114. številka Ljubljana, v ponedeljek 21. maja. XVI. leto, 1883 i Ilhaja vsak dan iv^cr, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejetnan za avstr ij sk o-ogerske dežele jsa ?ae leto Ifi gld., ra pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., jaden mesec i gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja nadom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje »a dom računa ne 10 kr. za mesec, po ;«0 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaaa. Za oznanila plačoje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če se dv^kxat, \u p.i 4 kr., če ue trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljnbljai.ii v Prana K o brana hiši „GlcdaliSka stolba". Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminifit>ativne stvari. V LJubljani 21. maja. UvaŽevaje starodavno pravilo, da 8e nasprotnika ne sme nikdar prezirati, marveč vedno bolj in bolj spoznavati, hočemo v oceno ii»ših političnih nasprotnikov, nemško-židovske klike in njega bojnega načina navesti naslednje: Znan je še ljuti naskok fakcijoznih oponentov na šolsko novelo. Pri tem naskoku pa se jim je pripetila ne/goda. Napadati so posebno strastno tudi ono poglavje šolske novele, ki se peča z organizacijo takozvanih meščanskih šol in jeden najodličnejih govornikov na levici je zagotovljal, da tega noben šolnik odobraval ne bode. A pod imenom „Biirgerschule" obstoji društvo, kateremu pripadajo avstrijski meščanski učitelji; in to društvo se je pred par dnevi izjavilo : „ Unter den Biirgersehullehrein Oesterreichs herrscht einiges Erstauncn daruber. daaa sich die deutschlibernlen Abgeordneten des Schulaussehusses Bonderbarervveise so energiseh gegen jenen Paragraph der Schulnovelle eusgesprochen haben, welcber die Biirgerschule betritft. Wir konnen darin nur poli-tisehe Motive erblieken, anders vviire dieses Ver-halten unerklarlicb'1. Tu so nemški učitelji, ki se tako rado nam stavijo v vzgled, menda dovolj jasno obsodili leviČ-njake. Ker se nam tako pogosto in s posebnim veseljem očita, da nas nemška kultura Se ni osrečila, da smo podredjeno pleme, da so nam Nemci za veliko let naprej itd , čujmo tedaj, kako se nemški poslanec pogovarja s svoj'mi volilci. Dr. Roser, znani kričač izmej levifnjakov, sklical je pretekle dni v Trutnovu v podnožji Snežke svoje nemške volilce, razlagal jim pomen nemškega napora in bojnega klica za nemško kulturo in druge dobrote prusijau-Btva in konečno rekel svojim volilcem: „Drei Dinge lege ich Ihnen ans Herz: Sein So gebeta, setza So net in die Lotterie; kaufu S (i kan Schnaps, dass So sich net herum- LISTEK. Stari Gud. Oset^ka legenda V 8 e v o 1 o d a S o 1 o vj e v a. — Preložil Kmetov. (Dalje.) Prošla so leta. Nina postala je iz prekrasnega otroka prezalo dekle, tako, da jednake krasotice ni bilo moči najti ne samo v Osetiji, ampak tudi na vsem svetu ne. Na nobenem carskem dvoru, v nobenem haremu ni bilo še take krasotice. Nobeden zemeljski vladar take še v sanjah ni gledal. Ljubezen Guda naraščala je z vsakim dnem, z vsakim trenotkom. On ni znal, kaj bi izumil, da bi bolj zabaval Nino, da bi jej bolje izkazal svojo ljubezen. Kakor dosle posipal jej je pot s cvetlicami, kakor dosle prenašal jo je na nevidnih krilih čez peči in propade. No, Nina se za vse to ni dosti menila, — bila je z detstva privajena k vsem tem čudesom in oni zdeli so se jej naravni. vviilze im Graba. wie die Schvveine, und treten Sie ein fiir die Erhaltung der Schule". Nikdo bi ne pričakoval, da bi kakemu poslancu v glavo palo, tako govoriti s svojimi volilci. Pa zakaj bi si dr. Roser ne privoščil te zabave nemškim volilcem nasproti, ki so po poročilu nemško-liberalnih listov ta govor celo navdušeno odobravali. Pri nas bi kaj tacega ne bilo možno, zato urno pa tudi podredjeno pleme, podredjem v toliko, da bi si kaj jednacega ne pustili povedati z oči v oči, podredjeni v tem oziru, da nemarno poslancev, ki bi tako govorili z nami. „Vsako oči imajo svojega slikarja". Politični razgled. Notranje dežele« V Ljubljani 21 maja. V zadevi preustroja hrvatske* deželne uprave bila je prejšnji teden konferenca vlade, katere so se udeležili tudi predsednik deželnega saboru Kres tić in prezident najvišjega sodnega dvora, Rji di v ojevič. Postavni načrt se je definitivno določil in se bode že te dni predložil kralju v začasno potrjen je. Kot glavni princip se je imela ločitev uprave od pravosodja. Osnovale se bodo tri poiitične instance, jedna okrajna, komitatna in deželna oblastnija za davkarstvo in komitatni odbori. Namerano reduciranje uradniških plač pa se je za stalno opustilo. Metropolit Bosne, Sava Kosanovič, in pa nadduhovtn Tešanjski, 11 i č, bila sta pri Nj. Veličanstvu v avdijenci vzprejeta. Metropolit Bdhvalil se je cesarju za podelitev velikega križa Fran Josi-povega reda, za ustanovitev konsistnrija in semenišča v Sarajevu in za nami/je, katero je ceBar semenišču podaril za CO osob, katerega vsaki kos nosi cesarski grb. Metropolit priobčil je tudi cesarju najspoštljivejši izraz udanosti in zvestobe srbskega ljudstva in pravoslavne