Se ne m Jezditi kolesa.
u— Ukradene sani. Ko nastopa zima ž n]o
sneg, se primerjajo tudi take tatvine. Trgovec Matko Arko na Pogačarjevem trgu Je v reklamne svrhe postavil tik .vrat pred trgovino male enosedežne 100 Din vredne san ke. Te sanke pa so tako mikale nernanega, za šport navdušenega tatiča, da jih ie v petek zjutraj v ugodnem trenotku zadel na rame in ž njimi neznano kam izginil.
>E MUČITE VASE DECB Z RIBJIH OLJEM dajte ji «JEMALT», ki radi vsebujoče slad« kobe poseduje veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiv ter pospešuje tek. — Do» bite ga v lekarnah in drogerijah.

u— Zgubil se je briljantnl uhan s 3 bri-Ijanti, in sicer na poti od Rimske ceste do pošte, od tam do Židovske ulice odnosno do kina Matice. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda na naslov prof. Burjar., Rimska cesta 18.
u— Na »Modni čajanki* Atene se je izgubilo: bela lasulja ter okrogla, črna doza za puder. Najditelji se naprošajo, da blagovolijo najdene predmete oddati pri vratarju Ljubljanske kreditne banke g. Bavdašu. Našlo pa se ie: par rokavic in svilen pas, kar se istotako dobi na gornjem naslovu. 1709
Portugalko
Ia, fino, novo pošiljatev, ormoški mošt, Ia, fin, nova poSiljatev ter izfcoren pikerčan toči po zmernih cenah — »AŠKERČEVA KLET», nasproti Srednje tehnične šole.
u— Budilke In poročne prstane kup'5 pri
F. ČUDEN, Prešernova ulica 1. 225 u— Nogavice najcenejše pri D c b e i c u. Pred škofijo 13._ISS
Proti nahodu
in proti mnogim nalezljivim boleznim
GRIPOSAN
(varstvena znamka)
i ---------- |
po dr. Besarovcču
desinficirajoča mast za nos Dobi se v vseh lekarnah.
je v Litiji, s katerim mu ta potrjuje, da je uslužbenec drž. železnic pridetieo kolodvora v Litiji z" imenom Franc Majcen ter oni načelnik jamči za odplačilo. Goljuf si je Izbral sivorjav zimski plašč za ceno 1400 Din ter izginil. Poznejše informacije so trgovca dovedle do spoznanja pretkane goljufije, kajti poizvedbe so dognale, da v Litiji železničar Majcen sploh ne obstoja.
a_ Kras mestnega parita so predvsem naše ptice. Ostri zimski mraz jih ie prignal v bližino hiš, kjer iščejo živeža. Vsi, k! v pomladnih dneh radi poslušajo v mestnem parku drobne ptičke, naj se jih tudi sedal spomnijo in jim zopet pridno nosijo hrane, ki ie ptički ne morejo najti pod snežno odejo. Pred leti je bilo v naših parkih mnogo več ptic, ki smo jih zadnji čas žal tako^ zanemarjali, da so nas mnoge zapustile. Učite zlasti mladino ljubezni do drobnih ptic.
a— Sodne dražbe. Pri mariborskem okrajnem sodišču ie narastlo letos število sodnih eksekucij že skoro na 7000, kar pač najbolj dokazuje velikansko gospodarsko stisko, ki vlada med prebivalstvom. Velike sodile deske so vedno prenapolnjene dražbenih okli-cov, ki javljajo prodajo zarubljenih premičnin in posestev. Zaradi tega ostajajo sodna dražbe dostikrat brezuspešne, ker sploh ni kupcev, ali pa se morajo potem prodati za-rubljeni predmeti pod roko za skrajno smešne cene. globoko pod cenilno vrednostjo, ki itak tudi ni velika. Občinstvo se za te prodaje malo zanima in imajo zaradi tega od njih običajno korist le prekupčevalci, ki za nizke cene kupljene predmete potem drago r.apTej prodajo. To jc v škodo dolžnikov, kakor rudi upnikov, torej v splošno gospodarsko škodo. Interesirane opozarjamo, da si lahko dražber.e oklice vsak dan ogledajo pri okrajnem sodišču na hodniku desna stran, kjer so dražbe nabite na sodni deski z naznanilom, kaj, kedaj in kje se prodaja. Natančnejše informacije pa se dobijo v prvem nadstropju na št. 65 pri izvršilnih organih. Skoro dnevno se na ta način v Mariboru in bližnji okolici prodaja najraznovrstnej-še pohištvo in druge domače potrebščine za nizke cene, pa tudi živina pri posestnikih, katero zopet večinoma pokupijo ie prekupčevalci, ki imajo te dražbe v dobri evidenci.
Svym krajanom
Iz Maribora
a— Iz tajne seje mariborskega občinskega sveta. Ob zaključku javne in ob otvoritvi talne seje je župan pozabil povedati, da se bo po razdelitvi stanovanj javna seja nadaljevala. Poročevalci in poslušalci so odšli in tako je bilo nadaljevanje seje tndi tajno. Najvažnejši sklepi te seie so: Neprag-matični uslužbenci mesta dobilo koncem leta 50% plače kot doklado. Dnevničarjem se davki odpišejo. Proračun ie prekoračen za 892.000 Din. Krftje bodo dale druge aktivne postavke. Katere tega župan ni povedal. Nabavijo se 3 avtobusi za mestni avtobusni promet Za skupno uporabo električnega podjetja in plinarne se kupi avtomobil. V mestnem vodovodu se postavi nova črpalka. v plinarni pa hldrantična naprava, za katero votira občina 17.000 Din. Za popravljanje barake izoiimice prispeva občina 50 tisoč dinarjev. Regulacija Slovenske ulice se odloži. Uradniška menza ostane v doseda-nflh prostorh. Mestni svet podeli odbora za proslavo 50 letnice pesnika Zupančiča podporo 10.000 Din. enak znesek Borz! dela za brezposelne podpore, 5000 gostilničarski zadrugi za strokovno šolo in tndi prošnji Šolskih sester glede otroškega zavetišča v Wolfovi ulici se ugodi. Gledališče dobiva žc pred meseci sklenjene subvencije, za dolg pa občina ne prevzame jamstva.
a— Kandidatne liste za občinske volitve ▼ Mariboru. Včeraj je pričel rok za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve v Mariboru, ki se bodo vršile v nedelio dne IS. decembra. Tekom dopoldneva je bilo vloženih že 7 kandidatnih list, ki imaio naslednji vrstni Ted: 1.) SLS, 2.) NRS. 3.) SDS, 4.) komunisti 5.) NSS, 6.) Nemci in /.) socijalisti Manjka še obrtniška lista. Kot nosilci Hst fimgrrajo: SLS odvetnik dr. Josip Le-skovar, NRS industrijalec Jakob Tavčar, SDS zobozdravnik dr. Viktor Kac, komunist: železničar Ivan Čanžek, NSS železničar Franc Tumpej. Nemci odvetnik dr. Lothar Miihleisen, socijalisti urednik Viktor Eržen.
a— Gosp. pol. društvo za 1. okraj ima v pondeljek točno ob 20. v tajništvu Cankarjeva ulica 1, sejo širšega odbora. Ker je na dnevnem redu nadaljevanje razprave o važni narodno gospodarski zadevi, so vabljeni poleg članov širšega odbora tudi drugi člani, zlasti obrtniki.
a— Sijajen potek patrijotionega koncerta. Agilni odbor za postavitev spomenika kralju Petru v Mariboru je dosegel v petek zvečer s svojim slavnostnim koncertom v dvorani pivovarne Union poln moralni in tudi gmotni uspeh. Udeležba je bila to not res častna iz vseh krogov meščanstva in prav tako je bila poinoštevilno zastopana tudi delegacija honoraciiorjev, predstaviteljev dr Javnih in avtom obilnih oblasti, drrštev, vojaški krogi ln ljubitelji glasbe. Glasbeni spored je žel burno odobravanje in zasluženo polivalo, tako solisti, kakor orkester Glasbene Matice in vojaške godbe. Kot solista st^castopila ga. Brandlova in g. 1L Frisch.
Vi— Ljudska univerza. Jutri v pondeljek nadaljuje g. dr. Henrik Tuma Iz Ljubljane z&početo snov o krizi moderne demokracije V sredo ob 20. bo koncertiral Kroemeriev trio iz Gradca v veliki kazinski dvorani. Predprodaia vstopnic pri ge. Zlati Brišnik In g. HSierju. — V Studencih (v dekliški šoli) pa bo v torek ob 19.30 o »Boju proti al-kohoKzmu« predaval g. dr. MUrič.
n— Zopet goljnlHe z železniškimi kreditnimi nakaznicami. Pred par dnevi smo pisali, da se je v Stovenifl poiavfl originalen Mljtrf, ki slepari trgovce z železnifiktroi kreditnimi potrdili. Owtftrf se le med dnevi pojavi! tudi v LJubljani ter stopfl v trgovino A. Ktmca v Gosposki uHd. Predložil Je trgovcu potrdilo
■ z Ceskoslovenska
j o'.nuji, ie <s m otevf-is Kolodvorska ! ulica 28 obthod nbuvi zr.4mk>
THE IDEAL SHOE.
J rka Eri j.ova ros. Koi^bkovi,
a— Mariborska policija tia deželi. Pri Sv.
Juriju ob Ščavnici je bilo te dni že drugič vlomljeno v trgovino g- Benigerja. Da izsledijo nevarnega vlomilca, le poslala mariborska policija tja svojega daktiloskopista in policijskega psa.
u— Avtomobilska nezgoda. V četrtek popoldne se ie pripetila na Celovški cesti v Šiški zopet.večia avtomobilska nezgoda, pri kateri so se domala tudi ponesrečili ljudje Jn živina. Okrog 14. ie vozil po omenjeni cesti šentviški avtobus, v katerem ie sedelo več pasažirjev. Dobrih trideset korakov pred hišo št. 32 je tedaj privozil s travnika čez cesto posestnik M. z dvovprežmm vozom, ki je moral istočasno, ko jc drevil proti njemu avto, ita cesti čakati, da se ni zalete! v voz neki od nasprotne strani vozeči kolesar. Šofer šentviškega avtomobila. !e misleč, da se mu konji še pravočasno umaknejo, a tega niso storili, v trenotku zavil v zidno ograjo hiše. Posledica je bila. da se je avto pokvaril in ni mogel nadaljevati vožnje. Kdo je nesrečo pravzaprav zakrivil, bo ugotovila preiskava. Na avtomobilu nastala škoda znaša okrog 2000 Din.
u— Smola treh tatlčev. Kriminalni organ! so včeraj dopoldne prijeli v Kolodvorski ulici dva navihana Bosanca Nedjelio Zdrav-Ijevtča ter Bega Čenanoviča, ki sta se izdajala za prekupčevalca s staro obleko. Policija pa jima ie dokazala, da nista toliko prekirpčevala, kakor kradla po tujih stanovanjih. V zapor so spravili tudi mladega vajenca, ki jc ogoljufal tvrdko J. K. za večjo vsoto gotovine ter ukrade! tam nekaj obleke
a_ Najlepše darilo je usnjata suknja, naročite jih najboljše in najcenejše pri pro-izvaiatclju A. Pregled, Ruše pri Mariboru.
1719
h Ceija
e— Volitve v okoliški občini. Vsi napredni volilci se pozivajo, da oddajo svoje glasove že v dopoldanskih urah. Po izvršeni volitvi naj se zglasijo v pisarni »Združene slovenske gospodarske stranke« na Bregu v gostilni *Na Škarpk v Gaberju pa v gostilni »Zochling«. Vsak naš pristaš mora biti danes agitator. Storiti moramo vse, da bomo dosegli čim večjo zmago! Volilci, glasujte vsi za našo listo, katere skrinjica je tretja!
e— Počaščenje generala Mihaela Kovačeviča. Narodna Odbrana v Celju priredi v nedeljo 27. t. m. počaščenje generala Kovačeviča, ki jc v službi za domovino i za svoj narod žrtvoval pod sovražnikovo merilno roko svojo kri in življenje. Komemoraclia se bo vršila ob 10. uri v veliki dvorani celjskega Narodnesa doma.
e— Občni zbor Celjskega godbenega društva v Celja se bo vršil v četrtek 24. t. m. ob 20. uri v čitalniških prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom.
e— Smrtna kosa. Umrl je IS. t. m. v cfrii-skl javni bolnici v 62 leto starosti g. Alojz Rupnik, bivši stavbenik fn arhitekt na Bregu pri Celju. N. v m. p.!
e_ Kvartet Zlka koncertira lutrl 21. t. tn. ob 20-30 uri v kino dvorani kjer bo Izvajal kvartete ln skladbe DvoTaka, Wo3a, Zike ln Stika.
e— Koncert Sancinovcga tria. Zagrebški ali Sanclnov trlo (ravnatelj K. Ssmcm. prof. E. Marslčeva nI prof. R. Matz), M Je doživel pred kratkim s svojim prvim koncertom v Celju lep uspeh, koncertira 23. t. m. v vse-nčlIlSki dvorani v Beogradu. Na sporedu ie: L. van Beethoven trio op. 11. Vit Novak Trio, atlasi tma Bellata ln B. Smetana: Trio jr f-JPOfc Smctam ttto »oddaja tadi pri
velikem koncertu Jugosloven. novinarskega udruženja sekcija Ljubljana, dne 1. decembra v veliki dvorani hotela »Unk»< v LJubljani ter bo Izvajal trio V. Novžka. Dne 3. decembra priredi trio koncert v dvorani Glasbene akademije v Zagrebu.
e— Izobraževalno društvo »Edinost« v Celin priredi v mali dvorani Celjskega doma plesne vaje, ki se prično v pondeljek 21. t. m. ob 20. url. Kdor hoče te vaje posečatl, naj se prijavi v društvenem lokaln v Narodnem domu vsak večer od 19.30 dalje ali pa
Celjski občinski svet
Celje, 19. novembra.
Po polurni zamudi se je vršila včeraj zopet rečna mesečna seja občinskega sveta. Začetkom seje je bila sprejeta resolucija, s katero se izreče občinski svet proti ukinitvi upravnega sodišča v Celju.
Sklene se, da plača mestna občina za mestne uslužbence in ročne delavce vse davščine za 1. 1927., kakor je to običaj že izza 1. 1924. V imenu SDS izjavlja prof. Mravlja!;, rla je demokratski klub tudi sedaj, ko je v opoziciji, iz načelnih in stvarnih razlogov za to, da se pomaga mestnim uslužbence ni. ki so zlasti hudo prizadeti vsled člena 79. fin. zakona k proračunu za 1. 1927./28. Veseli ga, da so postali, odkar so v večini, bolj soeiialno čuteči tudi tisti občinski odborniki iz prejšnje opozicije, ki so bili ■vedno nejevoljni, ako ie šlo za izboljšanje živ-Ijenskih razmer mestnih uslužbencev; Razpravljalo in rešilo se je več drugih pravnih iu personalnih zadev.
Finančni in gospodarski odsek predlaga za dobo nadaljnih treh let najemnino letnih 65.000 Din za" okrožno sodišče, ki je nastanjeno v grofiji. Predlog je bil odobren, ker justična uprava očividno še ne namerava zidati novega okrožnega sodišča. Odsek je predlagal "nadalje, da se z.viša Planinskemu društvu najemnina za Celjsko kočo za več Sakor trikratni znesek, t. j. na 6000 Din. Dr. Hrašovec povdarja, da vrši SPD veliko javno koristno delo in da pospešuje tudi tujski promet, nima pa od Celjske koče nobenega dobička. Zato smatra predlagano najemnino za pretirano ter predlaga, naj se spis vrne odseku. Ako pa hoče občinski svet zadevo rešiti že v tej občinski seji, naj ostane pri dosedanji najemnini ali jo pa kvečjemu zviša za malenkostno svoto. Istega nazi-ranja kakor dr. Hrašovec je tudi obč. svetnik g. Posavec, ki predlaga najemnino 3000 Din."Predlog se sprejme soglasno.
Votira se potrebna vsota za dograditev promenadne poti na levi strani Savinje med brvjo in Kapucinskim mostom. Tenis-klubu se dovoli enkratna izredna podpora 10.000 Din. Pred glasovanjem o t»m predlogu se je nekaj klerikalnih občinskih odbornikov odstranilo iz sejne dvorane. N'a predlog konser-vatorja g. Steleta se bo izdala monografija o sliki v porotni dvorani, ki je sedaj dovršena in ki predstavlja vrednost nad 1 milijon dinarjev. Tudi pri tem vprašanju se sedaj, ko je delo dovršeno, utihnili tisti kritiki. ki so dvigali pred občinskimi volitvami toliko prahu po celjskem mestu. 5eS, da ie prejšnji občinski odbor zapravljal denar v nepotrebne svrhe.
Mariji Vi ran t se proda stavbna parcela na hribu sv. Jožefa. Odobri se maksimalna tarifa ža avtoizvoščke, ki Jo je odobrila fe prej obrtna zadruga in Zbornica TOI. Obširneje poroča o. regulaciji Savinje in pritokov referent iz vodnoreaulacijskega odseka. Strokovnjaki so po veČini mnenja, da je treba začeti* z recrulacijo predvsem sa prsim železniškim mostom, kjer bo treba strugo razširiti na 80 m; nad mestom pa mora znašati širokost struge najmanj 60 m. Proračun za temeljito regulacijo Savinje z vsemi pritoki znaša okroor 4.5 mlljona Din.
Pri slučajnostih je stavil občinski odbornik Komavli predlog, da se naj občinski svet izreče za resolucijo proti sklepu gremija tr-gov-f-ev, da se uvede lOurni delavnik in da s ukine nedeljski počile!;. Večina je sklenila. da se predlog odkaže socijalnopolitič-nemu odseku.
h

i— Iz šahovskega življenja. V petek se je vršil izredni občni zbor šahovskega kIu« ba. Mesto dosedanjega predsednika g. Bre* ganta je bil izvoljen g. ar. Mazek. Izredni občni zbor je potrdil poročilo o iz'du splo snega medklubskega turnirja, ki se je po« čel začetkom oktobra, končal pa ta teden. Turnirja sc jc udeležilo 11 igralcev. Naslov prvaka je dobil g. sodnik Josrp Troje, ki je dobil 22 partij" (izgubil samo 4). Danes popoldne igrajo naši šahisti zadružni mateh z ljubljanskim šahovskim klubom oTrigla« vom» v Narodni kavarni v Ljubljani. Match se bo vršil na osmih deskah.
i— Nasilni stanovalec. T. iz okolice je kaj nevaren človek. Posebno preglavico de« la svoji materi, pri kateri stanuje s svojo dTužino. Baje je svojega mlajšega brata ta« ko nesrečno oritisnii, da ga je poškodoval za vse žive dni. Da bi se rešili nevšečnega gosta, so mu stanovanje sodno odpovedali. Deložacija pa se ni mogla izvršiti, ker je T. zagrozil, da bo zažgal hišo, če ga bodo postavili na hladno. Ker se pa gosposka ne da ugnati, bodo T. vzeli za nekaj dni v sodniji na stanovanje, ta čas pa mu bodo postavili pohištvo r.a cesto.
Iz Zagorja
z— Podružnica Jugoslovenske Matice priredi danes ob 19.30 v Sokolskem domu obletnico rapallske pogodbe. Na sporedu je predavanje, deklam acija, nakar se bo vršil koncert rudniške godbe.
z— Dramatični odsek Sokolskega gleda, tišča pripravlja Golarjevo »Vdovo Rošlin« ko»: vprizori jo v soboto 26. t. m. v režiji g. Hladnika. Dramatični odsek je te dni zadela težka izguba. G. Emerik Drovenik progovni mojster, je prestavljen v Brežice. Od svojega prihoda v Zagorje je pri dra. matičnih predstavah često kreiral glavne vloge. Na novem službenem mestu mu že« lirno obilo sreče.
z— Narednika okradel. Anton D., doma iz KoSce, občina Polšnik. je ravnokar od« služil vojaSčtno in prišel domov. Te dni pa Je prejelo orožniitvo v PolSnlku obvestita, da je D. vzel par čevljev, last narednika, ki jih pa Je že na potu prodal za 50 Din. Ker narednik zahteva 200 Din odškodnine, ki pa mu jih D. ne more plačati, pride D. rada tega pred vojaško sodiSCe.
»— Glasbeno druitvo vabi vse &ane in neSane, k! namerava fo obiskovati pevske nje, da se r torek 22. t m. ob 19J0 rgia» •ijo v društveni sobi.
r— Eksplozija v Toplicah. V četrtek do. poldne se je račula v Toplicah močna de« tonacija, ld je zelo razburila prebivalstvo. Domnevalo je namreč, da je eksplodirala zaloga atreljiva pred obratno pisarna Kma«
hi pa te je zvedelo, da je neki osemletni fantek vrgel gorečo vžigalico v prazen, že« lezen, 300 literslti sod od benoola, ki M je s silnim pokom r izlet eL K sreči je dobil fantek Ie lahke opeldtne, ki jih bo zlahka prebolel.
z— 15dnevno izplačevanje. Od L decem« bra se pri rudniku zopet prične 15dnevno izplačevanje delavskega zaslužka. Delav« atvo je ta ukrep pozdravilo % velikim ve« seljem.
Iz Novega mesta
n— Cenjenemu občinstva naznanjam, da »em prenovil in prevzel svojo staro restav« racijo m hotel v Kandiji. Restavracija nudi cenjenemu občinstvu prvovrstna vina z iz* bomo kuhinjo. Na razpolago so komfort« ne tujske sobe, obširna avtogaraža in staja za. voznike. Priporočam se cenjenemu ob« činstvu za mnogobrojen obisk. — Josip ŠVindischer mlajši.	1717
n— Za porotno obravnavo proti morilcu Mihiču vlada veliko zanimanje, ker je na« znanilo svojo udeležbo med drugimi tudi več novinarjev iz Zagreba. Obetajo se za« nimiva izvajanja sodnih izvedencev, ki si niso edini v svojih sodbah.
o— Biljardni turnir sc prične v torek 22. t. m. pri Splichalu.
!z Trbovelj
t— Postni lokali. Z razširjenjem uradnih lokalov na pK?Sti I. ne bo nič! Lokali, kjer sc sedaj nahaja pošta so last TPD. Država jih jc imela le v najemu proti malenkostni c-dškodnini. TPD. je pripravljena lokale popraviti in razširiti, zahteva pa visoko najemnino, na katero država gotovo ne bo pristala. Na vsak način pa bo treba nekaj ukreniti, kajti sedanji prostori absolutno ne odgovarjajo več.
t— Poškodbe pri delu. Na vzhodnem okrožju se je pri deiu težko poškodoval delavec Franc Jurca. Dobil je poškodbe na glavi in pretresenie možganov. — Miha &orli, delavcc pri Dukiču, sc je težko po« Škodoval na levi podlakti. Oba se zdravita v tukajšnji bolnici. t
t— Zbirka rapdllskega dne. Ofc priliki sedrne obletnice rapallskega dne je nafcra« Ia podružnica Jugoslovenske Maticc 557.50 dinarjev.
Tvornica Cristi n Goulieb Welner d d Au ihammer b) Aue
Zastopstvo: A tre o Krauser, Subotiča


ArtlM, Ischins. irinica
strašne reči za vsakega, ki na tem trpi. Pistyanske muljne kopeli delujejo zek> po voljno, aH vsakdo ne more v kopališče po« tovati. Naše čitalce bo zanimalo, da se * originalnim PistvanskLm vulkanskim mu« Ijetn v hiši uspešno zdravijo. Ta mulj dobi« te v vsaki lekarni v kockali »Pi. Qa.«, s k*» terim naredite obkladke. Informacije: L. Schreiber, Zagreb, Akademicki trg št 1, H. kat.
bila resolucija, ki obsoja te dogodke in ki obljublja, da se bo ukrenilo vse potrebno, da se bodo taki slučaji v bodoče prepreSli. Pri velikih tekmah ho dunajska policijska direkcija dala na razpolago detektive, ki bodo pazili na red in mir. Sparta s« bo po« stalo oprostilno pismo.
Šah
24. partija mateha, igrana v Bue~ nos Airesih 3. in 4. novembra
1927.
Igra dsmskega kmeta Beli: dr. A. Aljehin Črni: J. R. Capabiaaea
1.	d3— d4 Sg&-f6 22. Se4—c3 SeS—c7
2.	c—c4 e7—e2 23. Sg3—e2
3.	Sbl -- c3d7—d5 24. h2-h4
4.	Lcl—g5	Sb8—d7 25. Se2-g3
5.	e2— e3	Lf8~e7......
6.	Sgl—f3	0-0
7.Tal-—cl	c7—c6 fi.Lfl—d3	d5Xc4 9. Ld3Xc4	Sf6—d5 10. Lg5Xe7 11.SČ3—e4 12. Se4—g3
g7—g5
SfcS
26.	Lc4—b3 b6—b5
27.	d4—d5 c6X<15 2S.Sc3—e2 Ta8—c8
29.	Se2—d4 Sd7—b6
30.	Tel—c5 a5—a4 Dd8Xe7 3L Lb3—c2 Sb6—d7 Sd5—f6 32. Tc5—c3 b5—b4
________ De7—b4f 33. Tc3—c61 Lb7Xc6
13.	Dc2—d2 Db4Xd2f34. Sd4Xc6f Ke7—e8
14.	Kei Xd> b7—h6 35. Sc6XdS Ke8XdS
»5. e3—c4
16.	e4—e5
17.	Kd2—e3 cS—b7
Tf8—dS 36. Lc2Xa4 Sd7—b6 Sffr—eS 37. La4—b3 Sc7—«6 38. Sc3—-e2 Kd8—d7
18. Thl—dl KgS—fS 39. Tdl—d4 TcS-c5 j 9. Sf3—g5 h7—h6 40. Ke3—d2 Tc5—c8
20.	S&5—e4 KfS—e7
21.	f3—f4 f"—f5
41. Kd2—e3
splsšno znano sredstvo
za čiščenje želodca in čre«.
Šport
Mariborski Rapid protestira
Mariborski Rapid je vložil protest proti verifikaciji prvenstvene tekme, ki jo je proti Mariboru izgubil v razmerju 1 : 0. Vodstvo tekme je bilo poverjeno g. Vodi« &cu, kateremu očitajo upravičeno poraženi, da je favoriziral Maribor, da je zapostav« Ija! Rapiaa in ga osleparii za dva gola, torej za zmsgo.
Na podlagi protesta so naše športne m« stance uvedle preiskavo, ki za Rapid ni iz« padla najugodneje, kajti objektivnost me« redajnih športnih dclavccv je — razen ene« ga — izpodbila navedbe in utemeljevanja Rapidovega protesta.
Predvsem navajamo kritike o tekmi, Ki so sodniku, g. Vodišku soglasno priznale objektivnost, kar je pri uvaževanju in raz« soianju protesta važen pripomoček. Zašli« lana službujoča odbornika Medkhrbskega odbora v Mariboru sta v protokolu izjavi« la. da je sodnik svojo nalogo brezhibno re* šil, ne da bi oškodoval katerega od na« športnikov. Zaslišani so bili tudi savezni sodniki g. P!an:nšek in g. Nemec. G. Ne* mec v službenem protokolu zagovarjal protest Rapida, češ da gol za Rapid ni pa« del iz offside pozicije in da bi sodnik nicw ral kaznovati Maribor radi foula z enajst« metrovko. Njegovo mnenje bo najbrže ma« lo zaleglo. G. Planinšek je podal o sojenju takratnega sodnika primemo izjavo, v ka« teri njegove odločitve objektivno žago* varja.
Rapidov protest je torej smatrati za r.c utemeljen, zlasti ker je potek tekme jasno dokazal premoč Maribora, ki je ' zasluzil zmago morda v celo večjem razmerju kot ga je dosege!.
SD Rapid : TSK Merkur. Danes se bo odigrala med Rapidom in Merkurjem pr« venstvena tekma, toda le v slučaju, aso bo komisija, ki jo je določil Medklubsk: cd« bor soglasno ugotovila, da je stanje igrišča povoljno za odigranje prvenstvene tekme. Rapidu se s sigurnostjo pripisuje zmaga, ki mu bo izboljšala razmerje golov in ga obogatila ra dve točki, kar pa sedanjega prvenstvenega stanja v ničemer ne bo iz« premcnilo. Merkur močnejšemu nasprotni« ku s šibko postavo ne bo mogel kljubovati, napad pa tudi nima izgledov, da bi se uve« [javil spričo Rapidove obrambe. V najsreč. nejšem slučaju bo Merkur lahko zadržal pet golov diference, vendar ni izključeno, da doseže Rapid v poslednji tekmi naj« ugodne iše razmerje, ki je bilo doseženo v jesenskih prvenstvenih. Sodil bo g Ra» dolič.
ASK PrcTr.orje (nogometna sekcija). Se« ja novoizvoljenega sekcijskega odbora se vrši v pondeljek dne 21. t m. ob 20.30 v klubovem tajništvu. — Načelnik.
Klub kolesarjev tn motoctkHstov IHr*> ja. Izredna slavnostna seja o priliki pro« slave 40letnice obstoja slov. kolesarstva se vril v pondeljek dne 21. novembra 1927. ob 2X30 v Zve«Ii (balkonska dvorana). Predsedstva športnih klubov ln organizacij se uljudno vabijo k udeleži. — Odbor.
G. inž. Hanssen. olimpijski trener JZSS pride v torek preko Prage v Ljubljano. Čla« ne upravnega odbora prosimo, da pridejo k sprejemu na kolodvor. Prihod vlada ob« Jaraio v torek. — JZSS.
JZSS. Upravni odbor Ima kratko sejo v pondeljek ob 20.30 v damski aobi kavar. ne Emone. — Tajnik.
Avstrijski nogometni »avez in dogodki zadnje nedelje. Avstrijski nogometni »« vez se je na svoji zadnii seji bavil z do« gocjki pri tekmi Sparta : Rapid Sprejeta j«
Hali onstran granit
p— Na ramena občin padejo v sedanji fašistični dobi najrazličnejša bremena. Tako morajo plačevati tudi stroške za romanje slovenskih dopolavoristov v Rim Upravni odbor goriške pokrajine ie odobril v svoji zadnji seji prispevke raznih slovenskih občin k stroškom za pot dopolavoristov v Rim. Slovenske občisie čaka pod fašistično vlado papofco upropaščeaie.
p— Starostno zavarovanje državljanov novih pokrajin. To vprašanje se vleče na dolgo in ne ve se še, kako bo rešeno. V poštev pride posebno okotaost. kje Je kdo dela! zadnja leta. Na primer: bivši avstrijski državljan, ki je sedaj italijanski državljan in biva, recimo, v Gorici, pa je dela! v zadnjem času v LJubljani ter Je tam dobi! pravico do pokojnine, bo moral zahtevati plačilo od Jugoslavije. Urediterv starostnega zavarovanja ie odvisna pred vsesn od ratifikacije nekaterih pogodb. V ItaKji pravijo, da Avstrija v pni vrsti zavlačuje reševanje takih in sličnih zadev. Prizadeti marajo biti zelo potrpežljivi
p— Ceste v obmejnih m strategično val' nih krajih se pridno popravljajo. Tako j« mnogo cestnega dela tudi pri Sv. Luciji. Cesta, ki vodi iz Kozarič do Poljance, je precej razširjena. Gradi se tudi nova cesta iz vasi na postajo. Široka bo štiri metre. Tudi vojaške cestc v Brdih prično menda ▼ kratkem popravljati.
P— Iz komenske občine. Leta 1924. je imela komenska občina v svoji blagajni več sto lir. Leta 1925. le napravila dolga 60.000 lir, ietos se ponaša s primanjkljajem 240 tisoč lir Kam piovemo. Nai kmet ne pomni. da bi se bili koda1 plačevali tako veliki dav ki iu da bi se ljudi tako odiralo, kakor sedaj. Včasih je zadostova! en tajnik, sedaj so štirje! Občinski sluge trije! Občina pa jc v neredu, da ie io!! Pritožiti se ne moreš in ne smeš nikamor, gosp. obč. načelnik tc lahko poljubno vtakne v luknjo al! kaznuje z globo. Otroci so se igrali blizu vinograda Občinski sluga jih zatožl. da so kradli grozdje in padla ie za stariše na vsakega otroka globa 10 lir dasi je lastnik vinograda izjavil, da niso kradli in da nima nobene škode. Ped eš ta t tii hotel nič slišati o odpustu globe.
P— Godbeno društvo v Postojni nI biio raapuščemo skupno z drugimi društvi pred nekaj meseci Takrat Je moralo biti delovanje godbenega društva »v skladu z aa-cijomalnim redom-«, ker so bila ostala društva razpuščena baš z motivacijo, da njihovo delovanje ni v skladu z nacionalnim redom! Sedaj pa je dobilo društvo odlok, da je razpuičeno, ker ruš! nacijonakil red. Seveda ni društvo v resnici ves ta čas ničesar storilo proti »nacijosialnemo redu«. Društvo je delovalo 60 let in je bilo eno najboljših tu Notranjskem Zadnji kapelnik je bi! g. A!. Polič. Društvo Je zasledovalo strogo glasbene namene ta ie sodelovalo bodisi pri slovenskih bodisi pri italijanskih prireditvah naj bile že vojaSte. civilne ali cerkvene
p— Italijanski avtomobili dinajo brezobzirno po cestah in povzročajo številne nesreče. 21-leto! Alojzi) Pa tur iz Ssembil! se Je peljal na bic&lju v Šempeter. Na nekem ovinku ie pridrvel avto, zadel fanta in ga vnge! čez ograjo. Fatit Je dobil težke poškodbe in kmalu nato umrl.
p— Visoka starost. V Zabčaii pri Tobntea so t« dni pokopal' 89-iet»e*a Josipa Klte-kona, ki !e bil prava čvrsta kmetska korenina. Razumnega moža se val radi imeli.
p— Izseljevanje se nadaljuje. V Soat»> skem pristanišču Almeria so se še enkrat ofemiH proti svoji domovini in ji napisal! pozdrave Izseljenci iz Zafolmin«. Sv. Lucije iz Cerovega, iz Mirna. Dornberga. Nada* nJega sela. Skopega. Šempetra, Kojskegt, Orleka, Gabrovice. Rodika. Zaslužka nI m vlada rada vidi odhajanje dnigorodcev t njihove rodne grude.
□nnraran
LO
Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelj«!
< u
zima bela...
Zimski šport v Bohinju
Zimski šport v Bohinju se 9Življa. Ta-mošnie Prometno društvo je vpostavilo letos lastno zimskosportno sekcijo. Nje vodstvo je poverjeno preizkušenim smrtnikom, ki na tujskem prometu ln zimskem športu gospodarsko niso zainteresirani. Novo vodstvo je že izdelalo v glavnih obrisih svol delovni program. Pred očmi ima zlasti; Po-volino meditev prenočevalnega vprašanja; evidenco in nakazovanje knliivih sob že pri dohodu gostov na kolodvoru: regulacijo prehranjevalnih cen: znižani zimski fi-
gospodarsko posredno ali neposredno inte-resiraml.
