:Ai Posamezna številka i iv. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik.. Mojemu dragemu narodu! Zlomljen od velikih naporov, ki jih je od njega zahtevala poverjena mu služba narodu in domovini, je izdihnil Moj mili oče Nj. Veličanstvo kralj Peter I. Svojo plemenito dušo. Niti pod najtežjimi udarci usode ni Moj oče omahoval v Svoji zvestobi narodu zaobljubljeni misli. On je v dneh največjih izkušenj in nesreč obvaroval vero v lepšo bodočnost naroda- Skupno z narodom je krčil pota, ki so dovedla do vstajenja narodne zmage in slave. Pod Njegovim modrim vladanjem, ki je imelo namen, da ves narod zavalovi in vname za veliki ideal osvobojenja in ujedinjenja naroda, da pridobi zanj simpatije in pomoč bratskega ruskega naroda ter velikih prosvetljenih zavezniških držav na zapadu, je bilo izvršeno zgodovinsko delo osvobojenja in ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliko narodno državo. Ko je dočakal to največjo nagrado Svojega Vsemogočnega Boga za brezprimerne žrtve Svoje in Svojega naroda, s katerim je delil zlo in dobro, je Moj vzvišeni roditelj zaprl Svoje oči. Ko stopam po čl. 56 državne ustave na izpraznjeni prestol ter sprejemam kraljevsko oblast v svoje roke, objavljam Svojemu dragemu narodu, da hočem zvest idealom Svojega oteta čuvati ustavne svoboščine in prava državljanov, ščititi državno edinstvo in bdeti nad pridobitvami naroda, ki so Mi bile izročene v varstvo. Preprečen radi bolezni, da pridem na pogreb Svojega očeta in da vršim kraljevo oblast, pooblaščam na podlagi člena 58. ustave Svoj ministrski svet, da Me zastopa v izvrševanju kraljeve oblasti po Mojih navodilih do Mojega povratka v domovino. Slava Njegovemu Veličanstvu kralju Petvu I. in mir Njegovi plemeniti duši! Živel narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! Dano v Parizu, 17. avgusta 1921. Aleksander S. r. velikanske množice naroda. Po ulicah, koder se je pomikal sprevod, je tvorila špalir silna masa ljudstva, tz vseh krajev države, iz Srbije, Makedonije, Bosne, Heroegovine, Dalmacije, Hrvatske, Slavonije, Vojvodine, Sloveniji in drugod so na pločnikih stale nepregledne mase ljudstva. Sprevod je bil izvršen točno po programu. Sprevod je napravil na vse globek vtisk. Bil so trenotki, da jih nik-do ne more s peresom opisati Na čelu sprevoda, kateremu so vso pot tvorili Špalir be-ogradska posadka, kraljeva garda, gojenci vojaške akademije in mladina vseh beograd-skih šol, so gardistii nosili tri križe. Žitno klasje so nosili gojenci akademije. Na belih konjih so za njimi jahali kraljevi tanfaristi. Za njimi godba, ki je svirala posmrtnice. Za njimi godba, ki jo svirala posmrtnice. Za temi je na belem konju jahal poveljnik pogreba vojvoda Stepo Stepanovic s svojim generalnim štabom. Sledile so deputacije vojaštva vseh polkov z zastavami, ki so bile ovite v črni flor. Pretreljiva je bila slika, ko je med njimi korakalo odposlanstvo 48. jugoslovenskeg« peš-polka Češkoslovaške republke z zastavo in jugoslovenskimi napisi- Objava- Cenjeni bralci! Rotacijski stroj naše tiskarne se je pokvaril in smo se vsled tega zapoznili z izdanjem te številke. Izdamo sedaj 2 številki v enkratni izdaji. Upamo, da nam bralci oproste zamudo. Žalovanje p kralju Petru v Ptuju. Javna poslopja so takoj po smrti razobesila črne zastave. V pondeljek, na dan pogreba, je bila predpoldnem služba božja v mestni cerkvi in popoldne ob pol 18. mrtvaške molitve. Mesto samo pa si je odelo žalno obleko. Skoro z vseh hiš je bil videti znak žalosti, zvečer so gorele javne svetilke črno zavite. Trgovine in gostilne pa so bile med cerkvenimi opravili za pokojnega kralja zaprte. V posvetovalnici mestnega magistrata pa se je v ponedeljek, 22. avgusta ob 17. v navzočnosti vladnega komisarja dr. Mateja Senčarja, petih članov sosveta, 14 novo izvoljenih odbornikov in ob prisotnosti vodje okrajnega glavarstva dr. Pirkmaierja, mestnega komandanta g. majorja Djeloševiča in tajnika ofcr. zastopa g. Ljudevita Sagadina vršila žalna manifestacija. Vladni komisar je nagovoril nayaoče: Gospodje! Nj. Vel. Kralj Peter I. je bil! Zgodovina, osobito Jugoslovanov otvarja novo poglavje : Kralj Peter I. Veliki, osvoboditelj, ujedinitelj Srbov, Hrvatov in Slovencev, živel, delal in trpel je za svoj narod, za svobodo in ujedinjenje Jugoslovanov. Svobodni, ujedinjeni smo ! Veličastna stavba prvega kralja naše krvi, našega srca še ni dograjena; na vseh straneh mogočne naše države še prežijo ne-prijatelji. Ljubezen in vstrajnost našega velikega kralja, osvoboditelja je premagala glavne ovire. V globoki žalosti in neskončni hvaležnosti se klanjamo danes in vedno spominu Nj. Vel- Kralja Petra I. Slava mu! Slava mu ! Slava ! Še obstoječe ovire moramo premagati pod modrim in jeklenim vodstvom hrabrega, plemenitega naslednika, Nj. Vel. kralja Aleksandra, kateremu vzklikamo Živel naš kralj Aleksander Živel, živel, živel! Vsi navzoči se pridružijo vskliku vladnega komisarja ter se podajo v smislu njegovega vabila skupno v župno cerkev k cerkvenemu obredu. Žalna brzojavka se je odposlala tudi g. pokrajinskemu namestniku. Svečani pogreb našega kralja-Osvobodi-telja je bila veličastna pot k zadnjemu počitku. Beograd doslej še nikdar ni videi tako : : \..........................................................; Bilo bi pod mojo častjo, ako bi hotel odgovarjati na obrekovanja, katera objavlja o meni v zadnjem času „Jugoslavija". Samo k trditvi v „Poslanem", da se nisem skusil svoječasno braniti glede očitanj v „Straži", ugotavljam, da sem poslal vsak članek v pogled svoji nadrejeni oblasti, g. odgovornemu uredniku po popravke, katerih do danes ni priobčil. Objave popravkov tudi sodnim potom ni bilo mogoče izsiliti, ker vsa tozadevna pisma na g. odgovornega urednika tavajo med Mariborom in Beogradom, ne da bi mogla dospeti v roke naslovljenca. Predaleč bi dovedlo, ako bi se kot uradnik na ekspo-niranem mestu hotel v bodoče pečati z vsakim časopisnim napadom ; zato izjavljam, da nanje sploh ne bom reagiral in je to stvar moje nadrejene oblasti, da me sodi ali ščiti. Ptuj, dne 18. avgusta 1921. Dr. 0. PIRKMAIER vodja okrajnega glavarstva Ptuj. IVAN TAVČAR. (Ob sedemdesetletnici.) : : *..........................................................i V nedeljo 28. avgusta dopolni Jvan Tavčar sedemdeseto leto svojega rojstva. Njegove zasluge za nas Slovence so tolike, da se ga mora v kratkem spomniti tudi naš Hat. Rodil se je Ivan Tavčar v Poljanah nad Školjo Loko 28. avgusta 1. 