Posamesnit Številka Din 1*50. fteitnlna v gotovini. Št. 48. V Ljubljani, v torek 26. februarja 1924. Leto 1« i NEVNIK i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. . f Mesečna naročnina: f i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I Q........................................................ □ f Neodvisen — —■ n ■■■ ■■ Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. P- 1 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. I t Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13:633. • □..... Na napačni podlagi. Vodstvo SLS je včeraj sklepalo, če naj vstopi parlamentarna delegacija SLS v tako s pom pom napovedani opo-zicijonalni blok ali ne. Govorice pravijo, da je bil sklep vodstva SLS pozitiven “ da bo v sredo ali četrtek ustanovna pogodba opozicijonalnega bloka podpisana. Naj je bil sklep vodstva SLS že kakršenkoli* eno je vsekakor jasno, da namreč ni postavil politike SLS na Pravi temelj, ker je tudi postaviti ni mogel. Pred vojno najbolj jasna* najbolj dosledno programatična stranka je zašla SLS po preobratu v stalno kolebanje, ki ^ ga nikakor ne more oprostiti. To pa samo vsled tega, ker se ni mogla vživeti v nove razmere. SLS noče uvaže-vati dejstva* da je bila strogo katoliška stranka v katoliški Avstriji zmiselna, da pa vodi v Jugoslaviji nujno do skraj-n°< regionalne stranke. Ker noče SLS uvideti tega dejanskega stanja, zato ddi ne more spoznati iz tega stanja iz-y?rajočih posledic. Z drugimi besedami: £°t strogo katoliška stranka sme vo-djti SLS le slovensko pokrajinsko politiko, vsled česar je tudi njen avtonomističen program za njo umesten. Nikakor pa si ne sme lastiti pretenzij dr-7^®e stranke, ker je njena programa-očna podlaga za večino prebivalstva Jugoslavije že v naprej nesprejemljiva. Naj ima SLS še tako dobro gospodarsko politiko, naj bo še tako dobro organizirana, njen ozkosrčen, da rečemo »e točneje, njen klerikalen program ji brani, da bi se mogla razširiti izven mej Slovenije. Za SLS je zato samo ena alternativa logična in pravilna. Ali je zvesta politiki, ki jo je vodila v avstrijskih raz-merah, ali pa razširi svoj program tako, da more dobiti pristaše {udi izven mej Slovenije. Kakor kaže vsa politika SLS po preobratu, pa bi hotelo vodstvo SLS za svojo stranko pridobiti pluse obeh možnost alternative. Z zvezo z drugimi strankami naj bi si pridobi a SLS okras vsedržavne stranke in temu odgovarjajočo moč, dočim naj bi jej skrajno regionalen avtonomizem, sloneč na strogo verski podlagi, zasigural stalno domačo moč. Tudi za največjega političnega mojstra lit SLS je izgubila najboljše________ pa je v današnji dobi tak ideal neizvedljiv in zato vidimo, da je državna politika SLS stalno nedosledna in da koleba njena parlamentarna delegacija vedno med dvema stališčima. Ni še leto dni, da o prejšnjih letih sploh ne govorimo* ko je podpisala SLS Markov protokol, da omogoči samo-radikalno vlado in da onemogoči demokratom vstop v vlado. Sedaj pa se eks* ponira SLS nakrat za opozicijonalen blok, da vrže radikalno vlado in da omogoči demokratom vstop v vlado. Nedosledna politika je vedno znak slabosti in v tistem hipu, ko nastopijo pod enim geslom gospodje Davklovič, Korošec, Radič in Spaho* bo vsak volilec SLS začutil nedoslednost. Vsak volilec SLS pa mora v tem bloku videti tudi nedoslednost do verskega programa SLS. Zakaj brez vsesa je jasno, da je mogla SLS vstopiti v tak blok le, če je čisto eliminirala svoje versko stališče in se omejila sa- na politično. V tem slučaju pa bi morala zasigurati sebi vsaj to, da doseže v političnem oziru vse, kar je zanjo važno. Pa niti tega ni dosegla SLS, zakaj g. Radič je odkrito izjavil, da bo 6 kandidiral v Sloveniji in da pozna v ugoslaviji samo hrvatsko-srbski dualizem, ne pa slovensko-hrvatski-srbski r alizem. Njegov izrek o »kranjskih kumentar* ^ V tem oe*ru naravnost ^ Toda zveza z g. Radičem je še ne-552 "azumlJtiva. ker je vsaj nezado-miS *' Radida z obstoječimi raz-gramb precej ista kot ona SLS. Ali jaKo naj razume priprost volilec SLS čili 2 demokrati, ki so omogo- daLes ^o • ustavo in ki se,še N« npjUPaip Mredi 24 n)eno revizijo? rt c . Mairkov protokol sreče ne bo je prinesel opo- Evakuacija Baroia, Bankina in Delt«. S uš a k, 25. februarja. (Z) Včeraj dopoldne se je izvršila evakuacija Ba-roša, Bankina in Delte. Razmejitvena komisija je določila meje. Ob 11. uri dopoldne je obšla sušaška to jaška godba z oddelkom pehote v spremstvu velike množice ljudi celo Delto in ba-roško luko v znak, da je suverenost kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloveicev raztegnjena na vse to ozemlje. Drugih svečanosti ni bilo; Kljub veliki burji je bilo mnogo ljudstva. Po pomolih se je z rdečo in belo kredo ter bodikavo žico označila meja. Da ne bi prišlo do spo*-pada med prebivalci Sušaka in reškimi fašisti, je bil vhod na Bankino zamorjen za toliko časa, dokler ne bo tudi ta kraj ograjen z žico. Evakuacija ostalih krajev se bo izvršila v sredo. Komisija za ureditev železniškega prometa je nadaljevala svoje delo in včeraj je vozil prvič vlak z Reke do Bakra in nazaj. V vlaku sta bili naša in italijanska komisija. Ob 12. uri se je vršila izredna seja sušaške občine. Prisoten je bil ves občinski odbor, naši člani razmejitvene komisije z generalom Miličem na čelu in številno občinstvo. Pri otvoritvi seje je čestital general Milič mestu Sušaku, da dobi svojo luko, ki bo glavna prometna sila za pomorski promet cele dr- žave. Zahvalil se mu je župan g. Juraj Kučič ter izjavil, da Sušak kot obmejno mesto ne bo moglo nikdar pozabiti Izgube Reke in neosvobojenih bratov na Reki, v Istri in v Gorici. Nato je bil soglasno sprejet predlog, da se bo vsa luka imenovala sušaška luka, Bankina je dobila ime Karadjordjeva luka, a Baroševa luka se bo imenovala luka kralja Aleksandra. Le Delta obdrži svoje dosedanje ime. Glavjni pomol v lukii kralja Aleksandra se bo imenoval pomol Erazma Barčiča* obal mrtvega kanala pa obal Franje Supila. Nj. Vel. kralju se je poslala, udanostna brzojavka. Nato je bila seja zaključena. Sušak, 25. februarja. (Z) Pijonirji so danes zjutraj začeli postavljati začasne mostove čez Rečino, po katerih se bo razvijal vozovni in osebni promet s Sušaka na Delto. Danes zjutraj se je po železniškem mostu čez Rečino otvoril železniški promet $ sušaško luko. Razmejitvena komisija .označuje mejo severno od Reke. Postaja Mattilje pripada Italiji, neka sela kakor n. pr. Pehlin pa preidejo v našo posest. Posamezne hiše vasi Grenove pripadajo našemu ozemlju. Nato teče meja po Re-čini med 8 in 9 mejnim stebrom. Sela narodne skupščine. Nadaljevanje proračunske razprave. — Glasovanje bo najbrž jutri. Beograd, 25. februarja. (Z) Na današnji seji narodne skupščine se je nadaljevala proračunska debata. Pred prehodom na dnevni red je odgovarjal prometni minister g. dr. Kojič na vprašanje radikalskega poslanca g. Mirka Komljenoviča o predloženem zakon-kem predlogu o podrobni smeri železniške proge Beograd-Višegrad-kotor-ski zaliv. Minister je izjavil, da je to vprašanje združeno z Bleerovim posojilom. Ker pa vprašanje posojila ni rešeno, se ne more začeti z gradnjo te Proge. Vlada namerava graditi še dve progi na Jadransko morje in sicer skozi severno in*srednjo Dalmacijo. Poslanec g. Komljenovič se ne zadovoljujte s tem odgovorom. Po prehodu na dnevni red je govoril prvi radikalski poslanec g. Mita Djordjevič ter očital opoziciji, da ne daje stvarnih opomb glede proračuna ter odgovarjal Blažku Rajiču, ki zahteva avtonomijo za Vojvodino, češ da živi tam 80 odstotkov katolikov, da je Evropa razdeljena po narodih, ne pa po veri. Govoreč o agrarni reformi je naglašal, da je že določen odbor za izdelavo agrarnega zakona. Na očitek opozicije, da vlada ni ohranila Reke, je odvrnil, da se ne more ohraniti to, kar nam ne'pripada po pogodbah. Ko je naša vojska prišla v prečanske kraje, sta zahtevala gg. Drinkovič in Korošec, da se proglasi republika. S proračunom je zado- voljen, ker je uravnotežen in ker je minister financ izjavil, da se y tem letu ne bodo povišale doklade. Glasoval bo za vlado. Za njim je kritikoval g. Mihajlo Rankovlč (radikal) proračun. Obsoja finančni zakon, posebno i-u 5C0 odstotno doklado in ne odobrava, da se je minister financ obdal z židi. Tudi ne odobrava razoroževanja naroda. Vlada dela slabo in jo je treba radi tega opominjati. Nato se pritožuje g. dr. Moser (Nemec), ker vlada ni izplačala 20 odst. odbitka o priliki markiranja kron, govori o kuluku in zahteva izenačenje občinskega volilnega zakona. Nato kriti-kuje prosvetno politiko, ker vlada v Čisto nemških vaseh ne otvarja ljudskih šol. Opozarja na napake v finančni politiki ter izjavlja, da bodo Nemci glasovali proti proračunu. Nato je bila seja ob 12. uri 30 minut zaključena, prihodnja z istim dnevnim redom pa določena za jutri ob 9. uri dopoldne. Proračunska debata bo morda jutri končana, ker je prijavljen le še en govornik,, namreč g. Tadija Pantovič (radikal). Razven tega bo vsekakor govoril poročevalec večine g. Boža Maksimovič in poročevalec manjšine g; dr. Šečerov, mogoče pa tudi finančni minister sam. Za jutrišnjo sejo je nameravano glasovanje o proračunu. OPOZICIJONALNI BLOK. mn^nerek’ 25. febr. (Z) Včerajšnje-^“ d?rovfniu odbora hrvatske zajed- 9 »V* .ajal° 2 maJbn odmorom od v. ure dopoldne do 7 ure zvečer nost^RazD P0!Uifnih kr°Kih velika važ- stalem nn i Se ie 0 P°ložaiu, na- s rithmi r ‘ Hr°m‘yl„Reke in 0 ^miniti' m razdelitvi Hrvatske kakor tudi HRsI Z Slovan* , ilaifov K M° Prlsotaai ”‘”«0 Sarajevo, 25 fphr r- . , ■ odbor jugoslovenske muslimanske stranke je imel včeraj zborovanje, na katerem je poročal g. dr. Spaho o dosedanjih pogajanjih za ustanovitev opo-zicijonalnega bloka. Centralni odbor je enodušne sprejel program opozicijonalnega bloka in izrazil dr. Spahu zaupanje. Predpisi za odvetniške izpite. Beograd* 25. februarja. (Z) Minister pravde je izdal odlok, da se razširijo vsi predpisi za odvetniške izpite, ki veljajo pri banskem stolu v Zagrebu, tudi na odvetniške izpite pri višjih deželnih sodiščih v Ljubljani in Splitu. Odlok' je že stopil v veljavnost zicijonalni blok zakaj na napačni podlagi ga sklepa SLS. * > Prijetno ali neprijetno, nevarno ali nenevarno* za SLS je samo en pravilen izhod, da revidira svoje osnovno stališče. Ali je oportunistična kakor pod Avstrijo in se v skladu s tem popolnoma izreče za ujedinjenje, ne samo na paradnih shodih, temveč tudi v najsub-tilnejši agitaciji na deželi in dosledno s tem stališčem vidi svoj verski cilj v tem, da z Iskrenim jugoslovanstvom pripomore tudi k verskemu ujedinjenje ali pa-je SLS v resnici opozicijonalna stranka, ki ne taji svojega regionalizma in ne špekulira z nenaravnimi zvezami pridobiti si nekaj, za kar danes ni usposobljena. Konsolidira se država, konsolidirati se morajo tudi stranke. Koketiranje SLS z opozioijonalnim blokom dokazuje, da SLS še ni na poti konsolidacije in zato ji tudi opozioijonalni blok ne bo prinesel dobička* temveč bo samo zamajal njene vrste. Politika na napačni podlagi namreč ne uspeva. Vesti o revoluciji v Bolgariji nepotrjene. Beograd, 25. februarja. (Z) Vest o revoluciji v Bolgariji prinašajo vst današnji beograjski listi, pa tudi velike evropske agencije, kakor »Agence Havas«, »Reuter« in »Uhlstein«. Te poslednje naznanjajo, da je izbruhnila v Bolgariji komunistična revolucija in da se je razglasila republika. Kralj Boris je baje pobegnil na deželo, ministrski predsednik in več ministrov je baje ubitih. Ta vest pa ni potrjena niti v Beogradu, niti v atenskih službenih krogih. Naš minister zunanjih del ni dobil nikakega potrdila. Beograd, 25. febr. (ML) Danes so dospele iz vseh strani Evrope senzacionalne vesti, da je Cankov ubit. Do sedaj ni od nikoder potrdila teh vesti. Sumljivo je, da so bile prekinjene brzo- javne zveze s Sofijo. Dopoldne ni nihče nič vedel v ministrstvu za zunanje po* sle in tudi ne na bolgarskem poslaništvu o kaki revoluciji v Bolgariji. Ob 4. in pol popoldne so dospele brzojavke iz Sofije. Te brzojavke govore o običajnih vprašanjih, o katerih obvešča naš poslanik na bolgarskem dvoru Rakič ministra zunanjih del. Iz njih vsebine je razvidno, da ne gre za nikak atentat frr tudi ne za nemire. — »Tribuna« pravi, da je verjetno, da komunisti niso poskušali nikakega prevrata, ampak da je Cankova vlada sama razširila te vesti, da bi upravičila pokolj komunistov, ki ga je uprizorila te dni, na drugi strani pa zakrila akcijo makedonstvujuščih, ki se pripravljajo za napade na sosedna države. * Venizsiosov odgovor republikancem Atene. 25. febr. (Z) Venizelos je objavil pismo kot odgovor na odprto pismo radikalnih republikancev. V pismu pravi, da je pomirjenje političnih strasti mnogo važnejše, nego vprašanje republike, vsled česar se bo trudil, da stopi v stik z rojalističnimi strankami, ako te pristanejo na odstavitev dinastije; v tem slučaju bi pripadala nova dinastija grškemu narodu, ne pa sedanjim rojalističnim strankam. Preokret v ruhrskl politiki. P a r i z, 24. februarja. (K) Konferenca, ki jo je imel Poincarč sinoči z vojn. ministrom Maginotom in generalom Degoutteom je vzbudila v političnih in parlamentarnih krogih izredno pozornost in tvorila zlasti v kuloarjih zbornice v nočni seji predmet razgovorov. Konferenco smatrajo kot potrdilo številnih vesti, da pričenja že preokret v ruhrski politiki. Četudi se drže razgovori strogo tajno* se vendar go* vori, da je Poincarč pozval Degouttea, naj izdela načrt za eventualno izpraznitev Poruhrja* ki bi naj se vršila v etapah. Nadalje sta se Degoutte in Ma-ginot natančno izjavila o možnosti zaščite zasedbenih čet, ako se vrne režijska železnica nemški upravi kakor to zahtevajo izvedenci. Obvezni sklepi pri tem niso bili storjeni Čudna »pogajanja”. Beograd, 25. febr. (Z) Danes dopoldne je naša delegacija za pogajanja z Italijo na svoji posebni seji razpravljala o italijanskem načrtu glede carinskih olajšav. Za celo vrsto blaga je izdelala naša delegacija protiprcdloge, v katerih se navaja blago, za katero zahteva naša država enake olajšave. Danes popoldne sta imeli obe delegaciji skupno sejo, na kateri je naša delegacija zastopala mnenje, da se naj razprava vodi ne samo o italijanskih predlogih, temveč tudi o naših. Italijanska delegacija to odklanja, zahtevajoč, da naj veljajo samo italijanski, predlogi kot službeni temelj sjogajanj. ZA UREDITEV ODNOŠAJEV Z RUSIJO. Beograd, 25. februarja. (ML) V beograjskih političnih krogih imajo utis, da se naša vlada nahaja pred neposrednimi pogajanji s sovjetsko Rusijo za obnovo medsebojnih odnošajev. Iz Pariza javljajo, da francoska vlada dela pri naši vladi na to, da ta prva stopi v zvezo z Rusijo in da bodimo mi most za sporazum Francije in Rusije, ker se smatra, da je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev najpripravnejša, da pripomore do zbližanja med Rusijo in Francijo. Sovjetska Rusija zahteva med drugim, da se razpuste centrale protirevolucionarnih ruskih organizacij, ki se nahajajo v naši državi. V Parizu je sedaj utis o položaju tak, kakor je bil o sklepanju pogodbe naše države z Italijo. V zvezi s tem javljajo iz Novega Sada, da so Vranglovci pričeli akcijo proti temu. Določili so posebno delegacijo, ki naj pri beograjski vladi vloži protest in zahteva, da se zabrani tiskanje memoarov: Tajno življenje poslednje ruske carice. r PREDSEDSTVO SKUPŠČINE PROTI NJENEMU »POSLOVANJU«. Beograd, 25. febr. (ML) Danes je predsedništvo narodne skupščine konferiralo o odredbah, ki jih je treba ukreniti, da se čast in ugled narodne skupščine v Beogradu ščiti in ohrani in da se onemogočijo taki žalostni incidenti, kakor so se dogodili v soboto. Predsedništvo se je razgovarjalo o tem z načelniki parlamentarnih skupin. Stavka angleških pristaniških delavcev. London, 25. februarja. (K) (Agence Havas.) Tekom današnjega zborovanja so pristaniški delavci sprejeli ponudbo podjetnikov, organizacije težakov pa so sklenile vztrajati v štrajku. London, 25. februarja. (Wolff.) Dočim so člani udmženja transportnih delavcev med ladjedelskimi delavci sprejeli z ogromno večino ureditev mezdne stavke, ki se je dosegla v četrtek, so zastopniki mezdnih delavcev, katerim pripada približno 25.000 mož, sklenili, da nadaljujejo štrajk. Kakor javlja Reuterjev urad, se ne bo v pristaniščih danes začelo še splošno delati, ker še ni formalne odločitve zastopnikov ladjedelniških delavcev, ki se bodo v teku dneva sestali. London, 24. februarja. (Reuter) 5000 ladjedelniških delavcev je stopilo v stavko v South Hainptonu. Atentat na albanskega min. predsednika. Rim, 25. februarja. (K) Iz Tirane se poroča, da je izvršil atentat na albanskega ministrskega predsednika senator Bekir Walter in ga z več streli iz samokresa lahko ranil, 1 — Borzna poročila. Beograd, 25. febr. Devize: Dunaj 0.1125—0.1130, Budimpešta 0.230—235, Italija 346-346.50, London 344-344325, New York 80—80.10, Pariz 352—354, Praga 232—233, Švica 1382.50—13S4, Bukarešt 43—43.50. Zagreb. 