SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld,, za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedlelja v „Katol. Tlakami" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva t e 1 e f o n - š t e v. 74. ^tev. 279. У Ljubljani, v ponedeljek 6. decembra 1897. Letnik XXV. Zadnji dogodki. Pariški „L' Univers" v posebnem članku : „Les evćuements d' Autriche" razpravlja zadnje dogodke v avstrijskem parlamentu. Mej drugim pravi: Žalosten je list zgodovine avstrijskega parlamentarizma, ki se končuje z novo preložitvijo drž. zbora. Dogodki so znani. Zadnja dva meseca ni bilo skoro seje bres izgredov. Nemško-liberalna stranka se je zarotila onemogočiti vsako žakonodajsko akcijo, dokler se ne prekličejo vladne jezikovne naredbe. Začetkom se je ta stranka zadovoljevala s tem, da je zahtevala brez števila glasovanj po imenih. Razlagala je po svoje opravilnik ter ga zlorabljala. — Toda ta nenavadna sredstva ji niso zadostovala, po slnževala se je pozneje še radikalnejših. Pričela je razgrajati, žvižgati in razbijati. Kaj da je moral preslišati grof Badeni, kakšne psovke krivične, pobalinske, prostaške so morali požirati predsednik in podpredsednika, tega si kar misliti ne moremo. — Cele ure, cele dneve, da, cele noči so Wolf, Schonerer in drugi nju vredni tovariši razgrajali, kakor divje zveri, izzivajoč in grozeč na vse strani ter konečno tudi dejanjski napadajoč. Le občudovati moramo pogum in hladnokrvnost predsedstva pri tem razbojniškem meteju obstrukcijonistov. Večina je bila prisiljena, spremeniti opravilnik, ako je hotela, da se sploh zopet omogoči pričeti parlamentarno delo. Eer tudi to vsled razdivjanosti ni pomagalo, je konečno odnehal Badeni in izročil cesarju ostavko ministerstva. Jasno pa je vsakomur, da so bile za obstrukcijo vladne jezikovne naredbe le pretveza za njih razgrajanje, pravi vzrok tega postopanja nemških liberalcev je njih poraz pri volitvah, vsled česar so iz- gubili krmilo vlade, katerega so si vedeli ohraniti toliko let, in to krmilo si hotć pridobiti ter v ta namen rabijo vsako sredstvo. Opozicija pa ni samo surova, marveč tudi skrajno licemerska. Nemštvo, nemški jezik, nemško prvenstvo to so traze, pri nemškem narodu popularne in te je židovski liberalizem potisnil v prvo vr^to, da bi tem potom dosegel prave svoje namene. Nikdo namreč ne verjame, da bi bilo nemštvo v Avstriji z naredbami kaj prizadeto, ali eelo v ne* varnost postavljeno. — Židovsko - liberalno nad-vladje je bilo v nevarnosti in odtod ta silen hrup in trušč. Ali pa je židovski liberalizem dosegel s tem svoj namen, da je odstranil od vlade Badenija? Mi dvomimo. Res je znamenje velike slabosti, da se je vlada umaknila pouličnjakom, najbrže tudi z Badenijem izginejo vladne jezikovne naredbe, vender je še ostala večina in večine ne morejo meni nič, tebi nič spremeniti v manjšino. Mogoče, da nova vlada razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, vender ni nobenega razloga, da bi avstrijski narodi, ki so se pri zadnjih volitvah otresli židovsko-liberal-nega nemškega nadvladja, v tako kratkem času spremenili svoje nazore ter se po večini izrekli za židovski liberalizem. Vsaj v zadnjem zasedanju vender židovsko-liberalna stranka ni nič takega storila, da bi si megla pridobiti zaupanje večine volilcev, nasproti sramovati se mora vsakdo in zaničevati njeno postopanje. Reči torej smemo: Badeni je sicer šel, toda položaj ee ni spremenil. Na večini je, da obdrži, kar si je priborila. Vidi se, da je „L' Univers" jako dobro poučen o naših razmerah. Politični pregled. V Ljubljani, 6. decembra. Nagli sod v Pragi. Doslej je v preiskovalnem zaporu okoli 200 oseb, katere so zaprli zaradi zadnjih izgredov. Zaslišanja se vrše v pozno neč. Pred sodiščem straži stotnija vojakov. — V Pragi je zbranih 25 bataljonov in 7 eskadronov vojakov, ki skrbe za red po ulicah. Razburjenost se je deloma polegla, zato se zatrjuje, da bode nagli sod v kratkem preklican; gotovo pa bode vlada dovolila nekatere olajšave. Nemci se seveda oglašajo pri praški občini in vladi za odškodnino. „N. Pr. Pr." dolgo in široko opisuje škode, katere so nekda Čehi provzročiti nemškim Židom, a pozabi povedati o nemških izgredih v drugih mestih. Dunajska Židinja ve že povedati, da so odlični Cehi pripravljali te izgrede. To je že stara taktika nemških hujskačev. — Zanimivo je tudi, da se je baron Schwegel pridružil onim nemškim veleposestnikom, ki so se pri minist. predsedniku Gautschu pritoževali proti praškemu županu. Dr. Kramar o položaju. Dunajski zastopnik „Bud. Tagbl." se je priplazil po svoji navadi minule dni tudi k zborničnemu podpredsedniku dr. Kramafu ter stavil nanj razna vprašanja, na katera mu je dal podpredsednik tudi primerne odgovore. Nagovorjeni je pojasnoval v prvi vrsti, da je predsedstvo moralo poseči po najskrajnih sredstvih, ako si je