Kakor ie bilo letošnje poletje vreme ugodno za tujski promet in turistiko na Gorenjskem, tako hoče menda naTava saina naknaditl že letos tudi v zimskem času glede vremenskih ugodnosti svoio štedlji-vost zadnjih let. Po katastrofalni povodmji v pretečenem tednu ie zapadlo v Bohinju V dolini 70 cm. v višjih legah tudi do 2 m najideafaejšega prSiča. Sedaj ima Bohinj zopet najlepše jasne dni brez vetTa. Sani-
Zima v Bohinju
fekarski tarif: vpliv na železniško upravo, da tudi pozimi od 15. XII. do 1. III. vpelje po vzoru dobro uspelih letalih turistovskih vlakov zimskosportne vlake. Pri zimskem športu kot takem hoče posvečati največjo pažnjo smučarstvu in še-le v drugi vrsti ostalkn zimskosportnim panogam, ako se izkaže za nie dejanska potreba. V programu so: Prirejanje smučarskih tečajev za civiliste ob nedeljah in praznikih; večte-der.sld smučarski tečaji za pograničarje, katerih se udeležujejo lahko tudi civilisti; arangement pol-, celo- ki večdnevnih smučarskih izletov v bohinjskem delu Julijskih Alj> pod strokovnim vodstvom in zadostnim varstvenim spremstvom: ureditev večdnevnega bivanja v bohinjskih gorah pozimi: organizacija reetae izvestiteljske, Iz-vidnlSke, informativne, varstvene, zdravnl-ike. vodniške ln reševalne službe tudi pozimi; končno prirejanje vsakovrstnih zim-skosportnih tekem lokalnega in mednarodnega značaja.
Ta program svedoči. da čaka vodstvo mnozo, največkrat nehvaležnega dela, ki Ka bo zmoglo le pri požrtvovalnem podpiranju vseh on?h krogov, ki so na tej akciji
nec je že -danes izDoren, smuka vzorna. Kompetentni javni faktorji in korporacije nai skrbe tudi z vidika zimskega športa za to. da se čim prej izravnaio v celem Bohinju na javnih komunikacijah po povodnji povzročene poškodbe, zimskosportna sekcija v svojem območju že deluje, da pridejo smučarji vsestransko na svoi račun in do polnega športnega vžitka.
Po vseh teh premisah smemo pričakovati, da se prvi slovenski zimskosportni El-dorado obnovi že to zimo in to pred vsem radi naravnih pogojev, ki jih ima Bohinj pri ugodnih snežnih razmerah napram drugim našim zimskosportnlm centrom zlasti za smučarstvo. Tolike izbere na raznih smu-ških turah, od najnedolžnejše do najsmelejše iz enega izhodišča ne najdeš nikjer drugod v Sloveniji. Kdor se hoče prepričati o istinitosti te naše trditve na lastne oči, kdor hoče občudovati Bohini v vsej njegovi deviški zimski krasoti, nai Dohiti že prihodnjo nedelio tja, vzame s seboj svoje »dilce< in gotovo mu ne bo žal, da se ie za to odločil Morebitne vremenske spremembe, ki bi tak izlet odsvetovale, bodo itak na glavnih železniških postajah pravočasno afiširane in tudi drugače razglašene. — A. M.
Planinski dom na Kovcah
Tržiška podružnica SPD si je že pred vojno belila glavo, kako in kje bi posta« vila svojo planinsko kočo.
Po prevratu se je tržiška podružnica SPD, ki je zbrala okoli sebe svoj stari ka* der članov, naenkrat znašla pred nujnostjo, da odpre Slovencem planinska vrata trži. ikih gora na stežaj. Izginile so nemške table in markacije, na njihova mesta so •topile slovenske. Podružnica je začela misliti tudi na zgradbo lastne planinske koče.
Sprožila se je misel, da se osnuje poseb« na stavbna zadruga, ki imej namen postav« Ijati v tržiški okolici planinske domove na zadružni podlagi. Ta misel se je kmalu udejstvila. Dne 31. oktobra 1926. se je vr« iii ustanovni občni zbor stavbne zadruge •Planinski dom». Za načelnika je bil izvo«
Ijen g. Anton Jelene. Načelstvo si je sta« vilo veliko nalogo, da pridobi potom oseb« ne agitacije toliko članov, da se z zadruž« nim kapitalom postavi na Kovcah velik planinski dom, ki naj bo Tržiču v ponos in slavo.
Za stavbo potrebni les se je posekal te« kom poletja 1926., ko zadruga še ni bila formalno ustanovljena. Preko zime se je posušil in spomladi letošnjega leta se js začelo graditi. Osnutek za dom je skiciral tesarski" mojster Stritih, nakar je izvršil načrte v detajlih g. ing. Dedek. Letos v za« četku maja se je sezidal temelj. Zdaj je stavba že pod streho.
Planinski dom na Kovcah ima dve veliki kleti, eno za živež, eno za pijače. V pritlič« ju je velika kuhinja, poleg nje večja obed« niča, tej nasproti manjša, poleg te oskrb«
Nova koča na Kovcah
Ivan Cankar:	# #
Monsieur le Capitame
Depuis quelque temps, mes roves, cosnme d'ailleurs ceux de tout le monde, ont pris un visage tout nouveau, tres particulier. Ce ne sont plus ces vahies divagaticms, ces brouildards !uyatits qui, sans rime ni raison se deversent les uns dans les autres et finalement s'eva-nouissent dans Ie neant; ce ne sont plus ces reves que le matin, eneore a nioitie endormi, on considere avec etonnemeirt, ces reves que mi-souriant mi colere on chasse de la main »Que le diable vous amporte d'ou il vous avait tires« et qui alors, de facon ž. la fois camique et terrible, se perdent dans 1'abime comme aux premieres clartes de 1'aube dtsparaissent les Iu-tins dans la foret. Les reves que je fais maintenant, ceux que tu fais toi-meme sont l'ombre de Ia verite; les formes en sont il est vrai demesurement agran-dies, etrangement mutilčes et transfor-mees. mais la včritč subslste, tu Ia re-connais aussitot et ton coeur s'emplit de tristesse.
Cetait un froid matin d'automne, le brouillard trainait dans la vallče et raimpait le long des pentes abruptes des mentagnes; sur les jwmmets, la
premiere neige tombče pendant la nuit blanchissait aux rayons de la clarte matinale. Le ciel etait clair; il faisait songer a la neige recemment tombee et aux froides čtoiles du matin mais il faisait aussi pressentir le soleil.
Je regardais par la fenetre; les vitres n'en avaient jatnais ete lavees, aussl voyais-je comme a travers un voile; je distinguais cependamt tres nettement ce qui se passait devant moi; dans l'air pur du matin, les voix memes etaient si distinetes que j'entendais clairement et que je comprenais chaque parole. La cour etait. couverte d'un empan de poussiere noirltre qui pendant la nuit s'etait transformče en une boue grasse; la meme poussiere couvrait les toits bas des baraquements et les feuilles dessčchees du noyer solitaire plantč au mllieu die la cour; sous ce noyer, un soldat tenait par la bride un cheval sellč qui hennisait et frčrnissait dte froid et d'impatience.
La compagnie sa tenait I&, rangee en une longue file droite, prete a partir i l'kistant meme pour le front. Les sol-dats semblaient pčtrifičs; tous les yeux čtaier.t fixes; les corps sVeltes se cour--baient Ičgčrement sous Ie poids des Iourds havresacs. Jamais eneore Je n*avals vu, ©n uh si petit espace tant de
nikovo stanovanje. V vseh pritličnih sobah so velike kmečke peči in gostilniška oprava v narodnem slogu. V prvem nadstropju je 7 sob za tujce. Sobe so jako svetle in gor« ke, dajo se kuriti. V podstrešju so na levi strani skupne ležišča za moške, na desni za ženske. Deloma v posteljah, deloma na pogradih more prenočevati pod streho 70 do 80 oseb. Obe podstrešji imata peči. Vr« hutega je tu še ena soba s tremi posteljam* Poleg doma stoji lična mala kapelica, kjer bo poleti redna služba božja. Kapelico jc postavila zadruga iz svojih sredstev, tr»
ifiki župni urad pa oskrbi notranjo opre« mo sam. Celotni pogled je izredno Ijubez« niv in lep. Izpred doma se odpira pogled na kamniške velikane in dalje proti Radii« hi, na jugu nas pozdravlja junak Storžič. Na desni objamemo Blegoš, Jelovco, Rati« tovec, celotne Julijske z očetom Trigla« vom in Karavanke s Stolom v ospredju, zadnja in najbližja nas pozdravi Begunj« ščiea.
Celotni stroški za dom znašajo malo manj kakor pol milijona dinarjev. Od tega sta danes plačani dobri dve tretjini z deležnim kapitalom, ki ga je zložilo 646 zadružnikov z enim ali več deleži. Meji deležniki najdemo vse sloje, od preprostega delavca do milijonarja iz vseh krajev prelepe Slovenije. Dominirata seveda Tržič in pa Ljubljana. Predaleč bi zašli, če bi hoteli našteti vsaj glavne deležnike, zato naj bo kratko izrečena vsem skupaj srčna hvala za naklonjenost.
Načrt bodočnosti je, da se sčasoma, če bo-
do pravila podružnic toliko avtonomna, prepusti potom odkupa deležev vsa posest podružnici SPD v Tržiču. Zadruga pa bo sku-Sala postaviti slične postojanke še na drugih gorah, kjer jih turisti jako pogreSajo. Kako so Kovce obiskovane, zadošča, če povemo, da jih je letos, ko ni bilo tako rekoč nobene koče, kjer bi mogel človek pošteno 6peti, obiskalo preko 5000 turistov. Sedaj pa, ko stoji ponosni planinski dom, se bo število letnih obiskovalcev gotovo podvojilo. Dom je kakor ustvarjen za daljše bivanje in za okrepitev zrahljanega zdravja. Širni smrekovi gozdovi nudijo krasna šetališča. Kdor pozna Ravne, ki so pet minut oddaljene od doma, ce bo iskal drugega naravnega parka. Nad domom je prelepa Primškova planina, ki je prava tovarna najboljšega mleka in masla. Dostop na Veliki vrh na Košuti je malo na-pornejši izprehod, ki človeka s prekrasnim razgledom na vse strani, posebno pa na Koroško, bogato poplača. Kaj morejo biti Kovce smučarjem in drugim zimskim športnikom, to pa oni sami dobro vedo, kajti teren je za smučkanje silno pripraven, snega je pa vsako zimo zadosti. Le Planinskega doma je manjkalo, pa bi bile Kovce že prej vsako ne-dgljo popolnoma zasedene.
Ko se torej otvarja turizmu, zimskemu športu in tujskemu prometu Planinski dom na Kovcah, imamo Ie eno željo, da bi ga Slovenci pridno uporabtjali in črpali iz njega nebroj koristi, ki jih bo nudil. V našem gospodarskem napredku pa naj bo korak dalje na poti h gospodarskki osamosvojitvi s pomočjo tujskega prometa po zgledu bogate Švice. Vrlim zadružnikom naj služi v zahvalo zavest, da so storili svojo dolžnost, ki jo je od njih zahtevala potreba današnjega časa. Naj živi Planinski dom na Kovcah in njegovi zadrugarji! — A. L.
Novo planinsko zavetišče na Pohorju
Pohorje Je v (poslednji dobi postalo za domačo turistiko, predvsem pa v tulsko -prometnem pogledu velevaižiio planinsko torišče, čigar sloves se je razširil daleč preko meja Slovenije. V prvi vrsti ie za to poskrbelo SPD. ki je s primerno propagando in z ustanovitvijo treh gorskih zavetišč dvignilo zanimanje in v obalni meri pospešilo razvoj domačega planinarstva.
Z naraščajočim obiskom Pohorja so v sezonski dobi postale sedanje koče pri Sv. Arehu in Mariborska skoraj pretesne. Klopni vrh pa je imel rekorden obisk (okrog 1500 turistov).
Zajpadnemu delu Pohorja, ki je tudi najlažje dostopno, je bilo posvečeno največ nege, dočim so iztočni del turisti redkoma obiskovali. Vati dar je zanimanje naraščalo
sekcijo. Razen terenskih ugodnosti se obiskovalcem nudi tudi kraseo razgled na Mozirske planine in Savinjske Alpe, dalje na Kozjak im druga sosednja pogorja.
Jezersko sedlo ie visoko 1530 m in je lahko dostopno z vseh strani. Tvori prehod med Dravsko Ln Mislinjsko dolino. Iz Ribnice vodi pot preko Josipdola 4 ure. Za ozkotirno kammolomsko železnico, ki se je bodo turisti lahko posluževali, pa se bo do koče od prvega kamnoloma rabilo le 2 uri. S slovenjgraške strani rabi turist preko Velike Kope tudi štiri ure, dočim je ml-slinjski dostop najkrajši in tudi ne prenaporen. V treh urah zmernega hoda prispe na Jezersko sedlo. Z zapadne strani vedi 4 ln pol ure dolga pot od Klopnega vrha, ki je tudi lahko dostopen. Skratka. Jezersko
'% U' f >
Pogled na zasneženo Pohorje s smučarji
z vsakim letom, predvsem pa je med zimskimi športniki bilo mnogo takih, ki so čutili potrebo, da se na ugodnih, za smučanje prikladnih tleli vzhodnega Pohorja omogoči udejstvovanje planincem v poletni dobi. smučarjem pa v zimskih mesecih.
Želje in naraščajoča potreba so pri mariborski podružnici SPD našle odziv in odbor se je lotil priprav, kd so dozorele tako daleč, da se je vršil nedavno nedeljo na licu mesta komisijanatai ogled pod vodstvo predsednika dr. Senjorja. Komisijo so tvorili poleg odbornikov tudi odlični turisti, zastopniki lastnikov zemljišč, inž. Jelene in drugi. Ko so proučili vse podrobnosti. so se odločili za Jezersko sedlo, kjer se bo v doglednem času pričelo z gradbo četrtega pohorskega zavetišča. Na južni trani. 50 m pod sedlom, kakih 300 m od Ribniškega jezera, bo po načrtih inž. Je-lenca zgrajen planinski dom, v katerem bo 40 do 50 postelj. Teren je goličav, poraščen z redkim in nizkim borovjem in je zaradi raznolikosti in obsežnosti uprav idealen za gojitev smučanja, ki se ie po zaslugi ISSK MarVora tako razvilo, da je letos tudi SPD ustanovilo lastno zimsko športno
sedlo ie najidealnejša točka vzhodnega Pohorja, križišče vseh turistovskih poti ln važno izhodišče za prirejanje krajših in daljših izletov kar bo z dograditvijo nove tu ris tov sike koče kmalu omogočeno.
Prebivalstvo v Ribnici in Breznu Je projektu močmo naklonjeno in ie obljubilo pomoč. Zlasti je hvalevredna uslužnost grofa Vincenca Thurna ki je dal za dolgo dobo let v zakup zemljišče kier bo zgrajena koča, ki bo oskrbovana vse leto Zelo naklonjen je tudi veleindustrijalec Oermut, zlati pa je vzbudila realizacija načrta zanimanje in hvaležnost v vrstah planincev, ki so že dolgo časa željno pričakovali, da pride do uresničenja njihovih želja.
Da bo delo ki se ga Je z veliko vnemo lotila mariborska podružnica SPD imelo uspeh im da bo novo turistovsko selišče nudilo obiskovalcem vse udobnosti, ki bodo neprecenljive krasote zapadnega Pohorja še povečale in omogočile napredujoči turi-stiki in naraščajočemu zimskemu športu nagel razvoj, nam jamči odbor, ki je znal vedno z veliko skrbnostjo ustrezati članstvu bi služiti velikemu namenu turistike ln sipor-ta, lepote .in zdravja.
beaute jeune et maje. Les visages čtaient tres jeunes, enfantins presque et tous etaient frais, comme baignes de rosee et de lumičre; les yeux aussl, humides de Ičgere buče etincelaient et leurs regards semblaient venir de bien loin, s'eveiller d'un beau reve, et tous etaient fixes sur le capitaine qui d'un pas lent plein d'insouciance mar-chait sur le front de Ia compaignie muette.
Le capitaine čtait de tres haute tail-le; il depassait la compagnie de Ia tete; il se drapait dans un flottaavt manteau noir qui laissait voir dteux jambes tres longues et tres maigres; dans sa main qui, meme gantče, paraissait osseuse et eroehue, il tenait une Caitne sur la-quelle il s'appuyait en marchamt. Je ne voyais pas son visage car il restait tournč vers les soldats. Derričre lui s'avan?ait un jeune enseigne qui de temps en teanps regardait autour de Iul comme peut le faire quelqu'un qui vou-drait fuir et qui se sent enchalnč sans misčricorde.
Une fois eneore le capitaine reprit son inspeetion. II s'arreta devant le premier de la file, un grand garcon mince qui le fixait de ses grands yeux muets. Le capitaine se p!a?a juste de- , vamt luL
»Comment t'appelles-tu?«
Le jeune homme dit son nom et mon ame s'čmut; mais je te connais, beau jeune homme, toi qui pensif, le coeur rempli dTespoir, tournes tes yeux čton-nes vers le grand avenir. Tu es un homme parmi les camarades, un enfant at-tentif parmi les sages vieillards; tu es une des branehes de 1'arbre, si vivace qu'en la ooupant on blesserait 1'arbre lui-meme . . .
Le capitaine continua:
»As-tu ton pere?«
»Non, il est mort!«
»Combien de freres et de soeurs?«
»Je n'en ai pas.«
»Ta mčre au moins, vit-elle eneore?«
»Oui, j'ai eneore ma mčre.«
Et dans les yeux muets une flamme s'alluma.
Alors, le capitaine leva sa caime et de son bout ferrč toucha Ia poitrir.e du jeune homme en faisant signe i l*en-seigne qui le suivait; celul-ci tira une liste de sa manehe et cTune main trem-blante inserivit le nom du jeune homme. Et ce demier pSlit . . .
Le capitaine passa devant Ie deux-ieme sans le remarquer; il arriva au troissičme et l'examina attentivement: cetait un adolescent joyeux, exhubč-rant, beau parieur, chanteur renommč,
Slovensko planinsko društvo
opozarja simučarie in zimske turiste, da so tudi pozimi otvorjene in oskrbovane sledeče postojanke: Hotel Zlatorog in hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Valvazorleva koča pod Stolom in Kamniških planinah poleg Doma v Kamniški Bistrici in Doma na Kivavou še tudi Koča na Veliki planini. Erjavčeva koča na Vršiču (Kranjska goTa) je otvoriena in oskrbovana vsako soboto in nedelio ter na praznike in na dneve pred prazniki. Za druge planinske koče se dobi ključ le za skupine pod vodstvom zaupnikov. Tozadevne informacije daje Osrednji odbor SPD v Ljubljani in Zimsko-sportnl savez v Ljubljani.
^ Sankači
Dom na Krvavcu
Ta velika, tudi za bivanje pozimi zgrajena planinska postojanka SPD, je sedaj popolnoma zavarovana proti vremenskim ne-prilikam. Cela stavba je sedaj od zunaj solidno obita s salonitom in se je že 5az poletje popolnoma osušila. Vse sobice (in teh je 8) imajo peči ter novo peč tudi veliko skupno ležišče. Dom na Krvavcu je tedaj pripraven za daljše bivanje tudi pozimi in je celo zimo oskrbovan. Na razsežnih planjavah ob Krvavcu je vrlo dober teren za smuči in napravijo se lahko smučarski poleti tudi na Košutino, Mokrico In Dolge njive. Pozimi je najboljši dostop na Krvavec iz Kamnika preko Sv. Ambroža, koder je pot vedno izgažena. Tudi pozimi despemo do Doma v 4—5 urah.
Dom v Kamniški Bistrici
Stara turistovska koča ob izviru Kamnii-ke Bistrice je bila zgrajena v »etapah«. Najstarejši del, kjer je bila dosedaj damska spalnica in kuhinja, je stal 2e preko 60 let in je pač že doslužil; začel je razpadati Zato je Slovensko planinsko druStvo v sporazumu s Kamniško korporacijo podrlo ta del in postavilo tam nov in povečan prizidek in in popolnoma preuredilo tudi kuhinjo. V novem delu je 6 ličnih sobic, ki imajo vsaka prostora za 4 postelje in imajo tudi peči. Da so se na novo napravila tudi stranišča (4) ter greznica, ni treba še posebej povdarjati. Ustvarilo se je že s tem večje in udobno planinsko zavetišče, ki bo dobro služilo tudi pozimi. Obednica, skupna spalnica za moške in skupno ležišče na podstrešju so za sedaj še v starem stanju, toda tudi ta del se bo prihodnje leto še povečal in prenrediL Dom v Kamniški Bistrici je vedno dobro oskrbovan in bode za naprej še bolj privlačna točka za izlete in dobrodošel tudi za daljše bivanje.
Najboljše, oajtrpeinejše nt« najeenejic
aime des jeunes filles; son vlsafe rond respirait la santč, quelques boucles blondes comme les čpls tombaient sur ses petites oreilles; ses yeux bleus chantaient tout haut, ses Ičvres ver-meilles s'arroodissaient en nn soarlre aimable.
»As-tu une flanefie?« demanda le capitaine.
»Oui, mon Capitaine.«
La chansoc des yeux bleus se fit plus vibrante, s'envoIa plus loln eneore.
Le capitaine leva sa canne, 1'enseig-ne eerivit et dans les yeux bleus la chanson se tut
Le capitaine avancait ainsi, lente-ment, sur le front de la longue file; i! examinait, il interrogait et choisissait. Quelquesfois il en laissait deux ou trois, paSsait devant certains sans meme les regarder, parfois il en Inscrivait cinq ou six 4 la file et II me semblait qu'i! prenait i dessein les plus forts et les plus beaux
Arriv4 au bout, le capitaine leva sa canne pour la dterničre fois puis il sc retourna. Alors je vis son visage et mon coeur cessa de battre. Ce visage etait sans chair, les yeux n'6taient que deux trous profonds dans le cr^ae, de -longues dents aigues grimagatofiit aa
Iz življenja in sveta
Milijon hiš
le sezidala Anglija po vojni Katera evropska država se more ponašati s toliko socijalno skrbjo za svoje prebivalce? Anglija je pravilno pojmovala duh časa in je kmalu izračunala, da je pritisk prebivalstva z dežele v mesta po svetovni vojni mogočno naraste!. Začela je v kar največjem obsegu graditi stanovanja in te dni je doseglo število novih povojnih zgradb, ki služijo ljudem za stanovališča, milijon.
Da je nastalo toliko novih poslopij, gre v prvi vrsti hvala angleškemu ministrstvu za narodno zdravje. Ministrstvo je podpiralo državno in zasebno inicijativo, ki je ustvarila v desetih letih naravnost neverjetne stvari. Hiše so rastle kakor iz tal. Do konca septembra 1927. je bilo na angleškem ozemlju postavljenih z državno pomočjo 679.787 hiš. Ostalo, kar manjka do milijona, so zgradili zasebniki brez državne pomoči. Samo v mesecu septembru je bilo na novo sezidanih 52.261 poslopij, v katerih se nahaja cel milijon stanovanj. To so sadovi smotrene socijalne politike. In pri nas?
«Moj dom je moj grad» pravi star angleški pregovor. Angležu ni nič bolj tuje in neprijetno, kakor če mora bivati pod streho hiše. v kateri živi na stotine drugih ljudi. Angleži ne poznajo kasamskih stanovanj. Zato je treba napredek angleškega stavbarstva motriti tudi s stališča osebne udobnosti. Milijon hiš ima gotovo stanovanj za mnogo milijonov ljudi, ki ne bodo živeli drug poleg drugega kakor vojaki in težaki, ampak kakor svobodni državljani, ki si tudi v pogledu stanovanja privoščijo, kar gre svobodnemu človeku.
Rak napada predvsem visoke svetlolase osebe
O priliki zadnjega zasedanja Društva narodov v Ženevi je bilo zborujočim komisijam predloženo poročilo higije-ničnega odseka Društva narodov za pobijanje raka. Komisija se je bavila z vprašanji, zakaj ie na Angleškem več žrtev raka, kakor n. pr. v Italiji. Angležem ni šlo v glavo, da je opasna bolezen v visoki civilizirani dežeii mnogo večja nego v državi, ki v pogledu civilizacije, torej rudi zdravstva zaostaja za njo.
Komisija je sestavila tabelaričen pregled žrtev raka v zadnjih štirih letih. Za podlago te statistike so ji zlasti služili podatki Anglije. Nizozemske in Italije. Strokovnjaki so se omejevali na dve posebni obliki pojava raka. na rak dojnega uda in na rak maternice pri ženski. V teh dveh formah je diagnosti-ciranje bolezni najlažje in najuspešnejše.
Zdravniki so sestavljali diagrame, primerjali so pojave bolezni z ozirom na starost, na poklic, na število porodov. Prišli niso do nikakega sklepa. Tajnost razširjenosti raka jim ie ostala slej ko prej uganka. Naposled se jim je posrečilo ugotoviti, da se rak v ve-
Ifei merj loteva oseb ženskega spola, ki so rojene v Italiji in na Angleškem in ki so se Izselile v ameriške Zedlnje-ne države. Otroci teh mater so podvrženi mnogo večji umrljivosti.
Slednjič sta prišla prof. Niceto in Pittard, prvi z Italije, drugi iz Švice do zaključka, da so raku podvržene v prvi vrsti plavolase osebe, visoke rasti s podolgovato lobanjo. Rak žanje posebno neusmiljeno baš med tem tipom.
Novo antiseptično sredstvo
Iz Londona poročajo o monsolu, novem antiseptičnem sredstvu, ki ga .ie iznašel neki angleški kemik. Monsol je docela nestrupen, učinkuje pa sigurneje in ni dražljiv kakor dosedanja sredstva te vrste. Prednost novega antiseptika je posebno v tem. da se lahko uporablja tudi za notranje zdravljenje. Vbrizga se n. pr. lahko pod kožo. kjer učinkuje proti mnogim boleznim.
Zdravstvo se že dolgo ozira po primernem antiseptičnem sredstvu, od katerega zahteva dvoje: mora biti ne-škodliiv in ne sme dražiti sluznice. Tak antiseptikum bi bil po sodbi zdravnikov pravcati blagoslov za človeštvo. Sedanja antiseptična sredstva karbol. sub-limat in dr. se smejo uporabljati le v zelo razredčeni formi, ker se ie drugače bati resnih posledic Toda vsa ta sredstva učinkujejo le slabotno, ako so preveč razredčena. Tudi je nemogoče vbrizgati jih pod kožo. kar zlasti onemogoča uspešno pobijanje bakterij Če bo monsol izpolnil vse nade. ki iih vani ■stavi angleški kemik ni dvoma, da bodo človeštvu prihranjene marsikatere bolečine in muke.
Čari^Mna šibica
Indijska vlada ie nedavno dala preizkusiti zagonetko bajanice ali iskalne paličice, ob kateri si učenjaki že cela stoletja belijo lase. S prostoročno magnetnico. obdano z nekaj cevmi, kakršne služijo v radiofonski tehniki, so preizkušali pokrajino, koder se ie že dolgo brez uspeha vrtalo za vodo. Magnetna igla se je na nekih mestih močno odbijala in po vrtanju so na tistih točkah res naleteli na podzemsko tekočo vodo. Takšna priprava kaže vselej z neomejeno zanesljivostjo, medtem ko se je pri vseh prejšnjih poskusih dosegel !e v 40 odst. ugoden izid. Kako razložiti to skrivnost? Na izvestnih delih zemeljske skorje, zlasti koder se dobe podzemske vode ali rudišča nastajajo električni tokovi ki jim pravimo zem-ske struje. Te povzročajo v cevkah Indukcijske tokove zaradi njih oa se igla magnetnica odklanja. Z dosedanjo ha-janko te mogel iskati vodo zgoli človek izredno občutljivega živčevia tako da se mu je šibica na koncu prstov stresala in zdrgetava'a Naloga znanosti je še. da preišče, kako električni tokovi vplivajo na živčni sestav. Možnost takega vpliva pa ie brez pomisleka razvidna. zategadelj se , čarodejna šibica in njeno učinkovanje ne sme več prištevati med nadprirodne pojave.
OCE: (ki ni opazil da se je antenski drog nagnil): »Čudno! Saj sem anteno vendar natanko izmeni!*	(»Humorista)
Selo, v katerem se živ krst ne oženi
Blizu Roma stoji čedna vasica Cam-porgiano. V njej so doma prav lepe mladenke, ki pa imajo smolo, da se za njih samski stan nihče ne zanima. Popis prebivalstva, ki ga je nedavno razpisala prefektura za rimsko okolico, je pokazal presenetljivo dejstvo, da se v tem kraju že več let ni oženil noben moški in omožilo nobeno dekle.
To stanje traja že cela tri leta^ Če pomislimo, da šteje vas tisoč duš. je to vsekakor posebnost svoje vrste. In še bolj čudno je to. da Camporgižanci rajši plačujejo Mussolinijev samski davek kakor vržejo oko po lepi dtvojki ter jo napravijo za svojo ženo.
Če bi vsi Italijani sledili temu zgledu, bi Mussolini s sanjami o rimskem imperiju kmalu obupal.
Še eden, ki veru je v konnersreuthski ..čudež"
Docent dr. Alojz Mager je imel pred nekaj dnevi svoje nastopno profesorsko predavanje na teološki fakulteti v Salzburgu. Izbral si je za to priliko temo: «Stigmatizacija in konnersreuthski čudeža.
V	uvodu svojega govora i predavatelj ugotovil da ie stvar s Terezo Neu-mannovo še vedno tako nejasna da ni mogoče izreči znanstveno podkrepljene sodbe o njenem slučaju. Tozadevno bi bilo treba bolnico podvreči natančni preiskavi, kateri pa se starši «svetnice_» protivijo. Moralo bi se tudi ugotoviti, kako ie s sedem let trajajočo boleznijo Neumannove in dognati, kakšno ie bilo v tem času njeno duševno stanje. Dr. Mager ie tudi pripomnil, da ga posebno zanima vedeti, odkdai izgovarja Neumannova aramejske stavke in če se to dogaja iz navdihnjenja ali pa pod kakim vplivom. Teolog smatra, da leže na dlani znaki histerije, toda le v fizičnem oziru in pravi da bi bila treba psihično stran Neumannove natančno preiskati.
V	ostalem je profesor uverjen. da je pri Neumannovi duhovnost prevalentna in da zmaguje nad bolnim organizmom. Zaradi tega bi bi'o treba napraviti psihično analizo njenega duševnega živ-Ijenia Preiskavo pa bi morali voditi bogoslovci. Če se dožene da Neumannova že štiri leta ne zavživa trde. dve ieti pa nobene tekoče hrane in kljub temu krvavi vsak petek, potem, pravi dr. Mager. bo treba zadevo še resno pretresati. Odločno pa je zoper to da bi sodbo izrekli psihologi. Menda se zaveda da bi v tem primeru teo'ogia mora'a izročiti svoje orožje drugi disciplini . . .
Povratek iz ujetništva po trinajstih letih
Ko je 1. 1914. zapela vojaška trobenta in klicala može in fante pod zastavo, je moral odriniti k vojakom tudi Franc Ulrik iz Hajde na Južnem Moravskem. Vtaknili so ga v marškompanijo. ki se je odpravljala na fronto. Četa. v kateri ie služil, pa je bila pri nekem naskoku deloma decimirana. deloma ujeta. Ko ni bilo poslej od Ulrika nobene vesti, so ga proglasili za mrtvega.
Nedavno so v Haidi odkrivali spomenik pad'im vojakom. Vklesali so vanj imena vseh ki se niso vrnili z boiišča. Med njimi ie bil tudi Franc Ulrik. Uvrstili ga niso med pogrešane ampak kar med mrtve.
Prošli teden se je pojavil v Hajdi štiridesetleten mož z brado in brki. Bil ni prav nič podoben mladeniču ki ie s sedemindvajsetimi leti odrinil v vojake. Vaščani ga niso spozna'i po zunamosti. Šele ko je začel pripovedovati mladost-
Za Miklavža
priporoča svojo bogato izbiro elegantnih daril: krasne kravate, nogavice, rokavice, usniene in trikot čepice ter vse modne po« trebščine po izredno ugodnem nakupu — tvrdka DRAGO SCHWAB. LJUBLJANA
ne spomine, se jim je posvetilo v glavi Pred njim je stal Franc Ulrik, ki je bil proglašen za mrtvega tn katerega ime stoli vklesano med žrtvami vojne v domačem kraju.
Ulr& se je vrnil iz ruskega ujetništva z dvema drugima Moravanoma. Prebil je v Rusiji trinajst let in se je tam popolnoma udomačil Svojega rojstnega kraja pa ni pozabH m ko se mu je nudila prva priložnost, je povezal culo ter se odpeljal skozi Rum unijo v domovino.
Kako ljubijo razni poklici
Na Nemškem je izšla knjiga ki pravi da se po ljubezenski izjavi lahko ugotovi poklic zaljubljenega moškega ali ženske. Ker pa velja biti napram ženskam obziren, navaja knjiga samo primere za ugotovitev poklica pri moških.
Diplomat začenja svojo ljubezensko izjavo tako-le: Dovolite, da skleneva večno zvezo! — Vojak: Ti si mojemu srcu prizadejala neozdravljivo rano. — Cvetličar: Samo ena beseda iz tvojih ust bo posula z rožami pota mojega življenja. — Zidar: Aii hočeš, da skupno zgradiva dom najine usode? — Mornar: Lepo dekle ti si pristan mojega burnega življenja! — Učenjak: Dovoli, da proučim tvoje srce in d v tvojih očeh prečitam svojo srečo! — Pek: Ali pristajaš na to. da bova delila kruh v sreči in nesreči?
11 i \ ■
Hagenbeck se preseli v Ameriko
Hagenbeckov zoološki vrt, eno izmed čudež evropskega kontinenta, bo kmalu izginil Iz Hamburga. Brata Ha-genbecka sta sklenila, da se zaradi ma-terijalnih Izgub, ki postajajo vsled po-mam kanja razvojnih možnosti od dne do dne večje, preselita v zlato Ameriko, kjer jima bo u^oda najbrže bolj naklonjena kakor v Evropi.
Zoološki vrt pojde z vsem inventar-iem v Zedinjene države. Lastnika institucij sta sedaj brata Henrik in Lovrenc Hagenbeck. ki sta v Ameriki že osnovala posebno zastopstvo, iz katerega bosta črpala denarne vire za okrepitev svojega podjetja.
