Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
t gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 &ld., za en mesce 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati> se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša'.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniškik ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
^tev. 169.
V Ljubljani, v sredo 25. julija 1888.
Letni!* XVI.
Antisemitizem.
ii.
A Ko je znani I) r u m m o n t izdal knjigo o po-židovljeui Franciji, pisalo je glavno židovsko glasilo, da ne židje, no kristijani ne bodo brali sramotilnega dela. Vendar je založnik samo v Franciji razprodal nad 100.000 izvodov knjige, ki obsega nad 1200 strani. In zakaj? Ker je židovsko vprašanje na dnevnem redu. Kdor zna o tem govoriti, ta ima mnogo vernih poslušalcev, ker slutijo, da propadajo krščanske države v prvi vrsti vsled talmudizma, židovske vere.
Eeinach piše v svoji zgodovini o Judih, da „ima vsaka dežela in država take Žide, kakoršne zasluži". Ta izrek ima dvojen pomen. Tudi mi ga podpišemo v tem smislu, da so kristijani v vsaki deželi tem revnejši hlapci Židov, kolikor bolj zanemarjajo svoje krščanske dolžnosti. Časi naši so »tolerantni", zato pa so tako bogati židovskega blagoslova. Židje ravnajo se v vsaki deželi in državi po načelu: Svetnim veljakom moramo se dobrikati, potem moremo „slabe" zatirati in dobro živeti. Dokler je n. pr. živel nemški cesar Friderik III., opisavali so židovski časniki sedanjega cesarja Viljema II. kot nazadnjaka, črnuha, in kakor se sploh glase take lepe stvari. Ko pa je nazadnjak zašel cesarski prestol, obrnili so plašče prejšnji sikofantje ter zažgali mu kupe kadila.
Posežimo nekoliko nazaj v zgodovino. Posebno dobre letine so imeli židje v petnajstem stoletji v Španiji. Vede in nevede hoteli so židje na razvalinah španjsko-krščanskega in arabsko-mohamedan-skega gospodstva postaviti si židovsko državo. Tla so jim bila jako ugodna. Dobili so v roke premično blago; zemljišča so si nakupavali od zadolženih ple-menitašev. Od najvišjega uradnika doli do pisarja, ki je imel opraviti z denarnimi posli, bili so v židovskih pesteh. Vsa Aragonija jim je bila zastavljena. Le cerkveno premoženje je bilo še varno pred njimi. Nižje ljudstvo navzelo se je židovskega duha
in navad. Krščanska vera in španjska narodnost bila sta v nevarnosti. Edino pribežališče bili sta cerkev in duhovščina. Kdor je hotel ostati Španjec, okleniti se je moral cerkve; duhovščina borila se je za krščanstvo in španjsko narodnost. Zato pa sta ravno v Španiji še sedaj tako tesno zvezana kato-ličanstvo in narodnost, ker Španjec mora se zahvaliti za obstanek narodnosti svoje le krščanstvu in cerkvi.
Znano je dalje, da so se v Franciji židje v veliki meri vdeleževali revolucij in nemirov od 1. 1779. do 1870. In to je dalo Židom pogum, da so 1. 18G0. v Parizu javno razobesili zastavo svetovne židovske zveze. Pravi ustanovnik te zveze, Adolf Cremieux, pisal je v svojem pozivu: „Alliance israelite universelle ni ne francoska, ne angleška, ne nemška, marveč židovska, vesoljna. Drugi narodi so ločeni po narodnosti, mi pa nimamo sodržavljanov, temveč le verske brate. Žid ne bo prej prijatelj kristijanu in mohamedancu, dokler ne bo povsod sijala luč židovske vere (t. j. dokler ne bodo vsi „gojim" židje druge vrste). Naša narodnost je vera naših očetov, druge ne poznamo. Prebivamo v tujih deželah, zato ne moremo skrbeti za njihove koristi, dokler so v nevarnosti naše materijalne in moralne koristi (namreč svetovno gospodstvo). Židovska vera mora nekdaj pridobiti si ves svet. Mi smo izvoljeno ljudstvo. Katoličanstvo je naš stoletni sovražnik. Zmagali ga bomo, podlegel bo. Vsak dan razširja se po zemlji naša mreža, izpolnila se bodo prerokovanja naših očetov. Moč naša je velika, porabimo jo. Dan se bliža, ko bo vse bogastvo v židovskih rokah (les richesses de la terre appar-tiennent exclusivement aux Juils)."
Že leta 1603. zahtevali so židje iz cele Nemčije na shodu v Frankobrodu nova židovska sodišča, s katerimi bi ne imeli opraviti kristijanje, in ko bi cesar zahteval. In ozrimo se v Galicijo, kjer je že nad 80 odstotkov zemljišča v židovskih rokah. Iu Poljakom so bližnji sosedje Ogri. Enake razmere, ali vsaj ne mnogo boljše, so v Italiji, Perziji, Algiru,
Denar iu časniki pa so Židom glavno orožje v boji za svetovno gospodstvo. „V kalni vodi je dobro loviti", pravi pregovor. Zato se vsiljujejo v vse kroge, povsod vzbujajo prepire tako dolgo, da dosežejo svoj namen. Že Gothe je pisal pred več ko sto leti: „(Jnd dieses schlaue Volk sieht einen Weg nur ollen: So lang die Ordnung steht, so lang hats nichts zu hoffen".
Tako je izvoljeno ljudstvo priborilo si vpliv na merodajne osebe, in v „prosvetljenem" 19. veku tudi na postavodajalce. Marsikateri čitatelj, ki morda ne more prehvaliti sedanjega stoletja, zmajal bo neverno z glavo ter nam očital nestrpljivost. In vendar ponovimo svojo trditev. Marija Terezija je bila Židom nasprotnica, cesar Jožef II. šel je na roko izvoljenemu ljudstvu. Zato pojo židovski časniki toliko hvalo pokojnemu cesarju. Poznejše vlade niso hotele ničesa vedeti o ravnopravnosti izvoljenega ljudstva. Liberalna doba ima zaslugo, da je razbila okove. Pred to dobo je bila židovska emancipacija le listič v zraku, ki ga lahen vetrič prenaša iz kraja v kraj. Novejša doba pa je ukrojila postave po židovskem telesu.
