!1. j pfatana ▼ gotovini. ►U- - 1933 IZHAJA WK TGB^ CfTMTE* IN 8QBOTO Cena posamenii Številki Dia 1-50. me- -"TT7T TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrfio In obrt* *&ročnlna za Jugoslavijo. celoletno 180 Din, za ‘i» leta uu oin, za v« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Dim — Piaca in toži »e v Ljubljani. Uredništvo in uDravntštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi uiid st. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poit. hranilnici v Ljubljani St. 11.853. — Telefon it. 30-89. Leto XVI. V Ljubljani, v četrtek, dne 26. oktobra 1933. Štev. 122. čakaj si delati I žiidienje težka Kdor mirno motri življenje, kakor se danes razvija pred očmi, ta se mora začudeno vprašati, zakaj si ljudje tako zelo drug drugemu delajo življenje težko. Kamor človek pogleda, povsod vidi pripravljenost, da mu kdo naredi težkoče, nikjer Pa nobene prave volje, da bi mu pomagal. Vedno več pa je tudi že takšnih ljudi, ki smatrajo za osebni uspeh, če morejo svojemu bližnjemu prav pošteno škodovati. Postalo je načelo, da je uspeh človeka že v tem, če škoduje drugemu, čisto pozabljeno pa je načelo, da je uspeh enega tudi uspeh drugega. Človek je postal človeku volk in škodoželjnost že edini znak njego-vega družabnega izživljanja. Vse to more človek vsak hip konstatirati v javnem življenju, prav tako v poslovnem in tudi v zasebnem. Vsi se pehamo in trudimo, da si kolikor mogoče otežimo življenje, nihče pa se ne trudi, da bi si živ-jjenje drug drugemu zboljšali. Vsled tega •zgineva vedno bolj čut stanovske solidarnosti, zato postaja tudi zakon o nacionalni solidarnosti le še lepa beseda in sicer tako Pri nas doma, ko drugod po svetu, kakor slasti živo kaže današnja Nemčija. Tudi največji nacionalni nasprotnik Nemcev ne bi Nemcev s tako sistematično krutostjo Preganjal, kakor preganjajo hitlerjevci 8yoje politične nasprotnike, pa čeprav so H tudi Nemci. A hitlerjevski primer ni ^amljen, temveč je postal že skoraj zakon “ahašnje dobe. Posledica vsega tega je, da postaja življenje vedno težje in da na tej resnici ne morejo nič izpremeniti niti še tako številne mednarodne konference, ki se sklicujejo za olajšanje sedanje gospodarske krize. Po vrsti se končujejo vse te konference z neuspehom in drugače tudi biti ne more, ker ne veže ljudi na niti eni teh konferenc čut solidarnosti, temveč je glavni cilj vseh delegatov vedno le ta, kako bi drugim prizadejali čim več ran. In tako si narodi drug drugemu škodujejo, delajo sebi in drugim življenje težko, mesto da bi si medsebojno pomagali. .. A na mah bi bilo vse bolje, če bi si Iddje je parkrat zastavili vprašanje: zakaj elati sebi življenje težko. In spoznali bi, da od propadanja bližnjega ni nobene koristi, da nima smisla preostra konkurenca, ki uničuje oba tekmeca, kakor nima smisla, če človek samo briljira s svojo nestrpnostjo. Mnogo večja modrost je v strpnosti, mnogo večja pamet v zdravem sporazumu in mnogo večja sposobnost v odpravljanju nesoglasij, ko pa v njih po-vdarjanju. Kajti iz vsakega sporazuma nastaja možnost složnega dela, ker vsak sporazum zmanjšuje trenja. Če pa je manj trenja, tedaj je tudi več možnosti za gospodarsko življenje, tedaj je šele ustvarjena podlaga za uravnavanje sedanjega gospodarskega