Nov Nobilov polet čez severni tečaj
Italijanski general Nobile pripravlja za mesec april 1928. novo ekspedicijo v arktične kraie. Kakor smo že poročali. financira to podietie milanska mestna občina na Dosebno priporočilo Mussoiiniia. ki hoče pokazati, da ie zračno brodovie kos ne samo voiaškim. ampak tudi znanstvenim nalogam. Polet bo docela proDagandneea značaja ter bo služil za reklamo fašistični Italiji.
V naslednjem nekoliko informativnih podatkov o načrtih, katere ima general Nobile:
Preiskati namerava 3 lA miiiioni kvadratnih kilometrov obsegajoče ozemlje na Arktidi ter se bo v to svrho zopet ncslužil vodljivega zrakoplova, ki pa bo maniši kakor leta 1926. uporabljeni »Norge«. Zračna ladia se bo kaipada imenovala »Italiia«. Opremliena bo po izkustvih, ki iih ie prinesel Nobile z zadniega poleta čez severni tečaj.
Zračna ladja bo boljše opremljena kakor »Norge«. imela bo trup iz kovine. ki io bo čuva! pred kalamitetami. ki so lansko ekspedicijo skoro upropa-stile Fksnedici;a ie iziavil Nobile do-
pisniku kodanjske »Polltiken«. ne bo senzacijonalen dogodek, tudi ne športna zadeva, marveč akciia s čisto znanstvenimi smotri Nobile ie prepričan, da se nahajajo v ogromnem masivu arktičnega ozemlja otoki. To hoče čisto konkretno ugotoviti zato bo njegova ekspedicija traiala več mesecev.
Polet se bo začel v Rimu. »Italija« poide čez Friedrichshafen. Lieningrad in Vadso na Norveškem na Spitzberge. Člani ekspedicije bodo Italijani, vendar se Nobile ne bo branil vzeti s seboj tudi kakega Norvežana če bi se mu ponudil General se pogaia tudi z mednarodnim študiiskim društvom v Berlinu. kateremu predseduje Nansen.
Nobile projektira tri vcžnie čez severni tečaj, katerih izhodišče bi bili vsako pot Spitzbergi. Severni tečaj bi najrajši okrožil vsakikrat v drugi obliki in če bodo vremenske prilike dovoljevale, pravi, da se hoče spustiti na led da preišče ondotne zaiuljepisne. atmosferske in magnetične prilike. Seveda ne bi pri tem pozabil zasaditi v tia tudi drog z italijansko zastavo.
Toscanini in pianistka
V italijanskih listih beremo naslednjo anekdoto, ki se koiportira o največjem še živečem laškem komponistu, dirigentu milanske Scale Arturju Toscani-niju.
Gospodična Heiena, ki je veljala v krogu svojih znancev za dovršeno klavirsko umetnico, ie večkrat povabila prijateljice in znance na čaj. Vselej je uporabila to priliko, da je pokazala svoj »umetniški* napredek. Seveda ie čaj družbo pogrel in dame niso nikdar šte-dile z aplavzom.
Slučaj je hotel, da se je na eni takih čajank pojavil tudi Toscanini. Ko je bilo igranje pri kraju, je vse napeto čakalo, kaj poreče mojster. Toscanini pa, ki ni samo izboren muzik, marveč tudi gentleman, je kadil cigareto in ni zinil ne črne ne bele
Mahoma se ie oglasila ena izmed ob-čudovalk: »Divno!« ie vzkliknila. »Čudovito!« je pristavila druga. Tretja pa je dodala: »Ah, gospodična Helena zna na klavirju vse, prav vse.«
Toscanini se ie ozrl po jezikavi druščini: »Vse zna. Samo, da je pozabila o pravem času zapreti instrument.«
Originalen klub
Iz Londona poročajo, da so angleški astmatiki osnovali svoi lasten klub. Ta klub je povzročil senzacijo že takoj pri svečani ustanovni skupščini: izvoljeni predsednik namreč ni mogei imeti svojega nagovora, ker ga te baš v od'očil-nem trenutku napadla strašna naduha.
Ko se je nekoliko opomogel je z veliko muko izustil te-le upapolne besede:
«Naduhe ni. Astma ni nikaka borzen. nego je zgolj slabost ki se da ozdraviti.®
Zdi se. da so teh misli tudi ostali člani k'uba. Zakaj sklenili so že. da pri-rede celo vrsto koncertov in banketov s plesom, pri katerih upajo seve tudi sami aktivno sodelovati.
Tudi nedeljska zabava
Zidar Jaka spleza vsako nedeljo na ogrodje
nove. hiše, da uživa, ko njegova rodbina občuduje njegovo delo. <r(Life»)
dessus d'une puissante machoire nue. Le capitaine s'r.ppelait la Mort . . . »Eu avant . . . marche!« La compagnie fit un ljrusque demi-tour et d'un pas fortement cadence descendit dans la brume; le capitaine, sur son cheva! allait en tete et au dtes-sus du brouillard flottait tres haut son manteau noir.
(Prevedla S. in J. Jeras iz knjige »Podobe iz sanj«.)
Dan. Bergman:
Razporocenci
Martin je zadnja tri leta preživel v inozemstvu, kjer se je izpopolnjeval za opernega pevca. Slišal sem, da se je vrnil domov in sem nestrpno čakal, kdaj se pojavi na pragu mojega stanovanja.	. .. , Naposled je prišel. Toda kakšen! Komaj sem ga spoznal. Oči je imel izbuljene in trde. Pogled mu je begal po stvareh in je iskal predmeta, na katerem bi se ustavi!. Lica je bil svežega.
Priletel ie v mojo spTejemnico pokrit in se je vrgel v gugalnik tako ne-oprezno, da je kakor klada padel na tla. Ravnodušno se je zopet pobral ta siknil skozi stisnjene zobe:
cAli si oženjen?«
«Nisem,« sem mu odvrnil »Vendar sem srečen.»
»Morda si ločen?*
»Kaj še! Niti na um mi ne pride kaj takega.s
»Ampak — saj si vendar pisatelj... umetnik..
«Nu seveda, pravijo, da sem lite-rat...«
»Bože. Bože... Kako moreš biti bo-hem. ko nisi ne oženien ne ločen... Za nos me vodiš Gotovo si se razporOčil in si izpremenil ime.«
»Hm. čudno govoriš.«
»Oprosti, a meni se meša. Ali lahko prisežeš. da nisi ne oženjen. ne ločen?«
»Prisežem ti!«
Martin me je strasno objel da sem se ga mukoma otresel.
»Kaj ti pa roji po glavi? Ali si pri pameti?« sem ga vprašal
»Da. prijatelj, pri zdravi pameti sem, toda ves razstroien... Pred nekaj dnevi sem se vrnil iz tujine, kjer sem s svojim glasom doživel konec karijere, ki se še niti ni bila pričela. Izbral bi si bil drugi poklic... Ali imaš kako mesto za konzula? Ali vsai za trgovca?«
»V tem trenutku ne morem postrefi z ničemer. Obdržim oa te v evidenci«
»Hvala ti!« ie vzkliknil vzradošče-no.« In poslušaj: »Zdaj hodim okoli vseh svojih prijateljev in znancev. Ne morem ti povedati, kako premešane sem jih našel, kakor sardine v sodu... Saj poznaš Leonoro. pianistko? Bila je poročena z basistom iz dvorne kapele. Pridem k basistu na dom. vprašam po milostivi gospe, a prikaže se mršavo bitje... Leonora oa ie bila. kakor veš. majhna debeluška ...
...Na prvi mah nisem videl da imam pred seboj čisto drugo žensko. Nagovoril sem jo po stari navadi kot dobro znanko. A kmalu, prekmalu sem se moral uveriti. da ta. ki stoji pred menoj, ni Leonora. ampak čisto drugo bitje. Dolga in suha ženiščina ie začela vpiti, onesvestila se ie in padla na tla. Odkuril sem io iz stanovanja...
Napotil sem se k Lavri. igralki, ki se je poročila s kiparjem. A namestu nje sem naše! v kinarievem stanovanju pisateljico Fani. Povedala mi ie. da je Lavra vzela nekega peka ...
Potem sem se hotel taviti pri Eli Sai jo poznaš? Bila ie slikarica in se je omožila z baritonistom. Tudi nje nisem našel doma — povedali so mi. da je pravkar na svatbenem potovanju z nekim poročnikom, šla sta v Italijo...
Skušal sem najti Matildo, zborno
pevko, ki se poročila s karikaturistom. A mesto nje sem naše! Leonoro. tisto, ki sem ie iskal pri basistu iz dvorne kapele.
»Ti si se ločila od basista.« sem ji očital.« Kako si mog'a storiti to. ko sta vendar imela otroke?«
»Eb. kaj!« je dejala, »otroke sva si razdelila ...«
»Kako vendar? Saj iih je bilo troje.«
»Da. Eden ie umrl. ostala dva sva si razdelila po dogovoru. Sai me razumeš... Naveličala sem se karikaturista«. Tako govoreč me je obiela. Čez čas ie prišel v sobo karikaturist. Ponudil mi ie vina in smotko. bil ie z menoj zelo ljubezniv in mi ie rekel, da ga jako veseli, da dobi njegova žena moža, kakršen sem iaz... Tako — in zdaj sem prišel k tebi.« ie zaključil Martin in se ie sesedel na stol...
»Moram ti odkrito priznati.« j'e iz-pregovoril čez nekai minut.« da vsega tega ne razumem več. Kako ie vendar mogoče? Leonora ni ločena od basista, ampak od fagotista. Lavra ni ločena od kiparja, ampak od barttonista. vzela ni peka. ampak dimnikaria. In E'a ni bila nikoli žena baritonista. amoak nekega arhitekta, igralca in čndodelca. zdaj pa je na poročnem potovanju z nekim pri-
vatnim učiteljem in ne v Italiji, ampak
v • •	...	A
Hotel sem ga pomiriti in sem ga o<i-vedel v restavracijo. Jed in piiača sta blagodejno vplivala na njegove živce. Polagoma sem ie! spoznavati v Martinu svojega nekdanjega prijatelja.
Iz restavracije sva šla v kavarno. T2m ie našel celo vrsto znanih umetnikov: Bobija. Tobija. Gobiia Robija in Hobiia. Sedeli so s svoiimi ženami: Lo. Re. Fi. Lu in Lv. Vendar je bila družba jako mešana. Bobi ie bil razve-den od Lo in se je bi! vnovič poročil z Re. ki se ie ločila od Tobiia in ie bila poročena z Bobijem. dočim ie bil Hnbi ločen od Fi in poročen z Ly M ie bila ločena od Robija tn ie bila poročena s Hobiiem. itd., itd____
Priiatelii so mu vse to mirno in ravnodušno pojasnili, iaz na sem ooazil. da je Martinu mučno poslušati njihovo raz'ago. On ie vrtal in dolbel v vsak poedini primer. Kmalu se ie na njegovih ustnicah prikazala pena in nosnice so mu iele drgetati...
Ozrl se fe. kakor da išče pomoči in rešitve. V kotu ie zag'edal dvoiico. Bila sta Viliem in Mia. ki sta se liubkovala kakor novoporočenca v medenih tednih.
Martin se je zagledal v njUn in zdelo
Kraljestvo
Toalete za po;
Obleke iz krepa-satina niso več večerna, amipak popoldanska posebnost. Dočim prevladuie v večernih toaletah črna barva, se pojavljajo obleke iz krepa-satina v napol svetlih barvnih odtenkih. S tem pa še ni rečeno, da so obleke iz tega materijala izključene z večernih prireditev. Zelo prikladne so za obisk gledališča in tudi za zabave. Dominantna barva je višnjeva, hvaležne so vse modrikaste nianse.
Prvi model na naši sliki prikazuje obleko Iz krepa-satina v črnem. Zgornji del je poševno prekrižan, rokavi so tesni, krilo pa močno zvončasto. V pasu vidimo, rožo. katero lahko nadomestimo z zaponko. K tej fazoui se nosi tudi šal, ki se pa mora vje-mati z barvo rože, bodisi, da je rdečkasto nad a hn jen, plavkast ali pa zelenkast.
Druga skica predočuje obleko iz krepa-satina, ki ie z okrasjem mnogo pridobila, ne da bi istočasno izgubila na pomenu in
povdarku njena plemenita linija Zgornji del je okrašen z dvema našitkoma v obliki polukroga. Iz enakega materijala so tudi zvončasto učinkujoče garniture na krilu. Rokavi so okrašeni z madeirskimi čipkami. Biserje in druge vezenine se s krepom-sa-tinom ne skladajo.
Kontrastne učinke vidimo na predzadnjem modelu, katerega krasi ovratnik iz šala Z njim teče vsporedno prilično širok svete! trak Pas ie nareien iz enakega materijala. ki ga, v bolj široki obliki, vidimo tudi ob robu krila in rokavov
Zadnja skica je slika negarnirane obleke iz krepa-satina. Te vrste obleke so posebno prikladne za večerno uporabo Njih karakteristika so dolgi rokavi Vse kaže. da se moda iz krepa-satina čedalie bolj uveljavlja. Ce bo Imela srečo, utegne celo prevladati v prihodnji sezoni.
Nove ročne torbice
to za razliko od starih manjše in ploskej-še Čim ožje so, tem lepše izgledajo. Zelo
Bogati krzneni našitki
so letos zelo moderni, obenem pa tudi zelo dragi, posebno če ie krzno pristno.
moderno je kombinirano usnje. Prevladujoče barve so: višnjevkasta, piavkasta in zelenkasta.
Miklavževa darila
ki jih bodo resels fU me iu gospodje, v ob liki kra*nih kravat, ro kavic. trikot in nanje nih, finih nogavlo. to kletnih potrebKin Itd — Priporoča 6« tvrdk«
T EGER Sv. Petra c. 2.
Da se izognemo visokim cenam pristnega krzna, se zatekamo k spretnim imitacijam, ki seveda niso posebno trpežne a se vendar drže nekaj časa Imitacije so narejene iz zajčjih kož Najčešče se uporabljajo imitacije kune in risa Tako krzno na-šijemo ob stranskih partijah oblek. tako. da je zvončasta oblika močneje povdarjena Na rokavih nosimo krznene našitke v po dobi' manšetov. Krzno ie moderno tudi na ovratniku in ob žepih.
fCostan ev teninski fes
kupuje stalno
Franc Kupn k, <mtr<vn'ca
sna obleka
s pranjem le pridobiva
Kako se najbolje pere volneno obleko, da ostane nežna in mehka? Blago ne gre ob barvo, volna se ne skrči, ako se rabi »Labod« luskasto milo.
Navodilo za uporabo«
Raztopite »Labod« v vroči vodi ter dodajte mrzle vod«. - Volneno obleko namočite i« jo dobro prepenite. - Ne mencajte I - Izp«rit« trikrat v mlačni vodi. - N« ttedite > rod«. -V zadnji vodi raztopite nekaj »Labod« lnw kastega mila. pa bo vojna mehkejša kot nov«. - Previdno vravnavajt« ▼ prvo obliko ia sušite n« viseč«, ampak razgrnjeno Uieče.
a bo«
^^______luskah
za -vse, Ikai8 ne zaupate nikomur, ampak peretc sami«
Zdravstvo
Zdravniška posvetovalnica
G. S. F. v F. Da se razcaseio teiesne uši po človeku, za to gotovo ne zadostuje samo dejstvo, da si iih naleze, ampak vedno drugi važnejši faktor: prostovoljna ali prisiljena nesnaga (n. pr. v vojni, v zanikar-nih. zanemarjenih zaporih in podobno) Da tu ali tam kake uši ne nalezeš. n. or. v čakalnicah. na kolodvorih, v vlakih itd., je izkliučeno: ali že navadno menjavanje obleke, v prvi vrsti pa perila, prepreči, da bi se mogla zalega razpasti. — G. C. T. v S. Pozabiti ne smemo, da ie bilo ali da ie do 98% vseh v rtaših krajih živečih 'iudi tuberkulozno iniiciranih. da iili ie ua po vsei Dravici smatrati kot praktično zdrave Sicer ima pa vaš »nasprotnik v debati« prav da so skoro vse infekcije tuberkuloze pridobljene v detinskih letih Izmed evropskih velemest izkazuie naimani smrtnih primerov na tuberkulozi — London Odno-šaii v ameriških velemestih nam niso znani — G. K. E. v M. To so higiienske ne Potemkinove — vasice ampak že kar mesta — G J- D. v N. V V pismeno korespondenco se ne spuščamo. — Če ie cinkovo mazilo pomagalo ie verjetno šlo v vašem orimeru pač za neke vrste ekcenj Točnega oa ne da bi videli izpuščata ne moremo ničesar izreči — Navedene škodljivosti moreio oač dano dispozicijo zvišati, ne ie Da ustvariti Morda ie otrok malokrven ali sicer slaboten Poskusite z ribiim oliem ali candiolinom (do starosti od do! do 3 tablete dnevno nn iedO VadaHe mnoiro sve?e<ra
se je, da mu je to vrnilo duševni mir.
»Glej.« ie vzkliknil, »vendar že vidim spet srečno dvoiico!-«
»Da, da.« je rekel Viljem, »res je. zelo sva srečna.« Mia pa je pripomnila: »Veste, da sva pravkar sklenila ločitev od mize in postelie? Zdai slaviva razvod, jutri pa se odpeljem z Bilijem na ženitovanjsko potovanje...« Po teh besedah je uščiDnila Viljema v bedro.
Martin je pogledal sosede. Vstal je. vzkrilil z rokami in se zavrtil v divji ples.
Morali so poklicati rešilno Dostajo in ga odvesti v blaznico.
Silva:
Pepik
(Črtica iz Prage).
Bog zna. pai je nad niim. Nekaj je gotovo nad njim. Nad vsakim človekom ie.
Vsak človek je dvojen: tak, kakor je sam v sebi' in zase in tak. kakor ie za druge, kakor se reorezentira v življenju. Pepik se reorezentira v živlienju na dva načina s tem. da žvižga in s tim. da prodaia užiealice. Prvo je bre/ dvoma boli značilno od drucega. Užiga namreč še marsikdo, žvižga pa ne marsikdo, to se pravi, tako žvižga, kakor žvižga Peoik. Brez melodije.
rr.onotono. vsakemu človeku na uho In zraven se smelja. zmerom smehlja, kot da ni hudega nad njim. pa kaj bi drugega med pijanci!
Pri Fleku so vsak večer piianci Vse polno iih je. Pepik pa ie trezen med njimi Hodi od mize do mize. žvižga in prodaja užigalice. In zraven se smehlja Kai njemu mar piianci! Od oiiancev te denar »Pod sem Pepičku. si kupim tri!« Bog zna. zakai tri. Ena škafjica bi mu popolnoma zadostovala. Od pitancev je denar. Pri stranski mizi so slovenski študentje. Nekdo mu _vrže krono in noče nič nazai: »Kai boš dajal. Pepik. pr nas je dost gnaria!« Pepik razume tudi slovensko in se smehlja. Zadnjič pa se ie zgodilo nekaj žalostnega.
Nekdo ie škatUico nemudoma izpraznil in prazno zopet podtakni; Pepiku nazaj. Iz obraza se mu je bralo, da pri vsem ni mislil nič hudega: še iz hudomušnosti ni naredil, kar tako iz dobre volje. Pepik ie žvižgal na uho njegovemu sosedu in ni nič zaoazil.
V meni ie nekaj vstalo. Zaslutila sem. da se ne bo dobro izteklo, opozorila bi ga bila rada. pa ga nisem mogla. Nekoliko mi ie bilo nerodno zaradi tovariša. ki je škatliico izoraznil. .icko-liko pa mi ie bi'o tudi nepriietno kričati čez mizo nad Penika: vsi bi poslušali ln 5e češko ne znam dobro. Da bi pa
šla okrog mize k njemu, bi bilo še čudno.
Tako neroden ie človek. Nalanč.-o sluti včasi nesrečo, lahko bi io preprečil. pa >e ne prepreči. Vse pjloo ovir vidi. sto pomislekov ima in 'innoiio si te ovire in pomisleke tako lepo izoblikuje. da iim res ni odpomoči in 'e sam v sebi prepričan, da ni mog^l drugače Samo pozneje kdai ob kaki tem ii uri stoniio predeni iznova kakor ' >ti vsi tisti hipi. ko bi bil lahko Domagal. oa nj in takrat ni nikier nobenega opravičila in nobene i?povednice in vse je temno.
Od sosedne mize ie prišel nekdo in nas prosil, da molčimo za hip. Rusi so bili in zapeli so Volgo. Tako sve^ tint ie ta pesem, da moraio imeti še pri Fleku ponoči popolen mir. da io zapnjo. Lepo so peli. da nisem videla piva do vseh mizah, stoloičastih oken in zveriženega stropa. V kotu sedela. vsa sključena ln maihna. poslušila sem ln s strahom opazovala Penika. Smehljal se ie. monotono žvižgal spravljal novce. Kot. da ne sliši nesni. Bog zna. kolikokrat io je že slišal, morda vsak večer, morda io zna že sam. Prav za Drav si ga ne morem predstavljati, da bi Del. Abnormalno maihen ie in šibko govori: niti si ne morem misliti, da bi zakričal, če bi ga nekdo udaril. —
sadja (ne kuhanega). — G. D. R. v AL Pojdite k zdravniku, da vam iih izreže ali iz-žge. Izmed oficijelnih sredstev ni nobenega, katero bi vam lahko nasvetovali v samp-svojo uporabo. Izmed domačih sredstev je na dobrem glasu »mleček« (edphorbia), čigar stebla, prerezana ali pretrgana, izloču-ieio neko belo tekočino (mleko), s katerim se bradavica oomaže. Mleko v kratkem pormeni in se prisuši na mestu Uničene bradavice po parkratni uporabi sredstva navadno brez vseh neprilik zgineio. — »Sava«. V želodcu se ob prebavi ooiavijo gotove normalne kisline, a časih tudi druge, znak okvarjene prebave. Tudi kislina normalnih kislin lahko pade ali P? se prekomerno dvigne, kar ie tudi smatrati za abnormalno Vaš želodec bržčas proizvaja prekomerno množino normalnih ali abnormalnih kislin. — oboie ie znak bolezni. Te kisline vezete (glušite otopujete) z alkali-iami, v vašem primeru z natriievim bikar-bonatom Gotova količina alka-ii pa samo gotovo količino kislin veže Če je pa prvih Dremalo, ostane še nekai nevezane kisline. če ie prvih preveč, vežejo vso kislino in Dreostaiaio kot alkalični ostanki v želodcu, kjer ne delajo v zmerni količini raztopljeni v primerni množini vode nobenih nenrijetnosti Točneišega odgovora na vaša vprašania vam ne moremo dati. Vedno Da iemliite sodo (raztopljeno v večji množini vode ne na suhem. — V smislu teca. kar smo povedali boste umeli. da ie iemanie sode v vinu. bedastoča Ker vsebuie vino samo kislino, zvežete (nevtra-lizuiete) s sodo njegove kisline, vaše vas pa grizejo v želodcu naprej. Nič mani Da-metno ni tudi zboz gorečice nastale po jvi^kti vzeti «odi tWf>n- r>', r>vixVnrit' na-
Pepik leži na tleh na umazanih, mokrih tleh. nekaj škatlic se ie zakota-lilo pod mizo. Boli ga kar čutim, kako ga boli trda ie moraia biti Dijančeva pest. pa ni besede iz njegovih ust. Počasi se dviga in nerodno pobira škatlice. Od naše mize pa: »Kai nam pa morejo, če smo vesel'?« »Nič nam ne moreio« — začne tisti ki mu je pod-stavi! nrazno škatlico Sest vrčkov ie nad njim Šest giobokih vrčkov ga lahko opraviči. Jaz nimam še enega ne in ga ni opravičila. Ko bi vsaj zdai pristopila ! in mu pomagala pobirati škatlice, dobro bi mu delo in meni bi bilo laže Pa spet! Tako daleč sedim, štirie bi morali vstati, da bi mogla izza mize in še potem bi tako čudno izgledalo: iaz s svileno bluzo z ubogim Pepikom pri Fleku na umazanih tleh! Zakaj sem ženska, zakai imam svileno bluzo in zakaj sedim tako daleč za mizo! Kako težko je pomagati človeku!
S Peoikom se ne bo dobro izteklo; slutim, da se ne bo. na ne morem nič pomagati. Bog zna. kai ie vse nad njim? Nocoj ie trda piiančeva oest.
Nekdo si izmisli in napiie na moje zdravje Smeiem se in trkam. Skozi odprta vrata vidim v drugo sobo Pe-
pika. ki žvižga, prodaja užigalice in se
smehlia.
prej. — a M. T. — v H. 1. Umijte d nogi
v gorki kopeli in iu na lahko osušite. Potem jih namažite s to - le raztopnino: Formol 20, Spir. Vini 200 in pustite, da se na koži zdravilo posuši. V nogavice, katere menjajte vsak dan. natrosite tale prah- sali-cilove kisline 3 gr, riževe moke 30 gr in na prah zdrobljenega loievca (tale. venet.) 70 gr. Vsak dan gorka. potem hladna nožna kopeli. 2. Najprei mora zdravnik z osebno preiskavo dognati vzrok izpadanja. Izmed zdravil je iemati preparate, ki vsebujejo železo. kino. itd., ribje olje. fosfate (candio-lin); lasišče te pa mazati z 2% raztopnino tanina v špiritu. 3. kar tudi v zvezi z uporabo žveplemh mi! in mazil proti luskinam pomaga. — G. M. R. v S. Tiste pikice, niti, kačice, mrazice, bisernice, zvezdice, ki jih opisuiete, ln katere kot kratkoviden človek boljše vidite, kot normalno oko, so lehko fiziološkega izvora in so čisto brezpomembne. lahko so pa tudi posledice obolenja. ki ie steklovino v očesu zakalila z drobnimi lisami in pegami, kakor se vidijo neznatne krvavice, eksudafi in podobne drobniave lastnemu očesu. Za kaj gre v vašem primeru edino zdravnik lahko odloči. ki vas pregleda z očesnim zrcalom Stopite torei li kakemu specijalistu. dasi K po vašem opisu in vašem mnenju vse ♦* maroge nedolžne.
Pomanjkanje apetita
Največkrat se pokvari že.odec, ker ne izločajo želodčne ?'eze dovoli soka. ki obstoji iz solne kisline in pepslna in ki le največjega pomena za prebavo hrane Tak bolnik ie uvelih bledih lic. Je mršav, jedi mu ne diše in trpi na slabokrvnosti Dr. Bogendorfer nam opisuje v nekem nemškem znanstvenem časopisu najuspešnejše sredstvo zoper to bolezen — acidolpepsin To sredstvo dovaja namreč želodcu snovi, ki lih potrebuje: solno kisljio in pepsin. Zdravilo se dobi v vsaki lekarni brez recepta Bolnik za naj upodablja tako. da za-vžije pred vsakim obedom 1—2 pastilil. le iih ra2»topi v pol kozarca vode.
Nevarni natron
Pred kratkim je poročal neki medicrnski list o tragični smrti 39-letnega močnega in povsem zdravega moža Mož ie popil v veseli družbi precejšno množino alkoholnih piiac tako da ie čutil v želodcu bolečine. Vsled tega ie povži' ponoči v kozarcu vode konico dvojiMo/liikastega natrona, ki je za take slučaje spločno znano in priljtAlje-no sredstvo Takoj nato pa je čutil v trebuhu grozovite bolečine. Naslednjega dne Je ugotovil zdravnk pri operaciji, da ie bolniku počil želodec.
Zaradi zavžitega natrona so se razvili v žeVNJcu plini ki so .skupno s tekifino pritiskali z vso sil, na želodčne stene tako. da se Je slednjič tekočina razlila v trebušno duplfno Trebušna mrena se ie vnela Še istega dne ie bolnik umrl v nepopisnih bolečinah.
Ta dogodek Izpričuje, da natron nI tako nedolžno sredstvu, kakor se splošno domneva Ce hočemo odstraniti neprijetne občutke vsled prevelike množine zavžite pijače in Jedil. bomo uporabljali mesto natrona druga sredstva, n. pr blsmirtozo, kf ne razvija v želodcu nevarnih plinov.
slovitega pariškega Poire-ia prisilili, da ie s svojimi modeli moral nemudoma zapustiti Prago, ker ni respektiral interesov domačih modno obrtnih podjetij. Cehe si v tem oziru lahko vzamemo za vzgled.
Marsikatera naša dama se ie s toaleto domačega izdelka že pobahala. da ima obleko z Dunaja ali iz Pariza. ZgodHo se je tudi že. da je bil položen v izložbo model domačega salona, izvršen od našega strokovnjaka ter brez njegove vednosti označen kot »pariški model«. Tako početje je naravnost uničevanje domače obrti. Skrajni čas bi toTel bil. da preneha med
nami paradiTati pretirana simpatija do tuj« modne umetnosti. Javnost bi morala biti tolikanj rodoljubno zavedna, da bi s svojimi naročili omogočala domači umetni obrti razvol in zaslužek. Narodna ženska društva bi morala občinstvo na to opozariati. Vsako posamezno deide. žena ta mati pa bi ss morala zavedati, da gradi s podpiranjem domače Obrti temelje gospodarstvu lastnega naroda in eksistenco lastnemu strokovnjaku. lastnemu rodu pa omogoča razvol in blagostanje, ki ie v interesu vsakega posameznika in celoktronosti.
Marija Sarč-eva.
Modna revija «Atene»:
Od leve proti de«ak 1. Dama z otrokom v modernih ovčjih kožuhih, za tenis, iz kasha volne in svile; beli juir.per s poprečnimi pasovi -
— Z Kostum pastelnih bar«
vzorno izdelanem. K njemu šerpa, palica z gumbom iz slonovine, — one z zlatim ali srebrnim ročem so že zdavnaj zastarele. In pa to pokrivalo, cilin« der, chapeau, kakor nekdanji klak, Ie da so ne da zganiti, in da ni več svetel, niti ko. sms.t, kakor dnevni cilinder, marveč gla« aek in mrk. Chapeau, ki smo ga videli, je jojmene, edini te vrste v Ljubljani, in kdor ga ni videl na čajanki, bo moral romati ▼ teater!
Videli smo tudi prekrasne krznene izdel« ke, prave pesnitve damskih plaščev, iz£e» Ianih v domači delavnici po prvih pariških in dunajskih modelih. Bizam naravne bar« ve in Astrahan (tzv. Pcrzianer), in modeT. r.o krojen Sealskin obšit s krmi ruskega dihurja, podložen z vijolično svilo in okra« šen z ročno ornamentiko. In najsijajnejši, plašč iz naravne ruske veverice («Fehman. tel») — ki bi vzbudil pozornost v vsakem velikem mestu. Izredno je tudi ugajala be« la jančja jopa z belim plaščkom za punčko.
Prijetno začudenje in največje zanima« nje so vzbudili pariški jumperji, dresi, pul« loveri, šali. To ti je bilo divljenjal Kar po vrsti so priplesali mannequin5ki v belih dresih, volna s svilo, kompletih, orange, zelena, dr a p, roza, — to so obleke za na ulico, za šport, za razne prilike.
Potem, o, tega je še mnogo. Klobučki, dekletca kot klobučarke, otroška oblekca, cvetlični izdelki — dabome, ni bilo malo, bilo je mnogo in lepo in dobro! Vmes pa ne samo sladkosti in Sunke in čaj, marveč koncertne točke, gg. Subelj, Rupelj, — naj« mlajša pianistka gdč. Novakovičeva naj so samo posebej omeni, da jej prezgodnja hvala ne škoduje. In končno Vizjakova« Vlčck. v slovaških nošah. Vse to skupaj — je vkljub nerodnosti občinstva dalo brezdvomen, prav brezdvomen velik uspeh. Dajte nam še več čajank!
v ah, nagubano krilo in čepica. — 3. Jaquard kostum iz kasha volne s svilo. Krilo desi« marno v kraljevskomodri bani s kavho, jumper z vzorcem v isti barvi, s širokimi za. vihanimi rokavi in borduro ter usnjato garnituro. Jopica z vzorci kakor krilo s svi« lenim reverjem in kvačkano garnituro. Klobučinast klobuk v istih barvah. — 4. Ko. stum za drsanje iz najfinejše bele volne s svilo. Bogat rob okrog vratu v šestih pastelnih barvah, z gumbi kot nakitom; krilo z gfobokimi gubami; rdeča cepica.
Led je prebit	vzorno izdelanem. K njemu bela svilena
Velika Unioasfca dvorana je bila natla« Ceno polna, seveda ob pogrnjenih mizah; zasedeni sedeži ob straneh; dobro napol« njene galerije. Režija je bila v izkušenih rokah prirediteljic, ki so se že tolikokrat izkazale. Izvrstno obloženi kruhki, čaj, pe» civo, prijetna in pozorna postrežba. Dobra godba, znani Nagodetov jazz. Okusna na« mizna dekoracija. Obilo dobre volje, oku« sa, požrtvovalnosti. Oder svrhi primerno dekoriran, klavir, naslanjači, ogledala, po« sebno lepe preproge, — malo, pa lepo in dobro.
Gospodov je bilo mnogo premalo v tej množici Obeležje Je ni bilo družabno, mar« več se je bližalo sliki društvenega koncerta pri pogrnjenih mizah. Vsaj publika je oči« vidno tako razumela prireditev in nepre« stano čakala, kaj še pride in kaj bo. Ca« janka, five o' clock, čaj ob petih popoldne, je družaben sestanek. Kanj treba priti v popoldanski družabni obleki. Dame vedo, kaj je popoldanska družabna obleka. Go» spodje so prišli večinoma iz pisarn, v sivem in rjavem sakd, nekteri pa kar v «salon» roku». Le nekaj jih je bilo oblečenih pra« vilno, bodisi v cutavvavu, ali pa v temnem sako. To pa še ni glavno. Gospodje in dame se morajo udeležiti čajanke ne le po oble« ki, marveč tudi po zanimanju kot izrazito družabna prireditev, zabavnega sestanka, kjer v družbi konverziraš, otvorijo se kro« gi, pa ne za celi večer, marveč za četrt ali pol ure, potem pa zopet drugi, tako da so pozdravijo in spregovore med seboj vsi znanci in znanke. Vmes piješ čaj, razgovor teče o vsem zanimivem (žene, umetnost, ma« riage, plesi, razstave, članki, koncerti, šport, mnogo o športu, in mnogo o modi, in o lju« bežni, seveda, — gotovo pa nič o politiki, nič o intrigah, nič o borzi, žitu, krizi, trgo« vini, kuhinji in poslih!) O tem tOTej teče razgovor, in vmes naenkrat, glej no, kako lušten mannequin! Kako je že njena adrc« ?a? Katera tvrdka? Glej no, pa ta roba. Pariz, Dunaj ali že Ljubljana? In na odru — solo, gosli, duet, kaj majhnega, dobre, ga, kar seveda poslušaš, ploskaš, če je stvar tudi dobra, — izkratka. to ni koncert, to ni šola, to ni teater ne kino, ampak navaden, recimo sprehod po Tivoliju in pred boljšo kavarno, samo prenesen s promenade radi vremena v dvorano, in opremljen še s tem, kar zahteva dvorana. Drugačno zunanjost, in drugačen ton.
