Savinjski vestnik CELJE, 15. decembra 1951 ~ Glasilo osvobodilne fronte mesta celja. okrajev celja-okolice in SoStanja LETO IV., STEV. 50 — CENA 5 DIN Ureja uredniški ođbor._ Odgovorni iirednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju. Četrtletna naročnina 75. polletna 150, celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Pred dnevom ja KAJ NUDI NASA ARMADA MLA- DINI, KI SLUZI VOJAŠKI ROK? Prav gotovo bodo čitali ta članek tudi fantje iz naših krajev, ki se nahajajo na odsluženju vojaškega roka v raznih krajih države in so naročniki našega lista. Njih prosimo, da bi nam večkrat pisali o svojih vtisih, delu in življenju v JA. Pisma bomo objavili v našem listu, ker se nadejamo, da jih bodo nji- hovi sorodniki in cn»noi рг«т radi in a veseljem čitali. Se teden dni nas loči od dneva, ko bomo 22. decembra proslavili 10-letni- co ustanovitve naše ljudske armade. Preobširno bi bilo, če bi hoteli s tem člankom poseči v zgodovinski razvoj naše armade od nastanka pa do danes. Poglejmo raje, kakšna je naša arma- da sedaj in kaj pomeni ona za mlade- niča, ki služi v njej vojaški rok. Ko odhajajo naši fantje k vojakom, se več- krat starši poslavljajo od njih z žalost- jo, češ, ubogi revček, pri vojakih boš pretrpel marsikatero nevšečnost. Ni čudno, da se slišijo podobna vzdihova- nja nekaterih starišev, zlasti na kme- tih. Saj je bilo splošno znano, da so v bivši vojski disciplino izvajali le na način zafrkavanja vojakov. Vsi, ki so takrat služili vojsko, so to občutili na sebi in se še dobro spominjajo besede »zezanje«, ki je bila splošno znana kot najvažnejša sestavina takratnega vojaškega drila. Je še dosti ljudi, po- sebno na kmetih, ki mislijo, da je v vsaki vojski tako, zlasti ker o načinu vzgoje in discipline v današnji ljudski armadi niso nič, ali zelo malo čuli. No, ko se sinček javi prvič svojim sta- rišem ali pride na dopust, se zaskrblje- nost poleže. Kajti on jim piše, da ni tako hudo kot so si starši na podlagi zastarelih nazorov predstavljali. Zgo- daj vstajati, se učiti ravnanja z orož- jem, poslušati vojaški pouk, privajati se na disciplino, ki je potrebna vsake- mu človeku itd., to je vse »zlo«, na ka- terega se mora sinček privaditi. Splošno znana resnica je, da fant, ko odsluži vojaški rok, postane popolnoma nov človek. Disciplinirano življenje, delo po določenem načrtu, odpoved marsikatere ugodnosti, ki si jo ne more vsak posameznik v tako velikem ko- lektivu privoščiti, strokovno vojaško učenje, kakor tudi splošno znanje, ki si ga pri vojakih pridobi, naredi iz mla- deniča zrelega moža, čvrstega značaja in jasnega pogleda na življenje. Tak fant, ki je imel prej še neustaljen zna- čaj, je po odsluženju roka postal odlo- čen in za življenje sposoben. Fante, ki so odslužili vojaški rok, veliko bolj ce- nijo domači in jih v marsičem celo sprašujejo za nasvete. Naloga naše armade ni le v tem, da vzgaja mladino v dobre vojake, ki bo- do vešči svojega orožja, ampak, da jih vzgoji v najboljše in razgledne držav- ljane, ki bodo znali tudi svojo domo- vino ljubiti. Tisti, ki so že odslužili in ki še služijo v naši armadi rok, bi vedeli marsikaj povedati, kako so se nepismeni naučili pisati, kako so se naučili marsikaj za življenje koristne- ga, kot je računanje, zemljepis, zgo- dovina, zlasti pa razvoj naše države v povojnih letih. Ze samo to, da se pri vojakih naši fantje naučijo biti mojstri svojega orožja, je v današnjem napetem med- narodnem položaju neprecenljivo važ- no. Kaj pomeni biti izurjen vojak, do- ber strelec, vedo povedati najbolj tisti, ki so bili v partizanih. Kajti znano je, da je v času borb padlo največ tistih borcev, ki niso bili že prej vojaki in ki so zaradi pomanjkanja osnovnega vo- jaškega znanja izstavljali svoja življe- nja bolj kot ostali. V tem se zrcali skrb naše armade, da vzgoji odličnega vojaka, ki bo v sklo- pu celotne armade znal braniti sebe in svojo domovino, če bo to kdaj po- trebno. Poleg vojaškega znanja in vzgoje nudi naša armada mladini nekaj, kar ji koristi v življenju. Mnogi fantje po odsluženju roka stopajo v tovarne, za- druge, itd. kot strokovnjaki — meha- niki, telegrafisti, šoferji in ljudje, ki so si pridobili bogato politično znanje in zavest. Mnogo ljudi verjetno zanima tudi vprašanje, če je naša armada sposobna braniti pred morebitnim napadom svo- jo državo in pridobitve ljudske revo- lucije? Kakšna je njena moč, poleg vi- soke moralne politične zavesti, tudi v oborožitvi? Tri sestavine so bistvene za močno armado: da jo sestavljajo ljudje, ki so mojstri orožja, da znajo ljubiti svojo domovino in obenem sovražiti agresor- ja ter da so opremljeni z najmodernej- šim orožjem. Ali ima naša armada te sestavine? Seveda jih ima! Večina ofi- cirskega kadra je sestavljena iz starih borcev, ki so prekaljeni v ljudski re- voluciji ter so svoje znanje v letih po vojni zelo izpopolnili, poleg tega so ti kadri prežeti z mržnjo do vseh, ki rez- ljajo na naših mejah. Za najmodernej- še orožje pa skrbi naša vojna industri- ja, ki proizvaja poleg vseh vrst lahke- ga orožja tudi tanke in letala. Pomoč v oborožitvi, ki jo sprejemamo od Združenih držav Amerike, pa bo še bolj okrepila moč naše armade. Armada s takimi odlikami kot je na- ša, ki je zrastla ter se prekalila v težki dobi ljudske revolucije, nam omogoča mirno izgradnjo na poti k boljšemu življenju. V svetu pa pomeni trden branik miru in silo, s katero naj ra- čunajo vsi tisti, ki bi skušali napasti našo svobodno in neodvisno socialistič- no domovino. -ma- Zadnje ruševine v Celju je prekril omet. Vendar te odrezane stene v Zi- danškovi ulici še vedno nosijo pečat vojne. Zakaj so pri Sv. Jederti zopet izvolili dosedanje člane frontnega odbora? Na to vprašanje vam frontovci odgo- vorijo kratko in jasno: zakaj bi jih zamenjavali, saj so vsi dobro delali! Na hribovitem in raztresenem delavsko- kmečkem področju KLO je Fronta v resnici dobro delala. Tudi marljivi se- kretar Žagar Jože je z delom odborni- kov zadovoljen. Dejansko se delo front- ne organizacije tam čuti povsod: vse volitve so bile izvršene z 97 do 100% udeležbo v glavnem že v dopoldanskih urah in to brez pomoči okrajnega akti- va, tudi z davki in odkupi ni bilo no- benih posebnih težav. Zadružni in ga- silski dom sta bila letos postavljena pod streho in se sedaj oba znotraj ure- jujeta. V za časa okupacije požgani šoli imajo lepe in moderne učilnice. Pri vsem tem in pri elektrifikaciji vasi Trnovo so frontovci prispevali že čez 1500 ur prostovoljnega dela. Odbor je redno imel svoje seje in tudi redno skliceval frontne sestanke. Le nekaj je volilnih upravičencev, ki še stojijo iz- ven frontne organizacije — odborniki vam jih bodo vse na prste našteli in pri tem pripomnili, da so to večinoma ljudje, ki si jih tudi ne želijo v svojih vrstah. Kljub visoki zavednosti frontovcev je odbor občni zbor dobro pripravil. Zato ni čudno, da je občni zbor bil dobro obiskan in tudi ni bilo nobenih skrbi, da ne bi bil uspešen. Delaven dosedanji odbor in dobre priprave sta bila porok za to. Sicer prostorna učil- nica v šoli je komaj sprejela 249 čla- nov, ki so pozorno poslušali letno po- ročilo in izvajanje ljudskega poslanca, ki je navzočim pojasnil in dal odgovor na tista vprašanja, ki jih zanimajo. Z listki so skoraj v celoti izvolili stari odbor, ki je v preteklem letu upravičil njihovo zaupanje. Ne mislimo nobenemu delati krivice, ker dobrih frontnih odborov je bilo v tem letu v okraju več. Leto se pomika h kraju in z njim občni zbori, ki se bodo povsod izvršili v glavnem že do 17. decembra. Tudi v dosedanjem delu slabi odbori so občne zbore dobro pri- pravili in jih še pripravljajo. Ni pa povsod tako. Prihodnjič bomo objavili nekaj več o tem, kako so v posameznih krajih bili pripravljeni in potekali občni zbori, kako so frontovci pretre- sali razna vprašanja na svojem pod- ročju in se borili za njih rešitev. Do tedaj pa vsem odbornikom, ki občne zbore še niso izvršili: Pohitite z dobri-^ mi pripravami in izvedbo! Pri tem naj vas vodijo in naj vam pomagajo be- sede, ki jih je v zadnji številki Orga- nizacijskega vestnika OF zapisal tov. Kimovec Franc: Od občnih zborov pri- čakujemo učvrstitev naših osnovnih