ANNALES • Ser. hist. socio!. - 10 • 2000 • 2 (22) pregledni znanstveni članek UDK 9G4(497.4):663.2 prejeto: 1999-05-20 930.85(497.4 Ptuj)"00/03" ViNO, PIVO, SODI, KADI, MEHOVI ... (NEKAJ RIMSKODOBNIH DROBCEV IZ NOTRANJOSTI SLOVENIJE) Iva MIKL CURK St-1000 Ljubljana, Cimpermanova 5 IZVLEČEK Avtorica analizira na osnovi grobnih in naselbinskih ostankov, predvsem keramike, pivske navade rimsko- dobnega prebivalstva osrednje in vzhodne Slovenije. Na osnovi tega razločuje navade avtohtonega prebivalstva ter navade, ki so se uveljavile z romanizacijo. Poleg pitja vina upošteva tudi druge fermentirane pijače. Pomen vina vrednoti tudi ob najdbi amfore iz groba 30 v Verdunu na Dolenjskem. Poleg amfor in standardnih keramičnih pogrinjkov obravnava tudi drugo posodje, kot so mehovi in kadi, posebej pa prikaže, tudi slikovno, domnevne ostanke vinske kleti v Ptuju (skice K. Tragauaj. Ključne besede: Rimljani, vinarstvo, pogrebni običaji, pivske navade, pogrinjki, Ptuj VINO, BIRRA, BOTTI, MASTELLi, OTRÍ... (FRAMMENTI D !EPOCA ROMANA DELL'INTERNO DELLA SLOVENIA) SINTESI i 'autrice, sulla base di reperti, soprattutto in ceramica, provenienti da tombe e abitad, anaíizza le consuetudini relativo al consumo di bevande nella Slovenia centrale e orientale al tempo dell'antica Roma. Fa notare, a tale proposito, la differenza ira le abitudini della popolazione lócale e quelle assunte con la romanizzazione. Oltre al consumo di vino, prende in esame anche quello di altre bevande fermentate. L'importanza del vino é sottolineata anche da! rítrovamento di un'anfora nella tomba numero 30 di Verdun, nella Bassa Carniola o Dolenjska. Oltre alie anfore e alie stoviglie piü comuni, sono qui esaminati anche altri recipientí, come mastelli ed otri. Separatamente sono invece presentad, anche con ausilio iconográfico, i supposti resti di una cantina vinícola di Ptuj (schizzi di K. Tragauj. Parole chiave: romani, vinificazione, usanze funebri, abitudini legate a! consumo di bevande, stoviglie, Ptuj 511 ANNALES • Ser. hist, socio!. 10 • 2000 • 2 (22) Jvs MIKL CURK: VINO, PIVO. SODI. KADI, MEHOVI ... (NEKAj RIMSKODOESN1H DROBCEV IZ NOTRANJOSTI SLOVENIJE), 51 1-5! S Vloga vina v antični kulturi in civilizaciji je ne- sporna, neštetokrat dokazana v grški in rimski literaturi, od beletristike do pravnih fragmentov in kmetijskih nasvetov. Vino arheološko dokazujejo posvetila bogo- vom, vtisnjeni in vprasnjeni napisi na posodi specifičnih oblik in mnogi likovni motivi na raznovrstnih delih, od monumentalnih do najbolj preprostih uporabnih pred- metov. Neposredno to vlogo nadalje arheološko do- kazujejo tudi prirodoslovne analize ostankov, posredno pa Se prirodne danosti v posameznih poseljenih regijah, prav tako kot delovišča in orodja, ki imajo sodobne etnološke analogije. Zlasti zgovorna je posoda. Od vsega naštetega imamo za naše kraje na voljo le ne- katere zvrsti virov. Sama morem največ reči o posodi in arheoloških sledovih iz nekaterih najdišč. Nadvse škoda je, da ne premoremo še nobene naravoslovne analize izredno maloštevilnih rimskodobnih plasti, kjer bi bilo moč pričakovati odpadke proizvodnega procesa, ali še bolj izjemnih vsebin zaprte posode. Zato moramo v naših poskusih predstavitve rimskega kulta vina vedno rabiti besedo "verjetno", četudi jo mnogokrat po moje lahko okrepimo v zvezo "zelo verjetno"... Brez dvoma so po značaju, naravnih danostih in zgodovini zelo raz- lične pokrajine ogromne rimske države poleg vina, nastalega iz grozdnega soka v toplejših