Tu je torej polje za antisemite. „Hic Rhodus, hic salta!" Kdor je sam vdeleževal se osvobojenja Izraelovega, navduševal se za ravnopravnost ter si v peči človekoljubne omotice opekel prste, ta nima pravice tožiti. Na trnji ne rastejo smokve, in iz kačje zalege ne vale se golobje. „Tu las voulu, George Dandin, tu l'as voulu." Ti si tako hotel imeti, George Dandin, ti si tako hotel imeti.
Ge si pravi antisemit, ne vihti z gorjačo nad Židom, marveč potresi si pepela na glavo, trkaj se na prsi in s križem v roki hodi od vasi do vasi, oznanuj krščansko bratoljubje, stopi v zbornico in glasno zagovarjaj krščanska načela v postavodaji. In ako si boš narod in zastopnike njegove pridobil za krščansko državo, krščanske postave, storil si mnogo, storil si vse, da rešiš dežele židovske po-vodnji.
Tudi mi se strinjamo z antisemiti v tej
LISTEK.
lov je pustil.
(Povest, zapisal y.)
Velik lov je bil napovedan lansko leto meseca oktobra. Svetli knez, posestnik razsežnih gozdov, naročil je g. nadlogarju, naj povabi v obližji vse, ki imajo veselje do lova; kaj pa, da se mora ozirati na oliko povabljenih. To se je tudi zgodilo, in veseli smo pričakovali napovedanega dne.
Teden proj moral je knez odpotovati v glavno mesto. Važna opravila klicala so visokega posestnika drugam. Ker pa ni hotel kaliti veselja povabljenim gostom, naroči g. nadlogarju, naj veliki lov zaradi njega ne izostane, naj torej on kot njegov namestnik vse priredi, da se napovedani dan povabljenci pod milim nebom brez kneza razveseljujejo.
Našemu stariui to ni delalo preglavice. Naglo je premenil načrt iu razdelil lov. V našem okraji naj bi ostalo vse, kakor je bilo napovedano, na drugo stran graščine pa naj bi povabljenci imeli lov, kedar jim drago.
„Ce je prav velika družba skupaj, ni prijetno; ako so pa združeni lovci, ki se že dlje časa po-
znajo, bolj se razveseljujejo in navadno tudi več dobe", rekel je naš starosta, in pri tem je ostalo.
Vsi graščinski lovci in povabljeni onostran graščine prirejeni so bili drugemu oddelku, katere je vodil tamošnji logar, mi pa smo v družbi g. nad-logarja in njegovih pomagačev šli tostran na lov.
Ob sedmih zjutraj stojimo določeni dan že vsi pred g. nadlogarja hišo. Radovedni nas pogledujejo
v vasi ljudje, iz-za vogla čuje se kaka zabavljica : „danes bo zelo pokalo, pa malo ležalo, ravno pravi strelci so skupaj" itd. Družba bila je zelo raznovrstna. Okrajni soduijski pristav, nadučitelj, dva trgovca, štirje premožni posestniki, nadlogar, logar, dva lovska pomočnika in moja malenkost. Bilo je pač živahno razgovarjanje, zraven še cviljenje in trganje osmerih lovskih psov.
„Gospodje! ste kaj preskrbljeni s pijačo? Izostanemo celi dan. Ne da bi so kedo pozneje pritoževal o meni, če bode čutil razue potrebe. Stopite za trenotek sem v vežo! Vsak kozarček domačega slivovca popijmo, da nas malo ogreje."
Prijazno povabilo nam jo bilo zelo všeč. Nekateri prišli smo skoraj uro daleč in bilo je zopet še uro hoda do istega kraja, kjer se jo imel začeti lov.
„ Torej le hitro! Vsak jeden kozarček, potem
odrinemo! Psi v rosi najložje slede", opomni naš voditelj.
Eden za drugim ubogamo našega poveljnika.
Ob polu deveti uri bili smo že vsi razpostavljeni, vsakemu je g. nadlogar odkazal prostor.
„Tu pazite! Iz doline navzgor priteče zver in tu ostanite toliko časa, da slišite znamenje z rogom, ali da vas lovski pomočnik pokliče drugam!" je zatrdil vsakemu lovcu na njegovi postaji.
Vsi smo bili vrh hriba v polukrogu razstavljeni. Spodaj v dolini ostali so lovska pomočnika s psi in g. logar.
Zdaj se čuje znamenje, naj se lov prične.
Pretrgano lajanje psov, klici: Dragon, llektor, Diana itd. razlega se po dobravi, pa zverine ni še na vrh.
Kar poči puška v dolini. „Morto!u slišimo lovci, in takoj vse potihne.
„Nekaj je že, prazni se ne vračamo domov", misli si sleherni.
Dolgo časa vlada tihota, le veter maje šibke veje iu suho listje pada ua zemljo.
Zopet se oglase psi. Zdi se nam, kakor bi bili vsi na enem kraji, pa le predaleč so v dolini. Nekaj slede; zdaj pa zdaj lahko kaj priskače iz goščave! Vsi lovci smo pazljivo z napetimi petelini čakali,
točki, da je židovstvo nevarno krščanskemu svetu. Toda v talmudu ne najdeš zakona, po katerem bi mogel žide pognati čez državno mejo. Ves krik po antisemitskih listih le vzdržuje sovraštvo do Židov, razmer pa antisemitje na ta način ne bodo pre-drugačili. Ptiča ne ustreliš s prazno puško, in drevesa tudi ne boš posekal, da mu sadje obereš.