hotelo zagotoviti vsaj varnost življenja, ako ne ob jednem parlamentarni red. Tega nam ne more nihče zameriti, pravi dr. Krami f nadalje, in znano nam je, da je na naši strani javno mnenje celega civilizovanega inozemlja. Kaj pa se zgodi v najbližji bodočnosti, pač sedaj še ni mogoče uganiti, najbrže bode vlada prisiljena, poseči po znanem paragrafu LISTEK. Brez prestanka . . . Spisal Ivan Gradar. Kakor belo golobje perje so se vrtili po zraku od zemlje pa visoko do meglenega nebi veliki sneženi kosmiči, sukajoč se nemirno drug krog druzega in trepetajoč od mraza. Odkar je zasijalo hladno, zaspano jutro, prestalo ni to tiho zimsko življenje in nervozno hitanje po zraku niti za trenotek ; zdelo se je, da so to vedno isti kosmiči, da visć na vedno istem m'istu med nebom in zemljo, kakor bi jih bila privezala nevidna roka na trdne bele niti. Snežilo je ves dan; ura je bila jednaka uri; za najkrajši hip se ni nebo zjasnilo, zableščalo v lepšem, vese-iejšem svitu. In ta tiha, polmrtva jednakomernost je legla polagoma tudi na obraze; iz očij je gledala zaspana, lena mlačnost in kretnje so postajale pod njenim uspavajočim uplivom okorne in utrujene. Šipe na oknu so bile pokrite z drobnimi kapljicami ; zdaj pa zdaj se je katera odločila od sosed in zdrknila počasi na okvir, kjer se je razširila in razblinila ter se spojila z drugimi v tenek curek, ki se je plazil v ostrih ovinkih po vlažni steni navzdol. V peči je prasketal ogenj in časih je zale-sketala postelj in majhna mizica ob nji v čudoviti, krvavi luči, nato pa so se zgrnile po sobi toliko temnejše sence: — kakor bi se bil vzbudil iz sanj, zaplapolal je plamen visoko do vrha, vztrepetal in zavzdihnil, oprijemal se z dolgimi, rdečimi prsti ob lončevini in železju, — ali prestrašil se je samega sebe, zadrgetal in ugasnil. „Torej očka, zdaj pojdemo . . Pred posteljo je stala majhna, okrogla ženska, oblečena na pol gosposko. Nizek klobuček s širokimi, temnomodrimi trakovi je čepel na gostih, ku-štravo friziranih laseh, na ramah pa je visela prekratka pelerina iz svetlorjavo meliranega sukna. Starec se je nekoliko zganil na blazinah, prijel s sivimi, do kostij sesušenimi prsti krčevito za odejo in vzdignil glavo. Njegove oči so bile motne, brezbarvne, polmrtve, — kakor vsi obrazi krog njega iu dolgočasno vreme tam zunaj. Po vratu, bradi in licih so poganjale redke, trde kocine, velika, voščena ušesa so molela daleč naprej, izza tenkih, izpitih usten se je kazalo samo še dvoje črnih zob. Njegov glas je bil nekako boječ, obziren, previden, kakor bi se bal, da koga ne vzbudi. „Kje pa je Fran ? Kje je Pran ?" In velike, brezbarvne oči so se obračale po udrtih globinah šiloma iz kota v kot, kakor bi hotele prodreti težke trepalnice. „Tukaj sem očka, tukaj ... Kaj pa bi radi ?" Pri vratih je stal dolg, mlad človek, z mehkimi , belimi, kakor s pšeničnim testom prevlečenimi lici. Krog tenkega telesa se mu je vila in gubala ohlapna črna obleka, čez ramo je položil ogri-njač, v roki pa je držal dežnik in majhen kovčeg. „Zdrava hodita ... in ... in, — no, torej daj mi še enkrat roko, Fran ; zdaj se tak6 več ne vidimo ; zdaj bom sam . . ." .Ali kaj pa govorite očka?" pohitela je ugovarjati njegova hči. „Saj Vam je boljše; zato ravno odhajava. Ko bi ne kazalo, ne bi Vas pustila samega, ne Fran in ne jaz ... Le pomirite se, očka, saj veste, kako je . , . Frau ne more pustiti svoje službe kar tako, — in za bogve koliko časa. In zame je tudi sitno. Mož godrnjA, pravi, da ne more vsega sam ; z gostilno je križ in najetim ljudem se ne more zaupati ničesar . . . Tako je, vidite očka ... Saj verjamem, da Vara je dolgčas, ali to je že tako na svetu. Samo pozdravite se, potem se bo že kako napravilo . . Oče je zatisnil oči; preti so se premikali po odeji počasi in oprezno, kakor bi nečesa iskali. „Toraj pojdita, pojdita .... pa zdrava bodita . . . ." Govoril je tako tiho, da ga je bilo težko razumeti; zdelo se je, da hoče zadremati. 14., s katerega рошобјо se bode izvedel negodbeni provizorij. Reduo parlamentarno delovanje je popolno izključeno, ker ni misliti, da bi se udala obstrukeija, dokler vlada ne ugodi vsem njenim zahtevam in se zbornična desnica ne podvrže njeni želji. Poslednje se pa ne bo nikdar zgodilo, dokler bodo desničarske stranke tako jedine, kakor eo eedaj. Sehoaererjev» zmaga je le trenutna, kajti večina je zastopnica večine avstrijskega prebivalstva, katera je še vedno in bode tudi sedaj odločevala. Kar se tiče rešitve nagodbenega provizorija s pomočjo § 14., pravi dr. Kramar konečno, ne more on nikakor umeti, čemu se Mažari tej rešitvi toliko upirajo ter pravijo, da nasprotuje ustavnim določbam. To nikakor ni istina, kajti vporaba tega paragrafa je popolno ustavno postopanje. Prvi podpredsednik je torej napram Mažarom, kakor tudi vsem avstrijskim narodom jasno označil postopanje