1851. Po dovršeni gimnaziji in pravoslovnih naukih se je pogvetil odvetništvu, postal odyetnik v naši slovenski prestolici, kjer praznuje danes svojo sedemdesetletnico. Javno je začel delovati Ivan Tavčar kot visokošolec. To javno delovanje se je vedno Sirilo in množilo, tako da je postal nazadnje odločilna oseba v vodstvu našega javnega življenja. Javno delovanje Tavčarjeva je dvojno : kulturno-slovstveno in politično. Kot mlad vseučiliščnik je začel pisati povesti ter jih priobčevati v Zori in Zvonu. Ko se je Zvon preselil z Dunaja v Ljubljano, mu je postal dr. Ivan Tavčar a Kersnikom stalen sotrudnik, kasneje tudi urednik. Svoje zbrane leposlovne spise je izdal v petih zvezkih, kterim je za njegovo sedemletnico sedaj pridejala Tiskovna Zadruga še šesti zvezek. Dr. Tavčar zajemlje snovi svojim povestim iz domačega življenja svojega rojstnega kraja, pa tudi širje naše domovine. Pri tem pa se ne omejuje samo na današnje čase, nego seže mnogokrat tudi v našo preteklost, v dobo, ko so luterani vznemirili naše ljudstvo, ko se je v Ljubljani vršil kongres evropskih vladarjev. Slika nam življenje priprostih kmetov, a stopi med druge stanove, ki so izšli iz našega naroda ter med njim in nad njim živeli, delovali in gospodovali. Loti se pa tudi gospode same, naših graščakov in meščanov. Z zanimanjem so ljudje čitali Tavčarjeve povesti, radi jih čitajo še sedaj. V vsaki ljudski knjižnici so privlačna sila za izposojevalce. Še važnejše nego slovstveno delo pa je delovanje dr. Tavčarja na političnem polju. Ko je v sedemdesetih letih prišel v Ljubljano, je bilo živo potrebno mladih, navdušenih ljudi, ki bi se lotili političnega dela za naš narod. Mladi dr. Tavčar se je z vso navdušenostjo mladih svojih sil vrgel na politično delovanje. Boril se je takrat boj za naše narodne pravice. Naša gospodujoča vlada v Ljubljani in na Dunaju se je trdovratno upirala, da bi Slovencem priznala iste pravice, kakor Nemcem. Njen namen je bil, da bi Slovenci izginili med gospodujočimi Nemci. Nafti narodni boritelji so imeli težko, a hvaležno nalogo, da pribore po ustavi Slovencem zagotovljene pravice. In dr. Ivan Tavčar je kot občudovan govornik na shodih in v zbornicah, kakor tudi s peresom v raznih člankih zastavil [vse moči za naše pravice. V osemdesetih letih smo v resnici nekaj dosegli. Ljubljana je dobila slovensko zastopstvo, deželni zbor je dobil slovensko večino, za deželnega predsednika je prišel Slovenec, v šolah in v uradih je začela slovenščina pridobivati pravic. A časi so postajali zopet hujši. Med nami je začela pridobivati moč stranka, kteri ni bilo toliko za narodni razvoj naš, nego bolj za lastno gospodstvo nad našim narodom. Prihajali so časi zloglasnega dr. Šušteršiča, ki je pod versko krinko zastrupljal naše javno ; delovanje. Dr. Ivan Tavčar je uvidel to po-gubonosno delo in nastopil proti njemu in | njegovim privržencem. Postal je tako vodja naprednih Slovencev. V „Slovenskem Narodu", i ki je polagoma postal njegovo glasilo, se je neustrašeno boril za svoje ideje. S svojim delom si je pridobil dr. Ivan Tavčar ugled in spoštovanje tudi pri političnih nasprotnikih. Vsakdo je moral v njem spoštovati njegovo veliko delavno silo, a tudi njegovo nesebično poštenost Tema lastnostima se imamo zahvaliti Slovenci, zlasti pa naša Ljubljana za marsikak uspeh, kije bil večkrat tudi samo v tem, da se je odvrnilo zlo, ki soje menili zadati naši nasprotniki. Jasno se je pokazalo to, ko je po svojem prijatelju Hribarju moral prevzeti ljubljansko županstvo. Dogodki 1. 1908, ki ao se začeli v Ptuju in odmevali po naši domovini, in pa zveze s Slovani so Hribarju izpodnesli tla. Lahko si potem mislimo, v kako težkem položaju je bil napredni slovenski ljubljanski župan, ki je imel proti sebi nemško vlado in Šušteršičevo klerikalno stranko. Težave so se pa šele pomnožile, ko je izbruhnila svetovna vojska. Takrat je vse planilo po zavednih Slovencih, naši narodni nasprotniki pa tudi mnogi lastni bratje so menili, da se tedaj lahko iznebe političnih nasprotnikov. Kdor je preživel tiste strašne čase, ko je visel krvnikov meč nad vsakim narodnjakom, si lahko predstavlja, koliko previdnosti, kolikega samozatajevanja je bilo treba zlasti voditelju, ljubljanskemu županu dr. Ivanu Tavčarju, da je odvračal od nas, posebno pa še od naše Ljubljane, udarce mogočnih sovražnih nasprotnikov. Ni bilo tedaj med nami moža, ki bi bil mogel tako uspešno čuvati naš narod. A tudi po razsulu prejšnje monarhije, po ustanovitvi naše Jugoslavije, ni postal mož, kakršen je dr. Ivan Tavčar, nepotreben. Zakaj tudi v naši novi državi so začele delati stranke in osebe bolj za se, za lastno gospodstvo in osebne koristi, nego pa za občo blaginjo. Pa tudi sedaj se je oglasil izkušeni in modri naš voditelj proti strankarskemu delovanju in za močno edinstveno državo. Veselje lahko navdaja sedemdesetletnega jubilanta, ko vidi, da njegovo delovanje ni bilo zastonj. NaS"" narod se je v tej dobi i kulturno visoko dvignil in dosegel tudi politično samostojnost. To veselje pa lahko sedanji rod pomnoži gospodu jubilantu, ako v njegovem poštenem, nesebičnem duhu deluje za vedno večji procvit naše domovine. Politične vesti. Proti komunistom. Na podlagi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi so tudi pri nas razveljavljeni komunistični občinski mandati v Ljubljani m Studencih pri Mariboru. Tudi Splošna železničarska organizacija, ki je komunistična, se razpusti. Mariborski komunisti so se hoteli izogniti razveljavljenju s tem, da bi se prelevili v socialne demokrate. Pa jim ni pomagalo. Delavske zbornice. Izšla je uredba, po kteri se ustanove v pokrajinah izven Srbije delavske zbornice, ki naj zastopajo koristi delavcev in nastavljencev. Za Slovenijo bo imela zbornica svoj sedež v Ljubljani. Izpraznitev