25. febr. Devize: Dunaj 0.1118—0.1138, Dunaj, ček 0.11175—0.11375, Bukarešta 0-45. Italija, Izplačilo 344-347, 345, London, izplačilo 342.50 —345.50 London, ček 342—345, New York ček 79.50-80.50. Pariz 349-354. Praga 231 —234, Praga, Ček 230.50-233.50, Švica 1382 —1392, Švica, ček 1379.50-1389.50. Valute i Dolari 79—0, avstrijske krone 0.11325— 0.11525. C u r i h, 25. febr. Beograd 7.20, New York 577.25, London 24.89. Pariz 25.65, Milan 25.12, Praga 16.80, Budimpešta 0.012, Bukarešta 3.10. Sofija 4.37, Dunaj 0.008125. B e r ( Pn, 25. febr. (V milijonih.) Dunaj 67.842, Miiian 183.540, Praga 122.193, Pariz 185/533, London 18,104.625, New Ycik 4,189.500 Curih 728.175, Beograd 54.862. • Praga, 25. febr. Dunaj 4.83, Berlin 7.70, Rim 153.25, avstrijske krone 4.86, Italijanske lire 155.25, Budimpešta 7.75, Pariz 155.50, London 150.55. Neve York 3530. Čarih 6fQ9JSQ. Beaarad 43275 8. SkaJidtf : Trgovinska pogaiania z Eta Silo in uvoz italijanskih vin v našo državo. Pred kratkim so se v Beogradu pričela trgovinska pogajanja med zastopniki Italije in naše države. Kakor je pozdraviti korak, da se trgovinski odnošaji med našimi in sorodnimi državami končno urede, tako je na drugi strani treba velike opreznosti, da ne bo pri tem oškodovano naše gospodarstvo, posebno ne naši kmetijski interesi. Kolikor je znano, so razne italijanske korporacije poslale komisdji, ki pri trgovinskih pogajanjih zastopa interese Italije, spomenice, v katerih stavijo svoj® zahteve pri sklepanju te važne trgovinske pogodbe. Pred vsem soglašajo te korporacije v tem, da se izvozu našega lesa v Italijo dajo čim večje ugodnosti. Italija naš les nujno potrebuje in zato je umevno, da se uvozu istega ne brani. Tudi uvozu drugih poljedelskih pridelkov ne bo Italija stavila velikih ovir, slasti ne uvozu živine in žita, ker sama ne prideluje dovolj, da bi svoje prebivalstvo prehranila. Italija bo v kom-' penzacijo zahtevala; da se ji dovoli zlasti uvoz njenih industrijskih proizvodov, katerih ima pred vsem severna Italija nad obilico, tako da jih mora izvažati. Tu bo seveda naletela marsikje na odpor naše, lepo se razvijajoče domače industrije. Za nas slovenske vinogTadarje pa je silno nevarna zahteva trgovske in obrtniške zbornice v Gorici, ki zahteva, da se dovoli uvoz 100.000 hi goriških vin, kar utemeljuje s tem, da so ta vina že poprej pred vojno, prihajala k nan\ osobito v Slovenijo ln da je slično ugodnost dovolila Avstrija za uvoz tirolskih vin. Tej zahtevi se pa morajo naši vinogradarji z vso silo upreti, kajti uvoz tujega vina v Slovenijo bi pomenil pravo katastrofo za naše vinogradništvo. Slovenija, kakor cela država, ima veliko nadprodukcijo vina. Danes vsa trgovina z vinom skoro popolnoma počiva in vinogradarji ne morejo svojega pridelka prodati. Kaj bo šele potem, ko pridejo še 2 ali 3 dobre letine? Propad našega vinogradništva je neizogiben. Naša dTžava bi morala najmanj en milijon hektolitrov vina izvoziti, da se razmere izboljšajo. Ne izvaža pa skoro ničesar. Sedaj pa naj bi vino še uvažala? Za naše vinogradništvo bi nastale še hujše posledice, kot po znani »vinski klavzuli«, ko je v 90tih fetih prejšnjega stoletja dovolila Avstrija povodom sklepanja trgovinske pogodbe z Italijo uvoz vina n r> «iiiani carini 3 glcl 20 kr za hektoliter. Vse avstrijsko vinogradništvo je takrat blizu propada in le s pritiskom strokovnih organizacij vir.ogra-darjev na vlado, poslan, zbornico itd. se je posrečilo, da je končno padla ona zloglasna vinska klavzula in da se je zvišala uvozna carina na italijnsko vino na 20 gld. v zlatu. Največje zasluge za to si je stekla takratna velika organizacija vinogra-darjev, ki se je raztezala tka) vina. Ce se ne odpro državne meje za izvoz, kar bo mogoče doseči zlasti s pametnimi trgovinskim! pogodbami z Avstrijo. Češi^ Poljsko itd, je obstoj našega vinogradništva nemogoč. Naravnost smrtni udarec bi mu pa prizadejal uvoz italijanskega vina. Proti tej zahtevi se morajo vsi vinogradarji upreti kakor en mož. Tu gre za važno gospodarsko zadevo, za katero se moramo zavzeti vsi, brez razlike narodnosti* strank itd. Glavni Savez jugoslovanskih vinogradarjev je s svojega zborovanja v Zagrebu, dne 16. t. m. poslal na naslov komisije za trgovinska pogajanja z Italijo v Beograd telegrafično odločen protest proti dovolitvi uvoza italijanskega vina. Podpirajmo ga v tem boju vsi in stopajmo v njegove vrste. Zahtevajmo tudi vsi od naših poslancev, da odločno branijo naše gospodarske interese v skupščini in na drugih merodajnih mestih. Le tako bomo prišli do zaželje-nega cilja! VELIKI FUSTHIHOHZO v Ljubljani - hotel ..Union" SLAVČEVA MAŠKARADA 2. ill. 1924 Medlifflisrše in obSasSna razcS®iit@v. ’ Socilaini vestnik. Pri snovanju mariborske oblasti ni sreče; pojavlja se težkoča za težkočo. Veliki župan g. Ploj je skoro ves čas odsoten, ker deluje še vedno pri reparacijski komisiji in končno se upira sedaj še Medjimurje novi Pr ide Ji tv I. Kratka vest iz Beograda, da hoče vlada vztrajati na prvotnem sklepu, da pripade to ozemlje mariborski oblasti, je vzbudila med tamošnjim prebivalstvom splošno nezadovoljstvo. Posebno glasni so Radičevci, ki se boje »poslovenjenja« Razni agitatorji strašrijo ljudi, da bo, če se razdelitev uresniči, tudi v hrvatskem Me-djimurju uradni jezik slovenščina, da bodo nameščenci sami slovenski uradniki in učitelji in da bo tudi pouk v šolah slovenski. Istotako so vznevoljeni gospodarski krogi, ki naglašajo da gravitira Medjimurje tudi gospodarsko proti Zagrebu, dočim da nima z Mariborom nobenih zvez. V tem smislu so čakovski pridobitveni krogi poslali te dni obširno spomenico narodni skupščini v Beograd. V tej spomenici zahtevajo, naj se za Medjimurje in zgrrnje hrvatsko Zagorje ustanovi posebna oblast s sedežem v Varaždinu, če pa absolutno ne bi bilo mogoče, naj se Medjimurje pride!! raje Zagreou rego Mariboru. Ta zahteva ni nova. Nekateri tamkajšnji poetični, v prvi vrsti demokratski krogi, so že svoječasno delovali na to, da bi se osnovala posebna varaždinska oblast, ker pa niso našli razumevanja in podpore niti v prebivalstvu samem, niti v merodajnih varaždinskih meščanskih krogih, je akcija zaspala brez vpliva in uspeha. Kakor v vseh političnih slučajih, tako so Radičevci. ki tvorijo ogromno večino voKlcev Me-djimurja In Zagorja, vtaknili tudi v tem glavo v pesek, kakor noj, misleč, da se s tem ognejo razvoju razmer. Kakor ne priznavajo Beograda, vlade In vidovdanske ustave, tako niso priznavali oblastne razdelitve. S tem so mislili, da je stvar opravljena, da Beograda ni. da ni vlade, da ni vidovdanske ustave in da tudi oblastne Maribor. 23. februarja. razdelitve sploh ni. Od svojega vodstva v Zagrebu so debili celo navodila, naj se nikar ne potegnejo za ustanovitev v varaždinske oblasti in preti izključitvi Medjimur-ja k Mariboru, ker bi to pomenilo priznanje Beograda in njegovih ukrepov. Danes tudi Radičevci uvidevajo, da Beograd, vlada, vidovdanska ustava in oblastna razdelitev obstojajo kljub temu, da so tičali glavo v pesku in jih niso priznavali in tudi med njimi jih je že mnogo, ki si upajo priznavati, da je ta politika bila slaba ln da je »zagrebška mirotvorna človečanska vlada« kriva, da se razbije hrvat-ski globus Kaj bodo ukrenili sedaj, seveda ni znano. Koraki, ki bi bili uvedeni izven določil zakonov, bi ne koristili, ostaja pa tudi še zakonska pot, ki je predvidena v ustavi sami, po kateri imajo posamezni srez! pravico odločati o svoji pripadnosti. To se pa lahko zgodi komaj po organizaciji predvidenih oblasti in srezov. Ce medii-murska srezka skupščina, kadar bo konstituirana, sklene, da hoče pripadati k zagrebški in ne k mariborski oblasti in se s tem zadovolji tudi zagrebška oblastna skupščina, potem seveda ni nobenega zadržka. Sicer pa bi Mediimurci, če bi prišlo res do popolne vzpostavitve oblasti, kakor so danes predvidevane, nič ne profitirali od tega, če bi se priključili Zagrebu. Po našem mnenju so prometne zveze med Mediimur-jem in Mariborom bolje, kakor med Medji-murjem in Zagrebom in tudi trditev, da nima^ Medjimurje nobenih gospodarskih stikov s štajersko in z Mariborom, ne odgovarjajo resnici. Ti stiki so vedno obstojali, posebno pa po osvobojenju in v zadnjih letih. Strah pred »poslovenjenjem« in slovensko »hegemonijo« pa je samo radičevskl bav-bav. Ce bi se mariborska oblast res stalno organizirala, bi brez Medjimurja bila zelo okrnjena in bi tudi v narodnem oziru ne Imela tiste moči, ki jo potrebuje eksponira-na obmejna pokrajina. Radičevci in habsburške pustolovščine (Senzacijonelna razkritja tajnika cesarja Karla.) G. Aladar de Boroviczeny, ki je bil tajnik in zaupnik umrlega avstrijskega cesarja Karla, je napisal knjigo, ki je ravnokar izšla in je velike važnosti. Naslov ji je »Kralj in njegov regent«. Bivši poslaniški tajnik g. Boroviczeny ie živel s Karlom Habsburškim v Švici pred in po obeh znamenitih poskusih, upnstaviti monarhijo, ki sta skoraj spet povzročila vojno v srednji Evropi. Bil je v avijonu, ki je nesel Karla in Cito na Madžarsko pri drugem puču oktobra leta 1921. Pariški »Matin» nam poroča o vsebini velezanimive knjige. Zakaj se je Karel odločil za tako blazne poskuse? Največ zato, ker je verjel poročilom, ki so mu prihajala iz nasledstvenih držav habsburške monarhije, in pa obiskom francoskih visokih katoliških krogov, ki so mu dajali pogum. 19. maja 1921 je prišlo na grad Her-tenstein, kjer je bival Karpl ob lucern-skem jezeru, poročilo zaupnika na Češkoslovaškem, ki je pravilo, da vplivni krogi delajo na to, da se bo dal kronati za češkega kralja. Poročilo je govorilo o 18.000 skritih puškah in dvakrat tako velikem številu pripadnikov, ki so pripravljeni udariti. Habsburžanom udani Čehi (to se pravi češki Nemci) so imeli namen s pomočjo zaupnikov v nemških in slovaških polkih učiniti vstajo v prilog cesarja, obenem pognati nekaj mostov v zrak in tako preprečiti, da bi mogle češke čete korakati proti Madžarski, kamor bi bil prišel Karel. Enake organizacije za vojaško podpiranje Karlove akcije so obstojale v Jugoslaviji. Te so prosile, naj se stvar čimpreje prične, ker če bi Karel predolgo odlašal s svojim prihodom, bi iz- gubil svoje lojalne pristaše, ker jih Srbi z najbrutalnejšimi sredstvi zatirajo. Da so bili to Radič in njegova kom-panija, o tem niti dvoma ni. Jugoslovanske vojaške organizacije bi morale začeti delovati v slučaju odrejene mobilizacije enako kot češke organizacije. 12. junija so zastopniki Hrvatske informirali Karlovega tajnika, da rabijo dva meseca, da podprejo na Hrvatskem podvzetje »Njegovega Veličanstva« in da lahko garantirajo uspeh, kar se tiče Jugoslavije (!!). 15. junija 1921 je zastopnik »herce-govinskega naroda« stopil v stike s Hrvati in prosil, da ga uvedejo v organizacijo, ki deluje na to, da uniči Jugoslavijo, češ da so Hercegovci siti sedanjega položaja in da želijo organizirati ko-mitaše po zgledu Črnogorcev. Ta emi-§ar je skušal dobiti orožje, rekoč, da Italija dobavlja velike množine Črnogorcem. .Hrvati so vedeli za vse skrivnosti beogradskega generalnega štaba, smatrali so se za dovolj močne, da razglasijo neodvisnost Hrvatske v slučaju, če bi bila Srbija zapletena v kako vojno. Pisec knjige razlaga v vseh potankostih načrt, ki so ga izdelali Hrvati, da uničijo Jugoslovensko kraljevino: sestavljanje hrvatske armade, pobune v Hrvatski in v Črni gori, razstreljevanje železniških mostov, razglašenje zveze med Hrvatsko in Madžarsko! Da seveda za tem ni stal hrvatski narod, niti hrvatska inteligenca, ampak da je bilo to le zločesto delo Radiča in nekaterih njegovih od Italije in Madžarske mastno plačanih sotrudnikov, se razvidi iz tega (kakor pravi avtor knjige sam), da vsem tem obljubam za pomoč ni sledila nobena resna akcija: Karel IV. ga je s poskusom polomil. SocilaSno zavarovanje v Češkoslovaški. V pododboru češkoslovaškega socijal* nopoiitičnega parlamentarnega odbora je podal prof. dr. Sch5nbaum važne izjave na razna vprašanja in ugovore glede novega zakonskega načrta o socijalnem zavarovanju. Socijalnozavarovalni sistem je zgrajen na načelu popolnega ravnotežja med dohodki in Izdatki osrednjega socijalnozava-rovalnega zavoda, ker vodijo drugače zgrajeni sistemi do nevarnih posledic. Po tem sistemu morajo vsi sedanji zavarovanci skupno z vsemi v bodoče zavarovanimi osebami kriti vse stroške, ki jih Ima zavod in sicer se izvrši to kritje z enakimi premijami. Iz tega sledi, da so premije za sedanjo generacijo cenejše, za bodoče pa višje. Zakon ne bo povzročil v gospodarstvu nobenih nenadnih sprememb, kakor se Je to zgodilo v Nemčiji, kjer se ie v osemdesetih letih upeljalo socijalno zavarovanje v obupnejšlh gospodarskih razmerah, nego so sedanje v Češkoslovaški. To Je bilo radikalno delo Bismarcka, kakor je bilo tudi Lloyd Georgeovo socijalno zavarovanje v Angliji. Rezultat je bil v obeh slučajih zelo ugoden za narodno gospodarstvo. Prvotno se je nameravalo obremeniti produkcijo z letnimi 800—850 milijoni, pozneje pa se je znižala obremenitev na 738 milijonov. V prvih letih bo država obremenjena samo za 17 milijonov. Na podlagi zadnjih cenitev absolutna obremenitev narodnega gospodarstva ne bo dosegla 650 milijonov, in sicer zato ne, ker so se plače izza 31. decembra 1922 Izdatno znižale ter so se s tem skrčile tudi premije. Nadalje je treba vedeti, da velik del onih oseb, ki so bile pri zadnjem ljudskem štetju uvrščene med delavce, ne bo takoj po uveljavljenju starostnega ln Invalidnega zavarovanja pristopil k zavarovanja. Razlika bo znašala 8—10 odstotkov. Temu Je vzrok nezaposlenost in veliko števflo nestalnih delavcev. Zato se bodo stroški naj-brže še za kakih 40—50 milijonov znižali Socijalnozavarovalni zavod bo mogoče šele s časom obsegal s pomočjo bolniških blagajn tudi te kategorije. Uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja bo takoj povzročila znižanje bolniško zavarovalniških premij od 6 in pol na 5 odstotkov. Druga važna posledica bo potreba reformiranja pokojninskega zavarovanja. V zadnjem času se le znižala tudi nezgodna zavarovalnica od 10 na 6 odstotkov, kar je tudi ola;šanie bremen na strani delodajalcev. Omenjenih 640 milijonov sc bo znižalo na samo 360-^380 milijonov. Pri tej vsoti participirajo enako delojemalci delodajalci Produkcijski stroški češkoslovaškega narodnega gospodarstva se bodo vsled uvedbe starostnega In invalidnega zavarovanja zvišali za 0.4 odstotkov. Kmalu po uvedbi zavarovanja bodo odpadle tudi razne obremenitve, n. pr. preskrba ubožcev. Zvišanje produkcijskih stroškov za 0.4 odstotkov ne pomeni ničesar. Malen-kostno povišanje cen, poostritev bančnih kreditnih pogojev pomeni večkrat večjo obremenitev produkciisklh stroSkov nego socijalno zavarovanje. Pri vsem tetn pa država ne bo obremenjena, kajti 17 milijonov Kč ne pomeni v proračunu ničesar. Angleška država bo po devetih letih obremenjena za eno milijardo češkoslovaških kron in francoska država mora v prvem letu plačati na zavarovalnini 340 milijonov frankov. Glede plačilnih razredov je razdeljeno zavarovanje na štiri razrede, in sicer zato. da je uprava cenejša. Dr. Schonbaum je zagovarjal načelo, da se ne sme zahtevati od države visokih prispevkov za premije. Nadalje je govoril o načinu tezavraclje in obrestovani« kapitala. Glede sodelovanja z bolniškimi zavarovalnicami je izjavil: Osrednji socijalnozavarovalni zavod bo moral voditi upravo na podlagi pridobitev moderne pisarniške tehnike in zelo ekonomično. Izginiti mora vsako nepotrebno blrokratlčno pisarjenje in spisovanje aktov. Bolniške blagajne morajo imeti enotno in pravilno knjigovodstvo. Osrednji socijalnozavarovalni zavod bo moral Izvršiti v bolniškozavarovalnih zavodih kontrolo, ki nima nič skupnega s starimi revizijami. Vzgojiti bo treba temeljito uradništvo v bolniSkozavarovalnib zavodih. An. France: Maša senc. Evo vam, kar ml j« nekega lepega poletnega večera p-jvedal cerkovnik pri sveti Evlaliji v Neuvllle-d’Aumontu, in sicer ped vinsko trto pri Belem konju: popival je baš steklenico starega vina na zdravje nekega, ki je prav dobrodušno umrl In ki ga j; on zavitega v rjuho, posejano z lepimi srebrnimi solzami, našel prav tisto Jutro s častjo v zemljo. Moj rajnki oče (to govori cerkovnik) Je bil v svojem življenju grobar. Bil je vedrega duha, kar je brez dvoma bila posledica njegovega poklica, kajti znano je, da so ljudje, ki imajo opraviti na pokopališču, vedno dobre volje. Smrt jih ne straii več, nikdar ne mislilo nanjo. Jaz, ki vam govorim, gospod, stopim ponoči prav tako mirno na pokopališče, kakor pod oblance Belega konja. In če slučajno srečam katerega duha, me to prav nič ne vznemirja, ker si mislim, da mora pač tudi on iti po svodih opravkih, kakor jaz po svojih. Poznam običaje in navade mrtvih. V tem oziru vem celo 2a stvari, katerih niti duhovniki ne vedo. Bili bi presenečeni, če bi vam povedal vse, kar *em videl. Toda ni dobro razkriti vse resnice in moj oče, ki je sicer kaj rad pripovedoval zgodbe, ni Izdal niti dvajsetino tega, kar je vedel.. Nasprotno je pa često rad ponavljal eno in Isto in pravil ml ie po mojem pač stokrat povest Katarine Fontaineve. Katarina Fontaine ie bila stara gospodična, katere se je spominjal, da jo je videl ie kot otrok. Prav nič se ne bi čudil, če bi bili v deželi še kaki triie starčki, ki bi se spominjali, da so slišali govoriti o njej, kajti bila je zelo poznam in na dobrem glasu. Čeprav je bila revna., Stanovala je na koncu nunske ulice v stolpiču, ki ga sedaj lahko vidite in ki prltiče staremu napol razrušenemu poslopju, ki gleda na Uršullnski vrt. Na tem stolpiču so podobe in napol nabrtemi napisi. Rajnki župnik pri sveti Evlaliji g. Lavasseur je zatrjeval, da je tam po latinsko povedano, da je ljubezen močnejša kot smirt. Vedno je še pristavil, da je seveda mišljena nebeška ljubezen. Katarina Fontaine je živela sama v tem tesnem domovanju. Bila je čipkarica. Saj veste, da so bile naše domače čipke nekdaj jako cenjene Nihče ni poznal ne njenih staršev, ne njenih prijateljev. Pripovedovali so, da je v osemnajstem letu ljubila mladega viteza iz Aumont-Cleryja, s komur je bila tajno poročena. Toda pošteni