cerkve v Bosni okoučevaje s prošnjo, da naj bi Nj. Veličanstvo bilo tudi nadalje mogočni zaštitnik pravoslavne cerkve, ki je toliko trpela. Kakor dosle prebivala je po cele dni v corah, i prepevala svoje pesni, no, prejšnjega detskega veselja že ni več imela. Zdaj pa zdaj polastila se je je otožnost in dolgčas. Stopi v ši na vršino, od koder se jej je odkrival veličasten prizor, kjer je stari Gud razstljal pred njo iz oblakov stkane čarobne slike — ogledavala je Nina ravnodušno vse te ču-dese božjega sveta, ne čuteč, kako se v njene globoko dihajoče prsi uliva tok oživljajočega gorskega vzduha. Iz njen'h črnih, zamišljenih očij kapale so jedna za drugo solze. Zdihovata je tiho in se nehote prijemala z roko za srce, katero je najedenkrat od nečesar jelo tako brzo brzo biti. Gud gledal je začuden na njo in nikakor ni mogel pojmiti, — kaj to pomeni, in šeptal jej je ves žalosten: „Zakaj tuguješ, ti moja krasotica? Česa ti jej treba?! Gledi, — kako lepo je okrog tebe! . . . in vse, bar je tukaj — vse te gore, snegi, studenci, te cvetlice in zelišča, ti oblaki — vse to je moje . . . in vse to jaz podarim tebi! Ti — carica mojega j carstva!" j *rnai||e države. Vse stranke MrbNke kraljevine in tudi vladni nje krogi se živo zanimajo za skupščino, ki se bode sklicala prihodnje mesece. Velika skupščina bode se morala sniti še to leto, ker je potrebno, da obravnava in vzprejme vse ustavi ne spremembe, kraljevo proklamacijo itd. Sedaj se več ne domneva, da se bosta velika skupščina in kraljevo kronanje ob jednem obdržavala, ker se hoče prej, nego se vrši sveto opravilo kronanja, imeti čisti red v velikih političnih vprašanjih, ter se ne bi rado videlo, da bi se svečanosti kronanja motile s strankarsko razprtijo, kar bi se pri sedanjem vedenji srbske opozicijo prav hihko zgodilo. Povodom že pričenja-joclb se volilnih agitacij so duhovi tako razburjeni, da so morale ohlastnije že večkrut vmes poseči, da se zflbranijo nepostavnosti. Za zdaj, ko volitve neso še razpisane, je volilno gibanje tako valovito; kaj bo še le po razglasu volitev! — Gospodaistveni minister Gudovič izdeluje postavne načrte, ozirajoče se na povzdigo trgovine, obrti in rokodelstva, posebno pa v podporo domače industrije; justični minister pa se peča z zidanjem novih modernih jet-nišnic. Kralj izdal je ukaz, s katerim se pošta ureja v področje trgovinskega ministerstva. Kakor poroča „Pol. Corr." hoče bolfffirMJio sobranje vsako predlogo, kntero mu bodo predložili ruski ministri, zavreči. Knez Ah ksander se bode v Moskvi potezal za spremenjen kabinet, kateri se bode osnoval po njegovej vrnitvi meseca avgusta. Konservativna bolgarska stranka ima mnogo upanja, a ona se bruni prevzeti vladanje, dokler bode lu jeden portfelj ostal še v ruskih rokah. — Celo v Rusiji same j dobili so z ruskim regimentom nezadovoljni Bolgari svoje zagovornike in pokrovitelje; posebno iskreno se potezata za bolgarsko avtonomijo lista: „Peterbg. Vedom." in pa „Mosk. Guzota u Slednja poroča o bolgarskej deputaciji, ki je t*' dni odšla iz Sotije z metropolitom Varuaškim n;i čelu ter se je podala v Moskvo, da poprosi t usko vlado za odstranitev generalov Soboluva in Kaulbarsa ter da ju namesti z drugimi generali, .če že nikakor ni usojeno mladi slovanski kneževini, — pristavlja „ Mosk. Gazeta" — da se sploh znebi ruskih generalov". Literarna pogodba mej Nemčijo in Francijo, katero so v dan 19, aprila t. I. v Beroliuu podpisali zastopnik Nemčije grof ilatzield, in Iran- nGledi tja, vkvišku, — tam, kjer se spremina na solnci v vseh mavričnih barvah led, tam — za tem ledom — stoji moj grad! On je ves iz Čistega gornega kristala, pokrit s čarobno izrezljanim zlatom in srebrom . . . Tamkaj iinuin nabranih mnogo dragocenih kamnov — pojdiva tja, pojdiva v moj kristalni grad !u No, glas starega Gud» :;i gtfgai do srca žalostnemu dekletu. Ona gledala je ravnodušno tja, kjer so se slikali za večnim ledom, kakor lehek, prozoren pajčo-lan na modrem nebu, obrisi kristalnega gr.idu. Ona je gledala — in ni je vleklo tja. Njo vleklo je doli, v domačo vas. In poletela je, ne izbiraje potov, preskakuje s kamnu na kamen tako hitro, da je stari Gul komaj dohajal za njo, da bi jej o pravem čaBU priskočil. No glej, ona ustavi se na tratici, obdani stoletnimi smrekami. Zdaj prisluškuje zatajevaje di- j hi rje. Čuj! Zvoki pesni! . .. Silni možki glas prihaja 45 coski posredniki poslanik Courcel in Jagerschmidt, predložila ?e je v soboto nemškemu zaveznemu so-vetu. Izraej osemnajstih nje člankov so najvažnejši tile: .