nereda. Vzroki sedanje gospodarske krize so bili konstatirani že neštetokrat in nobene nejasnosti ni, kako bi se moglo spraviti gospodarsko življenje narodov zopet v red. ^li volje za te rešilne akcije ni, ker si 'judje, kakor narodi nočejo drug drugemu Pomagati, temveč raje kujejo iz nesreče drugega kapital za sebe. Agrarnim državam bi mogle industrijske države z velikimi kapitali pomagati in •mele bi od tega tudi svoj dobiček, ker bi i»m mogle potem prodajati svoje izdelke, ^usto tega pa jim zapirajo meje, ne puste, bi prodale niti toliko svojega blaga, da “• mogle poplačati svoje dolgove, še bolj *Uačilna je resnica, da se danes raje meče "lago v morje, kakor pa da za nizko Ceuo onim, ki so na tem, da umro vsled ^manjkanja. bjudje si nočejo drug drugemu pomagati, Judje si hočejo delati življenje težko. Čut tari še čut nacionalne solidarnosti in ne dosti več življenja ne pokazuje čut stanovske solidarnosti. Vsi papori narodov in ljudi gredo za tem, da si povečajo življenjske težave, a ljudje se potem čudijo, zakaj je življenje vsak dan vedno težjo. A kako naj bi bilo drugače, če pa se nihče ne vpraša, zakaj delati sebi in drugim življenje težje. In zato se vleče tudi sedanja kriza kar naprej in zato je ne bo konca, dokler ne bodo začeli ljudje delati na to, da si drug drugemu olajšajo življenje. IT Tcpovinska pogajanja s Češkoslovaško pcetcgana člo’ veške solidarnosti je zamrl, komaj živo- Po enomesečnem trajanju so bila v ponedeljek jugoslovanskončeškoslovaška trgovinska pogajanja pretrgana, ker niso češkoslovaški delegati hoteli ustreči zahtevi naših delegatov, da se odpravi monopol češkoslovaških komisionarjev. Je to stara in nad vse utemeljena zahteva naših izvoznikov, o kateri je obširno pred kratkim pisal v listih Voja Djordje-vič, upravnik Zveze srbskih kmetijskih zadrug. Vsled deviznih predpisov more namreč uvažati v Češkoslovaško naše svinje samo par večjih tvrdk, ki morejo vsled tega diktirati svoje cene našim izvoznikom. Prav isto se dogaja tudi sedaj pri uvozu naših češpelj in našega sadja. Do-čim morejo češkoslovaški uvozniki prosto in neposredno kupovati naše sadje, ga morejo prodajati naši izvozniki le nekaterim tvrdkam. Posledica tega je, da morajo naši izvozniki plačevati češkoslovaškim komisionarjem velike provizije, ker jim morajo prodajati po ceni, ki jih ti zahtevajo. Češkoslovaški žitni in živinski sindikat je nadaljnja težava, ki jo morajo prenašati naši izvozniki in ki manjša njih zaslužek, a tudi zaslužek našega kmetovalca. Visoke takse in pristojbine nadalje silno otežujejo naš izvoz, a so še druge neprilike, ki vedno bolj in bolj manjšajo naš izvoz v Češkoslovaško. Naši delegati so na vse te težkoče opozarjali pri trgovinskih pogajanjih in dokazovali, da pod takšnimi pogoji sploh ne moremo več izvažati na Češkoslovaško. Toda vse je bilo zaman in češkoslovaška delegacija je ostala nepopustljiva in ni hotela ugoditi niti eni naši zahtevi. Posledica te nepopustljivosti je, da so trgovinska pogajanja pretrgana in da je šef naše delegacije dr. Petrovič odpotoval v Beograd. Pri tej priliki ne bo napačno, če spomnimo na svoječasni konflikt zaradi izvoza svinj v Avstrijo. Ko je Avstrija ustavila naš izvoz svinj, je odgovorila naša vlada z represalijami in