deželah, po- znale tudi druge, bolj ali manj izrazito alkoholne pijače. Te so mogli pridobivati tudi iz soka drugih sadežev, ne le iz grozdja. Skupno s severnjaki sodobne Evrope bi menila, da gre pri takih pijačah za pravemu vinu toliko bližnji pojem, da je mogla tudi taka pijača v nevi- norodnih okoljih igrati kulturno in kultno vlogo pravega vina. Zaradi postopka pridelave bi nadalje sodila, da se pivo, nastalo s fermentacijo iz žita z vodo izluženih sladkorjev, od pojma vina toliko razlikuje, da je tudi tistim starim, ki o njih literatura ne poroča, pomenilo "nekaj drugega". Potankosti razločevanja zgolj s po- močjo arheoloških virov, fragmentarnih- kot praviloma so, so pa se ve na moč nezanesljive. V naši arheološki literaturi o rimski dobi sta se v novejšem času na temo vino - pivo pojavili jasno iz- raženi dve domnevi: Prva pravi, da pri vinu v nekaterih predelih naše domovine ni šlo vselej za pijačo enake kvalitete, torej da je mogel ob pravem vinu iz sadu cepijenke služiti za pijačo tudi kak drug sadni izcedek ali vsaj pridelek slabše kvalitete (Mik! Curk, 1985). Druga pa meni, da so pogosto pili pivo (Kujundžid, 1982, 11). Obema domnevama je botrovala pozornost le eni skupini antičnih avtorjev prav tako kot analiza najdene posode. Ko se danes ponovno oziram na raz- položljivo gradivo o vprašanju, kako pogosto je bilo tudi na ozemlju v notranjosti Slovenije na vsakdanji in praznični mizi ter pri kultu bogov in mrtvih v rabi pravo vino, bi ponovno zatrdila, da verjetno dokaj pogosto. Nekaj posrednih dokazov za to bomo še srečali v naslednjih vrsticah, neposredne pa, razen izjemnih na- pisov (npr. grški na amfori iz Piranskega zaliva), mo- ramo še želeti. Vsekakor sem prepričana, da more eno- ročajni vrč - lagoena veljati večinoma kot dokaz rabe pravega vina, četudi poznamo v verjetnostnih računih izjeme (Miki Curk, 1995). O tem sem prepričana tako zaradi oblike grške oinohoe in iz nje izvedenih italskih analogij našim lagoenam, pa tudi zaradi tega, ker so v severnih deželah, npr. Vel. Britanija, (Swan, 1980), kjer je moralo biti pravo vino iz sadu vinske trte vendar v pretežni meri uvoženo, in zato drago, enoročajni vrči - v primeri s tistimi pri nas - tudi izrazito majhni. Za sklep, da so v rimskem času tudi pri nas pogosto pili pravo vino, najdemo med drugim oporo tudi v kli- matskih in pedoloških prilikah naše države. Ne le na območjih, zasidranih v mediteranskem izročilu, ampak tudi drugod v naši državi je še kar nekaj predelov, kjer gre domnevati proizvodnjo fermentiranih pijač iz sadnih sokov, tudi grozdnega, še pred rimsko zasedbo. Na to misel me, podobno kot druge, navajajo zlasti dolenjski železnodobni grobni pogrinjki. Na osnovi naravoslovnih analiz, npr. Molnik, (Puš, 1991) sicer res vemo, da so posode v teh pogrinjkih vsebovale tudi druge pre- hransko in simbolno bogate snovi. Vendar me o tem, da so poznali in cenili tudi vino, prepričuje v omenjenih pogrinjkih najdena specifična grška posoda in grob 30 iz Verduna (podrobneje neobjavljeno, omenja Breščak leta 1989). Ta grob je sicer vsaj iz srede 1, stoletja po Kr. in v njem sta itaisko oz. po italskih vzorih narejeno gradivo in amfora kot pravi pridatek (ne kot žara). Amfora je tu po mojem služila Še enako kot velika posoda (pozno)železnodobnih grobov. Amfora je v 1, stol. sicer služila za vino, olje, garum, žito. Vse te snovi - razen zelo specifičnega garuma - morejo biti res razumljive tudi v pogrebnem kultu. Vendar me dejstvo, da so ob veliki posodi na