Članek 1. daje proizvod>teljem in založnikom literarnih, vednostnih in umetniških del, naj si bodo priobčena ali ue, v obeh deželah tisto varstvo kakor v domači deželi. Članek 4. dovoljuje izdajali posnetke in chrestomatije za poučno rabo, prepoveduje pa povzemati muzikalne kompozicije v zbirke za godbeno šolo. Vsled člena 5. je v obče dovo-ljeuo ponatiskovati članke iz časopisov; izvzeti so le feljtonski romani, razprave vednostne in umet niške ter taki članki, katere proizvoditelj naravnost zabranjuje ponatisniti; politični članki pa se smejo ponatiskati brez izjeme. Člen 8. jemlje v varstvo tudi predstave godbenih in dramatičnih del, in pa takozvanih muzikalnih arraugements, to je proizvodov, ki so izdelani po tujih motivih brez dovoljenja avtorjev. Člen 9. varuje tudi prevoditelje tako kakor izvirnike; veuder pa brani le lastne prevode in ne podaje nikakeršnega monopola za prestave. Člen 10. aaje avtorjem v obeh deželah na 10 let po prvem po njih potrjenem prevodu izključno pravico prevoda; vender pa mora izvirnik v 3 letih biti prestavljen. V petek sešlo se je v Kristijan i JI državno sodišče, p-.ed katerim se bode imela obravnavati obtožba ministrov. Zapisniški odsek storthinga je pri odelthingu nasvetoval, da se naj vsaki minister posebej obtoži, ker ima po ustavi vsaki zato ženec pravico odbiti tretjino članov državnega sodišča. Odelthing vzprejel je nasvet odsekov z 52 proti 32 glasom, vender ga pa tako spremenil, da se bo osnovalo s!cer 11 državnih sodišč, katere pa zamore odbor, ki ima napraviti obtožbe (akcijski komitet), po slučajnosti in potrebi sklopiti v jedno ali več sodišč tako, da se zamore tudi več državnih svetnikov (ministrov) ob jednem obtožiti. Akcijski odbor obstoji iz obeh predsednikov storthinga Ivana Sverdrupa in Sieena ter iz treh poslancev: Beruer, Nielstn ni Hiuglund. Od tega odbora dobe" javni obtožniki, katerimi *o se izvolili člani odelthinga: Bentsen, Blehr in Dahl, vse potrebne instrukcije. Glavno obsto/.bo zastopal bode podanec Dahl. Prva obravnava bila jo proti ministru prvomestmku Selmarju; nje »zid še ni znan. Dopisi. Iz <-ior.ee 18. maja. [Izv. dop.] Volitve za gorici drž Ini zbor so razpisane. Včerajšnji vladni list „O.ss. rvatoro Triestino" objavlja to novost v štirih jezikih, v nemškem, italijanskem, slovenskem in hrvaškem. Volitve se bodo vršile dne 23. junija za občine, dne 27 junija za mesta in trge in 3. julija za veliko posestvo. Borba ne bi bila pri nas huda, da bi ne bilo na Primorskem izredno politično stanje, t. j. da se ne bi bili u k o r on i ni I i tukaj zad nji ostanki deposediranegi ustivoveratva, kajti raz mere mej Slovenci in Italijani na Goriškem so take, da niti jedui niti drugi ne morejo misliti na to, da bi svoie kandidate, minili drugi stranki. Vender stvar ue bo tako gladko iztekla, kakor bi se dalo po teh razmerah soditi, vsaj za nekatere sedeže bo nastal mej Slovenci hud boj. Kakor povsod nahajajo se tudi pri nas ttkozvani „Auch-Slovenen", kateri s* poslužujejo slov. firme, da bi le svoj na- men dosegli, inače se pa za narodnost nič no brigajo in so najponižnejši sluge vsake vlade. Žalibog da sO ti gospodje uplivni, ker je ljudst70 materijalno'ođ njih odvisno, kar zopet jasno kaže potrebo posojilnice, katera se bodo vender „po3t tot discri-mina rerum" 1. junija t. I. otvorila. Zoper te gos pode, kateri že dolgo rogovilijo in si pot pripravljajo za prihodnje volitve, bo narodna stranka morala pričeti boj „sans pardon". Ta teden se vršijo tudi volitve za goriški mestni zastop. Da bi ne videli imen nekaterih kandidatov na plakatih po voglih debelo tiskanih, bi niti ne vedeli, da se volijo zastopniki goriškega mesta. Vse teče tako mirno in gladko, kakor bi bilo finv.nčno stanje mesta v najlepšem redu, kakor bi bili vsi zadovoljni z dosedajšnjem oskrbovanjem mestnih zadev, iu vender je nasprotno: razen ne katerih osobnih prijateljev jednega človeka, ki vse vodi, čez vse razpolaga in zapoveduje, uverjen je vsakdo, da bi bila neobhodno potrebna velika metla za mestno hišo. Meščani so v obSe zelo nevoljni in razkačeni s celim mestnim zastopom, v katerem se dijo skoro sami kimovci; a ako jih vprašaš, zakaj si sami ne pomagajo iu se ne udeleže volitev, odgovorijo lakonično, da to tako ui6 ne pomaga, dokler vlada Fedanjemu zboru življenja niti ne prestriže ter v mestni hiši vsega ne sčisti in desinficira. Konservativci, ki imajo tu ogromno večino in so dru« god tako delajoči, pripuščajo tukaj vse polje brez boja peščici nezanesljivih elementov, ne vemo natanko iz kojih uzrokov: boje se li zameriti tržaški vladi, ali pa so uverjeni, da je mestna štrena res že tako zamotane., da se ne da.po lepem potu razmotati. X. % DotPiiJBitega 20. maja. [Izv. dopis.] (Na delo, na delo veselo!) Čem daljše, čem j večje trpljenje, tem večje veselje potem Tako j smemo reči nekoliko že zdaj po razpuščenji kranjskega deželnega zbora, a še krepkeje bodemo za-ukali po dovršenih volitvah, ako bodemo za nje še tudi kaj storili. — Proste volitve so za j razumnega, svobodo ljubečega državljana lepa pra-. vica, ako le posiuževanje to pravice ni združeno s j prevelikimi težavami. Žalibog je pač to pri kranj* : sluh deželnozborskih volitvah. Sedanji volilni red za ' naš deželni zbor ima res poleg marsikaterih krivic iu nedoslednosti še toliko volitev otežujočih okoliščin, da je zadnji čas, da se volilni red izpremeui. Zato je pač potreben upor pri volitvah velikega posestva, da tudi ta skupina voli vsaj take može, ki bodo pripravljeni odsraniti te ne le za slovensko stranko, ampak v občnn otežujoče volilne razmere, — Posiuževanje