„Mnogo prostosti, mnogo pregreh", in to velja tudi v državnem življenji. Komu koristi največ obrtna prostost, prosta prodaja domovja in zemljišča, enakopravnost človeškega bitja z mrtvim strojem, dobro ž i t j e kaznjencev itd. ? Ali ne največ zvitemu Židu, naj sliši na ime barona Hirscha ali Arona Schmukelesa? Bili so časi, ko so židovski hlapci sodili o blagru in zlu avstrijskih narodov, svobodo in napredek nosili na zastavah in jeziku ter trdili, da sta dve polovici močnejši od celote. Židje sami bi si ne mogli narekavati ugodnejših zakonikov. Vi liberalci odprli ste na stežaj vrata kuštravim potomcem Samsonov ter zrahljali jim gorka ležišča. Vi ste v svoje domovje prijazno zvabili lesjake, ki Vas pode v tuje dežele. Hic niger estl Ali lačna, požrešna žival le mirno gleda sladko klajo v jaslih? Morete li zameriti Židu, ako se složno steguje v naslanjaču, ki ste mu ga vi napravili, in zadovoljno puši dim iz pipe, katero ste mu vi prižgali? Toda postave so svete vsakemu državljanu, dokler jih ne prekliče postavodajalec. Torej zavozili ste jo, obrnite voz, da ne utonete v močvirji. Postavnim potom zajezite povodenj židovskega gospodstva. Ne dajajte sovražniku orožja, s katerim vas uničuje. Izjema naj ne bo pravilo in hlapec ne bodi gospod.
Politični pregled.
V L j ubij a ni, 25. julija. Botraiije dežele.
Iz Berolina se poroča v „Sonn-in Montagsztg" : Tukaj pričakujejo k vajam gardnega kora avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa iu večino nemških zaveznih knezov.
V „Mor. Orlice" se poroča z Dunaja: Govori se, da bo nalivnega ministerstva portfelj prevzel moravski namestnik grof Schonboru, ki je bil te dni uradno poklican na Dunaj.
„N. F. P." trdi, da sta se minole dni princ Alojzij Liechtenstein in drž. poslanec Karlon pri svojem bivanji na Dunaji posvetovala z nemškimi konservativci o šolskem predlogu. Princ Liechtenstein se je že povrnil na svoje posestvo v "\Viesu.
„Oest. Corr." poroča, da je slavni nemški parlamentarec dr. JVindhorst za gotovo obljubil vdeležiti se prihodnjega katoliškega shoda na Dunaji. Izrazi! je nasproti znancem svojo radost, da bo mogel v starem cesarskem mestu ob Dunavu govoriti v sredini somišljenikov.
Vitanje države.
Avstrijsko-italijanski odnošaji so se zadnji čas bistveno shujšali. Italija se je preveč začela bližati Rusiji ter so tudi druge spletke zaprečile prisrčno občevanje mej obema dvoroma. Italijanski vladni krogi trdijo, da bo Avstrija sklenila novo zvezo, in sicer z Anglijo in Turčijo (?).
Vesti, da namerava papež Leon XIII. začasno zapustiti Rim, vatikanski krogi odločno zani-kujejo. Papeževa kurija je za trdno sklenila vstrajati v Rimu, in se za nobeno ceno ne bo odpovedala pravicam do Rima. Govori se sicer o prehodnem
kdaj nam kaj pride na muho. Pa zver se je morala obrniti ua stran, lajanje se čedalje manj čuje.
V drugo poči puška, in močan bas g. nad-učitelja razlega se po gozdu: „Morto!" Le malo se še slišijo psi, konečno potihnejo. Celo uro smo tako stali in čakali, ali se povrne zverina nazaj ali ne, pa čakali smo zastonj. Ura je že deset odbila, ko za-čujemo znamenje, da v tem oddelku je lov končan.
Ob polu enajstih snidemo se vsi lovci na vrhu, tudi ustreljeno so prinesli na hrib. G. logar ustrelil je lesico, in g. nadučitelj podrl je srno. Videl je sicer celo tropo lahkonožnih zverin, pa bile so predaleč od njega. Ker je imel eno cev nabito s krogljo, pomeril je v trumo, če tudi od daleč, in srečno eno zadel. Častno priznanje, gorsko cvetlico, dobil je za klobuk.
»Zverina šla je v drugi lovski okraj, ne povrne se danes več nazaj, torej bi zastonj čakali. Poglejmo malo naprej!" opomni g. nadlogar.
Trudili smo se še pozneje, a dobili nismo ničesa. Psi so le polagoma prišli za nami, preveč so bili utrujeni. Poludne je že zdavuej odzvonilo, ko smo spoznali, da na teh prostorih ne bomo nič pričakali.
»Stopimo na ono-le planjavo! Psi si tam od-počijejo in kaj pod zob dobodo, potem poskusimo še enkrat", ukazuje g. nadlogar. (Dalje prih.)
nastanjenji sv. Stola v Solnograd, Trident, Malto, Lu-ksenburg i. t. d. Te bajke so raztrosili med svet le listi italijanske vlade, narekavale pa so jih jim — srčne želje.
Črnogorski ministri so svojega kneza, ki biva sedaj v Franciji, s posebnim selom pozvali, naj se z ozirom ua nevarni položaj v Srbiji takoj povrne v domovino. Vladni krogi so mneuja, da nastane mej Avstrijo iu Rusijo zaradi Srbije veliko lažje razpor, kakor pa zaradi Bolgarije.
Srbskega kralja Milana zadeva o ločitvi zakona se ne reši tako hitro, kakor je to neke vrste časopisje pred več dnevi zatrjevalo. Teh listov zadnje številke tudi popolnoma o tem molče. To je menda dokaz, da spoznavajo svojo zmoto o mišljenji naroda. Z mnogih strani se celo naglaša, da je večina Srbov zvesta vladarski hiši Obrenovičev le zaradi kraljice in prestolonaslednika. — Veliko nesrečo so napravile ua polji nevihte, to posebno v okrožji Šabacu. Toča je pobila vse pridelke, mnogo perutnine in drobnice. V vasi Ljubici je toča ubila štiri pastirje, v Keceljivi neko delavko z otrokom, v Mesariji pa nekega bogatega posestnika.