frontnih organizacij. V tekmovanju za 10. obletnico ЈД so samotarji v Storali izpolnili petletni plan stisnjena med hribovjem leži na vi- dez skromna, vendar za našo industrijo zelo važna samotama železarne Store. Težko je najti pot do nje, ne vidiš je, dokler ne zaviješ okoli obratov žele- zarne, dokler se ne znajdeš pred bara- kami, ki so šele letos dobile nekaj novih zidanih prostorov, na kar so čakali naši samotarji že dolgo let. Ob deževnem vremenu ti pride na misel verz o tisti: »Sredi blata trden grad«, zakaj samo- tama leži res sredi blata, toda drago- cenega blata, ki pomeni predelano v samotno opeko za našo industrijo ve- liko bogastvo. Ko stopiš malo bliže in si ogledaš delo in delavce v teh za- starelih delovnih prostorih, se lahko prepričaš, da so naši delovni ljudje res zavedni in zato tako vztrajno izpolnju- jejo planske naloge v nenehnem tek- movanju. Takoj se lahko prepričaš o slabi mehanizaciji v delavnicah, o te- žavah pri transportu, o pomanjkanju prostora za postavitev novih prepotreb- nih skladišč. Povedali ti bodo tudi, da jim velike skrbi zadaja slab premog za peči, da prihajajo surovine neredno in često v zelo slabi kvaliteti. In še kup težav je, s katerimi se borijo ti priza- devni in vztrajni borci za plan. Vsi so užaljeni, ker so nekaj časa pripovedo- vali, da bo samotama v Storah kmalu prenehala z delom, ker gradijo pri Arandjelovcu nove velike šamotarne. Štorski samotarji so dokazali, da jih v kvaliteti ne bodo kmalu dosegli drugi delavci. To potrjujejo tudi številna na- ročila vseh naših tovarn, velikih in malih gospodarskih podjetij. Čeprav bi v prvi vrsti morali delati samo za po- trebe štorske železarne, so preobreme- j njeni z naročili za različna, številna naša podjetja. Ko so v Železarni uvedli brigadni način dela, so bili med prvimi tudi sa- motarji, prednjačila pa je mladina. Uspehi niso izostali. O mladinki Brečko Martini smo že dosti čitali, prejela je za svoje delovne zmage tudi medaljo dela. Sledijo ji Bandas Paraskiva, devet- kratna udarnica in ostali mladinci in mladinke, ki z uspehom tekmujejo za boljšo produkcijo. Med odlikovanimi je znan že večkratni udarnik Dečman Miha, najstarejši delavec in sedaj pred- delavec Stojan Anton, ki se s svojimi sodelavci rad spominja delavske stavke leta 1936 in uspeha, ki so ga s stavko dosegli, ko je morala uprava kloniti pred delavskimi zahtevami. Sindikalni odbor v samotami dobro izvršuje svoje naloge, ker se, povezan s partijsko grupo, o vseh problemih po- svetuje in potem na obratovnih in sin- dikalnih sestankih pred vsemi delavci rešuje težje probleme, sprejema tek- movanja, obveznosti delavcev, posebno mladincev, ki jih vodi tov. Gračner Ivan. Dobro organizirano delo pod vod- stvom obratovodje tov. Pečarja, nosilca Reda dela III. stopnje, ki nenehno bdi nad produkcijo in kvaliteto izdelkov, je rodilo že lepe uspehe. Med samot- nimi odpadki, ki prihajajo iz inozem- stva, je skrbno oko tov. Pečarja našlo še dosti uporabne opeke. Sam je pre- biral po kupih odpadkov, pridružil se mu je Stojan, njegova desna roka. Tako sta prištedila naši industriji lepo vsoto deviznih dinarjev, ki jih sicer trošimo za visokokvalitetno opeko iz inozem- stva. Malo je obratovodij, ki bi tako živeli s svojimi delavnicami in s svo- jimi delavci, kot velja to za tovariša Pečarja, ki je med delavci izredno pri- ljubljen, ker jim je res dober, da, še premehak, ko je treba včasih z vso strogostjo poseči v razvozlavanje naj- težjih problemov. Letos so samotarji dosegli tudi kon- čno izboljšanje plač, ki nikakor niso bile več v skladu z ostalimi plačami v dru- gih strokah. To je ugled sindikalnega aktiva in partijskih funkcionarjev še bolj dvignilo. Kolektiv je uvidel, da se ljudska oblast res briga za zaslužne delovne ljudi. Vse to je pripomoglo, da so že 20. no- vembra izpolnili petletni plan in dne 10. decembra izvršili tudi letošnji letni plan. S tem so dosegli najlepšo zmago v svojih naporih. Ko se bodo preselili v novozgrajeno mehanično delavnico in se poslužili novozgrajenih skladišč, jim bo delo še olajšano, delovni uspehi izboljšani, vzporedno s tem'pa bodo tudi delovni uspehi vedno lepši. Kovinarji v Storah zopet zmagovatct v nizu delovnih zmag, ki so jih želi poslednja leta štorski kovinarji, so do- segli končno še najlepšo zmago: izpol- nili so petletni proizvodni plan. Do danes so ga že presegli za 8,9%, med- tem ko ga bodo do konca leta izvršili predvidoma s 111,5%. V tem tekmo- vanju je na prvem mestu obrat valjar- na, ki je petletni plan proizvodnje iz- vršila že letos v februarju. Ce ne bi letos imeli v Storah nepredvidenih re- montov martinke (Siemens - Martinova peč), bi planske naloge še bolj presegli. Do tako lepih rezultatov so dospeli z nenehnim tekmovanjem v počastitev 10. obletnice ustanovitve naše ljudske armade. Za dosežene uspehe v tem tek- movanju je prejela sindikalna podruž- nica metalurgov v Storah diplomo Re- publiškega odbora Zveze borcev NOV. Tudi osmo obletnico nove Jugoslavije so v Storah svečano proslavili. Pri pro- slavi so sodelovale vse množične orga- nizacije, gojenci otroškega vrtca, učenci Metalurško industrijske šole, predvo- jaška vzgoja in gasilci. U. R. DARILA ZA KULTLBNOPROSVETNO DELO Na predlog ravnatelja šole za trgov, učence tov. Ludvika Rebeuška je mestno povcrje- ništvo za trgovino in preskrbo nakazalo Mest- nemu gledališču znesek 15.000 din. Znesek je bil izposlovan kot priznanje Mestnemu gledališču za prirejanje dijaških predstav, katerih se s stoodstotno udeležbo udeležuje tudi šola za trgov, učence. Obrtna nabavno-prodajna zadruga za Celje- okolico je na prošnjo prof. J. Ažmana in predlog predsednika nadzornega odbora tov. M. Škomika darovala Ekonomski srednji šoli v Celju 10.000 din kot enkratno podporo za njene ekonomsko najbolj šibke dijake. Oba primera postavljamo v zgled in posne- manje. KLUB PRI MO OF priredi v klubskih prostorih v stavbi MO OF, (Kajuhova ulica) v ponedeljek 17. de- cembra ob 19.30 predavanje O NOVEM KAZENSKEM ZAKONIKU Predaval bo javni tožilec dr. Peter Kobe Letošnja novoletna jelka Vsak praznik je najprijetneje prebiti doma in ga proslaviti v krogu družine. Toplo vzdušje doma ".-.ga kroga lahko veliko bolj vpliva na naše malčke, kot prerivanje po velikih sobanah. Ne od- rekamo sicer privlačnosti dosedanjih skupnih proslav Novoletne jelke. Te skupinske proslave so bile nekaka pot, da se je praznovanje Novoletne jelke pri ljudeh že močno udomačilo. V res- nici, če vzamemo objektivno, je veliko boljše, če družinski oče obdari svoje otroke s svojimi rokami, kot da denar in prispevke daje v skupni fond, potem pa mistični dedek Mraz obdari otroke, kot nekak Miklavž. Sem že videl pri- mer, ko je deček radovedno pregledoval podarjenemu medvedku trebuh, kaj ima notri in ko ga je oče opomnil, naj ne kvari igračk, mu je navihanec de- jal: »Očka, saj mi ga nisi ti dal, pač pa Božiček!« Sicer je poleg tega še druga plat, ki nas ' navaja na domače praznovanje Novoletne jelke. Vsi, ki so videli pred leti organizirano Novoletno jelko v Domu OF, so morali videti, da je taka organizacija in razkošje stalo velike vsote denarja. Ves ta denar je šel iz dobičkov podjetij in prispevkov raz- nih organizacij. Prvič smo sedaj v času štednje, drugič pa ta denar, ki bi bil vložen v minljivo bajeslovje, v kakrš- no se je taka prireditev sprevrgla, lah- ko porabimo za izdatnejšo obdaritev otrok. Letos sicer ne bo centralne proslave Novoletne jelke. Morda bodo nekateri kolektivi in društva le še priredila ta- ko proslavitev in obdaritev otrok. To je sicer čisto prav in lepo. Organiza- cija Zveze vojnih vojaških invalidov bo zbirala, pravzaprav že zbira, pri- spevke za Novoletno obdai-itev vojnih sirot in vdov. To je humana gesta do tistih, ki so pomoči najbolj potrebni. Veliko bolj socialno je, da predvidene količine denarja porabimo za pomoč najbolj šibkim z izdatnejšimi darili, kot da razdrobimo vsoto med vse malčke, ki razočarani dobijo nekaj pe- civa, par bonbonov, kos igračke in to je vse. Mnogi teh otrok sicer doma do- bi za Novoletno jelko veliko lepše stva- ri, zato tako malenkosten dar zanje ne pomeni baš velikega veselja. Priporo- čamo pa podjetjem, da