Dolenjskem v mnogih že- leznodobnih grobovih (prim, tudi Verdun ali Novo mesto, Beletov vrt) (Knez, 1992) samo pijači namenjene posode, navaja na misel, da je amfora iz verdunskega groba 30 našla mesto v tem grobu in duhovnem svetu lokalnega prebivalstva predvsem zaradi tega, ker je bilo v njej moč kupiti in imeti vino, mogoče celo vino prej neznane ali vsaj težko dostopne kvalitete, npr. iz Istre. Amfora, polna olja, bi po mojem namreč zahtevala (za čas ene ali dveh generacij!) komaj verjetno spremembo okusa in navad, da o garumu ali oljkah sploh ne govorim. Zato mislim, da je bilo v verdunski amfori iz groba 30 vino ali vsaj fermentirana sadna pijača, ki je Štela za vino. Pri ugotavljanju začetkov rimskega vinarstva v naših krajih je nadalje prav, da ohrani tudi arheolog pred očmi Domicijanovo prepoved gojenja cepijenke po pro- vincah, četudi nimamo o tem dogajanju na voljo no- benega neposrednega lokalnega tvarnega vira. Toda prepoved sama po sebi priča, da so mogli določeni predeli naše države skupaj z drugimi provincami enakih naravnih danosti poznati osnovne zakonitosti pridelave vina iz sadu vinske trte že ob rimski okupaciji. 512 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) Iva MIKI. CURK: VINO, PIVO. SODI, KADI, MEHOVI ... (NEKA! R IMS KO DOS NIH DROBCEV IZ NOTRANjOST! SLOVENIJE), 511-StS Za zahtevno vprašanje o posodi iz organskih snovi v rimskodobnem vinarstvu naših krajev je mogoče zbirati vire in podatke predvsem per negationem - kjer jih ni. iz poznega predrimskega časa ne poznamo iz trajnih, anor- ganskih snovi nobene posode, potrebne v izdelovalnem procesu, kakorkoli skromen obseg mu že pripisujemo (dasiravno to poslednje, kot vidimo, niti ni povsem nuj- no). Vsekakor pa poznamo, enako kot iz železne dobe tudi iz najdišč zgodnjega rimskega časa, dokaj številno namizno pivsko posodo. Pri staroveških načinih !lkletar- jenja", ki so dali le izdelek dokaj omejene trajnosti, ne moremo verjeti, da bi uvozili vse iz grozdja izdelane naravno fermentirane pijače, ki jih je mogla vsebovati znana pivska posoda tudi v še danes par excellence vinorodnih krajih (Dolenjska, ptujska okolica). Zato mo- ramo pač domnevati, da so tudi pri nas še pred rimsko okupacijo poznali za pripravo in transport vina posodje iz organskih snovi, povezano z vinom in tekočinami vsepovsod po svetu. To so zlasti živalski mehovi, nekaj pa tudi kadi in morda celo sodi. Taka posoda je služila tako za vretje in hrambo kot za transport. Ko omenjamo leseno posodo, se moramo vprašati tudt po orodju v arheoloških najdbah, potrebnem pri njegovi izdelavi. Mislim, da je ob koncu železne dobe že znano orodje (npr. Idrija ob Bači, Bača pri Modreju), ki je omogočalo cepljenje (klanje) deščic za doge. Do odkritja, kako kriviti deščice na pari, potem verjetno ni daleč. Situacija v zvezi s proizvodnjo in rabo pijač se je v času po rimski okupaciji opazno spremenila. Na to nas opozarja predvsem izrazita množina amfor, ki jih naj- demo v plasteh. Amfore so, kot slišimo od specialistov, večkrat kar "značilni fosil" najprej zgodnjerimskih plasti, tudi v krajih, kjer klima onemogoča pridelovanje vina. Črepinje amfor so številne, zanimivo, tudi v zgodnjih plasteh naših najdišč po regijah, ki zanje domnevamo že pred rimsko poznavanje vina. To narekuje, tudi na osnovi arheoloških dokazov, da verjamemo dejstvu, ka- ko je rimsko okupacijo spremljal uvoz velikih (in ver- jetno cenenih) količin italskih dobrin, med katerimi je moralo iti gotovo določeno prvenstvo prav