ljudje niso hoteli ničesar verjeti in so govorili, da je pravljica izmišljena, zato ker je imela Katarina Fontaine bolj videz gospe, kakor pa delavke, ker je Imela pod sivina lasmi še sledi velike lepote, ker je bila otožna in ker so zapazili na prstu enega onih prstanov, na katerega je draguljar pritrdil dve združeni majhni roki in katere so v starih časih izmenjavali ob zaroki. Sedaj veste, kaj Je bilo na tem. Katarina Fontaine je sveto živela. Obiskovala je cerkve ln vsako jutro ie prišla, naj je bilo vreme kakršnokoli, ob Šestih k maši pri Sveti Evlaliji. Ko je v neki decembrski noči še spala v svoji sobici, jo Je predramil glas zvonov; pobožno dekle ni prav nič dvomilo, da zvoni k prvi maši. napravila se je in stopila na ulico, kjer je bila noč tako temna, da ni bilo videti niti hiš in da se ni niti ena lučka pokazala na temnem nebu. In bilo je tako tiho, da nit' en pes ni zalajal v dalji in da si se čutil dsto osamljenega od Živih stvari. Toda Katarina Fontaine, ki je poznala vsak kamen na katerega je stavila svojo nogo in ki bi mogla Iti z zaprtimi očmi v cerkev, je brez truda dospela do vogala nunske ulice In župne ulice, kjer se dviga lesena stavba, ki no«i križ Izrezan na velikem tramu. Ko je prišla do tja, je videla, da so cerkvena vrata do kraja odprta in da je padala skozi nie močna svetloba sveč. Stopalu le naprej in ko je stopila čez prag. se je znašla v Številni gruči, ki je napolnjevala cerkev Toda nikogar od prisotnih ni poznala, in zelo sc ie začudila. ko je videla, da so vsi oblečeni v žamet in brokot in da nosijo za klobukom pero, da-imajo pripasan meč, kakor v starih časih. Bili so tam gospodje, ki so držali v rokah visoke palice z zlatim jabolkom In dame. ki so nosile na glav' čipkasto zakrivalo pritrjeno z dijamantno Iglo. Vitezi svetega Ludovika so držali za roke gospe, ki so skrivale za pahljače pobarvane obraze in ni bilo od njih videti drugega kakor oa-pudrano seneč in drobno črno piko ob očeh. In vsi so šli na svoja mesta brez najmanjšega hrupa. In ob njihovi hoji ni bilo slišati niti korakov po deskah niti šumenja njihove obleke. Ozadje so napolnjevali mladi rokodelci v rujavem telovniku, bazinastih hlačah ln modrih nogavicah, ki so držali za pas objete lepe cvetoče deklice, katere so povešale oči. Ob kropilnikih pa so sedela na tleh kmečka dekleta v zapetih oprsnikih in so bila mirna kakor domače živali, medtem ko so mladi fantie stali za njimi in odpirali velike oči in vrtili med prsti svoje klobuke. In vse te tihe obraze je poveličevala ista misel, sladka in obenem žalostna. Katarina Fontaine je pokleknila na običajno mesto In videla duhovnika pristopajočega pred oltar, pred njim pa dva strežnika. Spoznala ni niti mašnika niti spremnikov. Maša se Je začela. Bila je tiha maša In slišati ni bilo niti pregibajočih se ustnic, niti zvenenja zvončka, ki je zaman pozvanjal. Katarina Fontaine se Je začutila vso pod pogledom in pod vplivom svojega tajinstvenega soseda, in ko se je ozrla ne da bi okrenila z glavo, je spoznala mladega viteza iz Auinont-Clery-ja, kateri to je bil ljubil in kateri je bil umrl pred petinštiridesetimi leti. Spoznala ga je po majhnem znamenju pod levim ušesom in posebno po senci, ki se Je razprezala od dolgih trepalnic po njegovem licu. Bil je oblečen v lovsko obleko, rdečo z zlatimi našivL katero je nosil tisti dan, ko jo je srečal v gozdu pri svetem Leonardu in Jo prosil za vode ln Jo poljubil. Ohranil je svojo mladost in svoj lepi obr;i2. Ob njegovem sniehu so ie tili zobje mladega volka. Katarina mu je rekla čisto tiho: »Bog vas blagoslovi gospod, ki ste bili moj prijatelj in ki sem vam dala nekoč, kar Je dekletu naidražje. Ali mi more stvarnik končno vdihniti kesanje za greh, ki sem ga storila z vami, kajti res je, da še sedaj, ko imam že sive lase in bom kmalu umrla, še sedaj se ne kesam, da sem vas ljubila. Toda rajni moj prijatelj, moj lepi gospod, Povejte mi, kdo so tl po starem oblečeni ljudje, ki tu prisostvujejo tihi maši. Vitez iz Aumont-Clery-ja je odgovoril z glasom bolj slabotnim kakor dih in vendar bolj čistim kakor kristal: »Ti moški in te Ženske, Katarina, so duše iz vic. ki so žalili Boga z grehom v ljubezni do stvari, kakor midva, toda ki niso zavrženi od Boga. kajti njihov greh je bil, kakor najin, brez zle misli. Ločeni so od onih katere so ljubili nk zemlji, se pokore v plapolajočem ognju vic, in s tem trpijo vse bolečine ločitve In te bolesti so za rje najbolj pekoče. Tako so nesrečni, da se omilijo nebesnemu angelu v svojih ljubezenskih mukah. Z Božjim privoljenjem združi vsako leto prijatelja s prijateljico za eno uro v noči v njihovi župni cerkvi, kjer smejo poslušati mašo senc, držeč se za roke. Taka je resnica. Če inl je bilo dano, da te vidim tu še pred tvojo smrtjo, se je to zgodilo samo z voijo božjo. In Katarina Fontaine mu Je odgovorila: »Rada bi umrla, da bi postala tako lepa, kakor sem bila takrat, ko sem tl, rajni moj gospod, dala piti v gozdu.« Ko sta tako govorila čisto potihem, je začel star kanonik pobirati mile darove in držal prisotnim velik bakren krožnik, na katerega so spuščali počasi drug za drugim stare denarje, ki so že zdavnaj bili iz veljave; novce za šest liber, florinte, dukate, cekine, jakobe, rožnike In poneri so podali čisto tiho. Ko je prišel bakreni pj;<. denj do njega, je vitez spustil nanj zlatnik, ki ni zazvenel nič bolj, kakor ves drugi denar Iz srebra in zlata. Msi/» je turi kanonik ustavil pied Katarino Fontaine ki je stikala po žepih, ne da bi našla beliča. Ker pa ni hotela odreči daru. Je snela s svoje roke prstan, katerega ji je dal vitez ob svoji smrti ln ga spustila na bakren pladenj. Zlasti prstan je ob padenj zazvenel kakor težek kem-belj v zvonu, in ob zvenečem glasu so izginili vsi, vitez, kanonik, mašnik, strežnik, dame, gospodje ln celotno spremstvo; sveče so ugasnile In Katarina Fontaine je osta* la sama v temi. Ko je na ta način končal svojo pripoved, je srebnil cerkovnik precejšen požirek vina, se zamislil za trenotek. nato pa po. vzel s temi besedami Povedal sem vam to zgodbo tako, kakor ml Jo je oče neštetokrat pripovedoval, in mislil, da je resnična, ker se natančno ujema z navadami in običaji, katere imajo umrli. Mnogo sem imel opraviti z mrtveci Izza moje mladosti in vem. da imajo navado vTačali se k svojim ljubljenim. In tako se godi, da skopuhi blodijo ponoči v bližini zakladov, katere so bili skrili Izza svojega življenja. Dobro stražo stražijo ob svojem zlatu; toda skrb. ki jo posvečajo, jim je v škodo, kaiti neredko se dvigne zakopani denar na mestu, kjer straši Ravno tako umrli soprogi prihajajo po-, PH. sv°ie vdrugič omožene žene, in naštel bi lahko mnoge, ki so bolje varovali svoje žene. ko so bili mrtvi, kakor izza svojih živih dal Ti ne ravnajo prav, kajti mrtvi bi res ne utneli vzbujati ljubosumnja. Toda pripoveduj ani vam to, o čemer sem se sam prepričal. In zato nai se človek raje preml-sJi predno vzame kako vdovo. Sicer pa J« konec zgodbe, ki sem vam to pripovedoval, sledeče: V Jutro po tej izredni noči so naiii Katarino Fontaine mrtvo v njeni sobi. Vratar pri sveti Evlaliji pa je našel na bakrenem pladnju, ki je služil za darovanje, zlat prstan s sklenjenima rokama. Sicer pa nisem tiste baže človek, da bi pravil zgodb* za smeh. Ne bi li naročili drugo steklenico vina J... iNSRODNT DNEVNIK« Stran 3. Bojkotu proti vodstvu JDS radi ljubljanskega mandata se pridružuje tudi — Narodno-radikalna stranka Načelstvo narodno-napredne stranke v Ljubljani je, kakor znano, 22. januarja 1924 z ozirom na besedolomstvo Prof. Reisnerja in načelstva JDS, zagrešeno z enostranskim razveljavljenjem sporazuma, sklenjenega dne 19. februarja 1923 glede ljubljanskega mandata, sprejelo med drugim soglasno tudi sklep, da načelstvo NNS ukine vsako občevanje in vsak stik z načelstvom JDS. Temu sklepu se je sedaj pridružila tudi narodno-radikalna stranka. Mestni ?$?or fcfRS v Ljubljani je na podstavi sklepov svoje včerajšnje seje postal acelstvu narodno-napredne stranke . eče pismo: ‘Načelstvu Narodno-Napredne Stran-“Jubljana. Mestni odb>r NRS v Vrt * *e v današnji seji razpravljal o Jisem cenjenem voročilu z dne 22. * slede ljubljanskega skup-^-^ega mandata in pozdravlja Vaš fdstvo JDS zadevajoči sklep, ki so-sa z razmerjem v katerem se NRS davno nahaja z njim. .Ugotavljamo, da smo Vas že na dan lwpa VaSe pogodbe z JDS od dne 19. febr. 1923 svarili pred tem usode-polnim Vašim korakom, in da smo Vam kot prijateljski politični stranki že ta dan prorokovali to, kar se je sedaj v resnici zgodilo. Potek političnih dogodkov zadnjih let je namreč dokazal, da s slovensko frakcijo JDS pod sedanjim njenim vodstvom ni mogoče nobeno iskreno in uspešno sodelovanje, ker ima to vodstvo v vidiku vselej samo svoje, nikdar pa stvarne politične interese. Ugotavljamo z Vami vred, da je mandat g. prof. Reisnerja najkasneje z dnem 1. januarja t. 1. ugasnil in smatramo za edinega upravičenega pravnega nosilca ljubljanskega mandata od tega dne dalje g. dr. Vladimirja Ravniharja. Ljubljana, 25. februarja 1924. Mestni odbor NRS.« Tej iasni obsodbi sramotnega bese-dolomstva prof. Reisnerja in načelstva JDS, s katerim so se prizadeti sami izločili iz vrst častivrednih ljudi in organizacij, nam pač ni treba dodati nika-ktga komentarja. Vsa poštena javnost brez razlike strank je z nami istega mišljenja. Hitler. (Povodom njegovega procesa.) Gosp&d&FStv® eh politika« (Od našega staJnega re7^s®p,sie /vseh smeri je poročalo o a|u preiskave izvedencev in priob-Drfeii*^ vse*)'no Poročila, ki naj bi se naWii -reparaci-ski komisiji. Listi so Sferni.- ' te'1 domnev vstvarili cel siroti nai bi tvoril temelj bodoče ev-ffV§gce organizacije. — * Vn^rmacijah iz merodajnega vira lja. dovoljena predvsem sledeča vJ, vUda »L reparacijske komisije bili '>tvnP0,n° soelasje. Vsi sklepi so njih »u?en* soglasno. V vseh vpraša-Plačilne zmožnosti Nemčije, fide rafor’ja nemškega kapitala in i liin i v' se moraio izpoln ti no‘sti r® Nemčija Izvršiti svoje obvez-3 f>opo'no soglasje. Gotova ^Vnn S° ab^lutno preuranjena. jjgA_ ni utemeljeno govoriti o °tju med sklepi izvedencev in po-atovih antantnih vlad. To na- !Verl za*° Sključeno*, ker imajo ^} n PoPo^^ma določeno misijo, bfai? "aCiai ne sme posegati v ‘ce reP3-racijske komisije In zavez-TČi"1 vlad. omota obstoja v tem, ker so pri- dnrtsi.i •• • *5oro^'a večinoma samo plo-1 ^ ^ v najboljšem času a|i manj dozdevne vrednosti. O re-‘U^atih preiskave se ne more vsebin-reči nič Rotovega. Omeniti se mo-r®)0 le splošne smernica, na katere le :oril nedavno »Narodni Dnevnik« vesovo poročilo ie doseJ-n % temeljnih točkah znano le prizadeti n vla-dant«. V zavezniških državah so se to-zadevno vršile seje ministrskih svetov, U so Imele seveda značaj absolutr.e ifolčečnosti in so zato Indiskretnosti popolnoma izključene. Po tej splošni opazki ne smemo vprašanja, o katerem se raz- pariškega dopisnika.) ap Pariz, 23. febr. pravlja zlasti v Angliji, t. j. v koliko morejo sklepi izvedencev vplivati na zasedbo Poruhrja in na Foi-.caie-jevo politiko. Govori se: S tem da zahtevaio izvedenci gospodarsko enoto nemške dr-žavei, izrekajo smitno obsodbo nad francosko in belgijsko zasedbo. K temu ie treba pripomniti: zasedba Poruhrja je bila vedno le sredstvo za dosego cilja. Koncem 1. 1922 je ostala Nemčija dolžna skoraj vse dobave. Zahtevala je nov moratorij, ne da bi nudila kakih garancij. Reparacijsko komisija je na podlag, vcrsailleske mirovne pogodbe ugotovila splošno neizpolnjevanje nemških obve/.nosti. nakar sta Francija in Beigija v smislu mirovne pogodbe izvotli gospodarsko sankcijo. Franciji in Belgiji ie šlu predvsem zato, da dobita v svoje roke kako prisilno sredstvo, da prisilita Nemčijo k izpolnjevanju njerili ob-t,?.nosti. Ta namen je bil dosežen. Da se to sredstvo sedaj laliko spremeni (kai pa št ni aktualno), je jasno in ne mote biti »obsodba« Poiricarčjeve police. Poincarž je neštetokrat povdaril. da mu je dobrodošla vsaka zares uporabljiva garancija. Ako se sedaj v zvezi s Posvetovanji merodajnih instanc (repa-racijska komisija, zavezniške vlade. Društvo narodov) posreči, v? t variti sistem mednarodnih g,ira>uii, ki bi absolutno varoval zahteve in pravice nemških upnikov, bo francoska vlada z veseljem sprejela ta sistem Treba je namreč vedno vedeti, da je to, kar hoče Francija in kar hočejo vsi zavezniki, — naeijonalna vzpostavitev v okvirju evropske rekonstrukcije. In temu vrhovnemu cilju se morajo podrediti vsa sredstva. loucheurjev »zgodovinski datum“. V »Ecole des Hautes Etudes Socia-je Imel bivši minister Louis Lou-Wur pomemben govor o valutnem roblemu, ki ga po njegovem mnenju Franciji še sedaj pravilno ne pojmu-Zlastt kar se tiče vzrokov, ki so ,!jzroČili padec franka, vladajo celo 1 višjih mestih napačna mnenja. Maralo se še vedno obnaša kot »naiven Jfek«, ki, je naenkrat postavljen pred ii^eml valutni mehanizem. Marsikdo odoben gimnazijcu, ki sledi profe-SHi 2 veliko pažnjo in spt štljivo opa-~ vrsto številk na tabli, pri tem pa natanko ve, da o vsem tem ne jkn,e ničesar. Vse to se vrti v večini &tj>^5!sklh glav, ki se veselijo vsake ŽvjL. e vladne odredbe, ki ni v nobeni fžfi;1 * pravim problemom: izgon Ru-Holandcev, diktatorska oblast, *v^nje davkov za 20 odstotkov. °Hle i.Svo>eTn govoru je bivši minister j' datum, ki ga je imenoval »uso-$edi * trancoskeffa franka. Bilo je ,^‘rovnih pogajanj v aprilu 1919. r ®ski zakladni kancelar Chamber-Sffen * Loucheurjem, takratnim 0j; encaujevim pomočnikom razgo- V *taterern le v imenu britanske ^°?al sledečo izjavo: Anglija ni i »m ^nancielnem položaju, da M|.ta nadalje voditi francoske v SV0)i valuti. Francija mora ‘ ‘revizik) svoje finanč. politike •J* 9* odredbe, ki jih je Anglija iz- * * r!6’ Chamberlain je vini mn*T?i,’ j 1X5 njegovem oseb- CtolTt” naima”i50 2 *r*nk« s Pomočjo uaj.too vzdrževan. Iste- ga dne je izjavila Amerika, da ne more v bodoče dovoljevati nobenih kreditov. Loucheur je predvsem povdaril, da je bil ta dan usoden zlasti za Anglijo. Chamberiainovo zagotovilo, da je angleški funt vreden 50 francoskih frankov — in ta kurz se je kmalu potetn tudi dosegel — je bilo izhodišče najtemnejše in najnevarnejše dobe v angleški zgodovini. Od tega dne naprej se je v Angliji'pričela nezaposlenost, ki je kmalu dosegla nevaren obseg. Kaj je za Anglijo slabše: ali finančni na- por, ali gospodarski poraz? Ko je ob koncu leta 1919 Loucheur sprejel Cle-menceaua v Londonu, je znova skušal pridobit! angleškega finančnega mini-stra za velikopotezno valutno politiko. V prepričevalnih besedah je slikal potrebo »valutnega miru« ne samo v Franciji, temveč v vseh evropskih državah. Povdaril je, da je vsaka gospodarska obnova nemogoča brez finan-cijelne obnove in da Evropa ne more pričeti sanacije brez angleškega in ameriškega sodelovanja. Apel je ostal brezuspešen. Loucheur je končal: »Takrat me niso razumeli. Da je prišlo do spoznanja, je bilo treba štirih let težkih bremen in razočaranja, ki so nas privedla tik ob rob prepada. In usoda je hotela, da trpi angleški narod največ med vsemi...« ____________________—ap- Trgovci, obližite idn. mini tfaii. Pojasnila in legitimacije daje; Cehoslovaikl konzulat. Ljubljana, ^res St.«. Aloma Companr, Uubtiana, nonflresnl trg S. Adolf Hitler ima 54 let Rodil se ie 1. 1869 v inalem mestu v Gornji Avstriji. Njegov oče je bil nižji železniški uradnik in mali Adolf je imel žalostno mladost. Nekaj časa je bil zidar na Dunaju, takrat je hotel postati stavbenik, toda kadar je bil prost, je mesto tehničnih knjig, rajši čiial zgodovinska, politična in fiozofska dela. Iz njih je črpal svoj ognjeviti antisemitizem. Med vojno je služil v nekem bavarskem pešpolku in bil dekoriran z železni-nim križcem I. reda. Koncem vojne je bil težko zadet pri plinskem napadu in več mesecev je bil slep in nem. Ko se je november-ska revolucija začela, je bil 5e v bolnišnici; tako se je ni udeležil. Njegovo delovanje se je pričeto I. 1919. Prvega maja se je pridružil beli armadi, ki je osvobodila Monakovo sovjetske vlade. Nekaj časa pozneje je ustanovil z nekaterimi prijatelji namdnn-socijalistično stranko. Pomladi 1. 1920 ima 4000 privržencev, februarja 1921 dvojno število. Toda stranki ie manjkalo denarja. Tu je slučaj nanesel, da je štel Hitler med svoje najbolj navdušene privržence neko Baltinjo, ki ie žive'a skromno v Monakovem. Nenadoma je dobila nepričakovano in veliko dedščino, ki jo je dala Hitlerju. Na ta način je mogel spremeniti svoj list V d 1 k i s c h e r Beob-achter v svoj dnevnik. Htler je izšel iz delavskega razreda in ie bil najprej socijalisL Ohranil je simpatijo /a vse žrtve socijaltie neenakosti. V vsetn njegovem mišljenju pa prevladuje antisemitizem in nacijonalizem. Iz časa revo uc je 1. 1918 in go5jxxlovanja sovjetov v Monakovem je ohranil divje sovraštvo zoper vse. kar je židovsko. Po niegovem mnenju je pri vseh narodih Zid mikroba razkroja. Demokracija ie zanj nekaj globoko protinem-škega, ona je židovska importacija. Če hočemo videti, kako daleč gre njegov antisemitizem, lahko samo navedemo nekaj stavkov iz govora, ki ga je imel pomladi 1923 o vzrokih svetovne vojne. »Mednarodna židovska zalega«, tako je govoril, *je bila vzrok vojne. Metodično jo je pripravljala in dvignila nemški narod proti židovskemu, da preskrbi židovski financi nadvlado nad svetom.