Bolgarski princ Ferdinand se je povrnil v Sofijo. Posebnega sprejema na kolodvoru ni bilo. Poprej je spremil do meje svojo mater, ki je odpotovala v Ebenthal.
Poročila o vspehih nemško-mskega sestanka ne obsezajo ničesa gotovega, kar je tudi samo ob sebi umevno. V Rusiji se sicer čudijo čmernosti nemških poluuradnih listov, vendar pa so preverjeni, da bo imel sestanek važne posledice in da bo posebno podpirala Nemčija ruske koristi. V tem smislu pišejo tudi „Mosk. Vjedomosti" in „Svjet", koji zadnji pričakuje iz tega dogodka za kanclerja Bismarcka neprijetne posledice. Nedvojno je, piše „Svjet", da je prišel Viljem v Petrograd z drugimi nameni, kakor je želel Bismarck. Merodajni ruski krogi sicer n;so ravno prevročekrvni v svojih nadah, a toliko so prepričani, da se je sedaj ustanovila zdrava podlaga nadaljnim obravnavam.
Poroča se o novem francosko-italijanskem mejnem dogodku. Dne 20. t. m. so nevedoma italijanski vojaki prekoračili pri Cladieres-u mejo, vrnili pa so se takoj zapazivši svojo pomoto. Dva sergeanta, ki sta se mudila nekaj minut na francoskih tleh, obkolilo je 50 francoskih vojakov ter ju odgnalo v Brian^on. Tamošnji poveljnik ju je takoj izpustil, ko se je pojasnila zadeva.
Angleška zgornja zbornica je potrdila v tretjem čitanji novelo k postavi iz leta 1888 o varstvu patentov, obrazcev in trgovinskih znamk.
Izvirni dopisi.
Iz rogaške Slatine, 23. julija. (Izv. dop.) Včeraj, 22. julija, so spustili tukaj gostom v razveseljevanje in pa menda okoličanom v dokaz, kako dobre volje da smo, nekoliko balonov v zrak. To je tudi mene v dobro voljo spravilo, in tudi jaz hočem — ne sicer balona — pa pismo hočem spustiti tje proti Ljubljani, da zveste, kako se imamo. Koliko nas je, — to bi najbrže radi vedeli — koliko nas je topličarjev? Na to je težko odgovoriti — ali pa tudi lehko, če ima človek na pravem koncu glavo. Odrezal se vam bodem tako, kakor tisti slikar, pri katerem je skopuh naročil velikansko sliko — prehod Izraelcev čez Rudeče morje — za eden goldinar. Slikar je bil s plačilom zadovoljen in je obljubil, da bode slika v treh dneh izdelana. Med tem je pa pri skopuhu brezplačno jedel in pil. Ko pride skopuh tretji dan izgotovljeno sliko gledat, ni našel drugega, ko za dlan široko iu precej dolgo rudečo marogo na zidu. Skopuh praša nevoljen: Kje je slika, kojo sem naročil? Slikar pokaže na rudečo progo in zatrjuje, da je to Rudeče morje z Izraelci in Egipčani, čisto kakor je v Mojzesovih knjigah povedano. Skopuh renči: aj, prosim te, kje so Izraelci, iu kje Egipčani? Slikar pa mu reče mirno: Izraelci so že odšli, jili ni več pri morji; Egipčani — no tisti so se pa vsi potopili, iri jih torej tudi ni več videti. — Blizo tako je tudi s slatinskimi gosti: nekateri so že odšli, drugih pa tudi ni videti, ker še niso došli — nekaj nas je pa itak, sicer bi nam pa ne bili balonov spuščali. Pa take stiske ni, da bi še katerega pod streho vzeti ne mogli.
Črnogorci neki pravijo: Malo nas je — a mi smo korenjaci! Tako rečem tudi jaz o nas topli-čarjih: Malo nas je — pa nekateri so že imenitni. Kar je puučica v očesu in kar solnce na nebu — to je med nami biskup Strossmayer. Pri hoji se vidijo zlatomašniku leta, a um je ostro živ in isker. Na njegovi desni strani koraka orjaški junak z mogočnimi brkami; ogrnen je v haljino, izpod koje se mu vidi talar iz surovega sukna redovnikov sv. Frančiška. Kdo je častiti mož, resnega obraza, a vendar milega pogleda? Prevzvišeni biskup Stross-maver je tudi mojo malenkost brkastemu junaku predstavil, a jaz sem se mu poklonil nadškofu črnogorskemu, prevzvišenemu g. Milinkoviču. Na
levici Strossraayerjevej pa stopa preč. g. Hrani-lovič, škof križevski. Potem je došel tudi vodja zagrebške saborske manjšine, g. dr. Mazura. Pričakujemo še prevzv. g. biskupa Posiloviča in pa g. kanonika Račkega.
Ker veste, da sem skromen človak, se ne bodete čisto nič čudili, da Vam o qas — slavnih slovenskih topličarjih — ne pišem čisto nič.
Madjarov, tistih je pač tistih. Ne vem, ali je vse Madjar, kar se o jutrih z joreger! pozdravlja. Kakor mi moje narodopisno znanje veleva, trdim, da bi jih dosti razumelo v izvirniku knjige, v koji se nam poroča o prehodu Izraelcev čez Rudeče morje, ko bi še znali svoj materini jezik. — Sicer pa meni niso nič na potu — jaz pa menda tudi njim ne. Želel bi le svojim slovenskim rojakom, da bi si nekaj več onih lastnosti prisvojili, katere se nad tem rodom v preveliki obliki kažejo, namreč — varčnosti in previdnosti. Tako ! Zdaj sem pa s tem-le dopisom sebi spanec po obedu pregnal — tebi, dragi bralec ga pa menda privabil. Tešek, baratom ! P.
