omnik padlim 14. divizije
pokopališču v Zavodnjah odkrili spomenik padlim štirinajste" — Na spominski svečanosti govorila Franc Smon in Milan Guček
V Zavodmjah so v soboto, 29. oktobra odlkrili spominsko obe-' žje 26 zmanim in neznanim anoim 14. divizije. Spo-ske sveečanosti so se poleg vilnih kcrajanov, predstavni-iv občiniskega odbora ZZB IOV in dnugih organizacij ude-žili tudi [predstavniki Šerceije-brigade iiz Ljubljane in pa ne-teri svojc:i padlih borcev.
Na sveč.anosti je spregovoril jnik knajevne organizacije B NOV Zavodnje Franc on in m<ed drugim omenil veliko vlogo in delež te partizanske vasice imed NOB. Podrobno
?' f spregovroril o bojih borcev tirinajste na tem območju. »Ponosni ssmo," je dejal, „da žrtve niso Me zaman. Toda nikoli ne simemo pozabiti, kako smo si priborili svobodo. To svobodo imoramo negovati in čuvati ter tbraniti, če bo potrebno. To pa inam ne bo težko, če bomo še niaprej tako enotni kot smo bih doslej. Bodimo trdni in ivestni kost so bili partizani, ki ni bilo) žal tudi svojega živ-nja, zato i da danes živimo svo-odni."
Pred spoamenikom 26 borcem 14. divizijtje je spregovoril tudi nekdanji b)orec Šercerjeve brigade Milan Guček iz Ljubljane. Potem ko sse je zahvalil občinski in krajevrmi organizaciji ZZB
Ogled nukleearne elektrarne
Člani izzvršnega sveta občine Velenje so d na povabilo skupščine občine e Kisko in izvršnega sveta obiskkali ta kraj in si ogledali nukleaarno elektrarno, ki bo zgrajena d do leta 1980 in bo imela mooč 600 megavatov. Ogledali sco si tudi tovarno žvečilnih gunmijev Imperial. Ta iz-icdno avtomatizirana sicer majhna to\)vama ima prodano že celotno pnroizvodnjo za prihodnje leto. PPiedstavniki izvršnega sveta so si d ogledali še Forma vi-vo in galecrijo v Kostanjeviškem gradu. Glalavni del obiska pa je bil namenjnjen pogovorom o dosedanjem i razvoju obeh občin in nadaljnjemm medsebojnem povezovanju.
Predlog izhodišč za razvoj v letih 1980 -1985
Delavski svet sozda Gorenje je na zadnji seji začrtal poglavitne smeri razvoja za prihodnje srednjeročno obdobje -Leta 1985 naj bi sozd Gorenje, po prvih ocenah, dosegel najmanj 30 milijard dinarjev celotnega prihodka, na tuje pa »	prodal za najmanj 9 milijard dinarjev izdelkov
NOV in krajanom za skrb nad partizanskimi grobovi, je dejal, da jih na te kraje vežejo nepozabni spomini. Tu so se bih težki boji. Borci so v teh krajih prvič po nekaj tednih napornega pohoda, nenehnih bojev, stradanj in mrazu začutili toplino domače hiše. Domačini so jim nudili vse, kar so imeli ne glede na povračilne ukrepe sovražnika. Veliko so prispevale Zavodnje z okolico za NOB; zato hvala jim," S temi besedami je končal svoj govor nekdanji borec Milan Guček.
Priložnostni program so izvedb učenci podružnične šole Zavodnje ter domači pevci.
Mladim približati
kulturo domačih krajev
Na povabilo občinske konference ZSMS Velenje, bodo 10. novembra prišli na obisk v našo občino predstavniki ZSMS in kulturnih interesnih skupnosti, Banja Luke, Tuzle in Do-boja. Iz teh predelov je na delu ali v šolanju v naši občini več kot štiri tisoč ljudi, od tega pa se več kot 400 mladincev izobražuje na Rudarskem šolskem centru Velenje. Predstavniki teh občin si bodo ogledali delovne organizacije in šole v katerih se mladi iz teh krajev izobražujejo in delajo, obisk pa je namenjen tudi dogovoru, kako mladim iz drugih republik približati kulturo domačih krajev.
Odličje 22. decembra
V sredo je bil v prostorih OK ZSMS sestanek medobčinske žirije za podelitev odličja 22. december. To odličje se podeljuje vsako leto najboljši občinski konferenci. Odličje podeljujejo za uspešno sodelovanje z enotami JLA, občinskimi štabi TO, občinskimi odbori ZRVS in občinskimi odbori ZB NOV. Občinski konferenci, ki ju je na sestanku v sredo izbrala medobčinska žirija, bosta objavljeni na jutrišnji regijski prireditvi mladost v pesmi, besedi in spretnosti.
Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je že v mesecu juliju izoblikoval temeljna izhodišča za razvoj tega sozda v obdobju 1980 - 1985 ter tako nakazal glavne družbene in ekonomske smernice močnega razvoja v prihodnjem srednjeročnem raz-
Jože Kumer kandidat za novega predsednika OK SZDL Mozirje
Predsedstvo občinske konference SZDL Mozirje je na svoji oktobrski seji sprejelo predlog predsednika OK SZDL Ivana Krameija in ga zaradi zaposlitve izven občine in zaradi novih delovnih zadolžitev razrešilo dolžnosti predsednika.
Na podlagi evidentiranih kandidatov je predsedstvo za novega predsednika predlagalo inž. Jožeta Kumra, pomočnika načelnika za gospodarstvo in finance v upravi SO Mozirje. Jože Kumer je član komiteja O K ZKS in predsednik izvršnega odbora temeljne telesnokultur-ne skupnosti. Končal je biotehnično fakulteto in kasneje ob delu še visoko komercialno-eko-nomsko šolo. Funkcijo predsednika občinske konference bo opravljal volontersko.
Predlog so poslali v javno razpravo vsem dejavnikom v občini, ki morajo na občinsko konferenco poslati svoja soglasja.
J. P.
dobju. Na zadnji seji pa so delegati delavskega sveta sprejeli predlog izhodišč in rokovnik za pripravo srednjeročnega programa razvoja sozda Gorenje za obdobje 1980 - 1985. V tem novem srednjeročnem obdobju želi Gorenje nadalje izgraditi in okrepiti sistem DOM, istočasno pa konkretizirati nove programe in sisteme kot osnove nadaljnjega razvoja.
Pri pripravi okvirnih izhodišč razvoja za obdobje 1980 —
1985 so v sozdu Gorenje upoštevali temelje skupne politike dolgoročnega razvoja SFR Jugoslavije do leta 1985, izhodišče pa je bil celotni prihodek 18 milijard dinaijev, ki naj bi ga dosegel sozd Gorenje leta 1980, kot to določa načrt razvoja za sedanje srednjeročno obdobje. Ob tem so na seji delavskega sveta tudi že postregli s prvimi podatki oziroma številkami o razvoju, vendar predvsem z namenom, da z njimi prikažejo
V novi termoelektrarni Šoštanj IV so v teku zadnji preizkusi in dela, da bi v novembra lahko začeli s pogodbenim poskusnim obratovanjem, ki bo trajalo predvidoma mesec dni. Med dosedanjim obratovanjem so v novi termoelektrarni Šoštanj od 25. septembra do 1. novembra proizvedli 13,8 mil. k\Vh električne energije. Z elektroenergetska bilanco za leto 1977 pa je predvideno, da bo ta naš največji elektroenergetski objekt proizvedel 106 milijonov kWh električne energije. Zagotovo je mogoče pričakovati, da bodo zaposleni v šoštanjskih elektrarnah izpolnili tudi to nalogo.
Volilne konference osnovnih organizacij ZK
Skrbne kadrovske, vsebinske in organizacijske priprave na volilne konference osnovnih organizacij ZK v Šaleški dolini — V drugi polovici novembra se bodo na prvi seji sešli novoizvoljeni člani občinske konference ZK Velenje — V zadnjem času je bilo ustanovljenih 19 novih osnovnih organizacij ZK
Prvi teden v mesecu novembru bodo v občini Velenje zaključene volilne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov. Znano je, da so tokratnim delovnim dogovorom komunistom iz Šaleške doline namenih posebno pozornost. Kadrovske priprave na volilne konference so se začele v mesecu maju, seveda pa niso pozabili tudi na vsebinske in organizacijske priprave. V pripravah, na volilne konference osnovnih organizacij ZK so namenili posebno
Delegacija iz Bolzana
Danes bo obiskala Velenje 13-članska delegacija iz province Bolzana v Italiji, ki se mudi v naši republiki kot gost Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. Na stanovanjski skupnosti v Velenju se bodo gostje pogovarjali o razvoju in problematiki komunalne in stanovanjske izgradnje v naši občini.
Predstavili bodo svojo prvo značko
Klub zbiralcev značk Velenje organizira vsako prvo nedeljo v mesecu sejem. V nedeljo, 6. novembra bodo na sejmu, ki se bo začel ob 9. uri v Delavskem klubu, predstavili tudi svojo prvo značko, ki bo v prodaji veljala 20 dinarjev. Ob tej priložnosti bodo proslavili tudi drugo obletnico obstoja kluba.
V zadnjem času klub zbiralcev širi dejavnost tudi za zbiralce znamk in starega denaija. Torej vabijo na sejem tudi filateliste in numizmatike.
pozornost izboru kandidatov za novo občinsko konferenco ZK.
Kot smo izvedeli na komiteju občinske konference Zveze komunistov v Velenju so z doslej opravljenimi volilnimi konferencami nadvse zadovoljni Dokaj podrobno in konkretno so ocenili družbenopolitične razmere v sredinah, v katerih delujejo komunisti, nasploh pa je mogoče ugotavljati, da je aktivnost ZK v Šaleški dolini v zadnjem razdobju močno porasla. Vse bolj je prisotno angažiranje komunistov za uresničevanje skupno dogovorjenih nalog v zvezi s programom razvoja do leta 1980 ter nalog, ki so si jih zadali komunisti v osnovnih organizacijah ZK.
V	drugi polovici meseca novembra se bo sešla na prvo sejo novoizvoljena občinska konferenca ZK Velenje, na kateri bodo ocenili tudi zadnje volilne konference osnovnih organizacij ZK ter izvolili nove člane komiteja OK ZK ter člane organov komiteja in občinske konference ZK. •
V	času volilnih konferenc je bilo zaradi samoupravne reorga-niziranosti v nekaterih organizacijah združenega dela ter zaradi žeja, da bi bilo delo komuni-
stov v prihodnje še bolj uspešno, ustanovljenih več novih osnovnih organizacij ZK tako, da trenutno sestavlja občinska organizacija ZK Velenje 107 osnovnih organizacij ZK
razsežnosti načrtovanega razvoja do leta 1985, posebej pa tudi, da opozorijo na številne naloge, ki se bodo pojavljale v zvezi z uresničitvijo nalog. To pa istočasno tudi zahteva, da na vseh področjih analizirajo obstoječe in potencialno razpoložljive resurse in dane možnosti ter opredelijo prihodnje razvojne možnosti.
Tako naj bi sozd Gorenje leta 1985, kot računajo, dosegel celotni prihodek 30 milijard dinaijev, družbeni proizvod (v višini 9 milijard 800 milijonov dinaijev ) bi predstavljal 32 % bruto realizacije, na tuje pa bi prodali za 9 milijard dinaijev iz-(Nadaljevanje na 2. strani)
Delegatsko delo še pa
V	Topolšici je bil sestanek krajevne konference SZDL, na katerem so obravnavah dosedanje delo te organizacije, delovni načrt za prihodnje leto in priprave -na volitve. Na sestanku so ugotovili, da delegatsko delo šepa ter da ni pravega sodelovanja med krajevno skupnostjo, tozdi in SIS. Opozorili so na neudeležbo na sestankih krajevnih organizacij, ki so večkrat zaradi takšnega odnosa delegatov nesklepčne. Po mnenju prisotnih bi moralo biti več iniciative „od spodaj" ter manj gostilniškega opravljanja. Delegati za samoupravne interesne skupnosti pa bi morah biti skrbneje izbrani, da bi znali pravilno utemeljiti krajevne zahteve pred skupščino.
Na sestanku so se tudi dogovorih, da povišajo lastna sredstva za izgradnjo vrtca na milijon dinaijev, z gradnjo pa je treba kar najhitreje pričeti.
V	prihodnjem letu morajo predvsem izboljšati sodelovanje z drugimi organizacijami, skrbeti za usklajevanje njihovih programov, razvijati samoupravljanje v krajevnih skupnostih, v kratkem pa še dokončno evidentirati možne kandidate.
	
mf ■.! iJsEjjfcSj	pRD^hI H kf^l^HJF^ JH a
Srečanje pod Raduho
Do konca tedna bo spremenljivo vreme, od časa do časa bodo vmes manjše padavine. Večjih ohladitev nI pričakovati.
Konec prejšnjega tedna sta se v Luč ah mudila član Predsedstva SR Slovenije, Tone Bole in predsednik planinske zveze Slovenije, dr. Miha Potočnik s sodelavci. Skupaj s predstavniki družbenopolitičnega življenja občin Mozirje in Velenje in z zastopniki planinskih organizacij širšega področja sta obiskala Loko pod Raduho.
Vsi udeleženci so pregledali letos opravljeno delo pri gradnji lani pogorele koče in dali vse priznanje planinskemu društvu Luče za resnično veliko delo, ki so ga opravili njegovi planinci, s pomočjo drugih seveda. Pri tej
pomoči je na enem najvidnejših mest velenjska občina. Pogovorih so se tudi o delu, ki jih čaka v naslednjem letu. Predstavniki planinske zveze so bih še posebej presenečeni tudi nad plodnim delom ostalih planinskih društev. Poleg Lučanov so namreč Gomjegrajci z veliko naporov obnovih dom na Menini, Mozirjani in Ljubenci pa postavili svoje koče, vsi večinoma z lastnimi sredstvi. Ker planinska zveza z denarjem doslej skoraj ni pomagala, so njeni predstavniki za v prihodnje obljubili več pomočL
Med najzaslužnejšimi za razvoj bančništva na Slovenskem je bil Mihael Vošnjak - Njegov grob so razglasili i
nacionalni spomenik
K delu pritegniti večje število članov
V petek je imela osnovna organizacija ZK v KS Topolšica volilno konferenco na kateri so med drugim analizirali dosedanje delo, razrešili in sprejeli novo vodstvo in si zadali naloge za leto 1978.
!
I
Iz poročila o dosedanjem delu je bilo razvidno, da slabo deluje delegacija za samoupravne interesne skupnosti, ki se ne sestaja, pred sejami skupščin. Čeprav so se mnenja prisotnih razhajala ob analizi vzrokov takšnega stanja, pa je vendar potrebno opozoriti, da je to vse prepogost pojav, ki zgolj zaradi pomanjkanja odločnih
nosu m prinesel zadovoljivih sadov. Neodgovornost posameznikov, ne le v tej krajevni skupnosti, ki so prevzeli določene funkcije pri uresničevanju in izgrajevanju našega samoupravnega delegatskega sistema a jih ne izvršujejo, je pač težko opravičiti. Ob novih volitvah v prihodnjem letu, tako so menili tudi člani osnovne organizacije ZK Topolšica, bodo morali biti dosti bolj previdni pri izbiri delegatov, saj se takšne slabosti ne smejo ponavljati.