vinu. Raba olja ali spremembe prehranskih navad zahtevajo nam- reč, kot smo 2e rekli, daljšo dobo akulturacije. Poučna je npr. tudi sestava arheoloških sledov na emonskem forumu, kjer smo ob kartiranju keramike z nekaj iz- kopavalnih kampanj ugotovili velik delež pijačam na- menjene posode, tudi lagoen in amfor, zlasti za zgodnje faze rimske dobe (predvsem 1, stoletje po Kr.) (Miki Curk, 1979). Upad količine keramike v poznejših pla- steh, enako kot upad izrazitosti teh plasti nasploh, za- hteva po mojem obsežnejšo razlago in k naši temi ne prispeva ničesar, zato temu pomembnemu gradivu tu dalje ne bomo sledili. Obseg uvoza po rimski okupaciji bi mogel opozarjati na zastoj v domači proizvodnji. Vendar je zapažanje, da je zlasti v osrednji Sloveniji v grobovih do 3. stoletja zelo pogosto dvojen pogrinjek za pijačo (Mik! Curk, 1985), narekovalo že omenjeni sklep, da v teh po- grinjkih ni šlo za enako pijačo. Mogoče je bil pogrinjek za zajemanje pijače iz večje posode namenjen pred- vsem za libatio, pogrinjek za natakanje iz enoročajnega, steldeničastega vrča ali lagoene pa kot dejanski pridatek pokojniku, Prav tako bi bilo pa možno, da je pogrinjek za zajemanje, torej starejši, bolj tradicionalen, vseboval kako domačo, tradicionalno pridelano pijačo (saj gre za regije, kjer tudi danes trta ne uspeva; ali bi moglo iti za sadno pijačo ali pivo, pa ne morem razsojati), medtem ko je bil pogrinjek z mediteranskim ročajnim vrčem - lagoeno - in kozarcem (tudi z dvema vrčema) namenjen za vino (in vodo). Kolikor je domneva o dveh vrstah pi- jače pravilna, moramo torej misliti na trajno proiz- vodnjo neke (fermentirane?) pijače na stari način tudi v rimski čas. Zanimivo pa je, da trti naklonjena okolica Ptuja te dvojnosti v pogrebnem kultu ne pozna. Pozna predvsem enoročajni vrč - lagoeno. To bi mogel biti dokaz, da so na primernih krajih tudi v notranjosti kmalu zasadili ali požlahtnili vinograde. Toda v panonskih najdiščih z 2. stoletjem število amfor v primeri z drugimi vrstami keramike izrazito upa- de. Število lagoen se pa zlasti med grobnimi pridatki ne zmanjša. V dokaz najlaže navedem spet Ptuj, ki ga naj- bolje poznam in kjer je v zadnjem času mojim za- piskom dodala še janka Istenič zajetno vrsto analiziranih in datiranih grobnih enot (Istenič, 1999/2000). Odstotek lagoen v datiranih grobovih s pridatki iz drugega stoletja in severskega časa (prvih desetletij 3. stoletja) (Ku- jundžič, 1982) v primerjavi z grobovi iz druge polovice prvega stoletja ostaja na primer malone enak - do 60 % grobov s pridatki - prikaz sestava pridatkov (Istenič, 1992, 50-57) in ocene količin pridatkov (Miki Curk, 1985; 1985a). Takoj velja pripomniti, da so pa v na- selbinskih plasteh v poznem 2. in zgodnjem 3. stoletju pogostejši drugi tipi pivske posode (bolj ali manj lokalnega izročila), število sočasnih amfor je pa celo zelo majhno. Gradivo je le delno objavljeno (Miki Curk, 1965a; Miki Curk et al., 1985; Tušek, 1996; Vomer Gojkovič, 1993; Strmčnik Gulič, 1993). Ta dejstva sicer lahko hkrati opozarjajo, da so v vsakdanjiku - prav tako kot v polpreteklem času - pili tudi druge, nam neznane, dasl delno gotovo fermentirane pijače. Vsekakor pa vidim v njih dokaz, da so pa o praznikih in v kultu, tudi pogrebnem, rabili pravo vino. Celo število ohranjenih posod (te so zanesljivo manjše od dejansko uporab- ljenih) priča, da so rabili vino v količinah, ki daleč pre- segajo prostornino znanih amfor. Potemtakem je pred- stavljeni izračun količin po mojem