Iz Sorice, 18. julija. (Cigani. — Konjska tatova. — „Schul verein". — Nevihte.) Redki so obiskovalci v hribih ležeče Sorice. Letošnjo spomlad pa smo jih imeli precej obilo, če tudi tacih, da si jih ne želimo. Komaj odlezel je sneg, jeli so se kazati cigani, kakor gobe po dežji. Nadlegovali so ljudi po svoji navadi, vzlasti samotarje, katerih niso prosili, ampak tirjali meso, svinjsko maščobo itd. Kmetje na samotah so rekli, kar nam ni vzela dolga zima, pojedli nam bodo ti lenuhi. Ker so pa imeli tu in tam predolge prste, začeli so jih zasledovati orožniki, in tako smo bili rešeni „ napovedovalcev sreč in nesreč".
Pa komaj so odšli ti, prikazali so se druge vrste ljudje v naših hribih. Spomlad, če tudi pozna, pokazala je svojo zeleno odejo, in posestniki so kar najhitreje mogoče pognali svoje črede na pašnike, ker so se jim jesenski ostanki klaje popolnoma skrčili na nič. Po dokončani setvi poslali so tudi svojo vožno živino, konje in vole, v svojo planino na Porezen 17. junija. Planina soriška je precej prostoren pašnik, kjer se preživi kakih 50 konj iu 150 volov do meseca septembra. Pa že v noči 20. junija zgineta dva mlada konja in jeden bik. Pastirji kmalu pogrešijo nekaj živine ter naznanijo lastnikom, katerih jeden hitro vbere pot proti Idriji, kjer sta bila konjska kupca s predolgimi prsti že pod ključem, iu pripelje na kresni večer ukradena konja zopet v planino, bik pa se je tretji dan sam vrnil k čredi; menda ni hotel imeti gospodarja, katerega si bodi. Tatova se zoveta: Anton Kompare iz Gorice in Andrej Anderberg iz Ajdovščine. Pričela sta svojo kupčijo brez denarja s tem, da sta že poprej odpeljala posestniku A. Groharju iz Po-rezna nekaj drobnice. Ker pa konj več vrže kakor ovca in je tudi urniši, popustila sta svojo prvo kupčijo ter se prelevila v konjska kupca. Sedaj bodeta premišljevala v ječi, da mora imeti tudi kaj pod palcem in ne samo palec s štirimi tovariši, kdor hoče kupčevati s konji.
Poletje je nastopilo, a tudi to nam vsaj v svojem začetku ne obeta posebno priljubljenih gostov. Dne 3. julija na večer prišel je iz Podbrda neki elegantno oblečen gospod s pipo (bo že videl finančni minister, ker je podražil smodke) ter pričel svoje delo blizo tam, kjer je pred tremi leti pri neki skali prof. Rho-meder iz Monakovega (šulferajnar) s svojima tovarišicama skušal, kako je ob hudi nevihti v Sorici biti celo noč pod milim (ali nemilim) nebom. Letošnji prišlec pričel je s tem, da je hotel slišati nemško govorjenje, a zvedel je menda malo, ker se je urno poslovil ter šel dalje misijonarit za nemški „šulferajn", o katerem pravi pisatelj v Wiirzburg-u 1. 1888 izišle brošurice: „Die confessionelle Schule": „Der deutsche Schulvereiu, der sich bald als jiidischer Schulverein wird immatriculieren mussen." Pravijo, da ima ta „šulferajn" natančno obrisane vse kraje, kjer meni pričeti svoje delovanje. Omenjeni gospod pa se menda slabo razume na take obrise, ker je krenil s pota na neko senožet ter gazil navkreber po travi, dasiravno so mu ljudje pravili, da ne gre po pravem potu. Morebiti pa je gospod slišal ali bral, da ima Sorica visoko lego in dolgo zimo ter hotel se še enkrat dričati, kar je potem tudi napravil brez sani po navadi otrok navzdol v dolino. Gotovo je hotel potem pokazati, da Soričanom ne bo treba nič jesti, ko se bodo navzeli šulferajnovih načel, ker kar skozi žito napravil si je pot v zgornjo Sorico. Tit je ljudi, kar jih je naletel, nagovarjal za nemško šolo, šel drugo jutro v Spodnje Danje na-
daljevat misijo profesorja Linharta in njegovega tovariša ter vrnivši se v Sorico obiskal še ostali dve krčmi, kjer se je v eni izrazil, da je vsak Nemec neumen, ako krčmarjem v Sorici kaj plača, če mu ne povedo računa v nemškem jeziku. Priporočevaje svojo kramo je rekel, da bi mogli otroci učiti se nemškega jezika tako kakor katekizma. Rekel je tudi, da je duhoven s Sv. Gore pri Gorici, ter tožil, da more med Slovenci delovati itd. Da bi bil duhoven, ni kazalo, ker pridno obiskuje krčme, k cerkvi in duhovski hiši ni pogledal, ampak se ju ogibal kakor »nekdo" križa. Ali naj o njegovem duhovstvu priča njegova klerikalna brada ali bolje Zaraščeni pod-bradek? Ako je pa vkljub temu vendar-le duhoven, mu svetujemo, naj se ne drzne več hoditi med verno ljudstvo soriško, katerih predniki so se naselili tu iz verno katoliške Tirolske, dražit s svojimi ži-dovsko-šulferajnskimi nakanami, ki škilijo tje gori čez avstrijske meje, tim manj letos, ko praznuje vsa Avstrija 401etnico vladanja svojega presvetlega cesarja in se vnema v ljubezni in vdanosti do slavne vladarske hiše.