V poročilu je bilo tudi poudarjeno, da je bilo delo posameznih krajevnih organizacij dobro, da pa se pri delu nekaterih angažira le peščica in tako sko-
raj ves trud pade na njihova n-mena. Na vsak način bo potrebno k delu pritegniti večje število članov. Ugotovili so tudi, da je sodelovanje z zavodom za urbanizem slabo, predvsem po krivdi tega, saj mnenja in predlogi krajanov niso bili vneseni v najnovejši zazidalni načrt Topolsice. Zaradi potreb bodo morali v ' 'iti o plačanem tajniku krajevne skupnosti, saj so administrativne zahteve tako obsežne, da jim je s prostovoljnim delom skoraj nemogoče izpolniti.
Na konferenci so razrešili staro vodstvo in za novega sekretarja krajevne konference ZK Topolšica izvolili Maksa Jelen ka. Sprejeli pa so tudi več sklepov, ki naj bi še izboljšali delo ZK v tem kraju. Tako bodo morali, so menili člani osnovne organizacije, v prihodnje pritegniti k reševanju problematike kraja vse člane ZK v krajevni skupnosti, zasledovati politično in gospodarsko situacijo ter na svoje sestanke povabiti tudi nekatere nekomuniste.

Obisk invalidov iz Krakovva
Na povabilo društva invalidov Velenje je prispelo v četrtek na obisk v naše mesto trideset invalidov - predstavnikov regionalne zveze invalidov Kra-kowo. V petek dopoldne so si gostje s Poljske najprej ogledali v Kulturnem domu novi film o Velenju, nato pa jih je v prostorih skupščine občine sprejel
predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun. Popoldne so jim lep sprejem priredili tudi na novi četrti osnovni šoli, kjer jih je
pozdravila ravnateljica Mariji Žužkova, učenci pa so jih obdarili s spominki, ki so jih naredil sami. Za tem je bilo še srečaj v namiznem tenisu ter v šahu
Tri zlate medalje za Laško pivo — Letos predvidoma rekordna prodaja, saj bodo proizvedli kar 550 tisoč hektolitrov
piva — Čimprej urediti dohodkovne odnose
Predlog izhodišč za razvoj v letih 1980 -1985
(Nadaljevanje s 1. strani)
delkov, se pravi, da bi morali letno povečati izvoz za najmanj 13,5 %, seveda pa morajo pred tem leta 1980, kot to določa plan, izvoziti na tuje za 4,8 milijarde dinarjev.izdelkov. Delovne organizacije v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje bi leta 1980 zaposlovale okrog 27.000 delavcev. V obdobju 1980 - 1985 morajo kolektivi v okviru sozda Gorenje letno povečevati produktivnost dela za nekaj nad 7 %, na koncu novega srednjeročnega obdobja pa bi znašal družbeni produkt na zaposlenega okrog 360.000 dinaijev. Sicer pa bi morah v obdobju 1980 - 1985 vložiti v osnovna sredstva okrog 5,5 milijard dinarjev. Zaradi zagotovitve po-
trebnih sredstev za vlaganja v družbeni standard in razšiijeno reprodukcijo pa bo treba povečati akumulativnost.
Predvideni celotni prihodek za leto 1985 je res da visok. Vendar je treba ob tem vendarle upoštevati, da ima sleherna delovna organizacija v okviru sozda Gorenje sama zase in v skupni programski, proizvodni, razvojni, tržni in dohodkovni povezanosti vse možnosti za predvideno rast v novem srednjeročnem obdobju. Verjetno bo najbolj zahtevna naloga prodati na tuje za 9 milijard dinarjev oziroma za 500 milijonov dolaijev izdelkov ter zagotoviti letno rast produktivnosti za nad 7 %. Seveda pa sta ti dve nalogi za prihodnji razvoj nadvse pomembni in bo treba storiti res-
nično vse, da bosta v celoti tudi izpolnjeni.
In še nekaj številk: tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje naj bi, kot predvidevajo izhodišča za pripravo srednjeročnega programa razvoja sozda Gorenje za obdobje 1980 -1985, dosegla leta 1985 pri 8.600 zaposlenih proizvodnjo v vrednosti 12 milijard 750 milijonov dinaijev, na tuje pa prodala za okrog 6,5 milijonov dinarjev izdelkov. Gradbena industrija Gorenje — Vegrad bo predvidoma dosegla ob koncu novega srednjeročnega obdobja proizvodnjo v vrednosti 3 milijarde 740 milijonov dinaijev, zaposlovala 4.200 delavcev, z izvozom pa iztržila predvidoma 20 milijonov dinaijev. Nova delovna organizacija Gorenje -Promet pa bo leta 1985, kot računajo, zaposlovala 1.700 de-
lavcev ter dosegla 2,9 milijard dinarjev eksterne realizacije.
Delavski svet sozda Gorenje je zadolžil za pripravo predloga srednjeročnega programa razvoja za obdobje 1980 - 1985 odbor za programiranje in razvoj ter obenem določil, da mora odbor predložiti predlog tega programa delavskemu svetu sozda Gorenje najpozneje do 30. julija 1977. Delo za pripravo programa razvoja za obdobje 1980 - 1985 pa morajo nemudoma začeti tudi v vseh delovnih organizacijah v okviru sozda Gorenje, delavski sveti delovnih organizacij pa morajo čimprej izoblikovati predloge izhodišč za-sestavo planov razvoja za obdobje 1980 - 1985 ter sprejeti rokovnike za izdelavo in sprejem prihodnjih srednjeročnih razvojnih usmeritev.
Prejšnji petek so v Topolšici pripravili komemoracijo ob spomeniku talcev in padlih borcev, ki stoji pod osnovno šolo ob poti, ki povezuje ta kraj s Šoštanjem. Na komemoraciji so s kulturnim programom sodelovali učenci osnovne šole Topolšica in člani kulturnega društva. Komemorativni govor je imel sekretar krajevne organizacije zveze borcev Stane Jelen. Poudaril je, kako težak je bil boj za osvoboditev naše domovine, spomnil se je pomembnih revolucionarjev naše doline in opozoril, da moramo pridobitve narodno osvobodilne borbe čuvati in dograjevati skozi samoupravljanje in poglabljanje medsebojnih odnosov. Komemoracije so se udeležili številni domačini, ki so skupno grobnico padlih borcev m talcev okrasili s cvetjem.
kvaliteta njihovega piva popolnoma enakovredna oziroma še boljša od kvalitete v svetu poznanih piv. Nadaljnji njihov korak bo usmerjen v povečavo delov obstoječega tehnološkega procesa, s čimer bi preprečevali ozka grla v proizvodnji, pridobivali lastne surovine in še izboljšali kakovost lastnega proizvoda. S tem v zvezi želijo povečati sladarno in rekonstruirati obstoječe naprave, razširiti obstoječe kletne prostore in urediti centralno polnjenje v steklenice in sod. Za dosego še večje gospodarnosti pripravljajo programe za še boljše izkoriščanje obstoječih tehnoloških linij in za izkoriščanje stranskih proizvodov. S tem želijo rešiti tudi vprašanje odpadnih voda oziroma prispevati pomemben delež k varstvu okolja. Posebno skrb pa bodo v prihodnje namenili tudi uvajanju novih proizvodov.
Njihova poglavitna sedanja naloga paje vgrajevanje določil zakona o združenem delu v medsebojne odnose delavcev.
Na novinarski konferenci, ki je bila prejšnji petek v prostorih pivovarne Laško, so seznanili navzoče novinaije z velikim in zavidljivim uspehom, ki ga je dosegel ta kolektiv. V želji, da bi ugotovili, kakšna je kvaliteta rjihovega piva v primerjavi s tujimi pivi, so strokovne službe lani maja poslale vzorce piva Zla-torog v London na svetovni izbor. V močni mednarodni konkurenci je mednarodna komisija za alkoholne in brezalkoholne pijače podelila predstavnikom pivovarne srebrno priznanje za njihovo pivo Zlatorog. Letos pa so na enakem ocenjevanju, ki je bilo septembra v Luxemburgu, dosegli glede kvalitete doslej največji uspeh. Mednarodna komisija je vsem trem poslanim pivom Zlatorog, Goldingu in Termalnemu desertu podelila zlate medalje.
„Z našim sodelovanjem na svetovni razstavi," so poudarili
na konferenci predstavniki pivovarne, „nismo mislih samo na komercialni oziroma reklamni učinek, ampak smo se hoteli prepričati o kakovosti našega proizvoda v primerjavi z drugimi svetovno znanimi pivi. Vsi ti uspehi nas obvezujejo, da mora biti naše delo na področju tehnologije še boljše, obenem pa so velik porok za še lepši jutrišnji dan laikih pivovarjev in njihovega piva."
V Laškem danes proizvajajo pet vrst piva: Zlatorog, Laški Golding, Termalni desert, Pše-nično pivo in Gren-naravni peneči napitek. Sicer pa danes proizvaja v naši državi pivo 29 pivovarn, med katerimi je pivovarna Laško s proizvodnjo 550.000 hI, kolikor bo znašala predvidoma letos, na petem mestu.
Njihovo prodajno območje obsega vso Slovenijo in del
Hrvatske, del proizvodnje pa izvažajo tudi v Italijo in Avstrijo. Ob tem je zanimiva še ugotovitev, da so vse do leta 1952 proizvajali več kot 80 odstotkov piva v sodih. Po tem letu pa se je potrošnja piva skoraj v celoti preusmerila na steklenice, saj so, na primer, leta 1970 prodali le dva odstotka proizvedenega piva v sodih. Po tem letu ponovno beležijo vzpon piva v sodih in s tem pričetek preusmeritve in zahtevo potrošnika po odprtem pivu.
Tako so po letu 1972 uredili že nad 600 mest, Iger točijo odprto Laško pivo. Razvoj do leta 1980 pa predvideva, da bo potrošnja piva iz sodov znašala 20 odstotkov od skupne prodaje.
Doseženi uspehi pa laških pi-vovaijev ne smejo uspavati. Zato bodo še več truda vlagali v to, da bodo tako količinsko kot po kakovosti njihovih proizvodov še bolj zadovoljili potrošnika. Prizadevali si bodo, da bo
Službe v centrali Ljubljanske banke v Ljubljani so pričele z obširno raziskavo o zgodovini bančništva na področju Slovenije in v zvezi s tem teče akcija za očuvanje pomnikov bančne zgodovine. Med najzaslužnejši-
mi za razvoj bančništva v Sloveniji je nedvomno Mihael Vošnjak, ki je pokopan na pokopa-lišču v Arnačah pri Velenju.
Mihael Vošnjak je študiral tehniko v Gradcu. Že takrat se
nilnico. Z njegovim sodel vanjem so ustanovili hranilni in posojilnice v Žalcu, Kmet sko posojilnico v Ljubljani, i Vihniki, Mariboru, Sevnici, Pti ju, Gorici, Črnomlju, Konjiču Kopru, Krškem, in drugod, k J ta 1883 je na njegovo pobuio* pet hranilnic ustanovilo prvo goslovansko zadružno zvezo-Zvezo slovenskih posojilnic s» dežem v Celju. Ta je kasneje zi jela vse posojilnice in hranilnici na Slovenskem. Leta 1905 p so ustanovili na njegovo pob« do v Celju denarno centralo-Zadružno zvezo, ki je do zdra žitve z Zvezo slovenskih zadm v Ljubljani (1930) opravljala ii vizijo zadrug. Poleg tega, da i je izjemno angažiral pri ustano vitvi bančništva na Slovenska pa je bil Mihael Vošnjak tudi politik, novinar in publicist.
Ob 140. obletnici rojstva M haela Vošnjaka je bila 28. okto bra v Celjski mestni hranilni slovesnost, na kateri so odkrii njegov kip in podelili Vošnjato va priznanja in plakete, njega grob ob ceikvi v Arnačah pa« razglasili za nacionalni spon* nik.
M. T.
je zanimal za narodno gospodarska vprašanja in zaradi tega poslušal predavanja iz knjigovodstva, meničnega prava, kmetijstva in gozdarstva. Kasneje se je zaposlil na železnici. Leta 1880 pa se je naselil v Celje, kjer je začel proučevati gospo-
Spomenik Mihaelu Vošnjaku
darske razmere in vlogo kreditnega zadružništva. Najprej si je prizadeval za ustanovitev močnega denarnega zavoda v središču spodnje Štajerske.
Že naslednje leto pa je v Celju ustanovil posojilnico in hra-
Tri zlate in ena srebrna medalja za Laško pivo
O zaposlovanju invalidov
invalidnih oseb. Ta ;očem nova. Z
uveljavitvijo tega zakona bo invalidsko varstvo kot eno najbolj perečih in do občutljivih področij socialne varnosti zajelo vse osebe, ki po sedanjih Krilih tega položaja niso imele. Veliko oseb je še, ki še nimajo pravnega iložaja invalidne osebe in tako ne morejo uživati z ustavo določenega isebnega varstva in družbene pomoči.
O tem smo se pogovaijali z »habilitacijskim svetovalcem ni Skupnosti za zaposlovanje Velenje Milanom Štumberger-
Katere so bistvene značilnosti novega zakona o zaposlovanju invalidnih oseb? Pravice po tem zakonu imajo lebe, ki jih strokovna komisija ozna za invalidne osebe. Za validno osebo se smatra :ba, ki še ni dopolnila 45 let, idar se zaradi svoje invalid-osti ne more brez poprejšnje posobitve zaposliti oziroma je oseba, ki ne glede na starost, katero pa je glede na njeno tokovno in splošno izobrazbo, Ktalo zmožnost za delo, starost zdravstveno stanje veijetno, se bo lahko v krajšem času oliko usposobila za drugo ezno delo, da g? bo lahko pravljala vsaj polovico delov-_ i časa. Tu pa ne pridejo v oltev že kategorizirani invahdi d Skupnosti pokojninsko inva-dskega zavarovanja. Za mla-Dstnike z motnjami v dušev-procesu pa veljajo posebni cdpisi.
Prof. industrijske pedagogike Milan šturmberger
Kakšen j je postopek za pridobitev lastnosti invalidne osebe?
Prizadetta oseba mora vložiti Skupntosti za zaposlovanje vo. T<o prijavo lahko vloži socialno skrbstvo, kra-skupmost. V postopku, ki ijema pripravljalni postopek, oziiroma kategorizacijo kovne komisije ter usposa-z zaposlitvijo, sta za našoSkupmost za zaposlovanje posebno pomembni prva in zadnja faza; to je pripravljalni postopek ter usposabljanje in aposiovamje. Kandidata, ki za dno ni sposoben prevzame občinsko ssocialno skrbsto.
Katere možnosti usposabljanja fpredvideva zakon? Ta zakcon predvideva naslednje možrnosti: praktično delo odroma pjrilagajanje na delo v organizacij ji združenega dela ali
pri zasebnikih, za težje primere pa tudi v invalidskih delavnicah. Sem spada tudi izučitev za določen poklic, usposabljanje invalidnih oseb, usposabljanje v oblikah, ki so primerne za izobraževanje odraslih in šolanje. Zelo pomembna je možnost, ki je doslej nismo poznali, in sicer je to delo na domu za invalide, ki nimajo možnosti drugje.