« Socijalna demokracija in boljševizem sta tudi židovska. Hitler jim očita, da sta spravi a Nemčijo v prepad. Dežela se bo dvignila, kadar bosta uničena. Vendar Hitler noče na čelo države spet ^o^tavitl starih nemških voditeljev. Zelo težko je reči, kaj hoče, kajti njegovo politično mišljenje je precej nejasno. Govori o novi ljudski državi (ein neuer Volksstaat). iz katerega bi bili izključeni pristaši najskrajnejše desnce in levice. To je precej nedoločena formula. Na vsak način pa ne bi parlament predstavljal volje te »ljudske države«, temveč bi bila to narodna vlada z diktatorsko polnomočjo. Sedanji Reichstag bi moral izginiti. Splošno in nič, ali le malo konstruktivnega v Hitlerjevem programu. »H i 11 e r i-z e m« je bolj struja, kot doktrina. Hitler pridiguje delo in nasilje v službi nemške domovine. Naprej žeezno metlo, da se oči-stjo reichovska tla! Na vislice z vsemi, ki škodijo narodni stvari! Nato pa naj vsi primejo za orožie za veliki boj osvobojenja! In v bujno barvanem jeziku propoveduje Hitler s silo, ki se ii poslušalec ne more ustavljati, narodno vojsko. »Toda,« tako bi mu mogel kdo ugovarjati, »saj ne boste imeli orožja!« »Kaj,« vzklika Hitler v enem svojih govorov. »Ako hoče celokupen nemški narod svoje osvobojenje. bo orožje, s katerim hočemo zavojevati svojo svobodo, prišlo samo od sebe. Če bi 65 milijonov ljudi imelo eno in isto voljo biti fanatično patrijotskl, bi orožje samo vzklio iz naših rok.« In na ta način vleče iluzijonist Hitler množice za seboj. Njegovo zaupanje se ne da omajati, žari iz njegovih besed in prepoja ooslušalce. Poslušajte ga. kaj pravi v drugem govoru s svojim razsvetljenim apostolskim jezikom. »Iz nafA napravila gospodarjem usode. Zmagati moramo ... To kaT pripravljamo danes, je nekaj večjega kot svetovna vrvinn. To je boj, ki se bo vrši na nemških tleh za reli svet.« Lahko si predstavljate, s kakim navdušenjem posluša mladina te besede, oosebno, če sedi Ludetidorff ob Hitlerjevi strani. Reklo se je, da je Hitler nemški Mussolini. Vendar pa menda nima političnih six>-sobnosti italijanskega diktatorja. Hitler je agitator, ki vžiga množice: toda ati ima smisel za vladanje in za organizacijo? V nje-* govi okolici se govori, da ne bi hotel sam prevzeti vodstva in v slučaju, če bi se na-rr>dno socijalistfčna stranka polastila vade, bi se umaknil in napravil prostor bodisi POhnerju, bivšemu monakovskemu policijskemu prefektu, ali pa Rothu, bivšemu ministru pravde. Vprašanje je seveda, ali obstoja možnost, da prenese H tler na koga drugega odgovornost, ki jo sedaj nosi sam. Zadnii dogodki v Monakovem so pokazali, da Hitler nima vezi z bavarsko vlado, ki ne zaupa preveč nacijonalno socialističnemu agitatorju, kateri vleče za seboj pted vsem dijake, b vše oficirje in splošno mladino, tudi komuniste, sploh ljudi, ki si želijo nereda in vstaj. PoS-fjčne vesti. = Aneksija Reke odložena na 16. marca. Radi bolezni itali anskega kralja, ki hoče osebno prisostvovati aneksi i Reke po Italii, je bila aneksija preložena na dan 16. marca. = Rusija In društvo narodov. Po poročilih moskovskih »Izvestija« se sovjetska vlada ne bo spustila v razgovore o pristopu sovjetske Rusije v Društvo narodov, ker je Društvo narodov samo orožje v rokah velesil za podjarml enie .nalili držav. = Čičerin pride v Rim? »Petit Pari-sien« prinaša vest, da bc prišlo v na kraj-šem času do sklenitve sporazuma med Vatikanom in sovjetsko Rusijo. O priliki podpisa sporazuma bo prišel v Rim baie tiidi komisar za zunanje stvari Čičerin, ki bo sprejet v avdienci pri papežu. = Venlzelos odide takoi po pn klama-ciji republike na propagandno poiov^nje v glavna mesta antante Kot prvo bo obiskal Rim. = Tridesetletnica procesa proti češki »Omladlni«. S ponosom lahko praznujejo Cehi jubilej obsodbe, ki je pred tridesetimi leti vrgla v večletne ječe zastopnike mlade generaciie, ki so se osmelili pomajati na trhlih nogah stoječi habsburški tron. Dne 21. febr. 1894 je bilo obsojenih 68 veleizdaje obtoženih mladih čeških revolucionarjev, študentov in delavcev, na skupno let, 2 meseca in 28 dni. Uporni duh »Omladincev« je bil za vse poznejše politično živl enie češkega naroda neprecenljivega pomena, bil je zarodek protiavstrij-skega in protidinastičnega gibanja, ki ie doseglo svoj višek v nastopu čeških legij Proti avstri:ski vojski na gališki in italijanski fronti. V letih devetdesetih napredna češka mladina z oficijelno po-litiko čeških strank ni mogla več soglašati. Narodna zavest je bila uspavana v mnenju, da se je treba pomiriti z obstoječim dejstvom av-strrske nadvlade nad zemljami češke krone in da za Čehe ni mesta izven mej monarhije. »Omladinci« so s fanatizmom verujoče mladine nastopili proti tej politični resignaciji. SHa dinastiie je bila v armadi in med njo so zanesli prve bacile antimilita-rizma. Proti temu delovanju je kmalu nastopila avstriska vlada in uprizorila »omladinski proces«, ki je pa le pokazal, kako bolna je že v svoji notranjosti habsburška monarhija. Umrla je pred pe-lmi leti na posledicah ran. od katerih so ji prvo zadaii češki »omladinci«. = Napeti odnošajl med Japonsko In Rusijo. Po poročilih iz Tokija so odnošaii med Rusijo in Japonsko zelo napeti. Angleški dopisniki ceic poročaio o nevarnosti prekinjenia diplomatskih odnošajev. Japonski zastopnik lista »Nlpon« v Moskvi bo dobil ukaz. da takoi zapusti mesto. Sličen ukaz je bil poslan tudi iaponskemu konzulu v Vladivostoku. Japonskemu poštnemu ku-.rirju ie bilo prepovedano potovanje skozi Sibirijo. = Nakupi sovjetske vlade. Sovjetska vlada je določila za I. 1924 vsoto 20 milijonov zlatih rubljev za nakup gospodarskih i strojev v inozemstvu. Pri strojnih tovarnah v Sojuzu soc. sov. rep. je naročila go-I spodarskih strojev za 17 milijonov zl. ruh. = Rusko-angleška trgovska zbornica. Te dni se je vršili v Moskvi prvo zasedanje rusko-angleške trgovske zbornice, ki ima po svojih statutih nalogo, da na gospodarskem polju zbliža SSSR z Anglijo na Podlagi trgovsko-industrijskih interesov. = Angleška vlada ie uspela s svojim predlogom, da se sme zvišati predvojna najemnina samo za 25 odstotkov, medtem »o je bil dosedai dovoljen povišek 40 odstotkov. = Obljube Mac Ado-a. Demokratski kandidat za predsedniško mesto Mac Ado e Izjavil, da bo v slučaju, da bi bil Izvoljen za predsednika sklical v Wa*hlnj£ton razorožit veno konferenco. = Italijansko-grškl trgovinski odnošajl. Trgovinski odnošaj’ med Italijo In Grško so v zadn em času znatno napredovali. Grška vlada je sklenila nadomestiti sedanje častne konzule v večjih Italijanskih mestih s poklicnimi konzuli Poleg tega namerava započeti pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe, kei ie sedaj veljajoča bila sklenjena leta 1889 in ne odgovarja več današnjim razmeram. Prvi tozadevni razgovor se je vršil v Atenah med itali anskiin posianikom in grškim ministrom za narodnr gospodarstvo. = Novi delavni red v nemšk'h bankah. Kot poroča državna zveza bank v Berlinu, je podpisan nov dogovor o delu v bankah. Delavni čas je 8 ur dnevno, v soboto 6 ur. V sluča u potrebe ga morejo uprave bank zvišati na 54 tedenskih ur. ne da bi bilo delo ce' ure posebe plačano. = Grof Mihael Karoly o HortyJevem režimu na Madžarskem. Londonska »Fabian Scdety« je priredila ciklus predavanj o revoluciji v Evropi. Predavali so dose-daj: G. P. G och o Avstriji, dr. L. HaJea Guest v Češkoslovaški, o Jugoslaviji bo govoril prof. Seton-VVatson. O Madžarski je predaval 8. t. m. grof Mihael Karuv. Opisal je obe struji, ki sta vladali v madžarski politiki od i. 1848, struja Košutova, demokratična in delujoča za upostavitev podonavske federaci e, in struja Andrassy-jeva, nasilna, protidemokratična, fevdalna, nepravična tako lastnim delavskim mašim kot nemadžarskim narodnostim pod Štefanovo krono, ki je zmagala po pogodbi leta 1867, ki je kriva razsula Ogrske po pre- vratu in ki še danes v osebi Horthyja izvaja najhušo reakcijo na Madžarskem. Proti nameram bodoče povračilne vojne, ki jo pripravlja Horthy, postavlja madžarska demokracija kot svoj ideal »podonavsko federacijo«, ali z drugim imenom »združene države srednje Evrope«. Politični režim na Madžarskem je Karolyi zapisal kot oravi unikum: sistem, ki ni kral estvo niti republika, kjer hram kral evski regent prestol za kralja, ki ga sploh ni. kjer se ie vlada odrekla Habsburžanom, pregania pa obenem protidinastične in republikanske elemente, in polno drugih podobnih primerov. Karolyi:evo predavanje je bilo dobro obiskano in je napravilo na prisotne najboljši vtis. = Mac Donald In končana stavka pristaniških delavcev. Mac Donald In njegova Labour Party gledata že na drugi veliki uspeh, — prvi je bi' stavka strojevodij — ki sta ga dosegla v kratki svoji vladni dobi, na zaključenje stavke pristaniških delavcev, ki je težko ogrožala Veliko Britanijo, popolnoma navezano na dovoz živeža in surovin, prepotrebnih za njeno visoko razvito industrijo. Posledice so se že kazale v dviganju cen življen'skih potrebščin, posebno v Londonu. Od hitre rešitve kritičnega spora je brez dvoma bila močno odvisna tudi notranje-p litična situacija, ker je vlada stala pred alternativo, v najkrajšem času obvladati položaj ali pa pokazati svojo nesposobnost in tako razbiti vse nade, ki so se stavile po zadniih volitvah v Labour Party. Mac Donald in njegova vlada sta si dala z rešitvijo krize tekom štirih dni najlepše izpričevalo, ker nista zapustila tal realn^ politike in tudi ne bežala pred odgovornostjo, ki lo imata kot voditelja državnih poslov. Ker grozi Angliji v bližnii dobi nov mezdni boj nepreglednih posledic — v osmih tednih poteče dogovor med rudaril In lastniki n'(1n,k”v *n če ne pride do novega sklepa, bo sledna stavka ogromnih razmeri! — se stavlio vsi upi na Mac Donalda. da bo Izpeilai srečno državni vo* tudi lx U težke nevarnosti. UH si Clan lugoslow1ib Matice? Slovanski svet. s Prenos kosti Henrika Sienkicvicza. Odbor za prenos zemeljskih ostankov velikega poljskega romanopisca Sienkievicsea Iz Švice na Poljsko je konča> vse predpriprave. Prevoz bo imel značaj velike narodne manifestacije Kosti položijo k večnemu počitku v kripti varšavske katedrale sv. Janeza. s Velka poljska narodna ustanova. — Znani poljski .patriot grot Ladislav Za;-moyski in njegova sestra Marija sta poslala predsedniku poljske republike listino, v kateri poklanjata kot posledn;a svojega rodu veelposestvo Kuznjice pri Zakopanih in Kurnik na Poznanjskem poljskemu narodu. Na teh ogromnih poseSHih naj se sezidajo razni kulturni zavodi ki naj se vzdržujejo iz dohodkov posestva Z grofovskim dvorom v Kurniku je dobila poljska država tudi eno največjih knilžnic na Poljskem. s Rusko-poljski odnošajl. Moskovska »Izvestija« so priobčila te dni razgovor novega poljskega poslanika v Moskvi, Da-rovskega z nekim boljševiškim žurnali-stom. Darovski, ki je znan kot odličen poznavalec ruskih gospodarskih razmer, gleda zelo optimistično na razvoj bodočih ru-sko-poljskih odnošajev Po njegi vem mnenju ni med Pol sko ir Rušilo nobenih velikih načelnih vprašan- Zato je treba v prvi vrsti skleniti trgovsko pogodbo, urediti tranzitno vprašanie, vstvaritl konzularno konvencijo In rat!ficirati poštni sporazum. s Število di;akov na petrograjskl univerzi znaša po podatkih uradnih »Izvesti]« 307.000. Drobne vesti. Za ameriškega poslan ka v Rimu 1« imen; vn' senat senatoria Fletchera. Za kontrolo madžarskih llnanc bo delegiralo Društvo narodov znanega finančnika Hardinga. Osemurni delavnik v Pol'skL Pred* sednik poljske republike ie ratificiral v prisotnosti delegata mednamdnega biroja dela v Genovi Thomasa mednarodno konvencijo o osemurnem delavniku Max Llnder, znani francoski filmski igralec, ki se nahaja na Dunaiu. je posku« šal izvršiti skupno s svolo ženo samomor. Na albanskega ministrskega predsednika Zoga je bil v soboto izvršen atentat. Ko je hotel stopit! v dvorano skupščine, ga ie na hodniku napadel študent Valter Beklr ter izstrelil proti njemu tri strele. Predsednik ie bil lahko raH>en. K tragediji v Maverllngu Bivši načelnik avstrijske policije Besanec odločno zanika vest, da bi bila baronica Večera *e živa. On ie osebno prisostvoval njenemu pogrebu v Heiligenkreuzu Romunska kraliica Marija le odpotovala v Rim. Iz dvorskih krogov prihaiajo informacije, da je njeno potovanje v zvezi s poroko romunskega princa Nikole z lUll- Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA. LIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 8. url zvečer. Torek 26. febr.: Zaprto. Sreda 27 febr • »Othello« Red A. Četrtek 28. febr.: »Tri maske. Smešne pre-cijoze. Priljudni komisar«. Red D. Petek 29. febr.: »Beneški trgovec«. Red C. Sobota 1. marca ob 3. uri pop.: »MoRofinl prstan«, dliaška preastava. Izven. Nedelia 2. marca ob 3. uri pop.: »Ugrabljene Pabinke«. iiudska predstava. Uven. Ob 8. uri zvečer: »Danes bomo ;iči«. 'zv. Pondeliek 3. marca: »Tri maske, Smešn« precijoze, PriLudnl komisar«. Red E. Torek 4. marca: Zaprto. Opera: Torek 26 febr.: Zaprto. Sreda 27 febr.: »Traviata« Red P. Četrttk 28. febr.: Zaprto (generalna vaja). Petek 29 febr.: »Traviata«. Red E. Sobota 1 marca: »Poljub« slavnost, predstava. Izven. Nedelja 2. marca: »Prodana nevesta«, slav* nostna predstava Izven Pondeliek 3 marca: Zaprto V torek dne 26. februarja ostane operno gledališče zaprto in to vsled obolelosti nekaterih članov in pa vsled potrebnih zadniih skušeni za prihodnje novitete 1 VII. muzikalno predavanje. Že v sedmič ie letos dvorana Filharmonične družbe odmevala hvaležnega priznanja naše.mladine prirediteljem' in sodelujočim na mladinskih koncertih, ki so vzbudili v mladih srcih vročo ljubezen do umetnosti, glasbe Izbera predavan' ie doslej kazam srečno li umsko roko Nedeliski tema »Mladinska pesem in harfa« je seveda v mladini našli še več odmeva kot dosedania predavanja, tembolj, ker so se Izvaiale otroške pesmi od pevk, ki jih vsekdar radi in z užitkom poslušamo Ga. LovSctovi Je nedosežna Interpretinia Zupančlč-Pavčičeve-ga Cicibana in otroških pesmic vobče. Zlasti briliantno je podala slia'no Musorgske-ga »V kotu«, iz zbirke »Iz otroške sobice«. Mladina ie pril:ubl'eni pevki aplavdirala brez konca in kraja. — Gdč Saxova ce uvaji v operi In pohvalno je nastopila tudi na mladinskem-koncertu. L'ubko ie zaoela Adamičevi »Uspavanko« in »Burjo«, na koncu koncerta pa Gounoda »Ave Marijo«. — O. ŠubelJ .ki letos začenja * svoHml nastopi v operi, zasluži priznanje za pred-našanje štirih novih, izredno lepih mladinskih pesmi Marlia Kogola ki ie solista sam spremi>al na klavirju Umetnica na harfo gdč. Doubravska oa ie mladež! prelestno zaigrala Rublnšteinovo »Romanco« In je pohvalno sodelovala v druibi z g. prof. Jerajem (viola) in g. Hribariem (harmonij) pri Gounodovi »Ave Mariji«. Mladina Je bila vsem solistom, solistinjam ter spremljevalcema (gg Kogoj in prot. Jeraj) zelo radodarna s pohvalo Marsikatero točko le bilo treba ponoviti in ie zato predavanje trajalo čez normalni koncertni čas. — Uvodoma je g. prof Grobmlng v kratkih bese-. „R?vor 0 m,adinski pesmi, nie skladateljih in o Instrumentu »harfi«. 1 Oblikujoče umetn ke opozarjamo vnovič na izredni občni zbor Udruženja, ki la bo vršil 1 marca ob 4. uri popoldne v hotelu »Union« (»V rožcah«) Ker se u tem občnem zboru odloči nadalina usoda te institucije. na kateri le interesiran več ilt manj vsak umetnik, Je potrebno, da ie ga udeleže vsi člani polnoštevilno. Za važnejše sklepe zahtevajo pravita prisotnost vsaj polovice vseh članov, torai tudi htva«'1 banskih. — Odbor. Dnevne vesti. — Zanimivo darilo ra kralja. Mehanik! ueogradske telegrafske in telefonske delavnice sso pokornli kralju v spomin telefonski aparat, ki je 6 krat manjši od običajnih aparatov. — Gospodom pri »Volksstlmme« oi svetovali, da se bolje nauče slovensko in potem bodo razumeli, če namreč iz zlobe nalašč ne potvarjajo zmislov člankov, da smo ml le opozorili na boj, ki se vodi za in proti osemurniku, da se pa nikakor nismo izjavili proti osemurniku. — »Jutrova« reklama za Ljubljančanke. Da bi pritegnilo »Jutro« čim več naročnikov. je začelo to mladinsko glasilo tudi pridno pisati stvari, ki so v ozki zvezi s pornografijo. Tako je med drugim iz ti eh brezpomembnih dogodkov napravilo »Jut.o« dolgo storijo, ki jo je pošteno zasolilo. Posledica tega je bila, da je ameriški »Glas Naroda« »Jutrovo« »senzacijo« dobesedno ponatisnil in sicer pod naslovom: lz temne Ljubljane. — Večina mladih deklet je spolno bolnih. Lepo reklamo dela »Jutro« Ljubljančankam. — Podružnica »Jutra«, prodani »Slovenski Narod«, je promptno objavil komandi ran dopis »učitelja«, ki sedi v uredništvu »Jutra«, Poslušnost je v resnici lepa čednost, posebno če oprošča dolžnosti lastnih misli. »Slov. Narodu« čestitamo. — Odbor za Malgajev spomenik v Gu-štsmju je prejel sledeče prispevke od gg. nabiralcev; Dr. Vekoslav Kukovec, Maribor 100.-- Din., Katica Kotnik, Maribor o35.— Din., Stanko Legat, Velenje 330.— Din., Oiga Maršič, Braslovče 250.— Diru Vida Rudolfova, Konjice 100.— Din., Dr. Feliks Lebar. Križevci 80.— Din. Prej 1403C.-- Din, sedaj 1395.— Din., skupaj 15425.