Kakor drugje tudi pri nas razgrajajo letos hude nevihte in viharji. Večkrat je padala že toča med dežjem. Dne 25. junija pa sta toča in strašanski naliv posebno veliko škodo napravila našim Podgorcem. Da bi nam Bog vsaj to. kar je ostalo, obvaroval ter podelil lepo vreme, ki je tako zelo zdaj o žetvi potrebujemo!
Slavnostni dnevi logaški.
(Dalje.)
Na predvečer slavnostnega dneva dospela je godba iz Idrije. Vesel mirozov iz Gorenjega v Dolenji Logatec je napovedoval, da drugi dan ne bo manjkalo zabave.
Dne 22. julija ob 9. uri je bila slovesna sv. maša s polno asistencijo pod milim nebom pred gradom. Hiše krasijo zastave, mlaji se dvigujejo v zrak, zelenje obsenčuje cesto. Ljudstva vedno več; ua vozeh z banderci prihajajo društva. Tujcev vse polno od blizu in daleč.
Pred gradom v lepem redu stoje uvrščena društva ognjegaška. Navzoči so ognjegasci z Vrhnike, Vrda, Cerknice, Otoka, Postojine, Rakeka, Logatca; navzoči idrijski veteranci: uniformiranih mož gotovo 400. Tu si videl vsakojake čvrste postave, ki so z obleko svojo leskečo se v solnčnem svitu naprav-ljale res nenavaden vtis.
Na prvem mestu poleg altarja zastopana so razna dostojanstva. Službi božji prisoten je svetli knez Hugo "\Vindischgraetz, vladni svetnik blag. gosp. Semerl, državni in deželni poslanci i. t. d. Zadej v lepem polukrogu zaključuje vrste bogato število gospodičin in deklet v narodni noši.
Vse je vrejeno ... vse tiho 1 Prične se sveta maša. Oglasi se idrijska godba pod vodstvom gosp. Pavšiča; oglasi velik pevski mešani zbor broječ nad 50 pevcev. To petje je bilo krasno; tacega še ni slišal Logatec in ga menda ue bo več. Pela se je maša Schwerdtoya. Vse točke izvrševale so se vrlo dobro. Ali koliko je bilo tudi vaj in truda, da se je ta vspeh dosegel! Pač gre za to največja pohvala gosp. učitelju Ribnikarju, ki je s tako vstraj-nostjo zbiral pevce in pevke k rednim skušnjam.
To veličastno petje, okusno olepšani prostor, žarko solnce in prijetni dan: vse to skupaj je pripomoglo, da se sme sv. maša imenovati najlepša točka v celi slavnosti. Ta čarobna tihota, in ti mili pevski glasovi, strel in zvonjenje, moralo je ganiti vsako srce. Splošnja sodba je bila: služba božja je bila najlepša, kar smo videli.
Po službi božji bilo je predstavljanje gospodu Šemerlu. Deputacije raznih stanov izražale so čutila svoja vladnemu zastopniku. Med tem časom pogoščen je otrok. V grajskem parku poleglo se je po travi čez 300 učencev in učenk. Gospe delile so med nje kruha in pečenke. Brez dvoma bode ostal ta slavnostni dan šolski mladini v vednem spominu.
Potem g. okrajni šolski nadzornik Gerkman nagovori zbrano deco. Primerno dnevu, pove, čemu se praznuje današnja slavnost.
Zunaj tik grajskih vrat pa se posaditi v navzočnosti glavarjevi prvi lipi — začetnici drevoreda, ki se ima nasaditi ob cesti proti Kalcem.
Zvrstoma se izvršujejo nadalje posamezne točke bogatega, vsporeda. Otvori so zasilna bolnišnica; pri Kramarji posadi dolenje-logaška šolska mladež prva sadna drevesa ob rovtarski cesti; pri Marguči otvori se logaška posojilnica. Vsak čin spremljal je primeren govor.
Pot iz Gorenjega- v Dolenji - Logatec je vsa prenovljena. Gori in doli švigajo vozovi, zastave vihrajo iznad hiš, ljudstvo hiti sem in tje.
Ob 2. uri je banket pri g. Arkotu.
Slavnostni prostor v Dol. Logatcu je sijajen. Za večje kraje bi bila v čast ta olepšava. Čez 200 zastav in zastavic se je vilo na mlajih v čveterokotu postavljenih okrog travnika, ki je bil odločen za veselico. Že 14 dni gibalo se je mnogo marljivih rok, da se je pripravilo vse potrebno za cesarjevo slavnost. Glavni dekorater je bil g. Ar ko sam. Vse plahte in mnogo praporov posodilo je blagohotno Lloydovo vodstvo v Trstu.
Pod dolgim, z zelenjem ozaljšauim kozolcem bil je prostor za banket. Pri obedu bilo je blizo 200 osob. Mnogo gostov je prihitelo iz Ljubljane, Cerknice, Trsta, Idrije, i. t. d.
Napitnice vršile so se običajne: na cesarja, na pokrovitelja kneza Windischgraetza, deželne in državne poslance. Odgovarjal je izvrstno g. dr. Jos. Vošnjak, češ, da vso zaslombo imamo le v čilosti in žilavosti slovenskega naroda. Ničesa bi ne dosegli ne deželni iu ne državni poslanci, da ne bi slovenski narod tako čvrsto in krepko branil pravic svojih.
Med obedom svira godba. Ko glasovi zadone: »Naprej zastave slave", razlega se burno odobravanje med gosti.
Po banketu stopi na balkon naš državni poslanec g. dr. Perjančič. V kratkih potezah obrisal je pomen dnevu. Končal je govor v markantnih besedah, slikajoč našega blagega in milega vladarja. Kjer je ogenj, kjer je toča, kjer je povodenj: povsod pomaga radodarna roka cesarjeva. Pazno je poslušalo občinstvo govornika. Ob ljubezni cesarjevi ogrelo se je tudi srce poslušalcem in ni čuda, da je burni »živio" glaseč se do oblakov potrdil besede govornikove:
Hrast se omaje In hrib, Zvestoba Slovenca ne gane! In kakor iz enega grla zadonela je cesarska pesen na pevskem odru in med gosti in med ljudstvom.