Vse te oblike usposabljanja je treba zagotoviti hkrati z ugotavljanjem in priznavanjem lastnosti invalidne osebe. To pomeni, da je poklicna usmeritev in izbira poklica pa tudi socialna rehabilitacija bistveni del postopka za priznanje lastnosti invalidne osebe.
Vzporedno s tem je zelo pomembna tudi priprava delovnega mesta oziroma področje dela, kjer bo takšna oseba lahko delala. Potrebno bo najtesnejše sodelovanje med Skupnostjo za zaposlovanje in organizacijami združenega dela, ki bodo morale z ustreznimi sredstvi primerno pristopiti k reševanju te problematike.
Koliko invalidnih oseb, ki nimajo tega statusa pa je prijavljenih pri vaši Skupnosti za zaposlovanje? Na območju naše občine je bilo ob popisu evidentiranih preko 150 oseb, ki niso imele pravic do postopka za pridobitev statusa invalidne osebe. Pri naši skupnosti je prijavljenih med 145 iskalci zaposlitve 51 taksnih, ki so težje zaposlivi. Večina nima strokovne izobrazbe, so brez poklica ali pa priučeni. Glede na to, da so v svojem osnovnem poklicu naza-poslivi, prihaja šolanje v poštev le za manjši del kandidatov, saj nimajo ustreznih znani in se bodo lahko usposabljali le na delovnem mestu. Naloge, ki ste jih našteli opravlja posebna strokovna komisija, ki je delo že pričela kljub temu, da še nima zagotovljenih vseh pogojev. Dela se je lotih z vnemo in vso potrebno skrbjo. Kako pa je ta komisija sestavljena? Strokovno komisijo pri Skupnosti za zaposlovanje Velenje sestavljata ava zdravnika, tehnolog, socialni delavec in sodelavec Skupnosti za zaposlovanje. To ni komisija, ki jo poznamo pri skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja. V svojem konceptu dela ima bistveno drugačne naloge. Ta komisija mora primerno in strokovno utemeljeno ugotoviti obstoj invalidnosti pri tistih osebah, ki teh možnosti doslej niso imele in so bile zaradi tega obravnavane kot socialni pri-
meri. To sicer mnogi so, med njimi pa je še veliko takih, ki bodo z ustreznimi ukrepi polnovredno zaposlivi. Na področju vaše skupnosti, ki obsega poleg Velenja vse Koroško in Mozirje, nimate nobene invalidske delavnice niti kakšne druge ustanove, ki bi bila specializirano usposobljena za preizkušanje dela zmožnosti oziroma nosilca ustreznih dejavnosti za
zaposlovanje invalidnih oseb. Verjetno predlagate, da bi se v ta namen uredil ustrezni center!
Za ugotavljanje dela zmožnosti kandidatov, preizkušanje psihomotoričnih funkcij ter nekaterih možnosti za zaposlovanje želimo urediti ustrezne prostore v novem centru, ki bo v sklopu večnamenskega objekta proizvodno - storitvene dejavnosti. Ta objekt bi imel različne delavnice, kjer bi lahko kandidate ob primernih kadrih ocenjevali glede delazmožnosti, pa tudi zaposlovali To bi bil tudi zametek invalidske delavnice, ki bi bila nosilec dela na domu, ki v naših pogojih prihaja v poštev kot domiselna oblika.
M. T.
^ Samo formalne f j rešitve niso dovolj ^
Sprejeli delovni program
S seje programske konference občinske konference ZSMS Velenje
V	četrtek je bila druga seja programske konference občinske Konference ZSMS Velenje. Prisotne delegate je najprej pozdravil predsednik Vlado Videmsek, ki je za to priložnost pripravil tudi referat, v katerem je uvodoma dejal: »Izteka se leto Titovih in naših jubilejev, hkrati pa je za nami tudi del poti, katero smo začeli z devetim kongresom ZSMJ in ZSMS. Na današnji pfogntmski konferenci je mesto, da naše dosežke pregledamo, dopolnimo, ocenimo in pripravimo akcijo za delo naše organizacije v prihodnjem letu. V tem obdobju smo uresničili veliko nalog, ki smo si jih zadali in uresničitev teh nalog je prispevala k uveljavitvi mladih v naši
ZSMS je v preteklem obdobju zabeležila dokaj hiter vzpon samoupravne odprte in učinkovite organizacije mladih. Nova zasnova družbenopolitičnega organiziranja mladih, ki jo je postavila 3. konferenca ZKJ, konkretno pa realiziral deveti kongres ZSM, se je pokazala kot pravilna, njena vrednost pa vse bolj konkretna praksa. Vrsta nalog iz dokumenta 9. kongresa pa ima dolgoročnejši značaj in je zato nfihovo uresničevanje še vedno aktualno."
Nadalje je poudaril, da so v organiziranje ZSM vnesli številne elemente delegatskega sistema. S svojim delom, akcijami in problemi so potrdili razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov. Omenil je, da so mladi vključeni v uresničevanje zakona o združenem delu, vendar bi lahko naredili na tem področju še veliko več. Dobro delujejo osnovne organizacije v krajevnih skupnostih, osnovnih in srednjih šolah, razen na Rudarskem šolskem centru, Iger delo še vedno ni zaživelo. V zadnjem času pa so dosegli največ uspehov na področju mladinskih delovnih akcij.
V	prihodnjem obdobju morajo še naprej širiti področje svojega delovanja s konkretnimi akcijami Se naprej morajo posvečati vso skrb večjemu organiziranju mladih pri izpolnjevanju delovnih obveznosti v OZD, šolah. Pri tem še posebej pri razvijanju pravilnega socialističnega odnosa do dela. To je naša najpomembnejša družbena naloga, saj je pravica do samoupravyanja, do dejavnosti na vseh drugih življenjskih področjih izhajala iz dela in sf-dov tega dela. Opozoril je tudi na slabosti, ko t so neopravičeno izostajanje mladih z dem, veliko slabih ocen itd. Dejal pa je tudi: »Preprečiti moramo zaprtost in okrepiti vse oblike delegatske povezanosti med občinsko konferenco in osnovnimi organizacijami ZSMS. Temeljito moramo proučiti izkušnje v kadrovski politiki, več pozornosti posvečati pripombam mladih, aktivno se moramo vključiti v priprave za
skupščinske volitve in pomagati tudi pri sami izvedbi le ten. V spomladanskem obdobju bodo tudi volitve vodstev 00 ZSMS kot tudi občinskih organov kjer bomo morali poleg razprav o kongresnih dokumentih tako mladinskih kot partijskih biti akcijski in aktivnejši. Naloge, ki so pred nami niso samo vprašanja organizacije temveč in predvsem vsakega posameznika v njej. Organizacija bo tem boljša, čimbolj še bo delo. To naj bo tudi moto naše nadaljnje politične aktivnosti"
Delegati so nato razpravljali o delu v preteklem obdobju in sprejeli delovnik do maja prihodnjega leta. Program je zelo obsežen, vendar mladi zagotavljajo, da bodo storili vse, da bodo zadane naloge tudi tokrat uresničili Na dnevnem redu so bile tudi nadomestne volitve. Dosedanjo komisijo za delovne akcije so zaradi preobsežnosti dela preimenovali v Center za mladinske delovne akcije, imenovali pa so tudi komisijo za delo s pionirji Glavni namen te komisije je, da spremlja, analizira, usmerja in koordinira delo pionirskih odredov, skrbi za organiziranost pionirskih organizacij in njihovo vključevanje v samoupravljanje na soU, seveda pa ima ta komisija še vrsto pomembnih nalog. Na seji so podelili tudi priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem. Prejeli so jih Nedeljko Prijevič, Marjana Koren, Ida Špegel, Vilma Kerač, Peter Drev, Boris Polak, Zdenka Lemp, Andro Ravtjen, Ivan Dražnik, Mira Rotovnik, Borut
KerSč, Slavko Volf, Marko Sorinek, Janja Jošt, lgc pu£ Priznanja
lgpr Plazi in Miro Tram-j» so podelili tudi mentorjem na šolah. Prejeli so jih Stanislava Borovšak, Francka Stres in Silva Aber.
Letošnje tekmovanje za Kajuhov pokal je bilo izredno množično, saj se ga je udeležilo več kot 40 OO ZSMS občine Velenje. Na seji so najbolj Sm osnovnim organizacijam izročili prehodne pokale.
Med krajevnimi skupnostmi so se najbolje izkazali mladi iz KS Velenje, Šmartno med osnovnimi organizacijami v tozdih, mladi Rudarskega šolskega centra -TOZD Rudarski praktični pouk, med srednjimi šolami Gimnazija in med osnovnimi šolami osnovna šola Miha Pintar Toledo.
Kot pa kaže, se vse osnovne organizacije ZSMS Velenje še vedno ne zavedajo svoje pomembne vloge, o Čemer priča zelo nizka udeležba delegatov na konferenci Od 100 vabljenih osnovnih organizacij se je konference udeležilo le 56 delegatov. To je bila sicer dovolj velika številka za sklepčnost, vendar bi se bilo kljub temu treba o tem zamisliti
M. T.
Ocena delovanja delegatskega sistema-sestavina predvolilne aktivnosti 3
Tudi zagcjotavljanje družbenopolitičnih popgojev za delo delegacij sodi med osnovne naloge DPO, posebej še ; z vidika vsestranskega in objektivnegiga informiranja delovnih ljudi
Družbenaopofitične organizacije, dali pa 000 ZK, so pokazale premalo zanimmanja za delo delegatov in ddegacij. PPa tudi individualni poslovodni orgrgani so zelo malo spremljali delo o delegacij.
Med poromembne pogoje za opravljanje delegatskih funkcij sodi prav gotovo tutudi družbenopolitično feobraževannje delegatov. Za preteklo obdobje lahihko trdimo, da delegatov nismo dovcvolj, sploh pa ne pravo-časno uspoeosobilL V nekaterih OZD pa smo se t tej nalogi sploh izognil.
Posebej j pa bi kazalo obravnavati vprašanje ( odgovornosti delegatov, čas in načičin sestajanja delegacij ter obsežnost i in vsebino gradiv, ki jih delegacije ol obravnavajo.
2. Pomanjhjkljivosti v uresničevanju ju delegatskega sistema
v KS
V krajevnih skupnostih so razmeroma dobro delale delegacije za zbor KS občinske skupščine. Tudi odsotnosti s sej skupščine je bilo veliko manj kot v zboru združenega dela ali družbenopolitičnem zboru. Čeprav se je tudi tu v nekaterih KS uveljavila praksa stalnih (istih) delegatov, so ti delegati prihajali na seje zbora bolje pripravljeni kot v ostalih dveh zborih.
Pozitivno se odraža tudi dejstvo, da imajo vse KS po najmanj enega delegata v zboru KS. Družbenopolitični in materialni pogoji za delo delegacij v večini pnmerov so še slaba kot v OZD, saj morajo delegati, med katerimi je tudi precej kmetov, opravljati svojo ftmkcijo izven delovnega časa, velikokrat pa si morajo menjati tudi izmeno v službi, da se lahko udeležijo seje posamezne skupščine.
Ugotavljamo sicer, da imajo v nekaterih KS delegacije več pomoči s strani ostalih organov in predstavnikov DPO v KS, kot to velja za
združeno delo, res pa je tudi, da so delegati v KS precej odtrgani od celotne delegatske baze.
Posebno težavno za delo delegacij v KS predstavlja dejstvo, da delegacije nimajo neposredne strokovne pomoči, niti strokovnih služb, kjer bi lahko iskali dodatne informacije, nasvete in podobno za lažje oblikovanje svojih stališč. Še vedno ni rešena strokovna služba za krajevne skupnosti, ki bi morala biti pri občinski skupščini oz. njeni upravi. Referent, ki je bil zadolžen za to delo, je preobremenjen z delom na oddelku za gospodarstvo tako, da niti ne more delati za KS. Zal se je uveljavilo neko nenapisamo pravilo, da je za delo delegacij v KS odgovorna le OK SZDL in to verjetno zaradi tega, ker smo se pač najčešče pojavljali na terenu, v krajevnih organizacijah SZDL.
Podobno kot v združenem delu tudi v KS niso nikjer zaživele konference delegacij za skupščine SIS. Slabe izkušnje dosedanje prakse kažejo na to, da bo potrebno večino
konferenc delegacij za skupščine SIS odpraviti in zagotoviti KS samostojna delegatska mesta.
Zaradi zelo heterogene sestave delegacij, ki so bile v večini primerov se številčno prevelike, se je prisotnost na sejah delegacij gibala na meji sklepčnosti, kar zagotovo ne krepi delegatskega delovanja na tem nivoju. Vse kaže, da moramo z naslednjimi volitvami preiti na več manjših delegacij, ki bodo pokrivale ožja področja in se lažje sestajale.
Kot slabost v delegacijah za skupščine SIS se je pokazalo tudi to, da imamo v sestavi teh delegacij veliko preveč tistih, ki v bistvu spadajo v zbor izvajalcev, ne pa v zbor porabnikov. To dejstvo velja zlasti za mestne KS, kjer so v cilju, zagotoviti čim kvalitetnejšo strukturo delegacij, evidentirali v pretežni meri razne kulturne delavce, vzgojiteljice, učitelje in druge podobne poklice (v glavnem samo izvajalce). Vse to pa se je negativno odražalo v delu obeh zborov v skupščinah SIS.
i
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje smo se doslej vse prevečkrat zadovoljevali samo s formalnimi rešitvami določenih problemov, vse premalo pozornosti pa smo posvetili vsebinskim premikom — Sedaj ni več vprašanje, kako in kaj delati, pač pa je treba določiti naloge in jih tudi uresničiti
V	obdobju od volilne seje tovarniške konference ZKS tovarne	gospodinjske opreme Gorenje Velenje pa do danes smo se komunisti v Gorenju ukvarjali predvsem z izdelavo akcijskih programov, tako osnovnih organizacij ZK kot komiteja tovarniške konference ZKS. Ti akcijski programi so nastali na osnovi sklepa volilne seje tovarniške konference ZKS in ocen družbenoekonomskega položaja posameznih temeljnih i organizacij ZK. Tako konferenca kakor tudi sestanki, ki so ji sledili, so pokazali, da smo bili komunisti v TGO Gorenje izredno kritični do sebe in do sredine, v kateri delujemo.
Naj navedem samo nekatere najpomembnejše ugotovitve:
V	svojem dosedanjem delu smo se vse prevečkrat zadovoljevali le s formalnimi rešitvami določenih problemov, vse premalo pozornosti pa smo posvetili vsebinskim premikom. Tako smo probleme s področja ustavne preobrazbe uresničevanja vsebine zakona o združenem delu, delegatskih razmerij, delovanja komunistov v drugih družbeno-
Eliričnih organizacijah kor tudi v organizacijah Zveze komunistov prepočasi reševali.
• Piše: JANEZ ŽIVKO, sekretar komiteja TK ZKS TGQ Gorenje Velenje
Ugotovljeno je bilo, da smo v preteklem obdobju storili največ na področju samoupravnega organiziranja, da pa smo zapostavili urejanje družbenoekonomskih odnosov, ki so osnova za resnično in zavestno odločanje delavcev.