Čajanke ne naredi prireditelj, on jo samo priredi. Narediti jo morajo udeleženci in udeleženke, in narejena mora biti gladko, neprisiljeno, zaokroženo. Zato ne moreš -e. deti kakor lipov bog in buljiti na «der, marveč se zabavaš in si pri tem tn med tem ogledaš tudi modne modele in manncquins in oder in kar je na njem.
Zato bo pač treba, da nam Atena prire« di še mnogo čajank, z modo in brez nje, s športom in brez njega. Tudi novinarji bi .jih lahko včasi priredili, ali pa oficial* neži, ali kdorkoli že, samo več tega nam je nujno potrebno. Dedi in očetje so hodili v čitalnice. Mi imamo kavarne, društva, *port, — pa je vse to malo. Mi nimamo še družabnosti.
Prva modna čajanka je v ostalem vgaja« la, da. ugajata, in večina občinstva je iz» javljala, da si jih želi še večkrat. In tudi več tvrdk bo brezdvomno sodelovalo, en. krat ene, drugič druge. Katera bo hotela veljati za prvovrstno. Ko pač morala na rslan, kajti modna čajanka je — živa re» klama in razstava in dokaz sposobnosti.
Na čajanki smo videli rožnato jutranjo haljo iz pomgis«svile. oranžno domačo ju« tranjo haljo iz brokata; štiri dopoldanske promeivadne kostume, kombinežo in com? nlet, eno Bois de Rose, eno laven del, eno črno ki «Tegetthof»*modro: štiri kostume 'a čajanko, complet, in siccr po eno svet« 'oriavo. Bois de Rose. čmobeJo in Teget, n končno štiri večerne obleke, belo s ^fli« *rC;» Nilovo»rezeda. obe Georgette, belo Crfpe Georgette, črno velour.chiffon. Vse vzbudile pozornost, zanimanje, nriznu nje, poželjivost. Z damami v večernih oble« k ah je nastopil gospod v frakovem plaMa.
Modna revija «Atene»:
Kažuhovinast plašč iz seala z ovratnikom, manšetami in vstavkom iz ruskega dihurja. Znotraj je podložen s težkim olivnim taf« tom, bogato apliciranira s cvetlicami v zla« tu. vijoličasti in modri barvi
odru v skoraj brezprimerni skladnosti Tekst je dvojček glasbe in glasba je dvojček teksta. Vsa opera pa je veriži« ca glasbenih biserov, genijalnih domi* slekov, ki tvorijo organično celoto. Iz« jemo delata samo prolog in tretja slika, ki sta vsak zase enoten in vsak zase iz enega izliva. »Oranže« kažejo duho« vitega in globokega avtorja, ki je do* rastel vsem oderskim situacijam. Pre« pričevalen je prav tako v liričnih, ka» fcor dramatičnih ali burlesknih scenah. V bizarnosti ali karikaturi (peta slika, prihod pošasti) pa je edinstven. Sarka* zem leži Prokofjevu globoko v krvi in se baš v tej operi prav rad pobaha z njim. V splošnem veje v tej muziki ne« ka lahka reminiscenčnost, vendar le v toliko, v kolikor sliči cvetlični med če« belinemu, ki so ga te v svojih želodcih presnovale v popolnoma drugačno obliko in okus.
Iz vse Oranžne glasbe se čuti zdra« va, krepka in izvirna muzikantska na« rav, polna soka, krvi in zanosa; včasi ponižna, časih zelo drzna v sredstvih, kakor je pač scenična potreba. Karak« teristično se mi zdi dejstvo, da je Pro« kofjev v Oranžah večinoma le na takih mestih atonalno kakafon oziroma ostro disonanten, kjer hoče karikirati.
Težišče skladbe je bolj v domislekih nego v obdelavi. Muzika sama ostavlja vtis fragmentaričnosti, vendar gledalec ne občuti tega kot pomanjkljivost skladbe, temveč kot nujnost v tem na« činu obdelave teksta in situacij. Vse glasbene misli v tej operi so jedrnate in izrazite, ki jih stopnjuje skladatelj z briljantno instrumentacijo do največ« jega neposrednega učinka.
Iz telesta je izšla muzika in vendar je z njim popolnoma zraščena. To je največja vrlina te opere. Drug podpira drugega in podčrtava oboje. Skladnost med obema vpliva dvojno, odtod pre« pričevalnost in moč tega dela.
Par pripomb k modnim revijam
Modna revija je za publiko vedno zanimiv in privlačen dogodek, bodisi za radovedneže in kuoovalce kot za strokovne interesente. A kakor ie privlačna, tako ie tudi delikatna.
Naloga in namen dobre modne revije je, da predstavi interesirani publiki v k£r najlepši obliki najnovejše, uveljavi najboljše ter publiko vžgala k dobremu in časovnemu okusu. Poleg tega pa tudi pokaže zmožnosti udeleženih modnih podjstil.
Ako Je modna revija prirejena, kar se često todi zgodi, v prid kaki blagajni, ;e navadno bazarskega značaja in odbijajoče reklame, le prepogosto, žal na korist tuje modno umetne obrti, aH pa ie povsem medla in zato neučinkovita.
Res stvarna in velikopetzna. z mosdnega, umetniškega' ki kuiturno-estetskega vidika prirejena modna revija stane seveda ogromne svote in se izplača le, ako je bila prireiena za mttOsjoStevilno publiko, ki ima poleg stvarnega razumevanja v svoji sredi zadostno Število srečoikov s potrebnimi denarnimi sredstvi za nabavo predvidenih modetov. Ako pa teh pogojev ni. je vsaka slična prireditev že naprej obsojena na fiasko.
Z razstavami io revijami se skuša občinstvo dovesti do spoznavanja in upoštevanja lasinorodne umetnosti in kircme zmožnosti, da se občinstvo Drl nakupovanju zadevnih predmetov poshižuie vedno le domačih izdelkov. V tem pogledu moramo slediti zgledu Čehcv. ki vocijo nad prirejanjem »modnih revij, naiostreišo kontrolo in so še celo
Vojaški figuri
dajo potrebe, da se nam ohrani ta zavod, ki je pozvan ustvariti in omogočiti našo bodočo operno produkciio in razviti zdravo reprodukcijsko umetnost, so prisiljeni, da v vsakdanji borbi z brezbrižnostjo, apatijo, dž. celo nenaklonjenostjo, tvegajo in žrtvujejo vse le z enim namenom: da ustvarjajo novo.
Ta težka ali tudi hvaležna naloga mi je bila od vsega začetka jasna. Manjkalo mi je le eno, dovolj širok in močan temelj, na katerega bi postavili to »novo*. Manjkali so klasiki, ki bi temeljito vzgojili tiste, ki podajajo, in one, ki prejemajo. Manjkal je tudi tisti, ki je uvedel moderno. V/agner. Danes lahko trdim, da je bil lani (sicer Drav »pasa-tjstičnoc »moderni« Rožicky (»Eros in Rslha«) baš tako pripravljen, kot je danes logičen Prokofiev! Ne tako seveda pred tremi leti. Ker v zadnjem «asu smo dobffl in doživeli: dona Jo-
Kralj Trei v ljubljanski
Tri wmte
Sergeja Prokofjeva v Ljubljani
Mirko Polič.
ravnatelj ljubljanske opere:
Nekaj misli o izvedbi „0ranž"
Izmed jugoslovenskih oper je ljubljanska še najbolj pripravna za intenzivno. organizirano, sistematično delovanje. Medtem ko vlada v Beogradu še vedno precejšen kaos, ki bi se dal primerjati z vrenjem mladega vina, kar onemogočuje, da bi se kaka ideja mogla izkristalizirati ter dobiti jasno, realno obliko, je Zagreb kot tip malega evropskega velemesta v srečni situa-ciii, da se sicer malo blazirana. ali dobra in hvaležna publika kar puli za gledališki abonma, ki ji poleg 2—3 novitet v sezoni prinaša stereotipne re-prize temeljito »preizkušenih« del k la solzava »Traviata«. sladka »Manon«, večno mlada »Prodana nevesta«, brutalna »Tosca«, junaški »Zriniski« itd. itd. Ce še omenim, da nastopa v takem repertoarju skozi leta vedno eden in isti ansambl, ki ga le tu in tam osveži kak gost, ali kaka nova moč. si moremo tolmačiti fenomen, da ie opera tega mesta, ki šteje okrog 130.000 prebivalcev, vedno polno zasedena le tako, da je Zagrebčanom postala ta umetnost prava življenska potreba aH pa vsaj logična posledica močno razvitega družabnega življenja, ki ie organiziralo vse meščanske sloje.
Ne tako v Ljubljani. Za opero se zanima intenzivneje le prav majhen del inteligence, in ta se še rekrutira iz denarno manj premožnih, uradniških krogov. Predstavniki ostalih meščanski^ slojev so v našem hramu Talije prav redek gost. Število abonentov ni v ni-kakem razmerju z številom prebivalstva, in še od teh jih 95% ima pravico do uradniškega popusta. Tako se dogaja, da nosi breme slovenske opere — državna blagajna, kar je jasno razvidno iz relacije državne dotacije in predvidienega prihoda za prihodnji proračun (4.75:1.5).
In vendar, ali baš radi tega je Ljubljana tako pripraven teren za živo delovanje v operi. Faktorji, ki se zave-
ana, Figarovo svatbo. Gosi fan tutte, Fidelia, poleg njih pa Večnega mornarja, TannMuserja, ponovno in temeljito (Zalewski!) Borisa Oodunova. pa Evo, Povratek, Eros in Psiha in — Srce iz lecta.
Misel za realizacijo »Oranž« sem prinesel iz Zagreba (kamor so prišli prvi klavirski izvlečki 1. 1924) preko Beograda v Ljubljano. Tu se mi ie zdelo, da bo izvedba mogoča in — vredna. Nisem se motil. »Zaljubljen v tri oranže« značil za našo opero in za celokupno muziciranje v Ljubljani, pomemben meinik.
Seveda nam ne pride niti na misel, da bi se nanj udobno vsedli ter se z komodnim zadovoljstvom ozirali po prehojeni poti. Naš namen je. da jo še čflejše in energičnejše nadaljujemo, saj fepolniti nam je še občutljive vrzeli bodisi v klasičnem repertoarju, ki ga ni nikdar dovolj, bodisi v Wagnerju in seveda, tudi v moderni. Mogoče nam takole uspe povleči za seboi publiko, potolažiti poklicna in nepoklicna godrnjala ter osigurati naši operi lepšo in varnejšo bodočnost!
Dirigent Niko Štritof,
ki je naštudiral »Tri oranže«. Matija Bravničar:
»Zaljubljen v tri oranže"
Teater v najboljšem smislu besede. Moderna opera slikovitih scen, prav« ljične vsebine, grotesknih tipov, sarkas stično pobarvane tendence brez žalji« vih ali občutnih namigavanj; vse v okvirju stroge umetnosti.
In za vse: za otroke, za naivne ali razvajene poslušalce; za gurmane ali za neizbirčne; za učeno ali za neučeno publiko.
To je Prokofjeva opera: «Zaljubljen v tri oranže«, kurijozum letošnjega opernega repertoarja, ki so pri premi« jeri in pri reprizah vžgale s svojo ne« posredno silo, ki je tej operi lastna. Muzika je tesno zvezana s sijajnim tek« stom in hodi vsporedno z dogodki na
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN' (484 m i kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (489 metrov 25 kw), STUTTGART (879 m 4 Inv), PRAGA (849 m
6	kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw). ZAGREB (S10 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw). RIM (450 m 12 ltw), DUNAJ (517 m
7	kw), DAVENTRV («2 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (Motala
(1320 m 30 kw).
Nedelja. 20. Bevembra.
FRANKFURT 2030: Bachove skladbe. - 1. Violinska sonata v A-molu. — 2. Arija.
—	3. Sonata ra čelo-oolo. — 4. Arija. — 5. Sonata r C-moln, ca violino in klavir.
LANGENBERG 18: Koncert zbora in orkestra.
19.30: Orgelski koncert (Bachov«, Fran-ckove in Regerjeve skladbe.) PRAGA 20: Zabaven veCer. Koncert orkestra na pihala. LONDON 21: Prenos večera le iz Westmin-sterske katedrale.
22: Vokalen in orkestralen koncert ZAGREB 20.30; Francoski večer. (Violina in klavir.)
BRNO 20^0: Slovalld program. — L Bella: Klavirska sonata v B-molu. — 2. Cha-lupka: Pesem. — 8. Lauko: Pesmi. — 4. Pot to: Janosikova pesem. — 5. Lau-kove peemL
2150: Večerni koncert (Skladatelji: Kmock, Dvofak, Hasler, Potužnik.) tIM 20.45: Odlomki iz Massenetore opere »Werther«.
DUNAJ 15.80: Donizetti: >PIJa& ljubezni«. Komična opera v 2 dej. 19: Komorna glasba. — Schubert: 1. Godalni kvartet v A-molu. — 2. Pesmi. DAVENTRY 22: Komorna glasba. — 1. Strauss: Sonata, op. IS. — 2. Schubert: Pesmi za tenor. — 3. Beethoven: Sonata v A-duru, za čelo in klavir. — 4. Tri Brahmsove pesmi za tenor. — 5. Hol-brooke: Koncertna sonata op. 59. za violino in klavir. VARŠAVA 20.30: Koncert. _ 1. Moniuszko: »Pravljica«. — 2. Tri pesmi. — 3. Nos-kovskij: »Livia Quintilla<. — 4. Arije iz Verdijevih oper. — 5. Luzatti: Štiri Španske slike. — 6. Marchiste: Valse ca priče.
iTOCKHOLM 20.4-5: Pevski in klavirski koncert.
21.45: Vokalen in orkestralen koncert nordijske glasbe.
Pondeljek, 21. novembra. FRANKFURT 20.15: G. Bttchner: >Danto-
nova smrt«. Drama. LANGENBERG 19: Schnbertove skladbe. 20: Hmdemithov večer. — 1. Koncert za brač ln komorni orkester. (Premijera.)
—	2. Koncert za klavir in komorni orkester. — 3. Koncert za violo in komorni orkester. (Premijera.)
PRAGA 20.10: MeSan večer. (Solisti in orkester.)
LONDON 2S.30: Orgelski koncert. — t. Hil-lins: Koncertna uvertura v C-duru. — 2. Gounod: Himna na sv. Cecilijo. — 3. Wheedon: MSnsterski zvouovi. — 4. HSndel; Orgelski koncert v B-duru. — 3. Salome: Koračnica v Es-duru. ZAGREB 20.30: Komorna glasba. — 1. Beethoven: Trio v Es-duru. — 2. Schubert: Trio v Es-duru. BRNO 20: Odlomki iz KSlmanove >Baia-dere<.
DAVENTRV 21: Koncert. - L Mozart: Sonata v F-duru. — 2. Schumann: Simfonične etude. — S- Debussv: Minstrels. VARŠAVA 19.35: Večerni koncert. (Skladatelji: Bach, Handel. Schubert. Rossini, Delibes. Paderevskij, Fourdam, Albe-nis.)
STOCKHOLM 20.15: Komorna glasba. — 1. Schumann: Kvartet v Es-duru. — 2. Tri perm!. — 3. Schumann: Iz violinskega koncerta v C-dura.
Torek. 22. noTeinbra. BERLTN 19.55: Pojavi in teorije okultizma. (Predavanje.)
21.30; Koncert. — Keger: Sonata v A-molu, op. 116. FSANKFURT 20.15: Mešan večer. (Orkester in solisti.)
LANGENBERG 19: Koncert. — 1. Blou: Pod solncem miru. 2. Lortzing: Slavnostna uvertura. — 3. Bizet: »Carmen«. — 4. Sacombe: Pomladna podoknica. — 5. Gounod: »Faustc. — 6. Kratzl: Zadnje kapljice; valček. STUTTGART 20: Koncert solistov in Fil-
harmoničnega orkestra. PRAGA 20; Prenos koncerta iz Brna. LONDON 20.45: Pevski koncert Schumnnno-vlh in Gartnerjevth pesmi. 21: Koncert seksteta. BRNO 20: Poljuden koncert. — 1. Liszt: Preludij!. — 2. Smetana; \Vallensteinov ostrog. — 3. Bella: Ideal in usoda. — 4. Dvorak: Dve pesmi. — 5. Fibich: Vihar. RIM 20.30: Prenos lz gledališča. DUNAJ 20.05: Slika berlinsko operete. ("Skladatelji: Tautenhavn, HoMnder, Lincke, Zepler. Gilbert. V.*alter, Kollo in drugi.)
DAVENTRV 23.30: Koncert. — 1. Brahms: Tragična uvertura. — 2. Pesmi. — 3. Pajkovsklj: Dva stavka iz IV. simfonije.
—	4 Pesmi. — 5. Smvth: >Tho Wre-ckers«; uvertura.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STOCKHOLM 20: Simfoničen koncert. — 1. Dvofak: Simfonija. — 2. Smetana: •vProdana nevesta«: arija. — 3. Dvofak: Iz opere »Rusalka«. — 4. Novak: Slova-Ska suita. — 5. Smetana: >Prodana nevesta«; uvertura. (Prenos iz OM Fllotv-»ke palače v Kopenhagnu.)
Sreda, 23. novembra.
BERLIN 20.30: Schubertove in Schumannove skladbe.
22.30: Iz dobe gavot in lenuetov. (Komorni orkester in solisti.) FRANKFURT 20.15: Simfoničen koncert. — 1. Bruekner: Romantična simfonija. — t. Jarnacli: Jutranja pesem. LANGENBERG 21.43: Koncert lahke večerne glasbe
STUTTGART 20: Simfoničen koncert filhar-monlfnega orkestra. — 1. Beethoven: Senorina uvertura St 8. — 2. Beethoven: Druga simfonija. 21.45: Floto*: »Vdova Grapin«. Komična opera v 1 dej. PRAGA 19.15: Orkestralen koncert. LONDON 21: H. Ferres: »Penelopa«; lirifaa
drama v 2 dej. ZAGREB 20.80: Zabaven vefcr Banov Nar. gledališča.
DUNAJ 20.30: Molttre: »Namffljenl bolnik«;
komedija v 8 dej. VARŠAVA 20.80: Večerni kcneett sofistov
in orkestra. DAVENTRY 28: Orkeatrahm koncert _ 1.
Bizet: ,La Patrie«; uvertura. — 2. Grieg: Peer Gyntl suita. — 8. Balte: Iz opere »Ciganka«. STOCKHOLM 19.50: Simfoničen koncert — 1. Svendsea: Simfonija v B-duru. — 2. Pesmi za sopran. — 8. Holst: Orientalska suita. Sledi koncert ■»tare Švedske narodne glasbe.
Vademecura slovenskega izobraženstva
Odgovor Atomu v »Slovencu«.
V	knjižici pod naslovom »Moderna izobrazb* — slika o potih in ciljih napredka« sem na-kratko obrazložil globoko v mišljenju zavednega človeka posegajoča miselna območja. Napredno gibanje med Slovenci zahteva Jasnosti o teh temeljnih problemih. Saj vidimo, da se pri prvih kulturnih narodih sedanjosti (Nemci, Francozi, Angleži) rešujejo ti problemi v smeri znanstvenega napredka. Samo, če se pridružimo vseobči zgodovinski smernici napredka, se bomo ohranili v boju za bitek.
Poglavitna ovira samostojnemu napredku na vseh področjih izobraženega človeškega udej-stvovanja (kulturnega vštevši moralnega, političnega in gospodarskega) — Je klerikalizem.
V	istini se le oglasil zoper knjižico »o moderni izobrazbi« vodilo! list klerikallzma »Slovenec« s člankom psevdonlmnega pisca v številki s 9. t. m. pod nadpisom »Vademecum slovenskega izobraženca«.
Knjižica o moderni izobrazbi predstavlja či-taieliu vseskozi velike pridobitve modernega spoznavanja: razlaga veleznamenitl svetovni nazor modernega prirodoznanstva in ga proglaša za Jedro napredno izobražene osebnosti; v zvezi z njim utemeljuje plemenito posvetno ali socialno moralo, ki se dejanski že zda) podzavestno uveljavlja v življenju poedincev in držav; ns taki podlagi se naposled določalo človeškemu življenju pota in čili! v idealni koncepciji neza-visno od cerkvenih nazorov.
Klerikalni kritik, ki nima poguma nastopiti z odprtini vizirjem, vidi v razpravi »vse polno neresnic in zmot«. Bodi mi dovoljeno, da zavrnem ta očitek.
Prva zmota, ki Jo omenja, je v tem, da moja razprava odklanja »čudeže«. Smatram moj nazor za praviten. Kajti kot prirodoslovec vidim, da se vsi pojavi v prirodi vršijo po prirodnih zakonih, ki so jih razodel! geniialni učenjaki. Čudeži pa so poiavi izven prirodnih zakonov, nedostopni človeški pameti Ne spadajo torej v prirodoznanstveno stroko. Nanje Je mogoče samo verovati, četndi pod znanim Tertulilanovim geslom: veruj, ker se protivi pameti! Razvoj Človeške izobrazbe Važe, da Je izvenprirodno umevanje pojavov v neživi in v živi prirodi bilo v otroški dobi človeštva zelo razširjeno. Ob rastoč! človeški razumnosti pa se !e območje takega verovanja bolj ln bolj krčilo in se krči, območje prirodnih zakonov pa bo!j in bolj širilo tn !e danes med izobraženci edino pripoznano. Nobena prtrodoznanstvena šolska knjiga ne govori o izvenprirodnih pojavih. Sem pa istega mnenja kakor kritik, da »Je ie sedaj na tisoče učenjakov«, ki nadaljujejo srednjeveško skolastiko in so tore! v izobrazbi zaostali. Taki pripoznavajo, kar se novodobno izobraženemu razuma protivi. Moderni veščaki v tehniki (stavbeni, strojni, kemijski inženlerji) pre-udariajo načrte za svoje izdelke (mostove, hiše, stroje, kemijske izdelke) točno po fizikalnih in kemijskih prirodnih zakonih. Delovanje teh ve-ščakov bi bilo nemogoče, če bi se njih preudarki križali z čudežnimi izvenprirodnimi vplivi. Takisto obvladuje tndi napredujoča zdravniška veda fizikalne in kemijske pojave v neizmerno mnogotero Zloženem ustroln človeškega telesa ob bolezni bolj in bolj. Kadar pa ne uspe, priznava svojo nepopolnost, a se ne zateka k čudežem. Ako bi enostransko skolastično izučeni »učenjaki« svojo izobrazbo izpopolniti s moderno znanostjo o prirodi vštevši Človeka, bi se n]ih število brzo in izdatno krčilo. Ako »Sto-ven Cev« kritik skriva svoje ime. hoCe bržkone prikriti svolo enostransko in pomanjkljivo izobrazbo. Njegov očitek glede čudežev je — puhel.
Drugi očitek sc nanaša na Kopernika. Nauk tega slavnega slovanskega učenjaka je prišel na indez librorum prohibitorum na podlagi mnenja svete kongregaciie, ki se je glasilo: »Trditev, da stoji Solnce mirno v sredi sveta, je nesmiselna, iilozofsko varava in naravnost krivover-ska, ker Je v očitnem nasprotju s sv. pismom. Trditev, da Zemlja ni v sredi sveta, da ne miruje. ampak da se vsak dan vrti. Je nesmiselna, filozofsko zmotna ali vsaj kriva domneva.« (Drtina, Razvoj mišljenja, 1908 na stran) 323 po Troets-Lundu.) Temu nasproti piše Jezuitarskl g. Atom: »V dekretu, ki ga le izdala kongrega-cija ... ne sto!) drugega, kakor da Je treba popraviti tista mesta, ki govore o novih astronomskih odkritjih v toliko, da niso še povsem dogr.ana, ampak zaenkrat le hipoteza.« Okoliščino. da Je Kopernikov nauk prišel na indeks tele 73 let potem, ko ie izšel, in okoliščino, da se ie sveta koegregacifa dala zavesti po — Luthru. Metancbtonu in Galilejo (I), smatra g. Atom za olajševalno. V istini pa prva ln druga obremenjujeta kongrecacijo in Jo smatrata za človeškim slabostim podvrženo institucijo brez sv. Duha l
Tretii očitek se tiče Giordana Bruna in Je prav tako neutemeljen. Mole poročilo o niegovi □sodi le posneto po dobrih avtorjih. Tako pravi 0berweg, Gesch. d. Philosophie o Brano: »er-duldete elne siebenIShrige Geiangenschaft bn Kerker der Inouisition nnd wnrde. da seine Cberzecgung nngebrochen blieb und er eine henchlerhche Unterwerfuag mit edler Wahr-heitstrene verschmlhte, zura Scheiterhaufen vet-urteflt.« Očitek bogokletstva, ki ga (znala g. Atom, nam Bruna še ne kompromitira. Kajti učeni teologi univerze v Salamank! so KriStofn Kolumba dokazovali, da le nlegov namen priti v Indijo preko Atlantskega oceana ne te nesmisel, ampak tud! bogokletstvo (Drtina, L c. stT. 315).
Nadalle postavila neimenovani kritik v »SI.« svoje posebno mnenje glede Galllela nasproti molim podatkom. Dokler pa prikriva svoje avtoritativno ime, ml ne more vzeti za zlo, če zaupam bol) svojim zgodovinskim virom kakor nle-govemu izbegavanjn, zavijanju in pretvarjanju.
Kot peti očitek se zdi kritika neumllivo, d« zastopam krivo mnenje glede nastanka prvega, najpreprostejšega živega bitia lz neorganske snovi (generatfo aeculvoca). Saj !e po mnenja g. kritika že g. USenlčnlk poročat ds le Psstenr Že L 1862. aepobltno dokazal, da velja Izrek »omne vhro ez vivo«. Dovolluiem si popravit! in - pojasnit!, da Pastenrjevl poskusi dokazujejo samo, da iz uporabljenih organskih snovi ob umetnih okoliščinah njegovih poskusov ne nastajajo živa bitla. Nihče pa še ni prirelal poskusov, ki bi Izpričali, da živa protoplazma nastala ali ne nastala lz neorgansklfa snovi ob neznanih okoliščinah, k! so vladale pred mnogimi mlffion! tet, — takrat ko so se polavlla na Zemlji prva živa bitia. Taka generatk) aequlvoca !e sleer modernemu prlrodoznanstvn logičen posto-lat toda le samo domnevana stvar — prav kakor J« prtvilno označeno v mo)! knjižic! na str. 31.
OeMfevsIee s* Se ob zaključnem Šestem očit-
ku v sveti ne vol;! spotaknil še nad naziranjem, U velja v prirodoznanstva o Človeški duši! Dovoljujem si opozoriti sa to, da cerkveno naziranje o njej ne izvira ns od Mojzesa n« od ustanovitelja krščanstva, nego s« pripisuje grškemu modrijana Platona (4»—348 pred Kr.) — torej poganu. Po Platonovem duallstičnem nauka blvs duša radi greha v Ječi telesa. Po smrt! telesa prejme nesmrtna duša v novem onstranskem življenju ali plačilo ali kazen. Cerkveni očetje so ta nauk v bistvu sprejeli in ga prilagodili svofim nazorom. Šele na koncila v mesta Vienne 1. 1311. so formulirali svoje mnenje v dogmo o duši, češ da Je duša »forma sub-stantialis« telesa. Tako so odločili in sklenili vse časti vredni cerkveni mogočni ki, ki pa vsi skopa) niso vedeli ničesar ne o živčni stanici, ne o čudoviti zgradbi možganov in živčevja in ničesar o poslovanju tega ne onih. — V zadnjih desetletjih so znanstveniki to zgradbo proučevali točno in vestno z modernimi mikroskopi, objektivno ugotavljali s pomočjo fotografskih slik, kar se Je kazalo njih očesu in se v strogi kritiki kontrolirali med sebo). Drugi tovariši so takisto kritično zasledovali poslovanje živcev in možganov. Intenzivnost vsega tega znanstvenega delovanja izpričuje dejstvo, da Je samo v letih 1895.—1908. izšlo okroglo loOO znanstvenih razprav o neki posebni vrsti živčnih stanic. Prof. Flechsig v Leipzigu, ie menda prvi strnil rezultate v enotno teorijo. (Gehirn und Seele 1896.) In zdaj — prosim ulludno — naj mi odgovori g. Atom na vprašanje: Ali naj se iaz kot prirodoslovec odločim ne za statlščc modernih prirodo-znanstvenlh veSčakov, nego za zgolj spekulatlv-no stališče Platona in cerkvenih dostojanstvenikov Vlennskega zbora?! Za stališče, ki se upira ugotovljenim dejstvom iz anatomije, histologijc, fiziologije ln psihologije?? Ali ml more izobražen človek vzeti za zlo, da ne sprejmem naivnih, zastarelih in neutemeljenih nazorov, čeprav
so imeli velik kulturno-zgodovinski vpliv?!
Ce primerjam sedaj splošno obe nasprotni stališči glede nazorov o prirodi in življenju: staro, zgolj spekulativno in novodobno kritično eksperimentalno znanstveno, tedaj ne morem priznati, da bi bil človeški duh došel na neko mrtvo točko, od koder ni pota ne nazaj ne naprej. Saj vemo, kako se teološki učenjaki znajo priiagojevati. Nauki Kopernika, Giordana Bruna in Oalileia o svetovnih telesih in prirodnih Zakonih cerkvi niso več kamen spotike, šesteri dnevi stvarjenja so po razlagi cerkve že tni-' HJonskolctne dobe znanstvene geologije, nauk o pokolcnju (descenJenci) živih bitij Je že sprejel pravoverni iezuit Wassmann in sicer vštevši človeško telo, izvzemši za sedaj samo človeško dušo in cerkveni učenjaki so iznašli, da so Tomaž Akvinski in drugi pobožni očetje srednjega veka že davno antecipirali nauke modernega znanstva. Tako sc novi prirodoznanstveni nauki bolj in boli uveljavljajo tudi na drugi strani. Nekdaj Je bila edine teološka filozofija, ki Ji Je nudila država zakonito zaščito. Danes Je znanost že to!i krepek činitelj, da uživa poleg ccrkve enako državno zaščito. Upravičeno upamo, da razvoj privede do nadaljnle stopnje v priznanju znanstveno delujočega uma kot najvišje instanco za spoznavanje resnice. Potem ne bodo več zadevale na odpor moja in slične slike o izobrazbi in pa o potih in ciljih napredka.
Smatram, da !e pričujoča presoja uspešno zavrnila Sest ugovorov gospoda Atoma. Sodim, da bi za le-ieml šli v ničnost istotako tudi vsi drugi, ki Jih je g. Atom pridržal v drugi bojni liniji.
V nlegovem članku pa sta še dve misli, ki Ju ne morem prezreti. Prva le pomenljiv bridek vzdihljaj nad sedanjo zakonodajo, ki ne pozna več grmade, druga pa izraža željo, da bi nihče več*ne segel po drobnem vademecumu, ker bi se sicer izdal za »zelo skromnega izobraženca« — po sodbi g. Atoma.	Ferdo Seldl.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.
Nedelja, 20.: ob 15.: cVečnl mladenič«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «tDva bregova*. Izv. Pondeljek. 21.: Zaprto.
Ljubljanska opera
Nedelja, 20.: ob 15.: «F«ust». Ljudska pred.
stava pri zniž. cenah. Izv. Pondeljek, 21.: Slavnostna predstava v pro« slavo prijateljske zveze med Francijo ta Jugoslavijo. Izv.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 20.: ob 15.: «Pygmslion». Ljudska predstava po .ako znižanih cenah. Ob 20.: «Eva, deklics iz tovarne«. Ponedeljek, 21. novembra: Zaprto. Torek, 12 novembra: Ob 20. nri «Igra s smrtjo*. Ab. C Kuponi
Celjsko gledališče
Nedelja 20. ob 4. popoldne: »Roka pravice«. Ljudska predstava.
Opozarjamo na nedeljsko predstavo r ljubljanskem gledališču (n sicer se poje popoldne ob 15. url v operi kot ljudska predstava pri znižanih cenah Oounodov »Fausu v običajni zasedbi z eno Maldiče-vo, go Poličevo, gJio SpatKTvo, ter ti. Ba-aovoem. Holodkovom in Ruraplom v glavnih vlogah. Pri predstavi sodeluje tudi balet z mo VVislakovo hi e. VIčkoni na Čelu. V drami Je popoldne ob 15. uri »VeCnl mladenič« pri znižanih cenah. Zvečer ob 20. pa »Dva bregova« pri navadnih dramskih cenah
Slavnostna predstava v proslavo podpisa prijateljske zveze med Francijo In Jugoslavijo ie v pondeljek dsie 21. t. m. v ljubljanski operi. Na to predstavo opozarjamo in v »bitno vse narodno občinstvo našega mesta
V decembra gostuje v ljubljanski operi slavni basist g. Nikola Zec. član dvorne opere na Dunaju.
Nedelja v mariborskem gledališču. V ne. deljo 20. novembra se vprizori popoldne ob 15. (3.) prva ljudska predstava pri najnižjih cenah, veleuspela angleška komedija «Py» gmalion«, zvečer pa bo repriza prekrasn« Leharjeve operete «Eva».
Dva glasova o naši glasbi v Pragi
O Jugoslovenskem festivalu v Pragi, ld ia je priredila Češka Filharmonija je v zaerebških »Novostih« poroial dr. Božidar Sirola. v »Rieči« t>a nien praški dooisnik Božo Lovrič.
Božidar Sirola piSe o naši glasbi med drugim: Štrltof le pokazal, da zna pronik-niti v na i težja modema dela in da zna svoio voljo in svoie shvačanje vliti tndi uglednim nraškim filharmonikom. a oni so mu lepo sledili In s predanostjo svirall. vodeni s sltrurno roko Izvrstnega dirigenta Močan dolem sta ostavH! obe deb' na kraju prvega ln drnzeea dela Drograma: Skerianc ln Lajovic. Doč!m se Skerianc zanaša s plesno in to sodobtto ubranostjo, objestno, in razposaleno. pa Lajovic v svolem Capri-cc dale dlonlztjsko vedro ln celo sakralno radost katera se razvila v svolem neobi-čatnem ritmn v vedno ve&em porasta sile ln Izrazitosti. Adamič le v svoilh snftah bfl IzneSen fragmentarno in nI učinkoval s toliko silo. dasi le btto pričakovati, da bo enostaven teras nleeovfh stavkov In ubranosti deloval te no svortem kontrastu nasproti delom omenlesilh motetrov. Stolcer ln Dobronlč sta enako zanimata: Stolcer z buinostlo zvoka ln z bolno povdarieno mo-ttvTJO gradnjo. Dobronlčev »Erotlcon« le hnel toliko nsoeha kolikor ea le samo mogel noželet!. Srčno aklamlTanl Stritof se le mora! nekolikorat zahvaljevati ln ie zaslužil naivečlo zahvalo naših skladateljev.