desnice ter pokazal v vsej nagoti počenjanje nemških kričačev. Poljski listi o postopanju židovske liberalne klike. Poročali smo že, kaka jedinost se zrcali iz pisave posamnih poljskih listov, ki vsi najostreje obsojajo nečuveno počenjanje židovskih liberalcev in nacijonalcev in bodre člane desnice, naj neomahljivo vztrajajo v boju za pravično stvar. „Nova Reforma" si je pa sedaj izumila neko sredstvo, s katerim bi se baje zdatno zamašila usta nemškim kričačem. Svetuje namreč, naj zahtevajo slovanski zastopniki za slučaj, ako bi se škandali še ponavljali, da se premesti parlament z Dunaja v kako drugo mesto, katerega prebivalstvo ne bo tako pod vplivom VVolfa in Schonererja. Pretrgati bi se morale tudi vsake zveze z nemškimi trgovskimi tvrd-kami. Prva misel bi po našem mnenju ne koristila mnogo. Razmerje mej Avstrijo in Ogersko postaja čim bolj napeto in ministerski predsednik baron Banffy, ki se je nekaj dnij zaman trudil na Dunaju, da bi si zagotovil vsprejem nagedbenega provizorija, se je moral sinoči vrniti v Budimpešto, ne da bi mogel potolažiti svoje verne pristaše. V današnji seji ogerske poslanske zbornice bode neki že predložil pripravljene načrte glede jednostranske uravnave ogerskih razmer. Nasproti tej vladini nameri je pa i vso odločnostjo nastopil vodja mažarske neodvisne stranke, znani Ferencz Košut. Izjavil je napram nekemu časnikarju nastopno: Niso mi sicer znane namere naše vlade, kakor tudi ne načrt zakona, ki ga namerava predložiti poslanski zbornici, toda ako meni vlada, kakor se splošno zatrjuje, predložiti postavodajalnemu zastopu le začasne odredbe in ne načrt zakona glede popolne ločitve Ogerske od Avstrije v gospodarskem oziru, pobijali bodemo ta načrt najodločneje z vsemi silami v parlamentu in izven njega ter bodemo poleg tega vpri-zorili gibanje po celi deželi, ki ne bo v nikaki primeri z obstrukcijo v minulem poletju. — Marsikdo bi mislil, da je izustil Košut te besede radi tega, ker ves gori za popolno samostojnost mažarske polovice, toda v resnici je pa ves ta manever le slepilo in pesek v oči avstrijskim politikom, katerim naj bi se vzbudila nevoščljivost radi „mastnega dobička," katerega bi baje imeli Mažari tedaj, ko bi se popolno odtrgali od naše polovice. Toda Košutova „Z Bogom, očka . . Vrata so zaškripala, pred oknom sta se prikazali dve senci, ki sta takoj zopet izginili. Brat in sestra sta odšla. Starec je odprl oči, uprl se s komolci ob blazino in se s trudom dvignil v postelji. „Sne . . . sneg . . . brez prestanka . . . Kolikor daleč seže oko ... in dolgočasna praznota . . ." In zdelo se mu je, kakor da se zavjja v to mrzlo, dolgočasno brezčutnost vse njegovo dosedanje življenje .. . Brez velikega veselja, brez velike žalosti . . . Sama snežena, zaspana jednakomernost, kolikor daleč seže oko nazaj, v pol pozabljeno, megleno preteklost. Samo sneg . . . sneg. Nikjer zelenega listja, ne rdečih cvetov; vse brez barve, brez vonjave, brez glasu. In solnca ni. Skrilo se je tja daleč, da bi ne oledeneli njegovi žarki v tej dolgočasni brezčutnosti. Legel je na posteljo nazaj in z&tisnil oči, da so se videle vzbočene trepalnice kakor dve veliki sivi kroglji, globoko zakopani v izsesane jame. Prsti pa so se še vedno igrali mehanično po odeji. In zunaj je snežilo . . . snežilo. Snežilo brez prestanka . . . strank» naj nikar ne račun» na toliifo slepoto in nerazsodnost avstrijskega parlamenta ter ne misli, da bodo sastoppiki Avstrije poklekovali pred dosedanjimi zavezniki, misleč, da bi sicer Avstrija propadla. Vsak pravi ljudski zastopnik želi in mora želeti, da se Avstrija čim preje otrese židovsko-kapi-talističnih pijavk, ki vodijo vso mažarsko politiko. Dopolnilne volitve na Hrvatskem eo se minulo soboto završile z izvolitvijo sedmega poslanca za hrvatski deželni zbor za volilni okraj Koprivnica, kjer je zmagal vladinovec dr. Schwarz proti kandidatu zedinjene opozicije dr. Ružiću. Zmaga mažaronske etranke v tem okraju je ravno tako „častna", kakor v drugih volilnih okrajih, kajti s takimi sredstvi, kakoršnih se poslužuje mažarska vlada pri vsakokratni^ volitvah, pač ni mogoča drugačna zmaga. Prodrli so torej skupno trije kandidatje združene opozicije, mej tem ko so „zmagali" štirje nasprotni zastopniki „naroda". V jednem volilnem okraju, kjer je namreč proglašena nagla sodba, se volitev še ni vršila in se najbrže letos še ne bo. Nezastopana bodeta torej v hrvatskem deželnem zboru še vedno dva okraja, namreč Reka in Pisarovina, in so torej danes, ko se je otvorilo novo zasedanje hrvatskega zastopa, prazni trije sedeži, na katerih bi gotovo sedeli opozicijonalni poslanci. Nemški državni zbor se bode toraj v malo dneh zopet pečal s perečim vprašanjem, o katerem je poslance obvestil cesar Viljem v svojem prestolnem govoru. Dovoliti bode moral ogromno svoto za pomnožitev vojnih ladij. Pritisk je