volilne pravice nalaga našemu kmetu vsikdar večje ali manjše žrtve, bodisi da voli v občinske zastope, v deželni ali državni zbor, kajti zapustiti mu je dom in delo vsaj za jeden dan ter iti na voliš če. To je pa pri deželnozborskih volitvah na Kranjskem tako oddaljeno od bivališča, da mu komaj jeden dan zadostuje. Pa tudi meščan vedno bliže in bliže. Iz-za drevja pokaže se krepka postava mladega pastirja Sasika. Jarka rudečica obliva lice dekleta. Srce bije jej brže in bržo. Pastir stopi k njej, se spusti z njo v pogovor, jo nazivlje z uajnežnejšimi imeni ... In ona ne beži od njega. Je kakor očarana, kakor prikovana k mestu. Ona pos'uša. Blažen smehljaj razliva se po prekrasnem njenem lici. Ona g&klftuja na njegove široke prsi svojo glavo . . . Mig — in goreč, mlad 'poljub razlega se po tratici. Objela sta drug druga . . . Kaj je to?! Hipoma nastal je viher in zibaje se šume stare smreke. Viher vrti se po vsej tratici, se zaletava v Sasiko, mu zbija šapko raz glavo. Viher žvižga na uho Nini: „Nesrečnica, kaj delaš! Zavedi se! B^ži hitro proč od njega, od tega ničevnega človeka! Ti nesi ustvarjena za njega — tebe ljubim jaz, jaz — mo-goCni Gud, lastnik tega carstva! ..." No Nina ne posluša. Še krepče stiska se k svojemu milemu iu, ne brigaje se za /iber, skrivata se v lesni gošči. O, kaka besnost, kake muke ljubosumnosti na-polnujejo srce starega Guda! Če bi on le mogel —-spreobrnil bi se z veseljem v beduega oseta iu odbil Nino temu vražjemu Sasiku ! No gorui duh ne more postati človek. On je neviden krasotici Nini, a če bi se jej hotel pokazat5 v svojej pravi podobi, bi ona ne prenesla njegovega pogleda. In v onemogli besnosti beži stari Gud v svoje daljne snežne predele, in na poti suje v propade grude kamenja, razveva sneg, dviga burjo, zbira hudourne oblake, meče strele. Grom razlega se po gorah, v podnožji tresejo se ljudje in hite v svoje koče. „Šturi Gud se je v igri razjezil" govore oni. Toda igra teče slabo za starega Guda. * S tega časa jel je Gud na vse načine preganjati Sasiko in sklenil vsekako zabraniti njegov zakon z Nino. Kadar je mladi lovec zasledoval z risanko gazelo — zapeljal ga je v največje puščobe, se mora vzdigniti na dolgo pot, n. pr. Črnomeljci in Metličani, Koslanjevičani in Krčani morajo iti v oddaljeno Rudolfovo. — Te okoliščine se torej ne strinjajo z mojim klicem: veselo k volitvam! Bes, da ne l A veader je ta klic opravičen in potreben in velja zlasti našim voditeljem, našim zavednim Slovencem! Preširen je že pred kacimi 40 leti prerokoval: „Vremena Kranjcem bodo se zjasnile 114 To njegovo prerokovanje utegne se letos izpolniti; letos meseca julija, ko nas presvitli naš vladar obišče, utegne biti vreme, politično vreme na Kranjskem čisto jasno. Za to pa trebi še nekoliko napora, nekoliko dela, da se prežeue zadnji oblak, da nam čisto solnce zašije na vsem obnebji. Da predere solnce pri „velikem" oblaku, zato skrbe — tako se nadejamo, — drugi faktorji, više vrste domoljubi. Kar pa nas je manjših in nižjih domoljubov, storimo v tem kratkem času to domoljubno dolžnost, da bodemo volilce k obilnemu udeleževanju navduševali. Da zmagamo povsodi na kmetih, ne izvzemši Ribnice in Kočevja, da prode-remo tudi povsodi v mestih, ne izvzemši Tržiške skupine in morebiti tudi Kočevja ne, to je jasno. Ali volitev mlačna, volitev z malim brojem volile iv je malo častna za volilce in izvoljence. V tem obziru naj nam bode v vzgled bela Ljubljana! Narodni volilci neso imeli letos nasprotnika premagati, a prišli so ipak mnogobrojno na volišče. Čas volitve je k sreči dobro izbran. Kmet je ravno dokončal nujno pomladansko delo, nema takrat še opraviti niti s košnjo niti z žetvijo. Dan je dolg, torej zamuda ne prevelika. Vrhu tega se volilci nadejajo, da jim bode centralni volilni odbor ustregel z dobrimi, splošno zaupanje imajočimi kandidati, katerih Kranjska ne šteje premalo. Discipliniram volilci slovenski, ki ue poznajo strankar-stva v svoji stranki, vzprejeli bodo sicer slehernega, od centralnega volilnega odbora priporočenega moža, a želeti je vender, da se z ozirom na zadostno število sposobnih mož gleda na želje posameznih krajev, da se ozira, da bodo razni stauovi zastopani v prihodnjem popolno narodnem — vs»j t'iko upamo — dežilnem zboru slovenske vojvodine Kranjske. In v tej nadi kličem vsem domoljubom: Veselo na delo, veselo in mnogobrojno k volitvami N. E. V. Iz Krškeg-a 20. maja. [Izv. dop.] — [Olika nemčurskega homeopata.] Danes poda se slovenska dekla k homeopatu Nunčiču na Videm iskat zdravila za svojo bolezeu. Uboga para je bila baje od g. dohtarja (!) jako surovo sprejeta iu ko je povedala, da služi v Krškem pri občespoštovani hiši g. Stan-zerja, zadri se je olikani mož nad njo ter dejal, da če v oui hiši vsi poginejo, on zdravila ne da. Kje se je pa g. Nunčič učil, kakor bi rekel primorski Slovenec „manire"? in ali je to človekoljubno postopanje nemških mož, ki uam Slovencem vedno surovost ter neotesanost očitajo? Imamo v Krškem uljudnoga, skozi in skozi učenega zdravnika, g. dr. zagrnil propade z meglo in najedenkrat jel mesti okrog njega s snegom. No Sasiko ni zgubil poguma. Bil je mlad, lep in slovel je po vsej vasi zaradi svoje spretnosti in moči. On znal je bolje od vseh svojih tovarišev streljati iz risanke iu je izvrstno plesal ne samo osetinski ples, ampak tudi lezginko, tako, da so se mu čudili stari in mladi. Koča njegovega očeta bila je vštric s kočo roditeljev Niue in na ta način ponujalo se je vsak i dan ne malo slučajev zaljubljenima videti se, ne da i bi se morala posluževati kakih posebnih zvijač. Nina ni se mogla nagledati svojega milega. 