Velik poudarek je bil dan tudi razvijanju odnosov med posameznimi proizvodnimi temeljnimi organizacijami združenega dela in tozdi skupnega pomena, prav posebej pa še odnosom med tozdi in DSSS. Prav v tem smo videli komunisti eno izmed svojih najpomembnejših področij delovanja v naslednjem obdobju.
Vse te ugotovitve in še vrsto drugih smo imeli komunisti pred očmi, ko smo evidentirali možne kandidate za vodstva osnovnih organizacij ZK, tovarniške konference, občinske konference in višjih partijskih vodstev. Jasno nam je, da bodo le tisti člani, ki dodobra poznajo vso problematiko in ki so s svojim dosedanjim delom dokazali da so pripravljeni nemudoma in brez predsodkov prispevati svoj delež k nadaljnjemu razvoju, predstavljali resnično jamstvo za hitrejše premike.
V	zadnjih tednih so skoraj vse osnovne organizacije Zveze komunistov v sestavi tovarniške konference ZK tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje opravile volilne seje in izvolile nova vodstva. Ocene in sklepi ki so bili izoblikovani na vseh teh konferencah, so si enotni in se pokrivajo z že preje navedenimi ugotovitvami Sedaj torej ni več vprašanje, kako in kaj delati pač pa je treba določiti naloge m tih tudi uresničiti
Nedvomno je ena izmed naših najpomembnejših nalog v tem trenutku uresničevanje določil zakona o združenem delu. To velja posebej še za tiste, ki smo jih dolžni realizirati do konca tega leta. Služba izobraževanja je organizirala v dneh od 24. do 28. oktobra enodnevne posvete o uresničevanju vsebine zakona o združenem delu. V prvi vrsti so bili posveti namenjeni vsem tistim, ki so odgovorni za konkretno izvajanje m uresničevanje zakona o združenem delu v praksi Tako so se posvetov udeležili vsi sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki osnovnih organizacij sindikata, predsedniki osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine ter vodilni delavci organizacije združenega dela in tozdov. Program posveta je bil razdeljen na teoretično razlago določil ter na razpravo po posameznih temah. Prav slednja je pokazala velik interes za čimprejšnje vsebinske premike ter razmeroma dobro poznavanje celotne tematike, izoblikovana pa je bila tudi neformalna ocena, da do konca tega leta ne bomo opravili vsega, kar bi sicer lahko. To se nanaša predvsem na urejanje dohodkovnih odnosov in nagrajevanje po delu, medtem ko smo s potekom obravnave in sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, prilagojenih zakonu o združenem delu, lahko zadovoljni
V	obdobju, ki je pred nami torej do konca leta ter do kongresov Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije, bo naša aktivnost usmerjena k nadaljnjim bistvenim vsebinskim spremembam samoupravne organiziranosti ter aktivne j 5 vlogi komunistov v delovanju ostalih družbenopolitičnih organizacij, delegatskemu sistemu itd. Komunisti se bomo morali prav sedaj, ko stopamo v novo obdobje socialistične revolucije, še posebej zavedati svoje vloge v zavesti samoupravljalcev in se bistveneje kot doslej prispevati svoj delež k razvoju samoupravljanja.
Naj mi bo na koncu še dovoljeno opozoriti na misel iz uvoda k najnovejši razpravi tovariša Kardelja ,.Smeri razvoja političnega sistema jocialisti-
„freče človeki^n^more dati niti država, niti sistem, niti noli-tična partija. I Srečo si lahko človek ustvari samo sam. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem lahko samo en olj - da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko - na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev - svobodno delal in ustvarjal svojo srečo. To je samoupravljanje!"
Motiv iz proizvodnje v tovarni gospodinjske opreme.
I
i 5

*'JižM -amgmm
•t
J*
n,
Ir
I ■■
Pretekli teden smo na šoli bratov Letonje Šmartno ob Paki imeli občni zbor našega Kulturnega društva Oskar Hudales. Pregledali smo delo v lanskem šolskem letu.
Kulturno delo je potekalo po krožkih. Ti so bih: dramatski, pravljični, likovni, novinarski, lutkovni, folklorni ter mladinski in otroški pevski zbor.
Učenci, ki so obiskovali dramatski krožek, so pripravljali prizorčke, s katerimi so se tudi predstavili
V pravljičnem krožku so učenci poslusali predvsem pravljice.
Likovniki so redno opremljali avlo tako, da je bilo v njej vseskozi prijetno. Udeležili so se raznih natečajev in bili tudi nagrajeni
Člani novinarskega krožka so pridno pisali in pošiljali svoje sestavke v najrazličnejše časopise. Udeležili so se tudi literarnih igric v Pionirju in dobili tri knjižne nagrade.
Člani mladinskega in otroškega pevskega zbora so se naučili več pesmi in z njimi tudi nastopali. Seveda so se udeležili tudi proslav in prireditev v kraju in občini.
Lutkarji so pripravili dve igrici in se z njima uspesno predstavili.
Folkloristi so se učili starih ljudskih plesov pa tudi modernih improvizacij.
Največja kulturna akcija v lanskem solskem letu pa je bil prav gotovo TEDEN KULTURE MLADIH. V tem tednu so se učenci srečali z delavci iz neposredne proizvodnje. Zanje so pripravili tudi
Sladoled je mrtev, naj živi kostanj
In res je bil neverjetno poln življenja, zadnjič, ko smo ga prvič pekli. Pokalo je in kostanji so v stilu vesoljske ladje leteli tja do kluba. Trop otrok nas je gledal z odprtimi usti, medtem ko se je skupina mimoidočih tiščala ograje na nasprotni strani mostu in z grozo opazovala peč z izstrelki, neki občan pa se je vneto sezuval, ker je menda nekoč v prvi svetovni vojni ravno tako pokalo, pa se je rešil tako, da je skočil v Savo (takrat je bila baje se čista). No, po polurnem mrzličnem premišljevanju o tovrstni obrti in neponovljivem kombiniranju raznih metod smo problem uspešno rešili Kostanj je namreč treba prej zarezatl Toda vaja dela mojstra in ob petih popoldne je nek fantek mislil, da hodimo na poklicno kostanjsko šolo, in je vprašal, če se lahko vpiše takoj,-brez tistih sedmih razredov, ki mu še
Moje delo
Pionirka sem, vendar ne takšna kot so bili pionirji med vojno. Mirni časi so in življenje teče po trdih tirih. Od nas ne zahteva prehudih naporov. Učiti se in pomagati drugim pa ni težko. Pionirji moramo biti tovariški.
Poleg rednega pouka me zaposluje še glasbena šola, izrazni ples in petje pri mladem pevskem zboru na naši novi šoli. Udejstvujem se tudi pri razrednem delu. Med drugim sem se udeležila pionirske konference kot delegat in se seznanila z načrtom dela za to šolsko leto.
Želim, da bi delovni načrt izpolnili in bili uspešni tudi na drugih področjih. Želim, da bi bili zdravi in nas ne bi prizadela nesreča. In želim, še, da bi na svetu vladal mir in sožitje med narodi.
MELONIJA TKALEC 5. b.
manjkajo do konca osemletke. Preden nadaljujem, formalno pojasnilo: MI: maturanti velenjske gimnazije ZADEVA: PEKA KOSTANJA (oproščeni davka)
NAMEN: denar za MATURANTSKI IZLET
Gremo naprej! Torej, posel je stekel, kostanji so se umirili, mi pa niti slučajno. „ Šibali" smo do trde teme. Vsem nam nerazumljive so izvrstne runde tam okrog šestih, ko se je stemnilo in Tomaž ni več videl, kdaj je pečen.
Torej, spoštovani kupci in (malo manj spostovani) MIMO-idoči, v tem brezveznem jesenskem času, ko ni nobene prave sezone, kajti, sladoled smo pokopali, do decembrskih mandarin pa je še daleč vam ponujamo (samo) kostanj, z njim vam dajemo svoje žulje na kazalcih (od rezanja), dajemo vam osmojene lase in pekoče oči ter opraskane komolce, dajemo vam vse solze, ki občutljivejšim (npr. Karmen) pritečejo zaradi morebitnih kritik, in dajemo vam, drage stranke, še nasmehe (kadar kupujete), sicer res sajaste okrog ust, vendar iz srca, iz vseh prekatov in preddvorov, ki jih še premoremo po treh letih na gimnaziji - kaj bi vam še dali? (Prosto po
Plesne vaje
Na osnovni šoli K. D. Kajuh deluje letos 14. krožkov. Med najbolj obiskane sodi plesni krožek. H krožku se lahko prijavijo učenci 7. in 8. razredov. Osmošolci smo z delom že začeli. Krožek vodi tov. Kumberger. 50 osmošolcev bo letos nadaljevalo delo iz lanskega leta. Se bolje se bomo naučili valčkov, bluesa, foks-trota, na novo pa sambo, rumbo in nekaterih modernih plesov.
K plesnim vajam vsi razredi hodimo, saj mladi radi plešemo.
JASNA KRGA 8. c nov. dop. krožek Osnovna šola K. D. Kajuh Šoštanj
Cankarju — vendar sem prepričana, da dobri stari Cankar ne bo zameril, pa čeprav v njegovih časih menda še ni bilo maturantskih izletov. Vi, spoštovani kupci dajte samo denar! (To ni več Cankar). Se priporočamo!
O, maturantski izlet, kako si še daleč! (spet Cankar)
AJSA PUČNIK Gimnazija Velenje
Jaz, pionirka
Sem pionirka 5. b. razreda. Moja šola stoji v Velenju.
Rada se učim, pišem naloge in še posebej rada rišem. Krožki so mi priljubljeno razvedrilo v prostem času. Najraje obiskujem gimnastični in likovni krožek. Hodim pa še s planinci v gore in se učim klavir.
Želim si, da bi imeli vsi otroci na svetu takšno šolo, kot jo imamo mi. Želim pa si še, da bi imeli vsi domačo streho nad glavo.
Žužek Mateja 5. b. 4. osnovna šola v Velenju
Nabiranje divjega kostanja
Nižji razredi so imeli športni dan. V bližnje gozdove so šli nabirat divji kostanj.
Bih so zelo pridni, saj so ga nabrali 710 kg. Posebno se je izkazal 1. b., Id ga je sam nabral 180 kg, drugo mesto pa je dosegel 4. b. s 170 kg. nabranega kostanja.
Ta kostanj bomo podarili lovski družini, ki ga bo uporabila pozimi za krmo gozdnim živalim.
BERNARDA KOLAR Dop. nov. krožek Osnovna šola KD Kajuh Šoštanj
HiiNimwiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimw
Misli o novi šoli
V počastitev dneva Organizacije združenih narodov so pripravili na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju razstavo, na kateri so predstavili delo te organizacije in pa kluba OZN na tej šoli. 24. oktobra so imeli tudi proslavo na kateri so čestitali mentorici Stanislavi Borovšak za prejeto republiško priznanje za delo z mladimi.
0 delu kulturnega društva „0skar Hudales" v Šmartnem ob Paki
kratek kulturni spored. Tako delavci kot pionirji si še želimo takih stikov, v tednu kulture mladih je bila v kraju skupna proslava, na kateri so razdelili pridnim bralcem Kajuhove bralne značke. Pomembno je tudi, da se pri svojem delu povezujemo s Prosvetnim društvom iz kraja, s katerim smo pripravili tudi nekaj skupnih proslav. V TEDNU KULTURE MLADIH so v naš avli imeli likovno razstavo likovni amaterji Prosvetnega društva: Modrijan, Matko in Krevzelj.
V tem šolskem letu bodo v Kulturnem društvu „Oskar Hudales" delovali spet vsi našteti krožki. Delovni program je dosežen in v načrtu imamo spet srečanje z delavci v neposredni proizvodnji, saj so to željo poleg nas izrazili tudi predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij, ki so se udeležili letne konference PO.
DRAGICA IN MARJANCA TAJNIK
Novinarski krožek na OS Bratov Letonje Šmartno ob Paki
|	Doma se igram in živim, v
|	šoli pa se učim in modrim.
|	Z vseh strani smo se zbrali v
1	novo šolsko skupnost.
|	Ko sem prvič prišla v šolo,
|	sem se začudila lepi učilnici.
|	Polna mešanih občutkov in
|	upanj sem stopila v novo
|	šolo.
i	Ko sem prvič prestopila prag
|	nove šole, sem pomislila:
|	zdaj se bo pa treba učiti
I	Če bomo imeli celodnevni
1	pouk, bomo vsi veseli
|	Pridobiti moramo še veliko
|	znanja.
|	Nova šola, novi učenci
|	Oboje razveseljuje in daje
=	polet naši ustvarjalnosti
1	Obljubili smo, da bomo šob
|	čuvali, saj je ta s svojo
B	okolico naše ogledalo.
|	Delovni ljudje naše občine
|	so veliko žrtvovali, da bi se
|	mi v šoli kar najbolje poču-
|	tili in veliko naučili
|	Četrta osnovna šola mi
i	veliko pomeni in zavedam se
|	dolžnosti, ki me čakajo v
1	njej.
I	Lepo - preskromna beseda
i	za občutke, ki me navdajajo,
|	ker je moja velika želja, učiti
I	se v novi šoli, postala resnič-
I	nost.
|	Bik si mi tuja, a že si mi
i	zrasla k srcu.
Komaj sem prestopih prag te šole, že jo bom morala zapustiti
Naša šola - ponovni doka zavesti in enotnosti delovni ljudi naše občine.
„za" ..., To je beseda, ki pomeni mnogo, premnogo, da bi lahko vse izrazili- (vse, kar občutimo) v kratkem sestavku:
„Za" ... Tako so se odločili občani Velenja, ko so glasovali za samoprispevek, za sredstva, s pomočjo katerih bi zrasle v Velenju nove šole, vrtci, igrišča in podobno, torej vse za najmlajše in sploh za nas, mlade. Tako je bila zgrajena nova IV. psnovna šola, ki vsa lepa in moderna opozori nase prišlece že ob samem prihodu v mesto — v Šaleku. Vsi, ki smo bih vpisani v novo šolo za letošnje šolsko leto, smo z bojaznijo opazovali zaključna dela, ki so potekala prav do konca počitniških dni. Ah nas bo šola lahko sprejela ah ne? Bojazen je bila zaman. Napočil je 1. september in svečano smo vstopili v novo IV. osnovno šolo. Vse naenkrat bi bili hoteli videti: razrede, avlo, telovadnico in seveda, tovariše učitelje, ki so bili za nas vsi še nepoznani. Moji občutki so bili enkratni, preprosto povedano, bil sem vesel. Kaj smo pridobili? Veliko! Tega se bomo vedno močneje zave-
dali, ko bo življenje na šol steklo povsem organizirani in ko bodo stekle vse dejav nosti izven obvezneg pouka. Mislim, da ga j učenca, ki ne bi bil ponosei na moderno opremljeni telovadnico. Sklenili snu organizirati čim več šport nih dejavnosti in krožkov Tudi sami smo in še borni prispevali k lepši okolic naše šole z udarniški! delom. Za prvi dan smo veselo prijeli za metle i počistili razrede.
Tako nam je bila zaupan IV. osnovna šola. Za vse, h smo z njo pridobili, si moramo zahvaliti vsen delovnim ljudem Velenja Največjo zahvalo pa borni dokazali z dobrimi učnim uspehi, ki jih od nas priča kujejo naši starši, tovariš učitelji in vsi, ki so nai omogočili tako srečno i lepo šolanje. K dobrin učnim uspehom bomo pri družili še dobre športn dosežke in tako ugledn zastopali našo šolo ter s ten najbolje izrekli svoj: „Hvala hvala...!"