nadaljnja osnova za sklep, da so tudi v rimskem času vsaj ponekod v naših krajih v večjem obsegu trajno, kar skozi ves rimski čas, rabili posodo iz organskih snovi za pridelavo, hrambo in transport vina, enako verjetno, kot so tudi pridelovali pravo vino iz sadu vinske trte. Datirani arheološki sledovi, ki potrjujejo rabo lesene posode, sodijo k spodnjemu delu lesene posode iz dog, 513 ANNALES - Ser. hist, socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) iva MIKICURK; VINO, PIVO. 50DI, KADI, MEHOVI ... (NEKAI RiMSKODOBNIH DROBCEV IZ NOTRANJOSTI SLOVENIJE), 511-518 povezanih z obročem iz srebota in so za zdaj znani iz Ptuja (jevremov, 1979). Sodeč po okoini arhitekturi, so iz srednje antike, verjetno iz 3. stoletja. Konkretna po- soda, ki je sicer služila kot kašta v vodnjaku (še nekaj podobnih najdb v bližnjem predelu celo na dnu novodobnih odpadnih jam ali greznic, sodeč po bio- loških analizah; a tu nas zanima le rimski primerek), je torej nesporen dokaz, da so leseno posodo v rimskem času tudi pri nas res uporabljali. Kot škaf ali kad jo je sicer mnogo laže narediti in vzdrževati. Kot kad ali škaf lahko služi tudi pri začetku fermentacije vina. Toda za alkoholno vretje mora biti posoda tudi zaprta. Nesporni materialni dokazi o pravih sodih, ki jih je moč zabiti, še manjkajo. Vendar nam vsi omenjeni posredni dokazi vendarle dopuščajo misel, da so tudi prav na Ptuju morali pustiti vreti grozdni pridelek - poleg v živalskih mehovih, na prastari način - tudi na tehnološko popol- nejši način, v lesenih kadeh. In če na Ptuju, potem verjetno tudi na Dolenjskem ali v Beli krajini ... SI. 1: Pipa za majhen prenosen sod, bron (PM Ptuj, inv. 3135). Fig. 1: Bronze tap for small portable barrel (PM Ptuj, inv. 3135). Na koncu velja omeniti še pipico za prenosni sodeč (Miki Curk, 1976, tab. 30, si. 60, tab. 27, si. 22; Carbsch, 1975). Najdena je bila na Ptuju, celo v bližini domnevne kleti in v okolici, ki zanjo domnevamo, da je bila tam nameščena vojaška posadka. DrugI del, ki bi mogel prav tako soditi k pipi, pa nima zabeleženih najdiščnih okoliščin. Seveda ni nobenega dokaza, da bi morala predmeta nastati v teh krajih, vsekakor pa sta vsaj prvi trden dokaz za to, da so tudi pri nas poznali že med 1. in 3. stoletjem namesto amfor zabite sodce iz ukrivljenih dog za (alkoholno? ali vsaj fermentirano) pijačo. K vretju vina sodi tudi primerna klet. Expressis verbis jo za Ptuj interpretira Kare! Tragau v svojih poročilih za leto 1907 in 1908 (Tagespost 7. okt. 1907, tloris iz 1908 vgrajen v Šmidov tloris tega mestnega dela in v Skra- barjev tloris, terensko poročilo in skice v Zgodovinskem arhivu Ptuj, M D 6; Saria, 1936, 35, 51). H gostišču in njegovi kleti naj bi sodil tlak, izkopan na Vičavi, se- verozahodno ob zemljišču sedanje vojašnice na drav- skem levem bregu. Samo za kletarjenje pa naj bi služila vrsta prostorov v vzhodnem delu Zgornjega Brega na desnem rečnem bregu. K interpretaciji je Tragaua na- vedla obakrat skupina ostalin, tudi amfor ali vsaj velikih lončenih posod. Tudi v tlorisu in merah, ki jih sosednim prostorom narekuje ugotovljeno temeljno zidovje, je našel oporo, da govori na Zg. Bregu o tlaku pod prešo, prostoru za vretje in o kleti. Danes o pravilnosti inter- pretacije ne moremo soditi. Težko govorimo tudi o da- taciji, dasi moramo biti prepričani, da gre najverjetneje za sledove iz časa po sredi 3. stoletja, ker risbe in fotografija zidovja kažejo, da to res sodi k eni, še spoznavni gradbeni fazi. Lahko še dodam, da