namero Zveze vojnih vojaških invalidov podprejo tu- di z gmotnimi prispevki, ker s tem bomo zabrisali pri njih občutek osam- ljenosti, občutek, da so na slabšem kot otroci, ki imajo starše. Otrok tega ne čuti kot odrasel človek, ki ve, da drža- va že mnogo da, če takim sirotam daje vso možnost življenja in izobrazbe, iskanje hvaležnosti pri njih za to našo sveto dolžnost bi tudi ne bilo prav. Za- mislimo si samo siroto, ki po novolet- nih počitnicah pride v šolo in sliši: »To sem dobil, tisto mi je očka kupil za Novoletno jelko« itd., sam pa ne bo imel česa pokazati. Ne smemo dopu- stiti, da bi otrokom tistih, ki smo jim za našo svobodo največ dolžni, zaradi naše brezbrižnosti vsadili v mlada srca grenkobo in zavist. Novoletna jelka, praznik otroškega pričakovanja in veselja, bodi naši mla- dini res pravi praznik, bodi dokaz na- rodne in roditeljske brige za naš mladi rod. K reorganizaciji trgovske mreže v Celju Na članek »K reorganizaciji trgovske mreže v Celju«, ki smo ga objavili 24. novembra, smo sprejeli od delovne- ga kolektiva »Kovinski servis« Celje sledeče pismo : Razveseljivo je, da vse širši krog ljudi so- deluje v diskusiji o reorganizaciji trgovine Nedvomno bodo predlogi, poslani našim vod- stvenim organom, merodajnim za izvedbo te- ga, v mnogočem olajšali delo. Prepričani smo, da je članek pod naslo- vom — k diskusiji o reorganizaciji trgov- skih podjetij v Celju — priobčen dne 24. no- vembra 1951, imel isti namen. Toda spričo nejasnosti, ki jih članek vsebuje, predvsem tisti del — in na ta del članka odgovarja- mo — ki govori o nepotrebnosti obstoja Ko- vinskega in Metalurškega servisa z navedbo napak poslovanja menimo, da bi bilo od nas popolnoma nepravilno o tem molčati. Strinjamo se, da bi se skoncentrirali kadri z vsemi pridobljenimi izkušnjami, ki jih da- nes imajo vsa tri podjetja »Kovina«, »Me- talurški« in »Kovinski servis« in da bi se združilo poslovanje teh podjetij v eno, z do- bro notranjo in zunanjo organizacijo dela, pri čemer bi se stroški poslovanja občutno znižali. Da niti ne govorimo o pridobitvi prostorov, katere bi lahko uporabili za nad- vse potrebna stanovanja itd. V tem smo si edini in do tu je vsebina tega članka dobra. V nobenem slučaju se pa ne strinjamo z ugo- tovitvijo, kdo naj prevzame vlogo združitve poslovanja vseh treh podjetij, z drugimi be- sedami, ne strinjamo se s stališčem, kdo naj ostane in katerega naj se likvidira. Naj na- vedemo par bistvenih momentov iz poslova- nja našega podjetja in hitro se boste pre- pričali, da je tako: V letu 1947. se je po nalogu PVLRS li- kvidiralo državno trgovsko podjetje repub- liškega značaja »Zeleznina« Celje. Mesto tega podjetja so se ustanovila tri nova s popol- noma deljenimi nalogami. Najmočnejše iz- med vseh treh podjetij je bil že takoj ob ustanovitvi »Industrijski servis« Celje (se- daj »Kovinski servis«), ki je sprejel od li- kvidiranega podjetja največ blagovnih zalog, saj je po svojem značaju sprejel nalogo oskrbovati s surovinami in polizdelki (v manjšem merilu tudi orodje) celotso zvez- no, republiško in lokalno industrijo našega bazena kakor tudi Obrtniške servise in po- zneje obrtnike same. Ker se je podjetje »Oskrba« kmalu po ustanovitvi likvidiralo, je vse njene posle prevzelo podjetje »Kovinski servis«. Tretje in najmanjše podjetje je bila »2eleznina« Celje. Kovinski servis se je od ustanovitve dalje neprestano večal in širil svoje poslovanje. Poleg vsega navedenega je sprejel namreč tudi distribucijo blaga za zvezna uvozna podjetja: Tehnopromet, Jugo- tehna, Hempro in Jugometal. Da bi bila slika popolnejša, navajamo par številk: Od 1. I. 1948 do 31. ХП. 1950 je »Indu- strijski« (sedaj Kovinski) servis s povpreč- no 80 delavci in nameščenci sprejel in od- premil skupno 55,000.000 kg blaga ali izra- ženo v vagonih: 3544 vagonov. V desetih me- secih leta 1951 smo z okrog 71 delavci in nameščenci prevzeli in odpremili 17,500.000 kilogramov, kar znaša 937 vagonov. Pripominjamo, da je podjetje vsako leto predčasno izvršilo postavljeno plansko na- logo. Tudi plan za leto 1951 je bil izvršen 27. XI. 1951. Iz navedenih številk je očividno, da je podjetje naredilo ogromen gospodarski vzpon, pri čemer je visoko rentabilno. Vse- kakor je v tem uspelo baš zaradi tega, ker je notranjo organizacijo podjetje vedno iz- popolnjevalo, kader se je kvalitetno izbolj- šal, istočasno so bila dobro izkoriščena vsa tehnična sredstva kot: industrijski tir, ve- lika skladišča in okrog 1000 kv. metrov za manipulacijo potrebnega prostora. Iz nave- denega moramo zaključiti, da je obseg po- slovanja »Kovinskega servisa« ogromen. S tem so seveda tudi naše zaloge zelo velike, ki pa ne predstavljajo nakopičenje blaga, ki se potrošnikom kakor tudi proizvodnim podjetjem odteguje, temveč je to naša stal- na standardna zaloga. Vedeti namreč mo- ramo, da je dotok blaga približno enak pro- daji in da je zaradi ogromnega števila ko- ristnikov, katere moramo oskrbovati, zmanj- šanje zalog nemogoče, pri čemer smo prisi- ljeni oceniti pojem nakopičen ja blaga, s tem v zvezi kot abstrakcijo. V članku se omenja, da so servisi imeli možnost prodaje blaga tako po višjih kakor tudi po nižjih enotnih cenah ter s tem kvarili ki»t že omenjeno, ce- no na prostem trgu. Ministrstvo financ — Uprava za cene je točno opozorila v svojih odločbah, ki jih izdaja v Urad. listu FLRJ, kupce po posameznih sektorjih z navedtio kdo in po kakšni ceni lahko blago dobi. Dej stvo je, da se discipline cen kakor tudi vseh navodil s tem v zvezi, podjetje striktno drži zavedajoč se, da za nasprotna ravnanja vodstvo podjetja kazensko in moralno od- govarja. DIJAKI ŠENTJURSKE GIMNAZIJE SO USPEŠNO KONČALI TEKMOVANJE NA ČAST JA Mladinci osnovne šole in nižje gimnazije v St. Jurju pri Celju so te dni izpolnili vse točke, zadane v tekmovanju za 10. obletnico* JA. Organizirali so štiri kulturne prosvetne prireditve na vasi. Na šoli so organizirali krožek ljudske tehnike in šiviljski krožeM za deklice. Učenci so dodobra spoznali ustroj in namen puške. Dijaki tretjega razreda so se spoznali z gasilsko motorno brizgalno in se praktično vadili pri gašenju. Tekmovali so v teku na 100 in 500 metrov. Pri tem tekmovanju so najboljše celo nagradili. Na- učili so se uporabljati poljski telefon in iz- vršili so še mnogo drugih praktičnih vaj iz- venarmadne vzgoje. Pri izgradnji zadružne- ga doma, ki je bil te dni končan, so izven tekmovalnega načrta prispevali še 1450 de- lovnih ur. J stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« 15. decembra 1951' Stev. 50 po svetu ... vendarle neki uspehi v pa- rizu Na zasedanju Generalne skup- ščine OZN v Parizu so vendar prišli do nekakega sporazuma v razoro- žitvenem pododboru. Predstavniki med katerimi so tudi sovjetski so si edini v petih točkah osnutka tega pododbora. Na zasedanju je bilo govora tu- di o finančni pomoči nerazvitim deželam in o človečanskih pravicah. Zanimivo je, sicer pa ne čudno, da so se države, ki imajo v posesti ko- lonije, izjasnile proti pravici vseh narodov do samoodločbe. predstavniki vzhodne nem- čije v parizu Posebni politični odbor OZN je zaslišal predstavnike Vzhodne Nem- čije, ki so bili povabljeni v Pariz. Le-ti so se gotovo po nalogu Mo- skve izjasnili, da je OZN organiza- cija, ki ni pristojna za rešitev nem- škega vprašanja, temveč da je to vprašanje štirih velesil. razgovori na koreji... ... že zopet v zastoju. Zavezniški delegati so pred dnevi zagrozili »se- vernim«, naj pristanejo na zame- njavo vojnih ujetnikov ali pa se po- gajanje prekine. »Severni« so ne- mudoma pristali na izmenjavo voj- nih ujetnikov, kar bi izvršili takoj po sklenitvi premirja. Zavezniki pravijo, da je »majhno premirje«, ki je dejansko spričo pogajanj na- stalo na fronti, vzrok, da je »sever- nim« zrastel greben. Zavoljo tega obetajo Amerikanci pojačanje ope- racij proti njim. ali bodo egipčani prekinili vse diplomatske odnose z anglijo? To grožnjo egiptske vlade Angle- ži kaj malo komentirajo, vendar je slutiti, da jim tak »razvoj« tega spora ne bi bil povšeči. Iz Egipta poročajo, da se egiptska vlada res- no bavi s to mislijo. Angleži so v neki vasi ob kanalu porušili več hiš, da so zgradili