— Din. — Osebne vesti s pošte. Vsled dedukcije 90 odpuščeni lz poštne službe: tehniški prijavnih II. razr. Milan Zadnek pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, uradne pomožne moči Zlata Puc na glavni mariboiski pošti m Stanko Štor na Zidanem mostu; pisarniški služitelji (služiteljice) V. razr. Jožica Jančigaj pri poštnem ravnateljstvu v Ljub jan!, Alojzija Adamič in Krista Javornik na glavni ljubljanski pošti, Jernej Arnič pri poštnem ravnateljstvu in Josip Zveglič r.a glavni pošti v Ljubljani; pisarniške služiteljice VI. razr. Katarina Butala v Črnomlju, Marija Mali na Jesenicah (Gor.), Ivanka Oder v Šmarju pri Jelšah, Ivanka Peterlin na Viču, Vida Štraus v Slatlni-Radencih in Vekoslava Verbole v Trbovjah. , — V imenik kazenskih zagovornikov je sprejelo višje deželno sodišče v Ljubljani odvetniška kandidata dr. Ivana Stanovnika in pa dr. Stanislava Žitko. — Ljubljanske porota. Naknadno k že objavljenim porotnim slučajem pomladanskega porotnega zasedanja so razpisane še tri obravnave, in sicer za ponedeljek 3. marca je razpisana obravnava proti Ivanu Jerinu iz Viča, ki je umoril svojega očeta, o čemer smo že svoječasno obširno pisali. Ta obravnava bo otvorila zasedanje in bo vzbudila v mestu gotovo veliko zanimanja. V četrtek, 6. marca se vrši obravnava proti Francetu Cedilniku zaradi posilstva. Ta obravnava bo tajna. V petek, 7. marca pa se vrši obravnava proti Alojziju Kočarju iz kamniškega okraja, ki je obtožen, da je imorid svojo ženo. Morebitne spremembe ali dodatke bomo javljali sproti pri poročilih tekočih obravnav. — Štrajk v beograjskih lekarnah. Uslužbenci beograjskih lekarn so pričeli že 15. t m. štrajkati. S užbodajalci so v velikih neprilikah, ker jim primanjkuje lekarniškega osobja, tembolj, ker so se z beograjskimi lekarniškimi uslužbenci Izjavili solidarnim vsi njihovi tovariši v celi državi. Strajk, ki Je Izbruhnil vsled slabih mezdnih razmer, traja še nadalje. — Delavski štrajk v Šibeniku. V šibe-niški sulfidni tovarni je izbruhnil generalni štrajk, katerega se udeležuje več sto delavcev. Vzrok štrajjru so nizke mezde. — Slovenski Pravnik. Prvi snopič letnika 1924 je pravkar izšel. V nadaljevanju svoje šlrokozasnovane razprave se peča univ. prof. dr. Krek z »Velikimi sodišči«. Tako nazivlja namreč načrt sedanja apela-cijska in višja deželna sodišča. Dr. Knaillč podaja nekaj kritičnih pripomb k sedanji ti-skovnopravdni praksi. Univ. prof. dr. Plta-mlc poroča pod naslovom; »Enotnost pravne vesoljnosti« obširno o novi knjigi dr. K. Verdrossa. Slede književna poročila in razne vesti. Priloga prinaša obilico zanimivih civilnih odločb. Naročnina znaša letos 60 Din. — Velik požar. V Zemunu je popolnoma pogorela trgovina z galanterijskim nlagom tvrdke Svetislav Petrovič. Požar je nastal vsled neprevidnosti uslužbenca, ki ie orez-brižno vrgel cigareto med razno blago. Škoda znaša 400.000 dinarjev. — Ponesrečeni delavci. V artiljerijsk! radionicl Drav. Div. oblasti v LjubJani si je delavec Jožef Lah težko in nevarno poškodoval desno roko. — V tovarni »Kovina« v Mariboru je vrgla krožna žaga delavcu Ludviku Dolarju poleno s tako siio v glavo, da mu le prebilo črepinjo in so ga odpeljali nezavestnega v bolnico. — Pri lesni industriji A. Domicel) v Mariboru se je strojni delavec Shnon Šancer tako obrezal po levi roki, da so ga morali oddati v bonico. — Voznik Marko Lampreht v Kumnu |e padel pod težko obložene sani, ki so mu zdrobile desno nogo in 90 ga tudi morali oddati v bolnico. — V gozdu pri Kostanjevici je padel na drvarja Janeza Cvelbar težak hlod In mu zdrobil levo roko In napravil več drugih 25., 26., 27. fcbr. Rimska novela v 5, dej. v gl vlogi dražestna Ica lenkeffy v različnih, najmodernejših toaletah, krasne slike narave in morske obale z Benetkami. Ljubljana, 25. februarja 1924. ’ poškodb. — Lesni delavec Leopold Nadliček si je na Vrhniki pri' spravljanju hlodov težko poškodoval levo roko. — Dve tatvini. Kuharici Antoniji Silher-tovi na Dolenjski cesti 5 je bilo ukradeno iz. sobe več raznega perila, ki je bilo pripravljeno za likanje. — Učenki Mariji Mirtičevi z Gline je bil ukraden s hodnika ljudske šole na Glincah žametast siv plašč, vreden 600 Din. — Najbolj uspešni Inseratl so v »Narodnem Dnevniku«, ker jih hre.zplačao po-natiskuje »Slovenec«. — »Obmejnega Slovenca«, ki zna tako lepo psovati, poživljamo, da se prihodnjič z imenom predstavi, ker brez podpisa psujejo — le hlapci. — Vsem društvom in organizacijam v Ljubljani in okolici. — Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani, je sporazumna z odsekom ministrstva za zdravstvo v Ljubljani sklenilo, prirejati predavanja protialkoholne tendence in sicer najprvo v Ljubljani in nje najbližj; okolici. Društva in organizacijo, ki žele, da se v njih območju vrše taka rre-davanja, prosimo, da javijo to naslovu. Označiti je, koliko predavanj žeie. — Predavanja se dele v več vrst: za mladino do 14 let, nad 14 let, dekleta in matere, fante in može, kmetiško ali industrijsko delavstvo ter izobraženstvo. Navedejo naj tudi, če poseduje društvo skioptični aparat in označijo približno velikost predaval-nega prostora. Predavalo se bo na željo 'aliko tudi po dvakrat na dati v enem kraju. Umestno bi bik), da se tam, kier manjka primernega prostora za predavanje, dogovore krajevne politične skupine tako, da govori predavatelj vsem skupaj. Predavanja brez slik bi trajala približno eno uro in ona, ki se bodo pojasnjevala s skioptianmi a!i kine-matografičnimi slikami pa od enev io dveh ur. Ko dobi Društvo za gojitev treznosti dovolj priglasov, razvrsti odbor pregavanja po krajih in dnevih, kar se bo pravočasno ja-vlo, tako da bo možno sporazumno določiti tudi uro vsakokratnega predavanja. Prireditve se vrše na stroške Društva 2a gojitev treznosti. — 50.000 kron nagrade in 10 odstotkov od vrednosti ukradenih predmetov piačam onemu, ki mi na katerikoli način Izsledi vlomilca, odnosno dne 21. t. m. dopoldne ukradene predmetne vrednosti. — Ivan Rakove, veletrgovec. Kranj. — Razpisano je mesto poštnega odpravnika pri pošti v Polhovem gradcu (II1-2). Rok za natečaj je tri tedne. Prošnje naj se vlagajo pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Uubijana. — Farobstvo. V noči od sobote na nedeljo so izvršili naši »prijatelji« silno junaško dejanje. Z združenimi močmi zagnali v Ljubljanico desko, na kateri redno r.altp-Ijamo vsako številko »Nar. Dnevnika«, da ga morejo čitatl tudi oni, ki nimajo denar za naročnino. Agitacija mladtaov prati našemu listu rodi torej lepe uspehe. Dvomimo pa, če je častno imeti za zavezujte — barabe, magari kot neprostovoljne. — Moste. Veliko maškerado priredi Sokol-Moste v svoji lepi okrašeni dvorani na Selu v soboto, 1. marca z Obširnim sporedom. Najlepša maska dobi nagrado. Sokoli in njega prijate.ji, ki želite par uric dostojne pustne zabave pridite vsi! Začetek ob 19. uri, vstopnina 5.— Din. — Odbor. — Umrli so v Ljubljani: Dne 23. febr. Fran Šetina, vojni Invaki to livarski vajenec, 27 let. — Dne 24. februarja: Anton Gams, umiirovljeni blagajnik mestnega užit-ninskega zakupa, 88 let. — Antonija Živko, dninarica, 46 let. — Marija Pleško, skladiščnikova žena, 35 let. — Nikolaja Petrič, hči železniškega postajnega odpravnika, 3 mesece. — Med vožnjo iz Kranja v Ljubljano je bila ukradena črna usnjata listnica, v kateri je bil bankovec za 1000 Din, orožni list, sooklska legitimacija, vizitke ta piisina na ime Lovro Pičman. Ljubljana. — Na državnem kolodvoru v Ljubljani je bilo vlomljeno v železniški voz št. O0097. Ukradena je bila bala ženskega manutak-turnega blaga ,last družbe »Tekstilia« v Ljubljani. V bali je bilo 83 m debina, 42 m teksas in 25 m belega šifona v skupni vrednosti 3300 Din. mesto. VOLITEV ŽUPANA IN KONSTITUIRANJE NOVEGA OBČINSKEGA ODBORA. Pri občinskih volitvah v povečanem Novem mestu so nastopile vse stranke in dosegle sedeči uspeh: NRS 3 mandate, »Zveza dela in reda* 6 mandatov, SLS 6 mandatov In »Gospodarska« 10 mandatov. Da ostane mesto v naprednih rokah, sta se združili v gospodarski politiki In to v prvi vrsti za volitev župana in obč. svetovalcev NRS ln »Gospodarska«, ki tvorita skupno večino v občinskem odboru. Konstituiranje novega obč. odbora bi se imelo vršiti že na novega leta dan, da ni vložil g. Krajger et Comp. pritožbe zoper volitve. Stvar se Je zavlekla in šele prošli teden je prišel negativni odgovor na rekurz. Gerentstvo je potem sklicalo na nedeljo 24. t. m. ob 14. uri prvo sednico novoizvoljenega obč. odbora. Ko je prišel glavar g. vi. sv. Svetek, je otvorrl gerent g. dr. Gregorič sejo. Po običajnem pozdravu je klical imena vseh 25 povabljencev ter prečital odstopne Izjave izvoljenih obč. svetovalcev gg. Turk In Pelko od SLS ter Kušlan, Mramor in Seidl od »Gospodarske«. Nadalje je prečital še pravilnik o volitvl župana in obč. svetovalcev, kot tudi odgovor vlade na rekurz g. Krajgerja. Nato je pozvaf g. Perkota kot najstarejšega odbornika na predsedniško mesto. G. Perko prevzame predsedstvo in imenuje sk rut in a tor jem gg. Meršola st. in Ogoreutza. zapisnikar, pa g. Kalčiča. Pozove k oddaji listkov za župana in kliče poimensko. Glasovalo ie vseh 25 odbor., rezultat je bil sledeči: dr. Režek (»Gospodarska«) 13 glasov, Perko (SLS) 6 glasov, Meršol st. (»Zveza dela to reda«) 6 glasov. Z nadpolovlčno večino je bil izvoljen županom dr. Josip Režek, advokat v Novem mestu. Na predsednikovo vprašanje izjavi dr. Režek, da izvolitev sprejme. Odbornik Ogrlč predlaga, da se vrni mesto nameravanih 8 obč. svetovalcev le 6, kar se sprejme. Na predlog dr, Režka prekine predsednik sejo za pet minut v svrho dogovora radi obč. svetovalcev. Po pavzi se volitev nadaljuje, listkii se oddajajo osebno. Volilo ie spet vseh 25 odbornikov s sledečim rezultatom: klerikalci ln »Zveza dela in reda« so stopili v opozicijo ta oddali prazne glasovnice (12). po 13 glasov pa so dobili kandi- dati sporazuma med NRS in »Gospodarsko« gg. Ogrič, Petrič, Pauser, Ogoreutz, Kastelic in Buk. Po razglašenem skrutiniju se predstavi g. Simon Meršol kot predsednik kluba »Zveze dela in reda« in izjavi, da je imel klub najboljšo voljo sodelovati v dobroiilt mestne občine, da pa obžaluje, da mu to ni mogoče, ker kot četrtina obč. odbora nikakor ne soglaša z enim samim obč. svetovalcem, kot jim ga je ponudila večinska »Gospodarska«. Isto izjavi tudi dr. Česnik v imenu kluba SLS kot njegov načelnik. Na vprašanje vi. svetnika Svetka, ali se namerava kdo pritožiti proti veljavnosti današnjih volitev, izjavita oba predsednika opozicije v imenu svojih klubov, da ne. Nato zaobljubi g. glavar novega župana in vseh šest svetovalcev. Dr. Režeku čestita kot prvemu županu povečanega Novega mesta ter ga opozarja na obilo delo, ki ga čaka s proračunom, z zidanjem prepotrebnega novega šolskega poslopja in s podpiranjem podjetnosti domačinov, da se tudi pri nas polagoma razvije industrija. Občinske svetovalce prosi, naj podpirajo župana pri njegovem odgovornem delu. S trikratnim »Živijo!« ca Ni. Vel. kralja konča svoj govor. Predsednik g. Perko prečita potem še zapisnik današnje seje, ki ga podpiše on, oba skrutinatorja in zapisnikar. Nato zaključi sejo. riovečano Novo mesto je ostalo v naprednih rokah, imamo župana, mladega, energičnega, sposobnega to prepričani smo, da bo, v kolikor v kratkem pož letu še ni zmogel g. gerent, pripeljal zavoženo obč. gospodarstvo na zeleno ve)o. »Novomeški Sokol* priredi dne 1. marca. t. j. na pustno soboto velik vojaški kem-„ert muzike dravske divizije iz Ljubljane. Po koncertu ples, pri katerem svira tudi vojna muzika. —r Ker bo prireditev največja tem letu in ker izbrani koncertni spored jamči za prvovrsten užitek, vabi Sokol vse arate to sestre, zlasti pa v župi včlanjena društva, da prihite la dan v doenjsko pre-stelico in prisostvujejo umetniškemu koncertu, ki ga dirigira osebno g. kapelnik dr. Čerin! Zdravo! — Škrlatica je pričela zopet hudo divjati med mladino. Na tukajšnji realni gimnaziji je zdravstvena oblast vsled tega zatvo-rfla I. to IV. razred. Obstoja pa nevarnost tudi za osnovno šolo, kjer otroci tudi zelo bolehajo, osobito dekleta. Čudno to seveda ni, ker se od poslopja, koder se sedaj nahaja osnovna šola, ne more pričaka v iti nič dobrega. Do 200 let staro poslopje, ki je bilo za gimnazijo že davno škartirano, mora biti za nežno mladino osnovnih šol še vedno dobro. Večkrat smo že ožigosali to brezprimerno posebnost Novega mesta, ki s ta vij a dolenjsko metropolo tozadevno za zadnjo gorsko vas — to sedaj ob sestavi novega obč. odbora in ob nastopu novega župana opominjamo novo mestno gosposko na nujno potrebo zidanja primernega šolskega poslopja. Maribor. Ogorčenje v Mariboru. V tukajšnjih slovenskih krogih vlada silno ogorčenje rroti mariborskemu dopisniku zagrebškega dnevnika »Der Morgen«, ki spravlja naše gospodarske kroge na naravnost nečuven način v državi to izven nje v čudno luč. Vest, ki jo je prinesel »Der Morgen«, da grozi v Mariboru 60—70 insolvenc, je tako pretirana, da je ne smetno smatrati za navadne raco, temveč za naravnost zločinsko početje. Človeka, ki razširja take škodljive vesti in na ta način občutno škoduje naši stvari, bi bilo treba naučiti s palico, do katere meje sme s svojim običajnim šmoncensoml! — Mariborska porota. Mariborska spomladanska poicta i:o obravnavaJa: 3. marca, preds. dr. Topak, preds. okrož. sodišča, — Štefan Gaber, umor, zagovornik dr. Čeme; 4. marca, predsednik dvorni svetnik Fon, Lovrenc Drevenšek, umor, zagovornik dr. Hojnik; 5. marca, predsednik v. d. s. Stergar, Miiiael Vida, umor, zagovornik dr. Strasser (subst. dr. Faninger); Pavel Madaraš, tež. tel. pošk., zagovornik dr. Faninger. — 6. marca, v. d. s. Posega; Štefan Pozvek, rop, zagovornik dr.' Rapo-tec; Ferdinand Koren, goljufija, zagovornik dr. Boštjančič; 7. marca, predsednik dss. dr. Pichler, Ciril Živko, uboj, zagovornik dr. Zorzi; France Marino, požig, zagovornik dr. Miiller; — 8. marca, predsednik d. s. s. Guzelj, Vaš Kalman, uboj, zagovornik dr. Cis-ma (subst. dr. Mulej); — 10. marca, preds. dvorni svetnfk Fon; Josip Melovnik, težka telesna poškodba, zagovornik dr. Rapoc. — Zračenje gostiln in kavaren. V nekaterih tukajšnjih gostilnah ta kavarnah, ki še niso Imele ventilatorjev, so bili ventilatorji te dni montirani po uradnem nalogu, io pa na stroške gostilničarjev, oziroma kavar-narjev. Za dijaško kuhinjo. Dne 3. marca priredi mariborsko dijaštvo veliko akademijo v prid dijaški kuhinji. Nalezljive bolezni. O stanju nalezljivih bolezni v okolišu mestne občine objavlja mestn fizikat za ča sod 17. do 23. L m. nastopno poročilo: Grža zadnji slučaj ozdravljen; škrlatinka pet slučajev, eden ozdravljen, eden nov. Porotno zasedanje. Prihodnje porotno zasedanje bo traja.o od 3. do 10. marca. Razpisanih je skupno 10 slučajev. Pozor na vlak! Policija je zaradi ponovnih nesreč na kolodvoru Izdala nove stroge odredbe, po katerih se bo postopalo Proti osebam, ki se ne bodo držale predpisov, da je prepovedano hoditi po progi. Nesreča. 47 letna na Koroški cesti stanujoča vdova Amelija Miklošič sl je v nedeljo 24. t. in. pri cepljenju drv presekala glavno žilo na levi roki. Rešilni oddelek jo je spravil v javno bolnico. Tatvina kolesa. V Cankarjevi ulici stanujočemu Antonu Jarcu je bilo izpred neke trgovine ukradeno kolo v vrednosti 1500 dinarjev. O storicu ni nikakega sledu. Z nožem ga ie. V soboto 23. t. m. je v Vlaliovičevl gostilni na Aleksandrovi cesti med dvema krošnjarjema nasial prepir, tekom katerega je 36 letnega krošnjarja in posestnika na Hrvatskejn Štefana Dukoviča njegov nasprotnik z nožem tako težko ranil na vratu, da so ga morali spraviti v bolnico. Celie. — Občni zbor podružnice Jugoslov. Matice se vrši danes v torek 26. t. nt. v mali dvorani Narodnega doma ob 20. uri. — Mestno gledališče. V našem mestnem gledališču se je v petek zvečer uprizorila kot petdeseta'predstava v tej sezoni opereta »Mamzclle Nitouclie«. Igra, katera se je vprizorila kot prva slovenska opereta v celjskem gledališču je doživela popoln uspeh. Režiral je g. V. Janko, orkester je dirigiral ravnatelj Glasbene Matice g. Kari Sancin. Gledališče je bilo razprodano. »Mam-zelle Nitouclie« se ponavlja danes, v torek za abonement B. — Udruženje volnlh Invalidov v Celju priredi na pustni torek v gornjih prostorih Narodnega doma plesno zabavo. Ptuj. — Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna pri »OrSu« na Glavnem trgu. Plul. — Na seii občinskega sveta dne 23. t. m. je bila med drugim na dnevnem redu tudi volitev novega podžupana, ker je dosedanji podžupan Šegula odložil podžupansko mesto. Občinski svet ni vzel na znanje odstopa podžupana Šegule, ker ni mogel navesti nobenega pravega vzroka za to. — Vinarska zadruga »Ljutomerčan« v Sv. Bolienku pri Središču je podarila Dijaški kuhinji v Ptuju 5C0 Din. Za ta velikodušni dar se odbor zadrugi prisrčno zahvaljuje ter prosi ob tej priliki tudi druge zadruge ter prijatelje naših dijakov, zlasti v ptujskem okraju, za primerne podpore. — Podružnica vojnih Invalidov v Ptuju priredi dne 2. marca v vseh prostorih Narodnega doma veliko pustno veselico. Maske dobrodošle. — Koncerti orkestra »Jadran« .v kavarni »Balkan« se prično dne 6. marca. — Redukcija. Poštar V. razr. Oroslav Pintar v Ptuju je bil reduciran s pravico do odpravnine. — Aretacija. Tukajšnja policija je aretirala dne 22. t. m. Šešerka Ervina, ker je osumljen poneverbe ta goljufije. — Umrla Je te dni mati tuk. magistrat-nega tajnika g. Martina Zelenka v Veržeju pri Ljutomeru. — Mestni kino je predvajal dne 24. t. m. zvečeT oh 5. ta 8. url velezaaimiv film »Tragedija v cirkusu« ali »Beli elown«. Predstave so bile prav dobro obiskane. — Požar pri Sv. Janžu na Dravskem polju. Pred nekaj dnevi je popolnoma pogorelo gospodarsko poslopje ta hiša Kirbiša iz Prepolj pri Sv. Janžu na Dravskem polju. Skoda je velika, zavarovalnina pa jako majhna. OBČNI ZBOR DRUŠTVA »DEČJI IN MATERINSKI DOM KRALJICE MARIJE«. V prostorih zavoda za socijalno-higijen-sko zaščito dece v Ljubljani se je vršil včeraj popoldne občni zbor društva »Dečji in materinski dom kraljice Marije.