Baranje. Naša vlada kakor tudi prebivalci v Pečuju in okolici so se morali udati odločbi mirovne pogodbe, da pridejo pod madžarsko oblast. V pondeljek so odšle naše čete z zasedenega ozemlja, z njimi pa tudi na stotine družin in nekaj tisočev delavcev, ki nočejo priti pod Madžare, ker se boje nasilnosti in pregajanj. Dopisi. Stari Poetovio. Predaval dr. Vladimir T r a v n e r. i ¦ i...........................................................' Nadaljevanje. Cesarski namestnic je nadziral državno imetje, zidanje cest, policijo, pobiral carino in davke, izvrševal cesarske ukaze in skrbel kot najvišji poveljnik za potrebščine vojske ; tudi je bil najvišji sodnik. Proti njegovim odločbam so se mogli pritožiti samo rimski državljani na cesarja, ne pa tudi provincijalci. Namestniku so pomagali pri izvrševanju službe" številni podrejeni uradniki, kakor posebno legati pro praetore, ki so bili njegovi vojaški podpoveljniki ter so izvrševali tudi v njegovem imenu civilno sodstvo queostores in legati pro qaestore, ki so opravljali finančne zadeve ter vodili državne blagajne, kakor tudi takozv. comites, to so mlajši možje iz boljših rimskih stanov, ki so so hoteli izuriti v sodni in v upravni službi. Razen teh uradnikov je imel namestnik v vseh mestih posebno pa v Poetoviju številne poduradnike, pisarje, n. pr. za upravo državnega imetja, Ne zamudimo prilike! Higijenično predavanje v mestnem gledališču v Ptuju. Načelnik ministrstva zdravja gosp. dr. V. Kujundžič iz Beograda priredi v petek, dne 2. septembra 1921 ob 8. uri zvečer v mestnem kinu popo-larno higijenično predstavo v svrho spoznavanja bolezni malarije. Predvajanje ima S akte (čine), med posameznimi čini v odmorih pa poučuje g. dr. Kujundžič gledalce ter pojasnjuje predstavljane slike. To predavanje je za mladino in vojake priporočljivo ter bode vsem ogledalcem v veliko korist. Za kritje stroškov se olajša ta predstava za 50%. — V nedeljo, dno 4. septembra ob 8. uri zvečer, se predvaja najmodernejši film „Grozni Li-Hang". Senzacionalni historični francoski kineški šlager v 5 činih. Napisala Andre de Lorde in Henry Bauche. Režijo vodi E.Vcoletti, fotografija Louis Dubois. V glavnih vlogah izvrstni franc. in kineški umetniki Tin-Han, Mary Harald, Lio-Chin, Felix Ford in drugi čarovnise groznega Li-Hanga. Strašna smrt male Li-Nin. Grozen dvoboj na kineški način orejaški strupen zmaji v čarobni vili in grozna smrt okrutnega Li-Hanga. Fotografija in oprema prvorazredna. Glej slike pod gledališčem, nasproti trgovine g. Hojnika. V slučaju slabega vremena predstave ob 5. in 8. uri. Pripomnim še, da za omenjeni film kakor tudi za druge pritekojoče programe ne pozabite na predprodajo vstopnic ob nedeljah in praznikih vsakokrat ob 11. do 12. ure pri kino-blagajni v mestnem gledališču. K mnogi udeležbi vabi Mihael Murko, kinoravnatelj. Napis na častni diplomi msgr. Bulica se glasi: „Q. F. F. F. Q. S. Quod sodales uni-versi V. F. (verba fecerunt) Franciscum Bulic V. C. (virum clarissimum) et de patriis anti-quitatibus et de monumentis Salonitanis per X. lustra optime meruisse, Societas Antiquaria Poetovionensis Franciscum Bulic V. C. fausto illo die, quo LXXV aetatis annos feliciter persolvit, sociuoa honoris causa unanimiter šibi adscivit et patronum cooptavit. Huius decreti ei tabulam per societatis legatos offerri, qui ab eo impetrent, ut potissimum honorem libenti animo suscipere et monumenta Poeto- torej nekaki današnji davčni uradniki, dispen-satores in arcarii za upravo davkov in carine, torej podobno našim carinarjem in financar-jem, procuratores vectigalis villici, vicarii, villi-corum scriptores, tabularii, adiutores tabula-riorum, od katerih so vodili davčne knjige, imenovane tabulae ; za računovodstvo dispen-satorcs rationis in dispensatores exnumeralio, za javno varstvo in nadzorstvo cest, torej današnji orožniki, benificiari in procuratores. Ti nižji uradniki so bili večinoma odsluženi vojaki, podobni današnjim certifikatistom in državni sužnji. Deželni zbor, imenovan concilium, se je zbiral vsako leto pod predsedstvom letno izvoljenega višjega svečenika ter sklepal o razdelitvi davkov na posamezne okraje, o imenovi svetišč in stanov, o prošnjah in pritožbah prebivalcev napram namestniku oz. napram cesarju. Člani koncilija so bili odposlanci mestnih okrajev. To naprave eo se pozneje, posebno ob času propada države več ali manj spremenile. Da so mogli Rimljani deželo bolje obvladati, so zidali in popravljali ceste, posebno j pod Oktavianom in Klaudijem. V tem času ' se je popravila med drugimi posebno starodavna cesta, ki je vodila iz Cele je (Celje) v Poetovio in odtod v Carnuntum (Petronel na Niž. Avstr.) oz. v Sirmium (današnja Mitro-vica v Slavoniji). Imeli pa so tudi v deželi močne vojaške posadke, katerih naloga je bila udušiti morebitne vstaje in čuvati državno mejo. Cesar Octavian je premestil že med 1. 12—9 pr. Kr. vojaško taborišče iz Sciscije (današnji Sisek) v Poetovio, kjer je ostalo taborišče do cesarja Vespasiana. K temu je pripomogla bližnja državna meja, pa tudi naravna lega mesta, kjer se približujejo sredi ptujskega polja Slovenske gorice Halozam do 5 km, tako da je bilo lahko zapreti pot skozi dravsko dolino, seveda tudi okolnost, da je bil Poetovio že takrat stara naselbina in važno križišče cest. V tem času so taboborile v Poetoviju in njegovi neposredni okolici, posebno na Bregu in pri sv. Vidu, rimske legije iz najrazličnejših krajev obširnega cesarstva, n. pr. 8. legija (Augusta) 13. (Cemina), 9. (Hispana), 7. (Galba) in 16. (Apolinaris), ki se je pod Vespasianom udeležila bojev v Palestini; to legije so igrale v notranji zgodovini Rima ponovno veliko vlogo. Zanimivo je, da so — 3 — vionensia societatisque studia, in omnibus fovere dignetur, placuit." — V slovenskem prevodu: „Bilo srečno ! Ker so vsi znanstveniki priznati, da si je slavnoznani g. Fran Bulic v 50 letih pridobil največje zasluge za domače starinoznanstvo in za solinske sporni-nike, je ptujsko Muzejsko društvo slavnega g. Frana Bulica v spomin 75-letnice njegovega rojstva soglasno imenovalo za častnega člana in svojega zaščitnika. Sklenilo je, da mu društvena deputacija izroči častno diplomo ter ga prosi predvsem za blagohotni sprejem te časti in za naklonjenost ptujskim starinam in društvenemu delovanju." Državna realna gimnazija v Ptuju. Vpisovanje v I. razred dne 11. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni. Zadostuje tudi, ako ravnateljstvo do tega dne po pošti dobi zadnje šolske izpričevalo in rojstni list. Sprejemni izpit za I. razred dne 12. septembra pismeno od 8. do 10. ure, ustno popoldne po potrebi. Sprejemni izpiti za ostale razrede (prijave do 11. septembra), ponavljalni in naknadni izpiti dne 12. septembra od 8. ure naprej. Vpisovanje novih učencev dne 12. septemura od 10. do 11. ure v ravnateljski pisarni (odjava prejšnjega zavoda na izpričevali! potrebra). Vpisovanje starih učencev dne 13. septembra od 10. do 11. ure, vsak v svojem razredu. Dne 14. septembra ob 8. uri skupna sv. maša (vseh ptujskih šol). Po maši se učencem prebere in raztoži disciplinarni red ter se jim priobči urnik. Redni šolski po a k se prične 15. septembra v polnem obsegu. Ravnateljstvo. Vodja ptujskega okrajnega glavarstva, dr. Otmar Pirkmaier, je nastopil svoj štiritedenski dopust. Nadomestuje ga ta čas okrajni komisar Ivan Forčesin. Šola I. podčastniške Čete je končala in se bodo njeni obiskovalci porazdelili med polke. Pred odhodom se je vršila na Dominikanskem trgu služba božja, darovana od pravoslavnega duhovna. Po končani maši je odkorakala četa, okrašena s cvetjem, z godbo na čelu na postajo. Vsakemu zavednemu Slovanu je srce poskakovalo veselja, videč tako izvežbano in disciplinirano četo. Dramska sekcija dij. org. ,,Preporoda" v Ljubljani je uprizorila dno 30. t. m. v tukajšnjem gledališču veselo igro - štiridejansko „l]lica št. 15 . ..." z dobrim uspehom. Na povratku iz Varaždina v pondeljek dne 5. septembra uprizori naknadno v tukajšnjem gledališču Petar Petrovičevo dramo tridejanko „Mrak", ki jo je že s uspehom igrala v Celju. Cenjeno občinstvo se prosi za številen poset. Dekliška meščanska šola. Vpisovanje za Šolsko leto 1921/22 se vrši v Mladiki v pondeljek 12. septembra od 9—12 uro. Sprejemni izpiti za 2., 3. in 4. razr. bodo v torek, dne 13. sept. od 9—12 ure. V sredo, 14. sept. se začne šolsko leto z običajno službo božjo ; v četrtek dne 15 sept. se prične reden pouk. V I. razred se sprejmejo učenke s povoljno dovršenim 5. šolskim letom. Razen zadnjega spričevala naj prinesejo novinke k vpisovanju se eno leto po smrti cesarja Nerona, ko sta podlegla v v vojski za nasledstvo Galba in Otho, zbrali v Poetoviju pristaši velikega poveljnika v judovski vojski, Flavia Vaspasiana, ki se je takrat nahajal v Palestini in napravil v sedanjem Ptuju vojni načrt zoper Aula Vitelija, katerega so oklicale rimske čete za cesarja. Flavij Vespasian je sledil temu poklicu ter je na čelu svojih legij v bitki pri Cremoni premagal svojega nasprotnika in zasedel tako oesarski prestol. Leta je potem premestil 13. j legijo v Vindobono (Dunaj), da čuva tam j drža pno mejo. Od tega časa je zgubil stari 1 Poetovio pomen kot vojaško taborišče in so j se nahajali pozneje tu le manjši oddelki oz. ! 80 taborile legije le od časa do časa, kakor j n. p. pod Markom Aurelom (161—180) zna- [ menita 2. legija, imenovana Pia, pozneje Ita- j lica, ki se je odlikovala posebno v bojih z ! Markomani in Kvadi. V tem času je postal Poetovio munieipium, t. j. meščani so imeli pasivne pravice rimskih državljanov, pravice ženitve in trgovine, ne pa tudi aktivnih pra- ; Vic, pravic glasovanja in Časti. Nadaljevanje sledi. izpisek iz krstne knjige in domovnico pristojne občine. Ravnateljstvo. Deška meščanska šola v Ptuju, Vpisovanje v I. razred deške meščanske šole v Ptuju se vrši v pondeljek, 12. in torek 13. septembra od 8—12 ure v ravnateljski pisarni. Deška meščanska šola se nahaja sedaj v prostorih stare bivše vojašnice pri pošti. Novinci naj prinesejo s seboj: 1 izpričevalo ljudske šole, da so najmanj 5. šolsko leto na javni ljudski Šoli dovršili s povoljnim uspehom; 2. izpisek iz krstne knjige ; 3. domovnico pristojne občine. Zadostuje tudi, ako ravnateljstvo do 13. septembra po pošti dobi omenjene Jistine. Vpisovanje starih učencev se vrši tudi 13. sept. od 8—12 uri v svojih razredih. Even-tuolni vsprejemni izpiti za vstop v II. ali III. razred iz drugih šol se vrše dne 13. septembra od 8—12 ure predpoldnem pismeno in od 2—5 ure popoldne uatno. Po naredbi višjega šolskega sveta št. 5863 z dne 24. junija 1921 imajo absolventi meščanskih šol glede nadal-njih študij sledeče pravice: 1. absolventi III, razreda meščanske šole imajo pravo do vstopa v dvorazredne trgovske šole (Maribor, Celje, Ljubljana) brez izpita ; 2 absolventi 4. razr. meščanske šole pravo do vstopa v državno trgovsko akademijo v Ljubljani, ako je uspeh v matematiki, realijah in učnem jeziku najmanj dober (povoljen) v vseh drugih pred-metah po najmanj zadosten. Za prehodno dobo velja to pravo že za obsolvente III. razreda meščanske šole. 3. Absolventi 4 razr. in tudi že 3. razreda imajo pravo do vstopa v državno tehnično srednjo šolo in sicer v višjo stavbeno ali višjo strojno šolo, ake je bil napredek povsem povoljen. 4. V 5. razred državne realke absolventi 4. razreda meščanske Šole z izpitom. 