velik od vseh stranij, posebno pa na odločilni centrnm. Kakor se je brzojavno sporočilo, predloži centrum državnemu zboru predlog, v katerem zahteva, da se prekliče zakon proti jezuvitom. Ta zahteva je nekaka conditio sine qua non, od katere je odvisno, bodo li člani centruma glasovali za vladno predlogo ali ne. Gotovo to sicer ni, vsekako pa je res, da se centrum jednako z drugimi opozicijonalnimi strankami nikakor ne uda. Borba mej vlado in njej v tem oziru neprijaznimi strankami bo tedaj huda. Kdo bo bodoči guverner za Kreto ? S polkovnikom Scbiifierjem ne bo nič. Uprl se mu ni samo sultan, marveč tudi ruska vlada mu je bila zelo nenaklonjena. Ruski car je temu najbrže zato nasprotoval, ker je imel pripravljenega druzega kandidata, namreč črnogorskega vojvodo Petroviči, ki ima poleg kandidata sultanovega Karateodorj paše precej nade na to častno mesto, ako se mu ne upro Rusiji neprijazne velevlasti. Prvi mož bi bil Kreča-nom gotovo najbolj po godu. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. decembra. (Javen shod) priredi slov. katoliško delavsko društvo v Ljubljani prihodnjo sredo, dne 8. t. m. ob l/tlO. uri dapoludne v prostorih „Katoliškega doma". Poročal bode drž. posl. g. dr. Krek. (Imenovanja pri pošti) Poštnimi azistenti so imenovani praktikantje: J. D o 1 i n a r za St. Peter, A. Bučar in J. K o b e za Ljubljano, A. D e 1 k i n za Gorico, Fr. Zore za Opatijo, A. Martin is za Pulj, P. Budinić, A. Felszegy, F. Kali-ster in F. Forster za Trst. Poštnim prakti-kantom je imenovan jurist Milan Borštner in sicer za Ljubljano. (Resnica in „Narod".) „Slov. Narod" zopet zatrjuje, da je pooblaščen izjaviti, da je g. Ivan Gruden objavil ono surovo izjavo v „Slov. Narodu" dne 13. novembre. Rekli smo zadnjič, da imamo priče na razpolago, kako je „Slov. Narodu" Bog ve kdo doposlal dotično izjavo, le g. I. Gruden gotovo ne. Ne verjamemo, da bi si gospod ne upal tega v obraz povedati. Dne 21. novembra dopoldne je g. Fr. Goli vprašal g. Grudna vpričo g. Ivana Vogelnika in g. Ivana Turka, odbornikov mestne hranilnice in posojilnice v Idriji, je-li res sam objavil ono izjavo. Odgovoril je g. Gruden vpričo omenjenih gospodov, da je naznanil samo, da ne kandiduje, hudo mu pa je, da brez njegove vednosti „Slov. Narod" tako piše. — Kdn laže V (Dnevni redj občinskega sveta redni seji, katera bode v četrtek, dnd 9. decembra t. 1. ob petih zvečer v telovadnici I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah. — Ko bi ta dan ne mogle rešene biti vse točke dnevnega reda, bode se seja nadaljevala v petek, dne 10. decembra t. I. ob peti uri popoludne. — I. Predsedstvena naznanila. II. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Polic, odseka poročilo o nasvetih mestnega azikata, razloženih v poročilu za 1. 1896. 17. Nad-zorovalnega odseka za elektrarno nasvet, da se eenik o prejemanju električnega toka glede pavšalneg» obračunavanja nekoliko izpremeni. V. Finančnega odseka poročila. VI. Stavbnega odseka poročila. VII. Policijska odseka poročili. VIII. Odsek» za olepšavo mesta poročili. IX. Direkkrija mest. vodovoda poročilo o proračunu mestnega vodovoda za leto 1898. X. Nadzorovalnega odseka za elektrarno poročile. XI. Odseka ad hoc poročilo o ustanovitvi mestne godbe. XII. Občinskega svetnika dr. Dan. Majarona samostalni predlog glede znižanja volilnega cenza in razširjenja volilne pravice za občinski svet ljubljanski. XIII. Personalnega in pravnega odseka poročila. XIV. Finančnega odseka poročili. XV. Nadzorovalnega odseka za elektrarno poročilo o oddaji služeb. (Zbor „Glasbene Matice") ima drevi ob 8. uri v Sokolovi dvorani v Narodnem domu glavno skušnjo z orkestrom. (Šolska podpora.) Kakor poroča uradni list, je dež. šolski svet kranjski tukajšnji šestrazredni ljudski dekliški šoli v Lichtenturnovi sirotišnici dovolil 600 gld. letne podpore iz nor. šol. zaklada proti posledobnemu odobrenju dež. zbora. (Demonstracije v Beljaku) Poroča se nam: Beljačani so Celovčanom navadno vsaj za par korakov naprej, zlasti kar se tiče rogoviljenja, ropo-tanja, nestrpnosti itd. To pokazalo se je tudi ob zadnjih demonstracijah, ki so bile v Beljaku povsem bolj obsežne in silovite, nego v Celovcu. Nekoliko se vam je že sporočilo in naj se s tem spopolni prejšnje poričilo. — Razburjenost je netil listič „Kiirntner Nachrichten", ki je svoje pristaše kar naravnost poživljal na upor. 2e v soboto so demonstrirali delavci, pomagali so jim nacijonalei, Sploh je za tukajšnje demonstracije najbolj značilno to, da so popolnoma združeni in dogovorjeni nastopali nemški nacijonalci in socijalni demokratje. — V nedeljo imeli so (in sicer združeni obedve stranki) shod, na katerem je imel glavno besedo posl. dr. Steinwender, ki je zlasti poročal o tem, kako so zapirali Wolfa. Na shoda izvedeli so tudi, da je odstopil Badeni, in ta novica je zbudila