prepovedala med drugim uvoz avstrijskih časopisov. Odločen nastop naše vlade je imel popoln uspeh in je par dni nato že bila carinska vojna z Avstrijo ustavljena, naše svinje pa so se zopet lahko izvažale v Avstrijo. Ni prav nič čudno, če se danes v jugoslovanskih listih omenja ta primer in če se priporoča, da bi tudi napram Češkoslovaški nastopila naša vlada tako odločno. Vseeno pa upamo, da sploh ne bo treba seči po takšnih prav nič prijetnih sredstvih. Vendar ni treba, da bi med tako bratskima državama, kakor sta Češkoslovaška in Jugoslavija, prišlo do tako težkih konfliktov. Na političnem polju smo skoraj čisto eno, na gospodarskem polju pa ne bi mogli doseči niti takšnih odnošajev, kakor jih imamo mi in Čehoslovaki z drugimi državami! Baš te dni bomo v Jugoslaviji praznovali češkoslovaški praznik. Vendar ga ne bomo praznovali v znaku bližnje carinske vojne! Sredi novembra naj se sestane v Pragi gospodarski svet Male antante. Ali ima ta sestanek sploh kakšen zmisel, če pa so celo trgovinska pogajanja med nami in Češkoslovaško nemogoča. In ves ta neuspeh edinole zaradi nepopustljivega stališča čsl. agrarcev, ki pozabljajo iz skrbi za svoj dobiček na vse druge ozire. Kako naj vendar postanejo meso vse lepe zamisli o našem skupnem delu, če pa morejo vsa takšna prizadevanja kratkomalo prekrižati češki agrarci. Še vedno pa upamo, da pride do sporazuma tudi zato, ker tudi velik del češkoslovaškega časopisja obsoja to intransi-gentno stališče čeških agrarcev. Tako pišejo »Lidovč Noviny«, da je naravnost čudno, kako morejo takšna manj važna vprašanja tako poslabšati odnošaje z Jugoslavijo, ko vendar potrebuje Češkoslovaška dobre odnošaje z Jugoslavijo ne samo iz političnih, temveč tudi iz trgovinskih razlogov. List nadalje opozarja na nevarnost, ki izhaja za Češkoslovaško iz Mussolinijevega načrta za sanacijo Podonavja in za čegar uresničenje Čehoslovaki s takšnim postopanjem naravnost delajo. Po pravici vzklikajo »Lidovč Noviny<, da je naravnost nezaslišano, če se zaradi 17 komisijo-nprjev tvegajo tako važni splošni interesi. Upajmo, da bo to zdravo stališče tudi prodrlo, ker drugače pač ne bo mogoče preprečiti, da bo uvoz Italije in Nemčije v Jugoslavijo rastel, uvoz iz Češkoslovaške pa še nadalje nazadoval. O drugih posledicah take ozkosrčne politike češkoslovaških agrarcev pa raje niti ne govorimo. Svetovna i ker je vtihotapila 4 vagone špirita. Vs3 pritožbe proti tej obsodbi so bile odbit3. Zagrebški kavarnarji so vsled previs3", kih avtorskih taks za glasbo odpovedal' s 1. novembrom vse kavarniške godb®-Okrog 100 glasbenikov izgubi vsled teg8 zaslužek. Nemškim listom je prepovedano poročati, da se je Hitler začel učiti plesati. 5ne 1 jf na- se je oli, H sti ni-! V ;vi :a- la- Denatrivo- STANJE NARODNE BANKE Po zadnjem izkazu Narodne banke z dno 22. t. m. se je njeno stanje od 15. t. m. spremenilo tako-le (vse številke v milijo-% dinarjev): !ovinska in devizna podloga se je ne-%tno povečala in sicer za 0-14 na 1.913-5 to znaša zlata podloga 1.794-9, tuje valute in devize 118-2. Devize, ki ne spadajo v podlogo so se Povečale za C>-8 na 49-7. Vsota kovanega denarja v srebru in ni-klu se je dvignila za 28-6 na 220. Posojila so zopet padla in sicer za 19-5 la 2.184-2. Zmanjšala so se skoraj le ^kontna, ki so padla za 19-3 na 1.874-7, tem so nazadovala lombardna le za 0-2 «a 309-4. Itivši predjemi državi so povečani za ^27 na 1.718-3. Račun nepremičnin je natis tel za 0-05 na 160-56, razne aktive pa 3-3 na 200-5. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 29-1 la 4.292-7, zato pa so se povečale obveze »a pokaz in sicer za 73-6 na 1.086-5. Državne terjatve so se povečale za 8-7 % 14-7, depoziti po tekočem računu za 'f9 na 632-2 in razni računi za 56-9 na 439-5. Obveze z rokom so se zmanjšale za 44-9 Ha 1.119, razne pasive pa so se dvignile *a 20-1 na 358-3. Skupno zlato in devizno kritje se je zmanjSalo od 35-86% na 35-57%, samo *lato pa od 33-64% na 33-36%. Obrestna mera je ostala neizpreme-}jena. RUMUNSKE BANKE PRTDEJO POD NADZORSTVO Rumunski pravosodni minister je izdelal zakonski načrt o bankah. Po tem načrtu pridejo vse banke pod nadzorstvo ■'ajvišjega bančnega sveta, ki se ustanovi v ta namen. Hranilne vloge bodo smele v bodoče sprejemati samo banke, ki so v to Posebej pooblaščene. Višina vlog ne sme Presegati desetkratne delniške glavnice, '-etrtina vlog pa mora biti vedno v banki v gotovini na razpolago. DALAD1ER PROTI INFLACIJI ^a seji svojega poslanskega kluba je go-v°ril Daladier o finančnem položaju Franijo in unod d rugim dejal: >Ne gr© za moje ttiesto in ne za imiojo osebo. Predložil sem Vam svoj program. Kritiziral se je ta program, proglašal za slab, toda nihče ni povedal boljše rešitve. Položaj je resen, valuta je ogrožena. Samo včeraj jc odšlo 210 milijonov frankov zlata iz kleti Francoske banke v Loindon. Mednarodna špekulacija proti franku moro postati pravi vihar. Takojšnji in energični protiukrepi so potrebni:- Trdno som odlo3en, da krmila ne spustim. Vseeno mi je, oe padem ali ne, toda bo^em jasnost. Na noben način nočem po- ministrski predsednik inflacije.« Ka-k“r pa so dokazali dogodki, tudi te ener-^ione besede iniso pomagale in Daladier je iiioral odstopiti. Zagrebško društvo za zaščito vlagateljev je začelo izdajati svoj list »Ulagač«. Prva Številka je že izšla. Tečaji so se dvignili na njujorški borzi 'sled Rooseveltovega govora. Posebno so Napredovali tečaji papirjev podjetij za pridobivanje industrijskih surovin. Zlato kritje Nizozemske banke je naraslo na skoraj 100 odstotkov. Zlata in srebrna podloga je narasla za 832.000 hol. goldinarjev in znaša že 899 milijonov, do-^m je obtok bankovcev padel za 9-6 na 908 bilijonov goldinarjev. Zlato kritje je s tem Naraslo od 98 na 99-1%. Zlato kritje Švicarske banke je naraslo Ned povečanja deviz in za 30 milijonov tanjšega obtoka bankovcev na 94-8%. UmetiistdU pridelkov v&dna Už$L Rešitev U v ihdu^td{aU^d{i dežele- Omenili smo že, da je Mussolinijev načrt, da s preferenčnimi carinami poveča izvoz agrarnih pridelkov iz podonavskih držav zastarel, ker je agrarna avtarkija industrijskih držav tako zelo napredovala, da te sploh več ne potrebujejo tujih pridelkov. Tako je v Nemčiji produkcija žita žo itako velika, da je nemška vlada prepovedala povečati posejane ploskve. Italijanska vlada je javila pred kratkim, da je »žitna bitka« dobljena lin da krije letošnja žetev Italije vso njeno potrebo. Francija ima letos celo presežek na pšenici in celo Avstrija ima letos za 43 odstotkov