Boio Lovrič porota: Češka Filharmonija je pozvala šfritofa. Izbor ie bil srečen. D'-rizetrt N. Stritof Je posvetil oreveč mesta ir, časa komnozlcfam E. Adamiča. Dovolj bi bfl efl ltnbllanski akvarel, da ga popolnoma fcarakterizira. Nežen ie. meTodllozen, pobožen a na nekih mestih tudi banalen. Od Slovencev vsekakor nallrradenljl Anton Lajovic. N!sgov Caprice ie vrlo dobro Instromentiran. ni fragmentaren In iV dosleden čisto do koTrca. Občutilo se vplivi nemške So!e (R. Strauss). Tudi koncert L. M. Skerlanca le tehnično zanfnrfv. al! ves ta sklop zvokov nI soosoben, da zakrile pomanjkanje navdahnjenosff. Mlad Je. pa mn ugaja npor^Stvo.
Noe tur no .T. gtolceria ima iste hfbe. raz-ttganost, svo'evo1!nost aH — a v tem ie velfk! plus tezr umetnika — on !ma neka! povedat!. Nenadoma sc iz spimskeza blata d vi trne melodij, vrisk, kan t!! en a. k! te povsem osvo.il. CntfS. da se tu lom? talent.
ki še ni našei pravega svoieea izxaza. Tudi Ante Dobronlč trpi. ker Ima preveč sile, katera, v želji, da vse obiame, razpada v dele. Ima razmah ali večinoma deltrie fragmentarno.
Božična razstava pri Jakopiču
Uprava Ljubljanskega velesejma prirediš sodelovanjem udruženia oblikujočili umetnikov — sekcija Ljubljana za božič razstavo slikarstva, kiparstva, arhitekture, grafike ter umetne obrti v Jakopičevem paviljonu. Razstave se lahko udeleži vsakdo In sicer z neomelenlm številom del, ki lih nudi prodaji. F*resoja razstavnih del v splošnem odpade. Vsak razstavlfalec. odnosno prodajalec, feimči sam za kvaliteto del, Id jih nudi v prodalo. Vposlana dela avtorjev. ki niso poznani lz tu- ali inozemskih razstav ta ako žive ter niso člani kake umetniške korporaciie — zapadeio presoji razsodišča, sestavljenega lz razstavllalcev, ki so prignani obHkuioH umetnik!. Prireditev razstave se objavi v dnevnem časopisju Prijavnica se mora oddati do vključno 26. novembra 1927 v pisarn! Ljubljanskega velesejma. Prijavnica mora polee točnega naslova prodajalca vsebovati tudi Število hi velikost razstavnih odnosno prodajnih del.
Dela določena za razstavo, odnosno prodajo, je oddati 30. novembra 1927. od 14. ure v Jakopičevem oavlllonn v LJubljani ta sicer povsem opremljena za razstavo ter označena z Imenom avtorfa odnosno lastnika: s poimenovanjem: in s prodajno ceno.
Prodaja razstavljenih del se bo vršila potom blagajne v razstavnem prostoru. Vsled tega mora biti na vsakem delu točno navedena cena. Za vsako vnovčeno umetnino aK trmctnoobrtn! izdelek si pridrži prireditelj 10 £ Drovizlio prodajne svote v svrho kritja režijskih stroSkov. Ako razstavlia-lec po otvoritvi razstave označi razstavljeno de!o kot neprodafno, mora plačati ori-reditelin 10^ znesek navedene prodajne cene. Kupec mora najman! pogodbene svo-te plačati pri sklepu kupčije, ostalih 50% pa pri prevzemu. Prodaje, ki se izvedejo po zaklničku razstave podležeio istotako \0<% provizii! v Prid prireditelja razstave. Za razsfcjvlialca velja v vseh spornih zadevah Lhibliana bo-t obvezno inrldlčno mesto.	_
Da našim ruska kimi^vnost
Milanski »Secolo«. ie nedavno objavil za-rimivo sodbo o stanju ruske književnosti. Njegov sotrudnik le govori! z ruskim pisateljem Vladimirom LIdinom. ki mu ie opisal knilževne razmere v Ruslii takole:
L. 1925. ie ruska kniiževnost stopila na pot klasičnega slovstva. Porevolucijonarna ln volna doba je bila doba brez glavnega Junaka, vendar ne tudi brez epskega razmaha. Lahko se trdi. da se le današnja književnost razvila pod vplivom Gogolja, Tolstega in Dostojevskega Romani, ki so izšli zadnla leta, so prav za prav slike, ki ostro karakterizirajo psihologijo sodobneea ruskega življenja. Začeli so se zooet pojavljati veliki pisatelll. Med nje spadajo že danes: Leonov. Babel. Pedln. Erenburg ifi drugi. Kot Izraziti predstavite! ii ruske levičarske književnosti se laliko imenujejo: Pradjev. OJadkov. Utkin. Svietlov ta Sil-vtaski.
Vzporedno r razvojem književnost! se razvija tip novega bralca. Ta tip predstavlja strastnega čltatelia. ki ne kupuie knjig iz golega snobizma. ampak iz notranje potrebe. Knjige se ne konsumira!o več zato, da krase biblioteke, marveč zato. d-i se čl-taJo...
Položaj ruskih pisateljev se ic zboljšal v moralnem in gmotnem pogledu. Književniki prejemalo visoke honorarje in lahko žive od svojega literarnega dela. Dalle so se ruski književniki strumno organizirali. V Rušili sta danes dve mogočni društvi, ki ščitita moralne in gmotne interese svojih čla-nov-plsateljev: Zveza sovjetskih leposlov-cev ln Federaclia par.ruskfh knliževrrfkov.
Poleg znane založbe Ooslzdat. Id razvija ogromno delovanje, obstoji še cela vrsta drugfh kooperativnih založnHtev. Poleg originalnih de! izhaja io danes v Rusiji prevodi z vseh evropskih iezikov. prevajajo pa se nafbofljša dela.
Zatvoritev kolektivne razstave M. Ma-leša In St. Cudermana. Danes v nedeljo, ob 16. se (zatvori umetnostna razstava slikarskih In grafičnih del MIhe MaleSa In Staneta Cudermana. k! ie bila odprta od 30. oktobra. LlifblteOe. likovne umetnosti. M si razstave 5e niso ogledali, opozarjamo na zanimivo prireditev, ki kaže plodove dveh
mladih umetnikov, ki sta s to razstavo tako rekoč prvič stopila pred lavnost. Posebno ljubiteljem in zbiralcem originalne grafike, se nudi prilika, da si nabavijo po primernih cenah grafične liste moderne smeti. — Doslej je bilo na razstavi prodanih že več del Cudermana ln sicer ollne slike: »Jaslice«. »Konci!«, »Rože«. »Kraiinica ob vodi<, »Akt sedeče deklice« ln dr. Tudi Maleš je prodal par grafičnih Hstov (litogra-fijo »Strah«, lesoreze »Kmečka madona« ta več »Obrazov«, dalje še posamezne linoreze in monotipije). vendar večina del obeh razstavlialcev čaka še kupca. — Razstava )e odprta od 10__16. Pavli km le zakurjen.
Sanctaov trio Sanein-Harsičeva-liati nastopi v sredo dne 23. novembra v Beogradu. Izvajal bo v dvorani ondotne univerze tri komade: L. v. Beethoven: Trio, on. 70; Vi-teslav Novak: Trio quasi una Ballsta, ln B. Smetana: Trio v G-molu. Novo admiral« za reprodukcijo komorne glasbe sa je v kratkem sijajno uvedlo v jugoslovenske koncertne dvorane in koraka od uspeha do
Zbrani spisi Ivana Cankarja. Sesti zek Zbranih spisov Ivana Caatkarla. Id bo obsegal knjige »Ob zori«. »Živi jen le tn smrt Petra Novliana« ter »HISo Mtirile Pomočnice«, se sedaj dotisknle ta bo od 2. decanv bra v knjigarnah na razpolago. Ta dan n Nova založba začne razoošHlatl tudi odjemalcem, ki so naročili vso serilo.
Maja Ružifka - Strossl bo v kratkem slavila OOletnico svojega umetniškega delovanja. Dogodek bo proslavil ve« kulturni Za* greb, kjer se je v ta namen lo ustanovil poseben odbor.
člcklroiika
Navpično. 1. Predlog. 2. Francoski spo^-nlk, 3. GrSid bog zdravilstva. 4. Kem. znak za kositer. 5. Oodbeni Instrument 6. Neznano Ime, 7. Nogometni tera«. 8. Reka v Indiji, 11. Telo nahnaniSe gostote. 12. Važni spisi, 14. Konjiča. 15. Zabavišče. 17. Perutnina. 18. Kem. znak za kovino. 19. Kem. znak za natrij. 20. Števnlk. 24. Soustanovitelj Rima. 25. Predlog. 26. Nikalnica, 27. Naslov Grillparzerieve drame, 29. Madžarsko mesto z radio oddalno post„ 31. Tvrdka, ki Izdeluje radio žarnice. 33. čednost 34. Zaimek (žen. spol. dvojina). 37. Žensko ime, 42. De! voza. 43. Grška črka. 46. Isto kot 42. navpično, 48. Ploščinska mera, 49. Reka v Italiji. — Vodoravno. 1. Družabna zabava. 5. Trg v Ljubljani. 9. Mi (italijansko), 10. Enota za merjenje elektr. upora, 13. Priprava za streljanje^ 16. Starogrški dramatik. 21. StarostovensKi narod. 22. Utrjena stavba. 23. Ploščinska mera. 25. Nemška oddajna radio postaja. 27. Zaporedni črki v alfabetu. 28. Dva skupaj, 30. Pojdite (latinsko), 32. Okrajšana oblika os. zaimka, 33. Okrajšava za sveti. 35. De! telesa. 36. Mesto v gornji Italiji, 38. Nikalnica. 39. M!aiša prodorina. 40. Turški mogotec, 41. Italijanski naziv dalm. otoka, 43. Kvartaškl Izraz. 44. Igralna karta, 45. Grška črka. 47. čebeli sllčna žuželka. 49. Del obleke. 50. Matematični Izraz.
Rešitev križanke «Ga-ga»
Po vrsti v vodoravnem redu: km. oreh.
bič ž, a, <m, vodka, o. da, soteska, b, Laer-tes, parcela. L L. rl. o. d, gos, tedai, dt., n, oi, kavalerija, akrostih, na. h. t.
Rešitev zlogovke
Naprej zastava Slave, na bo] Jonaika kri, za blagor očetnjave naj puška govori
DrOETKER-
JEVIM
rackindm
Najbolj prelskušene recepte razpošilja na željo brezplačno In prosto od poStnih pristojbin Dr Oslkep, d z o. z,, M p ribor.
Načrt sodniškega zakona
Zakonodajnemu odboru je predložen po» drugih tudi novi zakon o sodnikih, ▼ končni redakciji sedanjega justičnega mi« ntstra dr. D. Subotiča. Načrt ima XIL glav s 78 členi.
Gl. L govori o pogojih za dosego sodni« škega položaja. Sodniki rednih sodišč so le oni, ki so po predpisih tega zakona po« stavljeni za sodnike sreskih ali okrožnih, trgovskih, apelacijskih in kasacijskega so> dišča (vštevši predsednika in podpredsed* nika). Sodnik more postati vsak naš držav« ljan, ki je kot redni slušatelj dovršil prav« no fakulteto in položil ali sodni ali odvet« niški izpit, je 25 let star, in ki izpolnjuje obče pogoje za vstop v drž. službo, — vendar ne ženske!
Predsednik mora imeti za seboj najmanj 5 let sodniške službe ali tajniške pri višjih sodiščih ali državnopravdniške, ali izredne profesure, ali 3 leta redne profesure ali se» dem let odvetniškega delovanja ali pa pet let tajniške, inšpektorske aH načelniške siužbe v ministrstvu pravde aH kot pomoč« nik ali načelnik v državni prokuraturi. Za predsednike in' podpredsednike apelacije ter kasacije in sodnike kasacije se zahteva za iste osebe doba desetletne službe, za uradnike ministrstva pa sedemletna, ali de» setletna za izredne profesorje in petletna za redne profesorje. (Očividno je torej siužba v ministrstvu pravde tako vsestran« ska. da'prej usposobi za kasači jo in civil« no vrhovno sodišče, kakor mnogoletno so« j en je ali odvetništvo ali profesura!)
Izpit bodo sodniški kandidati polagali pred enotno komisijo za celo državo pri kasacijskem sodišču: ustmeni izpit je ja« ven, pismeni tajen, in sicer le iz »materi« jalr.ega ali procesu alnega aH kazenskega prava®; kdor pade, ponavlja prvič po 6 tne» secih, drugič po 12 mesecih.
Predsednike imenuje kralj na predlog Justičnega ministra, sodnike postavlja mi« nister na podlagi volitve. Pri volitvah mo« ra kandidat doseči absolutno večino, gla« sovanje je tajno, po listkih. Volijo vsi sod« taki sodeča.
Sodniki so neodvisni, sodijo po zakonih ln smejo ocenjevati zakonitost uredb, so neodstavljivi, in v neki meri imuni, ne smejo pa kandidirati v Narodno skupšči« no v volilnem okraju svoje sodne pristoj« nosti, niti se udeleževati volilnih zborov, niti agitacije izven okraja, kjer sami kan« didirajo, za časa mandata je sodnik na razpoloženju, njegovo pa se mesto popoL« ni. Pa tudi sicer se sodnik v svojem okrož« ju ne sme udeleževati življenja poUtičnih strank, ne kandidirati v oblastne, sreske skupščine, občino itd. Premestitev sodnika je mogoča le na prošnjo ali pismeni prista« nek. Starostna meja 65. pri kasaciji 70 let.
Obširne, pa ne vedno smotrene so določ« be o odgovornosti sodnikov pred rednimi in pred disciplinarnimi sodišči (čl. 27 — 34 — 60). Komplicirane in po večini nepo« trebne določbe med našim sodništvom naj« ferže ne bodo vzbudile navdušenja.
Plače 15.000 Din s kvinkveniji po 2400 do maksima 31.800. podpredsedniki okrož* nih sodišč 32.000. predsedniki 36.000. ape« lacijski sodniki 42.000. podpredsedniki ape. lacij m sodniki kasacije 48 — 58.000, pred« tedniki apelacij m podpredsedniki kasacije 66.000, predsednik kasacije 96.000 Din, pre« jemki po čl. >3 in 39 čin. zak. in posebna sodniška doklada 200 — 1500 Din mesečno, ter osebne in rodbinske doklade in ostale •prinadležnosti® drž. uradnika.
Svoječasno bomo točneje poročali, v ka« teri obliki in kako bo ta načrt prešel zako* nodajni odbor in Narodno skupščino.
Na koncertu za zidovjem kaznilnice
Maribor, 11. novembra
Poznate ono veliko in dolgo štirikotno Sitavbo s svetlimi dimniki, moško kaznini-oo, ki vas prva pozdravlja, ko drči vlak proti visokemu železniškemu mostu čez Dravo na mariborski kolodvor?
Mehak nedeljski dopoldan. Gospodične promenirajo v mestnem parku in vojaška godba jim igra pod kostanjevo alejo ve-eeto in poskočno. Mi pa stopamo tedaj kot svečani gostje skozi široka vrata visoke zidne ograje za zidovi e kaznilnice. Redko so um prostovoljni, civilni gosti. Samo v uradnih dneh smejo prihajati v prvi trakt državni uradniki, ki naročajo v kaznimi-ških delavnicah pohištvo, čevlje, obleko ali vezanje knjig. Potem so druga železna vrata, vedno zaklenjena in za njimi velik koridor, širok, kamnit, mračen in zopet železna vrata, na vse strani zamreženi odhodi v kleti, kletne ječe, samotne, disciplinske zapore, v kuhinjo, čevljarsko delavnico in navzgor, vmes okna z močnimi železnimi mrežami. Po hodniku odmeva samo korak stražnikov in rožljanje ključev, ki neprestano odpirajo in zaklepajo ko vodijo kaznence sem in tja
Samo danes je ta hodnik živahnejši in železne mreže široko odprte. Gospodje v črnih suknjah, zastopniki oblasti in celo mlade dame prihajajo. Sicer jim je prestop v drugi trakt strogo prepovedan. Oči kaz-nenca in ženska . . ., kazen, človeška družba jo je naložila človeku, ki je izločen za 5, 10, 20 lert, tudi do smrti iz življenja, najbolj svobode in vsega, kar je tam zunaj ob »olnčni Dravi svetlega in — tudi grdega.
Za prvim zidom Je patk, na desno hiša. Tam stanuje višji ravnatelj, zdravnik in kurat. Potem je nov zid. delavnice in široko dvorišče z visokima kupi kamenja, ki ga tolčejo skozi poletje in zimo tuberkulozni. v zadnji postaji, da so na svežem zraku. h. zamreženih oken nas gledajo ostriženi, v raševinah. Samo glave vidimo In kos vratu v kvadratih železja. In temna Je ta stran, severna, brez solnca. Ali vidim Jim v očeh, da smo zanje tpak danes mi, ki gremo samo mimo, velik dogodek. Ko je odše! zadnji, so posedi: in govorili o gospodi, ki je prišla na njihov koncert. Todi ženske so videli vmes, mlade in odrasle, vse v kratkih krilih, komaj do kolen.
Ma levo in desno bobrečega hodnika so pisarne: sitraža. knjigovodstvo, naročanje de!, konferenčna soba. višji ravnatelj, široke en svetle sebe. parketna tla. a tudi ravnateljevo okno je zamreženo in zunai samo dvorišče. Tam na oglu stoji stražnik s puško, potem velik kolobar, izhojena pot, kjer se obsojenci vsak dan dvakrat sprehajajo.* po dva in dva. odmetniki iz Juga še rožljajo vmes z verigami na nogah.
II.
V centrali kaznilnice Je danes prijaznejše. Širok prostor, kakor ob našem paviljonu v mest. parku, na 3 strani odoepi drugih širokih hodnikov • ceHcatnl ti ravno talca
v višino. Nad centralo železni hodniki v dveh nadstropjih, kakor v modernih hotelih. Vrata pri vratih, samo da so močnejša, z železnimi pasi obita in v sredi stekleno okence za stražnika, da neopaženo kontrolira kaanenca v samotni celici, kjer lepi papirnate vrečice. Pred letom dm ie morda še premetaval bankovce v baru.
Stene centrale so obložene z zelenjem, na oknih rože, nad zeleno mizo državna zastava z vladarjevo sliko. Tam sede višji državni pravdnik, predsednik sodišča, prvi državni pravdnik in višji ravnatelj kaznilnice. Na levo m desno stoli za dame, za njimi gospodje, profesorji, sodniki, glasbeniki, žurnalisti. prijatelji društva za podporo odpuščenih kaznencev. Tudi galerija je gosto zasedena.
Potem vstopijo pevci, 28 kaznencev. gladko obriti, zdravih in polnih lic, samo glave so brez frizur, obleka rjava raševina. Le eden je bled. mlečno belega lica in pokaš-Ijuje. Nekaj jih je z očali, naočniki, dva z modernimi, temno obrobljenimi. Ti edini so bili takoj izdani, od kod so prišli. In tudi čemu: Poneverba, iahkoživost. ženske. Pri harmoniju sedi dobri čin a Njega smo takoj pogodili: organi s t ali mežnar. Res le bil oboje in še tajnik posojilnice Služi 2 m pol leta za goljufijo. Spominjamo se še njegove romantične nočne vožnje v Maribor. Polagoma izluščimo še par obrazov iz mariborske porotne dvorane. Potem pa ne mislimo nič več na minulost, pesem ie za-drhtela in se izgubljala s tolikim globokim čustvom po mrtvih hodnikih, da je morala zastati vsaka misel m se ukloniti čustvu. Osemindvajset grl je zapelo z notranjo silo, harmonijo, da je spojilo duše vseh. še mak) poprej- ločenih kast v en sam udarec Jugoslovenske pesmi in privabilo na plan samo človeka, živo bitje z drobci, ki jih loči še samo obleka, raznobarvna cunja. Pesem hrepenenja, ljubezni, narave, domovine ie potegnila vso to pestro družbo — gor čez izaro. Ce je pesem že nam toliko, kaj šele trepeta ob njej tem. izobčencem, ki jih je morda vrgla za zidovje hipna jeza, naval krvi. dolgoletna beda ali zli duh ženske?
Na galeriji je dama predjala svojo lepo nogo čez koleno in mehke, polne linije so med petjem pozibavale v leskli, svileni nogavici nad kaznenci. Tedaj so peli Mirkovo »Pod oknonu.
Tudi na goslih so .izvabljali pesmi strunam. Med njimi igra Prekmurec. ki ie bil z ženo vred obsojen zaradi umora. On bo do smrti v Mariboru, žena v Begunjah On bo vsaj živel ob gosiih. ki so jih ga naučili svirati šele tu v kaznilnici od vseh ostalih 28 so tudi samo štirje poznali note. Kako pa žive hudodsike v Begunjah? Še nikdar ni bilo o njih ničesar slišati. Žive pod vodstvom nun
Najbolj nam ugija iz pevskega zbora kaz-nesicev baritonist mlad fant. ki so mu prisodili zaradi poneverbe v ljubljanski bolnici 4 leta težke ječe. Saj se še spominjate njegove mladostne prešernosti: Bili so trije, mladi dečk;. pa niso vedeli, kam in kako s kupom poneverjenega denarja. Naročili so si torej tri izvoščke in se vozili v enem sami. v drugega so položili svoje palice, v tretjega klobuke in Ljubljana se ie smejala z njimi vred
Med tenoristi ima solist mehak, liričen glas tn tudi govoril nam je v pozdrav pesniško. On je namreč poet. pisatelj in žur-nalist Zaradi poneverbe je dobil 3 leta. Kmalu bo odsedel. Drugi tenoristi pa imajo 2, 2 in pol ter 4 leta zaradi tatvine, eden 7 let zaradi uboja in goljufije. Pri ostalih tenorjih prevladuje rop in umor, pri basistih pa je največji novomeški Caruga s 6. leti ieče. Tudi njega je spravila semkaj ljubica Tu pa ga imajo radi. pridno se uči čevljarstva in dvakrat na teden hodi k pevskim vajam.
Najvišjo izobrazbo med vsemi kaznenci .ma obsojen carinik z maturo in dvema letoma medicine.
Pevski zbor se nitro menjava. Ko bodo drugo leto zopet nastopili, jih bo 10 že v svobodi in takrat bodo morali ti osvobojene: morda dolgo štedljivo živeti z dinarč-ki. ki jih prejmejo na pot iz današnjega koncerta podpornega društva. Danes so slišali samo prijetne besede in videli prijateljske oči dobrin ljudi. Pri obedu so jim daH za pnboljšek kozarec domače jabolč-nice.
Tako. sicer skrumno, ali vendar ie posijalo zadnjo nedeljo jesensko solnce s krepkim žarkom v avlo centrale moške kaznilnice.	Dr. Avg. Reisman
Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Ljenin kot zarotnik
Sliko, katero priobčujemo danes, prikazuje Viadimiria Iljiča - Uljanova po fotografskem posnetku, ki je bil napravljen 1. 1917. ko se ie Ljenin skrival v sobi neke finske obmeine oostaje blizu granice.
Ljenin se je tedaj skrival Dred vlado Kerjenskega. Bil je brez brk in je nosil čepico, kakor kak vagabund. da ga niso spoznali nasprotniki in zasledovalci.
Posnetek je napravil neki Leščerko, ki popisuje ta dogodek takole: »Vršil se je baš kongres bobseviške stranke in zborovalci so se zbrali v Vvborski četrti v Ljeningradu. Tovariš botman me je iskal in ko me ie našel, mi je povedal. da je treba fotografirati Ljenina
Odšli smo k Sestrovečku in smo prišli v Ljeninovo sobo v mraku. V začetku nas je Vladimir Iljič imel za tujce. Kmalu pa na? je spoznal ter nas je začel izpraševati. kakšen je Doložai v mestu. Povedali smo mu. da ie Luna-čarski uiet
Fotografiral sem ga zjutraj. Ljenin je moral v ta namen poklekniti, ker moj fotografski aparat ni imel podstavka. Ljenin je tedaj nosil lasuljo, pokrito s čepico m bil ie popolnoma obrit, oblečen pa je bil kakor kak cigan. Fotografija mu je bila potrebna za legitimacijo, ki se je glasila na ime nekega drugega moškega.«
»Ko je bil Ljenin fotografiran,* zaključuje Leščenko, sem odšel v Ljenin-grad ter sem napravil sliko. Ko sem jemal slovo od voditelja delavske revolucije, mj ie Ljenin poklonil za spomin večji Članek, spisan na cigaretnem papirju, katerega je bilo mogoče čitati samo s povečevalnim steklom.
sms
In stičnih reumatlčno - neuralgičn h bolezni zdravljenje! izlečenje v treh dneh zajamčeno.
Zdravilišče dr. BONCiNA- FlftEI"TI
Triest, Vi Fao o Fdzi d
Gospodarstvo
0 hmeljski krizi
Preveliko širjenje hmeljarstva ie smrt za to kmetijsko panogo. — Ogromna škoda zaradi nediscipliniranosti izven-savinjskih neizkušenih hmeljarjev.
Žalec, 18. novembra.
Z zanimanjem čitamo hmeljarji poročila »Jutra« o hmeljarstvu, o reorganizaciji na. šega hmeljarstva, posebno pa najpoglavit« nejši de! tega, o hmeljski kupčiji. Naj mi bo dovoljeno kot staremu savinjskemu hmeljarju, ki se ukvarja s hmeljem že 40 let in poznam vse boljše hmeljarje naše do« line, da podam svoje mnenje o dogodkin, ki smo jih letos opazovali na domačem hmeljskem tržišču.
Naš domači pregovor veli: »Vsakdo sc lahko nauči pridelovati hmelj, nihče pa prodati.® Z drugimi besedami: vprašanja je, kdaj je najboljši čas kupčije. Mi smo sc od nekdaj držali pravila: kadar pride ku» pec sam, tedaj prodajaj! V Savinjski do« lini, kjer je hmeljarstvo v Sloveniji najprej vzcvetelo, so se hmeljarji držali te taktike vedno, tudi kadar so bila leta slaba in Je bila počasna kupčija. Spoznali so dobro tekom let, da je ponujanje hmelja od stra* ni hmeljarjev poguba zanje ker bi jih ta» ko ponujanje izročilo brez usmiljenja v ro« ke špekulantov. Na drugi strani pa se je s solidno hmeljsko kupčijo na domu vzgo« ji! v naši dolini kader zanesljivih, preizku« šenih in poštenih producentov, ki so bili merodajni za uspešen razvoj hmeljarstva, ker so bili dober vzgled za vse hmeljarje Kaj je bila posledica takega razvoja? Ka« dar so kupci kazali potrebo po kupčiji, so si kupci in hmeljarji šteli tako rekoč v čast. do so prodali, oziroma kupili od za« nesljivih ljudi v zanesljive roke. Nekdanji kupci so tudi poznali vse boljše hmeljarje po dolini.
Kako pa je danes? Po vsej Sloveniji in še izven nje je šel glas, kaj nese hmeljar« stvo. Ako se toliko in toliko tisočev hmelj« skih sadik posadi, srečniku baje sami cve» tejo tisočaki, da celo milijoni. Res je. da je človek lahko videl po Savinjski dolini kako lepše zidano in pobarvano hišo ter hlev in celo kako izborno gnojišče, čeprav je pri nas še dovolj nazadnjaštva. Reklo se je: vse to povzroča hmelj. Da, to je po« vzročal hmelj v precejšnji meri, a ne hmelj sam, nego tudi pridnost hmeljarjev. Nihče, kdor ni sam preživel preteklih 40 let po« rajanja hmeljarstva v Savinjski dolini, ne ve, koliko truda je stalo, da smo si hme« !jarji vzgojili naš golding in tako zvani po« zni hmelj, ki je. žal. zadnja leta zapadel peronospori. koliko učenja pri obdelova« nju in pravilnem gnojenju.
Nihče izmed novih hmeljarjev ne ve, ka» ko visoki so produkcijski stroški, da vzdr« žimo naš »zeleni južnoštajerc® na višini po« plemenitenja, ki smo ga dosegli prav mi. Novi hmeljarji tudi nimajo nikakega poj« ma, kaj so kužne bolezni, kadar nastopijo na hmelju. Razumeli bodo to nekoliko vi« nogradniki, če jim povem, da nastopajo hmeljske bolezni prav tako in še bolj epi« demično kakor grozdni plesnivec, a da je obramba hmelja še težja kakor v vinogra« du. Novi hmeljarji tudi ne vedo, kako tem na je bodočnost hmelja baš zaradi groze« čih hmeljskih bolezni in pa zaradi od leta do leta rastoče konkurence, ker se pride« lovanje hmelja neprestano širi. Našteti in še drug-i razlogi bodo produkcijske in obrambne stroške še povišali, zahtevali bo« do reorganizacijo vsega hmeljarstva na še boljši podlagi, a cene hmelju bodo pešale. Katastrofalni razmah hmeljskih kužnih bo« lezni, ki so nastopile pred nekaj let' po skoro vseh evropskih hmeljskih okoliših, in pa močno zmanjšano število sadežev za» radi svetovne vojne je rodilo višje hmelj« ske cene, ki smo jih imeli parkrat pb vo>-ni. Uspešna obramba in silno povečanje s hmeljem zasejane površine je povzročilo nadprodukcijo in letos nas je že zagrabil vrtinec krize. Naslednja leta ie pričako« vati nadaljnje gibanje cen navzdol, ki lah« ko preide celo v katastrofo za hmeliarje. Novi hmeljarji ne pomislijo, da ie večina savinjskih hmeljarjev imela poleg goldmga. ki je prinašal tu pa tam lepe dohodke, ie pozni hmelj, ki je zahteval isto obdelova« nje in še večjo nego kakor golding. a je bil zadnja leta redno uničen po peronospon, izguba na produkcijskih stroških poznega hmelja se ie seveda morala kriti iz dohod« kov pri goldingu in tako so se »bajni« do« hodkj občutno zmanjšali. O tem. kaj sv pravi napravliati si vzome. moderni dobi ustrezajoče sušilnice, v katerih se edino more lepo in pravilno posušiti hmelj, raje ne govorim.
Letos so izvensavinjski hmeljarji prvič v izdatni meri nastopili na hmeljskih trži« ščih. posebno v Žalcu. Kako so nastopili? Prišli so po večini kakor romarji v Žalec; po žepih so nosili modre škrniceljne ali svežnje, navezane na trakih. hodili so od kupca do kupca, poizvedovali. povprašev». !i po cestah, hišah, gostilnah in zbirališčih, kje je kak trgovec, ki še kupi hmelj. Te nesrečne romarje srečujemo v žalskem tr« gu še danes, ko je sezije že konec, kako moledujejo: »Sai damo hmelj po 20 Dm kg ali pa celo bilo po 100 Din®. Zgodi sc, da iih pride tudi po več od ene hiše. češ, eden ga bo že prodal: če se primeri, da po dva orodasta hmelj od ene hiše. no. potem pripeljejo v skladišče še kar sosedovega, saj vzorec se »zgliha*. Ako tudi ta pot ne pomaga, potem iztakneio kakega zakotne« ga agenta in ga, siromaki, kakor so ti hme. ljarji po večini, napojijo samo zato. da milostno vzame njihov vzorec v svoje var« stvo m potem hmelj sam proda naprej — za dobro nagrado seveda. Navadno pa tak rakotnl a<?ent hmelj na svojo roko z dobi5» kom proda, potem ko ea je sramotno niz« ko plačal ubogemu prodajalcu, ki mora za »posredovan ie» te kupčije seveda še dati »trinkelt®. Večkrat so ti izvensavinjski prodajalci tako nadležni, da se "morajo kupci pred njimi naravnost skriti in zbe-žari. kaiti vsiljivih prodajalcev čaka pred hišo cela truma Letos smo videli v Žalcu podobne prizore kakor za čaca svetovne vojne pred aproviraciiskimi lokali. — Ko nec članka bo sledil prihodnje dni
—	Trgovinska pogajanja z ATstrijo. V četrtek je naša delegacija predala avstrijski delegaciji pismen odgovor na avstrijske zahteve. Da bi avstrijska delegacija imela priliko proučiti naš odgovor, se v petek ni vršila nikaka skupna seja. Gotovi jugoslovenski gospodarski krogi so mnenja, da Jugoslavija ne sme pristati na revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo glede avstrijskih agrarnih carin, če pa hoče Avstrija povišati te carine, potem naj se vsa pogodba podvrže reviziji. Vlada pa zopet zastopa stališče, da bo pri reviziji pogodbe mogoče doseči gotove ugodnosti za našo industrijo. Katero stališče je pravilno, je danes težko presoditi. Vsekakor je treba paziti, da se zaradi gotovih koncesiji naši industriji ne žrtvujejo življenski interesi našega kmetijstva, na katerem sloni naše skupno gospodarstvo.
= Ugodni razvoj carinskih dohodkov v oktobru. Po statistiki generalne direkcije carin so znašali carinski dohodki v oktobru 176.6 milijona Din (oktober 1926. 165.8) napram 181.0 milijona v septembru (165.5), 150.5 (140.1) v avgustu, 114.9 (130.9) v juliju. 109.3 (124.8) v juniju. 126.4 (139.0) v maju in 139.9 1164.2) v aprilu. Dočim so bili v aprilu, maju. juniju in juliju carinski dohodki manjši kakor lani. so v avgustu, septembru in oktobru znatno prekoračili dohodke v odgovarjajočih mesecih L 1926. V prvih 7 mesecih tek. pror. leta so znašali skupni carinski dohodki 998.6 milij. Din in so prekoračili v proračunu predvideno vsoto za 13.6 milijona Din.