Tu se prikaže zopet nov prizor. Na visokem odru, kjer sedi idrijska godba — na tem, na vrhu z liro okrašenem odru zbero se zopet pevci in pevke — moški in dekleta, zadnje v belih pečah in v častitljivi stari noši. Bil je to v resnici lep prizor.
Ves zbor, broječ gotovo nad 100 pevcev in pevk, zapoje kitico narodnih pesni (»Ko dan se za-znamva"; »Preljubo veselje"; „Otok bleški" itd.). Krepki »Naprej zastave slave" zaključi vrsto narodnih popevk. — V pevskem tem zboru bilo je muogo deklic iz Cerknice.
Za tem prične se loterija kmetijskega orodja. A predno se izvršuje srečkanje, prišle so še prodajalke s svojimi srečkami in so marsikak novčič izvabile iz žepa.
Srečkanje je bilo kaj zanimivo. Ta bi rad imel Zugmayerjev plug, drugi mlatilnico, tretji brano; a nazadnje odšli so vsi trije prazni domov. To jo srečkanje. Srečke zadele pa so ljudske učilnice, ki si bodo z dohodki te loterije nakupile raznega vrtnarskega orodja.
Večer je že navstajal, ljudje so prihajali in odhajali; nekateri so se veselili, drugi se razgovarjali.
Ko je že trden mrak razgrnil svoj plašč čez vlažno zemljo, zasvitalo se je nakrat na bližnji »Sekirci". G. Harmel iz Idrije zažigal je umetaljni ogenj. V trenotku porode se v temni noči kresovi drug za drugim, in kakor sveče na vrhuncih gričev žarele so te luči čez dol in plau. Iz Dol. Logatca pa se pomika po cesti navzgor dolga vrsta luči — godba svira koračnice. To je bakljada v Gor. Logatec. Vse hiše so razsvetljene, ljudstvo pa urnim korakom stopa za dolgo vrsto ognjegascev-bakljašev, občudovaje ta čarobni žar, ki tako čudno odseva v nočni temnini.
Tudi bakljada je bila lepa. Končala se je s cesarsko pesnijo pred gradom. Pri krasni Ipavčevi pesni »Domovina" pa smo zopet imeli priliko občudovati znanega tenorista Medena. Z najboljšim vtisom vrnili so se nekateri domov, drugi pa nazaj na slavnostni prostor.
Tako je minul dan 22. julija. Ostal bode vsikdar v spominu celemu okraju, vzlasti pa Logatčanom.
(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Smrt deželnega glavarja grofa Thnrna) obžaluje vsa dežela kranjska. Sožalovalna pisma in mnogi venci, ki so se odposlali v Radovljico, pri-
čajo o priljubljenosti pokojnikovi v vseh krogih. Iz Ljubljane odpeljalo se je k pogrebu v Radovljico veliko odličnjafcov iu druzega občinstva. — Ministerski predsednik grof Taaffe je brzojavil kranjskemu deželnemu odboru: »Vest o smrti deželnega glavarja grofa Thurna prejel sem z velikim obžalovanjem ter prosim, sprejmite moje odkritosrčno sočutje o težki izgubi, ki je zadela deželni zastop vojvodine Kranjske vsled tega žalostnege dogodka". Deželni odbor goriški je brzojavil: »Sprejmite naše globoko sočutje o težki izgubi, ki je vsled smrti deželnega glavarja grofa Thurna zadela Vas in vso od Vas zastopano deželo".
(Načelništva podružnic družbe sv. Cirila in Metoda), ki nameravajo vdeležiti se velike skupščine društvene dne 29. t. m. v P tuji, naprosijo se najnujneje, da blagovolijo javiti podružnici ptujski nemudoma (brzojavnim potom) število vdeležencev in natančni čas njihovega prihoda, da bo mogoče pravočasno oskrbeti jim primerno stanovanje ter ukreniti potrebno gled6 skupnega obeda.
(Beda v Kropi.) Pod predsedništvom gospoda deželnega predsednika barona Wi nkler j a posvetovala se je včeraj enketa o sredstvih, kako bi se zabrauil propad žebljarskega obrta v Kropi iu pomagalo tamošnjim revežem. Enketa je sklenila, da se sestavi akcijski odbor, ki bo skrbel za primerna sredstva. Državnemu vojnemu ministerstvu odposlala se bo prošnja, da bi vsaj deloma naročavalo v Kropi žeblje za armado. Enaki prošnji odposlali se bodo vrhovnemu vodstvu državnih železnic in avstrijsko-ogerskemu Lloydu. Konečno bodo prosili ministerstvo za vnanje stvari, naj po konzulatih skrbi za tržišča kropenski železni industriji.
(Glasbeni pouk na učiteljskih pripravnicah.) Naučno ministerstvo je z odlokom z dne 16. maja t. 1. odločilo, da se učenci in učenke na učiteljišči ne smejo oprostiti pouka na glasbi z ozirom na določbo državne postave za ljudske šole. Po §§. 29. in 30 drž. o. p. je glasba obligaten predmet. Pri vsprejemnih izp tih morajo prosilci dokazati glasbeno zmožnost. Kdor tega ne more izpričati, ne sme so sprejeti. Ravno tako morajo abiturijentje srednjih šol pri učiteljskih zrelostnih izpitih delati skušnjo iz godbe.
(Iz Ljubljane) bo jutri odšla prva divizija 13. topničarskega polka. Na njeno inesto bo prišla iz Radgone peta divizija.