več pšenice ko lani. Samo še 56 odstotkov pšenice mora Avstrija š© uvoziti iz tujine. Tudii Češkoslovaška pridela že skoraj čisto dovolj žita in sedaj hoče z umetnimi sredstvi zmanjšati pridelek pšenice, da si z uvozom pšenice ustvari kompenzacijske kontingente za izvoz svojih industrijskih izdelkov. Kot uvozne žitne države prihajata torej v Evropi v poštev le Še Švica in Avstrija, ki potrebujeta približno 6 milijonov metorskih stotov pšenice, Jugoslavija, Madjarska in Rnmunija pa imajo na leto približno 30 milijonov metrskih stotov pšenice za izvoz. Izvoz pšenice bo postal skoraj nemogoč. Nič boljše ne kaže izvoz živine. Na Češkoslovaškem se je živinoreja silno dvignila in njene potrebe po tuji živini so vedno manjše. Isto pa velja tudi za Avstrijo. Na dunajskem trgu je padel odjem tuje goveje živine od 104.820 glav v 1. 1930 na 21.390 v 1. 1932, dočim se je domače dvignil od 48.570 na 118 900. Isto velja za svinje. Leta 1930 je dobavila tujina na trg v St. Marxu «© 456.740 glav, leta 1932 le še 193.700, dočim se je delež avstrijskih domačih svinj v tem času dvignil od 47.720 na 215.120 svinj. Enake številke izkazuje tudi trgovina z jajci. Uvoz jajc je padel od 176.000 metersikih stotov v 1. 1930 na 114.000 v letu 1932. Tudi izvoz živine bo vedno težji in težji. Treba torej računati s tem, da bo izvoz poljedelskih proizvodov vedno težji, pa čeprav jih prodajamo že sedaj po ceni, ki je že skoraj za polovico manjša ko 1. 1929. Poljedelstvo bo dalo vedno manjšii zaslužek, kar bo še bolj zmanjšalo kupno moč prebivalstva. Neizogibna posledica tega. je povečanje brezposelnih, ki so izgubili za- služek v tujini in ki se morajo zato vrniti v domovino. Iz vsega tega izhaja, da mora agrarni avtarkiji industrijskih držav slediti industrijalizacija agrarnih držav. Ker pada izvoz poljedelskih proizvodov, nimamo več denarja za nakup industrijskih izdelkov v tujini, moramo jih -torej sami izdelovati, če nočemo pasti v razvoju nazaj za desetletja. Izdelovati pa moramo industrijske izdelke tudi zato, da zaposlimo svoje ljudi, da jim ustvarimo nadomestilo za izgubljen zaslužek v kmetijstvu. Dejansko se pri nas industrijalizacija dežele tudi že vrši in doseženi so tudi že zeliki in lepi uspehi. Toda večinoma se vrši ta industrijalizacija brez vsakega načrta in kar je najtežje, ne po naši zaslugi, temveč po zaslugi tujcev, ki so spoznali, da je industrializacija nad vse dobičkanosna. Mi se navadno silno zgražamo nad temi velikimi dobički tujih lastnikov tvornic v naši državi, toda silno neutemeljeno. Ker mnogo bolj pravilno bi bilo, da bi sc zgražali nad svojim nedelom, nad svojo malomarnostjo, ker prepuščamo vse tujcem. Bilo bi vendar naivno pričakovati, da bi tuj podjetnik zaradi naših lepih oči investiral pri nas svoj denar, ker je vendar naravno, da ga investira zaradi svojega dobička. V tem pogledu zgražati se nad tujcem je prav tako pametno, ko mahati po zraku, zgražati pa se je treba nad lastno brezbrižnostjo za industrijski napredek države Pa še na drugo napako je treba opozoriti pri tej priliki. Kar se je pri nas izvršilo industrializacije, se je izvršilo brez vsakega načrta in skoraj bomo v nevarnosti, da bomo izdelovali nekaterih predmetov preveč, dočim bomo najpotrebnejše še vedno