5. V državno učiteljišče iz 4. razr. meščanske šole brez izpita, iz 3. razreda z izpitom. Ravnateljstvo. Vojaški nabori ptujskega okraja so se izvršili jako mirno. Razen ene težke poškodbe na Bregu se ni zgodil noben incident, kakor je bilo v prejšnjih letih običajno. Mladeniči so, okrašeni s cvetjem, prepevali že na vse zgodaj po mestu narodne pesmi. K naboru so prišli vsi, razen tistih, ki so odsotni, znak, da je življenje v tem oziru že zavzelo staro predvojno lice, ko je bil vsak ponosen, daje vojak. Potrjenih je okoli 60%. Skozi okno se je splazil neznan tat v stanovanje okr. zdravnika dr. Vrečka in pokradel različno obleko. Škoda znaša več tisoč kron. Primarij javne bolnice g. dr. Rebula se preseli v Gorico. Gosp. dr. Rebula je slovel kot eden najboljših kirurgov. Otroka je zastrupil Jurij Zovec iz Male Varnice. Isti je imel ljubavno razmerje z Zofko Pongračič. Sad te ljubezni je bil dne 27. junija ti. rojeni sinček. Dne 15. t. m. je prišel nezakonski oče k svoji ljubici na obisk. Ko se je le-ta za nekaj časa iz sobe odstranila, je vlil surovi oče otroku v usta nekak strup, tako da je kmalu nato umrl. Vinograd gosp. VVratzfelda iz Dombirna je kupil g. J. Feguš, krčmar iz Podlehnika za 2,300.000 K. Levo nogo 8i je zlomil 12 letni viničarjev sin Martin Arnuš iz Sp. Velovlaka pri padcu s hruške. Pripeljan je bil v javno bolnico. Konkurz. Oddelenje za mornarico ministrstva vojne in mornarice razpisuje konkurz za sprejem 110 učeucev v strojno šolo vojne mornarice. Prošnje za sprejem je vlagati do 15. septembra t. 1. Reflektanti naj se obrnejo ustno ali pismeno na podružnico „Držav-ne posredovalnice za delo" v Strnišču pri Ptuju, ki daje pojasnila glede konkurza ter posreduje vlaganje prošenj. Sprejem invalidov v pouk na raznih šolah V Sloveniji. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek bo sprejel v svojo oskrbo večje število siromašnih invalidov, ki bi želeli obiskovati razne šole v Sloveniji. V poštev bi prišle v prvi vrsti te-lo šole: Tehniška srednja šola (poprej Obrtna šola) v Ljubljani, Drž. trgovska šola v Ljubljani, Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, Rudarska šola v Celju, Meščanska šola v Celju, Orglarski šoli v Ljubljani in v Celju itd. Invalidi, ki bi želeli obiskovati I omenjene šole in so zato fizično in po pred- izobrazbi sposobni, naj pošljejo tozadevne : prošnje z vsemi potrebnimi prilogami in iz-i tfidom nadpregleda pokrajinski upravi za Slo-: venijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek takoj najpozneje pa do 1. septembra I t, 1. — Invalidi, ki žele obiskovati Tehniško • srednjo šolo v Ljubljani, se opozarjajo na ' razglas ravnateljstva omenjene šole v Ur. 1. j Št. 93 od 8. avgusta t. 1. — Pogoji za spre-! jem v Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru i so objavljeni v listu „Kmetovalec" št. 13 od i 15. julija, t. 1. — Za sprejem v Rudarsko šolo i v Celju se zahteva fizična sposobnost za | vsako delo pod zemljo in da je dotičnik bil ' zaposlen kot rudar 4 leta. Vsi invalidi, ki bodo ! sprejeti v omenjene šole, bodo za ves čas \ pouka v oskrbi invalidskega odseka in sicer : invalidi v šolah v Ljubljani ali Celju bodo 1 v staležu invalidskih domov v Ljubljani ali : Celju, invalidom v drugih šolah pa se bo i izplačeval vsakokratni menažni relutum kot podpora za oskrbo, če niso v oskrbi tamošnjih Šol oz. zavodov, katere krije invalidski odsek. \ Ker so pa sredstva, s katerimi razpolaga | invalidski odsek, zelo skromna, se bodo spre-! jeli v brezplačno oskrbo za časa Šolanja le j invalidi z najmanj 50% delanezmožnosti, ki j so sami kakor tudi njihovi brez vsakih sred-i štev, kar morajo dokazati z ubožnim spriče-i valom. Pazite na Otroke, da ne dobijo užigalic v roko. Katarina Horvatič iz Gerečjevasi je pustila samega 41etnega sinčka doma. Na i mizi je otrok našel žigice, s katerimi so je ; začel igrati. Naenkrat je začelo poslopje, ki j je bilo s slamo krito, goreti in zgorelo z vse-, mi pridelki in gospodarskim orodjem. Zraven i je zgorela tudi hiša soseda Jožefa Žitnika. '¦ Otrok je pravočasno ušel iz hiše. Škoda znaša : nad 60.000 K, a zavarovana sta bila za ma-I lenkostno svoto. Zvišajte zavarovalnino na današnjim cenam odgovarjajočo vsoto ! Cirkovce na Dr. polju. Dne 7. t. m. vpri- ' zorila je cirkovška klerikalna požarna bramba ¦ veliko veselico. Prireditev je bila dobro obiskana j ker je bil čisti dobiček namenjen za nabavo :: gasilnega orodja. Toda čisti dobiček je stekel | po grlu drugi dan žejnih požarnikov, zato i se je slišalo celi dan v pondeljek tuljenje in kričanje iz omenjene gostilne. Pijani kle-| rikalni gasilci so celo svojega načelnika raztrgali in pretepli, ker je bil dobiček veselični j prehitro zapit. To zmorejo pač edino le kle-j rikalci, kateri so večinoma še v bralnem l društvu v Cirkovcah. Ker so nam pokazali, i kako se za veselični dobiček nabavi gasilsko j orodje, si bomo zapomnili takšno društvo S nadalje podpirati. Mestna občina v Ptuju naznanja, da ne | bo za prebivalstvo več posredovala nakupa i premoga in drv. Primarij dr. Dernovšek zopet ordinira. Tobak za pipo je tobačna tovarna v Ljub-j ljani nakazala za ptujski okraj v mesecu juliju [ 1500 kg in za avgust 2000 kg, to je 80.000 i zavojčkov, tako da dobi vsak kadilec pipe | lahko do 4 zavojčke na mesec, ako se pra-i vično in samo kadilcem odda. Tobačna*uprava j se je izrazila, da je s tem ugodila želji onim 1 kmetovalcem, ki tobak sadijo, da je nakazala | trikrat več pipnega tobaka kakor poprej, da se omeji tatvina tobaka. Hoče tudi še prihodnje mesece primerno množino tobaka za ptujski okraj nakazati, ker želi, da se tobačno sajenje v ptujskem okraju pospeši in da bo v prihodnje na razpolago za tobakarje dovolj tobaka vsake vrste. Iz Hajdine. Pesek, bivši učitelj v Narapljah, 1 sedaj večkratni milijonar in lastnik lista „Jugoslavija", spet pobira paberke po ptuj- | skem okraju. Ker mu menda z listom slabo [ gre, ga razdeljuje zastonj po Hajdini in j drugod ter napada razne osebnosti, samo da S bo list bolj „interesanten'' in da dobi več l naročnikov. Mi kmetje iz Hajdine, ki Peska S dobro poznamo, se zgražamo nad pisavo njegovega lista, pooebno pa ne odobrujemo t grdih napadov, ki jih ima njegov list na osebo našega okrajnega glavarja, ker prav dobro poznamo vrline g. glavarja, ki nam je _ 4 — že mnogo koristil, medtem ko se Pesku še nimamo za ničesar zahvaliti. Hajdinčan. Kdo kaj ve? Od zborovanja „katoliške" mladine pri Veliki-nedelji, ki se je vršilo dne 14. t. m. se je na nepojasnjen način zgubil Oslušovski Orel. Ob pol 24. uri še so ga videli v nekem skednju na Forminu, kjer je iskal zavetišča, od takrat naprej pa ni več sledu o njem. Njegov načelnik izjavlja, da ga je sicer spremil čez most, toda vsled srčnih teženj je pri prvi hiši zaostal. Osebni popis: majhen, čokat, 22 let star, poklic: faliran ekonom. Kdo zamore o zgubljencu podati kaka natančnejša pojasnila, naj naznani proti povrnitvi poštnih stroškov Telovadnemu društvu „Orel" pri sv. Lenartu pošta Velika nedelja. Bog živi! »Ljubljanski veliki semenj" bo nudil po-polen pregled vsega tega, kar poljedeljstvo proizvaja in potrebuje. Ker tvori poljedelsko prebivalstvo poglaviten del naše države, je bilo prirediteljem semnja na tem ležeče, da se ravno kmetijski oddelek čimnajbolj spopolni. Letošnja suša je sicer povzročila, da kmeto-valec-razstavljaleo ne more razstaviti vsega tega, kar bi drugače mogel in želel. Ne glede na to pa bu posestniku-kmetovalcu dana prilika videti in kupiti na „Ljubljanskem velikem semnju" vse, kar rabi. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, mlatiinice, čistilnice za žito, stroji za sejanje in za košnjo, vsakovrstne črpalnice, posnemalniki za mleko, garniture za mline, različno poljedelsko orodje kakor motike, lopate in drugo. V obratu bo tudi dvojica motornih plugov. Med kmetijskimi proizvodi bodo zavzemala odlično mesto naša dobra vina,*zastopana bode tudi mlevska industrija, med, vosek, čebelarske priprave in vsi drugi naši deželni pridelki. Izvirno poročilo iz Topole. Zadnja pot kralja Petra Osvoboditelja. Trenotki v Topoli-Oplencu. Na cesti Tepola-Arandjelovac je na vsakih sto korakov stal eden konjenik. Na ulici v Topoli in vse do kraljeve cerkve je stala velika množica, katera je pričakovala zemeljske ostanke pokojnega kralja. Ko se je povorka zagledala v selu Banja, je topništvo na Oplencu s topovi naznanilo prihod. Ob 1520 je povorka dospela v Topolo. Množica se je odkrivala in vsakdo je težko vzdihnil, ko je zagledal avto z zemeljskimi ostanki. Ko je povorka prešla čez Topolo, je vsa množica zapustila Topolo in šla na Oplenac. Zemeljske ostankp pokojnega kralja so spremljali : princ Gjorgje, princesa Jelena, princ Pavle, princ Arzen, predsednik narodne skupščine dr. Ribar ter drugi ministri in poslanci. Ob 1615 so se nekateri že vračali. Ob 17.20 je dospel aeroplan, kateri je krošil okoli Oplenca in kraljeve cerkve. Ob pol 18. uri je vojaštvo dalo počastno salvo, nato so se oglasili topovi, kateri so naznanjali, da se zemeljski ostanki pokojnega kralja v grob polože. Nato je večina spremljevalcev odšla. Pri krsti je ostal še patriarh Dimitrije s svojimi svešteniki, ki je čital posmrtne molitve. Cerkev in grobnica je Črno povlečena. Ob 18. uri je dospelo osem avtov z raznimi in krasnimi venci. Venci so preneseni na grob. Vencev je toliko, da zavzamejo celo grobnico. Mesto Sarajevo je darovalo na grob krasni zlati venec s kraljevim grbom. Venec stane 200.000 dinarjev. Lep in dragocen srebrni venec je darovalo mesto Skoplje in kolo „Srbskih sester." Na grobu so vidni krasni Angleški, Francoski in Čehoslovaški venci. Nadalje venci mesta Ohrid, Priština, Vranja, Niš, „ Jugoslovanske banke" itd. Kraljev grob bo v grobnici toliko časa, dokler se ne zgradi posebna grobnica v levem delu cerkve. Cerkev je odprta in vsakdo si lahko ogleda grob našega pokojnega kralja in osvoboditelja. Vstopnina za »Ljubljanski veliki semenj." Vstopnina za enkratni vstop v vse razstavne prostore »Ljubljanskega velikega semnja" bo znašala 5 Dinar. Do trajnega prostega vstopa pa upravičuje le legitimacija s sejmskim znakom. Sejmske legitimacije s sejmskim znakom je dobiti za 25 dinar pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih kraljevine in pa neposredno pri Uradu Ljubljanskega velikega semnja. Za polovično vožnjo po želez- nicah upravičuje le legitimaoila s sejmskim znakom, ne pa tudi vstopniea za enkratni vstop. Svetinje pri Ormožu: »Strankarska olika." Bilo je v letu Gospodovem 1921. 14. avgusta ob 6. uri zjutraj. Ta dan in ta čas se je zbralo pobožno ljudstvo k zgodnji sv. maši, napolnilo cerkev in nekaj vernikov je bilo zbranih tudi v zakristiji. K zadnjemu blagoslovu pride tudi g. župnik iz spovednice v zakristijo, poklekne in začne opravljati svoje molitve. Med tem časom naznani zvonček zadnji blagoslov in vsi verniki pobožno pokleknejo. Tedaj zapazi g. župnik, da neka oseba v njegovi bližini kleči samo na levem kolenu. To gospoda seveda silno razkači in namesto, da bi dotično osebo dostojno opomnil, da se kleči na obeh nogah, pa je dušni pastir napravil takole: Hipoma dvigne svojo nogo,jo iztegne proti omenjeni osebi, glavo malomarno podpre z roko, napravi jezen obraz ter se izrazi: »To je strankarska olika." Dotična oseba je to mirno prenesla in odšla iz zakri-strije. (Tiho bodi g. župniku povedano, daje do-tičnik šest let bival mod ujetniki, prestal razne bolezni in rane, medtem ko je on vesel lahko vesel sedel doma. duhal ljutomerska vina in se učil strankarske olike.) Gotovo pa je, da tako početje g. župnika ni na mestu in mi smo mu le hvaležni, da nam je na tak način pokazal svojo oliko in oliko njegove 3tranke. Hvala Jepa ! Kedo ima v resnici boljšo strankarsko oliko, naj razsodijo čitatelji sami. Razno. Prekmurska železniea zagotovljena. Odbor za zgradbo prekmurske železnice v Ljutomeru poroča: V smislu rešitve g. ministra za sao-bračaj je bila določena komisija, ki bi imela odrediti smer trase za železniško zvezo med Mursko Soboto in obstoječo želez, progo Ko-toriba—Pragersko. Komisije so se udeležili gg. inšpektor inž. Petar Milenkovič kot zastopnik direkcije za gradjenje novih železnic v Beogradu, višji želez, svetnik inž. Petar La-pena kot zastopnik direkcije državnih železnic v Zagrebu in gradbeni svetnik inž. Rudolf Kaučič kot šef sekcije za trasiranje železnice Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Komisija je od 27. do 31 julija pregledala vso progo na tem terenu, proučila vso že izdelane inženirsko projekte in načrte ter zabeležila svoje končne ukrepe v obzirnem zapisniku. Iz tega zapisnika povzamemo nastopne javnost zani-majoče točke: 1. Vsa proga se bo gradila kot velikopotezna železnica srednjeevropskega pomena. 2. V Ljutomeru se zgradi državni kolodvor, ki bo zvezan z že obstoječim kolodvorom Južne železnice 3. Ormož dobi nov državni kolodvor z možnostjo direktne zveze v smeri Čakovec in Pragersko. 4. Sekcija za trasiranje proge naj svoje delo pospeši tako, da se bo moglo spomladi leta 1922 pričeti z gradnjo te proge. S tem je stopila prekmurska železnica iz stadija projekta v stadij izvršitve. Pričakovati je— ako ne poseže vmes kaka višja sila — da bo nova železnica najkasneje začetkom 1. 