« O namenu, pomenu ta delovanju te važne socijalne ustanove stno imeli priliko že obširno poročati v našem listu. Današnje poročilo naj omejimo na potek občnega zbora. Zborovanje je otvorila društvena predsednica ga dr. Franja Tavčarjeva, ki je v svojem nagovoru pozdravila visoko društveno pokroviteljico Nj. Vel. kraljico Marijo. Izrek'a ie zahvalo tudi vsem drugim činite-ljem, ki so v kateremsikoli oziru pripomogli do te važne socijalne ustanove. Osobito je treba omeniti razne korporacije, ki so, das! same v težkih gmotnih položajih, priskočile na cotnoč z blagohotnimi prispevku Vendar bi še vse to ne zadostovalo, ako ne bi društvo našlo razumevanja pri sanitetnem oddelku in njegovem šefu dr. Ka-tičlču. Danes pa ta važna ustanova deluje in zavzema po mnenju nekega uglednega državnega funkcljonarja prvo mesta v srednji Evropi. Kraljica je nedavno pozvala k sebi odbor in mu je v znak priznania poklonila sliiko z lastnoročnim podpisom ta podariTa 50.000 Dta. Končno je omenila tiho in požrtvovalno delo društvenih funkcijonarjev. Tajniško poročilo je podal g. dr. Viljem Krejči. Iz niega izhaja, da je bilo društvo ustanovljeno 9. novembra 1922. Tedaj je bil izvoljen za dobo dveh let sledeči odbor: predsednica ga dr. Franja Tavčarjeva, tajnik g. dr. Viljem Krejči, blagajnik g. dr. Janko Kersnik, gospodarica ga Ivanka Le-skovčeva, odbornica gdč. Štebljeva; Dejansko je društvo pričelo delovati z otvoritvijo zavoda koncem meseca junija pretečenega leta. Kakor smo že svoječasno omenili je »Dečji ta materinski dom kraljice Marije« samo en oddelek zavoda za socijalno-hlgi-Jensko zaščita dece. Ker ni bilo še mogoče misliti na lastne prostore, je bil »Dečji dom« otvorjen v prostorih državnega dispanzerja. Inventar pa je ves lastnina tega društva. Omenimo naj iz poročila tudi, da je bilo ob priliki rojstva prestolonaslednika obdarovanih več otrok ta mater s perilom. Anica Cestnikova In najdenček Tonček pa sta bila javijena kabinetni pisarni, ker sta bila rojena rstega dne s prestolonaslednikom. Glavna zasluga za lep razvoj in ugoden napredek zavoda pa gre zavednemu vodji g. dr. Matiji Ambrožiču. Blagajniško poročilo je podal g. dr. Janko Kersnik. Prejemkov je bilo 517.o99 56, ta sicer je darovala kraljica 50.nno Din. darovi in zbirke so prinesle 404.048, prireditve ta predstave 35.557, obresti naloženega denarja in razni prejemki pa 327.699 Din. Za inventar Je bilo Izdanih 274.128 ta za razne druge potrebščine nekatere manjše vsote, tako, da Je bilo skupno izdatkov 297.840.94 dinarjev ta znaša čista društvena imoviaa 510.430 dinarjev. Nato je poročala gospodarica ga Ivanka Leskovčeva. Inventar je po ničnem poročilu stal 291.267 dinarjev. Je pa v resnici vreden precej več, ker so razne tvrdke znatno popustile pri cenah. Tako je n. pr. med drugimi prepleskala tvrdka Zanki, Medic in Rakove 1 sobo ta 8 postelj brezplačno. Inventar sestoja iz zdravstvenih predmetov, potrebščin za mlečno kuhinjo, ki prične v kratkem poslovati, posteljnine, obleke za matere in deoo. Končno je podal sliko razvoja in postanka Doma vodja g. dr. Ambrožič, ki je že prej utemeljil proračun za leto 1924, ki bo znašal 80.000 dinarjev. Kakor že rečeno smo o postanku in sedanjem ustroju imeli prilko že poročati ta se za danes omejimo le na nag asitev pomena, ki ga ima ta zavod za napredek našega naroda z ozirom na vojiko umrljivost otrok do petega leta. Društvo bo izdalo o občnem zboru brošuro, ki bo vsebovala tudi razne propagandne prispevke iz krogov, ki jim leži na srcu pomoč in podpora našega podmladka. Občni zbor je zaključila ga Franja dr. Tavčarjeva, ki je želela zavodu napredek in apelirala na naš narod, da bi požrtvovalno pripomogel do ciljev te važne institucije. Želimo, da bi se njenemu kiču odzvali vsi oni, ki jim leži blagor našega naroda res na srcu. Podpirajte to društvo ve matere, ki si lahko predstavljate žalostno usodo zapuščene ,in osirotele dece, ki Je prepuščena samo sebi, obosojena v gotovo propast. Darovi so tembolj potrebni, da bo mogoče v doglednem času misliti na zgraditev lastnih inodernih prostorov. Spominjajte se tfTej vedno ta povsod te važne socijalne ustanove! > OBČNI ZBOR DRUŠTVA MEŠČAN' SKOŠOLSKIH UČITELJEV. Meščansko šolsko učiteljstvo je zboro-valo dne 23. t. m. v Celju. Udeležba občnega zbora je bila izredno velika. — Prsdsednit ravn. Eumek je poročal o društvenem delovanju. Ugotavlja, da se bije srdit boj Pri® meščanski šoli. Poziva na vztrajnost s obrambi za meščansko šolo. Poročilo ga ravn. Stupica vzame zbor r. zadovoljstvom na znanie. Istotako poročilo blagajni-an* Hergoutha. Stari odbor je z malimi kH’*' mambami potrjen tudi za novo društveno leto. — Društveni predsednik vabi zbor na korporativno udeležbo kongresa V Novem Sadu in na razstavo meščanskih Sol V Beogradu, kjer hoče mešč. šola s pozitivuW delom dokazati vsem ncprijateljem *v°i* eksistenčno pravo. — Prilikom 30letn?2* službovanja g. ravnatelja Brinarja »e minja predsednik njegovega uspešnega «* tavanja kot šolnik. Izraža željo, da bi nje* gova marljivost vzbujata vse delavoljne ■ delazmožn* k udejstvovanju na šolskem P®* liu. Sklepi v obrambo meščanska šola. Društvo mešč. Sol. učiteljev nato utemeljene predloge tov. Primožiča* Kategorično se zahteva znižanje učne ob* veznosti, ker je meščanska šola od v». sveta ln ministrstva prosvete priznana **• kovredni ta enakopravni nižji srednji sOU, učna obveznost pa je dejanski večja oa osnovne šole ta učiteljic ročnih del osnovni šoli. u Učiteljski zbor dafje odločno zahteva tj* prašani učiteljski naraščaj, ker je od nun*' strstva prosvete ta višjega Šolskega sv«* meščanska šola priznana kot nižja srednja šola. Tako zahteva tudi še »veljavni« zaKua za osnovne in meščanske šole, kar Je *e™^ bolj uvaževanja vredno, ker zakonodaja**" daj še ni predvidevala sodobnega razvoj* meščanske šole. Občni zbor mešč. šol. učiteljstva P«**; stira, da se pod pretvezo kritja ta Pdta®"b karija Izprašanega učiteljstva ogroža ohswi mešč. šole ta vitalne interese naroda-jf?! hteva, da se načelo varčevanja do*’'”**' izvaja zlasti tudi v osnovnem šolstvu. v_r svrho zahteva zbor anketo, ki prouii^j mere na meščanski šoli, osnovni in poP*”” šoli. dnevnem zavetišču ta Igrišču. Društvo dalje zahteva, da se ukio® Jj«* sečna nagrada 12.50 Dta za pouk n* ,.n. šoli. ker le-ta stalnemu strokovnem11 telstvu sploh ne gre, a ostalim pa I® nizko odmerjena, da žali učiteljstvo duje šob na ugledu. Stalno strok. stvo je potemtakem za strok, izpit vano, ako se mu ne odmeri primeru* “ Ifrade- Kaj se namerava z mešč. šoto, i® bolj razvidno lz »Staleža«, izdanega od ’ šol. sveta. Ta namreč protlvno »še veli*^ nim« šolskim zakonom ne pozna več stro* učitelja, s« mešč. iolt kot posebne goriie. Na predlo* tov. Lapajneta sklene da se podvzamejo vsi potrebni korak} reaktiviTanje mešč. šole v Murski Sob9B* kjer »o stavljeni vs5 postavni predpogcu- Končno osvoji zbor tudi predlog ravn£ telja Lajovica, da so realizirajo svoje .as* sklepi viš. šoL sveta glede meščanske >0’** Društvene vesti. — Predavani« v »Pravnlkn«. V sred* dne 27. februarja t. L predava na sestaiuj? društva »Pravnik« g. ravnatelj dr, Lndvjr Bohm: »Moderne protekcljonistične strta* s posebnim ozirom na anglo-saškt sv®*** Predavanje se vrši točno ob šestih pop0*”* v pravosodni palači št. 79 (I. nadstropjta* Gg. člani vabljeni, gostje dobrodošli! ^ Iz strankarskega življenja- Mestni odbor NRS r Ljubljani. soboto dne 23. t. m. se je na seji. na kat® so bili zastopani po svojih predsednik® podpredsednikih in delegatih vsi HublJta1*?, pododbori NRS, izvolil mestni odbor. kL, je konstituiral sledeče: predsednik dr.JE roslav Lukan, podpredsednik dr. riif» Županič, tajnik Ljubo D. Jurk«*1* in blagajnik L Šušteršič. Za dele*”! mestnega odbora pri Glavnem NRS v Beogradu Je bil Izvoljen dr. Ažman. S tem so prenehale funkcij« ri!, cijskega odbora za mesto Ljubljana skl odbor posluje le še za ljubljansko voj* no okrožje, kjer pa bo v najkrajše® tudi dovršena organizacija NRS. Današnje prireditve3 V Ljubljani: Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Matica: »Senzacija dnevnik* Pfu. b«r City Gazette« — doživljaji rep Kino Ideal: »Otok groaote« — sen**®* ska drama v gl. vlog! Eva Novak. ^ Kino Ljubi], dvor: »Gospodična-*«®^ — filmska novela v gl. vlogi Ica Len»*^ V Maribora: Narodno gledališče: »NamHUeb* nik«. Red D. V Celju: Mestno gledališče: »ManszeA* touche«. Red B. . Nočna lekarniška služba v LjubH*0** Tekoči teden: lekarna TrnkocsT^ Mestnem trgu in Ratnoar pri glavne® ™ dvoru. Kino Matica Od 24. do 27. fe»r< Senzaci o dnevnih )ity Gazette. Harbor Doživljaji reporterja: Lastnik: — . Konzorcij .Narodnega Dnev«!*** Glavni hi odgovorni nredo®* Gospodarstvo. Naše gospodarstvo in italijanski kapital Italijanski ekonom Mancinelli je napisal v »II Momento Economico« članek, ki je zelo karakterističen za italijanske razmere v naši državi. Z ozirom na to, ker so postali s sporazumom odnošaji med našo kraljevino in Italijo povsem drugačni, kakor pa so bili do sedaj in ker se bodo ti odnošaji s sklepom trgovinske pogodbe še bolj izkristalizirali, naj opozorimo na cilje italijanskih gospodarskih krogov v naši državi. Mancinelli uvodoma zelo hvali naše gospodarstvo in našo gospodarsko politiko ter ji daje vse priznanje. Iz tega j*vaia, da zasluži naša država s strani italijanskih gospodarskih krogov polno ^upanje in da si mora italijanski kapital poiskati in najti udeležbe v Jugoslaviji. 2 ozirom na medsebojno lego in obojestranski položaj se Italija in Jugoslavija v skupnem gospodarskem delu ne bosta medsebojno izkoriščali, pravi Mancinelli, temveč le spopolnjevali... Jugoslaviji, odnosno v Srbiji, je že precej izdatno udeležen francoski kapi-Namera Italijanov ni, ta kapital izpodrinili, ampak poiskati udejstvovala poleg njega. To bo tem lažjo, ker • ranc°ski kapital v svojem ce!u v ■ ?erostvu bolj stabilne narave, dočim Kabttnski mnogo okretnejši. ki jih zasleduje Italija s svojo wunan'° gospodarsko politiko, označuje ®ncjneUi za nadaljevanje stare rimske znodne politike. Rim je razvijal poli-, . Populacije in kolonizacije na zaho-u ui Politiko infiltracije ter penetr?cije j! Vzhodu, izvzemši v tedaj nenaselje-jj. P^notah Dakije (sedanje Rumunije) iorr ^ nase^ cesar Trajan rimske ko-nj ls*e> ki so se potem razširili. Narod-sJ*?esi, to so ekonomski, politični in Po • zakliučuje Mancinelli, na2lya^° sedanjo Italijo in Jugoslavijo skupno pot progresa. nat !faUianskl Capital, ki je pretesno ■ rpan na malo produktivnem terenu, jj g°t°vo iskal udeležbe na ugodnejših >o tem ne dvomimo. In da bo zanj jugodnejši teren, tudi ni dvomljivo. 3Cl^no za našo državo pa je zelo rp?”° vprašanje, če si je želeti take Pitala6 vpra^anja inozemskega ka- Udeležba italijanskega kapitala v . gospodarstvu ne bo ostala samo i ® e.,a-kapitala, ampak tudi most za , j.*321^0 italijanskih delovnih sil v našo «ai»Vo\ taki zvezi pa je udeležba ravnanSega kapitala pri nas — dasi-ra_„°. , bila sicer za naš gospodarski oj koristna -- brez dvoma škodiji-hn’ /?2lr°ma vsaj vso korist te udelež-naServ u?htala 5koda. ki bi jo utrpelo * specijelno delavstvo, živeli m 8 lnvazijo. Zato more naš akceDtir»«me^° Pa5i gospodarski krogi iškega kaS v,k° udKeležbo. ^ ^ italijanske^*^;6 bo UV£Uala k nja^deLihf1/3 na5in re§itve vpraša-žavi ni ra UJe?a kapitala v naši dr-nalnih m,?«?0 najp°Polnejših iz nacijo- Slovence t’h PCCijeIno za Hrvate ln njjm. h* Toda računati moramo z Sf’’,ob5ne5n W bo treba strogo pati, da ta kapital ne dobi premoči v l^f®m £ospodarstvu in da ne bo spravljal k nam italijanskega življa. Nasprotni ne smemo biti nobenemu inozemskemu kapitalu, ker vsakega potrebujemo — in moramo biti prav za prav še veseli, da ga sploh dobimo, — skrajna Predrznost pa nam je potrebna iz gospodarskih in političnih razlogov zlasti Pri italijanskem kapitalu. VZORNA GOSPODARSKA ZAKONODAJA. M Ni fe dolgo, kar Je priobčil naš list o pogreških naSe gospodarske zako-5°daJe. Tudi več drugih listov se je ob raz-Prilikah Izrazilo proti sedanji praksi v “a»l gospodarski zakonodaji, toda zdi se, S* »matrajo merodajni krogi pri nas, da ie ‘•'jdstvo tu radi njih, ne pa oni radi ljud-JjVa, Jcalti do seda) še ni bilo opaziti, da ? se odločujoči faktorii v Beogradu tudi Rimanj zmenili za upravičene zahteve In *Mvete gospodarskih korporacij. Gospodarski zakoni globoko posegajo I gospodarsko življenje države; saj ni ču-j”- kajti oni ga urejujejo, usmerjajo in so S *ato, da omogočijo gospodarskemu žlv-a*i*lu najuspešnejši napredek in razmah at° pg sj je nem0g05e predstavljati dober •i^Podarski zakon, ki ga niso vsestransko iti? J® vse gospodarske korporacije in in-6.™eiie. katerih se tiče, predno je osnutek rt„»oiožen zakonodajni korporaciji. Gospo-^“Sko Življenje je tako občutljivo in segajo Pan nltf v tal<0 številne posamezne i>*nuf ie ne°bhodno potrebno, da tak kornl natančno prouče vse interesirane tiki. Iaci*e’ stroltovniaki teoretiki in prak-tnisii nočemo, da bo sicer koristno zale* za*lti - Zato so v naši zakonodaji L 41 možne Ule* kurijozaoati, kakor 1« n. X Onlk za zavarovanj« valute pri Izvozu. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva i“ izdal nov cenik za zavarovanje valute prj izvozu z veljavnostjo od 15. do 29 .februarja, po katareme se mora zavarovati valuta pri izvozu v smislu čl. 16 deviznih predpisov z dne 23. sept. 1921. Postavke novega cenika so sledeče: Pšenica 330, rž 270, iečmen 260, oves 240, koruza (30 od stoikov defektna) 150, bela moka za luksusno pecivo 550, isto »0« 540, bela moka »2« 4°0, krušna moka *4« in »5« 440, črna moka »6« 310, *7« 290, ječmen za krmo 190. otrobi 150, koruzna moka 250, konji za Hanje in tovorjenje teikl (sloven ski) 6000 D za gavo, lahki tovorni 5000, gorski mali (makedonski) 20f mezgi 2000. voli in biki par do 7000 kg 3000 do 900 Vg 4000, nad 900 kg 5000, krave 2500, teleta do 70 kg 1000, ovni 200, janjci 100. svinje par 140—220 kg 2.500, preko 220 kg 3500, mast (za 100 kg) 3.200, suho svinjsko meso 3200. poletna salama 2500, zimska iz debelo sekanega mesa 6500, drobno rezanega mesa 8000, soljena slanina 3100, sveža 3100 prekajena 3200, šunka 4500, sveže svinjsko meso 2600, goveje sveže meso 1600, domače klobase 3000, krvave klobase 2000, soljeno kozje meso 1200. suha čreva (1 in pol kg) 7000. volovske kože 2200, kravje 200'), kože juncev 1800. telet 3000, Jagnjet 3000, jarcev 7000, ovac 2500, kozje 3000, zajčje 15 za kos. dihurjeve 90. JazbečJo 110, kože divje mačke 110, volčje 130, lisičje 350, kože kune 1000. vidre 1000. suhe volovske (100 kg) 5000, konjske rulie 3000, suhe sljivc (70 do 73) v vrečah 900, (80 do 83) 800, (93 do 100) 650, (100 do 120) 550, (120 do 130) 450, eti-virane v zabojih 100 D kg odstotkov dražje kakor v vrečah, suhe hruške 150, jabf/ka 200. konservlrano sadje s sladkorjem 2000, brez sladkorja 1000, purice žive, 60 D za glavo, goske 80, race 30, kokoši 25, zaklane purice 3000 D za 100 kg, gosi 4000, race 3000, kokoši 2000, sveža jajca zaboj 1440 komadov 2800, surova konoplja 20 D, za 100 kg, konoplja 1000 D za 100 kg, les za kurjavo 10.000 kg 2200 D; oglje 9000, stavbeni les 700 za kubični meter, rezan smrekov stavimii les 900, strugan 900, bukov stavbni les parjen 900, neparjen 400, okrogel hrastov les 500, hrastovi pragi (1.60— 2.20) 30 D za kos, hrastov les, rezan 2000, bukovi pragi 30. gradbeni materijal plemenitega lesa 1000 D za kuhičnl meter, telegrafski drogi (7—9 m) 50 D za kos, rajski cement 10.000 kg 6000, beočlnski 7000, dalmatinski 4500, hrvatskl in slovenski 6000. Carinska konferenca. V Murski Soboti In v Prekmurju sploh vlada jako zanimanje za Iste. kar se je pokazalo 12. t. m. na drugi carinski Konferenci v Murski Soboti Udeležba je bila Jako obilna iz vzroka, ker se nekaj govori o premestitvi carinarnic Murska Sobota in Gornja Radgona v Ljutomer odnosno o ustanovitvi glavne carinarnice I. reda v Ljutomeru ter UKinitvi zadnjih dveh carinarnic. Mn >gim mogoče ni znano, da Je ministrstvo financ omejilo delokrog carinarnic 11. reda. Cariniti ne smejo blaga, ki se carini »ad valo-rem«, t. j. po vrednosti n pr. avtomobili, biclkli Itd., dalje skoro vse manufakfurtio blago i. dr. Navedeno se mora cariniti pri carinarnicah I. reda ter prihaja za celo Prekmurje vpoštev oddaljeni Maribor Jasno je, da pomenijo že same omejitve velik udarec za celo gospodarstvo P-^k-murja ter ni potrebno razpravliati, kaj bi pomenila ukinitev carinarnic Murska ^o bota In Gornja Radgona. — Racj| tesra so na tej carinski konferenci vsi imor esenti ogorčeno protestirali proti temu na" menu. Predavanja, debate, re-mluciie pojasnilih Sobotskega upravnika i pLa Oor. Radgonskega upravnika g T-.iU^’ carinika g. Zivkoviča dala Jasno t ko škodo ima prebivalstvo Prekmurja že^ konkurenti trgovcev, pa tudl krv^! .' • sovražniki naroda ter države lin" I" os,?„e ■ otneniena SvS'0 ™ * carinarnice samo govorica. a da že ista konferenco? n^ka^ilT16- « priliko podati svoje mišljenjem želje.65*11** X Neko tatarsko vest je borski poročevalec zagrebfkega »Morana v ta list in »Morgen. jo Je seveda priobčil Po tej vesti grozi v Mariboru 60 do 70 in solvenc!! Basiravno vemo, da Je v naši tr povini marsikaj gnilega, kar bo morao c>d pasti, vendar o kaki taki epidemiji, o kakršni fantazira »Morgen«. ne more b:ti niti govora. Malo čudne morajo biti »Morgen.