—	Z vinskega trsa. Na štajerskem vinskem trgu se jesenska kupčija mirno razvija. Letnik 1927. bo vsekakor prav dober, vendar pa navzlic pričakovanju v splošnem ne bo dosegel kakovosti letnika 1921. Zaradi pomanjkanja denarja in ker je treba plačati davke, se posebno pri malih vinogradnikih opaža razpoloženje za prodajo. Zaradi kvantitativno slabe letine in pičlih zalog starega vina bi bilo pričakovati večje povpraševanje s strani kupcev. Za običajna vina se plačuje okrog 6—8 Din za liter; v ljutomer-sko-ormoškem okraju stanejo 12odstotna vina 9—10 Din. izbrana pa 11—12 Din in še več. Razpoložljive zaloge niso znatne. Tudi na Hrvatskem je bila letina kvantitativno slaba. O.bicajna vina. ki so se lani nudila po 3—3.50 za liter, stanejo danes 4.50—5 Din. Po zadnjih cenitvah bo letošnji pridelek v Dalmaciji za 25 odstotkov manjši kakor lani. zalo se za dalmatinska vina pričakujejo višje cene. V Banatu primanjkljaj napram lanskemu letu ni tako velik, vendar letošnji pridelek po količini ne bo dosegel lanskega. lOodstotna bela vina stanejo 3.50—l Din, boljše kakovosti pa 4.50—5 Din.
—	Vinska razstava in vinski sejem v Ljutomeru. Kakor znano je pomladna vinska razstava v Ljutomeru dobro uspela. Zato je razstavni odbor sklenil, prirediti v prvi polovici januarja 1928 drugo vinsko razstavo, ki naj prvo glede na obseg prireditve po možnosti še nadkrili. Ker je stvar v rokah agilnega odbora, smemo z gotovostjo pričakovati, da bo tudi ta prireditev uspela. Razstavila se bodo ljutomerska vina več letnikov in vrst. Opozarja se zlasti na izvrstni letošnji pridelek. Čas prireditve je primeren, ker se bo vino do takrat sčistilo. Na to prireditev se vabijo že danes kupci, ki reflek-tirajo na pristno ljutomersko kapljico.
= Izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva t Žalcu preložena. Poročajo nam, da se izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu ne bo vršila 20. t. m., nego pozneje, kar se bo pravočasno javilo društvenim članom.
= Položaj na hmeljskih tržiščih je v splošnem nespremenjen. Kakor nam poročajo, se v Vojvodini tolažijo z ©življenjem kupčije. Cene v Vojvodini so za dobro blago po 30 — 40, za srednje okrog 25, za slabše 15 do 20. a za najslabše rjavo blago 10 Din kg. V Savinjski dolini se plačuje blago po 24 do 40 Din za kg. Slabše blago je seveda cenejše. Kupčija v Savinjski dolini je nadalje mrtva in se ne da presoditi, ali se bo zopet znatneje oživila. Pribiti pa je treba eno: da so namreč savinjske cene v primeri z vojvodinskimi (slabši hmelj v Vojvodini in daljša vožnja po železnici) ter inozemskimi cenami sramotno nizke. V primeri z vojvodinskimi cenami bi se moral sedaj v Savinjski dolini dober hmelj prodajati najmanj po 48 Din Letos so novi hmeljarji pokvarili kup čijo in ne ve se. ali bo še prišlo zboljšanje. Ugotoviti je treba še to. da so nerazprodane zaloge v Nemčiji in Češkoslovaški že prav majhne. Morda le pride sedaj tudi naša država na vrsto.
= Ljnbijanski sejem za kožuhovin«. Dan sv. Neže je lovcem znan. ker se že desetletja vrše v Ljubljani na prvi pondeljek po sv. Neži kožni sejmi. Zadnja leta oa je Ljubljanski velesejem te kožne velesejme reorganizira! in izboljšal. Do 15. januarja namreč zbira kože vseh vrst divjih živali, jih sortira in povabi domače in inozemske kupce na dražbo ter nakup kož ki se vrši na prvi pon deljek po sv. Neži Pri teh avkcijah so se lovci prepričali že ponovno, da se tu in na ta način dosežejo najboljše cene. Zato naj tudi letos nihče ne zamudi prilike, ki mu jo nesebično nudita Ljubljanski velesejem in Lov ska zadruea v Ljubljani. Pošiljajte kože na upravo velesejma in s posebnim pismom razpredelbo. Letošnje kože bodo dobre in zdrave, ker je pravočasno pritisnil mraz. Vsem onim. ki ne poznajo tega važnega termina. javljamo, da je to 23. januar.
= Predpogajanja med Jneo«iavijo in Avstrijo zaradi ureditve predvojnih doteov. V petek so prispeli na Dunaj jugoslovenski delegati dr. Ploj. stalni član reparacijske komisije: Josip Bernot, pomočnik zunanjega ministra in Vitomir Štojkovič, pomočnik direkcije državnih dolgov, ki so stopili v stike z kompetentnimi mesti avstrijske vlade zaradi dogovora elede ureditve predvojnih avstro-ogrskih dolgov. Po končanih konferencah bo naša delegacija odpotovala v Pariz k tozadevni skupni konferenci vseh naaledstvenih držav in Caisse comroune.
Konkurz je razglašen o imovini Vinka Jelerja, trgovca v Sevnici (prvi zbor upnikov 9. decembra, orlasitveni rok do 1. ja-nuarla, ugotovitveni narok 12. lannarja). ln o imovini Josipa Vnkača, trgovca v Celju, registriranega pod firmo: J. Vokač. Ljubljanski maeacm v Celju (prvi zbof uoni-kov 12. decembra, oetasitvenl rok do 10. Januaria. tnrotovm-eni narok 23. 'annaria).
= Draginia v Italiji. V italijanski javnost! se z zadovoljstvom ngotavlia. da je od lanske jeseni indeks cen v trgovini na debelo nazadoval z* Xfl>. V resnici pa i*
dvig italijanske lire povzročil le draginjo, kajti zaradi zboljšanja valute za 40?% se je zlati indeks cen dvignil od 116 v avgustu na 138 v zadnjih mesecih. Tudi indeks v trgovini na drobno ie nazadoval le za 17%. kar pomeni, da so se cene v trgovini na drobno, računane v zlatu, še v večji meri dvignile. Draginja ie zadala hud udarec tujskemu prometu, ki ie v l. polovici t. 1. nazadoval za 40%. Zaradi zmanjšanja tujskega prometa so se dohodki od tuiskega prometa zmanjšali za 1.2 milijarde lir. Dohod-kr tujskega prometa so L 1925 krili 46% deficita zunanje trgovine, letos pa bodo mogli kriti le 18—20%.
= Nepričakovano znižanje diskonta Belgijske narodne banke. Belgijska Narodna banka ie pred dnevi znižala diskont od 5 na 4.5%. Glede na več ali manj napeto situacijo na evropskih denarnih tržiščih bi bilo prej pričakovati zvišanje diskonta kakor pa znižanje. Povod za znižanje je bil velik dotok deviz. Beleiiska narodna banka je bila prisiljena k temu koraku, da Prepreči dvig belgijske valute.
Položaj na naših borzah
Devizni promet na ljubljanski borzi K milijonov Din. — Neenotna tendenca v Vojni
škodi.
Ljubljana. 19. novembre.
Na ljubljanski borzi ie bil tudi pretekli teden promet zelo živahen, kar ie gotovo pripisovati večjemu povpraševanju Po devizah v zvezi s povečanim uvozom. Skupni tedenski promet Je znašal 16 milijonov Din napram 20. 13. 13.6 in 13 v zadniih 4 tednih. Ker se v razmerju s povečanim povpraševanj em ni tudi povečala privatna ponudba, nasprotno ie celo nekoliko nazadovala, ie morala Narodna banka v večiem obsegu intervenirati v devizah na Curih. London, Dunai in Berlin. V skladu z mednarodno čvrsto tendenco se ie deviza na London tekom tedna dvignila od 276.75 na 276.90. Tečaji ostalih deviz so ostali v glavnem r.espremenieni. edino v drvizi na Trst je bila zaradi vesti o nameravani stabilizaciji lire na višini 1 angleški funt = 90 lir tendenca mlačneiša.
Med eiekti se ie na ljubljanski borzi trgovala Ljubljanska Kreditna po 130. pozneje pa po 128 in 126. Proti koncu tedna se ie torej tečal tega papirja na !lwb!ianski borzi Izenačil s tečajem na zagrebški borzi.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie bila tendenca v Voinl škod! neenotna. V ponedeljek ie prometna popustite na 399 (koncem zadnjega tedna 400—401) in v torek na 396. proti koncu tedna pa se ie njen tečaj gibal med 396—398. V splošnem za državne papirje ni bilo opažati večjega zanimanja. V zasebnih vrednotah se ie bil promet tekom tedna gibal v ozkih meiah, proti koncu tedna pa le nekoliko oživel. Med bančnimi papirji so se znatno dvignile delnice Narodne banke, ta sicer od 5150 na 5320—5330. Dvig tega papirja ie pripisati ugodnemu obrestovaniu. Zaflimanie ie bilo tudi za Jugobanko in PoSodelsko banko. Med Industrijskimi papirji se ie okrepila Šečerana na 590. Drava Pa na 500. Trboveljska je bila v petek zakliučena po 4S5. Deklaracija dividende za !. 1926. r.i upii-vata na tečai, ker so gotovi dunajski krogi friteresirani na nizkem tečaju papirja, dokler ni rešeno vprašanje prodaje onega paketa delnic, katerega Je svoiečasno založila Slavenska banka pri dunaiski L&nder banki.
Kakor se nam poroča, je kupila skupina starih delničarjev Ljubljanske kreditne banke zadnji paket delnic Ljubljanske kreditne
banke, ki je bil še v posseti konkurzne mase Slavenske banke, zaradi česar je prenehal pritisk blaga na trg.
Ljubljana. (Prosti promet) Dunaj 8.015, Berlin 13.56, Milan 309, London 276.9, New-york 56.75, Pariz 224, Praga 168.445, Curih 1095.5.
Zagreb. (Prosti promet) London 276.865, Neurvork 56.75, Pariz 223.5. Milan 306.75, Curih i 096.5. Berlin 13.56, Dunaj 8.015, Praga 148.45.
Curih. Beograd 0.11 Berlin 128.78, London 25.27625, Newyork 518.475, Pariz 205825 Milan 28.19. Praga 15.37. Budimpešta 90.825, Bukarešta 8.20. Dunaj 73.125.
Dunaj. Beograd 12.46375 — 12.50875, Berlin 169.01 — 169.51, London 84.52 — 34.62, Milan 38.47 — 38.57, h'ewyork 707.85—710.85 Pariz 27.83 — 27.93, Praga 20.975 — 21.065, Curih 136.52 — 137.02; dinarji 12.406 do 12.465.
Ljubljanski trg
Na ljubljanskem trgu so bile minuli teden naslednje cene- Meso in mast: govedina 9 do 19. teletina 20 — 22.50, svinjina 20 — 25, mešana slanina 24, mast 28, gnjat 90 — 35, koštrunje meso 13 — 14, kozličje 20, suhe kranjske klobase 50 Din kg. Perutnina r piščanci 20 — 25, kokoši 25 — 40, petelini 25 do 30, race 25 — 35, nepitane gosi 70, pitane 100 Din komad. Divjačina: divji zajci 40 do 60, poljske jerebice 20—25, gozdne 25 Din. komad, srna 15 — 30 Din kg. Ribe: karpi 25, ščuke 28 — 30, postrvi 60, pečenke 10 Din kg. Mlečni proizTodi: mleko 2.50 — 3 Din liter, sirovo maslo 40 — 44, čajno 50 do 60, kuhano 44 Din. Jajca: 1.50 — 2 Din komad. Sadje: jabolka 4—8, hruške 4—10 Din kg. Krma: sladko seno 80. polsladko 75, kislo 60, slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava: solata 5—6. rdeče zelje 4—5, karfijola 12, kolerabe 5. špinača 10, paradižniki 10, čebula 3—4, česen 3—9, krompir 1 — 1.50 Din kg.
Mariborski trg
Včerajšnji trg je bil zelo živahen. Slani-narji (206 zaklanih svinj) so prodajaU meso po 17.50 — 30 Din kg na drobno in po 15 do 17.50 Din kg na debelo. Kromprja je bilo 26 vozov po 0.75 — 1.50 Din za kg, zelja pa 12 vozov po 0.50—2 Din glava. Ostale cene: Perutnina: kokoS 35 — 40, piščanci 17.50 do 27.50. race 35 — 75. gosi 55 — 75. purani 70—80 Din kom. Zelenjava in podobno: karfijola 2—10, ohrovt 0.50 — 2. endivija 050 — 150 Din komad, česen 10 — 16. čebula 2—3, kislo zelje 4, kisla repa 2, paradižniki 4 Din kg. Sadje: jabolka 4—8. hruške 6—8 Din kg, kostanj sirovi 150—2 Din liter. Mlečni isdelki: mleko 250, smetana 12 do 14 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 50 do 60. kuhano 48 Din kg. Jajta: 150 — 1.75 Din komad. Med: 20 — 90 Din kg. Krma: seno 75 — 80. sUma 35 — 46 Din za 100 kg.
Dunajska h«rta za kmetijske proizvode (18. t m.) V skladu z višjimi cenami na ameriških tržiščih je bilo razpoloženje na dunajski borzi čvrst°jše. Zaradi slabe ponudbe ni prišlo do večjih zaključkov Cena tur-Sčici se je nadalje dvignila. Uradno notirajo vključno blae*>vnoprometni davek brez carine; pšenica: domača 385 — 39.5, madžarska Tisa (SITO kgj 43.25 — 43.75: rž: marchfeldska 38.5 — 39, madžarska 38 do 88.25: turščica: 29 - 295:	do-
maČi 80.25 - 80.75, madžarski MJ&-8LT*.
C. Phillips Oppenheim:
28
Milijonar brez denarja
Bliss je spravil podpetnike. »Res imeniten načrt!« Ker ni imel drugega opravka, je spremil svojega novega prijatelja do klavni© hiše na Tannerski cesti
»Moje skladišče!« je ponosno oznanii debeluh. »Zdaj vam spišem naročilnico.« Tako govoreč je zavihtil ostanek svinčnika. »Pripeljite popoldne podpetnike semkaj in poiščite me ob sedmih v gostilni za vogalom.«
Bliss se je vrnil v Finsbury in je našel izdelovalca podpetnikov v njegovi tako zvani pisarni. Vrgel je vzorce na mizo. »Hvala vam lepa, toda vaših prekletih podpetnikov pri najboljši volji ne morem speča ti.«
»Ali niste prodali prav ničesar?«
Bliss mu je dal naročilnico. »Neki gospod Marcus bi kupil tri sto funtov št U in št 6 mešanih, po 11 penijev funt.«
»Nu, začetek je vendarle.«
»Predlaga mi, da bi prodajala podpetnike po 6 penijev in bi si razdelila izkupiček. To je edina ponudba, ki sem jo dobil. Zdaj sedi v neki beznici ter pričakuje blaga in mene.«
Mr. Amos Morgan, dokaj zanemarjen mož brez ovratnika in z zavihanimi rokavi, je z vidnim zanimanjem opazoval svojega novega potnika. »Takih lopovov se ne manjka,« je dejal. »A dajte mi spisek, da ga še enkrat pregledam. Morda so cene vendarle previsoke.«
»Res se mi vidi, da so,« je rekel Bliss, misleč na svoje upehane noge in na ponižanja današnjega dopoldneva.
»To je bila preizkušnja, ki jo naložim vsakemu potniku. Ce hočete ostati pri meni, lahko odbijete 20 odstotkov; napravim vam nov cenik.«
Bliss se je obotavljal. Bilo je pol dveh popoldne — ura, ob kateri je preje vsak dan razkošno obedoval v enem iz najodličnejših resto-ranov. »Poizkusil bi še enkrat — ako mi dovolite šiling predjema na provizijo, da si plačam kosilo.«
»Biti hočem odkrit, prijatelj mladi: treba je, da mi do sobote prinesete nekaj naročil. Plačati moram mezde ln račun za usnje. Ndte svoj šiling! In zdaj pojdite z menoj na obed!«
Bliss je sedel z gospodarjem v skromni obednici nedaleč od tovarne. Mize so bile napravljene iz deska, položenih na surova stojala, jedilnik je spisan na skrilasot ploščico, ki je šla iz rok v roke. Niti te okolnosti niti slabe manire ostalih gostov niso kratile Blissu dobrega teka. Jedel je bravino na irski način in pil k temu postano pivo. ki bi ga bil še nedavno proglasil za strup. Ko je doje-del svojo porcijo. si je zvil iz ostankov tobaka cigareto in je vzel
torbo pod pazduho. »Da vidimo, kako bo,« je rekel odhajaje.
»Obilo sreče!« je Morgan zakiical za njim.
Še danes izpreleti Blissa mraz, kadar se spomni tistega popoldneva. Moral je v prepihu čakati na hodnikih ter požirati zarobljene opazke ljudi, ki po njegovih pojmih vobče ni bilo pravega imena zanie. Vzlie temu se je srčno razveselil, ko mu je majhen tTgovec po srditem pogajanju vendarle dal naročilo. Ko je zvečer javil delodajalcu ta uspeh in še nekaj podobnih, je bil Mr. Morgan ves zadovoljen.
Bliss mu je povedal, s kakimi težavami se je moral boriti. »Večina ljudi ne zmore plačila v gotovem denarju. Ta pogoj odbije marsikoga.«
Morgan je vzidihni! in zmajal z glavo. »Vse, kar imam, sem vtaknil v ta prekleti stroj in še sem nekaj na dolgu. Razen tega potrebujem denarja za mezde; če mi ne boste prinesli vsak dan toliko naročil kakor nocoj, ne bom več dolgo plaval na vrhu. Doslej se ni še nobeden tako izkazal kakor vi. Nu, na to si ga privoščiva kozarec!«
★
Skoro štiri mesece je vztrajal Bliss pri svojem poslu, ki se mu je zdel od kraja tako nemogoč. Vsako jutro in vsako popoldne je capljal s svojo Črno torbico na vsakdanjo pot po ulicah iztočnega Londona. Zaslužil je kakih trideset šilingov na teden, a polovico tega je vzlic njenemu ugovarjanju posodil Frances Claytonovi, ki spet ni imela službe, odkar je bila ozdravela pisarka, katero je nadomeščala.
Večer za večerom se je ob šestih vrnil v malo tovarno v Fins-buryju, da je poročal o sklenjenih kupčijah, in vselej, naj je imel kaj uspeha ali ne, ga je odvel Morgan v bližnjo gostilno ter mu je plačal kozarec piva. Čudno je bilo, kako se je Bliss še pred koncem svojega dnevnega obhoda radoval trenutka, ko vzame šef klobuk in mu veselo pokaže s palcem na vrata. Kar prijateljstvu je čutil do tega velikega, neumitega moža, ki se je ves dan ubijal v temačni kleti, opravljal s svojim štrojčkom dvakrat več, nego bi bil zmogel katerikoli plačan delavec, ter bil obupen boj z nezadostnostjo svoje glavnice.
Ko pa je Bliss nekega večera odprl vrata pisarne, je začuden obstal na pragu. Gospodar, brez ovratnika in brez suknjiča kakor po navadi, je ves sključen slonel na ogoljenem pultu. Zraven njega je stala ženska srednjih let, ki je držala roko na njegovem ramenu.
»Oho!« je vzkliknil Bliss. »Kaj se je zgodilo?«
Morgan je vzdigni! glavo. Ustnice so mu drgetale. Ves star je bil videti, oropan tiste robate življenske sile, ki ga je odlikovala dotlej. »To je mladi človek, ki prodaja podpetnike,« je rekel ženi. »Pripovedoval sem ti o njem, Harriet? In to je moja stara, Bliss!«
Bliss ji je mehanično podal roko. »Upam. da niste dobili kake slabe vesti?«
»Zelo slabo vest sva dobila,« je odgovorna gospa Morganova-»Toda ne daj se potlačiti, Amos! Skop« pojdeva k tem ljudem!«
Bliss je odložil klobuk m torbo. »Smem li vedeti, za kaj gre?«
»Saj ni skrivnost« Morgan mu je pomolil papir. »Znano vam je, da stroj še ni plačan. Zadnje časa sem zmogel gotovino samo za usnje, čeprav imava pri podpetnikih čeden dobiček. In zdaj mi piše tovarna, da pošle jutri po stroj. Samo štirinajst dni sem na dolgu z obrokom, štirideset funtov sem že odštel — in jih hočejo spraviti v žep, rokovnjači!«
»AH smejo?«
Morgan je pokimal. »Od nekdaj sem vedel, da je opasno zaostajati z obroki. Dolga je še sedem in devetdeset funtov. Propal sem! Moja uboga žena se mi smili, da vam povedati ne morem, kaka Nikoli nisva imela sreče, a zdaj se je vendarle zdelo, da se obrača na bolje. Še pol leta ob takih kupčijah kakor doslei pa bi bil lako kupil še en stroj. Da bi pa od kraja začel, sem vendarle že prestar. To pot je po meni, Harriet!
Blissa je obšlo čudno čuvstvo, kakor že nekajkrat v teku zadnjih mesecev. Čutil je, da vdihava zrak, ki ga tesno spaja z radostmi ia gorjem njegovih bližnjih. Nekaj ga je davilo v grlu — nato pa ga ie mahoma obšlo kakor topla sreča. »Nekaj mi je na umu, gospod Morgan. Ako stopite z menoj, da izpijeva kozarec piva kakor po navadi, bova videla, kaj moreva ukreniti.«
Morgan je tiho zmajal z glavo. »Pojdi vendar z njim!« je naglo rekla gospa Harriet. »In če vaju jaz ne motim, bi se tudi meni prilegel požirek stouta. Dajva, Amos, poslušajva mladega moža!«
Bliss ju je odvel v običajno gostilno. Sam je prinesel tri kozarce na mizo. »Na dobro srečo!«
Morgan mu je potrto odzdravil Njegova žena si je odrinila paj-čolan in je srebnila iz svojega kozarca. Imela je rdeče, zdelane roke. Tesnobno je pogledala Blissa.
»Poslušajte! Poznam mladega človeka, ki je pravi norec — obenem pa moj sorodnik. Zame ne bi storil ničesar — od nekdaj mi je bi! samo v škodo — a drugim ljudem se ne brani izkazati usluge zakaj denarja ima kakor smeti. Uverjen sem, da vam nekaj posodi! Jutri opoldne boste že imeli v rokah, kolikor bo. Besedo vam dam na to!«
Starima dvema se je vrnil pogum, toda verjeti še nista mogla. Bliss je stopil k točilnici in je prinesel še en kozarec za vsakega. »Z vašim možem,« je rekel gospe Harrieti, »sva si tukaj vsak večer privezala dušo. Nocoj si jo privežemo dvakrat, da bo bolje držalo! Vidim, da mi še ne verjameta, toda zanesita se name kakor na skalo. Jutri ob enajstih prinesem denar!«
»Ce bo res tako.« je zaihtela žena, »tedaj ne morem reči drugega kakor — blagoslavljala vas bova do smrti!«
Sol sv. Hona za noge
ozdravlju e noge, rane. vnetja na nogah !
Str eme kože Znoenje iok
Zrarzavanje	'Š^ST ,n n°s
Zatekline	llganutost
Raztopimo maino KO!č'nt< sol1 sv Roka za noge, dohili bomo vodo n^s čeno z ox'genom, ki izwantedno ub aiujoče delu e na bolno nogo ter o^ustavlja bi' r>0vzT0čene od p.'tiska čev ljev Ozdia^i md' zas arele ozebine let trga-nie povzročeno ud uzeblin m vsnko rano na nog Po doigotra>nem urt ekšavanju oostam jc ku je oči in trda koža tako mehk , da iih lahko odstranimo brez noža in britve Poio^oma slguno, da sol sv Roka na zapuščeneiše noge popolnoma splavi vrei T«srn nov čevlji Vam bodo udobni, kakor da ste jih nosil' žt vec let Mo.ce hod t konko Vas je vol'a, morete stati urr in uie ^a enem mestu, br e*. da ob
čutite na;man;o bo< ah utrujenost. Veliki omot sol' sv Roka za nožne kupeli s'ane D n 16-— ijob »>• "> " sa icka>n: ' drogerii
FOTOCINKOGRAFI.1A
KlINOU ZAVOD KUŠEJEV
BEOGRAD Prizrenska ul. 15.
izdeluje
najfinejše klišeje. najceneje ln hitro. Naročila na naslov: Beograd-Voždovac ulica Vojvode Stene 86.
S vet o v n o z o ane original
prave LUTZOVE peci
Iz BLUDENZA la emailtabllce z napisom ima v zalo«i s a m o j Inž. MATE GUZELJ. LJubUana-Šlška, Jerneieva cesta 5 (blizu stare cerkve) na dvorISču pod hiSo Celovška cesta št 58.
zopet redno ordinira ■i no aški boitrc od 11-1 ure.
Prodam stroe
za obdelovanje lesa in železa:
skobelnik (Hobel»Abrichtmaschine, Fresse), tračne in cirkuiarne žage, stružnice, šapnig, motorje, stiskalnice (ekscenterske in frikti, onske), transmisije itd -- Vprašati pod dzvanredne cene« na upravo «Jutra». Ljub. ljana.	12.024—a
Za jugoslovenski patent št 3122 od 1. juli« ja 1925 na:
Peč za direktno redukcijo kovinskih rud
(Ofen fiir direkte Reduktion von Metali. eTzen) — se iščejo kupci ali odjemalci li« cenc. — Cenjene ponudbe na: Ing. Milan Šuklje. Ljubljana, Šelenburgova ulica.
12.015—a
Ta inst^ nE sl e
iiionoze in suoestii.
Izčrona prakt čna navodila za proizvajanje vseh poskusov modeme sugestiie v budnem stanju in •j hip ozi. Najoopolnejše amerlkans«e metode v tO ene jah. leeoatlja, osenn magnetizem, ja-čanje volje, sugesiv o zdavljm e itd Uspel zajamč n Poskus' tako izvedljivi! Zahtevajte prospekti Poučna knj ga samo Din 28'— 2
VEDA IN ZNANOST«, Celje, Razlagova ulica 8.
Vsem, ki so nam ob smrti soproge iD mamice kakorkoli izkazali svoje sočutje, se najprisrčneje
zabvaltifemo.
Posebno se zahvaljujemo g. dr. Blu mauerju, ki je iz žistega idealizma sto ril vse, kar zmore zdravniška veda, da nam ohrani našo mamo, ali ji vsaj zmanjša trpljenje. Zahvaljujemo se Si bolniškim sestram za angelsko potrpe? tj Ivo strežbo pevskemu društvu »Ljubljana« za milo petje, dalje vsem daroval--em vencev in šopkov, g. vladnemu ko misarju Antonu Mencingerju, zastopni kom raznih oblasti in korporacij. součen kam novih sirol ter vsem, ki so našo mamo spremili'na zadnji poti, — vsem naj povrne dobri Bogi
Maše zadušnice se bodo darovale pri oo. frančiškanih v pondpljek dne 21. no vembra ob 7 pri velikem oltarju, pr Sv Krištofu pa v sredo, dne 23 t m. ob pol 7. uri.
DRUŽINA KOŠIRJEVA
Dražbi čeulieo.
V sredo, dne 23 novembra in eventuelno tudi naslednje dni bo prodana na javni dražbi v trgovskem lokalu Prešernova ulica 30 zaloga čevljev, spadajoča v kon-kurzno maso Matije Trebarja Začetek dražbe ob 9. uri dop.
D\e nteligentni Cehlnji
želita znanie
■i prav tak ma gosDO orna bra skega naroda v st >osti od -8-42 let radi !;aierih oi zapustili tudi svojo domov'no. Ponudb" podCti: Nezmo ne jezika* n -i G eg s Bure?u, Pra«, Panska 3 Če^ko^b ?ški
Za zastopstvo tuje v Jugoslaviji dobro znane solidne tvrdfce želimo
vzet- v rsaiem.
aii pa tudi kup mo hišo z l« kalom
in skladišči v prostornini 100 do 300 kv. m, v Ljubljani ali okolici. Ponud« be s točno označbo in propisi pripo« ročeno pod: Inozemsko zastopstvo št 35—3 na: interreklam A. G. v Za« grebu, Marovska 28.	11.981»a
IHBBRSmillll"
Hlode
>mrekove in -elove, od 20 cm naprej od 4 m lolgine naprej, suho blago vsako množino kupi proti takojšnjemu plačilu
Fr.Gorlauc & Gie , Kranj
Vitek s ta s I
Vsaka dam« in gospod dobi tako] i nošenjem SaSa-pasa od dr Bullowitxa, Beriia, elegantni ritki stan r* pas Izredne konstrukcij«, na* ne moti pri najtežjem dnevnem delo. taeno p* masira in odstranjuje vso nepotrebno maSSobo Cena do 100 cm 165 Oin, nad 100 cm 185 Din Centilolia koemet. zavod, Zagreb, tlica br. 87— Zahtevajte bretplaine ilustrovane ceni£e.	2
■■■■■■■■■■■■■■■Ml
V Backi v dveh vaseh je
velik.h
naprodaj dvoje lesnih podjetij
z inventarjem. Pod njimi veliki kompleksi zemj šč. v sredini va«l in več potrebnih zgradb Vprašati na poštanski pretinac 135 Novi Sad pod značko .V K.*
Kajenje je strupi
Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju Škodljivemu kajenju z dr. Rascherfa Putschtabletarr.i. 1 omot Din 30 in poštni« na, ena kura Din 145 franko razpošilja tt »AURORA«, Sremska Kamenica št 16.
Dobiva se tudi skoro v vseh lekarnah in drogerijah.	11.644*
I. Mikuš
Mestni trg Stev. 15
tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih
palic
:xoxn^Ti:nroiTTEimn 11 ILR 111 BIJ
xxxxxxxxnooooooooooooooooooooccooooooooc
Odvetnška
sta se preselila s svo o pisarno in poslu eta v hiši nasoroti dosedame pisarne:
v Tavčarfevs ufcci itev« 4
i r»adstrop|e
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turiaški trs St. 6
priporoča svolo veliko zalogo vsako-vrstneza oohlštva oo nainižilb cenah.
RESTAVRACIJO
opremljeno, vzamem spomladi v naiem. Ponudbe na oglasni odde ek „Jutra" pod ^tev. 729"
Kostan eV les in hmeljevke
kupu e stalno
£RNEST MARINO, CELJE
Zpiniskege ulace Ste«. 4
veliki izbiri maiki fttoii d iui>l> za p<>vršn ke, klubukt zimsko triko oenlo, damski in moški p luvtrji in telov-n ki, ko-ztn, barh nu ter različna M klavževa darila si kupno naibolje in naj eneje pri tvrdni
Ivan Krošelj
L ubliana Kette■Murroia (Martino»a) ceaia 13
lzdeluie'0 se 'u u moške obieKt- no mer.
Kdor plačuje takse in pristojbine
in uporabita taksni zakon m pravilnik
nujno potrebuje dopolnila in spremembe k istemu.
izdala )ib je Tiskovna zadruga v Ljubljani in stanej« s poštnino vred Din 9*—
za Miklavža.
Znšžane cene ori ,.Tribuna"
Mamice, ne zamudite agedne prilike, da si og edate veliko izolro vsako-J vrstnih otroških vozIckov, igratnib to- ' zttkov, stolee, nolendsrjev malih dvo-koles in trdkljev. šivalnih strojev in ia dvoROies. 1'osebn oddeiek za popravo dvokoles, motorjev, Šivalnih strojev, otroških vozičkov Itd. Emajl ranje z ognjem. Kolena se s tira ju tremo niti preko zime. - TRIBUNA F B L, tovarna dre-koles in otročkih vozičkov, Ljubljana, Kariovska cesta 4 — Cenik fraike.
Zahvala.
Oo priliki izgube našega preblagega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Gregorja Polanca
nadučitelj« « Pokoja
iztekamo srčno zahvalo vsem, k' so čustvovali z nami. Pred vsem se zahvaljujemo čč sv franč Skanom, g Simonu VodtnLu zs lepe poslovilne besede ter vsem tistim, k' so kljub slabemu vremen prihiteli, da spremijo biagopokoj-n>ka na njegov' poslednji poti.
Maribor, dne 18. novembra 1927.
Žalujoče rodbine Polanec* larnm > KofelJ.
Potnim srcem naznanjeva vsem sorodnikom, ;ritaljem n znane m, da je Itubi Bog hotel poklicati k sebi naSega ljubljenčka, edinega sinčka
Mo Mana
v nežni dobi 6 let. Pog eb se bo vršil v nedeljo, dne 20. novembra ob 2. uri Dopoldne iz mrtvašnice sp o":ne boleče na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18 novembra 19^7.
ftadgeometer Leopold in Varita Jona, starši. — In ostal sorodnik*.
XeU9i*lcu in* ur*, dopir* ti^oj*. X. malth- oglasov, j*, padati* na, Ogiarni oddLdtk JUpRAjLjuUUatiat PrtstrnotKu ul.4. Cdunrru, naitm- j porb/u. LraniUic*> LjuNjan+Jt 11^4.1.	ILcv ll i^iiUi		Sprtj*AUuy€ malth, oglasov za, pri^ kodnjo-stunlhr JUTRA tt zailjuZi dan, pred, ixidom, lisla, ob ij urt,. fioz/itje sprejeti oglasi, botLo- pru-obcesu, v naslednji šUmlku lista,.
Telefon stuUlka-1491	Mah, oplasc, kt slušzja v posredovalne in-tooijaUunamM* občinstva., utaka bts*dasopar, /fajaumjti ZMttk Vin,5»-. Pristojbina zalifroDia,^. Ztnitu*, d*pu*vcuya,in, oglasi	Irgmukt/ja, ali reklamnega, značaja, vsaka btstda Duvr-. jfajmanjn, rsunk Kn.*r-.Pnsiq/bina za šifro Ur* prtUojbi-K jt upadati ohtrum, z naročilom-, dar m. ogCantipnobapr	TiUfon, sUuUha, 2492
Gostilna «Otek Vls>
židovska ttna Vtj.il dan svet« Mrak* ribe. Tožim prvovntaa ljutomerska ln dalmatlreVa
Tina.	»?««
Restavracija Roža
Danes domače jetrne in kr-»are klobase. S« priporoča A. Smid.	S5632
Steyr avto
tii>e VII. « športnim blokom, 12/60. t najnovejšo tadnjo osjo — popolnima nor, »edemsedežni, z Wey-mannovo tourenkaroserijo, luksnrijozna oprema s kompletnim priborom, poceni prodam. — Edino serijotne dopise nasloviti Ra Andrew Gaesoer. Tržič. Slovenija.