1 Ona šepetala mu je nežna priznavanja in prisege 1 — in on, naslušavši se teh sladkih besedij, nalju-bovavši in namilovavši se v dovolj s svojo krasotico, vrgel je puško čez ramo in šel v gore. Oa bil je ves srečen, skoro dušilo ga je od izobilja zdravja, mladosti iu močij, katere so kipele v njem. Njemu zdelo se je, da je on — ne glede na to, da je samo ubog goreč in nič več — srečnejši od vseh • na svetu in da je ves svet njegov. , Za starega Guda se ni dosti brigal. Če ljubo- Zupane«, ki ne razumi samo mazati, nego pozna tudi, kaj se pravi postppanje z ljudmi brez ozira na njihov stan, in ta mož, če tudi od nekaterih starokopitnežev in purgarjev malo preziran, vender ne bi zapodil bolne dekle, če služi v hiši. katera se poslužuje druzega zdravnika. Dixi et salvavi anim; m meam! B. Iz Čateža pri Brežicah 19. maja. [Izv. dop.] O naših toplicah je bil v rSlov. Narodu" že govor. AH treba je v korist bolehajočega ljudstva z nova opozoriti na te tople vrelce, ki pri nas tik Save izvirajo. Pred dvema leti sta dva podjet nika (župan Ferenčak in Cehnar iz Brežic) otvorila tu topla kopališča, previdila jih z najpotrebnejšo opravo, a že slove ti vroči studenci zlasti mej prostim ljudstvom daleč na okrog v tukajšnjih krajih, že prihaje obilo Kranjcev, Štajercev in Hrvatov tu sem kopat in zdravit se. Odkar so otvorene te toplice, bilo je Že 3600 obiskovalcev. Dva vrelca Bta; jeden jako vioč, ima 36°—40° R. gorkote, drugi pa 28° do .30°. Vrelca pa tudi ne prenehata, kajti v teku dveh let je bilo vedno dosti vode. Zato si štejem v dolžnost, da te nove toplice na Slovenskem javno priporočam zdravja potrebujočemu našemu občinstvu. —r. Domače stvari. — (Volilni shod v Postojini) se je, kakor se nam poroča, včeruj vršil v najlepšem redu. Prišlo je muogo najuplivnejših mož iz celega volilnega okraja. Predsedoval je državni poslanec g. A. Obreza. Sklepalo se je o dostojnem sprejemu ce sarja pri Njegovem prihodu na Notranjsko. Potem sta dosedanja poslanca kmetskih občin gg. dr. V o šujak in dr. Zamik poročala o delovanji v bivšem deželnem zboru, ter po kratki debati bila spet p r o g 1 u š e n a kandidatoma za kmetske občine. Za mesta in trge Lož, Postojina in Vrhuika 6. uri popoludne v mestni dvorani. I. Naznanila prvosestva. II. Volitev: a) dveh mestnih odbornikov za volilno komisijo o volitvi dveh deželnih poslancev ljubljanskih v 12. dan prih. meseca junija; b) jed-nega zastopnika mestnega odbora v odseku za oskrbovanje zaklade tnkajšoje c kr. velike realke; c) dveh Članov v vodovodni odsek mestnega odbora. III. Finančnega odseka poročilo: a) o talijah, ki so se mestnim stražnikom izplačale 1S82 leta; b) o dopisu predsedstva c. kr. finančnega ravnateljstva gled^ kapitalizovanja ustanove cesarja Friderika IV. za zaklado tukajšnje meščanske bolnice; c) o neka terih popravah, ki so se izvršile v poslopji tukajšnje velike realke; č) o Janeza Julija Kanza prošnji zaradi povračila užitninskega davka od špirita za jesih pro 1882; d) o terjatvi društva VViener Bankgesell-scbaft glede plačila v pogodbi ustanovljene V* % upravnine za izplačevanje dobitkov; e) o ponudbi Elije Predoviča, da bi se mu v najem dala mestna tehtnica v klavnici; f) o mestnega magistrata nasvetu glede premeščenja živinskega trga; g) o mestnega magistrata nasvetu glede odobrenja prodaje nekaterih mestnih gozdnih parcel v Škofeljci. IV. Stav-benskega odseka poročilo: a) o prošnji Alojzija Korsike, da bi mu bilo dovoljeno ograditi na Vrtači kupljeno zemljišče in preložiti javni pot, ki zdaj drži preko tega zemljišča; b) o vspehu lietaciie glede zagotovljenja stavbenskega lesa za 1883. leto. Naposled bode mtstni odbor v tajni seji še po svetoval se o pripravah za šeststoletnično deželno slav n o s t. — (Pokojni škof Jarnej Vidmar,) čegar pogreb se danes v Kranji vr.