KMETIJSKE   ORGANIZACIJE
Hranilno kredilno poslovanje kmetijskih zadrug
V razvoju hranjlniško kreditaega poalo vanja nisino <k> koaca 1. 1955 v aobeni republiiki zaznainovaii pomembnejših ie-zultatov. Ob koncii tega Jeta je aa pri-mer v Srbiji zaašala povpreeaa hraailaa vknga na vilagateLja prifoližao 4.000 din, uiedteni ko se j« zaoelo število h.ranilno kreditnih odsekov in vlagate]jev v pri-uierjaTi s prejžajimd leti zmanjševati. Pri ciajaaju iposojil se zadruge uiso raraale vedno po predpisih: po predpisih so se krediti lahko gLb&li samo do Tišiae 40 od-otkov Zibranih hTaniLnih vlog, zadruge ¦a so dajale tudi znatno večje zneske :. 1954 so znašali zaeski kreditov tudi do . odstotkoF vlog, uaslednje leto pa do +« odstotkov). Podobno je bilo st&nje tudi na Hrvatakem in v Sloveniji, v drugih republifcah pa je bil položaj še bolj ne-ugodea.
Vzroki za tako slabo poslovanje hra-!no kreditaih odsekov so bili večmoma .'7sod enaki: premajaaa pomoč podruž-c Narodne banke kakor tudi okrajnih ¦¦ ca kmetijskia zadrug in samili zadrug, '¦ 50 x»ile zaradi povečanega poslovaaja uoslene z drugimi vprašaaji. Razen -ra kraailao kreditni odseki aiso imeli ¦ volj dobrih kadrov. Eden izmed vzro-k<j7 za  slabše dalo odsekov  je vsekakar
bilo tudi to, da o načinu dela in določa-nju kreditov niso odločali vlagatelji sajni, teiuveč upravni odbori kmetijskih zadrug. Latko omenimo tudi, da je bUa propa-ganda poiiianjkljiva. Posebej je treba poudariti jiapake nekaterih ljudskih od-borov (na primer v Sloveniji), ki so zahte-vali, da naj se jiin six>xočijo p<xlatki o višini liranilnih vlog posameznih vlagate-ljev, da bi uporabili te podatke pri odre-janju   dav&nih  zadolžitev.
Lani je bilo ustanovljenih več okrajnih zadružnih hranilnic, ki so prevzele na-daljnje kreditiraojt! kmetijskih zadrug. Tega leta se je začelo, lahko bi dejali, novo razdo'bje v razvoju hranilBiško kre-ditnih odnosov kinetijskih zadrug. Na novo razdobje v razvoju hranilno kre-tom vidno napredovale. Zadrugam &o uu-dile pdnioč pri ustanavljanju novih in reorganizaciji že delujočili hranilno kre-ditnih odsekov. nadalje pri povečeTa-nju števila članov in hranilnih vlog itd. Nekatere republike so šle pri tem še dlje in z ustanovitvijo posebnih hranilnic kmetiiskili zadrug. ki prevzeniajo vse bla-gajniško in fiiiaiično poslovanje zadru.g, uporabljajoč pri tem obračunske riamesto liranilmib knjižic, defaiisko pospešujejo viš-fe  oblike  hranilno  kreditnega  poslovanja.
<A ikooea, laiiskes-a ieta ao začeli v tej zepubliJci ustauavljati hraniluice km«tij-skih zadrug (na področju treJi okrajev je 'bilo ustanovijenih 10 hraniliuc). Hranil-nice opTavljajo z zadruiniki vse obraču-ne, ki so na&tali kot rezultat raznili de-iavnosti zadrug. Poslujejo z obračuaskimi knjižicami, s čiraer se je zanimanje ktae. tijskih proizvajadcev in njihovo zaupa-nj-e r hranilnico zelo poTečalo.