bi najdba velike lončene posode mogla pričati celo za sicer v sredozemskih predelih dokazani način fermentacije v lončenih kadeh (dolium), k! jih je bilo moč zapreti z živalsko kožo ali mehurjem. Dejstvo pa, da so dna posod na Zg. Bregu ležala, enako kot večina najdb v okolici, razmeroma plitvo, komaj kak meter pod verjetno rimsko pohodno površino, me pa nekoliko na- vdaja z dvomi, ali je mogel biti temperaturnim nihanjem tako izpostavljeni prostor sploh uporaben za alkoholno- fermentacijo. Naj omenim, da bi za tak namen pri- Sl. 2: Enoročajni vrč iz rimskega časa - lagoena (For- min, konec 1. stol. n.št., po Inventaría archaeol. Y 183). Fig. 2: Lagoena - a single-handled Roman jug (Formin, end of the 1st century, according to Inventaría archeol. Y 183). 514 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 10 • 2000 - 2 (22) Iva MIKI. CURK: VINO, PiVO, SODI, KADI, MEHOVI ... (NEKA,) RIMSKODOSNIH DROBCEV IZ NOTRANJOSTI SLOVENIJE}, 5! 1-518 mernejši prostor na Ptuju iskali prej v velikih nivojskih razlikah v bližini sedanjega muzeja, t.i. Malega gradu na koncu Prešernove ceste ali v jugozahodnem delu Vičave, blizu Tragauove "gostilne - caupona". O b ome- njenih dveh razlagah, sem tudi sama ob raziskovanju v insuli na Zg. Bregu na Ptuju (Miki Curk, 1965, 271-272) domnevala, da smo našli sledove manjše kleti. O njeni namembnosti ni bilo mogoče glede na najdbe reči ni- česar. Toda pozneje sem to razlago opustila, verjetneje gre za odstranjeno kloako (Miki Curk, 1979a). 8o!j za- hodno v okolišu so pozneje raziskali še nekaj sledov de- lavnic, a nobenega takega, da bi ga bilo nujno vezati samo z vinarstvom (prim. delovišča) (Tušek, 1985). Zato se zdi, da tudi Tragauove interpretacije niso povsem zanesljive, kolikor koli elementov jim že govori v prid, med njimi zlasti in situ najdeni deli posode za shra- njevanje in eventualno fermentacijo. Enako kot na Ptuju so mi primerni prostori za stis- kanje in vretje vina ter shrambe za vino v organskih po- sodah iz drugih naših najdišč dosedaj neznani. To dej- stvo velja upoštevati ob nadaljnjih raziskavah. SI. 3: Zemljevid rimskega Ptuja/Poetovio z označenima najdiščema na Zg. Bregu in Vičavi, kjer je K. Tragau domneval vinsko klet (Dis, IzA ZRC SAZU). Fig. 3: Map of the Roman Poetovio - Ptuj with designated sites at Zg. Breg and Vičava, where the supposed wine cellar was studied by K. Tragau (Dis. IzA ZRC SAZU). 515 ANNA I ES • Ser. hist, socioi. • 10 • 2000 • 2 (22) Iva MIKLCURK: VINO, PIVO, SODI, KADI, MEHOVI ... (NEKAJ RIMSKODOBNIH DROBCEV IZ NOTRANJOSTI SLOVENIjE), 5! 1-518 O» - - , - - - i S / \ 1 »i i t; •v*». • n - : l f~ i ! - V i * ®3f ' y-H . i V- T « " 1 r ¥ SI. 4: Risba K. Tragaua s 25. 9. 1908 kaže najdbo in tloris domnevne vinske kleti na Zg. Bregu na Ptuju (Zgo- dovinski arhiv Ptuj, Pol. 7289). Fig. 4: Tragau's drawing from September 25th 1908 indicating the find and ground plan of the supposed wine cellar at Zg. Breg in Ptuj. (Ptuj Historical Archives, Fol. 7289). 