35367
Ford avto
Itirisedežen. generalno po-p-avljen, prodam t garaa-rijo ali zamenjam ta večjega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Avto 1927».	«5574
Motorno kolo
»F—rra* 3 prikolico. tanes-Hn-o i1! dobro, prodam za nivo Din. _ Istotako tndi mr>;<» kolo «Waftenrad». M r a i t. Maribor, \Vo!lova ■lica 16.	35C92
Tovorni avto
tuliti 7.1 6<J0 kg težine, a!i 12 o-eb. v prav dobrem -tanjn ia 15.000 Din. na-,ia! i- B. S. A. motocikel 2 tn pol HP za 7300 Din in več novili motociklov 2 in pol do 3 in pol HP r 15 odst. popustom naprodaj. Ogled in poizkušnja Jugivivio. Ljubljana. Dunajska t. 36, telefon 2236. i 3566"
tli iavja te to prebave
Ako obižutit« t želodcu, kadar ste jedli, pritisk in neprijeten kisel okus v ustih, nadalje, če st* tudi zaprti in občutite vrtoglavost. Muči vas li glavobol ter imate bolečine v želodcu in bokik? — Imate H kožne izpuščaje in belečiae, ld so nastale radi slabe prebave? — Prepričajte se tudi Vi, da preizkušena zdravilna posebnost
»FIGOL ELEKSLEU leči vse zgoraj navedene bolezni. Urejuje
prebavo in povrača zdravje. «FIGOL»#prolzvode s pošto in proti po« vzetju razpoSlja po potrebi — lekarna Dr. SEME LICA, DUBROVNIK Z
Poizkusne steklenice z omotom in pošt« nino Din 40-—. — Originalni zaboji s tremi steklenicami Din 105, 8 steklenic 245 Din.

Hišnik
poKea in soliden, oženjes. bre« otrok, zmožen sadje-reje in oskrbovanja zelesj. in cvetličnega vrta, sprejme ta posestvo, četrtj nre od Ljubljane. Ima tndi lahko če drugo službo. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*.	85569i
Portirja II.
strokovno naobralenega in sposobnega, z znanjem jezikov. potrebnim oblačilom in primerno jamčeving ter
tajnico
odnosno gospodinjo, ki pozna hotelsko s!užN> in je nekoliko izurjena v pisarni =prejm»m. Ponudbe s prilogo uvereuja. prepisi spričeval in sliko na opravo hotela »Central*. Sarajevo.
33349
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hogon Hibier v Linbtjani, Vstvazoriev teg	t9fl
peCal«
:etlko'e. ora«er«tvo |
| SITAR & SVETEKj
L «> LJUBLJANA £>/
.. L- _ /
c®
Vulkaniziram
t«« ntte »vlogam? ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam tclt*a Ul motorje P Skalar. Ljubljana, Kioska e*?ta 1!	It
Elektro instalacije
itvršuje Alojzij Arhar, Sp. Siika. Celovška cesta SO. Sol'dno delo. cen« zmerne.
3oS46
Snežne čevlje
In galoše popravlja Avgust Ikof. Borštnikov trg St. 1.
356*1
Lepe konje
na gugalnicah
izdeluje in prodaja po telo nizki eeni Slavič Franc — fcapetnik, Emunska cesta 10 £3646
Pozor K I ženini in neveste 1
Zimnic e
Cttraoej. posteljne mreie osno postelje tclotljive). •tomane. t1 rane ln tape< sliko tadolko nudi najceneje
Rudolf Radovan
lapetoik
Krekov trg štev. 7
— poleg Mestnega doga
V delikatesno trg.
sprejmem takoj r tej stroki dobro izvežbano in popolnoma izučeno moč. — Naslov v oglasnrm oddelku »Jutra*.	35275
Knjigovodklnjo
rtrrfektno. s popolnim znanjem slov. srbohrv.' in uemške korespondence — strojepisja in občevanja * interesenti, sprejme trgovina v Ljubljani. Stanovanje In hrana event. v hiši. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Glasba 91».
33291
Vajenko
zdravo in krepko sprejme delikatesna trgovina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« D0i5 »Vajenka 10».
83395
Strojnega tehnika
dobrega ralunarla is risarja sprejme tehnična pisarna T Goni pori ulici itev. 17: 35651
Šiviljo
sprejmem t stalno delo k šivanju perila. — Plača od kosa. Prednost imajo tiste, ki znajo strojno vezenje (štikanje). Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Šivilja 101».	35660
Učenko
sprejmem za šivanje perUa. Naučila bi se fine izdelave perila ter vezenja na stroj. Ugodni pogoji. Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učenka 102».
35681
Periektno sobarico
ki bi znala nekoliko šivati, iščem za na Gorenjsko. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Sobarica«.
S3572
Učenca
poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj za ipecerijsko trgovino Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 35599
Sotrudnika
s kapitalom, najraje inže-njerja. išče zastopnik inozemskih tvrdk. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sotrudndk«.
35414
2 vajenca
za klenarsko obrt sprejmem Pojasnila daje Stanko K»-
zeie, Bohoričeva ulica 8.
35419
Solicitatorja
samostojnega, veJčega slovenskega. nemškega in srbohrvaškega jezika, steno-grafa in strojepisca, takoj sprejmem. Ponudb? na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Verziran 98».	35598
Trgovski potnik
starejši, jako resen in reprezentativen, ki je bil več let na blagovnem oddelku večje banke, s prvovrstnimi referencami, išče službo potnika pri večji trgovski hiši. Pozna dobro razmere v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Srbiji in Vojvdini. Ponudbe pod značko »Tr-govački putnik* na oglasni »»vod »Efckord*, Sarajevo.
35371
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu, ako se zglase v birou Ekonomije, Beograd. Visana U 35031
Odvetn. kandidata
sprejme s Novim letom 19-28 dr. Ivan Sajovic, odvetnik v Kočevju. 35242
Deklico
s primemo šolsko Isobraa-bo. sprejmem v manufak-turno trgovino v Ljubljani v štiriletno učno dobfo. — Stanovanje in hrana v hiši Dopise na oglasni oddelek <Jutra> pod »Manufaktura« 35588
Praktikanta
ali začetnika, absolventa trgovske akademije ali trg. kile. t dobfrimi spričevali,
Stjmem v večjo trgvvike »nio. Ponndbe s prepisi »pričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod «8t- 110».
35506
Popravila:
Spoeijalni mehaa pisarniških strojev
Ivan Legat, jftaribor
Vetrinjska ulica 30.
T«M. int 434	B
Kemična pralnica in barvanje oblek
r najrazličnejših S»rrah t»-vrtoje vsa dela v It'-1 Um lasu po najnižjih
ANTON BOC Selenburgova oL 64 Tovarna: Vlč-CHlnce.
Učenec
« primerno šolsko izobrazbo in poštenih starišev te sprejme v trgovino i mešanim blagom v v«8J«a kraju na Meli. Ponudb« na ogL ddd. »Jutn« pod »PoštesocU.	80040
Kroj. pomočnika
dobro trrefb»nega ta
vajenca
poštenih staršev in s primemo šolske izobrazbe — sprejme Jo*ko KaKaeksr, Bedno kre}»ltro , * lLI ska Bistrica 89.
Mesarja-
prekalevaloa
• svojo oVrtJo 1« V*mii f^vieaml stare JJ« oeet«, •pra^u takoj Alojz!) Za-vrattrfk. Ljutomer. 8S58T
Elektromon terja
samostojnega, pridne*« In zveeteca delovra ipvej»«n takoj. Pomike ood »re sSektmentor. Ljubljana* na o»1»*ii! oddelek »Jutra*.
8505S
glvfflo
dobro in «aaoal|lie. tudi a» Meke Is |MS«. rore}-mm as dom. Pondke i aktovkam plaS« »a o rt si riMit "Jutra, psa —
Parna žaga
Anton Skok, Domial«,
sprejema po zm»sl ceni v rezanje vsakovrstne hlode.	35236
Strojno pletenje
jopic, nogavio itd poučujem tedensko po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85545
Stenotiplska
ki poseduje lastni stroj, prepisuje pisma v slov., nemščini ln srbehrvaičlni, gre tudi n» honera&a dela Cenj. ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točna 44«.	85534
Potnike in potnice
inteligentne, za raipečavanje pisarniških potrebičin, sprejmem. Ponudbe je poslati na A. Kocmnt, Maribor, Sodna 2.	S5500
Zastopnike
poštene in resne, ta prodajo državnih papirjev na obroke, sprejmeta za vse kraje v B!«Tenl;i. Zaslužek največji Javite se trgovin-ski agenciji »Unitas«. Beograd, Kralja Milana 1.
35492
Agentura
novo otvorjena, išie zastopstva ta prodajo kurent-nejših predmetov za Niš ln ve« niš ki rajon ter tudi podzutopatva general ta-itipoikov. PnuAe sa po-iUnski prodna« 27. NU.
85496
Izurjena pletilja
leli delo tn stroj na dom. Naslov v oglacnem oddelku »Jutra«.	35622
mesečno
ln ie nekej provizije pla am osebam ta razpečevanje novo iznajdnega preamet-, ki je nuino potrenei-pri vsaki h š', pripraven tndi za dame. Ponndbe s pri! go Din 2 /namko na p -šini pte-dal štev. 6, Ptui.
Zastopnice
za prodajo higijenitaik' prodmetov, za poeetaait privatnih strank. Take, ki so Io vpeljan«, imajo pred-noet. Ponundbe na poarui-nico »Jutra« v Coiju pod »Higljena«. — Lep zaslužek.	84061
Potnike
tanealjive in poštene »a-■topnire in agente sprejme proti dobri proviziji tvor-niea pijač. Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28» n» oglasni oddelek »Jutra*.
35483
t neznatnim kapitalom! —
Pišite takoj pod «011va> n» Publicitas d. d., Zagreb. Priložite ruainko za odgovor.	35304
Agilne zastopnike
iščem za nov kozmetični predmet, proti dobri provi-tijL Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Venus*.	S5562
Raznih pletenin
večje delo prevzamem, ozlr. dajem sama volno. Pismene ponndbe pod »Lepa izdelava 115» na oglasni oddelek »Jutra*.	35305
Zastopnike (ce)
potnike in potnice sprejmemo za prodajo drž. vrednostnih papirjev, z izvrstnimi pogoji v v&eh krajih Slovenije — Ponudbe pod »Stalna služba* na ogla=ni oddelek »Jutra*. 35*93
Najmodernejše kroje
(šnite) za vsa damska oblačila po meri izdelujem precizno ln po najnižjih cenah Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	35655
Potnike
spretne in zmesljive spreL mem proti dobremu zaa'nž-ku. Predstaviti se je osebno v torek. »Pibe*. agentura. Ljubljana, Pražakova St. S.	85886
Zastopnike
sprejmem proti fiksni plači in proviziji za razpeča-vanje vrednostnih papirjev in drugih predmetov za vso Jugoslavijo. Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.	S5697
Francoščino
nemščino, slovnico in kon-verzacijo poučuje temeljito učiteljica — Mirje, vil« Eoža — pri mestičku.
35442
Inštrukcije
ia matematike in opisne geometrije dajem po zmerni eenL Naslov na oglaeni oddelek »Jutra*. 35615
Izprašana učiteljica
poučuje francoščino, nemščino ln klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
35630
£3
K otrokom
želi »lužbe gospodična t višjo šolsko naobrazbo in mirnega značaja. Pomagala bi tudi v pisarni oziroma trgovinL Cenjene ponudb« na oglasni oddelek »Jntra« pod »ljubiteljica malčkov* 85575
Deklica
ki je » odličnim napehom dovršila ljudsko šolo ln 3 razr meščanske šole. stan U let. se želi učiti v kaki večji trgovini Gr» tudi na deželo. — Pavla Vošn,' ' Plešivee p. Velenje
Gozdni tehnik
t višjo šolsko izobrazbo, večletno prakso, vešč vseh gozdnih panog kakor tudi žag, želi spremeniti službo — lahko takoj. Jugoslov. državljan. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« fod značko »Energičen«. 85439
Trgovski pomočnik
mlad, agllen ln voeten, iz-nčen v trgovini t mešanim blagom, želi službe. Gre tudi na deželo. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v 1U-ribors pod mačko »Gena in dobfra moč*. 55499
Ekonom
»Uolvent 1 kmet. ter 1 razr. trg. lole, t enoletn« prakso na kmet. ioli u Grmu, a prav dobrimi spričevali. vojaščine pr««t — (eU ifaZbe aa veSJea posestvu. Karior pove oda«, oddelek • Jntra* SSBtt
Stenotiplstinja
zaposlen« i leti v tehnični pisarni, tmožn« slovenske h nemške stenografije, želi spremeniti službo. Po-•ndbe na oglasni oddelek »Jntra* pod značko «T-h-n!čna moč*.	35560
Trgovski pomočnik
mlad. vo!«?čin» prost, mešane stroke, išče službo ▼ vetji trgovin! v mestu- aH
ra defot! Nastop! lahko takoj al! pozneje. Poindbe na oglasni oddelek »Jntra« pod fifra »Zanesljiv lft*.
SJS«
Slaščičar
» rsčlet«« vieatnsako prakao, Idi trem« niti službo. — Ponudb« na oglaanl oddelek »Jntra* pod šifro »Marljiv 86».	85586
Trg. nameščenec
večletni poslovodja boljš« tvrdke, želi v začetku leU 1928. premeniti službo. — Predvsem reflektira na podružnico ▼ prometnem kraju. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kavcij« 10—20.000 Din*.
85544
Pisarniška
kapaciteta
z lepimi spričevali in dolgo prakso, želi službe. Zmožna slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod «Tržaška jugo-slovenka». 55531
Dekle
pridno in pošteno, želi službo gospodinje pri samostojnem gospodu ali manjši družini. — Zna jcivati in vezti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. S5397
Deklica
stara 15 let, zdrava, bi se rada izučila v večji trgovini, najraje v Celju, Ptuju ali Mariboru. Pogoj je boljša hiša, hrana in stanovanje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod »Učenka«.	83590
Prodajalka
meš. stroke, s koncesijo, želi službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Koncesija*.	35628
Pridno dekle
srednjih let, ki zn« tudi kuhati, žeH službe pri dobri, boljši družihi. Dopise z navedbo ooravila in plače poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Služba 30».
336S2
Deček
star 14 let, t meKansko
šolo, krepke is čeds« zalo*!, M želi ščiti v tr-meianega blag«. — i dopise pod šifro <14 let« n» oglasni oddelek »Jutra*.	85611
Gospodična
«tar» 24 let, ieli vstop: i ko* samostojna gospodinja k «o-lldnemu gospodu, eventnel-no vdovcu v starosti od 25 do 85 let, t enim otrokom. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«.	85683
Ob prostih urah
želim pomagati gospodinj! ali karkoli. — Ponudbe n« oglaanl oddelek »Jutra« pod »Poštena sirota«. 85657
Gospodična
diplomirana. inteligentna, išče službo vzgojiteljice ali k samostojni gospe za hišno pomoč. — Zna dobro kuhati. Zadovoljna solidno plačo. Govori slovensko. nemško in madžarsko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85440
Perje
gosje, račje, kokošje in purje proda vsako množino in. po najnižji ceni tvrdka E Vajda, Cakovec. Medji-mnr;e Telefon št 59. 60. 3
Vrhniško opeko
trNiveljski o^-mog in bu aova drva nudi najceneje Lovro Krže. Trnovski pristan 12 Postrežba točna!
61
Drva
erastova. parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki eeni dostavlja na dom parna žag« V Scagnettl -Ljubljana, ta gorenjskim kolodvorom	86
Premog, drva, koks
in oglje nudi družba »Ilirija*. Dunaj-ki, ,-esta 46 (poleg Iv Zakotnikal Telefon 2320	m
M-ltt
da ne pozabi prinesti Vam in Vašim otrokom nepremočljivih
„QOK@" - čevljev,
ki zajamčeno ne prepuste vo<k>. Tega darila boste gotovo najbolj veseli. — Pošljite ga v trgovino cDOKO», Ljubljana, Prešernova ulica 9, dvo» rišče.
Mizarski delovodja
absolvent mizarske mojster-ske šole, t večletno prakso, žali TEtopiti kot delovodja ali risar y kako mizarsko podjetje v Sloveniji, na Hrvatskem al! Srbiji. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod šflro »Absolvent*. 35587
Natakarica
ki zna dobro kukati in opravljati vsa ostala dela, želi službe, event. gre tudi kot samostojna gospodic" Naslov v oglasnem odde' »Jutra*.	35609
Gospodična
stara SO let, želi vstopiti kot gospodinja k solidnemu goepodu samca ali vdovcu v starosti 80—40 let Naslov pove oglaanl oddelek •Jutra*.
Trgovski pomočnik
železninar, mlad, vojaščine prost, želi službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen 34».	S5617
Starejša gospa
vdova, vešča gospodinjstva, gre k samostojnemu gospodu ta gospodinjo. Ponudbe "inico »Jutra* v pod »Dobra go-
Maribora spodinja*.
Ekonom
oakrbnik, Inteligent, srednjih let, T vseh panogah gospodarstva verziran. trgovsko naobražen. ne-oženjen, pošten ln marljiv, leli primerne službe. Gre tndi k vdovi z večjim podjetjem, gostilno aH slično kot gospodar. Oenj. ponudbe pod <8talna eksistenc«« sa oglasni oddelek »Jutra«.	35673
Gospodična
z lepimi izpričevali in večletno prakso, želi službo blagaj-ničarke, prodajalke ali kaj sličnega. Gre tudi na deželo. Ima mnoga priporočila, je vestna, poštena in vsestransko zanesljiva. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» jx>d «Blagainičarka ali prodajalka*.
15421-a
Bukovih drv
32-colskih, lepih is suhih ima naprodaj večjo množino Slavko Smerkolj, Luko-vica pri Domžalah. £5339
Tiskarna
pripravna za manjše tiskovine (vizitke, napise na ksvertah, lepake do 1ii itd. ■ 20 različnimi alfabeti in vsemi potrebščinam! naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tiskarna«.	35333
Železne sode
dobro ohranjene, skoro nove. 200 I vsebine, 6 komadov prodam. Istotam naprodaj popolnem« nov brca, 15 cm širok, 100 cm premera. Naslov pove ogL oddelek »Jutra«. 85434
Elektromotor
skoro nov 1.« H. P. 220 volt 1300 Tonr se prod« po nizki cent Zraven so tudi tričnlce, regulator, amperometer i. dr. Naslov v upravi.	35037
Sode
od 100, 200, 800, 400. 600, 500 in 700 Utrov, v popolnoma dobrem stanju, t« vino in žganje, prodam po ugodni ceni. Vprajat! pri Br. Novakovid, Ljubljana, Kollzej.	85128
Trboveljski
Ia premog
T vrečah po 50 kg prodaj« po cesti po 25 Din Alojzij StrnDl. Ljubljana, Tržalka cesta 16.	85608
Nekaj damske
obleke
ln starin, a še lepo ohranjenih klobukov ugodno prodam Evenl. tudi molk« čevlje in obleko. Naslov pov« oglaanl oddelek »Jutra*.	85524
Bukove hlode
samo prvovrstne, od K cm debeline naprej, od 8 m dolžine naprej brez gr« ta drugih napak, sveže kup(m vsako množino Oziram se le na ponudbe t navedbo cene franko vagon nalla-dalna postaja Plaxllo takojšnje pri t-revfmu Ku-rim tuli jelše v* hlode z« žago Ponndbe na naslov. Ivan Sišk«. tov«rn» p«rket in parna žaga. Ljubljana Mete'kov» ulica štev 4. — Istotam v. naprodaj
suha drva
odpadki od lage po najnižji eeol	13484
I/ lepo jedilnico
»pada
dojeta ura
Kt ie v stilu pohištva
ntormaci e dob i pri
F. ČUDEN
iiUjiiu, Prefsraova ui. i.
Pisalni stroj
poceni prodam. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra*.
33325
Bukovo oglje
efcsportno blago, suho, vi. lano, dobavim mesečno 10 vagonov. Vprašati pod šifro »Bukovo oglje* na oglasni oddelek »Jutra*. 35160
2 dolga kožuha
nova, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
35301
Moška suknja
nova, lepa. naprodaj v Levstikovi ulici 19, parter — desno.	35488
Več pohištva
tudi nekaj starinskega, naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 33527
2 oljnati sliki
lepi, planinski, priznanega planinskega slikarja, v rez-ianih ln pozlačenih okvirjih ter veliko oljnato sliko Marije ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35305
Plinska pečica
s cevmi vred, d&mskl plašč (Pltlschmantel) ceno prodam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 35459
.Jedilna kredenca
moderna, naprodaj za 1000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35578
Železna peč
naprodaj na Dunajski cesti It. 8 (restavi. pri šestici).
355S2
Pohištvo
krasno spalnico in Jedilnico poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
855S4
Akumulator
4 volt, 40 amp., za radio, prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 35584
Železno peč
1 H m visoko, dobro ohranjeno, kakor tudi ročni vo-ziček proda po zelo nizki ceni Vrač, Laško. 33666
Vretensko
stiskalnico
(Spindelpresse) in vrtalni stroj prodam. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra*.
35613
Nov črn žaket
in malo nošena zimska suknja naprodaj. Naslov v ogL oddelku »Jutra*. S5614
Otroški voziček
lep in dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 33612
Pletenine
vsakovrstne dobita na drobno ln debelo pri IL ffitar, Ljubljana, Prešernova ulica 40. 35636
Kompl. spalnico
preprosto, prodam po nitki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35625
Polnojaremnik
(Vollgatter) rabljen, poceni orodam. Pismena vprašanja pod šifro »Polnojaremnik« na oglasni oddelek »Jutra* 36642
Na domačo hrano
fino, sprejmem abonente. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	35640
Znamke
Evropsko zbirko, 7000 vrst v 6 albumih prodam z- polovično katalogno vrednost Ponudbe na naslov: Frane Terček. Slovenske Konjice.
a5690
Češnjevo spalnico
lepo. masivno, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	35654
Vprežne sanjke
dobro ohranjene, sgodso prod« Con, Most«, potta Žirovnica, Gorenjsko. 35647
Oiiclrsko bluzo
(za pešadijo egsL), skoraj novo, prodam u gospoda srednje postave. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
85596
2 pogonskih koles
skoraj novih, vsako težko okrog 600 kg, premer 1500 mm po nizki ceni — tudi vuko posebej naprodaj. — Ernest Ejlert, Maribor — Kacljanerjev« ulica štev. S 83688
Železne peči
visoke do 150 cm, po 450 Din proda »Posredovalec«, Sv. Petra cesta štev. 18.
35653
Spalnico
posteljo, nočno omarico, 2 omari, umivalnik z marmornato ploščo in ogledalom naprodaj na Mestnem trgu št. 13/11. Istotako prodam
šivalni stroj
ta krojače.	35650
nove m r3b'jene vseh vrst ter JUTO sa embalažo ima vedno na
zalogi
m Riekar. Mm
Slomškova ulica t!
Stereo—opazovalni žepni aparat!
Pokaže presenetljivo plastično in naravno fotogra-fične posnetke. Cena u aparat z 10 lepimi stereo-posnetki 60 Din poštnine prosto. Posamezne zbirke stereo-posnetkov pokrajine, akti, mesta itd. po 35 Din F. Križman, Ljubljana, poštni predal 172. 35676
Sladkega sena
več vagonov ima naprodaj posestvo Borovečki, Spič-nik, Zg. Sv. Knngota.
35498
Konjske mrve
dobre, kupim do 10.000 kg Ponudbe s ;eno franko vagon Ljubljana pod šifro »Mrva 35453« n« oglasni oddelek »Jutra«. 35453
Krma za Svinje
500 kg dobrega krompirja in 5<X) kg korenja naprodaj v Kosezah 16, t>ošta Ljubljana 7.	83606
uoitem hožB
l« rse druge od divjačine
kupuje lo zanesljivo dobro plača D Zdravi«, Ljublja na Florijanska ulica it. 9 47
Vsakovrstno zlato
kupuje Do najvišjih -mah
Cerne — javelir
Ljnbii&n* Wolfov» ul 8.
68
Stare obleke
pohištvo, najbolje	plačam. Prekuh, Stari trg	26 Dopisnica zadostuje,	pridem na dom!	34373
Dinamo
2—8 HP, 220 voltov, t »tiskalno ploščo aB brez nje kupi J Bergint. Medvode.
35323
Registr. blagajno
kupim. Ponudfbe pod šifro »Blagajna 23» na oglasni oddelek »Jutra* 33322
Hrastove prage
razne dimenzije kupim za dobavo do 1. julija 1928. Ponudbe ca: Jo«. Osolir., Laško	35508
Hmelovk
7-metrskib, smrekovih, kupi več tisoč »Livada«. Celje-Gaberje.	85485
Staro železo
lito (Maschinenguss) rabim 10 vagonov. Mangart, Ljnb-liana. poštni predal 43.
356T9
Stare moške obleke
čevlje, pohištvo itd. kupim in plačan boljše kakor vsak drugi Dopisnica zadostuje, da pridem na dom Alojzija Drame, Ljubljana.' GaHusovo nabrežje (t". IS 33623
Srebrne krone
kspi f Čuden. Ljubljana, Prešernova L	209
Hlode
bukove U in nraetove od 20 cm naprej k s p a J e v vsaki množim paru žaga V. 8cagnetti. Ljubljana
»2
Parni kotel
do 6001 kspi Eihter, Logatec.	85471
Otomano
dobro ohranjeno, pis. stroj, ia žametasto preprogo, ca 2 X 8 m kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
35321
Moške obleke
Eonošeno perilo, čevlje, po-ištv« In druge stare predmete kupim. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom Jurečič, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 27. 33370
Črno jedilnico
dobro ohranjeno, kupim. — Ponndbe na oglas, oddelek cjutra« pod »Jedilnica 6*.
35679
Božičnih drevesc
kupim več vagonov. Ponudbe z navedbo cene in kraja nakladanja na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Božič«.	83673
rm
Lepo posestvo
ca 80.000 m' s hišo naprodaj v bližini mesta Banja Lnke, Bosna, po zelo nizki ceni. Joco Smidt, trgovec, Banja Luka.	35543
Hišo
popolnoma dovo. v lepem kraiu na Dolenjskem prodam za 60.000 Din. V hiši je 8 sob, kuhinja in klet. poleg pa nekaj vrta in gozda Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	35635
Hišo v Mariboru
na lepem prostoru, 5 minut od Glavnega trga, z 11 stanovanji (1—t sob s kuhinjo) prodam. Naslov pri g. Ho;niku, gostilna Voch, Maribor, Koroška cesta 33.
35426
Hotel Slovan
Sentakovo posestvo z obširnimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, mesarijo, 13 oralov prvovrstnih, pretežno s hmeljem zasajenih njiv, 8 oralov travnikov in 20 oralov večinoma doraščenega gozda naprodaj v trgu Vransko-Savinjski dolini. Reflek-tanti pošljite ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ood »Vransko It. 27 in 110».	33674
»Posest"
Realitetna pisarna
družba t o t.
Ljubljana
Miklošičeva cesta 4
proda:
PRITLIČNO, dvostanovanj-sko hišo, SOO m* vrU — Glince, 22.000 Din; ENONADSTEOPNO — več stanovanj, Vodmat, 700 tu1 vrta, novozidano — dvodruiinsko, stanovanje takoj. Kožna dolina. Din 160.000; SoLASTNLSTVO krasne enodružinske, enonadstr. vile, 1400 m1 vrta, ločeni vbod, stanovanje 4 sob, kopalnica- pritikline — komfortno, elektrUa, parati, Din 120.000; PRITLIČNO HI20, hlev, šupa. prostoren vrt, blizu klavnice, 165.000 Din; EN0DP.CZ. VILO slično hiši, t vrtom, novo, Dunajska cesta. 95.000 Din; ENONADSTR. VILO.^ prostoren vrt, novo. 5 sob, pritikline. blitn Sv. Krištofi, Din 190.000. Prevzame se lahko 100.000 Din dolga, vselitev takojšnja;
ENODSU'. HISO, 500 m« vrta, 5 sob. pritikline, Dovozidano, Vodmat. Din 107.500; NOVOZIDANO VILO slično hiši, 5 sob. pritikline — 800 ms vrta. Rožna d»U-na — 135.000 Din. Poleg tega večje število eno- in vecdmiinskih hiš. v Ljubljani, predmestjih. trzovske in obrtne hiše. vite in stavbišča po najugodnejših cenah ter vsakovrstna podeželska posestva v največji izbiri.	55633
Hišo
eno ali dvodružineko, * Ljubljani al! predmestja, po možnosti z vrtom, kupi premožen zasebnik, ki plača kupnino po vrednosti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Do
400.000 Din».
85391
Amerikanci!
Vinski trgovci!
Pro^i se masivno zidana is obokana vinska klet « zraven spadajočo parcelo, V kleti je prostora za 25 do 80.000 1. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra pod »Sr»-ča 41«.	85041
Stavbo
z zemljiščem, ki se da preurediti z majhnimi stroški v stanovanjsko hišo. pripravno za čevljarja krojača ali kaj sličnega. ugodno proda Zrnec Frahjo, Vevče 30.	85457
Mlekarno
dobro vpeljano v sredini mesta Marbora t lastno živino in posestvom, večji del lepi travniki, radi bolezni takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	85691
Industrijalci!
Proda se posestvo z obširnimi in obsežnimi poslopji, pripravno za vsake vrst« industrije. Zraven je vodna moč ter močna električna napeljava Dve minuti do koiodvora Na parcelo ob žel. progi se lahko spelje industrijalni tir Ponndbe odnosno vprašanja na upravo lista pod »Keflka priložnost 36».	S303S
Lokal
primeren za tiho obrt ali elektromonterja. ' oddam v sredini mesta na prometni cestt — Istotam naprodaj
stelaže
za špecerijsko obrt. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*.	35541
Čevljar, delavnico
z vsem inventarjem prodam na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
33531
Lokal
za trgovino ali obrt, S prostore, z inventarjem ail brez takoj oddam v najem na Karlovškl cesti Nas'ev v oglasnem oddelkn Jutra.
35264
Dvoriščni prostor
bolj v sredini Ljubljano, kjer bi lahko napravil krojaško delavnico, telim za nekaj let. Lahko _ so tudi Ž9 obfstoječi drugi primerni prostori. Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Krojaška delavnica*.
35320
Gostilno
■ 6 prostori, na zelo prometni točki na niči v Zagrebu, radi smrti prodam za 23.000 Din. Petzr Vid-jak, gcstlona, Zagreb, Ilira 248.	35361
Pekarijo
na prometnem kraju, t opravo, v hiši električna razsvetljava, prodam za 175.000 Din. Naslov v oel. oddelku «Jutra». S5453
Gostilno
oa proinetr' točki olizu Maribora prodam radi družinskih razmer po ugodni ceni — Pismene ponndbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Promet*. 35694
Lokal
z opravo za maaufaktsra«
trgovino in stanovanjem takej oddam na Ježicj 35, 2 minuti od ž*!ezn. po-taje 35386
FIGOL-idealno sredstvo za č>&6enie želodca in 6rev-
Gosp. dr. SemeKč. Dubrovnik II.
Maribor, 18. februarja 192V
Blagovolite mi poštnoobratno po« slati še 3 steklenice >FIGOLA«. Dolžnost moja je, da se Vam ob tej priliki zahvalim, da sem potom Vaše« ga lekervitega proizvoda »F/GOL-r zadobii .iazaj moje popolno zdravje na želodcu, tako da se počutim po uporabi Vašega predomenjenega pro« izvoda popolnoma ozdravljenega.
Beležim z izrazom najtopleje zah* valnosti
z odličnim spoštovanjem DAVORIN G ROŽNIK AR, knjigo* vodja p. F. Rozman.
Gostilno in trgovino
dobro idočo, r bližini Ljubljane dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
S50G7
tUmvvanja
Stanovanje
8 parket, sob, kuhinje, kopalnice. verande in balkona, z elektr razsvetljavo in vodovodom odda jan. 1928 Oroszy. Vrhnika
35341
Stanovanje
2—4 sob iščem v mestu ali na periferiji za takoj ali februar Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Dober plačnik* 35391
Stanovanje
(v novi hili) £ sobi, predsoba, kuhinja in pritikline, velik vrt, v Etožicah, poi sre od mesta takoj oddam snažni stranki. Pripravno t»di za obrtnika. Vodovod v hiši. Event oddam tudi z« več let. Informacij« na Dnaaiski cesti 7/L od S do 5. sre.
Stanovanje
■olsčso, t 2 sobam« is pritik linami, išče samska samostojna Hvilja v sredini mesta za maj. Ponndbo ogjaaai «dd«Lek <Mn> P»4	M.
Stanovanje
a v ipaiuardi mini omaki hm *tt«k aii f*-mostojni gospa. 8 sebe, kuhinjo in p&$Uaa. 3 uhl •dda * naj«m vtastnik — mt pa dogovoru. Ala*aa-)<Ti 2». Istotam naprodaj ptca, čiste *eaike orlv-■Ju pum*.	tSM>
Mirna »tmnka
lail lUcuTuji »—4 i ob la fritiklia • kopalnico — v •antni med«, n februar. Iasl«v t l|lww od d.*«
•tam.,
Stanovani«
M sob « prttftUauM Bte
aa? "
add.lsk »Jatra« pa4 •Ontnla* lega«.
Stanovanje
kuhinj« te pritikBa •44»» • aavt km i I. to-■tna. Naslov f atflaa.
mtu
Stanovanje
M Mi kuhinja ta
jtllfl lellm t mestu
■atifsrlji. KuIot u oglas, oddelek »Jatra« pod Iifro »Gradnik«.
Sobo s kuhinjo
mt. pritao Mbo Ieli aa-kaaskl p* Wn otrok. Po-
ndb« na •htru p«4
oddelek «fiist»»
Realitetna pisarna
druiba t o. s.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
•44« * aajaa stanovanju
TE1S0BS0 • pritiklinami v centra, 800 Din;
TRISOBNO s {*iliklia»ffli, veiika delavujea, imuo, Din ŽOOOj
TEIS0BN0 na Trtalki »., nekaj popravil, nizka najemnina;
EX0S0BN0 e iiritiklinajnt, center. 8U) Din;
DVOSOBNO la fcablaet — Glince. 700 Din:
PEVSOBNO, komfortno — center, «tD0 fin;
DVOSOBNO, maazaadno — pritikline, Sp. SiSka — 800 Din.	S5633
Sobico
Dramo ali opremlj»M, » ali iliam mulli««
^SnSso
Zakonca brez otrok
M oglasni oddelek «Jot»a»
a »o porabe od* Jutevl
sobi
tak«] U —
Sostanovalko
f va« dabro aakrbo ■ mam. SaaUv per* o«ia»l oddelek «!•*>•». «84
Gospod
Ml lepo apjamljsco Kh e kurjavo, » bllilnl bolni, c« ali v oentru. Pieaeno sa oglasni oddelek .Jutra« pod Hitro <8 L daeambrom«.
88681
Sobo z vso oskrbo
oddam L detembra. Istotam sprejmem sostanovalca v lepo Mbo i tm oskrbo. Stari trg 22/I.	S«S>
Gospod
Ieli opremljeno i o b o c električno raišvotljavo te posebnim vhodom, v sredi-nl mesta. Ponudb« na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro
»v mestu*. asm
Sostanovalko
sprejmem t »obo s 2 posteljama, elektriko te parketom. Naslov t oglasnem
Ijetom. oddelku »Jutra*.