GABRŠEK MATJA IV. OŠ, 8.
Veleri
■■■■■llllllllllllllllllllllltlllll(lltllilllllllllllllllll(lllllttll(lllllfllllllllllllll(llllltllllflllllllll(ll(llttll*llllllllltlllllll(lllllllll||||||||||f||ll||||lll«|(«||(||tiui||(l|l|
2
TURISTIČNI KAŽIPOT

nas cas radio velenjc

TURISTIČNA POSLOVALNICA VELENJE
ZA PRAZNIČNE DNI, 29. NOVEMBER, VAS VABIMO IN PRIPOROČAMO:
-	Praznična smuka od 25. do 30. 11. z lastnim prevozom Bruniko—Dolomiti/Italija in od 26. do 30.11, avtobusom Dolomiti Misurina
-	Indija - Nepal od 25. 11 do 4. 12.; letalski prevoz
-	Sicilija od 28. 11. do 1. 12.; letalski prevoz
-	Malta v mesecu novembru programi za 3, 5 in 6 dni; letalski prevoz
-	Pariz od 27. 11. — 6 dni; letalski prevoz
-	Rim od 25. do 28. 11.; letalski prevoz
-	Mehika od 24. 11. - 12 dni; letalski prevoz
-	Praga od 26. do 29. 11.; avtobusni prevoz
-	Firenze 29. in 30.11.; avtobusni prevoz
-	Rim 4., 18. in 25. november 3-dnevni; letalski prevoz
-	London 6., 13., 20. in 27. november — 4 in 5-dnevni; letalski prevoz
-	7 dnevna potovanja z letalom v Španijo, Grčijo, Tunizijo, Kanarske otoke in Sovjetsko zvezo.
-	16. in 26. 11.; enodnevni izlet v Trst Po zelo ugodnih cenah vam nudimo letalske pakete ali z lastnim prevozom v hotelih A kategorije vz<
naše jadranske obale.
Organiziramo izlete za sindikalne podružnice in po želji pripravimo programe potovanj po domovini in tujii Prodajamo letalske in železniške vozovnice ter nudimo vse turistjčne usluge.
PRIPOROČA SE VAŠA TURISTIČNA AGENCIJA ..IZLETNIK" CEUE S SVOJIMI POSLOVALNICA


»POD GRADOM«
VELENJE
priporoča obisk v poslovnih enotah:
•KOLODVORSKA RESTAVRACIJA •BIFE
Zmerne cene — solidna postrežba!
OSTINSKO PODJETJE
^v^ajuiuM* da
soštani
Priporočamo obisk v naslednj poslovalnicah:
ŠOŠTANJ
Kajuhov dom; Gostilna pri: pošti. Gostilna Kmečki Bife Ograjšek in Bife Majolkal ŠMARNO OB PAKI Gostilna na pošti.
M
nama
TOZD Veleblagovnica Velenje
Prijeten večer ob glasbi za ples lahko preživite vsako soboto (razen prve v me od 1. septembra dalje v restavraciji NAMA.
Ponudili vam bomo naše specialitete!	SE PRIPOROČAM
STRMA RAZVOJNA POT
Tekstilci s Prihove se uvrščajo v sam vrh slovenske tekstilne industrije — Lani so izdelali 560.000 hlač. Letos pa jih bodo kot načrtujejo, vsaj 580.000 — Smelo tudi v bodoče
V gospodarstvu mozirske občine zavzema eno najvidnejših mest Proizvodnja modne konfekcije ELKROJ Mozirje, vsekakor pa so tekstilci s Prihove vodilni če upoštevamo pokazatelje, ki ponazarjajo uspešnost in rezultate njihovega poslovanja, gospodarsko rast, organizacijo dela in notranje odnose. To ne velja le za Gornjo Savinjsko dolino., uvrščajo se v sam vrh slovenske tekstilne industrije. In še nekaj je pomembno. Elkroj zaposluje danes 374 delavcev. Od tega je pretežno število žensk, ki jim je ponudil vsakdanji kos kruha v domači dolini. Problem proste ženske delovne sile je v mozir-ski občini še danes očiten, zaposlitev je težko dobiti ali pa
se morajo žene in dekleta voziti na delo daleč od svojega doma.
Elkroj je mlada tovarna in v njej ustvarja prav tako mlad kolektiv. Kot otrok nove Jugoslavije je Elkroj prehodil trnovo in strmo pot od skromne krojaške delavnice do sodobne tovarne. Njegovi prvi začetki segajo v leto 1947, ko sta krojača Franc Kokalj in Vlado Matko dala pobudo za ustanovitev krojaške delavnice v Mozirju. Delavnica je kot obrtno-storitveno podjetje sprva šivala le oblačila po meri in je v začetku le neznatno razširila svojo dejavnost na izdelovanje ženskih oblek in plaščev. Vrsto let je bilo v njej zaposlenih največ do sedem delavcev, ki so se morali vedno znova
Delavni učenci
i
Na mozirski osnovni šoli je bogato razvejana tudi izvenšolska dejavnost. V številne in najraznovrstnejše krožke je vključenih veliko število učencev, ki vsak zase in skupno opravljajo zanimive in koristne naloge. Tri izmed njih smo povprašali, s čim se ukvarjajo in kako so v krožkih skušali potešiti željo po še večjem znanju in izpopolnjevanju.
ALENKA VESTER iz 7.
c:„Sicer to ni moja edina izvenšolska dejavnost s katero se ukvarjam, vendar bi najraje spregovorila o naši hramilnici. V šolsko hranilnico) je vključenih veliko varčevalcev, zato je tudi privar-čevaanih dinarjev veliko.
spremljanjem časopisov, revij, knjig in podobno. Ob
Poslle okrog varčevanja vodi petmajst pionirjev-uslužben-cev.. Delamo izmenoma po trije vsak dan od 7. do 7,45 ure.. Hranilnico vodi upravni odbror, ki se sestaja enkrat messečno. Takrat pregle-darmo preteklo delo, si pri-pra\vimo delovni načrt in se poggovorimo o vseh ostalih stvaareh. Povedati moram, da razrredi med seboj tekmujejo), njihove „tekmovalne dos6ežke" pa sproti spremljamo i in ponazarjamo z diagra-morim. Obresti, ki jih za naše vlogge prejme šola, namenimo i vsako leto osmošolcem za kkončni izlet."
DDAMJANA SEDOVNIK
iz 77. c:„Tudi jaz sem vklju-čenaa v nekaj dejavnosti, najbolj Ij pa me veseli delo v kluhbu OZN. Klub šteje 24 člannov. Sestajamo se enkrat teddensko. Delo smo si razdelili na „ambasadorski" načiiin. Vsak član spremlja vse f pomembnejše dogodke v „svooji" državi, nekateri so zaddolženi celo za dve ali več držatav, in potem vsak mesec podda poročilo. Sama sem „ammbasador" za Francijo. Podidatke dobivam z budnim
nejše dogodke v šoli iz izven nje, posebno pozornost pa smo posvetih naravi in varstvu okolja. Tudi sam v prostem času zelo rad slikam in potem v šolski temnici razvijam filme in izdelujem slike."
J. P.
raznih aktualnih temah pripravljamo predavanja, vse pomembnejše dogodke pa skupno ali posamič nazorno prikažemo na panoju. Najlepše smo v zdanjem času vsekakor prikazali obe potovanji tovariša Tita. Ob obletnici klubov OZN smo za vso šolo pripravili nadvse uspelo proslavo.
SAŠO RADOTIC iz 7. a:
„Najraje delam v tehničnem krožku, ki ga sestavlja več sekcij. Sam sem aktiven v fotosekciji in pri kolesarjih. Lani je bila mlajša skupina kolesarjev, v kateri sem tekmoval tudi jaz, prva na republiškem tekmovanju. Na enem od tekmovanj sem si „prislužil" za nagrado fotoaparat, kar me je še bolj vspodbudilo k delu v fo^o-krožku. Ta ima okrog dvajset članov, ki so razdeljeni v začetniško in nadaljevalno skupino. Ob spoznavanju skrivnosti fotografije budno fotografiramo vse pomemb-
ubadati s številnimi problemi. Prirojena podjetnost in želja po napredku pa maloštevilnim delavcem nikoli ni vzela volje. Z veliko prizadevnostjo so izboljševali delovne pogoje in v svojih naporih tudi uspeli.
Prelomnica v njihovem razvoju je leto 1959. Na začetku tega leta so si smelo začrtali novo pot serijske proizvodnje in se preimenovali v „Elegantno krojaštvo" ali skrajšano v Proizvodnjo modne konfekcije ELKROJ. Od takrat dalje so mozirski krojači skokovito širili obseg proizvodnje. Kot novo in nepoznano podjetje so se sprva s težavo uveljavljali na tržišču, zato so največ pozornosti posvečali kakovosti izdelkov in konkurenčnim cenam. Slednje pa je bilo najtežje zaradi pomanjkanja strojev in zaradi dela v neustreznih delovnih prostorih, ki so sami po sebi onemogočali prilagajanje sodobni tehnologiji. Zato so sprva iskali zlasti naročila za enotne delovne obleke in se ob danih delovnih pogojih vse bolj prilagajali sodobni konfekcijski tehnologiji. Hkrati so se preusmerili v proizvodnjo hlač in to usmeritev obdržali do danes.
Leta 1966 je mesto direktorja prevzel mlad in ambiciozen ekonomist Alfred Božič, ki je kaj kmalu ugotovil, da ima podjetje razvojne možnosti le v modernizaciji proizvodnje in v osvajanju dosežkov sodobne tehnologije dela. Od takrat do
leta 1970 so prostorsko stisko zasilno in začasno reševali kakor so najbolje mogli in leta 1966 tudi ukinili oddelek po meri. Za uveljavitev sodobne organizacije dela in sodobne tehnologije so nujno potrebovali nove prostore, zato so se pred osmimi leti odločili za gradnjo novih tovarniških pro-~ štorov na Prihovi pri Nazarjah. Poskusno delo v njih je izteklo julija leta 1970.
Razvoj podjetja s tem ni zastal, le še bolj seje razmahnil. V Elkroju so znali prisluhniti potrebam in zahtevam tržišča ter željam in okusu potrošnikov. Uspeh ni izostal. V letu 1972 so zgradili nove delovne prostore in samo leto kasneje so že pričeli z izgradnjo tretjega vsporednega trakta. Z njim so pridobili nove prostore za družbeno prehrano, veliko
pisarn s katerimi so rešili problem prenatrpanosti v starih prostorih in hkrati sprostili precej zmogljivosti. Tako bi lahko zaposlili še 35 delavcev, vendar jim to preprečujejo težave pri uvozu potrebne opreme.
Kot že rečeno so danes specializirani v proizvodnjo hlač. V lanskem letu "so jih brez kooperantov sami izdelali 560 tisoč, od tega je 45 odstotkov moških in od teh četrtina fantovskih, ostalih 55 odstotkov so ženske in dekliške hlače. Takšno razmerje bodo obdržali tudi v prihodnje. Za letos so si začrtali proizvodnjo 580 tisoč, za prihodnje pa 600 tisoč in skupaj s kooperanti celo 800 tisoč hlač. Ob tem velja poudariti, da to povečevanje ni posledica rasti števila zaposlenih. Veliko jim je k temu pripomogla uvedba WF
sistema v letu 1974, po katerem so izdelali analitično oceno delovnih mest na podlagi potrebnih gibov in ne na podlagi časa. Predpogoj vseh uspehov pa je nedvomno izjemna pridnost zaposlenih, vsklajeno delo vseh šestih sektorjev in upoštevanje tržišča, ki mu znajo prisluhniti v največji potrebni meri. S spremljanjem modnih tokov v svetu si bogatijo izkušnje in svoje modele tudi sami krojijo.
Vse to, urejeni notranji odnosi, vsebinsko uveljavljanje samoupravljanja in tvorno delo družbenopolitičnih organizacij, kar je v tem trenutku še zlasti pomembno, je pogoj, da se njihova razvojna pot tudi tokrat ne bo končala ampak bodo smelo stopah po njej tudi v bodoče.
J. P.
Nova skupnost
Ob tednu požarne varnosti so tudi v občini Mozirje ustanovili samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom. Ustanovna skupščina nove SIS je bila 26. oktobra. Po poročilu predsednika iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti in po razpravi so za predsednika skupščine SIS izvolili Hinka Čopa, za predsednika izvršnega odbora pa Franja Pajka. Ob izvolitvi vseh ostalih organov so se na skupščini dogovorili, da bodo naloge tajnika poverili skupnim službam SIS.
Na skupščini so zatem sprejeli še statut nove samoupravne interesne skupnosti, program njenega dela in razvoja za prihodnje leto in se dogovorili o načinu financiranja. V zvezi s tem so sprejeli samoupravni sporazum o obsegu in načinu združevanja ter uporabe sredstev namenjenih za zadovoljevanje potreb in realizacijo programa skupnosti
požarnega varstva.
J. P.
Pridni
varčevalci
Ob svetovnem dnevu varčevanja ne bo odveč nekaj podatkov iz mozirske ekspoziture Ljubljanske banke. 9687 vlagateljev ima privarčevanih le nekaj manj kot 90 milijonov dinarjev. Vezanih vlog za stanovanjsko izgradnjo je dobrih 20 milijonov in ostalih vezanih vlog 30 milijonov dinarjev. Sedem pionirskih hranilnic ima na računu skupaj 130.000 dinarjev. Tekočih računov imajo le 60. Vzrok temu je dejstvo, da delovne organizacije še naprej izplačujejo osebne dohodke na hranilne vloge, prenos sredstev iz teh na tekoči račun pa se marsikateremu delavcu zdi preveč zamotan. Uspeli so tudi z akcijo pri upokojencih, saj jih že 90 prejema pokojnino na hranilno vlogo in vsi so nadvse zadovoljni Zaposlene na mozirski banki pa moti nekaj drugega. Od 9500 manipulacij jih banka opravi le nekaj več kot 2000. Dela jim zaradi tega seveda ne manjka, zaradi znatnega obsega poslovanja z denarjem preko pošte pa ne pridobijo veliko, ker jih številni popravki le dodatno obremenjujejo.
Dela v Savinjskem gaju v polnem zamahu
v.
Mozirje in Gornjo Savinjsko dolino čaka v prihodnjem letu obsežna in pomembna prireditev „Hort»kultura 78 — Savinjska roža" - Prihodnje leto želijo urediti vse kraje v občini, saj pričakujejo v Gornji Savinjski dolini kar 100.000
obiskovalcev
Na pobudo turističnega društva Mozirje je tamkajšnja krajevna skupnost v letu 1974 pričela gradnjo Savinjskega gaja. V akcijo so se vključili tudi mozirska ribiška družina, planinsko, čebelarsko in hortikulturno društvo ter društvo slovenskih vrtnarjev. Zemljišče ob Savinji, ki so mu zaradi tega seveda spremenili namembnost, bo v bodoče služilo kot rekreacijski prostor in paik za turiste, razteza pa se na dobrih petih hektarih desnega obrežja Savinje. Dela v gaju so v polnem razmahu, še zlasti zavoljo tega, ker Mozirje in Gornjo Savinjsko dolino v celoti v prihodnjem letu čaka obsežna in pomembna prireditev „Hortikultura 78 - Savinjska roža."