uvažali. Industrijalizacija države zahteva zato podrobno izdelan gospodarski načrt in načrtnemu gospodarstvu se ne moremo izogniti in najsi bi bila naša lahkomišljena komodnost še tako velika. Tako tudi zmanjšan izvoz zahteva dobro prevdarjeno gospodarsko politiko, od katere je odvisen ves napredek našega naroda in naše države. Zahteva po gospodarski politiki, vodeni v soglasju z gospodarskimi stanovi in proti vsaki birokratič-nosti je zato naravnost državna nujnost in zato ni mogoče od nje odstopiti, zato mora ta zahteva zmagati. 1/Usi w Amerike. Neki moravski tekstilni industrijalec opisuje v češkoslovaškem listu svoje vtise iz Amerike tako-le: Mnenja o Rooseveltovih inflacionističnih ukrepih so deljena: lastniki premoženj v gotovini so boječi, lastniki nepremičnin in delnic pa optimistični. Obe skupini pa imate isto zaupanje do Roosevelta in v silo svoje države. Ta soglasnost postaja razumljiva le, če človek ve, da Yankee svoje premoženje manj ceni ko svoj dohodek. Premoženje je vedno več ali manj fiktivna vrednost, dohodek pa dopušča resnične izdatke. Še vedno pa je Američanu izdajanje denarja bolj simpatično, ko pa varčevanje. Ameriško gospodarstvo doživlja sedaj konjunkturo, ki jo smatrajo vsled pomanjkanja inflacionističnih izkušenj ravno tako za resno ko prosperity v povojnih letih. Cene surovin slede sicer razvrednotenju denarja, cene v podrobni trgovini pa ostajajo neverjetno stabilne. Ce bi dolar stabiliziral svojo vrednost pri približno 65 zlatih centov, ni računati z bistvenim poviškom cen v podrobno trgovini. Stalna režija v industrijskih podjetjih je komaj večja in posledice novega industrijskega kodeksa so kompenzirane v večjem prometu, ki znižuje stroške režije. Od inflacije, kakršna je zadela v povojnih letih evropskega konzumenta, ni v Ameriki nič čutiti in jo bodo v Ameriki čutili prav tako malo, ko v Angliji, če seveda ohrani dolar svojo sedanjo vrednost. Vsak Američan ve, da je treba brezposelnost na vsak način zmanjšati, če se hoče preprečiti, da ne izbruhnejo prav resni nemiri in če se hoče, da se poveča kupna moč prebivalstva, kar je pogoj večji poljedelski in industrijski proizvodnji. Zato se pokoravajo vsem odredbam Nire tudi uporni elementi. Kdor pa se prostovoljno ne pokori, tega prisilijo k pokorščini stavke in tudi on mora slediti diktatu pameti. Ne skušajo pa rešiti v Ameriki brezposelnosti, ki je jedro vsega gospodarskega vprašanja, z nazadnjaškimi eksperimenti, kakor z izločitvijo ali omejitvijo produkcije s stroji, z rigoroznim izganjanjem tujcev in podobnimi ukrepi. Dežela neverjetnih možnosti ne mara malenkostnih omejitev zasebne inicijative in skuša najti rešitev na široki podlagi. Zato se oznanja v Ameriki na vsej črti generalna ofenziva ukoreninjenemu predsodku, da mora človek veliko in težko delati, da more živeti. Kar se ni posrečilo evropskemu socializmu, niti ruskemu komunizmu, to se bo najbolj kapitalistični državi brez dvoma posrečilo: Najvišji življenjski standard delavca pri največ 30 do 36 urnem tedenskem delu! Združene države kot popolnoma samo- stojno gospodarsko telo si morejo privoščiti to, da si same določijo delovnik, ne da bi se morale vsled tega bati, da bi izvoz nazadoval. One panoge ameriškega gospodarstva, ki so mogle dosedaj