1924. izročena prometu. Velesemenj v Pragi. Kakor znano, bo od i. do 8. septembra v zlati Pragi mednaroden vzorčni semenj. Obiskovalci, ki se izkažejo z legitimacijo, dobe na vseh železnicah 50% popusta. Z isto legitimacijo so v Pragi Se druge bonitete zvezane. Za nas Jugoslovane je ta semenj v kulturnem in gospodarskem oziru velikega pomena. Dana nam je ugodna prilika za primeroma mal denar videti prest o-lico bratskega češkega naroda, uživeti se v celo zgodovino Libušinih sinov ter občudovati pridnost in žilavost Čehov. Kdor le more, naj gre v Prago! Legitimacije in znake za ta semenj, kakor vsa potrebna pojasnila daje naše domače šped. podjetje „Balkan" v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. Velesemenj v Ljubljani. Z velikim zanimanjem pričakuje tu- in inozemstvo otvoritev ve-lesemnja v Ljubljani. Videti upamo tam delo in umotvore našega naroda ter s tem pokazati svetu, da tudi mi nekaj premoremo. Nik- do naj torej ne opusti prilike obiskati to za nas velevažno prireditev. Železnica daje 50°/o popusta. Vsak, ki hoče semanj posetiti, preskrbeti si mora legitimacijo in znak, ker le z legitimacijo uživa vse bonitete. Legitimacije in znake ter vsa potrebna pojasnila daje naše domače šped. podjetje "Balkan" v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. Društvo „Balkan" je tudi edini oficijelni špediter tega semnja. Topola. V cerkvi nad Topolo so položili v pondeljek, 22. avgusta k večnemu počitku umrlega kralja Petra Velikega, Osvoboditelja-Topola je neznatna srbska vas sredi Šuma-dije, ob cesti, ki vodi od Natalincev proti Arangjelovcu. Topola je rojstni kraj rodbine Karagjorgjevičev. Tu je zaplamtela prva srbska vstaja pod Karagjorgjem. Nad Topolo je složen hrib. Na njem je začel kralj Peter kmalu po svojem nastopu graditi zadnji dom svoji rodbini. Je to v starem bizantinskem slogu zidana cerkev z veliko grobnico, ki naj bo zadnje počivališče rodbine Karagjorgjevičev. Veličastna stavba še ni bila dovršena, ko je dal kralj Peter prepeljati v rodbinsko grobnico smrtne ostanke svojega očeta Aleksandra in matere Perside. Tudi ob izbruhu svetovne vojne stavba še ni bila končana. Sovražnik pa je spoštoval zaduž-bino kralja Petra in ji prizanesel. Takoj po osvoboditvi pa se je delo nadaljevalo in je sedaj že končano. Predprodaja voznih kart. Potujoče občinstvo se opozarja, da prodaja naše špedicijsko podjetje „Balkan, Maribor, Aleksandrova cesta 35" vozne karte za vse proge Jugoslavije in Nemške Avstrije po istih cenah kot železnica ter daje vse potrebne informacije ustno in pismeno popolnoma brezplačno. V drŽavi lakote in kolere. Iz Rusije prihajajo poročila, ki sezdečlovesu neverjetna. Kolera je v mesecu juliju zahtevala 24.710 človeških žrtev. V Saratovu umrje na koleri vsak dan do 200 oseb, v Rostovu je samo v enem dnevu umrlo na koleri 723 oseb. Vse delo v tovarnah počiva. Med delavstvom ni nobene discipline. Železničarji opravljajo svojo službo pod nadzorstvom vojaštva : železniške nesrečo so na dnevnem redu. Železničar dobi na dan en funt kruha, mesečno četrt funta sladkorja, 1 funt suhih rib, nekaj tobaka, soli in nekaj malo vžigalic. Živil tudi za drag denar ni dobiti. Stanje prebivalstva v južni Rusiji in na severnem delu Kavkaza je obupno, vse beži pred gladom, toda ni kam, ker vojaštvo zapira pot bežečemu ljudstvu, ki za seboj požiga hiše, sela, vasi in celo mesta. Železniška nesreča pri Videm-Krško. V četrtek 18. avgusta je praški brzovlak št. 507, med postajami Rajhenburg-Krško-Videm, vozeč proti Zagrebu, nenadoma skočil s tira. Tir je sicer zelo razdejan, toda človeških žrtev ni nikakih in tudi ranjen ni nihče. S popravljalnimi deli so je takoj pričelo in je bil promet v najkrajšem času zopet otvorjen. Nesreča z ročno granato. V Zeplani na Kranjskem so našli trije otroci v starosti od 6 do 7 let na njivi ročno granato in jo nesli na ce?to ter začeli s kamnom po njej tolči. Granata je eksplodirala in pri priči raztrgala Rudolfa in Jožefa Tavčarja ter šestletno Marijo Križaj. Ponesrečene otroke so položi li v skupen grob. Zastopstvo Slovenije ob pogrebu kralja Petra. Kot člana vlade sta bila navzoča ministra dr. Kukovec in Ivan Pucelj. Iz Ljubljane je došel pokraj. namestnik minister Ivan Hribar, iz Prage naš poslanik dr. Bo. gumil Vošnjak. Iz Ljubljane so bili nadalje general Maister in admiral Koh ter bivša predsednika Jos Pogačnik in dr. Brejc, predsednik apelacijekega sodišča Ivan Kavčnik, prorektor dr. Jos. Plemelj. Slovenska mesta so poslala svoja zastopstva, na čelu slovenska Ljubljana z dr. Zamikom, Jos. Turkom 1. dr., Maribor (župan Grčar, obč. svetnika profesor Voglar in SvetličiČ, kanonik dr. Vraber), Celje (podžupan Kari Žabkar in obč. svetnik I. Prekoršek), Konjice: dr. Rudolf, Ljutomer ravn. Baukart, okr. zastop Ormož (L. Petovar) Brežice dr. Hudelist, Kočevje Kajlež, Kranj župan Pire bilo je zastopano tudi Novomesto in Rajhenburg. V častnem številu se je udeležilo pogreba narodno, ženstvo iz Ljubljane. General Ktivesz, vsegamogočni avstrijski vojskovodja v svetovni vojni, je sedaj zaprosil madžarsko vlado, da mu dovoli otvoriti tobačno trafiko. Dovoljenje je dobil in nekdanji slavni general je danes trafikant. Kolo sreče ! Strašna usoda ruske mladino. Sovjetski komisar za ljudsko izobrazbo, Lunačarskij, objavlja v moskovski „Pravdi" članek, v katerem slika žalostno usodo otrok v krajih, kjer vlada lakota. Več kot 300.000 otrok je popolnoma zapuščenih od svojih staršev, ki jih ne morejo rediti. Množijo se slučaji, da starši svoje otroke potopijo v Volgi, da se rešijo lačnih želodcev. Mladina organizira bande, ki kradejo in plenijo. V asilih za otroke se razširja škorbut vsled slabe in nezadostne hrane. Težka avtomobilna nesreča se je zgodila v pondeljek blizu Pristave v šmarskem okraju. Zagrebški trgovec Filipančič se je z več znanci peljal v Slovenijo čez Brežice, Raj-henburg, Kozje in čez Podčetrtek v Rog. Slatino. Med Pristavo in Sv. Petrom je hotel šofer prehiteti neki zasebni voz. Ker pa je cesta ozka, je zadel v obcestni kilome-terski kamen s tako silo, da se je avtomobil prevrnil in zdrčal nizdol. Filipančič in šofer sta ostala nepoškodovana. Trgovec Šterlek je bil na mestu mrtev z zdrobljeno glavo, njegova soproga si je zlomila obe roki, kavar-nar Davidovič eno nogo, čevljar Budič pa si je pretresel možgane in dobil težke notranje poškodbe. Šterlekovo truplo so prepeljali v mrtvašnico, ponesrečene potniko pa v Celje v bolnico. Šofer Brenc je bil takoj aretiran in odveden v zapor. 