Doslej je bilo torej opravljenega že obilo dela. Podjetje za urejanje voda NIVO iz Celja in mozirska ribiška družina sta v vzhodnem delu parka že uredila ribnik, ribiči pa so ob njem postavili ribiški dom in lepo uredili okolico.
Srednji in danes že vrtnarski del je po projektu namenjem za prvo jugoslovansko razstavo cvetja v naravi. K uresničevanju tega načrta so pritegnili društvo slovenskih vrtnarjev, ki se je
vabilu odzvalo v največji možni meri. Že doslej se je k sodelovanju prijavilo 20 vrtnarskih delovnih organizacij, 32 vrtnarjev in 12 delovnih organizacij izven področja vrtnarstva. V zadnjem času prihajajo prijave tudi iz Hrvatske in Srbije, iz tujine pa je prišla ponudba iz Nizozemske. Firma Interna-cionales Blumenzwiebel Zen-trum Hillegom bo prispevala 45.000 čebulnic tulipanov in 30.000 primerkov ostalega letnega cvetja. Za vsakega raz-
stavljalca predvideva projekt točno določeno lokacijo z velikostjo in zvrstjo nasada. Celotno vrtnarsko površino prepletajo ogledne steze, del površine preostaja tudi za zelenice, klopi, okrasno grmičevje in za obstoječe gozdno drevje.
Zahodni del gaja bo uredilo Gozdno gospodarstvo Nazarje. Gozdarji bodo prikazali jedra avtohtonega domačega drevja in nekdanji način bivanja in dela v gozdu. V ta namen bodo postavili miniaturno lesno drčo, skorjevko in sodobno urejen prostor za vikend. Hkrati z njimi se bodo s splavom predstavili še nazarski lesarji in mozirski lovci, ki bodo del prostora „gozd in les" opremili s krmiščem za visoko divjad, s solnicami in z visoko prežo.
Savinjska dolina je bogata s starimi objekti, etnografsko veliko vrednimi, ki pa žal vztrajno propadajo in se zna zgoditi, da jih že kar kmalu ne bo več. Zato so v Mozirju v program izgradnje parka vključili tudi e biografijo. V vrtnarski del so okolju primemo razmestili kmečko ka-što, čebelnjak, planinsko kočo, v prihodnje pa bodo park popestrili še s kmečko hišo, kovačijo in mlinom,
v načrtu pa imajo dodeljen prostor tudi za žago venecijanko.
Savinjski park je torej zastavljen tako, da bo pravzaprav Gornja Savinjska dolina v malem, kot prvi trajni turistični objekt pa naj bi hkrati simboliziral tudi bodočo urejenost vseh krajev v dolini. Takih ali podobnih objektov bo treba v dolini zgraditi še več. Le tako bodo namreč v dolini ob naravnih lepotah in čistem okolju izboljšali gostinsko turistično ponudbo in postali privlačnejši za turiste — potrošnike.
Prvi korak v tej smeri bo treba storiti takoj. Osnovni vzrok zato je tradicionalna razstava rezanega cvetja „Hortikultura 78," ki jo bo v Mozirju priredila Zveza hortikultumih društev Slovenije. V Mozirju so jo imenovali ,.Savinjska roža". Zato so se dogovorili, da bo prihodnje leto treba hortikulturno urediti vse kraje v občini, saj pričakujejo kar 100.000 obiskovalcev. Razstava sama bo v mesecu avgustu, ker pa je treba akcijo zastaviti širše bodo v aprilu z otvoritvijo Savinjskega gaja, v katerem se bodo predstavili slovenski vrtnarji, dejansko pričeli z letom hortikulture v Gornji Savinjski dolini.
J. P.
• NOGOMET
Zelo dobra igra Rudarja
Vse do 38. minute, ko so domači povedli z golom Kustudi-ča, je bila igra povprečna z malo streli na gol. V tej minuti pa je žogo dobil Sprečo. Odločil se je za strel proti golu, priletel je Kustudič in žogo potisnil v mrežo gostujočega vratarja Kli-moviča. Po prejetem zadetku so si gostje zelo prizadevali da bi izenačili. Pri tem niso izbirali sredstev in so nekajkrat zelo grobo startali na domače igralce. Nekaj minut pred koncem prvega polčasa je bil storjen grob prekršek nad Sprečom. Začelo se je obračunavanje med igralci, vendar je sodnik Duplančič ob pomoči nekaterih članov uprave Rudarja pomiril vročekrvne goste in po nekajminutni prekinitvi se je igra nadaljevala. Čeprav so si nekateri igralci zaslužili rumeni karton, je sodnik, žal, nanj pozabil.
Domači igralci pa se z minimalnim vodstvom niso zadovoljili, in nevarni napadi na nasprotnikova vrata so se vrstili eden za drugim. V 58. minuti smo zabeležili lepo akcijo med Koloničem, Vujkovičem in Sprečom ter Kustudičem, vendar je'vratar Leotaria oster strel Kustudič a braniL V 63. minuti je bil na robu kazenskega prostora storien prekršek nad Koloničem, ki je bil tudi v nedeljo med najboljšimi igralci Rudarja. Njegovo preigravanje so gostje največkrat zaustavljali z grobimi prekrški. Od živega zida se je žoga odbila do Spieče, ta jo je lepo podal Koloniču, sledil je strel in 2:0 za Rudar. Kolonič je imel še nekaj priložnosti za zadetek, najlepšo pa nekaj minut pred kancem tekme, ko je lepo prodrl pred vrata Khmovi-ča, vendar je igralec Deretič zadnji trenutek zbil žogo v kot.
Z nedeljsko zmago proti Leotarju so se nogometaši Rudarja rešili zadnjega mesta in so po dvanajstem kolu na petnajstem mestu s točko prednosti
pred Famosom in Rudarjem (Ljubija) ter dve točki pred Je-dinstvom iz Brčkega. Toda že v trinajstem kolu čaka nogometaše Rudarja težko gostovanje v Zrenjaninu, kjer se bodo srečah s tamkajšnjim Proleteijem.
Mura—Šmartno 3:0
Selekcija Šmartnega je doživela svoj drugi poraz v letošnji sezoni. V Murski Soboti jih je premagala ekipa Mura z rezultatom 3:0. Nogometaši Šmartnega so prikazali tokrat eno slabših iger, vendar pa niso igrali tako podrejene vloge, kot kaže rezultat Imeli so celo vrsto lepih priložnosti, ki jih niso znali izkoristiti. Nasprotno pa so^do-mačini spretno izkoristili nekaj grobih napak gostujoče obrambe in si priigrali pomembno zmago.
Selekcija Šmartnega igra v naslednjem kolu doma z Unior-jem iz Slovenskih Konjic.
ŠMARTNO: P. Podgoršek, Podvratnik, Hanžekovič, Klan-fer, G. Omladič (Hren), A. Podgoršek (Kodre), Žalig, Želez-nik, A. Omladič, Prašnikar, Benetek.
J. K.
• ROKOMET
Lahka zmaga
šoštanjčanov
V prvem srečanju drugega dela prvenstva v slovenski ligi — vzhod, so rakometaši Šoštanja z lahkoto premagali prvo uvrščeno ekipo Poleta iz Murske Sobote z rezultatom 27:17, polčas 17:6. Gostje so sicer nastopih brez svojega igralca Benko-ta, vendar z prikazano igro niso dokazali, da so favoriti v slovenski ligi - vzhod. Gole za Šoštanj so dosegli Jančič Franc 9, Jančič Janko 6, Melanšek 5, Stvarnik 4, Javornik 2, Kompan 1. Pred približno 200 gledalci sta odlično sodila Mitja Kram-pelj in Stane Bernard, oba iz
Kranja.
B. VOHAR
Šmartno—Maribor 18:6
Rokometašice Šmartnega so na domačem igrišču prepričljivo premagale ekipo Maribora z rezultatom 18:6. Domačinke so bile ves čas srečanja v terenski premoči, tako da njihova zmaga niti za trenutek ni bila vprašljiva. Z učinkovito igro so vztrajno višale vodstvo in ob koncu z visoko razliko dvanajstih zadetkov več kot zasluženo zmagale.
Tudi na nedeljski tekmi je bil Kolonič med najboljšimi igralci Rudarja
ŠMARTNO: Verbič, Tajnik, Kolenc 3, Meh 2, Holobar, B. Jeraj 2, Smerc 6, Urankar 7, Gril, D. Jeraj.
J. K.
,SPET KATASTROFA IGRALK VUZENICE
Rokometašice Velenja so tudi v gosteh visoko premagale igralke iz Vuzenice in to z rezultatom 41:9 (21:2.) Podobno kot v prvem srečanju v Rdeči dvorani v septembru - to tekmo so Velenjčanke dobile z rezultatom 40:6 — neizkušene igralke iz Vuzenice tudi v nedeljo niso mogle preprečiti katastrofalnega poraza. Velenjčanke so zlahka odvzemale žogo domačinkam in polnile njihovo mrežo. V prvem polčasu so vodile že z rezultatom 19:0.
Zadetke za Velenjčanke so dosegle: Peterlin 1, Pocajt 8, Hudobreznik 4, Podbregar 2, Koprivšek LPodpečan 13, Jan 5, Bovha 3, Spoljar 4.
• ODBOJKA
Dober odpor
V	drugem kolu tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi za ženske so igralke iz Ljubnega gostovale v Celju. Domačinke so jih sicer premagale gladko s 3:0, vendar so se mlade Ljuben-ke izkušenejšim igralkam Golovca upirale znatno bolj kot kaže rezultat Zaradi treme in neizkušenosti so v zaključku drugega in tretjega seta prehitro popustile in doživele previsok poraz. Obeh zaporednih porazov pa ne gre jemati tragično, saj se bo ekipa Ljubno-Glin v prihodnjih kolih srečala z nasprotniki, ki si točk skoraj ne morejo obetati. Prva takšna tekma bo že v soboto v telovadnici osnovne šole na Ljubnem, ko bo prišla v goste ekipa Maribora, ki točk na Ljubnem ne bi smela vknjižiti na svoj račun.
J. P.
ZMAGALE ODBOJKARICE VZ
V	telovadnici Rudarskega šolskega centra Velenje je bflo pred dnevi občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki. Prijavljenih je bilo osem ekip, tekmovalo pa je le šest ekip, ker predstavnic ERE in Rudarskega šolskega centra kljub prijavi ni bilo. Rezultati: četrfinale: Vzgojno varstvena zavoda Velenje— Šoštanj — Skupnost za zaposlovanje 2:0, bolnišnica Topolši-ca:Era 2:0 (brez borbe), Zavoda za urbanizem—KOC (tozd komunala) 0:2, Modni salon -Rudarski šolski center - tozd EKO 2:0 (b, b.). Polfinale: WZ Velenje Šoštanj—bolnišnica Topolšica 2:0, KOC-tozd komunala: Modni salon 0:2.
V	finalnem srečanju so od-bojkarice WZ premagale ekipo Modnega salona z 2:0. Vrstni red: 1. WZ Velerje - Šoštanj, (na sliki), 2. Modni salon, 3. bolnišnica Topolšica, 4. KOC komunala, 5. Zavod za urbanizem, 6. skupnost za zaposlovanje.
Dobro delo ŠŠD
Šolsko športno društvo na osnovni šoli Mozirje je zagotovo najbolj uspešno v Gornji Savinjski dolini. Vanj je včlanjenih vseh 560 učencev, ki redno plačujejo članarino. Učenci delujejo v 12 sekcijah in so v preteklem letu skupno vadili 458 ur, pri tem pa jim je svetovalo in pomagalo sedem zunanjih sodelavcev. Na šoli so sekcije za atletiko, gimnastiko, smučanje, odbojko, rokomet, košarko, nogomet, planinstvo, ta-bomištvo, šah, folkloro, strelstvo in namizni tenis. Na podlagi sprotnega ocenjevanja ob koncu vsakega leta na lednem občnem zboru med drugim tudi izberejo športnika in športnico leta. Mozirski osnovnošolci tekmujejo tudi v republiškem tekmovanju za najboljše šolsko športno društvo in so lani med 105 društvi osvojili zadovoljivo 28 mesto. Sicer pa so pionirji in pionirke osvojili prva mesta v občini v košarki, odbojki, smučanju in atletiki, pionirji še v nogometu in rokometu in pionirke v gimnastiki, edino drugo mesto pa so osvojile pionirice v rokometu. Skupno so lani osvojili 11 pokalov in še 22 kolajn v smučanju in v atletiki.	J. p.
Zakaj takšno vrednotenje?
Na sestanku Šaleškega alpinističnega odseka. 8. septembra smo sprejeli sklep, da v našem času objavimo naslednji sestavek zaradi nerazumljivega protislovja v materialnem stimuliranju in s tem tudi vrednotenju različnih športnih panog.
Alpinizem je že več kot 150 let star šport in vseskozi izkazuje kvaliteten in kvantitativen vzpon.
Po svoji naravnanosti sodi brez dvoma v vrsto kvalitetnih športov. Zahteva (kot pogoj za uspeh vzpona) polno obvladanje telesa in polno psihično pripravljenost — skratka, visoko enotnost duha in telesa. Objekt preizkušnje, ki se v samem aktu vzpona spreminja v subjekt človekovih kreativnih psihofizičnih moči, je stena s svojo relativno in nadmorsko višino, nagibom, strukturo in pa takrat učinkujočimi meteorološkimi faktoiji. Zmaga je le potrditev človekovih lastnih sil. Pripravljenost je v obratnem sorazmerju s tveganjem. Je rezultat treninga (tudi vzpon je trening za bodoče vzpone). Nujen sestavni del treninga pa so poleg trenirajočega in samega objekta treninga (skala, stena) tehnična pomagala (vrvi, klini itd) kot sestavni del varovalne verige in kot sploh edini pripomočki za nadaljevanje vzpona. Ce končno pogledamo samo fizično plat medalje vidimo, da je alpinizem v (na) vrhu, saj „požre" 6000 do 9000 kalorij na dan (toliko tudi profesionalni bicik-lizem), prebavni trakt pa jih lahko sprejme le 6000 do 7000; živi torej že tudi od lastne substance (shujša), res ekstremna smer pa izcedi dnevno tudi 5 litrov znoja in „pokuri" 10000 kalorij. Je potreben o izjemni pripravljenosti in vzdržljivosti komentar?. Poleg tega pa alpinizem vedno nosi s seboj tudi mik pionirskega; tovarištvo segajoče do krvi med ankerji na tanki najlonki med nebom in zemljo. Nogometaš lahko (z žogo) zgreši soigralca - kvečjemu iz žvižganje - alpinist „ne more" spustiti soplezalca.
ŠAO obstoja šele od leta 1960 in se je že uspel zapisati v svetovnem alpinizmu, in to prav v sedemdesetih letih, kar le potrjuje pravilnost njegovega športno vzgojnega dela (začetki - rast).
V njem ni generacijsko »praznega" prostora, izpolnjen pa je iz naše sredine, kar kale na njegovo organ-
sko vraščenost v naš bivanjski prostor.