^i, volil je, kakor se nam poroča, svoji dve hiši v Kranji in 10.000 gld. „koruJ cerkve v Kranji v prospeh in vzdržavanje cerkvene glasbe. — (Umrl) je g. Mat Doli nar, župnik v Slivnici pri Mariboru, 70 let star. R. 1. P. — (G. Miha Ambrožič,) znani čebelar v so navzoeni volilci in po telegramu tudi narodni vrhniški volilci željo urekli, da bi g. Obreza pre- I Mojstrani n*. Gorenjskem, dobil je na razstavi v Bu vzel kandidaturo, a g. Obreza je izjavil, da tega »enči pri Pragi bronasto svetinjo nikakor ne more storiti. Potem je po nasvetu g. notarja Beseljika g. Franc Hren, posestnik in veliki trgovec z lesom bil jednoglasno postavljen za kandidata, ter kandidaturo tudi prevzel. (Natančneje poročilo nam je obljubljeno. Uredn.) — (Mnogim gg. d o p i s n i k o m), ki so nam zadnje dni poslali dopise o raznih kandidatih, odgovarjamo na tem mestu, da se nam ni zdelo umestno, ustreči njih želji, deloma tudi zaradi tega ne, ker je v. došlih listih bilo preveč osobnega gradiva. Stvar bode itak kmalu dognana. Mnenja vseh volilnih okrajev so znana, centralni volilni odbor ima jutri sejo, pri katerej se določijo in potem proglase kandidatje. In ko se to zgodi, menimo, ne bode nobenega protislovja več, marveč bode vsakdo po svojih močeh delal za splošni povoljni uspeli. — (Dnevni red mestnega odboru seji), katera bode v torek 22. dan maja 1883. leta ob sumni duh napravi ž njim kako malopridno šalo, ga on samo pošteno odmerja, pa tudi to ne iz zlobe, ampak prosto iz navade. — Ej, stari bedak! zakriči on s svojim zvoč nim glasom tako, da se razlega po vsem gorovji; — zopet bi me bil kmalu pihnil v propad! Vidi se, da nemaš nič deia . . . Toda škoda, jaz se ne bojim, nesi na pravega naletel! . . . In previdno stopaje po največji strmini po ka-menji, katero se mu kar melje izpod nog, prijemaje se za vejice mladega grmiča, katere ' zdaj-zdaj ne prenesejo njegove teže, se obloinijo in ga potegnejo na dno propada — pripleza Sasiko Iehko in spretno na štrliuo skale. Tu počaka, dokler se megla ne razžene in se z nova spusti za skrivajoče se gazelo. Izmučil jo je s svojim zasledovanjem in ne glede na vse zapreke, ki mu jih je stavil Gud, zasačil jo je naposled vender le. V gorah razlega se strel — sigurni krogla zadela je naravnost v svoj cilj. Sasiko vračal se je domov z dobičo, pomišlje-vaje o svojej Nini, katera ga je že čakala štejoč trenutke. (Konec prih. V živahnem razgovoru — (O blagoslovljen j i zastave požarne hrambe v Šmariji) poročamo jutri. (Občni zbor prostovoljne požarne brambe ljubljanske) vršil se jo včeraj v mestnej dvorani v navzočnosti več nego 100 udov. Pri d zborom bil je zjutraj že ob 0. uri ogled vsega gasilnega orodja in moštva na cesarja Jožefa ttgu. Gospod župan Grasselli, podžupan Fortuna in več mestnih odbornikov ogledali so v spremstvu g. stotnika vse orodje in tudi gospode Člene. Gospod župan izrazil je v imenu mestnega zastopa iti v svojem imenu g^. udom svojo zahvalo za izvrstno uredbo društva in naprosil g. stotnika, naj zahvalo objavi gg. udom. Stotnik g. Doberlet otvoril je zborovanje s prisrčnim pozdravom ter objavil zahvalo županovo in mestnega zastopa, katera se z navdu Benjern vzprejme. Potem spomina se g. stotnik umrlih udov, posebno g. Freibergerja, kateri, dasi star mož, je vedno deloval v prid društva, se ga še pred smrtjo spominal, ter volil bolnUnemu zakladu 100 gl. Zbor v znamenje soz.-lenja ustane s sedežev. Zapisnikar poroča o odbora delivanji, katero se povoljno vzame na znanje. Odbor nisvetuje magistratu, uaj se dve stari bri/.galuici prodasti, za dobljeni d^-nar pa kupi nova, ki se bode rabila pri požarih zunaj mesta. Blagajni« g. Albin Ahčin poroča o de-narstvenem stanji lanskega leta. Dohodkov je bilo 2910 gld. 40 kr., stroškov pa 2730 gld. 90 kr., tedaj preostanka koncem leta 179 gld. 50 kr. Bol-nišna iu podporna blagajnica ima premoŽenja 3418 gld. 28 kr. Za podpore bolnih članov izdalo se je lansko leto 185 gld. 70 kr. Gospod Hiuterlechn er poroča v imenu pregledovalnega odseku, da so računske knjige in blagajnica popolnem v redu. Kot zaupni mož voli se v odbor g. Karol Hinterlechner, častnim članom pa na predlog g. Doberleta bivši ljubljanski župan g. Laschan. Štirinajst novo pristopivših udov stori obljubo. Predlog, da se od dohodkov gasilnega društva, podpornej blagajnici mesto 20 °/0 odda le 10 "/o, dokler si društvo kaj opomore in poplača podpornej blagajnici dolg, spre j m j se po Predlog, da bi se podpora za bolne in pri požaru poškodovane ude povišala,, se z ozirom na sedanji slabi denarni stan podporne blagajnice po obširnem razgovoru ne sprejme. Potem sklene se občni zbor. — (Utonil) je na Fužinah pri Ljubljani dveletni otrok Grnetov, ki se je prekopicnil v pe-trolejev, v zemljo udelan in z vodo napolnjen sod. — (Nova telegrafna poBtaja) i omejeno službo odprla se je v Komnu na Krasu. — (Prijatelji liturgičnega petja na Goriškem) imeli so dne 17. maja t. 1. shod na Svetej Gori pri Gorici. Shoda se je udeležil v polnem številu pevski zbor iz Čepovan-a, trije Č. gg. dekani, blizo 30 duhovnikov in okoii 20 gg. učiteljev. O cerkvenem petji sta govorila č. g. dr. Sedej in župn-k č. g. Harmel. Zbor je sklenil ustanoviti Ceci-lijino društvo, ter je volil osnovalni odbor. Pri sv. maši je pelo 28 pevcev pod vodstvom č. g. Har-mela Kajmovo „missa J.?su Redemptor". Orgljal je znani skladatelj g. Daniel Faigelj. — (Morske kopeli za škrofulozne otroke) se odprejo tudi letos, kakor že več let na otoku Grudo (Gradež). Poseben odsek, kateiemu je predsednic grof Coronini, skrbi za otroke v vsakem oziru s pomočjo usmiljenih sester. 