516 ANNALES • Ser. hist, socio}. • 10 • 2000 • 2 (22) Iva MIKL CURK: VINO, PIVO. SODI, KADI, MEHOVI ... (NEKAl RIMSKOUORNIH DROBCEV XZ NOTRANjOSTi SLOVENIJE), 511-518 WINE, BEER, BARRELS, VATS, WINESKINS... (SOME ROMAN FRAGMENTS FROM THE SLOVENE INTERIOR) Iva MIKL CURK SI-1000 Ljubljana, Cirnpermanova 5 SUMMARY It may be surmised that in the interior of Slovenia the fermented fruit drinks, including wine, had been known prior to the arrival of the Romans. This could be 'proved by the otherwise rare use of the corresponding Creek jug. Significant evidence may also be an amphora in Crave 30 from Verdun in the tradition of a small anchored graveyard. The amphora, which w a s used as grave goods (not as an urnI), could replace (he role of the large jug of drink, very often used in this region during the Iron Age. The belief that in the iron Age the large jug indeed contained a drink has been proved by the little cup or goblet, very often found in it. The fact that in the burial cult the amphora replaced the large prehistoric jug with drink seems to the author of this article a possible proof that the drink in the burial cult was comparable with wine already during the transition to the Roman limes. There is, however, no evidence of production of wine or vessels from organic material in the early period. After the Roman occupation, import of the Mediterranean wine increased a great deal, of which speak the numerous amphorae. The extent of import could also mean a certain stagnation in domestic production of wine. The observation, however, that a double drinking-set is very often present in up to the 3rd century graves particularly in Central Slovenia, led to the conclusion that these sets did not contain the same drink. The set for ladling out drinks from a larger vessel was perhaps intended mainly for libatio, while the set for pouring drinks from the single-handled bottle-like jug or lagoena w a s meant as part of the actual grave goods. It would also be possible that the ladling out set, i.e. the older and more traditional set, contained some domestic, traditionally made drink (for we are dealing with the regions where vine does not prosper even today), while the set with the Mediterranean single-handled jug (or two jugs) and cup w a s intended for wine (and water). If the supposition about the two types of drink is correct, we should think about a permanent: production of some (fermented?) drink in an old way also in Roman times. It is interesting, however, that the area of Ptuj (Poetovio), which was certainly well disposed to vine production, does not know this duality in the burial cult. It knows especially the single-handled jug - lagoena. And this could be a proof that vineyards were soon laid out in suitable places of the interior as well. Particularly in the regions that have remained viniferous up to the present day, the number of to us known single- handled jugs was not reduced in the 2nd century after Domitian's ban on breeding grafted plants in the provinces. But there was a certain decline in the use of amphorae. Here it should be underlined that Domitian's ban w a s most probably not strictly respected and that it was understood only regarding vines of the vintage (Mediterranean'') varieties. But we do have to infer that for the regional production and keeping, vessels made of organic materials that leave no archaeological traces (or only exceptionally) were also used. About the existence of vats and barrels also speak, apart from the iron tools that in the early Roman times enabled production of staves, some exceptional finds. At Ptuj, a barrel (vat or tub) was found at least once in undoubtedly Roman well. Irrespective of the actual circumstances, this find confirms that the wooden vessel that can be very useful in winery was indeed known at that time. About the barrels also speak, on the other hand, undisputedly one but most probably two metal taps from Ptuj for the types characteristic of the Danubian and Rhenish