Preidimo kar k dejstvom, ki sama neovrgljivo potrjujejo gornjo trditev. V svetovnih stenah, to je v stenah, v katerih vzponi zaradi objektivnih okoliščin štejejo v svetovnem merilu, smo dosegli naslednje:
1.	Prvi jugoslovanski vzpon v severni steni Eigerja (klasična smer -Kukovec, Resnik).
2.	Prva letna, nasploh pa druga ponovitev japonske dirotiissime v Eigerju (Kotnik, Verko)
3.	Prvi jugoslovanski vzpon v Trolliygenu (Švedska) (angleška smer Kotnik, Verico)
4.	Prvenstvena smer v Trollryge-nu, imenovana slovenska, s čimer je ime naše ožje domovine za vedno zapisano v svetovni steni (Kotnik, Verko)
5.	Severna stena DYCH - Tau -a v Kavkazu (Kukovec)
6.	Severna stena Ulan-Tau-a Kavkaz (Jošt, Prelog, Kotnik)
7.	Južna stena in vrh Makaluja (8481 m Kotnik)
8.	Severna stena Matterhorna (smer bratov SCHMIDD - Kotnik)
V celoti je teh osem vzponov v svetovnih stenah, kar je edinstvena bilanca, dodati pa je treba še, da sta bili „japonska direttissima" in smer bratov Schmidd ponovljeni v rekordnem času in da je bil ~ dosežen leta 1975, 1976, s čimer nima nikakršne realne podlage že večkrat prisoten (izrečen) očitek, da živimo na račun bivše slave. Poleg tega so
številne težke smeri v naših'Alpah, pa tudi v Dolomitih in v centralnih Alpah. Nadalje je v ŠAO osem članov gorske reševalne službe od tega trije inštruktorji. Ekipa, ki je sposobna povsem samostojno reševati kadarkoli in v kateremkoli gorstvu. Dokaz nekvalitetne vzgoje? Ravno obratno. Kvalitetno vzgojo pa potrjuje tudi to, da smo kljub uspehom imeli doslej le en smrtni primer - lepo pod povprečjem, upoštevajoč vrhunske dosežke pa še celo, čeprav je izguba vsakega življenja tragična.
Pri širše družbenem pomenu alpinizma pa je poleg drugega nujno
Makalu
upoštevati tudi, da je pri nas tel hribovit, da precejšen del meje te čez Alpe in da je nemajhen del o mejnega sveta gorat, težko prch den, visokoalpski. Kaj pomeni se slučaju potrebe varno gibati in del vati v takem svetu v kakršnihlo razmerah, menda ni treba izgubjji besed.
Znano je, da svojih dosežkov g smo obešali na velik zvon, da marsikakšnem vzponu nismo ni poročali itd., da se nikoli nismo p skušali postavljati v prednostno pt zicijo na račun kake druge šport panoge, niti sicer, da nismo postaji pred vrati, za katerimi se „delijd sredstva itd. Vse to je znano.
A zakaj potem to pismo? Zala kar naenkrat govora o kvaliteti i naštevanju naših resničnih uspi hov? Poglejte: ŠAO šteje 47 člana od tega 40 (alpinistično) aktivral Osnovna oprema na enega alpinist znese cca 750.- din letos smo | vsega skupaj dobili od TKS 700, din, do 30. 8. celo le 300.- din.
To je osnovna oprema za enej alpinista ali osem parov plezalnikc srednje kvalitete (brez nogavic) TI pa ima letos na razpolago cc 600.000 din, po odbitku za investi cije ipd. ostane za čisti šport c« 400.000.- din. Ce dodamo, daj pri nas cca 15 športnih panog, ai smo pa doslej dobili niti celo pet' stotinko (1:500) zbranih sredstei obenem pa smo samo lani nakup kar za 6.000 din res nujne opreme samofinanciranjem in ce upošten mo, da delovni ljudje samoupravi združujejo del svojega dohodka! TTKS za razvoj športnih aktivnoSi ker -se zavedajo vzgojnega in ob& družbe nega pomena dejanske špa ne aktivnosti v naši socialistih skupnosti, je anahronizem več b očiten. Nas prizadeva živo in, v I smo prepričani, tudi nekatere diuj športne panoge. Konkretno: predi ti je SZDL (finanser) našo dejavna drugače vrednotila. Zato upravičen dvomimo, če je finančno in splo špartnopospeševalno politiko TKS mogoče utemeljevati po kakria koli športno strokovnih in družb nih normativih.
Zakaj takšno vrednotenje pos meznih športnih zvrsti?
Kakšno je strokovno mnenje i možnostih, potrebah in perspekft nih posameznih športnih (alpinizma) v naši sredini?
ŠAO VELE®

zavarovalna skupnost triglav
Območna skupnost Celje
Kakšne so ugodnosti življenjskega zavarovanja pri ZA VAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLA V, da je postalo pravo ljudsko zavarovanje?
UGODNE ZAVAROVALNE VSOTE, VSAKOLETNA UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH, BREZPLAČNO ZAVAROVANJE OTROK, DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE,
so posebnosti, o katerih je vedno premisliti.
Zavarovalna skupnost takoj izplača zavarovalno vsoto ob doživetju dogovorjene zavarovalne vsote vam, če bi prej umrli, pa svojcem. Mesečno premijo plačujete do izplačila zavarovalne vsote. Pomnite še to:
Zavaruje se lahko oseba stara od 15. do 65. Pet.
Ena sama plačana mesečna premija zagotovi jamstvo zavarovalne skupnosti, s tem pa lahko izplačilo cele zavarovalne vsote.
| UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH
| Vsak življenjski zavarovanec pri ZA VAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLA V prejme \ po posebnem pravilniku vsako leto tudi delež pri presežkih. Zavarovalna skupnost | izplača deleže skupaj z zavarovalno vsoto. Čim večja je premija, čim dalj časa \ zavarovanec plačuje zavarovanje, tem večji je delež. „
I
i BREZPLA ČNO ZA V A RO VANJE O TROK
t,
| Vsak zavarovančev otrok od izpolnjenega 30. dneva starosti do izpolnjenih 15let \ starosti je brezplačno zavarovan za smrt po dopolnilnih pogojih za življenjsko $ zavarovanje. Ta dodatna zavarovalna vsota znaša 10 % osnovne zavarovalne vsote, ž toda največ 1.000 dinarjev.
\ DODA TNO NEZGODNO ZA V A RO VANJE
Majhno mesečno doplačilo zelo poveča zavarovalno zaščito. Po stopnji nevarnosti, so poklici razvrščeni v pet nevarnostnih razredov; v prvega spadajo najlažji poklici, v petega najtežji. Mesečna premija je lahko drugačna, ustrezno temu pa se spremeni tudi zavarovalna vsota.
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE JE ZA VAS, ZA VAŠO DRUŽINO ALI ZA VAŠE OTROKE, POT V SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE.

vas
obveščevalec
koledar
fetek, 4. november - Drago Sobota, 5. november — Elizabeta ledena, 6. november — Lenart 'onedeljek, 7. november - Zdenk;
Torek, 8. november — Bogomir Sreda, 9. november - Božidar Četrtek, 10. november - Leon
deiurstva
VELENJE:
L 11. 1977 od 7. do 20. s dr. Marijan Leban
4.	11. 1977 od 20. dr. Janez Poles
5.	11. 1977 do 7. dr. Janez Po-i les
5. 11. 1977 od 7. dr. Drago i Kunej
7. 11. 1977 do 7. dr. Drago t Kunej
7. 11. 1977 od 7. do 20. I dr. Ivam Kralj
7.	11. 1977 od 20. dr. Marijan I Leban
8.	11. 1977 do 7. dr. Marijan [ Leban
ŠOŠTANJ:
od 4. doi 7. 11. 1977 dr. Bogdan Menih 7„ 9., 111., 12., 13. 11. 1977
dr. Vallter Pirtovšek 8. 11. in 10. 11. 1977 dr. Jovan [ Stupar
mali oglasi
V VARS7TVO vzamem otroka | - dojeenčka. Koroška 8/b : stanovaanje 4.
PRODAMl omaro za dnevno sobo, sskoraj novo. Naslov v urednišštvu. ORGANIZIRAM ročno pletilni tečaj. Začetni in nadeljevalni tečaj b«o v začetku decembra. 1 Vpis im informacije v trgovini Standaird in v Gasilskem domu pri hišniku.
preklic
OZD ERiA, p. e. Železnina, pre-klicuje: veljavnost računa št. 719/1:3/77 izdanega dne 25. 10. 19)77 na ime Jager Angela, Šaleeška 2, Velenje. Pravilno imne Friškovec Anton, Kavče 56, Velenje.
kino
—	francoska drama. Režija: Jean Louis Bertucceli. Igrajo: Annie Giratdot, Cassel Jean Pierre
KINO DOM KULTURE VELENJE
6.	11. — nedelja ob 9. in 11. uri - TOM IN JERRY - VELIKA PARADA ameriška risanka. OTROŠKA MATINEJA.
7.	11. — ponedeljek ob 20. uri - GOLI V SEDLU - ameriška drama, barvni.
FILMSKO GLEDALIŠČE Režija: Dennis Hooper. Igrajo: Peter Fonda, Dennis Hooper
KINO ŠOŠTANJ
5.	11. - sobota ob 19,30 -GOLI V SEDLU - ameriška drama, barvni. Režija: Dennis Hooper. Igrajo: Peter Fonda, Dennis Hooper.
6.	11. - nedelja ob 17.30 in 19.30 - UPORNIKI - alžirski. Režija: Tewfik Fares. Igrajo: S. A. Agoumi Scheikh Nouredine, Jacques Monod.
7.	11.-ponedeljekob 19.30
-	STRAH NAD MESTOM -francoska kriminalna srhljivka. Režija: Anry Vamei. Igrajo: Jean Paul Belmondo, Charles Dcincr*
9.	11. - sreda ob 19.30 -KRIK ŽIVLJENJA - francoska drama. Režija: Jean Louis Bertucceli. Igrajo: Annie Giratdot, Jean Pierre — Cassel.
10.	11.-četrtekob 19.30-DOC HOLLIDAY - ameriški vestem. Režija: Frank Perry. Igrajo: Stancy Keach, Faye Dunaway.
prebil«
REDNI KUNO VELENJE
4.	11.. - petek ob 17.30 in 19.30 - KLOFUTA - francoska k omeiedija.
5.	11.. - sobota ob 17.30 in 19.30 — STRAH NAD MESTOM — francoska kriminalna sdiljivka. u Režija: Anry Varnei. Igrajo; J<Jean Paul Belmondo, Charles DOeiner.
6.	11. % - nedelja ob 17.30 in 19.30 — STRAH NAD MESTOM — francoska kriminalna sdiljivka. l
7.	11.-,- ponedeljek ob 17.30 in 19.30 ) - UPORNIKI - alžirski. Režijiija: Tewfik Fares. Igrajo: S. A. l. Agoumi Scheikh Nouredine, J, Jacques Monod.
8.	11.1. - torek ob 17.30 in 19.30 - - DOC HOLLIDAY -imeriški i vestem. Režija: Frank ferry. Iglgraj Stacy Keach, Faye Dumnaway.
9.	11.1. - sreda ob 17.30 in 19.30 - - DOC H0LLIDAY -imeriški vi vestem.
10.	1111. - četrtek ob 17.30 in 19.30 0 - KRIK ŽIVLJENJA
Velenje: Smrti: Peter Jermol, upokojenec iz Ljubljane, star 90 let
Šoštanj:
Poroke: Marijan Obrul, rojen 1953, rudar iz Šoštanja in Du-šanka Predoievič, rojena 1955, delavka iz Šoštanja, Jožef Pa-temež, rojen 1956, ključavničar iz Arnač in Stanka Na-potnik, rojena 1954, sestav-ljalka iz Floijanaa. Smrti:
Terezija Hauptman, upokojenka iz Gotovelj, star 66 let, Janez Repnik, upokojenec iz Letuša, star 83 let.
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
TOZD Kletarstvo „Sloven-ske gorice" DE Tržnica Velenje
objavlja
prosta delovna mesta za določen čas
1.	PRODAJALKO ŽIVILSKE STROKE
2.	KUHINJSKO POMOČNICO
Prijave s podatki in kratkim opisom dosedanjega dela pošljite na gornji naslov.
V.
siiiininiiinmHuiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiuiuniiiiiiniiiiiiiniiiiuiiiiuiuHiiiiiiiiiiiiniittHUHiiiHintuiii
1	Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Velenje
s	- Odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč razpisuje
I	na podlagi 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s
|	stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št 7/77)
JAVNI NATEČAJ
|	za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo
I	stanovanjskih objektov s poslovnimi lokali v soseski
1	„Velenje - vzhod" (Šalek II).
|	Za gradnjo treh stanovanjskih blokov s poslovnimi lokah se
|	oddaja kompleks stavbnih zemljišč po zazidalnem načrtu
i	„Velenje - vzhod) Šalek II), ki zajema dele pare. št. 2460,
I	2461, 2463, 2464 in 2467 ter 2457/1,2460, 2430,2428 in
|	2429 k.o. Velenje.
1.
Pogoji natečaja za posamezne objekte so naslednji: - Za stanovanjski blok z oznako A 1 s poslovnimi prostori (69 stanovanj) s 4.912,63 m2 netto stanovanjskih in poslovnih površin: Objekt je predviden na stavbnem zemljišču ki zajema dele pare. št. 2460, 2461, 2463, 2464 in 2467 L o. Velenje v skupni izmeri cca 7.857 m2. Odškodnina za pravico uporabe tega zemljišča znaša 377.136 din.
Komunalni prispevek znaša din 3,970.142.-
I
Za stanovanjski blok z oznako A 2 s poslovnimi prostori (103 stanovanj) in s 7.035,85 m2 netto stanovanjskih in poslovnih površin: Objekt je predviden na zemljišču, ki zajema dele pare. št. 2457/1 in 2460 k. o. Velenje v skupni izmeri 4.500 m2. Odškodnina za pravico uporabe tega zemljišča znaša 216.000.— din. Komunalni prispevek znaša din 5,686.022.-Za stanovanjski blok z oznako D 3 s poslovnimi prostori (96 stanovanj) in s 6.682 m2 netto stanovanjskih in poslovnih površin: Objekt je predviden na zemljišču, ki zajema dele pare. št. 2430, 2428 in 2429 k. o. Velenje v skupni izmeri 6.324 m2. Odškodnina za pravico uporabe tega zemljišča znaša 303.552,— din. Komunalni prispevek znaša din 5,400.058.-
Odškodnina za pravico uporabe stavbnega zemljišča se mora
poravnati v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe o oddaji stavb-	=
nega zemljišča v uporabo in sicer na račun štev.	|
52800—652—28073— Sklad za urejanje in oddajanje stavb-	|
nih zemljišč občine Velenje, prav tako tudi stroške komunal-	|
nega prispevka v višini 80 %. Preostalih 20 % komunalnega	i
prispevka pa se poravna pri dokončnem obračunu komunal-	|
nih stroškov, in sicer najkasneje mesec dni pred vselitvijo	|
objekta. Dokončno se bo odškodnina za zemljišče obraču-	| nala po novi geometrski odmeri zemljišča. V komunalnem prispevku so zajeti naslednji stroški:
1.	odškodnine za obstoječe stanovanjske in gospodarske ob-	| jekte,
2.	geološke raziskave,
3.	pripadajoči del stroškov zazidalnega načrta z glavnimi	§j projekti komunalnih naprav,
4.	oprema stavbnega zemljišča s sekundarnimi komunalnimi	i napravami (cestno omrežje, vodovodno omrežje in kanali-	I zacijsko omrežje, javna razsvetljava, električno napajalno	1 omrežje - brez trafopostaj, telefonsko in toplovodno11 omrežje - brez toplovodnih podpostaj),
5.	zunanja ureditev, ki obsega: urejevanje dovoznih poti, po-	| vršinskih parkirnih prostorov, osvetlitve, hortikulturne	| ureditve itd.