30 otrok vzame odbor v kopeli zastonj. Ti otroci ne smejo biti pod G. in ne nad 15. letom starosti in morajo dokazati, da ho jim bile stavljene koze. Prošnje naj bo pošljejo na dotični oibor po c. kr. okrajnem glavarstvu ali pa (v Gorici) po magistratu do 15. junija t. 1. Doda naj se zdravniško spričevalo ter rojstni in ubožni list. Odbor sprejema v svojo skrb tudi otroke premožnih starišev proti tfinu, da plačajo vsak dan 1 gld. — Morske kopeli imajo za škrofulozne otroke močno zdravilno moč; zato priporočamo roditeljem, ki ImajO take otroke, naj prosijo za brezplačno sprejetje svojih otrok v te kopeli ali pa za sprejetje proti plačilu. Kosali se ne bodo. „Soča.« — (Razpisani sta službi) druzega iti tretjega učitelja na štirirazrednej deškej šoli v Ko čevji, vsaka z letuo plačo po 500 gold. Prošnje do 24. junija t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu'*: Celje 20. majnika. Danes so volili tukaj zastopniki kmetskih občin Ce 1 j s k e g a, Laškega, Vranskega, Gornjegraškega, Šoštanjskega. Konjiškega, Slovenjc-graškega in Šniarijskoga sodnijskcga okraja deputacijo za izrek udanosti. Deputacija se bo cesarju predstavila v Olji dne 11. julija. Kot načelnik deputacije je voljen Josip Lipold iz Mozirja. Dunaj 21. maja. Nadvojvoda Karol Lu-dovik s soprogo in spremstvom odpotoval je ob 10. uri po noči v Moskvo. Vojvoda Aosta z italijanskim poslaništvom dospel je ob l!2l2. uri po noči semkaj, ustavil se v hotel Imperial, danes dopoludne pa odpotoval v Moskvo. Gorica 21. maja. Grof Chambord odpeljal se je včeraj v Frohsdorf. Budimpešta 10. maja. Po lo urnem zaslišavanji obstal je preteklo noč Sponga, da je Majlatha umoril. Moskva 21. maja. Carska obitelj z velikima knezoma Aleksijem in Pavlom pripeljala se je ob 7a7. uri zvečer ter sprejeta z navdušeno radostjo prebivalstva nastanila se v Pe-trovskej palači. Prihod tujcev ogromen. Red uzoren. Rudesheim 19. maja. Vsled velicega požara upepeljenih je 25 stanišč s postranskimi poslopji. 44 rodbin je brez strehe. Dublin 21. maja. Smrtna obsodba I)e-laney-a, morilca v Phonix-parku, premenila se je potoni milosti v dosmrtno posilno delo. Novi York 19. maja. V Racine-u (AViscousin) razdejal je vihar 150 hiš. 20 osob ubitih, 100 ranjenih. Meteorolo£ir.no poročilo. A. V LJubljani: at Čas Opa-ZOVatlja Stanje barometra v mui. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 18. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736*60 mm. 734-16 mm. 73381 mm. + 14*9*0 + 220» C 4- 16*6° 0 _..... si. bur. si. bur. si. zah. jaa. jas. d. jas. 0-00 mm. dežja. a -j i—t 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 782*19m. 727-54 mm. 728 86 min. 4-14-4° C : + 22-2° C i + 16-4« C si. gor. si. jz. brezv. d.jas. d. jas. obl. l-OOmia. dežja. rt a 5i 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 729-83 mm. 73089 mm. 733-19 mm. B. V J -f- 1040C sl.jvz. + 11-2° C z.vzh. 4- 7-8°C Isl. vzh. I Lvatrlji sploh: o bi. obl. obl. 100 mm. dežja. Zračni pritisk je večinoma povsod precej znatno pal, tudi razdelitev ni bila več tako jednakomerna; razloček mej maksimom na severu, oziroma vzhodu, in mej minlmoua na j u £ii je postal večji. Temperatura poprej nadnormalna, je močno pala in postala povsod podnormalna. Vetrovi, poprej slabotni in spremenljivi, so postali močnejši in so se zasukali proti severu. Nebo se je po dostih krajih stalno zobla-čdo, vreme je postalo nestanovitno, sem pa tja deževno. XD"ULi*xs-3s3s:a* borza- dne 21. maja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 78 gld. S ev>rua reuta .... ..... 79 „ Zlata renta......... 5*8 6' 0 marčna renta......... 93 , Akcije narodne banku . ..... 839 r E -riiitne akcije...... . . 305 , London . ..... . \20 „ i" i ebro . ....... — r Napol. .......... i> „ ( . kr. cekini. ...... . . 5 „ Nemške marke ... f>8 „ 4 n državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 119 . Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 170 „ 4 7,, avstr. zlata renta, davka prosta. . 98 „ Odrska zlata renta 6°/0...... 120 „ n 47....... 89 „ „ papirna renta 5ft/0..... #7 „ c 0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 „ I "imava reg. srečke 5*/0 . . 100 gld. 113 „ Z lnlj. obč. avstr. 4l/j0/0 zlati zast. listi . 118 „ Prior« oblig. Elizabetiuo zapad, železnice 102 „ Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ Kieditne srečke......100 gld. 170 „ Kudnlfove srečke.....10 „ 18 n .Akcije nngloavstr. banke . . 120 „ 113 „ 'I°rainmway-druđt. velj. 170 gld. a. v. . 