-ove tendence, da priobčuje take amerikanske — X' Vrednostna pisma za Inozemstvo. Od 1. marca dalje bo otvorien promet z* vrednostnimi Pismi med našo državo. Poljsko, svobodnim mestom Gdanskim in Egip- t0m'X Madžarske reparacije. Med Madžarsko in našo državo se vodijo pogajanja, da bi nam odstopila Madžarska večje število lokomotiv, vagonov in raznih strojev. Vse to bi prevzela naša država kot reparacije mesto gotovega denarja. X Primanjkljaj Itall arsklh državnih železnic Je znašal leta 1923 906,401.513 lir Od leta 1922 se ie zmanJSal za 351,000.000 Ur. Tržna ŽITO. Tedenski pregled. Radi porasta dinarja na 7.60 je spočetka trgovna jopolnoma prenehala, z njegovim os'abljenjem na 7.25 pa so se cene učvrstile. Vendar bedo morale nazadovati, zlasti v našem Primorju, kjer imajo hudo konkurenco v italijanskem blagu (moka). — Boljše vrste bačke moke s«? notirale povprečno 535—540, slabše 515— 520 dinarjev; zagrebška pariteta 565- 575 po kakovosti. V pšenici je bil promet neznaten; kupčevali so spočetka po 315, na to po 320—330 na bačkii postaji. V Slavoniji in Sremu po 330—345. Po koruzi je bilo povpraševanje precej živahno, dočirn so bili dovozi in ponudbe majhni. Bačka postaja Je notirala 235—245, sremska pa 240 — 250 dinarjev. Po ječmenu precej povprašujejo pivovarji in ga plačujejo po 300 D na naložbeni postaji. Oves je ostal v cen* ne-izpremenjen in so povpraševali po njem za ceno 280—290 D zagrebške paritete. Fižo", beli 700, mešani 550—600, češnjevec 780— 800 dinarjev. Dunaj. 22. febr. Domača pšenica 3150 a. kron, jugoslovenska in rumunska 35^0— 3550 a. kron. Rž 2900, ječmen 3780, koruza 3000, oves 2750, moka »0« domača 5700, madžarska 5400 a. kron. Budimpešta, 22. febr. (V tisočih madžarskih kron.) Pšenica 235—252, rž 195— 197, iečmen za krmo 200—220, za pivovarne 220—235, oves 22C—235, koruza 195— 202, otrobi 137—142. lucerna 8—9. ŽIVINA. Maribor, 23. februarja. Na svinjski sejem dne 22. februarja 1924 so prignali 75 svinj in 2 kozi. Cene 30 bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 200 do 250 D, 7 do 9 tednov stari 400 do 450, 3 do 4 mesece stari 650 do 800 5 do 7 mesecev stari 1200 do 1300, 8 do 10 mesecev stari H50 do 1650; eno leto stari po 1700 do 2000 D komad. 1 kg žive teže 20 do 22.50 D, 1 kg zaklane teže 20 do 30 D, kože po 300 do 375 dinarjev. Praga, 22. febr. Meso: ovce 9—17, teleta 12—16, 'koze 8--i2, svinje domače 13— 14. kolandske 13—15, danske 11—14.50, švedske 12—13.75, voli 11—13.50, biki 12— 14, krave 8—13. JAJCA. Zagreb, 15. febr. Cene še vedno tmra-duiejo. Izvoz v Anglijo je prestal radi stavke pristaniških delavorv. Izvoz v Francijo le ravmitako prenehal, ker Je tamkaj domača produkcija zadostna in ker tudi valular-ne razmere povzročaj') nerentabilnost izvoza. Doma nakupujejo (na Hrvatskem) Jajca po 1.05 dinarjev. X Izvoz našega vina v Avstrijo. Izvozniki vina so zaprosili trgovinskega ministra, da jim dovcl* ra izvoz vina v Avstrijo iste olajšave, Kakor so jih imeli za izvoz vina v Madžarsko. X Taksa za mednarodno zralfopiov-stvo. Komisja za mednarodno zrakoplov-stvo Je na svoji seji določFa prispevke, ki morajo plačati posamezne države za vzdrževanje te komisije. Na našo državo cdpa-de letno 10.000 fra; 'roških frankov. X Dalmatinski ribiči so zahtevali od ministrstva za poljedelstvo, da se orl vzamejo koncesije raznim podjetjem, ki love školjke v morju na umetni način ter s tem uničujejo številne male eksistence. X Nemške državne železnice postanejo popolnoma samostojno podjetje, ki ga bodo upravljali neodvisno od državne uprave. Nadzorstvo pa bo imel še vedno prometni minister. X Prevzem zla^a bivšo Avstro-ogrsfo banke. Ta teden prevzame naša komisija v Budimpešti drugi obrok našega dela zlatega zaklada bivše Avstro-ogrske banke v Budimpešti. Prejeli bomo 3 In pol milijona Ziatih kron k| se bodo uporabile za kovinsko podlogo naše Narodne banke. X Češkoslovašk''-madžarsko trgovsko zbornico nameravajo ustanoviti v Pragi ali Budimpešti. Zadevna posvetovanja so v teku. X Madžarska krona s! Je v sredo na praški borzi deloma opomogla. Dvignila se Je od 5.5 na 9. X Madžarsko posojilo. Kakor poročajo iz New Yorka. Je ameriški del madžarskega posojila v znesku 20 milijonov dolarjev že zagotoVJen. X Obtok bankovcev v Rusiji je v Januarju porastel za 2,250.000 červoncev na 28.000.000 červoncev ali 280 milijonov zlatih rubljev. Emisije so se v zadnjem mesecu radi povišanih zahtev narodnega gospodarstva skoro podvojile. Kritje bankovcev z zlatom in tujimi valutami )e naraslo od zadnjega meseca za 1% na 51%. X Zvišanje Izvozne carine na bencin v Romuniji. S 1. Jammrlem tekočega leta Je bila povišana v Romuniji Izvozna carina na lahki in težki bencin na 8000 lejev za vagon (10.000 kg). Carino Je treba plačati v močni valuti; podlago za preračunavanje tvori an-E.eškl funt DOBAVE. X Dobava kolesnih obročev. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 20 kom. kolesnih obročev iz bazičnega, martinovega. plavnega Jekla. Pogoji se nahajalo na vpogled vsak delavni dan od pol 11. do 12. ure dopoldan pri ekonomskem odelenju (Gosposvetska cesta, nasproti velesejma), kateremu Je vposlatl ko-lekovane ponudbe do 4. marca 1924. X Dobava osi za vagone. Direkcija državnih železnic v LJubJani razpisuje dobavo 20 kom. osi za vagone. Pogoji se nahajajo na vpogled vsak delavni dan od 10. do 12. ure dopoldne pTi ekonomskem odelenju (Gosposvetska cesta), kateremu Je vposlati kolekovane ponudbe do 8. marca 1924. X Dobava bele kovine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 13. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 15.000 kg bele kovine. X Dobava raznih žebljev. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. marca t. 1. ofertalna licitacija jjlede dobave raznih žebljev. X Dobava gumijevih cevi. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobava gumlievlh cevi. X Dobava pU. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne ]4. marca ofertalna licitacija glede dobave 10.000—12.C00 komadov pil za ostrenje. X Dobava žarnic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila “ne 14. marca t. I. ofertalna licitacija glede acbave več.ie količine žarnic. 1 Prcdn,etnl oglasi z natančnejšimi poti so v pisarni trgovske In obrtniške 1 zbornice v Ljubljani Interesentom na vdo-ned. v To In on©. 5z astronomije. Naš planetni sistem. Razen malih planetoidov obkroža naše solnce 8 svetovnih teles, ki jim pravimo planeti, med katere spada tudi naša zemlja. Verjetno je, da šteje naš planetni sistem še več takih svetov, toda zaenkrat nam tega ni mogoče nepobitno dokazati. Prvi, torej solncu najbližji planet, je Merkur. Oddaljen je od solnca le 0.3871 razdalje med našo zemljo in so'ncem, ki jo rabimo v astronomiji kot enotno mero. Merkur je mnogo manjši kakor naša zemlja; njegov premer meri le 4 780 km, tako da odgovarja njegova površina približno površini dveh naših zemeljskih kontinentov, Azije in Afrike. _ Svojo pot krog solnca dokonča v 88 dneh; tako do>go je torej Merkurjevo leto. Kako dolg je njegov dan, ne vemo natančno. Gostota materije, iz katera sestoja, je večja kakor gostota zemeljske: če vzamž-mo_zemsko Jcot merilo = 1. je Merkurjeva 1.05. Prava specifična teža njegova znaša 6.7. Druiri planet od solnca proti nam je Venera Njen premer zna*a približno 12.600 km. skoro ravno toliko kakor premer naše zemlje in sta ti dve svetovni telesi torej skoro enako veliki: njena specifična teža pa Je manjša, le 0 81 zemejske ali 4.9 absolutne. Da obhod pot krog solnca, rabi 224 dni iti 7 ur. Njenn oddaljenost od solnca znaša 0.7233. Tretji planet je naša zemlja* njena specifična teža je 5.56, njen premer 12.760 km: krog solnca, od katerega ie oddaljena 149,5u0.000 km, se završi v 265 dneh In nekaj urah in minutah, to ie naše leto: krog svoje osi v 23 urah, 56 minutah in 4 sekundah, to }e naš dan. Svojega spremljevalca, mesec, ima med notranjimi planeti, to je štirimi najbli/jiml solncu, ie zemlja. Meščev premer znaša 3.480 km, niegova specifična teža pa 4.3. Naslednji In zadnji notranji pianet ie Mars. Mars Je skoro polovico m?niš! od naše zemlje; njegov premer znaša le 6.750 km; gostost materije je v razmerju ?. našo zemljo 0.7, absolutno pa 4. Krog solnca se zavrti v 686 dneh. tako da je njegovo leto skoraj še enkrat daljše kakor zemeljsko; krog svoje osi se zavrti v 24 urah, 37 minutah In 23 sekundah. Dan na Marsu Je 41 minut dališi kakor na zemlji. Od solnca je oddaljen 1.52. Dolgo so astronomi bili mnenja, da med zadnjim notranjih panetov in prvim zunanjih, to je med Marsom in Jupitrom, ni nobenesa svetovnega telesa, v pro.šlem stoletju pa so naenkrat odkrili prvo telo in v teku naslednjih desetletij so astronomi našteli v oddaljenosti približno 2.8 od solnca cele stotiae majhnih svetov, katerim so nadeli skupno ime asteroidi ali plane to Idi. 'Do I. 1921 so Jih našteli že krog 1000. Najvcčjl med temi planetoidl merijo v premeru 76.'’« km (Ceres), 498 km (Palas), 385 km (Vesta) itd., najmanjši pa komaj nekaj kfometrcv. Prvi med zunanjimi planeti, oddaljen 5.2 od solnca, je največji planet našega svstema, mogočni .lup'ter. Jupitrov premer meri na ekvatorju 145.100 km, od pola do pola pa 136.100 km ta ie torej ta kolos I1.3krat večji kakor uaša zemlja, ali desetkrat manjši kakor soince samo; vendar znaša njegova relativna gostota le 0.25, absolutna pa_ 1.3. Njegov' leto, to je potovanje krrg solnca traja 11 iet in 15 dni, njegov dan pa je dolg le nekaj nad 9 ur. Jupiter se vrti krog svoje osi ?5krat hitreje kakor naša zemlja. Astronomi so že I. 1610 odkril, da spremljajo Jupiter štiri lune, v zadnjih tridesetih letih, to Je od 1892 do 1. 1914, pa so zaznamovali z modernimi pripravami še pet novih, manjših. Najbližja Jupitrova luna meri v premeru ie 160 km In ga obleti v 11 urah, 57 minutah in 4 sekundah; dočim potrebuje naša zemeljska luna za to delo 28 dni. Ta mah lunica je oddaljena od Jupitrove površine le 107.000 km. Druga luna mer( v premeru 3.950 km in je torej večja od naše zemeljske; oddaljena je od njega 420.000 km in ga obleti v 1 dnevu, 18 urah In 30 minutah. Tretja meri 3.300 km, Je oddaljena 670.000 km in ga obleti v 3 dneh in 13 urah. Četrta meri 5.720 km, je torej večja neoo planet Merkur; njena oddaljenost znaša 1,067.000 km, njen oblet pa 7 dni in 4 ure. Peta luna je nekoliko manjša, toda še vedno večja kot Merkur ln meri 5.380 km, je oddalicna 1,877.000 km od planetovega središča in rabi, da ga obleti, 16 dni, 16 ur In 30 minut. Šesta Jupitrova luna, ki meri v premeru le 120 km in je od središča oddaljena za 160 planetovih polumerov, ga objeti v 251 dneh. Odkrita Je bila 1. 1904. Sedma, odkrita 1. 1905, je odda jena za 167 polumerov, rabi za oblet 260 dni in meri v premeru le 50 km. Osma luna je oddaljena za 330 planetovih poTumerov ali 0.1713 astro-nofnične enote, to Je za polovico manj kakor Merkur od solnca. Ta Uma, odkrita leta 1908. ie malo telo 17 veličine in obleti Jupiter komaj v 2.3 leta. Končno pa Je bila 1. 1914 odkrita še deveta, za 345 ponmerov oddaljena luna, ki rabi za svojo krožno pot celih 800 naših dni. Najzanimivejša med Jupitrovimi lunami Je osma, ker se vrti krog njega v nasprotni smeri kakor naša zemeljska In vse ostale Jupitrove. Za Jupitrom pride . skrivnostni Saturn s svojim obročem. Odaljen Je od solnca 9.5krat bolj kot naša zemlja in rabi za oblet solnca 29 naših let in 167 dni. Njegov ekvatorljalni premer znaša 123.000 km. polarni pa je za 10.700 km krajši; je torej 9Kkrat večji kot zemlja. Tudi saturn, kakor Jupiter, se vrti naglo krog svoje osi in znaša dolžina njegovega dneva le nekaj nad 10 ur. Njegov obroč meri od enega do drugega zunanjega roba 277.800 km, ali po Mevrmannovi trditvi z redkejšim zunanjim podaljškom skoro še enkrat toliko. Saturn ima 10 lun. Najbližja, M I m a s, ima 470 km v premeru in obleti planet v 22 urah In 37 minutah. Druga Je E z e 1 a d u s s 590 km premera in z 1 dnevom, 8 uranii in 53 minutami obleta. Tethys meri 920 km; oblet znaša 1 dan. 21 ur in 18 minut. Di-une ie malo manjša in rabi za oblet 2 dni, 17 ur in 41 minut. Peta je Rhea s 1200 km in 4 dnevi, 12 urami in 25 minutami obleta. Razdalje teh šestih lun od planeta so v polumerih: Mimas 3.1; Enzeiadus 3.9; Tethys 4.9; Dtone 6.3; Rlica 8.7 in Titan 20.2. Titan ima v premeru 4000 km. Hy-perlon je oddarJen 24.16 polumera, The-m i s pa 24.49; prvi rabi za oblet 20 dni ln 20 ur. drugi 21 dni in 7 ur. Obe luni sta zelo majhni. Japetus Je oddaljen za 59 polu-merov. Je nekaj manjši kot Titan In rabi za oblet 79 dni In 8 ur. Zadnja luna, P h o e b e, odkrita I. 1898, je oddaljena za 214 polumerov, ali 13,000.000 km in rabi za oblet 440 dni. Tudi ta luna se vrti v nasprotni smeri, kakor osma Jupitrova. Do leta 1781 Je bil Saturn zadnji znan planet, tega leta pa Je bil odkrit še sedmi, »U treUl zmumU — Uran. Uran Je oddaljen 19.19 ali 2.S69,000 000 km od solnca, kroi katerega potuje 84 let in 7 dni. Njegov premer meri 57.600 km, specifična teža znaša napram specifični teži naše zemlje 0.23 ali absolutno 0.99. Planet Je štirikrat večji od naše zemlje, njegov dan pa znaša le 10 in tri četrt ure m vrti se krog svoje osi od •vzhoda proti zapadu; torej narobe od drugih. Uran ima kolikor vemo danes 4 lune in sicer: Ariela, Umbriela, Titanijo in Obe-rona. Največa je Titanija, ki meri v premeru krog 900 km. Oddaljene so po vrsti: 202.000 km; 285.000 km; 464.000 km in 620.000 km. Njihov oblet znaša: 2 dni. 12 ur, 39 minut; 4 dni, 3 ure, 28 minut; 8 dni, 16 ur, 56 minut in 13 dni, 11 ur ln 7 minut. Tudi Uranove lune se vrte narobe. Osmi, zadnji do danes znani planet našega soin-čnega sistema. Je 1. 1846 odkriti Neptun; oddalien ie od solnca 30 enot ali 4.467 milijonov km in rabi, da ga obleti 164 let In 280 dni. Njegov premer meri 52.900 km; absolutna gostota njegove materije znaša 1.1. Do danes smo mogli zaznamovati Je eno Neptunovo lutvo, ki je oddaljena od njega za 14.7 njegovih polumerov in ga obleti, tudi narobe, v 5 dneh, 21 urah in 3 minutah. Brez dvoma Ima Neptun še več lun, jllr pa vsled ogromne oddaljenosti In male velikosti do danes še z najfinejšimi aparati nismo mo?!'1 c/dkriti. Če se za Neptunom nahaja še kak planet, bo odkrila morda bodočnost. Anekdote pianist Kalkrenner je visoko cenil č!e* nico *von« (plemeniti), ki je stala pred njegovim imenom, in se Je ob slednji priliki šopiril z njo. »AH veste,« je dejal nekega dne svojemu znancu, da sega plemstvo moje rodovine do Križarskih vojn? Eden mojih prednikov je sprem jal cesarja Rdečebradca-^. »Na klavirju?« je vprašal sobesednik. • Ramcau (1683—1764), skladatelj »Ka-stora in Poluksa«, je bil nekdaj na posetu pri lepi gospe. Nenadoma pa vstane s sedež?, popade psička kastorčka, ki ga Je gospa držala v naročju, ter ga naglo zažene skozi okno. Gospodinja pa vsa iz sebe: »Kaj pa počenjate, gospod?!« »Napačno laja,« odvrne ogorčeno godbenik. * Neka gospa je bila vabljena, naj sodeluje na glasbenem večeru pri Rossiniju, pa se je dolgo prenevedala In omahovala. Peti bi bila morala napev iz dvodejanske opere »Semiramide«, ki Jo Je na Rossijevo besedilo uglasbil Rossini in s« odlikuje po sijajni uvodnioi (1825). »Ah, ljubi mojster, kako se bojlml« Je zaiknlla. "Kaj pa Sele jaz,« Jo je potolažil Rossini. : Potomec Smetanovega rodu. Gasilo češkoslovaških godbenikov poroča, da še živi en soiodnik slavnega Smetane, nje?»> va nečakinja, hčerka najstarejše sestre njegove Ane, Pavlina Ciklafova, roj. 1. 1S37 in prebivajoča v Novem Mestu n. M. Dobro se spominja nanj kot njegova nekdanja učenka. ♦ : Vojaška tovarna letal na Češkoslovaškem. Leta 1922 so začeli graditi v Letna-nih vojaško tovarno letal, za katero Je dotočil češkoslovaški parlament ne gledo na takrat težko finančno situacijo države 20,000.000 Kč. Kot poročajo češki listi. Je stavba seda) dogotovJJena, vendar tovarna ne bo Izdelovala niti serijskih aeroplanov niti prototipov, kakor Je bilo prvotno določeno, temveč se bo po odloku min. N. O. pečala samo s popravili strojev. : Delavska vlada gradi vojne ladje. Kot poročajo iz Londona, Je oddana privatnim ladjedelnicam zgradba petih lahkih križark po 10.000 ton kot nadomestek za zastare’e ladje. Računajo, da bo dobilo s tem okolo 32.000 delavcev delo in zaslužek. : Demonstracija »mučenikov debelosti«, Pariz ie bogatejši za novo senzacijo. Klub stokilogramnikov je že večkrat brez uspeha protestiral proti preozkem sedežem pariške električne železnice. Nr enem Je premalo mesta, na dveh se ne sme sedeti. Ker vse prošnje in zahteve niso nič pomagale, so debeluhi sklenili uprizoriti demonstracijo proti tramvaju. Petintrideset sto- in ve£ kilogramnikov se Je hkrati stlačilo v avtobus, le za kondukterja ni bilo več prostora Ker je pot peljala v klanec. Je motor kmala odpovedal vsled prevelike obtežitve. Debeluhi so izstopili in lastnoročno potisnili voz do vrha klanca, naprej je pa že zopet samo šlo. Demonstracija Je uspda, mučeniki debelosti imajo Parižane na svoji strani. : Porodi v hipnozi. Veliko obetajoče uspehe so dosegli zdravniki v zadnjem času z uporabo hipnoze pri porodih, ki se opravijo v lahkem hipnotičnem spanju brez vsakih bolečin za otročnlco in tudi, kolikor se je moglo do sedaj dognati, brez škodljivih posledic. Seveda sme izvesti hipnozo samo v tem Izkušen zdravnik. : Pozabljena občina. Ob madžarsko-karpatsko-ruski-slovaški meji leži občina Aggtelek, ki je nimajo v evidenci niti na Slovaškem niti v Podkarpatski Rusiji. Radi tega ni občina plačevala nikakih iavn h dajatev in mladeničem ni bilo treba Iti k naboru. Ti srečni časi so sedaj prenehali, kajti Aggtelek Je bil nedavno priključen slovašfc upravi. : Iz suhe Amerike. Newyorški listi po-ročajo o številnih smrtnih slučajih vsled zastrupljenja po alkoholu. V pretečenem letu Je umrlo v Zedinjenih državah 300 oseb, ki so prekomerno uživale vtihotapljen Wliisky. TUDI KRITIKA. »Mladi«, ki imajo te dni razstavo svojih del v Jakopičevem pavi jonu, 90 naslikali reklamni plakat, na katerem se vkli iz tetne noga in pa nekaka glava. Plakater je pa na sv. Jakoba trgu na-popal ta umotvor narobe, tako da stoli umetnost mladiii —. na glavL RAZLOG. — Ljubček, u si mnogo manjši od tvojega bratca! — Da. ker sem samo njegov polbrat! NAJBOLJŠA KRAVA. Kmet (novemu hlapcu): »Pri nas Imamo običaj, da okrasimo vsako vellkonoč kravo, ki daje največ mleka, z vencem. Tako bomo storili tudi letos!