veliko navdušenje, in združevali so se klici „Nieder Badeni" s klici „Pfui Gautsch" (Sic!) O shodu samem treba še omeniti, da je nek apo-tekar Stadler posebno vnemal se za to, naj se vzame duhovnikom volilna pravica II Ta mož je pač govoril dr. Tavčarju od srca. — V torek zvečer je prišel željno pričakovani G h o n. Mesto je bilo zbog tega prihoda in Badenijevega odstopa v zastavah in razsvitljeno. Ponavljale so se iste komedije, kakor v Celovcu. Zupan mu je zatrjeval, naj bo slovesni vsprejem nekako tolažilo za zaušnico, katero so v državnem zboru Ghon u priložili. Ljudstva se je neki zbralo na tisoče. Nosili so svetilnice, bila je na nogah požarna bramba, pevci, trosili so cvetlice itd. po že znanih vzorcih. Da je bila komedija popolna, kričali so kajpak zoper „klerikalce" in razbili okna mestnega župnišča. V obhodu in pozneje pa se je v bratski ljubezni vrstila „Wacht am Rhein" „Lied der Arbeit". Imenovani list poroča kot posebno znamenitost, da nacijonalni gostje po be-Ijaških kavarnah ne zahtevajo več „einen Schvvar-zen", marveč — „einen Gautsch". Vidi se, da so Beljačani ne le srboriti, temveč tudi — duhoviti! (Iz Celovca), dne 3. dec. Po mestu širi se včeraj in danes govorica, da je deželni predsednik baron Schmidt Zabierow že umirovljen in mu za naslednika imenovan pl. Fradenegg iz Gradca. Bodisi temu kakor hoče, ob zadnjih demonstracijah se je nj. ekscelencija mogel prepričati, kam je pri-vedel sistem, katerega je tiral baron Schmidt-Zabi-erow z vso silo. — Včeraj in danes sneži. Padlo je že precej snega in ker je zemlja dobro zmr7la, bode lep saninec. V gornji Ziljski dolini je padlo snega blizu meter visjko ter so plazi zasule dva voznika. (Jeranova dijaška miza) Za mesec november je bilo plačati v ljudski kuhinji dijakom za hrano 220 gl. 29 kr. za stanovanje, zasebno hrano in šolske potrebe 79 gl. 80 kr., skupaj 300 gld. 09 kr., dohodkov je bilo meseca novembra 311 gld. 29 kr. — Hvala Bogu in vsem dobrim mladinoljubom, da smo pretekli mesec srečno pretolkli brez primanjkljaja. — Prihodnji prvi torek v mesecu je ob '/48. sv. maša v stolnici za žive in mrtve dobrotnike Je-ranove dijaške mize. V Ljubljani 3. decembra 1897. A. Kalan. (Okrajna cesta Sodraš ca-Gora) je dovršena in izročena prometu. (Proeet n» železnici ustavljen) je bil včeraj zaradi žametov na progi Beljak • Ponteba-Viden in Trbiž-Lesce. (Zdravje v Ljubljani) od 21.-27. nov. Novorojenih je bilo 20: umrlo jih je 18, mej njimi za dušljivim kašljem 1, za jetiko 3, za vnetjem sopil-nih organov 1, za različnimi boleznimi 13; mej njimi je bilo 7 tujcev in 13 iz zavodov. — Za in fekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom 1, za oslovskim (dušljivim) kašljem 1 in za vratico 1. (DnhovniSke spremembe v lavantinski škofiji.) V stalni pokoj stopijo naslednji gg. župniki: Flo-rijan Vizovišek pri Sv. Emi, Valeutin Par v Go-tovljah in Anton Fischer pri Sv. Jakobu v Slov. gor. — Za župnike pa so imenovani ti-le gg. kaplani: Franc L?kše v Girkovcah za Luče, Janez Toman v Slivnici blizu Maribora za Skomre in Alojzij Suta v Sevnici ob Savi za Sv. Marjeto niže Ptuja, ter bodo dna 12. decembra inštalirani. (Kdo zapeljuje mladino.) „Kiirntner Zeitung" poroča, da se je zadnje demonstracije v Celovcu vdeleževala tudi neba učenka tretjega razreda ljudske šole ter na ves glas kričala: „Nieder mit den Pf.....1" Deklica, sicer dobrih starišev hči, bo kaznovana. Kdo pa bo kaznoval kričače in rogovileže, ki s svojim vedenjem tako pogubno vplivajo na nedoraslo mladino? (Ilustrovani narodni koledar.) Leto X. Uredil in izdal Diagotin Hribar v Celju. Cena elegantno vezanemu izvodu 1 gl., broširanemu 70 kr.; s pošto 10 kr. več. — Koledar nosi na Čelu sliko cesarjevo ter slavnostni spis o 50-letnem jubileju cesarjeve vlade. Poleg navadne koledarske vsebine podaja nam druge tvarine. Prav lepi so životopisi Luke Je-r a n a in Fr. viteza M i k 1 o s i c h a, Sim. B o b i č a in Janka Kersnika. — Zgodovinski zanimiv je sestavek: Ljubljanski knezoškof Tomaž Bren na Spodnještajerskem. Spomenica k 300-letnici njegovega imenovanja ljub. škofom 18. vinotoka 1597 leta. Omeniti je še spisa: Bast, moč in razpad os-manske države od H. Majarja. Ilustrovani narodni koledar se po svoji okusni obliki in srečno izbrani tvzrini sam priporoča. (O zadnjih nemirih v Pragi) podamo iz zasebnega pisma, katero je pisal očividec, sledeče črtice : Strah in groza je vladala te dni po zlati Pragi I Nemci in Židje skrivali so se po stanovanjih, kakor ptice, kadar se bliža huda ura. No saj je bilo treba 1 Znano je, kako so delali Nemci pretekli teden v Zatcu, Hebu, Duksu itd., noben Ceh si ni bil svest življenja. Ti dogodki so pražke Cehe zelo razburili, ali vendar mirovali so še vedno. Toda ko so v ponedeljek ob 9. uri dopoludne nemški .burši" na univerzi pri odprtih oknih peli „die Wacht am Bhein", in