35588
Opremljeno sobico
i oiaktričuo rat»vetlj»vo — naproti Ljubljanskega dvora oddam. Baslnv v osrias. oddelku Jntra«. »561«
2 elegantni sobi
elegantni, oddam samcu ali takoncema; 1 polomi pro-■tor ln 2 suaovaai r vili v gavtjsh. Poljanska re^ta
H. 1).
8J3M
Prazno sobo
* alaktriko in posebnim ▼hodom oddam v sredini mecta. Naslov , ogla.-r.cin •ddelku »Jatra«. 85j64
Sobo
»posebnim vh»dow ia električno ramTMlja^o oddam > deoembreas v Kčvaip To-imata h, «
Prijazne sobico
»odniritliSno, t»koj oddam V Valjavievi ulioi It. IS.
$5821
Čedno sobo
v Mariboru
r posebnim vbodom takoj oddam Ob Seleraiei >t. 4/11.
rfieet
Opremljeno sobo
itpi), v centru meeta, s ee-parataim vbodom oddam S boljšima gospodpm*. Naslov pove o^laeti! oddelek .Jutra.	3S«S1
Majhno sobo
h poaebnim vhodom oddam i vso oskrbo za 600 Din mesečno. Naslov v ogla«, oddelku •Jutra* 05519
Separirano sobo
o(iJam s brano (jospoJUni tradniei po ngedni eecl. — Naslov v oglajnsia od Jelki t •Jutra«.	i3aa>
Opremljeno sobo
a i posteljama oddam. Na* »lov rovi* oglasni oddelek •Jntra«.	305-13
Sobo
i »osebnim vhodom la par-ketom oddam v Slomškovi »lici 6, vi-oko pritliSje.
35452
Sobo
> električno razsvetljavo, posebnisu vhodom in v B»-pošredni biiiinJ Narodne tiskarn? žali miren is soliden gospod — Ponudbe z aepretirano navedbe cene «a oflaeni oddelek <Jutra« 3jolo-a
Opremljeno sobo
4 posebnim vhodom ouda »ospodu ali gosnodiini An-llovar, Privez S. S3M4
Prazno sobo
. jt. sobo ? kuhinjo fceii dostojna in mirna sam.-ka oseba « 1. februarjem aH vsaj s i majem v sredini «e8ta (parter aH 1- nadstr.) Ponudbe ua oglas, oddelek •Jutra« pod »Mirca stranka 83».	S3462
Spalno sobo
kompletno za eno osebo, dobro ohranjeno, kupim Kasiov v oelasnem o^ldelkn •Jutra.,	S5526
Lepo sobo
i elektr. razsvetljave »4' dam i 1. decembrom. S»-slov pove oglasni oddelek •Jatra«.	33S4S
Opremljeno sobo
ieli gospod v sredini mtsta s 1. deeembrom. Cenj. ponudbe na ogiačRi oddelek -<Jutra> y-od šifro <Cena>.
SB6S7
Sobo z 2 posteljama
oddam, event. tudi poroS-uemu iMrit. Kruvauja, Cesta v HoJso dolino. 8365$
Lepo Sobo
..trkom, evtst. hran* p SS% .Hi 1.JJJU
v lasnem
Opremljeno sobo
v Mvl kili, lepo, parketi-nu, • poaebmm vhedos«
fai »leku^
oddam g keaoema. uoljiUe Bajtar

Gospode
»prtjsiem m dobro i* eoao hrano. Naslov ▼ orlaenem oddelka .Jatra«. &58ST
%opiua
Samostojna trgovka
<eil druiabnika ali po*o-jila u dobro tdofco trgovino i meiaalm blagom te vinoioiem, radi povečanja Potreben kapital 60.000 Din Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra« ped iifro •Zlata jama«	35538
Z 250.000 Din
kapitala ielim pristopiti kot tihi druiabnik k sigurnemu in eksistence zmolnemu podjetju Cenjene ponudbe ea oglasni oddelek <Jutra» pod «aigoroost naložitve«.
85441
Trgovsko podjetje
prvovrstno, lUe tihega družabnika, event * sodelova njem Pogoj: 200—SOO 000 Din vloge v gotovini Po nudhe na podružnico Jutra v Uariborn pod Iifro •Siguren dobiček«. 83425
Družabnika
dobičkanouo podjetje, ki bi tam vod ti obrat, ižčem. Potreben kapital do a«l,U00 Din. Ponudbe na Oj>la«»i oddelek »Jntra« pod Štajersko«.	35431
Za detajl, trgovino
iS5em mlajiega. aeoženje-nega a^ilnejra druiabniks-trgovca. ki bi vodil pod »vajo firmo trgovino samostojno J* to potrebna kavelja Eot dohodek — r>articipao!;a n« dobičku Vrgovina je na prometnem kraju n« deleli. stara in dobra vpeljana. Pismena vprašanja na oglasni oddelek «Jutta» poil snačko •Takoj »99«	85435
Družabnika
z gotovino 30—80.000 131b B^rejmem v železno Industrijo Stanovanje takoj na razpolago Naslov v ogla«, oddelku .Jutra«. 81341
30.000 Din vložim
v podjetje, katero ml zanje jamči ter mi nudi stalso uameičenj« ali pa druSah. niStvo. Pismene prijave na oglasni oddelek »Jutra« pod •Vztrajen bi soliden mladenič«.	35581
2 gospodični
Uieta znanja s dvema 1% teligentaloa »»podoma. — Plamen« ponudbfe • sliko sa oglasni oddelek »Jatra«
pod mtat» ~ ^
z mlada Slovenca
legisaarja v ffirtji, leUu •topiti v korestondeaeo • mladima gospodičaama M 17—80 let. Naslov » ogl. oddelku »Jutra« pod litre »I^jaaarja«.	8581»
Starejša dama
teli prijateljskega znanja ■ starejšim intellgentout. Neaaonimne dopisa aa po-drufaleo »Jutra« v Mariboru pod .Pleanenltl značaj«.	88588
Preklic
Preklleuiem vse žaljive besede, ki sem Jih govorila zoper Kobal Katarino od Sv. Ane. Manfreda Ivana.
855A8
Pcpe Radirka
Zagreb
Za pozdrave se lepe hvaljujem ln tadf Tebe pozdravlja varovank* lle . ..
85584
Dva gospoda
simpatične zunanjosti, osamljenem kraju, Selita v svrho duSevnega raivedrila potom korespondenee spoznati dami lepe zunanjosti in veselega temperamenta. Dopise na oglasni oddelek .Jutra« (»d značko .Miro ln Rado«.	S5429
Napreduj ak
veleera-
lenitva
idatlUt,	Mr
atoalaa, tclain lana, Ieli v »vrbo znanja i	I«pOj
tudi vbota* gospod Korolke deve Ueajo pred. ■oak. — Zvontmh Stavbar-Frai«. 884»
Posestnik
a dobro tdote obrtjo, Ml mdl ukajlnj. Ie»it'« 1»-Iteno, gospodinjsko IzoVa-leaa go»podBo» t primer-•Im praaotaajaa. Dopis« • slika pod »zvestoba« sa oglašal oddelek »Jutra«.
8886»
Državni uradnik
v Ljubljani stalno Un, 80 let star, I. kat, s« teli v rrrha lenitva seznaniti s polteno gospodično, doma a delele, ki ima posestvo ali primerno pre-moienjs ter smisel u spodinjetvo. Dopise • slik®, u se vrne, pod »Rodbina« na oglasni oddelek »J«tr»» 85648
Glasovirje
in harmonije
ugla«ujem {jopravljam strt« kova* is ceno! Tudi potujem! Naročajte to dopisnici O, Jurasek, Ljubljana WoUov« ulica lil	4P
Gramoion
fine kenstrokcije, mečaa glai,- t razltnimi olofčami eeno naprodaj. Naslov » oglasnem oddelku .Jutra«, S5536
Poznanstva
»e!i mladi gospodična » resnim inteligentom T " starosti 33—40 let, v f>vrSo 'opisovanja Cenj. dopise na oglasni oddelek .Jutra« pod Iifro «Doi»ovanjo 26» 85430
Inženjer MH»n
Pričakujem ob 3. uri pofu v kavarni Dnion. Potojrra-fijo Drejela Oprostite dolgemu' čakanju.	S55JT
Zobozdravnik
Pridite intri, v nedeljo ok tO. dopoldne v glavni drevored Tivoli.	88578
7. 3. 25
Svoji lepi srčni dami poljublja mehVi roki fant.
Boljšega dijaka
sprejmem na bran?) !n stanovanje. >"asiov -,»ove ogl. oddelek ..Tutrs«. 33659
Prazno s°bo
veliko, s štedilnikom ali brez želim. Plačam Ž50 do Dfn. Ponudbe na ogl. oddelek »Ju'ra» pod *ifro .Prazna«.	85648
Lepo sobo
na ulico, sep&rirau vhod iz stopnli. elektrika, parket, za 2 jospoda a!i oienjen tar brez otrok takoj oddam m Mestnem trgu 13/IJ SW49
Prazno sobo
* posebnim vbodom želim v sredini .T. ,x. Naslov oo ve oglasa) eddelei .Jutrai.
;i5S7S
LeSni strokovnjak
poslovodja in skladiščnik, •želi pristopiti k večjemu podjetju s kapitalom Din 250.000. Cenjene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod .Delavsost«. 8544«
Družabnika
s kapitalom do 300.000 Din sprejmem k brezkonkutenč-nemu podjetju. Dopise sa
oglasni oddelek »Jutra« pod •Zaslužek«.
85608
Družabnico
z 20—25.000 Din sprejmem v dobro idočo trgovino ln gostilno takoj. Pismene po-uudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod Hfro •Samska 10». Slika se vrne — tajnost zajamčena. 35644
Družabnika
finanserja za izdelavo kravat sprejme strokovnjak (gospoda al damo). Trgovsko znanje ni potrebno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. Maribor pod • Kravatam.	85690
Delež
brez osebnega «odalovania, pri zelo rentabilnem industrijskem podjetju v neposredni bližini Maribora zaradi preselitve prodam za 1SO.OOO Din. Pojasnila da-j„ pospodarska pisarna: Dr. Vilke Pfelfer v Mart
boru.
8568»
Sobo
Sazne ali opremljeno od-jo « Rolni dolini. Ns-•tov pove oglasni oddelek •JutMt«^	35619
Lepo sobo
opremljeno, takoj oddam la Celovški cesti Stev. r 35624
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam Naslov v o-tasn^m oddelku •Juira«.	S358S
Sobico
z debrn domač,, hrano išče rojpc-iiliia ia l. december Ponadbe rti oglas, oddelek «,Tutra> pol .^--'i-ldTi'. zr-
SALAME
Mira P.
Pismo prepozno dobil. kaj danes od H 7 na znanem TI prostOTU. — K. B.
Blago dušo
liče mlad, jako muiikaH-
fcen tn nadarjen dečko, topega vedenja in tudi lep« zunanjosti, katori •• je z« precej violino ačil, da bi mu pomagal do nadaljnje izobrazbe Hvaležnost prva skrb. Cenjene d epi se \ Iifro .Mlad muzlkant _ na eglaeni oddelek «Jutra« 35610
Kontrabas
ncenl proda J. Medvetf — ubljana T, eevta D/4.
85881
Modem gramoion
fino izdelan, v obliki kovčka, nov. prodam za 1400 Dla Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	850B9-a
Kanarfcki
aaJboljU pevci vrvi vol ki telo plod*« aamlee
po izredno nizki ceni
naprodaj aa KUtaki tm* K. 7-mu I, iUOM
iz<fut>ijinc
Crn damski dežtdk
wm Ugabtla na gL kolodvoru v ponedeljek- Pojeta« najdtolj naj ga odda ▼ ogjaaem oddelka »Jatra«.
Lovski pes
bal, a črnimi oleal to znamko občine Dol, se ja zatekel. Gospodar naj aa javi pri Lavskem drsitvn ▼ Kalu-DoL	tsm

Športnikom
zmanjlaje moč kofein, ki uničuje millae t proizvajanjem kislin ln ksntraktur — pravi prof. NeosoMost Športniki oaj pijejo samo
Savo ln oeikodljivo kavo ag	23»
Pietilni stroj
It. tS-36. Stiria, v jako dobrem stanju prodam, event. zamenjam u ft. 8uS6, ali večjega. Za stroj dam garancijo. Ana Strlek, Sp. Poljčaue pri postaji Polj-<«11«.	85480
Pisalni stroj
si Ieli Izposodi« gospodična ca t mesec proti primerni D4gR|di. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S5605
Viktor Fischer m« mmmm m
Zagreb, Ilica 8.
Ms»«if«, 4» i« preselila v
Marticevu ul. 4.
hr»| bersn« palai«, kjer bo le nadalje imela bogato založeno skladiiče manufakturnega beaga itd.
Fischer i Bruchsteiner
Telefon 1«
Telegrami s „Mč-nufaktura"
Elektrotehnično podietie
Karo! Floriančič
i/ Ce'ju< Csnkarieue c. 2
{poleg davčnega urada).
Instalacije električnih naprav za luč in pogon, telefonov, zvoncev, radio«aparatov, Poprava elektro« motorjev in vsakovrstnih elek« tričnih naprav. — V zalogi: le« s'senci, svetiljke, likalniki motor« it, števci, žarnice itd. in ves elek« tromaterijal. — Točno postrežba! Nizke cene! Proračuni brezplačnol
D, M, C.
Na več e sKlad Sče A VRAM KAJ 'IM .— SARAJEVO —
prestolonaslednika Petra 26.
ki imao najmanj 4 stroje za pletenje, in žele zaposlenja, naj pišejo na našo fiimo
i Brsta Hiršlep, Zagreb,
Ga;eva ulica 3.
Htttlttlllttttt
»♦♦>«« t

Harmonike
vsakovrstne popravlja la-vrstno in pooeni Josip Pa-tek, Ljubljana. Valjavčevs uliea 19 — vila Peteros — pri Kolezljl.
J. Stjepušin. Zagreb
JarKviks at JI
ortporoča naltuije tamburtec ttrnne oartttar«. loit m »Ul* MtN. iites ia «a> riasbOa Odh tovan oa pa ilki Udotbi
" .-lij » S
2 mladeniča
Štajerca, želita znanja s f
gospodičnama, ki govorita tudi nemSko Bismene ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra» pod iifro »Taja — zima«. 85618
Mlad trgovec
dobro situirae, mirnega značaja, isdne minulosti i gotovino 450.000 Dlu, želi znanja z gospodično t ali brez premoženja. Pismene ponudbe po motnosti • sliko is prilolttev 4 Din v znamkah za priporočene vrnitev slike ia odgovora na oglasni oddelek »Jutra«, Marfbor, pod Iifro •Srečna Sena.«
35695
Mladina naprej!
Iščemo mlade ljudi, U nimajo ne poklica ne premoženja, pač pa Jekleno votjo priti navzgor. Pismene ponudbe sprejema: Kovinski biro. LJubljana, Seienburgova ulica 7-H. S3677
Mlad trgovec
samostojen, želi poznanstvo s gospodično od IS—86 tet staro, ki im* premoženj« ln veselja do večje trgovine — Dopis« ■ slika na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zenitev«,	55419-a
Sostanovalko
^rejmem v snažne man-zarlno sobo v Sloteskevi
ulici It. 2ST — levo. 35605
Opremljeno sobo
preprosto, s posebnim vbodom oddam takoj. Naslov
v oglasnem oddali* Jutra, 88084
Gospodična
veiča gospodinjstva, s laat-so opremo lo nekaj dota, s« leti radi ženltv« sezna-alti s samostojnim gospodom od 80-38 let. Le rasne dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek .Jutro« pod' .Tajna eTeča« 85510
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom ln elek-tncuo raiavatljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem
Ha o»novi miSIjenja glavnega sani-tetskega sosveta in odobren ja ministrstva Se od 29 januarja 1908 z velikim uspehom uporabljajo proti kašljn, ka-taru pljuč ln bronhiju, tuberkulozi, gripi itd, priporočenega vedno od vgeh zdravnikov »pecijalistov zh notranje bolezni. Dobite sa v vseb lekarnah in drogerijah. Kjer ga ni, plSjte na lekarno »Čara Dušana i -Beograd. 11826-a
Mlada vdova
prijetna, zelo dobro rit v frana, Ieli znanja z nad 80 let starim poltenim gospodom s alyurno eksistenco, radi »ven žeoitve. — Ponudbe na oglasni' oddelek »Jutra« pod r.načko «3!ade-voljnost«.	35478'
Mlada dama
timpatiSna. želi potom dopisovanja spoznati za«S*j-nega ln treznega Intellgen-ta.' lahko tudi. trgovca z dežele, radi poznejle že-nltve. Ponudb« na ojrlasnl oddelek »Jutra« pod Sisfro »192?».	85479
Katera dama
» nič msn) pre»ežen.1a kot
eno—i.ooo.noo rin se ž«h
poročiti t 28 let starim re-ipodom v svrbo zelo plo-donosne trgovine Več"ustr meno Ponudbfe na osrlaenl ®ddel»!; »Jutra« pod Jl«(Vo
»1.000.000«.	sais
Konceaijonlp#no elektrotehnična podjetje
ALEKSANDER KOZIČ
Ljubljana - Glince
ptevzcnia vsa dtia elektrotehnične sttoke. lfvlitev solidna_<	_Gene zmetne
MOLITCV PRIDNEGA CffROKA
LJUBI SV.MIKLAVŽ KUPI Ml DARCVC
..KAmN^TRGOVlNl IN BONBONIERL
v.ajaneS
LIUBUANA
GLEDALIŠKA UUCA ŠT8
PALAČA POICO)NtNSKCGA ZAVODA
igiliSii. R Hrt.
uriporoča kot stara t zdelo valnica svoje najboljle Um burice vseb vrst Ceniki na razpolago	'84-«
Srne In zajce
kupuje v vsaki množini F, glami«. Ljubfljana, Gespo-svetska ceeta.	35530
Srnjaček
5 mesecev star, zelo kr« tak, naprodaj H* aglad v gostilni »Veseli dom«, «>-ribor, Meljska eeeta It. 58 384«
Mlade dobermane
čistokrvne. 8 tednov stara, črne ln rjave barve, z rodovnikom, proda Ivan Grilc — gojit elj dobermanov v
Ljubljani.	S56S4
Par konj
temne barve, čistokrra« [le&ke pasma, breshibn«. pravne tudi za ježo. po ugodni ceni p r • d « J ZiherL Snha S7. p. 8kofja Loka	84921
Originalne barve,
matrice (kože), voščen! papir za Gestetner cyklostu
specijaini papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pn
LUD. BARAGA,
Ljubljana, Seienburgova S/i
Telefon it 2980.
I Vaša obleka bode Izgledala zopet kakor
a
| nova, ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni $os. Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-0 Ljubljana
Podružnica: Seienburgova ul. 3-	|
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom ■ 24 ur.	|
Barvanje oblek v različnih barvah. |
w»a!BeBe3SB»»*s9SiK«Ba»eBB»eB««i
ifii srečke tt razredne \m Kuuliene pn Zadružni mm
r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv Petra cesta štev. 19 so bile
dne 17. i m.
Din 2000 so zadele srečke 5.724« 59.358, 34 086.
122 758
Po Din 500 pa so zadele naslednje številke:
14.113, 40.510, 8.056. 34.168, 48 346, 71,883, 9.376, 34.030, 71.850,
5.704,
53.456, 0.794. 34.J21, 4S-557. 71*19. 9.316, 34.016. 71*82.
5.794, 53.405, 9.800, 34.198, 48336, 83.228, 9.318, 58.050, 7J*19,
5.757,	5.791,	30.916,	30.934,	30.988,	40308,
66.607,	66.686,	91.776.	115.680,	115.611,	8.017.
9.703,	11303-	11360,	20.636,	20.841,	23.489,
34-110,	34155,	47.769,	47.709,	47.766,	47.710,
59.330,	593^4.	59.357,	60*51.	70.371,	70.2S0,
S6393,	86.310,	96.934,	97.740,	llO.liS,	110.140,
9336,	30^23.	30.226,	34278,	34.246,	34.221,
58.045,	61.241,	61.235,	61.237,	61.275,	70.271.
83321,	82393.	110.-61,	122.789, 122.705, 122774.
40366, 8.079, 23-460, 48313. 71.850, 111.115, 34.091, 70.260,
V naslednjih žrebanjih bodo izžrebani še sledeči dobitki: 2 premiji po Din 1,200.000; 2 premiji po Din 500.000: 2 dobitka po Din 200.000; 2 dobitka po Din 100.000; 4 dobitki po Di* 50.000; 14 dobitkov po Din 40.000; ">4 dobitkov po Din 30.000: 30 dobitkov po Din 20.000; 76 dobitkov po Din 10000 in še številni manjši dobitki. — Nekaj it nelsžrebanth srečk lahko zamenjamo za /e izžrebane srečke, ki so zadele male dobitke. One, ki želijo nadaljevati igranje a zgoraj navedene visoke dobitke, naj »voje izžrebane srečke čimpreje zameniajo
ori Zadružni hranilnici,, r. z. z o. z«, Sv. Petra cesta štev 19.
Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra do 31« marca 1928.
Novo kožo lica!
dobita s »Veans-om«, največjim Izumom modam kaametika. Ta msdioia. biološko sredstva od dr. Dot-raiae £ Os., Pariš, odstranjuj« v 10—14 dneh vs« nečistoče tira, kakor bora, nabora, mrlje. grobe, hrapavost, rdečUo, bedvuljioe, namrakano kolo, Maje ln inalčaba Šola lica poštar,« sopet elastična, bario&asto nelaa kakor maleea deta-ta, a izgled lica ia pomlajen u maoeo let. Kebrotn« prlznanlee so veakema na vpaflad. Garnitura 92 Din. Cantlfolla kaamat. zavod, Zagrab, tHcs kraj 37. — Zahtevajte iiastriraa. prospekt« zasUajl	n
IMIIIIMIIIMIII
«<«t«HI»MIMMM»MI
NAJBOLJŠA
SVINJSKA MAST
znamk* — L P. — znank«
tasta) izdelek tvrdke
e. popovic, Ljubljana
se razpošilja v roSkah po 20 ta 50 k« tet sodih po 50. 100 is 200 kc.
Prekaleoo svinjsko meso vedno aa zalogi po Izredno nizfci cent.
Točoa poitttAi!
Cene najnUHl
Lepe oblike in polne grudi!
dobi lahka vsaka dama la dekle v najkrajšem času, z uporabo pr«iakui*nega !a po »travnikih priporočenega lotiona »Jono« od dr. Horraia. k Ci«., Pariš. S to tunaajo masalo doeelet. pri aajaakriljalijih ^rodili savidno obliko in polno formo. Garnitura 68 Din. — CantKolla, kesraet. zavod, Zagreb — Hlca broj ST. Zahtavajte brezplačne llutttovaoa paapoktel	II
9p
Tkanine za pohištvo:
brokat, damask, pliš, gradi za žimnice in roleie, afrika strune, vzmeti, žeblji in vse tapetniške potiebščine dobite najceneje pn
I. Omerzo in drug
Zagreb, Petrinjska ul, 3. na d«orl*ču.
Na debelo.	Na drobno.
Do
obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne ktfptijte v trgovinah, kjet Vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 para in pišite ta koj po ilustrovani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino H STERMECK1, CELJE št. 20., v katerem najdete po čudovito nizkih cenah obleko, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, gramofone, britve, toaletne, modne, jeklene in galan icrijske predmete. Naročila čer SOO Din poštnine prosta Kar ne ugaja se zaneti ja ali vrnr denar. as >
Osram - 12(ira-sve{i[flcQ f§
opal
ne bliščifo.
Moji dobitki
v preteklih žrebanjih:
S 100.000 (Din 800.000) na srečko št. 54.514.
S 50.000 (Din 400.000) na šrečko št. 79202.
S 40.000 (Din 320.000) na srečko št. 55074.
S 30.000 fDi.i 240.000) na srečko št 19846.
. , . 9a952
S 10.000 'Din 80.000) na srečko št 62125.
in nebro drugih dobitkov
I!

Šest milijonov dinarjev
s 750.000*— lahko dobite z eno sarro siečko Najugodnejše srečkanje na svetu. 100 000 srečk — 50 000 dob tkos
Žrebanje (I razred) 28 in 30. decembra 1927
Cena srečkam po razredu
V,
S »•—	S ib —	b 32 —
(Din 70—) iDin 140 —j 'Din 280"-^-) Naročite jih tako:.
Po prejemu naročila Vam odjošljemo originalne srečke z, uradnim igralnim načrtom Plača se po prejema srečk. — Naročila naslovite na
Ludwig Friedmann, Wien i. Salzgres 12 6
Dell Jngcs!a?i]e so preplavljeni,
samo Vam manjka ie nuiih prvovrstnih
namiznih klavirskih citer
ma katerih se četrt Ure brez znanja ni t naučite igrati na i Lep ie komade, aLi pa Vam manjkajo k citrum primerne pcdlužljiue
■	note =====
Na razpolago Vam je na stotine najlepših pesmi, koračnic, vaičkov in nainoveiših takozvan h slagenev v slovenskem, hrvatskem, srbskem ;cirilici), ogrskem m nem-kem leziku.	Zahtevane seznam.
Tovarniška orodaia: a. Zorno, Mir, poštni predal 80.
^■■...■Mif"""'"'1"'"111""" ITTTTTT

✓ * v
Za

ženski plašč


iiutt samopomoč"
j podporno društvo za siuča smrti v Mariboru sprejema vse zdrave osebe nad 50 do 80 iet stare
in bivajoče v Siovtniji
samo še do 31. decembra 1927.
Podporna svota znaša 2C0 do lU.lOJ On Društvo šieje danes že okroglo iOUO čianov. Zahtevajte takoj pnstojno i?iavo zastonj iz pisarne ,L-ud>ke samopomoči* v Maribor« Aleksandrova cesta 45/11

ELEK fRONKE
FRANC BAR LJUBLJANA.
Cankarjevo nabrežje 5.
>.adio aparat« ir. potrebščine
Velik ilustriran ~enik zi.1t* v kratkem
iz vete in puha
v samo dobri kvahteti
Udeiava samo z čistega higiiensKe^a in nenad-Kriiuve^a maieriiala.
,Weka'
speciiaina trgovska hiša za praktično opremo stanovani.
Maribor 9
Cen1 k in >zoici brez plačno in poštnine prosto,
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, Krojače m čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to ziednost pr tvrdki
Lud. 8araga, uumjaBc
t«lmbur|0«a ulica 6 I.
Vaafetao jouk Iš-latni gerantfci Telekm št 980. «
Zobčastih cevi
(Rippenroh-e. 30—40 t. m„ starih, vlitih, kupim. Ponudbe z zadnjo ceno na FRANC IZGOISEK, Šmartno pri Litiji.	11 972-a
Jaz Ana Čiios
s svojimi 185 cm dolgimi divni: mi lasmi, sem iste dobila po uporabi pomadc, ki sem jo sa^ ma iznašla. Ista ie priznana kot edino sredstvo proti izpadanju las, za pomagame razvitka 2» stih la» m za jačenie las
Pomaga razvitku gostih ia-pn moških ženskah in deci tei povzroči že pc kratki uporabi naravni sijaj in čuva lase od prezgodnje osivelosti do visoke starosti. Čilag.pomada odstranjuje prhljaj v 48 urah Nobe> no sredstvo ne sebuie tolike hranilne materije za lase kako-
Cilag«pomada. ki je po vsej pravici zadobila svetovni sloves, kajti go» ^podie io gospe že po uporabi pn e steklenice dosežejo najboljši uspeh ker izpadanje ias prestane že po ne. Kaj dneh popolnoma m nova rast se že prikazuje Ta uspeh dokazuje moi 501etni jubilej in milnoni zahvalnih nisem, ki sem jih dobils iz vsega sveta.
Cene velikemu lončku Cilag*nomade Din 60.—. dvojnemu Din 90 — K vsakemu kmčku ie potrebno- 1 steklenica Special.Shampoo (za 20> kratno umivanje glave) Dra 25.—. Poštnina posebna Pošilja se po po« zetju ali če se denar naprej pošlje ia tovarne za SHS: 45.11
Laboratorij „AUR0RA
Sremska Kamenica br. Iti
u
3 m finesa volnenega blaga in 1 m elegantnega, 150 cm širokega b r o c a.t a sa podlozo na obroke za Din 400.—.
dobite sami j>ri:
Oblačilnici »ILIRIJA"
Mestni trg 17
L nadstropje	o®
■■■■■■■■■■■■■■■a
it. iT 4t*HtiA! IN rw I v MATEkIJAL
kupite najceneie pri VTdk.
GRISSACH KNAUS
Zagreb Jurišičevi ul — iabtev;>jte ceaik
Violine od 35«- Din
gr&mufoni od S45 Din. ročne Harmonike od 85 Din. mandolin? od 136 Din oitre od 192 Dra pitare od 207 Din. lesena in pločevinasta pihala tamburiee itd. v orvovrstni kvaliteti, po izredno nizkih cenah, direktno - tovarniškega skladišča
o	ns o leo
Instrument. £j Vam ne M ugajal, mmesio n a t»j. Zahtevajte ga takoj od tvrdke — Skladišč«
M£IN£L & HEROLO,
MARIBOR št 101
tovarna glasbil, gramofonov Id harmonik. Veliki llustrovani cenik zastonj'

^SPECTeUM" d. d.
inž. Kopista, Dubskv id Krstič, tvornica
ogledal in brušenega stekla, LJubljana Vil, Medvedova ul. 38. teL 343 Zagreb. Beograd Osiek, Središnjica Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe izbočene plošče vsteklevanie v med Fina. navadni ogledala	K'
Valovite lase!
i*asne in naravne fcodre
dosežete tekom ene noči z neškodljivim biološkim ?red*tvom cORISOLDE* od ir. Dorraine & Cie.. Paric Lotion nadomešča najpopol nejše onduliran,e — kodri ostajajo dolgotrajni in od porni proti vlagi N*nado mesti ji vo za p!e*e in pofco ▼anj«. Din 40.—. Centifolia ko-met zavod. Zagreb — Ilica br. S7. — Zahtevajte brezplačne ilu*trovane pro spekte	H

fV"ens sana
in corpore sano. .
>
^jl . ___■ ...--- - —
Naša doba zahteva vsak dan večje intelektualne n.-.ore. ki neprestano atavljajo na poskušnjo našo duše\mo in telesno energijo. Moramo budno jaziti, da ohranimo to energijo, ker drugače ostaramo v polni mladosti.
Človeška hrana se v vrednosti ni mnogo spremenila. Nasproti vse oku^nejše pr.premanjt jedij gre go» tovo vedno na račun njegove hranil* .ie vrednosti Posledica tega je večji napv želodca in težja prehrana Hi» peralimcr.tacija postane radi tega pre« o potrebam našega časa. baš zato ie brez gotove koncentrarine hrane OVOMALTINE potrebna.
OVOMALTINE vsebuje hranilne MStavine sladnega ekstrakta, svežega neobraneg-a mleka, jajc in kakaoa, v >uhi formi, a koncentrirana pri nizki ^■mperaturi, vsled česar so v OVO* .V.TINI ohranjeni itamini. Vred* -iost našega proizvoda najbolje Vam okaž 'v.-ns preizkušnja
Tudi ceno in kakovost izdeika je treba upofttevati pri nabavi poslovnih knjig« Le prvovrstni izdelki!
Anton Janežič,
Kn, igo veznica, čitalnica, industrija trgovskih knjig la
šolsKih zvezKov
Ljubljana, ^lorjanika utioa št. 14.
Neijube dlake
po obrazu in životu splob odstranjuje v 5 minutah zanesi|ivo brez bolečin in posledic
„Depiiator um Venus"
Cena 1 zavite- Din 20 —
ločijo telo .. <.i«ee.
Dobite jih v vseh lekarnah droga. ■ah in boljših delikatesah za ceno: 100 6t. Di". 1850. 250 gr Din 36.25 in 500 gr. Din 63.25 — Zahtevajte za« gtonj vzorce, pozrvajočd se na ta list. od
Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb.
Revmatizem
izjava zahvalnosti.
Gosp. dr. i. Ranieievu, Beograd, Kosovska 43
Veieučeni g dok'ore prosim Vas, da mi takoj pošljete ;do povzetiu 3 steklenice Vašega udotvornetia leka RADIO 3ALSAMIKA? Jaz, ki št iz vojske troim od revmati2ma, sp< muim se dants, po up rabi samo ene steklenice da me samo on oz irav Izvolite prejeti, g. doktore, izraze mojega na- skrene šega spoštovan:a.
Joško Peričič, starešina pošte.
Su*o£an (Dalmacija). 2i. tebruarja 1926. LeK se lahko dobi v vsen boljših apotekah in drogerijah.
Lek ttadjo Balsamara izdeluje, prodaja tn razpošilja po povtetj« i.aburan.ri) Kadiu Balsannea dra l Rahtejeva Beuin-ad Kosovsk« 43
noooocoamftvjT
PUH - PERJE
R.MIKLA0C
dinarleo
kot glavni dobitek morete zadeti z eno srečko
u
m\m
U Ii 1
(ratna šteta)
ŽreUane 15. Januarja 1928 ter 15. iebiuorio 1928
Prodaja za go ovino po dnevnem teča:u ali za obročno odplačevanje po samo Din 40 — mesečno za komad.
Po vplačilu prvega obroka se izda naročitelju obročni list, ki so v njem označene serije in številke kupljenih srečk, s čimer je dobil kupec
izkijušno pravico igre. Za srečke jamči država in se lahko vsak čas prodajo
Vsaka srečka mora brezpogojno biti izžrebana z naj man' Din 1000
V ime obresti se odobrava kupcu Din 25 — za komad že dne 1. februarja 1928
Krajevni zastopniki se sprejemajo povsod po iako povoljnih pogoiih.
Banka
Kfttf, Ml
ZAG9EB.
Zr n evac -4 v lastni hiši.
V<a vr>rašanta se rešuie akoi
Tu odst"Ziie i<i o ite v kuverti Naročilnica.
52
Banka I. Kreutzer deln. društvo
Zagreb.
Pošlji'e m akoj obročni list ?a _ Komadov
srečk io'en -ke drža n ri-nle a vo;no škodo (ratna =te a na mesečno odplačevane po Din 40 za komad Prvi oba k pošljem obenem s poštno nakaznico.
Ime n priimek____
;Pi?ite razočno)
Stanova šče ______
Poš'a.
Davorin EMj«. todaja m Kooonij «JuttM Adott RifantUi. Ta. Nuodao tteUoo dd, k« tUuoMrja Pcan iesetMc. Z« taMcstai cM ja odgonmm Aiojsj Nonk. V« • U|ubfc«t