izvažati svoje izdelke, jih bodo mogle tudi v bodoče. Električno podjetje Ivan Mihelčič, Ljubljana, Borštnikov trg 1, telefon 27-04, izvršuje vsakovrstne električne instalacije. Vsa pripadajoča svetila in žarnice za električno instalacijo in zvonila, kaikor 09tali elektrotehnični imate rij,-ul dobite po zmernih cenah. TUDI ROOSEVELT PROTI INFLACIJI Predsednik Roosevelt je limel po radiu govor, v katerem je z zadoščenjem govoril o doslej doseženih uspehih. Spomladi letos je imela Amerika v resnici več brezposelnih, kaikor katerakoli draga država. Vladi pa se je posrečilo, da je dobilo od 12 do 13 milijonov brezposelnih najmanj štiri milijone delo. Roosevelt je nadalje izjavil, da bo vlada ustanovila vladni trg za zlato in da bo izvoz zLaita olajšala. Obljubil je, da se bo vlada trudila, da ostane dolar zdrava valuta in da bo dolar zopet višje vrednoten, kakor hitro se ustalijo cene. Roosevelt se je nato izjavil za kontrolirano valuto. Svoj govor je zaključil Roosevelt z besedami, da hoče vlada ustvariti dolar, čegar kupna sila in plačilna moč bo ostala neizpremenjena za vso sedanjo generacijo. STAVKA AMERIŠKIH FARMEUJEV V soboto je začelo v Ameriki dva milijona farmerjev demonstracijsko stavko, s katero hočejo vlado opozoriti na svoje obupno stanje. Farmerji pravijo, da ne bodo več plačevali ne hipotek in niti obresti od posojil. Zahtevajo nadalje zvišanje cen za kmetijske proizvode, ker za sedanje cene ne morejo prodajati, ko pa z njimi ne morejo kriti niti produkcijskih stroškov. Po zahtevi farmerjev bi se morala zvišati cena pšenice na en dolar za bušel. Nezadovoljstvo farmerjev na široko izkoriščajo pristaši inflacije, ki govore kmetom, da jih more edino inflacija rešiti iz sedanjega težkega položaja. Z inflacijo bi bili takoj poplačani vsi njih dolgovi in tudi cena vsem pridelkom bi se zboljšala. 2uHO*t{a Mehmed Konjiča, bivši albanski zunanji minister je prišel v spremstvu nekaterih albanskih gospodarskih strokovnjakov v Beograd, da se pogaja za sklenitev trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Češka tekstilna industrija predlaga, da bi se sklenil trostranski kliring med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Italijo, ker je Jugoslavija v trg. odnošajih z Italijo aktivna in bi češkoslovaška tekstilna industrija mogla priti do svojih terjatev. Malo verjetno je, da bi Italija na ta predlog pristala. Švica je zvišala naš uvozni kontingent jajc za to leto od 25 na 33 tisoč met. stotov. Carinarnice bodo v bodoče zahtevale od izvoznikov izkazilo o zavarovanju valute za vse blago, ki se izvozi v predelavo, obdelavo, popravilo ali dodelavo. Ker je bilo v zadnjem času mnogo naše perutnine vrnjene iz tujine, češ da je bolna za kolero, priporoča kmetijsko ministrstvo vsem izvoznikom, da puste cepiti živino na odpremni postaji proti koleri, kar bo pristojni veterinar vpisal v certifikat o poreklu. Angleške tvornice za tekstilne stroje so prejele velika naročila iz južne Kitajske, kamor so že odpotovali razni angleški strokovnjaki, da pomagajo kitajski tekstilni industriji na noge. Za evropske in ameriške tekstilne tvornice se bo s tem 7X)pet zmanjšal trg. rceva sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Države, ki jim je kdaj uspelo, ustvariti si urejeno