važ- no cesto. Policija je dobila ukaz naj to gradnjo moti, vendar do inci- dentov ni prišlo, pač pa so v nekem drugem kraju ubili dva in ranili enega angleškega vojaka na poti iz kina v enoto. MOCNA opozicija v perziji V Perziji se je 14 urednikov listov zateklo v parlament, ker so baje v nevarnosti zaradi Mosadikove poli- tike in s strani njegovih ljudi. Pra- vijo, da ne bodo zapustili parlamen- ta, vse dokler ne bo Mosadikova vlada odstranjena. V parlamentu so se pred dnevi tudi stepli zaradi nasprotij med pristaši Mosadika in opozicijo. zasedanje donavske komi- sije Te dni v Galcu zaseda komisija obdonavskih držav. Našo delegacijo vodi naš pooblaščeni minister FLRJ in odpravnik poslov v Moskvi Bla- goje Djurič. churchill bo 0DL02IL eno izmed bremen Kakor poročajo bo angleški mi- nistrski premier po vrnitvi iz ZDA prepustil ministrstvo za obrambo maršalu Alexandru. To bo storil po nasvetu zdravnikov, ki so ugotovili, da so premnoge naloge nevarne za njegovo zdravje. Churchill ima 77 let in je to privoljenje lahko razu- meti. v manili je izbruhnil vulkan Iz Manile (Filipini) poročajo, da je izbruhnil na otoku Kamingvin vulkan. Število žrtev cenijo na 2000 ljudi. Našli so dosedaj 140 trupel, ki jih ni več za spoznati. RECITE, CE JE TO PRAV? Električar Zorko Ivan stanuje e ženo in dvema malima otrokoma na Sp. Hndinji v nekdanji shrambi za žito, ki ima stene iz lesonita. On in žena sta zaposlena v To- varni emajlirane posode. Shramba je velika samo 24 kub. m. Otroka ležita na tleh, večji del njegovega pohištva pa se nahaja v skla- dišču tovarne, ker ga nima kam dati. Tudi plačana drva, ki jih ni mogel spraviti domov, je med tem časom tovarna oddala drugemu. Na predlog zdravniške inšpekcije mu je tovarna obljubila stanovanje v svojih hišah. Sekretar tovarne tov. Jejčič je celo naročil referentu za stanovanje, da naj Zorkota upošteva kot prvega pri dodelitvi stanovanja, čim bo možnost za to. Toda kaj se je zgodilo? Kljub temu, da je bil Zorko prvi opravičen na stanovanje, se je v stanovanje, ki je bilo prazno, vselil drugi, ki ni bil stanovanja tako potreben kot Zorko. Zanima nas, kdo je kriv, da stanovanja ni dobil tisti, ki je bil stanovanja najbolj po- treben? V. S. Pod^etfe, o katerem zelo malo vemo, pa je vendar za vse važno Celjska klavnica je bila zgrajena leta 1898. Za takratne razmere je bila naj- modernejše urejena. Obnovljena je bila sicer leta 1930., vendar so ostale vse naprave s hladilnico primitivne. Večje predelovalnice za mesne izdelke ali zmrzovalnice za meso v Celju ni bilo. Kljub temu, da je celjska okolica bo- gata in so kapitalisti vlekli mastne do- bičke iz te dejavnosti, ni nihče v Celju skrbel za to, da bi Celje dobilo tehnično izpopolnjene hladilne stroje in strojne naprave za predelavo mesa. Dokaj klavrno, zastarelo in opustoše- no klavnico, zapuščino nekdanjih celj- skih očetov in okupatorja, je prejel po osvoboditvi kolektiv mesarjev v uprav- ljanje. Do leta 1947. je bila ta skupina me-< sarjev kot odsek za meso pri podruž-| niči Navoda v Celju. V drugem polletju 1947 se je pa ustanovilo pri MLO Celje samostojno podjetje Prehranbeni obrati. Kljub težavam, ki so jih doživljali člani tega kolektiva, predvsem pri iz- vrševanju obveznih odkupov živine, so, mesarji pod strokovnim in pravilnim vodstvom ravnatelja podjetja tov. To- neta Gabriča premagovali težave in iz- boljševali delovne pogoje. Vse do letošnjega leta so morali v klavnici nositi na plečih do 60 m daleč v hladilnico in nazaj, dostikrat nad 120 kg težke četrti goveda, poklana te- leta in prašiče. Primitivnost klavniških naprav, raz- pokan in delno porušen od zračnega pritiska po bombardiranju proti seve- ru viseči dimnik ter od dežja oguljeno zidov je, na vseh zgradbah uničeno žle- bov je, prepuščajoče strehe in zarjavele naprave, je bila zapuščina celjske klav- nice. Kako urediti naprave in obnoviti za- puščeno klavnico ter rešiti vprašanje prepotrebne viseče proge ter s tem reši- ti delavce srednjeveške metode dela, je bila naloga Uprave podjetja. S pomoč- jo cinkarniškega projektanta tov. Vod- lana in priznanega celjskega strokov- njaka upravnika finomehanične delav- nice tov. Drofenika se je zaželjena za- misel uresničila. Viseča zračna proga za prenos mesa je zgrajena. Mesarji so rešeni nepo- trebnega truda. Izredno izboljšanje de- la pa bo nudila povsem nova naprava na viseči progi, to bo viseča tehtnica, izdelek Tovarne tehtnic v Celju. S to pridobitvijo bo celjska klavnica pred- njačila pred ostalimi klavnicami ter bo dosegla za 10% boljši delovni uči- nek. Tudi na ideološkem in kulturnem polju se kolektiv mesarjev udejstvuje. V sklopu sindikalne podružnice imajo svoj pevski zbor. Tudi pri prostovolj- nem delu so naši mesarji dostikrat pri- Najboljši delavci celjske klavnice. Od desne proti levi: ravnatelj Gabrič Tone, dvakratni udarnik Zorko Marjan, dvakratni udarnik Jančič Mirko in enkratni udarnik Kranjc Marjan znani kot dobri in pridni delavci. V letošnjem letu so izvršili predvsem na stadionu in ruševinah kar lepo število ur prostovoljnega dela. Predvsem so znani kot dobri strokovni delavci. Da- leč okrog Celja so priznani mesni iz- delki, ki se izdelujejo pod vodstvom priznanega strokovnjaka Hohnjec Vik- torja in Rajkovič Steva. Celjski mesarji pa morajo rešiti še važne probleme, ki so za uspešno po- slovanje velikega pomena, a jih kolek- tiv brez uvidevnosti in pomoči oblast- nih organov ne more sam rešiti. To so stanovanjska vprašanja. Prekajevalni- ce v sredini mesta bi se že iz sanitarnih razlogov morale preseliti v klavniške prostore. Toda takrat bi se morale iz- seliti iz klavniških zgradb privatne stranke. Ce bi se te stranke odselile, bi dobili prepotrebno jedilnico, ki je temu kolektivu nujno potrebna, zlasti za ti- ste, ki se vozijo z vlakom na delo. Z izvedbo obstoječih pomanjkljivosti bo celjska klavnica še lahko služila svojim potrebam do časa, ko bo mo- goče uresničiti načrt izgradnje kombi- nata klavnice in pekarn v Celju. Kdo îma pravico na brezplačno zdravljenje Vsa dosedanja določila o brezplačnem zdravljenju ostanejo še naprej v veljavi ne glede na objavljeno zvišanje oskrbnin in ta. rif v zdravstenih ustanovah. V drž. zdrav- stvenih ustanovah se brezplačno zdravijo na- slednje bolezni: nalezljive bolezni (škrlatinka, davica, griža, ošpice, oslovski kašelj, tifus, legar itd.) aktivna tuberkulozna obolenja, trahom, rakasta obolenja, spolne bolezni, duševne bolezni, vse ozdravljive in popravlji- ve nakaze bodisi od rojstva ali zadobljene pozneje. Oskrbnine ne plačajo dalje porod- nice, siromašni, otroci do treh let, osebe, ki so zaradi bolezni demobilizirane iz vojske, osebe, ki zbole na organiziranem prostovolj- nem delu, fizkulturniki, ki zbole ali se po- škodujejo na republiških, zveznih ali med- narodnih tekmovanjih, učenci in študenti vseh šol, ki imajo brezplačno oskrbo v in- ternatih ali imajo štipendijo, nosilci odliko- vanj, invalidi, zavarovanci itd., ki imajo brez- plačno zdravljenje določeno po posebnih pred- pisih. Ne glede na vrsto bolezni se ne zaračuna- va nikaka oskrbnina ali pristojbina v nasled- njih ustanovah: v protituberkuloznih, v koï.