PRETEPALA DOJENČKA 1
Na postajo milice Velenju so dobili prijavo, da Sirkova iz Pesja, ki je pogosto v vinjenem stanju, pretepa šestmesečnega dojenčka. Sirkova bo morda kazensko odgovarjati za grdo ravnanje z otrokom.
NENADOMA PRED AVTOMOBIL
Voznik osebnega avtomobila Alojz Blagovič je peljal 27. oktobra iz Velenja proti Šoštanju. V Pesju mu je nenadoma stopil pred avtomobil pešec Andrej Koren. Voznik je pešca opazil na zelo kratki razdalji, pričel je zavirati, vendar nesreče ni uspel preprečiti.
2.
Rok za pričetek del je 3 mesece po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, rok za dokončanje pa 2 leti po podpisu te pogodbe.
3.
Varščina znaša 100.000,00 din za vsak posamezni objekt in jo mora ponudnik vplačati najkasneje en dan pred odpiranjem ponudb. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja samo, če predloži dokazilo o plačani varščini, ki se plača na račun štev. 52800-652-28073 - Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč z oznako, daje varščina. V primeru, da ponudnik na natečaju ne uspe, se mu varščina vrne, ob uspeli ponudbi pa zadiži in vrne po dograditvi objekta, v kolikor bo investitor spoštoval vse razpisne pogoje javnega natečaja. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik kasneje od ponudbe odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev.
4.
Uspeli ponudnik mora plačati tudi stroške postopka in izvedbe natečaja v višini 10.000,00 din. Javni natečaj je pismen, zato morajo ponudniki najkasneje do 23/11—1977 poslati pismene ponudbe na naslov: Zavod za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16 - Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč z oznako „Javni natečaj Ve-lenje-vzhod". Pismena ponudba mora vsebovati: točen naslov ponudnika, ponujeno ceno za zemljišče, reke plačila, pričetek in končanje gradnje ter izjavo ponudnika, da sprejema vse razpisne pogoje javnega natečaja. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ceno za zemljišče, krajše roke za končanje gradnje in boljše plačilne pogoje.
5.
Odpiranje ponudb bo dne 24/11 1977 ob 8. uri na Zavodu za urbanizem Velenje — sejna soba. Ponudniki so lahko navzoči.
Vsa pojasnila in informacije o gradnji in pogojih gradnje lahko dobe interesenti na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih dneh.
| Velenje, dne 2. 11. 1977
Samoupravna interesna skupnost občine |	Velenje
Odbor za urejanje in oddajanje f	stavbnih zemljišč
Tekmovanje šolanih _psov_
Zveza klubov za vzrejo športnih in službenih psov Slovenije prireja skupaj z velenjskim klubom zaključno republiško medklubsko tekmovanje — Prireditev bo v nedeljo, 6. novembra ob 8. uri na stadionu v Velenju
V	Velenju že tri leta obstoja Klub za vzrejo športnih in službenih psov, ki ima že okrog devetdeset članov. Glavna dejavnost kluba je usmeijena v načrtno vzrejo čistopasemskih psov ter šolanje športnih in službenih psov, pa tudi v rekreacijo. Precej časa namenjajo izobraževanju sodniškega kadra, čla-
Visoka udeležba
V	velenjski občini je bilo od 24. junija do 13. julija fluoro-grafiranje prebivalcev. Akcije se je udeležilo 20.525 občanov ali 97,9 odstotkov vseh vabljenih. Odsotnih je bilo 1.081 občanov, od tega 467 neopravičeno.
Pri 668 osebah so našli takšne spremembe na pljučih oziroma srcu, katere zahtevajo podrobnejšo preiskavo v dispan-zeiju za pljučne bolezni in tuberkulozo. Poročilo o opravljenem fluorografiranju so obravnavali tudi na eni izmed zadnjih sej tudi člani velenjskega občinskega izvršnega sveta ter izrekU vso priznanje štabu, ki je bil zadolžen za organizacijo te izredno pomembne akcije, še posebej pa predstavniku štaba Tomu Hudoletnjaku.
nov—vzrediteljev — skratka kinološki izobrazbi vseh članov in to na področju poznavanja psa, pasem, prednosti pasem, lastnosti psa itd. Ena izmed mnogih stranskih dejavnosti, ki slonijo na vseh prej omenjenih, je tudi organizacija raznih prireditev.
Tako velenjski klub skupaj z Zvezo klubov za vzrejo športnih in službenih psov Slovenije prireja v nedeljo, 6. novembra zaključno republi&o medldubsko tekmovanje šolanih p.-ov, ki bo ob 8. uri na športnem stadionu ob jezeru. Program te izredno zanimive prireditve je naslednji: ob 7. uri in 30 minut je zbor vseh tekmovalcev in aktivnih udeležencev na stadionu v Velenju, nato pa žrebanje startnih številk in veterinarski pregled psov. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri, končalo pa predvidoma ob 14. uri popoldne. Ob zaključku tekmovanja bo tudi podelitev priznanj zmagovalcem/Na tekmovanju bo sodelovalo petnajst psov z vodniki iz Novega mesta, Ljubljane, Maribora, Celja in Lesc. Med njimi je tudi nekaj republiških in državnih prvakov ter tekmovalcev mednarodnega slovesa. Prav zaradi tega se ljubiteljem kino-logjje v nedeljo obeta zares zanimiva predstava. Vsem tistim, ki tega športa še ne poznajo, pa bo to enkratna priložnost, da o njem zvedo kaj novega.
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
Velenje

i obvešča, da bo vpis v
ŠOLO ZA VOZIL C in
POKLICNE E kategorije
VOZNIKE MOTORNIH
v ponedeljek, 8. novembra in v sredo, 10. novembra 1977, vsakokrat od 16. do 18. ure v prostorih Združenja Šoferjev in avtomehanikov Velenje na Starem jašku (Koroška cesta).
Združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje
UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAŠ CAS"
INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 2 63320 VELENJE
• i ! I
I	I
t ZNAMKA i
L______J
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od..........
naprej
Pošiljajte ga na naslov:
(priimek in imej.........................
(ulica)...............................
(poštna številka in pošta).......-..............
Datum...............................
(lastnoročni podpis)
J ....................................mirni........umi.........mu................................i.....i.....il V
f
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Centei za informiranje, propagando in založništvo Velele, Veleije, Titov tig 2, p.o.
„NAŠ CAS" je bil ustanoven 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR":
kot tednik pa izhaja „NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika) .
Izhaja ob petkih - Ure dr ""»o in uprava 63320 Velen* trg 2/n, poštni pred«, fon (063) 850-087 - Brzqav«i naslov: Informativni center Ve-lerje.
Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinaijev, letna naročnina 120
dinarjev (za inozemstvo 250 dinaijev).
Žiro račun pri SDK,..podružnici Veleiie 52800 - 601 -21420.
Grafična priprava CZP „Do-lenjski list „Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov ia fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ CAS" se pomneni Sekretariata za informacieV vršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. febniarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Iz Rečice ob Šmartnem ob Paki gradijo proti Velikemu vrhu novo asfaltirano cesto dolgo nekaj nad 2 kilometra. Štiri metre široko traso za cesto so pripravili krajani Velikega vrha s prostovoljnim delom. Investicijska vrednost ceste znaša 660 tisoč dinaijev.
Začele so se koline. Prvi prašiči so že romali po nož in žalostno končali svoje tolsto življenje. Pi je bil že čas, saj so marsikatere skrinje prazne u| tudi zima se hitro bliža. No, tehle 250 kilogra mov pa tudi ni malo.
V Velenju dolgo časa ni bilo pravega prostora za plakatiranje zato ni čudno, če so bile stene raznih zgradb, izložbena okna, ograje gradbišč itd. pogostokrat prelepljene s plakati (no, nekatere so še sedaj), ki - čeprav raznih barv in oblik - niso najbolj, ali pa sploh ne, lepotno vplivali na okolico. Pred nedavnim so po Velenju postavili betonske cevi, ki naj bi rešile vprašanje plakatiranja. Ali je bila ta rešitev najbolj posrečena ne vemo, res pa je, da lahko plakate še vedno opazimo na prejšnjih mestih, kot na primer na nosilnem stebru Sodobne opreme. Morda gre v tem primeru zgolj za izredno podobnost...
Na občinski prireditvi Mladost v pesmi, besedi in spretnosti so ekipe prikazale odlično znanje - Jutri se bodo tri
najboljše ekipe pomerile na regijskem tekmovanju
Sest ekip je bilo težek boj za točke
V soboto so ekipe osnovrih organizacij ZSMS iz naše občine nastopile na prireditvi Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Prireditev je pripravila komisija za SLO in družbeno samozaščito pri občinski konferenci ZSMS Velenje na četrti osnovni šoli. Od 27 prijavljenih ekip iz naše občine, se je 22 eki j udeležilo prireditve. Najprej je bil zbor tekmovalcev in kulturno umetniških skupin, na katerem so za tekmovalce izvedli testiranje. Ekipe so bile dobro pripravljene in so pokazale precejšnje znanje. Opravljene teste je ocenila žirija v sestavi Majda Lesničar, Ivan Sotošek in Marijan Domajn, ki je kasneje tudi ocenjevala finale.
Ob 18. uri se je začelo finalno tekmovanje, ki so se ga udeležili številni mladinci in drugi gostje iz naše občine. V finalnem tekmovanju je nastopilo 6 ekip in sicer Gimnazija — 3. letnik, Stara vas, Gimnazija — 4. letnik, RŠC - tehnična srednja šola, četrta osnovna šola in Ga-lip Šoštanj. Vprašanja so bila razdeljena v pet krogov, med posameznimi krogi vprašanj pa so mladi z osnovne šole Miha Pintar—Toledo, Gimnazije, kasarne Slavko Slander iz Ceha, Galipa, četrte osnovne šole, Šaleškega študentskega kluba in Stare vasi izvajali kulturno umetniške točke. Finalni boj je bil odločen z majhnimi razlikami. Zmagala je ekipa RŠC -
Pred letošnjim 1. novembrom — dnevom mrtvih so zaposleni v Vrtnarstvu vzgojili precej krizantem. V Ljubljanske cvetličarne so poslali preko dvatisoč cvetov turner krizantem in preko 500 kilogramov zelenja. Seveda pa bodo pokrili tudi potrebe velenjskih cvetličarn s krizantemami, zelenjem in vrtnicami, nageljne pa bodo dobili od podjetja Agraria iz Brežic, s katerim imajo pogodbo. Prvovrstne cvetove so nudili po 30 dinarjev, ostale pa po 20 dinarjev, nageljni so bili v teh dneh po 7 dinarjev.
tehnična srednja šola, ki je bila brez negativnih točk, druga je bila OO ZSMS Stara vas, tretja Gimnazija 4. letnik, četrta Gimnazija 3. letnik, peta in šesta pa četrta osnovna šola in Galip. Občinsko prireditev je ocenjevala tudi medobčinska žirija, ki je izbrala nekatere najbolj uspele kulturne točke za regijsko prireditev. Vsem udeležencem so bile podeljene knjižne nagrade, ki so jim jih poklonile družbeno politične organizacije naše občine.
Tako je bilo na občinski prireditvi Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, jutri pa bo ob 17. uri v domu kulture v Velenju regijsko tekmovanje, na katerem sodelujejo ekipe OK ZSMS Celjske regije. Ekipe bodo imele po šest članov, sestavljali pa jih bodo tudi trije vojaki ah mladinci prostovoljci TO. V finale se bodo uvrstile tri ekipe. Te regijske prireditve se bo udeležilo tudi sto vojakov iz Celja, ki si bodo ogledali TGO Gorenje in muzej na velenjskem gradu.
Uspel teden požarne varnosti
Ob zaključku tedna požarne varnosti, ki se je končal v soboto, smo lahko zelo zadovoljni. V tem tednu so opravila naša društva, združena v občinsko gasilsko zvezo Velenje pomembno nalogo pri izvedbi programov, ki jih je sprejel štab občinske gasilske zveze in posebej imenovani odbor ter vsi upravni odbori v vseh 14 društvih v zvezi.
Velika aktivnost članov pri okrasitvi in ureditvi domov in opreme, ureditvi izložb, pri realizaciji predavanj mladini in občanom, pri izvedbi praktičnih vaj na požarno nevarne objekte, je pripomogla k uspešnemu zaključku tedna in k preventivni vzgoji mladine in občanov.
Občinska gasilska zveza je dala v tisk 3000 opozoril o nevarnostih požara, ki so jih razdelili občanom in otrokom. Za sedme in osme razrede so v tem tednu organizirali predavanja in oglede gasilskih domov in opreme ter pritegnili več kot 2000
učencev. Za nižje razrede pa so pripravili material, ki ga bodo učitelji razdelili učencem. Ustanovili so tudi posebno komisijo, ki je obiskala vsa društva na področju gasilske zveze in se seznanila s programi cfela in opravljenim delom v tednu požarne varnosti. Poseben pečat zaključku tedna pa so dale nenapovedane gasilske vaje. Tako so šoštanjski gasilci v četrtek popoldne prikazali hitro in sodobno gašenje graščine v Šoštanju. V soboto pa so pripravili osrednjo gasilsko vajo z gašenjem požara na Starem jašku. Tu je v rekordnem času na kraj namišljenega požara prispelo osem društev s petimi cisternami, osmimi orodnimi vozovi in stodesetimi člani moštva.
Menim, daje teden dni kratek čas za izvedbo tako obsežnega programa, kljub temu pa smo zadovoljni z opravljenim delom, ki so ga naši člani v tem tednu izvedli v prid požarne varnosti in brezskrbnega počutja naših občanov.
V nedeljo, 6. novembra 1977 v Šmartnem ob Paki in v Mozirju
Uredništvi Našega časa in Radia Velenje sporočata vsem ljubiteljem dobrih domačih viž in napevov ter prijateljem dobrega humorja, da organizirata
VESELI VEČER
ob 10.30 uri v domu TVD Partizan v Šmartnem ob Paki
ob 17.30 uri v kinodvorani v Mozirju
Vstopnice prodaja
v Šmartnem ob Paki poslovalnica Merx -OLJKA,
v Mozirju blagajničarka kina Mozirje
Prebivalci Šmartnega ob Paki in Mozirja! Vabimo vas na „VESELI VEČER PO RIBNIŠKO" to nedeljo, 6. novembra!
Uredništvi Našega časa in Radia Velenje
Med veselim večerom boste lahko kupili plošče in kasete s posnetki ansambla Franca Miheliča; na željo se bo vodja ansambla, Franc Mihelič, podpisoval na plošče.
Nastopata:
ansambel Franca Miheliča in humorist Brane Ivane