Roman frontiers presented by /. Garbsch. There is of course no proof that this actual vessel was made in our territory, for the find gives evidence only of the fact that the wooden vessel was known there. It has happened only exceptionally that separate rooms in a building were identified as wine cellars or at least depositories. The traces of deepened cellars are barely known and have been, on top of it all, also incorrectly or unreliably interpreted: the supposed "cellar" discovered during the 1963 excavations at Ptuj were gradually understood, with the aid of further finds, as traces of an eventually removed cloaca (sewer). The explanations by K. Tragau from 1907 and 1908 that in one of the Poetovian ground plans they were in fact dealing with a tavern and its depository and, in the other, with a true wine cellar with a press and fermentation room can unfortunately no longer be checked, as interesting and possible they may be. The authoress of this article has no knowledge about similar data from other sites in the Slovene interior. Key words: Romans, wine trade, funeral rites and customs, drinking habits, sets of vessels, Ptuj 517 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) Iva MIKt CURK: VINO, PSVO, SODI, KADI, MfHOVi ... (NEKAJ RIMSKOOOSNIM DROBCEV IZ NOTRANJOSTI SJ.OVENIIE), 5H-S1B LITERATURA Breščak, D. (1989): Verdun pri Stopica h. razstavni ka- talog. Novo mesto. Garbsch, J. (1975): Zu neuen röm. Funden aus Bayern, 3. Römische Zapfhähne, Bayerische Vorgeschichts- blätter 40, 94-102. Istenič, J. (1999-2000): Poetovio - zahodno grobišče (the western necropola). Katal. monogr. 32-33. (evremov, B. (1979): Poročila Ptuj. Varstvo spomenikov 22, 299. Knez, T. (1992): Novo mesto il, Beletov vrt, keltsko - rimsko grobišče. Carnioia archaeologica 2. Kujundžič, Z. (1982): Poetovijske nekropole. KataL in monogr. 20. Miki Curk, L (1976): Poetovio I. Katal. monogr. 13, tab. 27, si. 22, inv. 1957-1987, tab. 30, si. 60, št. 3135. Miki Curk, I. (1965): K topografiji rimske mestne četrti na Zg. Bregu v Ptuju. Arh. Vest. 15-16, 259-282. Miki Curk, i. (1965a): K sliki naselbinske keramike rimskega Poetovija. ČZN, NV 1, 75-86. Miki Curk, i. (1979): Rimska lončenina z nekaterih emonskih najdišč. Arh. Vest. 30, 372-387. Miki Curk, I. (1979a): Poetovio v 3. stoletju. ČZN 50, NV 15. Miki Curk, I. (1985a): Pridatki v grobovih zahodne ne- kropole v Poetovioni kot morebitni odraz socialne struk- ture mestnega prebivalstva. Materijah 20,169-175. Miki Curk, i. (1985): Posoda iz rimskih nekropo! v naših krajih o navadah pri mizi. Arh. vest. 36, 179-186. Miki Curk, i. (1995): Lagoena, Öllampe und Baisa- marium in Slowenien - Zum Aufkommen der röm. Lebensweise. Živa antika 45, Sertum Gantarianum, 213- 222. Mikl Curk, (., Tušek, 1. (1985): O središču Poetovione. Arh. vest 36, 235 -314. Puš, I. (1991): Molnik, sedež prazgodovinskih knezov. Ljubfjana. Saria, B. (1936): V: Klemene, j., Saria, B.: Archä- ologische Karte von jugoslavien. Blatt Ptuj, 35, 51. Strmčnik Gulič, M. (1993): Skrb za izročilo preteklosti. Ptujski arheološki zbornik. Ptuj, 481-504. Swan, V. G. (1980): Pottery in Roman Britain. Shire Arch. 3 rd ed., 13. Tušek, !. (1985): Poročila Ptuj (Hajdina). Varstvo spo- menikov 27, 244, 246-247. Tušek, I. (1996): Arheološka zaščitna izkopavanja pri Koštomaju na HajdinL Ptujski zbornik 6, Ptuj, 199- 228. Vomer CojkoviC, M. (1993): Lončarsko opekarska de- lavnica v obrtniški četrti na Ptuju, Ptujski arheološki zbornik. Ptuj, 449-4B0. 518