- no-veneričnih, v protitrahomskih in otroških dispanzerjih, v otroških ambulantah, v ma- terinskih in dečjih domovih, v porodnišnicah, v posvetovalnicah za matere in otroke, na postajah za prvo pomoč. Po posebnih pred- pisih je določeno tudi brezplačno nuđenje babiške pomoči po krajevnih babicah (držav- nih), ki ne smejo za svoje delo od nikogar zahtevati plačila ali nagrade. Polovično oskrbnino in pristojbino plačajo naslednji: Osebe, ki bolehajo na neaktivnih oblikah tuberkuloze; otroci predšolske dobe, učenci in študenti vseh šol in fakultet, slušatelji vseh tečajev, v kolikor imajo že pravico do brezplačnega zdravljenja in člani kmečkih obdelovalnih zadrug. Osebe, ki po teh predpisih nimajo pravice do brezplačnega ali znižanega zdravljenja, pa so njihove premoženjske, socialne ali družin- ske razmere take, da bi bile gospodarsko ogrožene, ako bi morale plačati stroške za zdravljenje, morajo prositi za odpis oskrb- nih stroškov za zdravljenje. Taka prošnja za odpis oskrbnih stroškov se vloži pri zdravst- veni ustanovi, kjer se je dotični zdravil, prošnji pa mora biti priloženo potrdilo kra- jevnega ljudskega odbora z natančno na- vedenimi razlogi zaradi katerih se utemeljuje odpis oskrbnin. To potrdilo mora odobriti še okrajni ljudski odbor, Svet za socialno skrb- stvo. Bolniki, ki prihajajo na zdravljenje v bol- nice in ambulante, naj imajo vedno s seboj potrdilo in izkaznice, ki jih opravičujejo do brezplačnega zdravljenja ali znižane oskrb- nine. S tem si prihranijo neprijetnosti na- knadnega iskanja dokazil in eventuelnega za- časnega vplačevanja naplačil, zdravstvenim ustanovam pa se olajša nepotrebno delo. Pra- vica do brezplačnega zdravljenja pa seveda ne vsebuje tudi pravice do brezplačnega pre- voza v zdravstvene ustanove, če nima dotični te Tiravice že po kakih drugih predpisih (n. pr.) zavarovanci, invalidi, oficirji itd.). POLOVICA FRONTNIH ODBOROV V ŠOŠTANJSKEM OKRAJU JE 2E IZVEDLA OBCNE ZBORE Do 9. decembra je od 50 vaških od- borov OF v šoštanjskem okraju izvedlo občne zbore že 25 odborov. Doslej najboljše pripravljen in naj- boljše izveden občni zbor je bil v ob- mejni Solčavi, kjer se je zborovanja udeležilo nad 200 frontovcev kljub sla- bemu vremenu. V novi odbor so izvo- lili ljudi, od katerih je mogoče priča- kovati vidnih uspehov pri nadaljnjem delu vaške frontne organizacije. Dobro so izvedli občne zbore tudi v Rečici-Podgora in v Smartnem ob Paki. Med slabo pripravljene zbore sodi v prvi vrsti zbor v Pristavi in v Ravnah. V Ravnah so bile priprave slabe, zato tudi zbor ni mogel biti boljši. Odbor ni izvršil svoje dolžnosti kot bi bilo treba. Tudi volitve so tam izpadle sla- bo, kar kaže na neresnost dela front- nega odbora, ki je bil še vnaprej iz- voljen. V bodoče se bo moral vsekakor popraviti. Priprave v tistih krajih, kjer se obč- ni zbori še niso vršili, so več ali manj dobre. Posebno dobro se odvija akcija okrajnega odbora OF za zbiranje pri- spevkov za Kulturni dom v Trstu. doma SPREMEMBE V VLADI LR SLOV- NIJE V vladi LR Slovenije je prišlo do manjše spremembe. Ukinjeno je ministrstvo za delo,^ ki pride v se- stav novega Sveta vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno poli- tiko. Razrešeni minister za delo To- ne Fajfar, je bil postavljen za mi- nistra-namestnika Sveta za social- no poliko in zdravstvo. S PROSLAVE DNEVA CLOVE- CANSKIH PRAVIC Širom Jugoslavije so se te dni vr- šile proslave človečanskih pravic. Na beograjski proslavi je govoril minister FLRJ dr. Jože Vilfan. Pro- slave so se udeležili tudi številni člani diplomatskega zbora. V Ljubljani je govoril minister vlade LRS dr. Jože Potrč. Sodelo- val je orkester Slovenske filharmo- nije. Predvajali so tudi filmske do- kumentarne slike o borbi človeka za pravice v zgodovinskem razvoju. PROSTA PRODAJA RUDARSKIH PROIZVODOV NA DROBNO IN DEBELO Zvezni gospodarski svet je izdal odločbo, pa kateri so rudarski pro- izvodi prišli popolnoma na prosti trg. Pri dobavah na debelo bodo podjetja sklepala pogodbe z rudni- ki. Pogodbe lahko sklepajo skozi vse leto. Od pogodbe bodo lahko kupci odstopili, če se spremenijo cene, ki jih predpiše vlada. NAD 50 SLOVENSKIH KOLEKTI- \0\ JE IZPOLNILO PETLETNI PLAN Številni kolektivi so v čast 10. obletnice JA že izpolnili petletni plan. Med njimi je tudi Tovarna emajlirane posode v Celju. Tako je doslej izpolnilo petletni plan v Slo- veniji skupno že 50 raznih kolek- tivov. KAJ JE UGOTOVILO ZASEDANJE GO OF ZA TRST? V Trstu je bilo peto zasedanje Glavnega odbora OF za tržaško ozemlje. Predsednik GO OF tov. Babic je med drugim dejal, da bi bil Trst, če bi spadal spet pod Ita- lijo, zopet oporišče italijanskih im- perialistov za nove vojne pohode proti Balkanu. SEKRETAR MEDNARODNE DELAVSKE ORGANIZACIJE AVGUST SOUCHY JE DAL V LJUBLJANI IZJAVO sodelavcu »Vestnika«, v kateri je opisal razliko med našimi in izra- elskimi zadrugami. Glede spora med Jugoslavijo in Kominformom je izjavil, da ima Jugoslavija prav. da gre svojo pot. Avgust Souchy je Jugoslavijo obiskal na poti iz Izra- ela nazaj v Stokholm, kjer ima svoj sedež. • BIVSi NADŠKOF STEPINAC PO- GOJNO IZPUSCEN Bivši zagrebški nadškof Alozij Stepinac je bil pretekli teden iz- puščen na svobodo. Dovoljeno mu je bivanje v njegovem rojstnem kraju, kjer vrši duhovniško službo. FRONTOVCI V GABERJU SO IZVOLILI NOV ODBOR V torek 11. decembra je bil v Gaber j li občni zbor Osvobodilne fronte. Za ta občni zbor so se Gabrčani letos po- sebno dobro pripravili. 2e v dopoldan- skih urah so razobesili zastave in sve- čano opremili dvorano, ki je bila zvečer nabito polna. Sekretar frontnega odbora se je v svojem poročilu dotaknil vseh po- manjkljivosti starega odbora. Poudaril je nedelavnost nekaterih odbornikov. Dal pa je priznanje odbornikom, ki so se posebno izkazali pri svojem delu kot na primer tov. Olga Trebičnik, Vrenko Anton itd. Obravnavali so tudi delo ostalih mno- žičnih organizacij in društev tega te- rena, kot so SKUD »Ivo Ključar«, Te- lovadno društvo, PAZ, ZB itd. Razen tega so frontovci razpravljali tudi o komunalni dejavnosti v Gaber ju. Izvoljen je bil nov odbor. Volitve so bile tajne z listki. Na koncu so objavili izid volitev in sprejeli ter odposlali pozdravne resolucije Glavnemu odboru Osvobodilne fronte v Ljubljani, Mest- nemu odboru OF in ministru tov. Fran- cu Leskošku. VLOMNA TATVINA V УОЈШКП Pred kratkim je bilo v jutranjih urah vlomljeno pri krojaču Hrastnik L,uđvikn iz Vojnika. Vlomilec je znal svoj posel dobro opraviti. Odnesel je med drugim 9 metrov пкмл T tržni vrednosti do 25.000 din. Celjske menze so predrage To je splošna ugotovitev in velja za večji del celjskih menz. Pisati o cenah hrani in poslovanju v menzah je do- kaj težko, kajti človek bi moral obiska- ti vse menze posebej in kontrolirati jedilnik, preveriti kalorije v hrani. O tem bi vedeli več povedati gostje v teh restavracijah. Mi se bomo omejili pred- vsem na cene in na poslovanje, kakor tudi na vprašanje režijskih stroškov. Cene dnevnemu obroku se v celj- skih menzah gibljejo od 66 din do 106,20 din. Prvi primer (66 din za dnev- ni obrok) je v menzi Okrajne pošte v Celju, drugi pa (106,20 din) v Restavra- ciji Tovarne emajlirane posode. Viso- ko ceno za dnevni obrok ima tudi men- za Celjskih opekarn (101 din), nadalje menza podjetja »Beton« (93,50 din) menza trgovskih podjetij (84,40 din) in menza Direkcije lokalne industrije (85,75 din). Te številke so, recite kar hočete, precej visoke. Vzemimo menzo Tovarne emajlirane posode, kjer plača abonent za kosilo in večerjo na mesec nič manj kot 3.186 din. Povprečna pla- ča večine uslužbencev znaša z boni vred okoli 4500 din. Ostanek od plačila v menzi, ki je namenjen še za sta- novanje, luč, obleke, za kulturne in za- bavne potrebe, članarine in podobno, je kaj boren. Zakaj tako visoke cene? So se mar prehranbeni artikli podražili? Res, ne- kateri so malenkostno dražji, toda vze- mimo meso, mast, sladkor itd. Ti ar- tikli so občutno padli pri cenah, zato menze po vsem tem nimajo pravice dvigovati cen na svojih jedilnih li- stih. (Pripominjamo, da so bile cene pred kratkim še višje.) Verjetno bo glavni vzrok tem cenam slabo gospo- darstvo. Režijski stroški so marsikje previsoki. Vzemimo nekaj primerov: V menzi Tovarne emajlirane posode je povprečno število abonentov 61. V menzi je zaposlenih 12 tehničnih usluž- bencev (kuharice, pomočnice itd.) in 3 administrativne moči. Režijski stroški znašajo mesečno okoli 95.000 din, vred- nost nakupljenih prehranbenih artiklov pa znaša 278.000 din. Torej več kot eno tretjino. V menzi celjskih opekarn j užina 5 gostov, večerjajo pa trije. Mesečno pla- čajo 3030 din za abonma. Morda je tu hrana res dobra in izdatna, izdatne so pa tudi cene. Abonentov v menzi Direkcije za lo- kalno industrijo je približno 80 (100 kosil, 61 večerij). V službi imajo 12 kuhinjske moči in 3 administrativne. Zakaj v tej menzi pobirajo pol odstot- ka za sklad vodstva, je tudi nerazum- ljivo? V nasprotnem primeru ima menza Tkalnice hlačevine tri kuhinjske moči in upravnika. Gotovo imajo ti mini- malni izdatki za režijo za posledico primerno ceno dnevnemu abonmaju (69,40 din). Podjetje »Beton« ima v svoji menzi 48.000 režijskih stroškov, napram