218 „ 60 15 6') 50 75 15 51 V, 66 55 75 50 95 45 30 60 80 20 50 75 40 75 ki, Zahvala. Za mnogobrojne dokaze presrčnega sočutja mej dolgo boleznijo in ob smrti našega ljubljenega, nepozabljenega A, D OT A, p, kakor vsem onim, ki so pripomogli k tako veličastnemu sprevodu dražega. V prvej vrsti gre hvala gospodu šolskemu vodji g. Adlešiču, koji je z velikim trudom (ker bile so ravno hinkoštne počitnice) zbral šolsko mladino pod nje prapor ter nabral lepo vrsto belo oblečenih deklic kot nosilke vencev in penkel, sploh skrbel, daje bila tukajšnja ljudska šola častno zastopana, za kar mu lepa hvala. Dalje izrekamo najtoplejšo zahvalo gospodom petošolcem ljubljanskim, kolegom ranj-eega, za obilo izkazovano sočutje t<-r za prekrasni poslani mu venec. Iskrena hvala pa tudi Čitalnici Vipavski za prelepi podarjeni mu venec ter posebno njenim gg. pevcem za premile žalostinke, katere so mu tako lepo in ginljivo zapeli pred hišo in na gomili. Jednaka zahvala tudi vsem drugim mnogobrojnim darovateljem prekrasnih vencev, poslanih mu od drugod in posebno obilo darovanih od tukajšnjega odličnega občinstva, vsem, vsem srčna hvala J Slednjič naj bodo tudi lepo zalivaljena vsa tukajšnja društva, katera so so deloma skoro polnoštevilno udeležila sprevoda, splob vsem obilnoštevilnim spremljevalcem ranjcega na njegovem zadnjem potu do gomile. Vsaki dokaz sočutja, ki ste ga nam v tem žalostnem časui izkazali ljubi sorodniki, prijatelji in znanci naši, bil je hladilna kaplja v strašno bolest našega srca, zategadelj: Bog Vam plačaj ! Vipava, dne 18. maja 1883. 24 ./4. in 30./4. Zahvaljujem se cifrasto za poslane mi cvetke. (338—2) t f f* Ptuj. 1346) Neutolažljiva družina Bernot-ova. Ofertni razglas, s katerim se razpisuje izvršitev postavljanja preko 300 komadov drogov za zastave, ki se imajo postaviti pred prihodom Nj. Veličanstva ob cestah, ulicah in na javnih trgih mesta Ljubljane, — po I ofertnej obravnavi. j Oddajajo se dotični oterti skrajno do Mobole £0. t. m. I popoludne ob 5. uri v pisarni podpisanega odbora (Kon-! grešni trg št. 12, pritlično, prva vrata na levo). Pogoji se izvedo ondukaj vsaki dan od il99. ure do I I 10. ure dopoludue. (343—2) j V Ljubljani, dne 18. maja 1883. Deh'OMcijskl eksektitivni odbor. Zahvala. Za prijateljsko sočutje in mnogobrojno ude-ležitev pri pogrebu svojo nepozabljive gospe soproge Marije Mohar, roj. Grm, in za darovane krasne vence izreka najtoplejšo zalivalo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem Martin Mohar, (348) c. kr. predstojnik poni. uradov. Novomesto, dne 18. maja 1883. Razpis natječaja. Za mjesto oUeinskoga šumara v Kastvu ra/.pisuje so natječaj .— To pred jed-l i m letom v krasne! okolici z jako blag.ni in zdravilu podnebjem sredi Murskih poljan in blizu prijaznih vinskih goric ustanovljeno kopališče, z jako nizkimi cenami v jedilih hi postrežbi, oskrbljeno z 11 ■ 11 11 j i sobami za posamično guste ali cele obitelji (družine) priporoča se po svojih izvrstno delujočih kopelih iz slatine, jeklenke ali sladke vode j ri tehle boleznih: pri kroničnem proti mi, revnuitizni slabokrvnosti, pri poltnih kožnih) bolesnih, škrofeljnih, pri angleške) bolezni dece (rhaehitis), pri samostalnih tolstih jetrah, pri zlatej žili (hacmorrhoidi), zlatenici, jiri pesku in kamnu v oblstih, mehurji iu žolči, i • sladkornej sealnej griži (diabetes mellitns , pri goltnom, plučnem. želodčnem in me-nurnem kataru, jiri pluonem eaifisemu. pri početku plućne sušice, pri kroničnih eksudatih, pri nepravilne! perljodi (dismenorrhOe), pri oslabljeno ti maternica (uterus), pri rasdraže* n h živcih, kakor pri histeriji, melanholiji, epilejisiji itd. BadenaJkl • »lalina (kisla voda), odlikujoea se zaradi BVOJe nenavadne obilnosti Ogljikove kisline, ogljikokislega natrija in litija, hrom- in jodnatrija od luijsbivnejših mineralnih vod. kakor Bilin in trancoski Vichy, daje z vinom, malinovcem ali citronovim sokom in sladkorjem pomešana o vročih poletnih i". I^lloiiioii, i.ilT kopališki zdravnik. Izdntelj in odgovorni urednik Mak»o A rini t. ■ lju nilBRiffiliMBBf^ — XDr. Sclmiidt-ov pr il ep za kuje |a oe e s a uporablja se že več desetletij kot gotovo uspešno iu brez bolečine delujoče sredstvo za odpravo kurjih očes. Uspeh tega po dr. Scbmidt-u izumljenega prilepa za Varslteim tnumka. kurja odeta je skoro nepričakovan, ker se moro po večkratnej uporabi vsako kurje oko odstraniti brez kake operacijo. Cena jednej škateljci s 15 prilepki in rožčuim dlctcem za izpulitev kurjih očes je Glavna zaloga v Grlogtfpltz-I na Nižeavstrijskem v druiija NB. Pri nakupovanji tega preparata naj p. n. občinstvo blagovoli paziti na to, da ima vsaka skateljea na zunanjem zavoji tu natisnjeno znamko. Dr. Behr-ov izleček za živce, izdeluje se iz zdravilnih zelišč po posebnem navodu in se jo ob-nesel izza mnogo let kot izvrstno sredstvo proti živčnim bolečinam, kakor trganji, migreni, ishiadi, bolečinam v križi in hrbtu, božjasti, otrpnenju, e'sla bije nju in polucijam. Nadalje se dr. Behr-ov izvleček za živec osobito uspešno uporablja proti protlnu in rheutnatizmu, otrdelim mišicam, trganju v členkih in kitah, nervoznemu glavobolju iu šumenju po ušesih. l>ir. Behr-OV ilvenf okHtrakt uporablja se samo povrh života. — Cona jednej Bteklenioi B točnim navodom uporabe 70 Itr. a. v. Glavna zaloga za razpošiljatev: GrlotfffiiU*, Nižeavstrijsko, v lekarni Julija Bittner-Ja. NB. Pri nakupovali i tega preparata naj p. n. občinstvo blagohotno pazi na to, da ima vsaka steklenica na svojem zavitku natisnjeno poleg stoječo znamko. l>r. Schuiiat-ovi prilepi *a kur|a očohii in dr. llt*lir-ov živčni ekstrakt dobivajo se v Ljubljani pri J. Nvobodi, lekarnarji in J. pl. Trn-koezj-ji, lekarnarji, kakor tudi po množili lekarnah v Kranjskoj. (198—8) ftrstTtii uanks< LuBtninu iu tisk -Narodne tiskarne".