so od tu naredili obhod po mestu in sicer iz univerze v kazino, iz kazine v „Schlaraffio" in zopet v kazino, je prispela jeza na vrhunec; razun tega je še neki nemški medicinec udaril češkega med. po glavi, da ima sleduji veliko rano. Hitro se je sklical shod čeških ia drugih slovanskih dijakov, da bi uprizorili obhod po mestu, a policija jih je razgnala; pri tem begu jih je mnogo dobilo kako tako pošteno čez glavo, da za trenotek niso videli druzega kot milijon zvezd. V torek je bil drugi shod in vršil se je v redu ; toda seme jeze je že vskalilo v srcih „mase", katera se je kakor hudournik valila sem ter tje po številu kakih 10.000. Do 71/» zvečer je bilo Se precej mirno; a tu se ua Pfikopich jeden Nemec spozabi in vrže med ljudstvo kamen, kar provzroči velikansko vpitje. Kaj je sledilo temu? Slišalo se je vee, krik, kletev, petje, vpitje, žvižganje, žvenketanje šip, udar kamenja itd. ter klici: „To za Zatec, to za Heb" in kdo ve koliko še drugih. Tu policija ni dosti opravila in marsikateri stražnik je tekel Na Vaclavskem namestju godilo se je ravno tako. Bil je tu cel polk vojakov, a opravil ni dosti in ubraniti ni mogel masi, da ne bi razdejala neke hiše skoro popolno; o oknih pri njej ni ne duha ne sluha ; sedaj je vsa zaplankaoa. Noč je bila sevd, zelo nemirna, a vendar ni bilo hujšega. Najhujše je bilo v sredo. Cel dan je bilo razbijanje in pobijanje po Kraljevih Vinohradih in Žižkovu. Glavna stvar je bila zvečer, ko je ljudstvo v starem mestu ravno pred rotovžem razbilo okna neke kavarne, zneslo vso opravo na ulico in zažgalo. Prišli so tudi mnogi radovedneži gledat, a prišla je policija na konjih ter s sabljami delala pot. Najhujše je bilo na Kr. Vinohradih in Zižkovu. Vojaki so bili prisiljeni streljati; 4 so mrt>i, okrog 200 ranjenih. Sedaj eo hiše ob 7., a gostilne ob 9. vse zaprte. Imamo „Staodrecht"i Najbolj nerodno je, ker vojaki za vsako malenkost streljajo ; včeraj (t. j. 2. dec.) popoludne ob 4, 13 minut je zagnal neki deček mal kamen med častnike in hajdi: „Habt-Achtl Schiessen! Fert;g! An-Feuer I" Malo se je zabliskalo in potile, pa so se nekateri valjali po tleh, a drugi so šli, ne — leteli, kolikor so jih nesle noge in kolikor je dovoljevala velika gnječa. Vojaki so prišli na pomoč iz Jozefovega, Terezinega mesta, Bolina, Brna, Budjejovic, Linca, a na Dunaju je pripravljen cel polk za Prago. Včeraj (t. j. 2. dec.) in danes (3. dec.) je vse mirno po cestah, ker nihče ne hiti rad smrti naproti. (Pisatelj Zola v židovski službi.) Zola je, kakor piše „E^enement", rekel nasproti pisatelju Pavlu Brulatu, da je generalni guverner pariški, general Saussier prepričan o nedolžnosti Dreyfussovi. Na to pa je Saussier odgovoril po Časopisih, da mu Zola pripisuje mnenje, katerega on nikoli ni imel, ker je on kot načelnik vojnega pravosodstva dolžan brezpogojno klanjati se veljavnim sodnijskim razsodbam. Kedo vć, koliko je vzorni Zola dobil od Židov denarja za svojo najnovejšo laž. Društva. (Zadruga v Kropi.) Iz Krope. Pet tisoč in šeststo (5600) vojaških postelj najnovejšega zistema je zadruga v Kropi oddala v sedaj toliko nemimi Dunaj. Ddlo je bilo izvršeno brez napake. — D&siravno je bilo načelništvo v veliki skrbi in je res veliko riskiralo, pa z božjo pomočjo je bila skrb premagana in delo, 6a tudi težavno, vender zvršeno. Marsikateri vinar so ljudje zaslužili, tudi taki, in to je največ vredno, ki sicer od milosti ljudij živd. Vsa hvala požrtvovalnosti načelništvu zadruge I Pa tudi erar je prav zadel, ker je delo v Kropo oddal. S tem je sam sebi prihranil najmanj deset tisoč gld., malemu obrtu in revežem pa veliko pomagal. — Ko bi se erar oziral s svojimi naročili, in ta so ogromoa, na majhne obrtnike, ne pa vse vtaknil v v žep mogočnim židovskim tovarnarjem, ki erar na dva načiua, ako ne na več skubijo, bi tudi ubogi delavec več zaslužil, bil bi miren in zadovoljen državljan. Kako pa erar skubijo veliki tovarnarji? Eyo Vam dokaza! Bil sem v c. kr. zalogi (depot), kjer leži nakopičenega blaga, pripravljenega za črno vojno in rezerviste, kakor tudi za stalno vojsko. — Vsaki vojak stalne vojske ima dvojno opravo pripravljeno. Torej je tacega blaga na več sto milijo nov v vrednosti naloženega. Kaj mi je rekel oskrb nik te zaloge? Pokazal mi je opravo, ki je večinoma naročena v velikih tovarnah, pokazal ob jednem razloček med blagom. Jeden siv vojaški plašč prejšnjih časov je vojak nosil v mirnem času najmanj 5 let, sedaj pa naj ga obleče v mirnem času in napravi jedne centralne vaje v slabem vremenu, tako premine črna barva plašča, med suknom umetno utisneni «krop (štirka) se spere in ostane le nekoliko suknjenih cunj. Erar je dobro plačal in dobil slabo blago. Zida zato gotovo vest ne peče, ker ne gleda na to, ampak na svoj debelejši mošniček. — Tako se godi tudi pri druzih opravah. Vojaška oprava stane