vred- nosti izdane hrane v znesku 177.000 din. Vprašanje pribitka odstotkov na sklad vodstva in amortizacije je tudi značilno. Nekatere menze ga zaraču- navajo, druge zopet ne. Zaračunavajo ga v menzi Dijaškega doma učiteljišč- nikov, v menzi Direkcije za lokalno in- dustrijo, v menzi Trgovskih podjetij. Čudno je, da so nekaterim ti pribitki potrebni, drugim, teh je več, pa ne? V okviru režijskih stroškov pridejo večje vsote tudi pod rubriko »razno«. Kaj je to razno, je lahko vprašanje za- se. V menzi Tovarne emajlirane poso- de je pod »ostalo« vpisanih okoli 30.000 din, v menzi trgovskih podjetij nad 10.000 din, v menzi Direkcije za lo- kalno industrijo 11.000 din, v dijaški kuhinji srednjih šol 12.000 din itd. Soi nekatere menze, ki takih izdatkov ni- majo. Zelo različne so tudi plačane vsote za kurjavo, luč, vodo, najemni- no in podobno. Tudi tu bi bilo treba spregovoriti o ekonomičnosti in var- čevanju. K temu pripominjamo, da imajo mnoge menze še bifeje in točijo alko- holne pijače, ter s tem krijejo more- bitne primajkljaje. Najbolj značilen primer je DUR Tovarne emajlirane posode, ki ima v svojem sklopu dobič- kanosen Samski dom, abonma v njiho- vi menzi pa je najdražji. Ne mislimo ugovarjati , vodstvom menz, da nimajo težav. Precej nevšeč- nosti jim povzroča banka, ki menzam ne daje gotovine za nakup artiklov, ki bi jih spretni nabavljači morda ceneje dobili pri direktnih proizvajalcih na podeželju. V tem slučaju so privatniki na boljšem. Brez dvoma bodo na te stavke priza- deti imeli ugovore že pripravljene. Ta sestavek je bil sestavljen le na podla- gi njihovih cenikov. Končno naj bo to opozorilo le dobrohoten nasvet, kajti glavno besedo, ki bo tudi občutna, bo- do izrekli abonenti, ki se bodo ravnali po lastnih izkušnjah, ki bodo šli tja, kjer bo za njihove življenjske potrebe (ljubezen gre skozi želodec) in za nji- hove žepe najbolj primerno. Opomba: Kot dnevni obrok je v član- ku mišljena le večerja in kosilo. stran 3 »SAVINJSKI VESTNIK« 15. decembra 1951 Stev. 50 KULTURNI PREGLED "Savinjskega vestnika" MEŠKOVA DRAMA »PRI HRASTOVIH spada med tiste maloštevilne glasbeni-| ke, ki so znali polno zajeti najgloblja' čustva iz človeškega srca. Čajkovski] velja za resničnega glasbenega poetai z izredno občutljivo duševnostjo, poln čustvenih kontrastov. Ves osebni od-< nos iskrenega, mehkega, silnega iq razboljenega poeta je utelesil ravno vi simfonijah. Orkester je ta program vestno naštu- diral. Je dobro vigran in dobro zveni; odlikuje ga čista intonacija. Dirigent, ki je skoro preveč temperamenten, moramo priznati, da je vložil v kon- cert več ko samo trud. Za pravilno ocenitev kvalitete izva- janja, zlasti za dojemanje dinamike, je bila dvorana premajhna. Orkester je zvenel nekoliko neizravnano, ker so nasplošno pihala prevladovala godala. Verjetno sta k temu prispevala svoje tudi dvorana oz. oder, ki je narekoval, da so bila pihala razporejena na zgor- njem t. j. na višjem prostoru. Da bi podčrtali umetniške vrline pi- anistke Melite Lorkovič, ki smo ji že po prvih taktih prisodili sijajno teh- niko, bodi priznano, da ta Čajkovske- ga Koncert za klavir in orkester zmo- rejo le izvrstni pianisti. Glede zadnjega stavka (Allegro con fuoco) moremo re- či, da smo bili priče briljantni izvedbi. Bil je resnično lep in uspel koncert. stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK« 15. decembra 1951 Stev. 50 Kapetan Bucley je bil pred odhodom na korejsko bojišče član profesionalnega nogomet- nega tima. Kadar po sreči doživi zatišje, se povrne k svojemu priljubljenemu športu. Na sliki ga vidimo kako »trenira« malega Korejca, ki se je navdušil za to, še nedavno neznano igro. TEŽKO VERJAMETE — PA JE VENDAR RES . . . KAKŠNI SO ZAKONI V AMERIKI Ameriški pravnik Dick Himan je izdal knjigo, ki tolmači vse zakone v državah ZDA. V Ameriki je v ve- ljavi 1,156.000 zakonov. Le mali del teh zakonskih predpisov velja po vsem ozemlju ZDA. Večina teh zakonov je kdana v 48 federalnih državah, ki imajo svoje posebno pravosodje. Tako so na primer v Kolorado dovoljena dejanja, ki so v Washingtonu za- branjena. Med temi zakoni je nekaj takih, ki so za naše razumevanje smešni: V nekaterih državah je predpisana dolžina pwsteljnih rjuh in perila. V Kaliforniji je z zakonom zahtevano pranje kuhinjskih krp v vroči vodi. Y južni Kaliforniji ima šerif pravico vsak trenutek stopiti v tuje stanova- nje, da ugotovi če sta zakonski po- stelji oddaljeni ena od druge vsaj pol metra, kakor zahteva zakon. V državi Utah je laž največji prekršek. V državi Ohio morajo imeti mačke, ki se ponoči sprehajajo po ulici, na repu prive^zano luč. ŽABE SO USTAVILE PROMET Na cesti od Portlanda v Siti v bli- žini Washingtona, so se nedavno po- časi pomikale velike množine malih žab selilk. Žabja povorka je bila dol- ga 800 metrov in široka od 15 do 22 metrov. Avtomobilski promet je mnogo teh živalic pokončal, vendar je bil promet zelo oviran zaradi spolzkega terena. OTROK, KI JE JOKAL ŽE PRED ROJSTVOM... Mož gospe Beatrice Aviles v Han- fordu (Kalifornija) je poslal svojo že- no v porodnišnico, ker je slišal jok nerojenega deteta v materinem tele- su. V bolnici so jok nerojenega otroka posneli na magnetofonski trak. Gospa Aviles je rodila kmalu za tem nor- malno deklico, k ise je v materinem telesu oglasila prvič sedem tednov pred porodom. MRTVEMU SO VRNILI ŽIVLJENJE V El Montu v Kaliforniji (ZDA) si> prinesli v bolnišnico 28-letnega Mei vi- na Helvita. Zdravniki so utemeljili njegovo smrt. »Možak ne diha, njegovo srce ne bije«, je izjavil eden od zdravnikov. Kljub temu so poiskusili vrniti mu življenje. Odprli so mu prsni koš in masirali srce. Po dveh, treh minutah se je srce zganilo in Helvit je zadihal znova. Ч Gibanje prebivalstva v preteklem tednu v Celju Od S. do 10. decembra 1951 je bilo rojenih 28 dečkov in 20 deklic. POROČILI SO SE: Delavec Jamšek Anton in natakarica Kajtna Ivana, oba iz Celja in upokojenec Kogej Fe- liks in delavka Cingerle Daniela, o Da iz Celja. UMRLI SO: Gospodinja Pibrovc Ana, stara 72 let iz Celja, dojenček Plevčak Mira iz Cerovca pri uog. Slatini, dojenček Kalundžič Dunja iz Celja, posestnik JUebeiak Martin, star 47 let iz Last- nica, delavec УаЛ Jože, star 32 let iz Polzele in upoKojenka Presinger Katarina, stara u4 let iz Celja. v Celje-okolici Od 2. do 12. decembra 1951 je bilo v okraju Celje-okolica rojenih 12 dečkov in 10 uekac. POROČILI SO SE: Kočevar Robert, avtomehanik iz Celja in Počaj Marija, tovarniška delavka iz Dobr- teše vasi, KLO Sv. Peter; Vinksel Franc, de- lavec iz /abukovce, KLO Griže in Fridl Aloj- zija, tovar, delavka iz Dolenje vasi, Kjl.O Sv. Pavel; Cirkulan Franc iz Vojnika in Fel- din Justina iz Ljubečne; Cesar Ignac, polje- delec iz Krivice, KLO Prevorje in Tovornik Angela, poljska delavka iz Tajht, KLO Pla- nina; zlavs Dominik, tovaruišKi delavec iz Loč in Trobiš Jožeta, poljska delavka iz Loč, KLO Šmartno v R. dol.; Recko ì>tefan, poljski delavec iz Hrastja, KLO Žusem m Frece Silvestra, roj. 2aberl, kmetica iz Bu- kovja, KLO Sv. Štetan; Grobin Anton, hišnik iz štor in Štuklek Štefanija, gospodinja iz Štor; Božičnik Albin, rudar iz Senovega, KLO isti in Novak Jožefa, šivilja iz Celja; Škarlin Anton, šofer iz Arje vasi, KLO i'e- trovče in Tamše Ana, tkalka iz Bukovžlaka, KLO Teharje, Srebot Avgust, zidarski po- močnik iz Laškega in Kajtna Pavla, tovar- niška delavka iz Gračnice, Kvas Ladislav, rudar iz Trnovega vrha in Stokavmk Eva, gosp. pomočnica iz Sv. Jederti; Druks Ivan, kovač iz Družmirja in Podbreznik Marija, vrtnarica iz Šaleka; Goleč Franc, posestniški sin iz Javornika in Planko Fanika, posestni- kova hči iz Vel. Grušovelj; Ulrych Miroslav, nameščenec iz Laškega in Šoti Jožica, na- meščenka iz Laškega; Pokleka Jožef, čev- ljarski pomočnik iz Laškega in Jelen Vilma, tovar, delavka iz Laškega; Bezovšek Janez, poljski delavec iz Sv. Lenarta in Zaje Pavla, posestnica iz Laz, KLO Št. Ilj pri Velenju, Mirt Franc, zidar iz Prožinske vasi in Ar- zenšek Cecilija, poljedelka iz Javorja KLO Slivnica; Naglic Franc, kmet iz Ljubečne in Malgaj Ivana, kmetica; Hrastnik Štefanija, šiviljska pomočnica iz Pečovja in Kaučič Franc, skladiščnik iz Bezovja, KLO