73 letni amerikanec ustrelil 24letno ženo. Pred 8 leti je odšel v Ameriko Jože Meden pri Cerknici. Mož je pustil za sabo v Evropi precej viharno življenje. Bil je vedno prijatelj žensk in ženska ga je spremljala celo življenje. Prva mu je umrla 1903. Kako je živel ž njo, tega mož ne pove. Drugo ženo je zapustil v Evropi. Ta mu je umrla, ko je bil | on v Ameriki 1. 1915. Obenem je prestal pred odhodum 2 mesečno ječo, ker mladi starec je imel prerad premlada dekleta. Menda je tudi to precej pripomoglo k preselitvi v novi svet. Ko se je Meden 5. okt. 1919 vrnil iz Amerike, je nastopil doma kot amerikanski bogataš — dolarski princ. Seznanil se je po posredovalcih s 241etno Anico Jakopinovo, posestni-kovo hčerko iz Tavželj. Zahot&lo so mu je mlade neustrašne žene in zasnubil jo je. — Bogat Amerikanec je obljubil Anici, da ji kupi posestvo, odpre gostilno in otvoii trgovino in vse to takoj prepiše na njeno ime. Iq polakomili so se starši, zbegalo se dekle in poročilo 731etnega starca O ljubezni pri njej ni bilo govora, ona je vedela v bodočnosti samo posestvo, gostilno in trgovino in v tem sijaju je zginila senca starega, sivega moža. Ženin je res kupil hišo v Šmarju, pravi da je dal zanjo 25.000 K — obenem pa pove danes, da je prinesel iz Amerike samo 460 dolarjev. — Poroka se je vršila v Tavžljah 3. majnika 1920 m novoporočenca sta odšla na svoj dom v Šmarje. Žena mlada, vesela, živa je vsak dan čakala, kedaj se prezida trgovina, kedaj odpre gostilna in kedaj bo pred notarjem podpisal stari Amerikanec vse to na njeno ime. Toda zaman. Stari mož je čepel doma, pokašljaval in samo ljubkoval z ženo. Vsled tega razoračanja je mlada žena zbolela in pobegnila domov. Stari zaljubljenec ji je pošiljal denar, jo hodil obiskovat in jo je vabil nazaj. Končno pa je zvedel, da ima mlada žena rada mlajšega Ceneta, da hoče pobegniti z njim v Ameriko, kjer nihče ne ve, da je že poročena, da pa njemu to prikrivajo, ker bi Anica rada izvabila od njega kolikor mogoče mnogo denarja. — To je bilo Amerikancu preveč. Napotil se je 26. junija v Tavželj, kamor je prišel zvečer. Prenočil je za pečjo. Žena je bila zaprta v kamri, — Zjutraj okoli 6. ure — bilo je v kuhinji — je vprašal Anico še enkrat, če hoče z njim. Ko mu je ta odgovorila, ne da bi ga pogledala, da ne gre, je potegnil samokres in ustrelil ženo v glavo. — Žena se je zgrudila vsa krvava in nezavestna, mož pa je pobegnil v Ljubljano na svoje stanovanje na Selu. — Svojo hišo v Šmarju je namreč med tem že prodal. — Anico so prepeljali drugi dan v bolnico, kjer so ji vzeli kroglo iz glave. Ostala je v bolnici 4 tedne, posledice rane pa bo imela trajne. — Mož še danes pravi, da ima ženo silno rad in da jo je hotel samo ustrašiti. Z ozirom na čudne razmere in obojestransko nepremišljeno postopanje je obsodilo sodišče Jožefa Medena samo na 6 mesecev težke ječe, vštevši preiskovalni zapor od 3. julija. — Ženi Anici pa mora plačati 10.000 kron za bolečine in vse zdravilne stroške. Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zbirka zakonov snopič, I. v Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Cena 12 K, po pošti 1 K več. Pravkar je izšla „Vidovdanska ustava", katera se naroči pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Dr. Ivan Tačvar zbrani spisi. VI. zvezek, uredil dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani 1921. Izdala in založila Tiskovno zadruga. Strani 435. Cena 74K, po pošti 5K več. V zbirki slovenskih pisateljev, ki jo izdaja Tiskovna zadruga, je pravkar izšel I. zvezek Tavčarjevih zbranih spisov, ki jih ureja dr. Ivan Prijatelj. Knjiga je izšla baš za 70 letnico pisatelja in prinaša poleg urednikovega uvoda in njegovih opomb Tavčarjevi najboljši deli iz zadnje dobe Cvetje v jeseni in Visoška kronika, ki sta vzbudili splošno pozornost in priznanje, ko sta izhajali v Ljubljanskem Zvonu. Tiskovna zadruga se dr. Tavčarju ni mogla lepše oddolžiti, kakor da je začela izdajati njegove zbrane spise, kateri so urejeni po istih načelih in na enak način ko druga izdaja Jurčičevih zbranih spisov. Da je izdaja res prvovrstna, pove že ime urednikovo. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Prva največja zaloga lesenih krst za mrliče vsake velikosti in v različnih barvah. Kupovalcem, kateri prihajajo od desne strani Drave, se postavi krsta brezplačno čez most. Tudi se vsakemu kupcu dostavijo krste v najbližji okolici na dom. Kdor želi, se mu tudi izposodijo brezplačno mrtvaška opravila. Kdor v bolnišnici umerje, se mu postavi krsta brezplačno v bolnišnico. — Tudi pohištva, stavbenska dela in popravila se po najnižnih cenah izgotovi. — S spoštovanjem Friderik Miiošič, mizarski mojster v Ptuju, od trgovine g. Rigelbauerja, cesta proti mestnemu pokopališču. Pozor! Reklamna ponudba! Samo 20 dni veljavna! Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, ki pošlje ta iz Časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 45 namesto 85 dinarjev iranko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. — Po povzetju se pošlje le proti ari 19 dinarjev. Skladišče ur ADOLF MITH, ZAGREB, -----------^ Samostanska ul. 4. ____i-.rzc= Na prodaj : Dve lepi posestvi v Halozah pri glavni cesti, prva v izmeri 10 oralov in sicer 3 orale vinograda, njive, sadonosnik in lepa hosta. Drugo v izmeri 13 oralov in sicer 2 orala vinograda, njive, lep sadonosnik in lepa hoata. — Gostilna s trgovino v Halozah pri glavni cesti meri 7 oralov. Naslov pove uprava lista. » 7 oralov veliko, se proda. Naslov pove uredništvo. Primarij občne javne bolnice J)r. Janko Demovšel^ ord. za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni dop. od 11—12. fop. od 2—b. Zelefon št.