vsako leto več in mogočni tovarnarji so vsako leto bogateji, mali obrtnik pa vidno peša. Erar ima res veliko več opraviti v pisarijah, kakor tudi v prejemanju, ako naroči svojo opravo pri manjših in več obrtnikih. Prihrani si pa s tem lahko milijone denarja in pri manjši množini se blago tudi bolj natanko pregleda. Erar ne bo oškodovan, obrtniku bo pa pomagano. Vojakov je na razpolago dovolj in ti gredo kaj radi v vsako mesto blago prejemat. To se je videlo in nas je prepričalo prejemanje vojaških postelj v Kropi. Kako bi Kropi pomagali k blagostanju? S tem so ве pečale že v to zbrane enkete in s tem so se ukvarjali tudi mnogi učeni blagohotni možje. Menda vender ne bo odveč in se ne bomo komu zamerili, če tudi mi povemo svoje mnenje. Zadruga je veliko pomagala, vendar svojega namena še ni dosegla. Kaj je temu krivo? Needinost in zavist nekaterih kroparskih občanov, te so krive, da se Kropi ne mrre tako hitro pomagati. Zadruga je imela sovražnike d^ma in naklonjenih ni našla tudi pri svojih oblastih, razven nekaterih mož, kakor g. ces. svet. Murnika, pokojnega g. dr. Zupana in nekaterih drugih. Sedaj se pa tudi oblastva lahko prepričajo, da je zadruga blagodejna in bo vedno bolj, kolikor bo bolj utrjena. A to še ni vse. Prvi nasvet moj bi bil, kako Kropi pomagati, ta le: Erar naj bi začel izdelovati po kroparskih kovačih erarična dela, kakor so: železje za konjsko opravo, žeblji za arzena! v Trstu in Pulju, za mostove, za svoje zgradbe itd. Tega dela je neizrečeno veliko. Naši konjaki so bnljsi, kakor mašinski, a vendar erar le-te kupuje v tovarnah v velikih množinah iu kroparski konjak je popolnoma propadel. Tedaj tudi tukaj je veliki tovarnar I Ta dela naj bi pa erar prevzel v svoje področje. S tem bi bilo Kropi gotovo pomagano. Nekateri gospodje mislijo na to, kako bi v Kropi vpeljali novo obrtnijo. Dobra misel. Mi bi jim bili zato jako hvaležni. A način, po katerem so hoteli novo obrt- nijo vpeliati, ni bil pravi, z t to bo tudi delo brez uspeha. Tu vam dokaz. Kroparski mladenič se je učil dre leti plesti jerbase. Jamčil je e svojim podpisom, da bo doma druge v tej stroki podučeval. Prišel je domov in začel svojo: obrtnijo. Ker p» ni izučeu trgovec, svojega blaga ne zna in ne vć komu prodati. Kam z blagom ? Moral je prenehati in začel je zopet kovati. Eako more potem druge učiti, ko še sam nima dela? Kako si bo napravil zalogo, kako dobil učencev in jih vzdrževal, ko nima niti vinarja svojega denarja? Naša misel je: ako hoče vlada vpeljati novo obrtnijo v Kropi, tega naj podpira in za to podporo mori» najmanj 10 let v Kropi ostati. Zj sprejete učence naj mu pa vlada pogojeno svoto plača. Na ta način bo ostal denar v Kropi in delavne moči se bodo množile. Trg Kropa bo rastel, nova obrtnija bo ostala, ker bodo učenci postali pomočniki in pošteni trgovci. Trgovine se bodo učili od svojega mojstra doma. Mlade moči odvajati iz Krope in denar drugam vplačevati, to se pravi Kropo slabiti, ne pa pomagati ji. S tem ljudje ostajajo ua tujem, otroke in starčke puščajo doma, da jih mora občina rediti. Nckaterniki so hoteli zopet čevljarijo v Kropi vpeljati. Za to obrtnijo Kropa ni manj sposobna, kakor Tržič. Toda kako ? Učence Kropi vzeti in v Tržič odpeljati in tam zanje plačevati? Dvojna zguba za Kropo. Denar ostane potem v Tržiču in učenci, dokler so sposobni za delo. Ako hoče vlada to obrtnijo vpeljati v Kropi, naj blagovoli na enaki način vkreniti, kakor s pletkarijo. Naj dobi poštenega trgovca, kateri bo znat svoje blago prodati in bo lepo z delavci in učenci ravnal. Temu naj vlada obljubi zdatno letno podporo za 10 let, za učence in stanovanja. Denar in mlade moči ostanejo v Kropi, in rastejo, obrtnija usnjarska se bo oživela, ljudstvo sa bo množilo, blagostanje bo rastlo. Tako naj mislijo gospodje, ki imajo kaj veljave in kmalu bo nam pomagano. Vsaka druga pot odpomoči bila bi brez koristi in denar, odkođerkoli, drugače za povzdigo Krope namenjen, bi bil zaman. Kje so pa stanovanja? Jaz vam preskrbim dve hisi in sicer po skromni ceni. Ena ima celo vso vodno moi vode Kroparice. Z nekaterimi spremembami si bo vsak podjetnik za majhne troške hiši primerno lahko popravil in precejšnje prostore pridobil. S tem mislim, da ne bom segel nikomu v njegove predpravice. Želel bi, naj bi se te želje kmalu izpolnile in vresničile. Fran H o n i g m a n, župnik. (Mestna hranilnica v B a d o v 1 j i c i.) V mesecu novembru t. 1. je 110 strank uložilo 27.427 gl. 40'/, kr., 49 strank uzdignilo 6.506 gl. 94 kr, 16 strankam se je izplačalo posojil 10.250 gl. stanje ulog 329.707 gld. 31 */» kr i denarni promet 68.421 gld. 63 kr. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 5. dec. Ogerska delegacija je svoje delo dovršila, treba je le še formalnega sklepa glede kvote. Avstrijska delegacija je včeraj pričela debato o vojnem ordinariju. Delegat Hoffmann seje pritoževal, zakaj vojna uprava bosanske vojake vporablja proti nemirom v nemških mestih, ter zahteval, da se nemščina vpelje kot armadni jezik. Delegat Kaftan se pritožuje o postopanju vojakov pri nemirih v Pragi ter naglaša, da se mora jezik polka ločiti od jezika poveljništva. častniki morajo znati jezik svojega polka. Delegat Kaiser izjavi, da glasuje proti vojnemu proračunu, ker razmerje med Avstrijo in Ogersko ni dognano. Isto izjavita antisemita Scheicher in Axmann; Kienmann zahteva dveletno vojaško službo, Gniewosz izjavi, da Poljaki dovolijo za armado potrebne stroške. Dunaj, 6. dec. Komandant marine admiral Sterneck je umrl vsled kapi. Dunaj, 6. dec. Povodom smrti Ster-necka je doposlal včeraj nemški cesar našemu cesarju pismo, v katerem se izraža na tej izgubi zelo toplo sočutje. Dunaj, 6. decembra. Od 30 povodom nemirov na Dunaju zaprtih je 17 oproščenih; jeden je obsojen na osem, eden na tri, ostali na dva in jeden dan zapora. Praga, 6. dec. V mestu vlada red. toda vedno bolj se množe nemiri v raznih pro-vinci jalnih mestih, posebno divje pa se obnašajo Nemci v Jabloncu, kjer so razbili več oken na čeških hišah ter poskušali s silo prodreti v „Besedo". Vojaštvo in orožništvo jim je še pravočasno zabranilo vstop. Praga, 6. dec. Mestne šole so zopet otvorjene, mesto kaže navadno lice. Nagla sodba se doslej še ni praktično uporabljala. Budapešta, 6. dec. Finančni minister je predložil zbornici proračun za leto 1898, ki izkazuje skupnega prebitka 75.721 gld. Madrid, 6. dec. Zbolel je ministerski predsednik Sagasta. Rim, 6. dec. Zatrjuje se, da je vojni minister vložil ostavko in razni listi poročajo, da mu slede tudi ostali ministri. Rim, 6. dec. Listi poročajo, da odstopi cel kabinet ter da zopet Rudini dobi nalog sestaviti novo ministerstvo. Tržne cene v Ljubljani dnć 4. decembra. gl- kr. gl- kr.| Pšenica, m. st. . . 12 50 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — «8 Rež, „ . . . 8 30 — 85 Ječmen, „ . . . 6 40 Jajce, jedno . . . — 3 Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 30 Mleko, liter . . . — 10 8 60 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 50 Telečje — 60 Koruza, „ . . . 6 60 Svinjsko „ „ . — 58 Krompir, „ . . 2 60 Koštrunovo ,, „ . — 36 Leča, hktl. . . Grah, „ . . . 13 — Piščanec .... — 45 12 — Golob..... — 17 Fižol, , . . . 9 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 Maslo, kgr. . . — 95 Slama, 100 „ . . 1 70 Mast, „ . . _ 7 u n a j 8 k a t> o r z a. Dne 2. decembra. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 25 kr. Skupni državni dolg v srebru.....102 „ 25 „ Avstrijska zlata renta 4°/0......122 „ 60 , Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . 102 „ iiO „ Ogerska zlata renta 4°/0.......122 „ 30 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 100 „ — „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 944 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld..............354 „ 75 „ London vista...........120 „ 10 „ Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj. 58 „ 95 „ 20 mark............11 „ 78 n 20 frankov (napoleondor)............9 „ 51'/»„ Italijanski bankovci........45 „ 40 „ C. kr. cekini......................5 „ 57 „ Dne 4. deoembra. 4°/0 državno srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke !. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°|„ .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kređ.banko 4°/0 Prijoritetue obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3°/0 . n n južne železnice 6°/„ . „ „ dolenjskih železnic 4°/0 160 gld. — kr. 159 „ 75 187 „ 50 99 „ 70 138 „ 60 130 „ 50 107 „ — 112 „ 50 98 „ 20 98 „ 40 22") ,, 50 184 „ 40 125 „ 75 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld.......iOO gld. 75 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 156 „ — Avstrijski ga rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........74 St. Genćis srečke, 40 gld.......79 AValdsteinove srečke, 20 gld......57 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 162 Akcije Ferdinandovo sev. želez., 1000 gl. st.v. 3420 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 426 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ... 79 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 91 Montanska družba avstr. plan.....133 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 172 Papirnih rublju v 100........127 kr. 25 50 EO 75 87 •SJT Nakup in prodaja "Јјлз; vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična ihlmska družba K IS C U Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B ЛЈГРоЈавпПа"?».!^ v vseh gospodarskih in finančnih stvarel potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni* papirjev in vestni sviti za dosogo kolikor je mogočo visocegi obrestovanja pri popolni varnosti n iiložonili (j 1 ii v n 1 c. *£8