Sv. Jurij pri Celju; Dovečar Alojz, frizer iz Slov. Konjic in Laznik Ivana-Marija, gosp. po- močnica iz Stranic; Tominšek Alojz, šofer iz Liboj in Jurak Angela, gosp. pomočnica iz Zabukovca, KLO Griže; Demovšek Jožef, rudar iz Sv. Krištofa in Koren Karolina, kmetska hči iz Strmca; Germek Stanislnv. železniški premikač iz Zgornjih Selc in Ar- zenšek Karolina, trg. pomočnica iz Zgomjibl Selc; Gracej ï'ranc, poljski delavec iz Založ in Parfant Juli Jana, gosp. pomočnica iz Za- loga, KLO Sv. Peter; Doler Franc, tovarni- ški delavec iz Kaplje vasi in Pošebal Boža- li ja, kmetska hči, iz Marija Reke; Herman Rudolf, tovarniški delavec iz Sv. Pavla pri Preboldu in Ocvirk Marija, tovarniška de- lavka iz Latkove vasi, KLO Sv. Pavel; Karo Anton, kmetski sin iz Tešove, KLO Vransko in Kokol Hildegarda, posestnica iz Arje vasi, KLO Petrovce. UMRLI SO: Vinder Marija, roj. Kodela, gospodinja, stara 67 let iz Kasez, Liboje; Jost, roj. Hernaus Neža iz Grobelc, KLO Sv. Štefan, stara 80 let; Zabukošek Jožef iz Babne reke, star 70 let; Verk Antonija iz Babne reke, stara 53 let; Brinovšek Danijel, otrok iz Sv. Andraža, star dva dni; Jordan Ana, prevžitkarica iz Gotovelj, stara 70 let; 2gank Antonija, prev- žitkarica iz Gotovelj, stara 78 let; Hrovat Avgust, posestnik iz Zgornjih Grušovelj, star 59 let; Guček Marko, prevžitkar iz Jenkove, star 82 let; Bobik Alojz, kmet iz Bukovja, KLO Stranice, star 28 let, Ljubej Jan^z. prevžitkar iz Ogorevca, star 75 let; Ferlez Janez, kmet iz Sv. Jurija pri Celju, star 87 let; Lupše, roj. Ozis Neža, iz Babne Brdi, stara 64 let, Bračič Jakob, kmet iz Verpet, KLO Frankolovo, star 67 let; Polenšek An- ton, invalid iz Zabukovja, star 67 let; Gaj- šek Jurij, kmet iz Bukovja. KLO Frankolovo, star 80 let; Germ Jožef otrok iz Lipe, star 20 mesecev; Jelen Ana, gostilničarka iz Pol- zele, stara 75 let; Selič Jožef, rudar iz Sv. Jederti, star 46 let; Jug Jožef, mali kmet iz Ostrožnega KLO Ponikva, star 70 let; Kincic Marija iz Vransko Gorce, KLO Buče, stara 64 let; Kovačič Helena, gospodinja iz Ilrušovce, stara 66 let in Gaišek Ivan, upo- kojenec iz Sv. Primoža star 81 let. OBCNI zbor vaškega front- nega odbora v nazarjih Komaj 124 članov Fronte iz Nazari}- in bližnjih vasi se je prejšnjo nedeljo^ udeležilo občnega zbora. Stari odbor j^ podal poročilo o delu v preteklem letuj Poročilo in diskusija sta odkrili nizi pomanjkljivosti v dosedanjem delu-^ Predvsem pomanjkljivost sodelovanj^ Fronte z ostalimi množičnimi organiza-: cijami je bila očitna. Napake so bile^ tudi v tem, da celotni odbor ni izvrše* val dosledno svojih nalog. Pomanjkljiv vo je tudi kulturno prosvetno udejstvo-j vanje članstva. Diskusija se je dotakni- la številnih organizacijskih in gospo-i darskih problemov, katerih rešitev je| bila v glavnem nakazana v sklepih, ki so jih na koncu zbora sprejeli navzoči člani. ' Preberite tudi to ? Naročnike našega lista, ki dolgu- jejo še naročnino za letošnje leto, opozarjamo, da ne bomo nikogar več posebej terjali, pač pa bomo ob koncu leta izročili eventualne dolž- nike našemu pravnemu zastopniku, ki bo dolgove izterjal. V št. 49 našega lista, ki je izšla preteklo soboto, smo vsakemu dolž- niku poleg naslova napisali znesek, ki ga dolguje. Pohitite z nakazilom, da ne bo nepotrebnih stroškov in sitnosti! NA BABNEM SO ODKRILI SPOMINSKI^ PLOŠČO PADLIM BORCEM IN 2RTVAMÍ FAŠISTIČNEGA TERORJA V nedeljo, 2. dec. popoldne so na BabnenC odkrili v avli Zadružnega doma spominska ploščo padlim borce.n in žrtvam fašističnega, terorja iz vasi Medlog, Babno, Ložnica ii^ Lava. Spominsko ploščo je s pomočjo doma-; čega prebivalstva oskrbela Krajevna zvezai borcev Medlog. Na plošči je 14 imen žrtev. Med njimi tudi ime padlega narodnega he-^ roja Miloša Zidanška, ki je bil doma ix Babnega. Spominsko slavje se je pričelo ob; 15. uri. Uvodoma je v dvorani zapel SKUD: France Prešeren iz Celja pod vodstvom p*; vovodje tov. prof. Vrežeta več partizanskih^ in narodnih pesmi. Petju je sledila recitacija,] tej pa igra enodejanka »2rtve«. Igro je zaj to priliko spisala in pripravila domačinka^ tov. Darinka Joštova. Igralci so svoje vloge] pod vodstvom avtorice prav zadovoljivo re-i šili. Po igri je bilo v avli Zadružnega doma! slavnostno odkritje spominske plošče. Poj pevski točki je govoril spominski govor se-j kretar Krajevne zveze borcev tov. Bogdan^ Mirnik. Po govoru je odkril spominsko plo-i ščo. Tov. kapetan Belamarič je kot zastop-i nik JA z nagovorom počastil žrtve. Pevska' točka je zaključila lepo spominsko svečanost.: M. Č.i Narodni dom PRIPRAVITE VEČERNO OBLEKO, POIŠČITE NARODNO NOŠO IN VPRAŠAJTE ZNANCE »PB02NE« CENE PRI LIMONAH 2e nekaj let je bilo pri nas čutiti pomanj-i kanje limon. Bilo je že kar čudo stakniti kje limono in privoščiti sebi, bolniku alij otroku ta potrebni vitamin. 2ene so si čestoli na cesti »sposojevale« otroke, kadar se jej zvedelo, da v kakšni večji restavraciji dobiSij če — imaš otroka s seboj — po eno limono« No, in ni mesec tega, kar so se naše trgo- vine kar nenadoma založile z limonami. Se-i veda smo planili po njih tudi v Celju. Yi4, dela sem jih v izložbenih oknih v opoldan-j skem času, ko sem se vračala iz menze. Buoi; mi je žal, da si jih nisem mogla nabaviti^] ker sem morala še isti dan službeno odpoto^j vati na Kozjansko. V Kozjem sem na velikoji veselje v trgovini tudi našla limone in sem(: takoj kupila 8 komadov po 25 din za eno li-i mono. Ko sem se dva dni pozneje iz Koz:>^ jega spet vračala v Celje, sem slišala v avto-t> busu razgovor o različnih cenah limon. Nekt gradbeni tehnik, ki se dnevno vozi iz Celjan v Kozje, je kritiziral, češ v Celju so limone' komad po 19 din, v Kozjem pa komad po 25 din. Šest dinarjev razlike pri eni sami limoni se mu je zdelo le nekam preveč. — Mene pa je na tihem tudi jezilo, da sem tako hitela z nakupom na deželi. Ko sem se vrnila v Celje so bile limone tudi v Cel.ji^ že kaj različne cene, toda več kot 6—8 di* le ni bilo v razliki cen. Službena pot me je nekaj dni kasneje spe^ zanesla v Zgornjo Savinjsko dolino. Nek% gospodinja me je vprašala, po čem so limo-| ne v Celju. Ko sem povedala ceno, se .i«£ zelo začudila, češ saj pri nas v Radmirji^ stane ena sama limona 65 din. Ker nisf^ni mogla verjeti sosedini besedi, sem stopila), sama v trgovino — res — ena limona јЦ stala 65 din. še isti dan smo se v neki dru-i zini pogovarjali o čudno prožnih cenah li4 mon, kar stopi v hišo domačin iz котчјј 2 km oddaljenega sosednega trga Ljubno inj izpove, da so pri njih limone po 100 din ko^ mad. Se to sem se hotela prepričati in seni( vprašala še v l.inbenskih trgovinah, prej ko» sem vam napisala te »prožne cene«. Limonaj na Ljubnem je stala res 100 din. ; Potrošniki v Zg. Savinjski dolini se zeloi razburjajo okrog limon in se sprašujejo, ka-« ko je to mogoče ... V. S. ' ŠAH \ ŠAHOVSKE PRIRT^TÌTTVE V PROSLAVO OBLETNICE JA Šahovska simultanka na 40 deskah V šahovskem domu bo v soboto 15. decem- bra simultanka mednarodnega šahovskega mo.istra inž. Milana Vidmarja. Začetek ођ, 19.30 uri. i Moštveno tekmovanje za pokal celjske ^ garnizije \ V teh dneh je v teku tekmovanje za poj kal celjske garnizije v proslavo 10. obletnici! JA. To tekmovanje zajema 60 celjskih iahU stov iz vrst celjskih kolektWov, industrij« skih šol, pripadni}cov JA in NM. šest mošte'^ po 10 igralcev se bori za pokal, ki bo t ponos najuspešnejšemu aktivu. Zadnja tri кош bodo v dneh 17.. 19. in 21. dec. od 19. ur^ dalje v šahovskem domu. O doseženih rezul- tatih bomo poročali. Šahovski dvoboj na 17 deskah v proslavo dneva Republike šahovski aktiv garnizije je 29. novembra nastopil v dvokrožnem šahovskem dvoboju proti aktivu Tovarne emajlirane posode in od -skupno dosegljivih 34 točk, dosegel 12 t. Kako Lesno industrijsko podjetje v Celju podpira IJudsRO'prosvetno delo Na občnih zborih Kulturno umetni-- ških društev se pogosto omenja neza-^ interesiranost uprav tovarn in podje-i* tij, še posebno sindikalnih podružnic, do kulturno prosvetnega dela. Društvf dobivajo od njih premalo pomoči, каи se odraža pri pridobivanju novih čla- nov v KUD, kakor pri obisku preda- vanj Ljudske univerze in gledaliških predstav. Mnoge uprave opravičujejo to z izgovorom, da so delavci in name-' ščenci tako zaposleni, da ne utegnejO; obiskovati kulturnih prireditev, šei manj se vključiti v društvo kot aktivni' člani. Nekateri navajajo tudi, da je; vstopnina pri kulturnih prireditvah! previsoka, kar prav gotovo ni pravi! vzrok pasivnosti članov podružnic. Ni-: ti prvo, niti drugo ne more opravičiti; ugotovitev društev, sicer ne bi obsto-! jala v Celju KUD, kjer sodeluje nad! 1500 aktivnih članov, ki so prav tako! zaposleni kot nameščenci ali delavci, po tovarnah in podjetjih. Tudi previ-i soke cene ne igrajo vlogo pri obisku,^ saj je pri zadnjih predstavah neke; »inozemske« artistične skupine iz »Za-j greba«, bil obisk pri vseh predstavah! 