in cvetoče narodno gospodarstvo, so dosegle ta blagor z vztrajnim, neumornim delom in z dobro finančno politiko. Ta se je očitovala v racionalnem finančnem zakonodavstvu, ki je moglo le s pomočjo sposobne administracije in moralne eksekutive dvigati narodno gospodarstvo in ustvarjati zadovoljstvo in bogastvo svojih državljanov. Ob modernem parlamentarnem zakonodavstvu se ljudski duh vse bolj protivi slepemu izvrševanju oblastvenih naredb in skuša po veljavnih zakonih uveriti se o zakonitem pravu javnih organov. Sredstvo temu nudi popularno znanje zakonskih Dredpisov. V naši državi so zakoniti predpisi finančne stroke raztreseni po vseh mogočih zakonih, uredbah in pravilnikih, kar ima za posledico, da je le malokdo popolnoma in pravilno o njih poučen. Pogreša se sistematično sestavljena knjiga, obsegajoča veljavne predpise finančne stroke. Iz teh razlogov je sestavil strokovnjak v finančnih zadevah g. Sušeč Stefan, načelnik fin. oddelka banske uprave v p., knjigo Jugoslovansko finančno pravo; neposredni davki, državna trošarina in takse. Za vsakogar, ki rabi informacije o raznih vrstah drž. davkov, bo ta knjiga naj-prikladnej-še sredstvo. Praktičen in razviden vsebinski pregled omogoča tudi nestrokovnjaku, da hitro in brez težave najde zakonske predpise, za katere se zanima. Prav tako bo služila omenjena knjiga za študij finančnim kandidatom, slušateljem trgovskih akademij in visokošolcem pravne fakultete. Vsebinsko je razdeljena knjiga na občni in specialni del. Občni del nas seznanja z osnovnim; načeli davčne administracije, njene strukture ter s splošnimi pojmi finančne vede. V specialnem delu razpravlja avtor pod poglavjem neposrednih davkov o zemljarini, zgradarini, pridobnini, rentnini, družbenem davku, uslužben-skem davku, o splošnem in skupnem prometnem daVku, o davku na luksuz, davku na neoženjene osebe in o vojnici. V naslednjem poglavju se govori v sistematični celoti o veljavnih predpisih drž. trošarine in o posameznih trošarinskih predmetih, da se more vsak producent in prodajalec trošarinskih predmetov detajlno orientirati glede svojih obveznosti. Nadalje razpravlja avtor v pregledni obliki o obsežni materiji zakona o taksah in zakona o sodnih taksah. Vsaka tarifna postavka taksnega zakona se obravnava samostojno z vsebinskim napisom tarifne postavke ter navaja pri tem najvažnejša določila iz taksnega in pristojbinskega pravilnika. Pri gotovih tarifnih postavkah so navedena določila, ki veljajo na slovenskem ozemlju, kakor so dedinske in daritvene pristojbine. V taksnem delu je knjiga ustvarjena za ročno uporabo upravnemu in finančnemu uradništvu, sodnikom, odvetnikom, notarjem, funkcionarjem občin, župnišč, družb, denarnih zavodov in zadrug. Materija je pregledno sestavljena in obravnava vsebino brez motečih citatov zakonskih določil, tako da se ta poljudno sestavljena knjiga prav gladko čita. Knjiga bo obsegala okoli 360 strani srednjega formata in bo veljala v platno vezana 100 Din, v prednaročilu do 1. novembra 1983 pa le 80 Din, plačljivih po dostavitvi. Na željo bi se dovolilo odplačilo v dveh obrokih. Naročila naj se z navedbo natančnega naslova pošiljajo na naslov: Tiskarna »Merkur« d. d., Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. G/MapuM&kfo S