« Hlapec: »Dobro, prav.« Drugo ju- tro — Ve ika noč — je poslal lilapec vso živino s pastirjem na pašo in ko Je prlSe! kmet v hlev. Je videi, da ima venec —• vodovod. Uudska visoka šola. Predavanje »Cerkev v luči prava in etike., ki ga je imel univ. prof. R. Kušej v nedeljo na Ljudski visoki Soli, nam je prineslo jasnih smernic za pravilno pojmovanje številnih bojev ki so se vršili v teku zgodovine med katolKko cerkvijo in posameznimi državami, in pravnih odnoš.ijev, ki vladajo med temi kulturnimi organizacijami že dandanes. Ko se je nahajalo rimsko cesarstvo na višku svoje moči in s ave, stopilo je v življenje mlado krepko in enotno krščanstvo s svojim pravnim redom Polagoma se je pričelo širiti na vse strani z ustanavljanjem krščanskih občin in šol. Po njegovih načelih so začeli živeti prvi Kristjani in ne oziraie se na državne zakone, zatekali so se v medsebojnih spornih zadevah k svoiemu škofu, da razsodi. Državne oblasti so motrile ta pojav s potrebno opreznostjo. Saj so državni zakoni rimskega imperija bili obenem v toliko tudi verskega značaja, v kolikor je veljala avtohtona paganska vera kot državna konfesija in v kolikor je bil vsakokralm vladar rimske države obenem tudi najvišji duhovnik paganov. Jasno je. da so mora! iz te dvojnosti pravnega reda prej ali slei nastati ostri konflikti med državo in cerkvijo. Preganjanje kristjanov za časa rimskih cesarjev se ni vršilo v prvi vrsti Iz gole mržnje, marveč radi tega, ker so se kristjani postavili Izven državnega pravnega reda. Odklonili so češčpnje pa-ganskih bogov rekoč: »Naše kraljestvo ni vaše kraljestvo. Naš cesar je Jezus.« S tem so podminirali ves tedanji državni ustroj. Srdita borba, ki se je pričela nitd pagani in kristjani, je končala z zmago katoliške cerkve Konstantin Veliki je videl v krščanstvu krepko silo, ki jo je treba uvaževati. Kot premeten državnik je izdal 1. 313 po Kr. mf anski edikt, po katerem se prizna krščanstvu enakopravnost s paganstvom. Slednje se je nahajalo že v Stadiju razpadanja in krščanstvu vzhodne polovice rimskega imperija ni bilo težko, se iznebiti tega bolehnega tekmeca, in se proglasiti za državno vero Kakor sr prej paganske državne oblasti preganjale kristjane, tako je pričela sedaj država s preganjanjem paganov v lastnem interesu in v interesu nove državne vere. Vladarji vzhodnega rimskega cesarstva se s tem niso nikakor zadovoljili, marveč so polagoma uveljavljali načelo, da se ima cerkev podrediti državni oblasti in ji služiti kot državna institucija. Iz tega posvetnega stremljenja se je razvil bizantinski sistem ali takoimenrvan! cezaropapizem, čigar bistvo obstoji v tem, da nastopa jx>-svetni vladar obenem kot vrhovni poglavar cerkve. Enak pojav imeli smo še nedavno v carski Rusiji, kjer je načeloval pravoslav- ni cerkvi car. Temu ob strani Je stal kot izvršilni cerkveni organ pravoslavni sinod. Povsem drugačne prilike pa 90 vbadale na zapadu. Sveže barbarske čete so vdrle v Italijo in zlomile mogočno rimsko zapadno državo. Rim, v katerem ie imel papež svojo stolico, je pričal kot ostanek o nekdanji rimski sili. Kot najbolj razvito mesto je tvoril še vedno osrednjo točko zapadnega kul-< turnega življenja. Medtem ko so se uveljav-‘ ljale na vzhodu partikularistične težnje v cerkvenem delovanju, se je odločila zapad-na cerkev v Rimu za centra'istično vodstvo cerkvenega življenja širom sveta. Spričo neposredne bližine germanskih plemen je prišla v stik z germanskim pravnim pojmovanjem, ki se je razlikovalo od cerkvenega pravnega pojmovanja po svojem odločnem individualizmu. Bik) je takrat v Nemčiji nekaj vsakdanjega, da so posamezni mogočneži smatrali samostane in cerkve na lastnem teritoriju kot zasebno last. Proti temu škodljivemu germanskemu pravnemu vplivu ie nastopila brezobzirno rimska cerkev in med nemškimi vladarji in Rimom je pričel boj. ki ga poznamo iz srednjeveške zgodovine pod imenom investiturni boj. - V večnih sporih s posvetnimi vladarji je šla cerkev še korak nanrej in le zahtevara zase primat v vseh javnih zadevah, sklicujoč se na svoje nauke, da zasleduje onostranske olje. ki morajo biti slehernemu višji kot tuzemsko življenje. Iz teh principov je črpala svoje sile papeška avtoriteta v srednjem veku. V to dobo spadajo najglavnejši cerkveni zakoni, ki jih je ustvarila cerkvena oblast in kateri vežejo danes nad petsto miljonov katolikov. Ti zakoni, vsebovani v cerkvenem zakoniku, so izredne kulturne važnosti, kajti služili so za vzor vsem kasnejšim posvetnim zakonom, ki tvorijo današnji pravni red. Cerkvenega pravnega reda, kateri obstoji, čeravno v omejenem obsegu, še danes, ni mogla ovreči ne reformacija, ne prosvetljena doba ne francoska revolucija. V naši javnosti se dandanes mnogo razpravlja o verskem pouku. To zadevo, ki je sicer pedagoškoetičnega značaja, si moramo, če hočemo priti do jasnosti, ogledati s pravnega starišča. Izza prosvetljene dobe zastopa država načelo, da je sama poklicana reševati iavna vprašanja, tičoča se lastnih državljanov. Cerkev pa se ravna po Kristusovih naukih in zahteva zase svobodno ustanavljanje šol. nadziranje istih in krščansko vzgojo. Ustanavljanje šol spada že itak, kakor nas uči zgodovina, v delokrog ceTkve. Naša država, ki hoče mirnega sožitja s cerkvijo, sklepa z Vatikanom konkordat. Da se cerkev ne bo odrekla pravicam glede nodučevania verouka v šoli, je razumljivo. Če se doseže sporazum med našo vlado in Vatikanom, bo seveda sklenjen v smislu cerkve, in eventualno naredbe, po kateri podučuje učitelj-'aik verouk v šoli. se avtomatično razveljavijo. Če pa ne pride do konkordata, se mr.ramo v tej zadevi ravnati po ustavi, čl. 16.. odstavek 7., K* veli: »Verski pouk se daje po želji roditeljev, odnosno varuhov, ločeno po veroizpo-vedanjih in v soglasju z njihovimi verskimi načeli«. — Iz tega vidimo kdo ima pravico določati veroučitclja. Potrebno ie torej po* oblaščenje učitelja s strani verskih organizacij. V Srbiji so n. pr učili verouk učitelji. To ie bilo upravičeno v smislu pravoslavne vere, ki je bila državna vera. Tt pravice po ustavi pa nima več, kajti v Jugos aviji so vse vere proglašene kot enakopravne, ▼ kolikor ustrezajo zakonitim določilom. Zahteva, da podučuj učiteli-laik verouk, je potemtakem protiustavna, kajti ta pravica pripada konfesijam. ne glede na to, če se J* poslužujejo ali ne Kako je s težnjami za ujedinjenje pravoslavne in rimsko-katoliške cerkve? Med obema cerkvama ni naučnih razlik, pač P* vladajo pravni pomisleki Pravoslavna cerkev ne bi mogla zlahka prenašati prin’a*? rimske cerkve in to ie naravno, kajti vzhod je bil od vedno partikularističen v cerkvenih zadevah Katere koristi bi imelo od takega zjedinjenja Sovanstvo. ki je spričo propadanja zapada poklicano, da ustvari novo svetovno kulturo? Na to vprašanje se da različno odgovoriti; najbolje pa bi odgovorit dejanski razvoj, ki bi sledil uresničenju navedenih stremljenj. Henry Murger 48 La Bohčme. Prizori iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Rudolf in Marcel sta šla skupaj stanovat; ustvarila sta si vsak svoj idol, ki mu nista vedela prav imena. Včasi se jima je pripetilo, da sta govorila eden o gospodični Musette, drugi o Mimi; tedaj sta imela dovolj za ves večer. Spominjala sta se svojega prejšnjega življenja in Musettinih pesmi in Miminih pesmi in belih noči in lenih juter in obedov v sanjah. V teh pogovorih o spominih so jima odmevale druga za drugo vse one minule urice; na vse zadnje sta si navadno rekla, da sta še srečna, ker sta skupaj, ker z nogami na kozlu in kadeč pipo drezata v goreče glavnje, da poznata dtug drugega, kar jima je pretveza za čebljanje, da si povesta sama sebi prav na glas. kar sta si govorila prav tiho, kadar sta bila satna: da sta zelo ljubila ti bitii. ki sta izginili in odnesli kos njune mladosti in da ju mogoče še ljubita. Ko je šel Marcel ntekega večera čez boule-vard. je zapazil nekaj korakov pred seboj mlado damo, ki je izstopajoč iz voza pokazala kos bele nogavice, v kateri je tičala noga izredno pravilne oblike; voznik sam je požiral z očmi to dražestno napitnino. »Za vraga,« je dejal Marcel, »to je pa lepa noga; tej bi pa rad ponudil roko; poglejmo malti... kako jo bom nagovoril? Ze vem... to je nekaj zelo novega.« »Oprostite, madame,« je rekel in stopil k nepo-znanki. k! ji v začetku ni mogel videti v obraz, »niste slučajno našli mojega robca?« »Da. gpspod.« je odgovorila mlada žena; »nate ga.« In dala je Marcelu v roko robec, ki ga je držala v roki. Tu se je umetnik zvalil v prepad začudenja. i'oda naenkrat ga je smeh. ki mu je bušil naravnost v obraz, spravil zopet k zavesti: v tei veseli fanfari je spoznal svojo staro ljubezen. Bila je gospodična Musette. »Oh!« je vzkliknila, »to je gospod Marcel, ki se lovi za pustolovščinami. Kako se ti zdi ta, a? Je prav vesela.« »2e gre,« je odgovoril Marcel. »Kam greš tako pozno v ta del mesta?« je vprašala Musette. »Grem tu notri,« je dejal umetnik in pokazal majhno gledališče, v katerega je imel prost dostop. »Iz ljubezni do urnetnosti?« »Ne, iz ljubezni do Lavre. Glej ga,« je pomislil Marcel, »*o je besedna igra, prodal jo bom Collineu: on jih zbira.« »Kdo je Lavra?« je nadaljevala Musette in v njenih pogledih .ie mrgolelo vprašanj. Marcel je nadaljeval svojo slabo šalo. »To je stvor domišljije, ki ga zalezujem in ki igra naivne vloge v tem majhnem gledališču.« Pri tem si je mečkal z roko namiljeno zavratnico. »Nocoj ste zelo duhoviti.« je rekla Musette. »In vi zelo radovedni,« je deial Marcel. »Govorite vendar bolj tiho, vsak naju sliši: imeli naju bodo za zaljubljenca, ki se prepirata.« »Ne bi se nama to prvič pripetilo,« je dejal Marcel. Musette je smatrala te besede za izzivanje in je urno odgovorila: »Tn mogoče tudi ne bo zadnjič, kaj?« Beseda je bila lasna; zažvižgala je kot krogla Marcelu na uho. »Svetlo nebo.« je rekel in pogledal na zvezde, »ti si priča, da nisem jaz prvi streljal. Hitro moj oklep!« Od tega trenutka sta bila v ogniu. Slo je Ie za to. da najdeta primemo vez. ki bi spojila ti dve fantaziji, ki sta se s toliko živahnostjo zhudMi. Ko sta šla, je Musette gledala Marcela in Marcel je gledal Musette. Nista sl govorila; toda njiju "či, ta pooblaščenca srca, so se večkrat srečale. Čez pet minut diplomacije je ta kongres pogledov tiho uredil zadevo. Treba jo je bilo Ie še ratificirati. Prekinjeni razgovor se je zopet razvozljal. »Povej mi odkrito.« je rekla Musette Marcelu, i »kam si hotel pravkar iti?« »Povedal sem ti, da sem hotel obiskati Lavro.« »Je lepa?« »Njena usta se vedno smehljajo.« »To je znano.« je rekla Musette. »A ti.« je dejal Marcel, »odkod si prišla na pe-rotih te kočije?« »Spremila sem na železnico Alexisa, ki hoče obiskati svojo družino.« »Kakšen človek je ta Alexi«?« Sedaj je Musette v zapeljivih barvah narisala svojega sedanjega ljubimca. Sprehajaje se sta Marcel in Musette tako nadaljevala po boulevardu to komedijo vračajoče se ljubezni. Z isto naivnostjo, sedaj nežno, sedaj šaljivo, sta ponavljala kitico za kitico ono nesmrtno odo, v kateri Horac in Lidija proslavljata čare svoje nove ljubezni. Ko sta prišla na vogal neke ceste, se je pojavila precej močna patrula. Musette se je naredila nekoliko prestrašeno, se krčevito privila Marcelu pod roko in mu rekla: »Oh, moj Bog, poglej vendar, tu prihajajo čete, še revolucija bo. Rešiva se, strašansko se bojinb Vabilo na !W. občni zbor Rmetshe posojilnice ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zavezo v Ljubljani ki se bo vršil dne 12. marca 1924 ob 3. uri popoldne v sejni dvorani posojilnice v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Revizijsko poročilo. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev letnega računa. 6. Razdelitev dobička. 7. Volitev predsednika, podpredsednika in treh članov načelstva. 8. Volitev treh članov nadzorstva. 9. Predlogi zadružnikov. V Ljubljani, dne 25. februarja 1924. ( Iliri motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, instalacije elektrotehnično podjetje Leopold Tratnik, Ljubljana Nadrobno! Sv. Petra cesta št. 25. Na debelo! St. 4758/ref. IX. Razpis. Mestna pristava potrebuje za svoje režijske konje za sedaj približno 3 vagone dobrih, suhih, zdravih pšeničnih otrobov. Dobaviti bo iste sukcesivno po pol vagona mesečno, ker vsled pomanjkanja prostora ni mogoče cele množine varno vskladiščiti. Tozadevne ponudbe je nasloviti na mestni stavbni urad, do 1. marca 1924. Mestni magistrat ljubljanski, dne 23. februarja 1924. “ s rata Pohlin i dr. tvornlca vlasnlc. kljukic, rlnčlc III UlfllM za Čevlje, kovlnastlh gumbov vvvt vvvvvvvvv *• *• **• Ljubljana I. poštni predal št. 126. tprajsma «*» uroilU, ki M Ukoj in v v«»ki množini izvršujeio. B-Ptt-Ttt—la aenlk. Prt večjih n.roillih popust. Premog lep, črn, s 4500 kalorijami, prodaja iz svojega rudnika „Slovenska pretno-gokopna družba" z o. z. v Ljubljani, VVolfova ul 1/1. po Din 300‘- postaja Ormož, Din 350->posta-ja Ljubljana in Din 400‘-v Ljubljani na dom dostavljeno za 1000 kg. ) limpiiielMni.) Izšli so sledeči zvezki: St 1. Tajnost „ 2. Jenufa. „ 3. Sevilski brivec. „ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles. 6. Prodana nevesta. 7. Nižava. 8. Vrag in Katra. 9. Carostrelec. 10. Janko in Metka. 11. Zapečatenci. 12. Tosca. 13. Aida. xr ff 91 M n m u Izdala in založila v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 4 Din. MALI OGLASI E KS Cen« oglasom do 20 besed Din 5-—; vsaka nertalina beseda 2S para z davstino vred. E5 B9 Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I l večja množina viakovrstnlh steklenio od črnila — Ponudbe na uoravo lista. lunki Mi oženjen, Jugoslovan, s inozemsko prakso, dober risar, govori vež jezikov, išie mesta za takoj ali sl. aprilom. Cen j. ponudbe prosi na Mihailovič, poslovodja, Zagreb, Paromlinska «■ 75. želi znanja z mlado, veselo gospodično, oziroma vdovo. — Poznejša ženitev ni Izključena. Ponudbe po možnosti a sliko pod iifro »Pomlad«, Krško, poštno ležeče. Popoldne ureiuiem knjigovodstvo. Ponudbe pod »Strokovnjak« na upravo lista. štirivrstna, tvrdke Lubas, glas G. C. F. B. je na prodaj pri Štefanu, Pot v Rožno dolino št, 84, Ljubljana. ■IIIMIUIUIU, ki bo osebno sodeloval pri trgovskem podjetju, se išče Ponudbe pod »Merkur« ns Aloma Company, Ljuhliana um M a telovnikom se selo ugodno proda. Usta. UllLtl« 11MUJH« SEBE kupujemo. Sever čt Komp. — Ljubljana VVolfova uL 12- fiialologitoo karakterne skice 'zdeluje na «trogo moderno znanstveni pod-"gi plsmoslovee Vorsič, Maribor, Slomškov trg 16. Vpošlje »e naj lastnoiočno pisano pismo •n Din 26, ev. snamke Pojasnil« daje trafika Sever, šeien-burgova ulica. Karo je vsrstv«->a znamka priznam najboljših In najtrpežnejših čevljev. Dragotin Rogilč. Maribor, Koroška e. 10. lastne delavnice in ročno delo. Mlad gospod želi znanja v svrho ženitve s mlado gospodično ali vdovo brez otrok, staro 25—30 let Premoženje postranska stvar Sem v stalni državni službi. Ozira se le na resne ponudbe s sliko, ki se na željo vrne. Tajnost zajamčena. Ponudb« pod šifro »Rudeči nagelj 140« na upravo lista. Samostojen tipat s lastno trgovsko hišo lel' znanja z gospodično, ki bi podedovala večji kapital sa povečanje trgovin«. Ponudbe ie vposlati pod »Mimi dom 88« na upravo lista Hod s 13 ploščami, pet slovenskih komadov, skoraj nov se ceno proda. — Ivan Kurnik, misai, Hrastnik ob S. 1 Akademsko Izobražen, ločen. Iščem partijo Ponudbe pod »Novo življenje« na upravo lista. n •■.I*. • Potnika po Sloveniji dobro vpeljanega s plačo in dnevnicami se sprej-ma Ponudbe pod »Kavcija Din 10.000« na Aloma Com-pany, Ljubljana. iMa mm po možnosti s pravno izobrazbo, ki ima tudl organizatoriČne sposobnosti, iščemo proti primerni mesečni plači Ponudbe naj se pošliefb na upravo lista pod »Upravitelj«, Reflektantl bodo morali pri upravi »Nar. Dnevnika« odgovoriti na nekatera strogo diskretna vprašanja. Klin zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne snamke, star kovan denar, starine. In sicer posamezno in zbirke. Osobito Iščem snamke na pismih is trgovske korespondence ter aktov ( 1850—74 » Nuber, Ljubljana, Gosposvetska eeeta &, IL nadsts. Prazno solo v okolici trga Tabor išče mirna gospodična, ki je celi dan odsotna in ki bi bila pripravljena dati kot protiuslugo šivalni stroj na razpolago. Ceniene ponudbe ped »Mirna« na uprave Usta. ta čas bolničar, vešč v vs«*1 bolniških poslih, marljiv la P°* šten, išče primerne službe. G*® tudi kot sluga, vratar ozirom* ka| sličnega — Ponudbe pr°*‘ pod »Marljivost«, Krško, pošto® leteče. s znanjem italijanskega n*m' škega In slovenskega jezika t** strojepisja Išče službe sa P°' poldanske ure. Cen), dopisi o*l «« pošljejo upravi pod «“** Korespondenca«. Dva vagona n suhe, lepe, selene, Po|lu^® mnoilno proda sa oeno po o0] govoru takoj Franc Ribnik*1’ mesar, Hrastnik ob Savi. _ VeleposEStuo, SUSr zda 5,000.000 K z grajšči®®' {in. 3 orale parka Ukoj pf°* Ifll0| stanovanje. Posestna s inventarjem. vino, grajščlno ali vilo. 6ostilna z ali brez po«®*tv** TpgovshB Žaga s mlinom ter po*«*tT°' Natis SŠg sarna Zagorski, Maribor, varska ul. 8. -—1 Mili oglasi iaaii U#*11