100%. : Vzrok te nezainteresiranosti je pred-i vsem v tem, ker se uprave in vodstvaj sindikalnih podružnic same ne zani-i majo za kulturno-prosvetno delo, in ni-l majo do njega nikakega osebnega od-' nosa. To se opaža zlasti sedaj, ko mno-i ge uprave niso pomislile kako bi naj-; bolje uporabile fond za kulturo in pro-j sveto. Zgodilo se je, da je bivša upra-| va Tovarne emajlirane posode fond za^ kulturo in presveto, ki je prvenstvenoj določen za izobraževanje delavcev in nameščencev, uporabila za gradnjo športnega igrišča, čeprav imamo v Ce- lju že lepo urejeno Glazijo, in repre- zentančen stadion, ki služi v te svrhe, dočim v Gaberju ni dvorane, kjer bi se lahko prirejale kulturne prireditve ali razne proslave. So pa tudi primeri, ko uprave ne vedo kako bi fond pora- bile in zgodilo se je tudi da so ga na-* meravali razdeliti med člane podruž- nice. Naj vsem tistim, ki ne vidijo kultur- no prosvetnega prizadevanja naših dru- štev in ne vidijo njihovih potreb, slu- ži za vzgled Podjetje LIP v Celju, ki je na predlog direktorja inž. Ladislava Najžerja, dalo na razpolago primerna vsoto za kulturno-prosvetne organiza- cije. Pred razdelitvijo fonda je uprava vprašala za mnenje Mestni odbor Ljud- ske presvete in na podlagi skupnega sporazuma fond razdelila med najpri- zadevnejše, ki nimajo možnosti priti samo s svojimi predstavami do zadost- nih finančnih sredstev. Podprla je Mestno knjižnico. Ljudski oder. Kul- turno izobraževalno društvo »Miloš Zi- danšek« v Medlogu, Godbo in pevski zbor SKUD »France Prešeren« in pev- ski zbor SKUD »Ivo Ključar«. Naj vsem tistim, ki so gluhi za kul- turno izobraževanje našega delovnega človeka in poznajo kulturno-umetniška društva samo takrat ko jih potrebu- jejo za sodelovanje pri njihovih inter- nih proslavah, služi za vzgled, direk- torju inž. Ladislavu Najžerju, pobud- niku te akcije, in sekretarju podjetja tov. Bogataj Vladu, kakor vsemu de- lovnemu kolektivu LIP, pa se Mestni odbor Ljudske presvete v imenu vseh kult. prosv. organizacij za razumeva- nje in podporo najlepše zahvaljuje! v prostorih otroške restavracije v Zidan- škovi ulici deluje ši- valni krožek, katere- ga obiskujeje pionir- ke IV. četrti. Krožek je dobro obiskan, obi- skuje ga okoli 34 pionirk. Pionirke se pod strokovnim vod- stvom tov. Kolenčeve uče šivanja, pletenja, vezenja in drugo. Med pionirkami se je do- sedaj izkazala naj- bolj čukova Tončka in Vodičar Milena, Vse ostale pa se tru- dijo, da bi jih dohi- tele. OPEKA GORI — OPEKA DOLI V Gubčevi ulici št. 10 je v tej stanovanjski krizi mnogo več strank, kot v času ko je bila zgrajena. Za vse te stranke v kletnih prostorih ni bilo dovolj prostora za shranje- vanje drv in premoga. Prizadete stranke so s trudom dosegle pri upravi stanovanjskih hiš, da so na dvorišču zgradili leseno ba- rako za drva. Pred dnevi so jo zgradili in stanovalci so vsi srečni spravili drva na varno in pod streho. Po dveh dneh pa so prišli delavci znova in odpeljali opeko, s ka-i tero so dva dni poprej pokrili barako ter joj odpeljali neznano kam. Od tistega dne dež zopet »neumorno« namaka drva in premog. Vsekakor drva so varna pred tatovi vse dokler ne bodo — segnila? — OTROK ZA2GAL SKEDENJ Na dan 29. novembra je v Veliki Pirešici IS zgorel skedenj Jelen Karla. Skedenj je bil lesen in je zgorel do tal. Škoda se ceni na 200.000 din, oškodovanec pa je bil zavarovan le za 20.000 din. Požar je povzročil gospo- darjev štiriletni sinček Jožek, ki se je igral z vžigalicami. — POZOR ELEKTRIČNE 2ARNICE 220 VOLTOV SO PRISPELE Pohitite z nabavo. Dobite jih v trgo- vini »Jugotehnika«, Celje, Stanetova ulica 5. — telefon 164. OBJAVE IN OGLASI OKRAJNI KOMITE KPS CELJE-OKOLICA sporoča, da se je preselil iz dosedanjih pro- storov v Sindikalnem domu v Kajuhovo ulico št. 1 (poleg I. gimnazije). POZIV UPNIKOM IN DOL2NIKOM Mestna otroška restavracija Celje s poslo- valnico v Gaberju je prešla v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da do 30. dec. 1951 prijavijo svoje terjatve odnosno poravnajo svoje obveznosti. Po poteku tega roka ne bomo mogli upo- števati nobene prijave več. Dečja restavracija Celje PLANINSKO DRUŠTVO CELJE obvešča prijatelje društva, da bo redni Ietj% občni zbor dne 19. decembra 1951 ob 19 v risalnici I. gimnazije, Kajuhova ul. 2-1. Vljudno vabljeni! VABILO na Letni občni zbor kluba za konjski šport »Savinja «v Celju, ki bo dne 19. dec. ob 7 zvečer v posebni s"obi zadružne restavracije »Savinja« (prej Zamparutti) v Prešernovi ulici, dvorišče. Dnevni red je na oglasni deski kluba in vabilih. V kolikor ob določeni uri ne bo zadostnega števila bo občni zbor brez ozira na število članstva eno uro pozneje. Člani in prijatelji konjskega športa pridite polnoštevilno in točno. LJUDSKI ODER V CELJU vabi k sodelovanju vse, ki imajo veselje in sposobnost (telesno zdravje) za plesanje na- rodnih plesov. Skupina začne z vajami pri- hoanji teden, zato pohitite s prijavami. Istočasno vabi še one, ki imajo veselje do odrskega udejstvovanja. (Predvsem so zaže- Ijeni moški). Prijave pošljite na Metsni odbor Ljudske prosvete, Kajuhova ulica). NAJDENO Na Ljubljanski cesti je bilo najdeno 30 komadov cikorije »Franck«. Za železniškim mostom preko Savinje je bil najden naboj očiščenih rac, (32 kom.). Lastnika naj se javita z dokazilom o last- ništvu na PNZ Celje-mesto, soba štev 6. Osvobodilna fronta v Št. Jurju pri Celju, vabi na svečano otvoritev zadružnega doma, ki bo na dan 10. obletnice JA, dne 22. de- cembra 1951. Pričetek ob 16. uri. Po svečani otvoritvi prosta zabava in bogat srečolov. Sodeluje prvovrstna godba. KLOBUČARSTVO Celje, Tomšičev trg 13, ix- deluje vse vrste klobukov najnovejših mo- delov. Kape za gasilce, železničarje, smu- čarje in razne športne čepice. Sprejemamo tudi popravila. Tomažin Dominik PREKLIC Preklicujem krst otroka Tanko Dušana, ki je bil krščen v Celju brez moje in ženine vednosti. Tanko Jože Celje, Jožefov hrib KUPIM gostilniško točilno mizo ali za- menjam za novo ročno stiskalnico 1200 L Naslov v upravi. PRODAMO več dobro ohranjenih pisalnih miz. Naslov v upravi. PRODAM peč na žagovino in ročni voziček. Naslov v upravi. PRODAM klavirsko harmoniko, 12 basov. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM kompletni električni ku- halnik z dvema ploščama (110 voltov). Mraz, Celje, Ipavčeva ul. 16. HRAST na rasti naprodaj. Lava štev. 31. Pojasnila: Rajnhofer, Celje, Miklavžev hrib" številka 6. POŠTENEGA NAJDITELJA denarnice a do- kumenti lepo prosim, da mi isto vrne, de- nar naj si obdrži za nagrado. Mihelak Ignac. NAGRADO dam tistemu, kdor mi preskrbi malo sobo v mestu. Naslov v upravi lista. PEKOVSKI POSLOVODJA išče takojšnje za- poslitve. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM neresnične vesti, ki sem jih izrekel o tovarišu Antonu Sreboćanu, Cesta na Dobravo št. 12 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Vrečer Anton, Ce- sta na grad, Celje. PREKLICUJEM izgubljeno sindikalno knji- žico na ime štajner Antonija, Celje NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLU2BA Dne 16. decembra 1951 tov. dr. Cerin Jože, Cankarjeva ul. 9, tel. 219. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO - KINO METROPOL . OD 14. do 20. dec, 1951 francoski film »PARMSKA KARTUZIJA« KINO DOM Od 14. do 17. dec. 1951, ameriški film »B02ICNE PUSTOLOVŠČINE« Od 18. do 20. dec. 1951, angleški film »WATERLOOJSKA CESTA« KINO ŽALEC Od 14. do 18. dec, ameriški barvni film »PLES NA VODI« Od 19. do 20. dec. ameriški film >BUMERANG-t