(Iz Žalca.) Abiturijenti gimnazija mariborskega so v slavnoznanem trgu ob Savinji dne 22. t. m. priredili si veselico. Neki vdeleževalec nam je prijazno pisavši priobčil, da so dijaki, ki so že pred-poludne prišli, popevali pri sv. maši. »Uradni" shod bil je zvečer v zgornjih prostorih neke gostilnice. Tukaj je zbrane dijake in došle goste prisrčno pozdravil župan gosp. Hausenbichler. Slavnostni govor je govoril abiturijent gosp. Ž o 1 g a r. Sicer pa so se vrstile deklamacije in petje.
(Na Dunaji) je bil danes v mašnika posvečen naš rojak č. g. Nik. Štazinski, rojen v Vidošičih pri Metliki.
(Imenovanje.) Gdč. Pavla pl. Renzenberg-ova, učiteljica za ročna dela na tukajšnjem učiteljišči, imenovana je učiteljico na vaduici.
(Pojasnilo.) Dobili smo sledeče vrstice s prošnjo, da jih objavimo: V »Domoljubu", št. 2, nahaja se moje naznanilo glede duhovnikov, ki bodo v mariborskej škofiji letos postali zlatomašniki. Med njimi se imenuje tudi ime prečastitega gospoda kanonika in dekana od sv. Lenarta v Slovenskih Goricah. Danes me je nekdo vprašal, da li imam jaz pravico dispenzovati v pogledu na »zlato" mašo, rekši, da bo dotični gospod petdesetletnico duhov-ništva svojega obhajal še-le prihodnje leto. V dokaz mi je predočil letošnji imenik duhovnikov. Prepričal sem se, da je prijazni vprašalec imel prav. Pa tudi jaz sem na podlagi imeuika imel prav. Ko sem namreč zbiral podatke za dopisič, bil mi je na razpolaganje imenik za leto 1SS6, iu v istem sem na strani 81 našel letnico 1838, isto tako je v imeniku za leto 1885, za druge ne znam. Taka pomota pač ni škodila nič. Sedaj se je vsaj ponudila priložnost, da lahko izrazimo srčno željo, naj bi dotičnik svoje slavlje slavii drugo leto tem slavneje, ker je še on jediui duhovnik v škofiji, ki je leta 1S39 bil v mašnika posvečen!
(Odvetniško pisarno) bo otvoril v Ljutomera g. dr. Josip Namesnik.
Raznoterosti.
(
—	Tudi kraljem se ne izpolni vsaka želja. Mladi vladar španjski zml že — vpiti. Mej barcelonsko razstavo se je kraljica-vladarica pokazala svojemu narodu vselej s kraljem v naročji. To je bilo mlademu Alfonzu jako po godu, kajti odslej se je vselej začel kisati, kadarkoli je zagledal svojo mater, in to toliko časa, da ga je vzela na naročje. Kraljica pa je začutila pred nekolikimi dnevi bolečine v desni roki. Zdravnik je dognal, da jih je dobila od pestovanja ne ravno lahkega sinčka, ter jej je strogo prepovedal, da ga ne sme več pe-stovati. Ves jok in stok sedaj ne bo ničesa pomagal — kralju.
—	S t a r i n a r s t v o. Po nekem brzojavnem poročilu iz Aten našli so dne 17. t. m. v tamošnjem „akropolisu" krasno iu dobro ohranjeno ploskorezbo (basrelief), ki predstavlja na sulico opirajočo se Minervo s čelado na glavi.
Telegrami.
Metlika. 25. julija. Najiskrenejše sožaljenje na britki izgubi prvega vrlega naslednika Eazlagovega, nepristranskega deželnega glavarja in vestno vnetega predsednika kmetijski družbi izraža
k m e t i j s k a p o d r u ž n i c a m e 11 i š k a.
Petrograd, 25. julija. „Journal de St. Petersbourg" v novic povdarja prisrčnost vladarskega sestanka, rekoč: Ako je prvi obislc nemškega cesarja na ruskem dvoru provzročila želja, da bi takoj pri vladnem nastopu ustanovil zaupne odnošaje, ki bi mogli utrditi prijateljsko razmerje obeh držav in zaupanje v evropski mir, dosegel je ta namen za več let. Vladarja sta se najprisrčneje poslovila; objela in poljubila sta se trikrat.
Sofija, 24. julija. Razmere mej Kobur-ž a n o m in ministerskim predsednikom so jako napete. Ministerska kriza je neizogibna.-
Rim, 25. julija. Listi poročajo: General Balcli s ser a je pozval francoskega podkon-zula v Masavi, naj ustavi svojo občevanje z nadpoveljništvom, ker nima ,,exequatur", marveč samo od Turčije priznano diplomo. Italija s tem še enkrat potrjuje svojo najvišjo državno oblast nad afriškim ozemljem.
Vremensko sporočilo.
e v-a	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
24.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	736 6 736 6 737-6	216 22 4 19-3	brezv. sl. jzap.	d. oblačno » del. jasno	7-4 de/.
Zjutraj nekoliko dežja, dopoludne soparno, popoludne dež, potem se je zjasnilo. Srednja temperatura 21 1" C., za 1'5° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
25. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 15 kr.
Sreberna „ o% „ 100 „ „ 16% „	82	„ 35 „
avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„ 40 „
Pap:rna renta, davka prosta......96	" 55
Akcije avstr.-ogerske banke ......	872	"„ — "
Kreditne akcije ....................308	60 ^
London....................194	«k
Srebro .......
Francoski napoleond....................9	" 86l/2"
Cesarski cekini ....................5	" 89 "
Nemške marke ..........61 " 02l(,"
Za šolsko mladino pri slavnostih povodom 401etnega vladanja Nj. veličanstva cesarja priporočava z barvotiskano sliko cesarja našega in 17 lesoreznimi podobami okrašeni, v najinem založništvu izišli slavnostni spis
Naš cesar
(1848—1888).
Zgodovinski spis za slovensko mladino.
r ircdil u e11 e l.j.
Slavnostni ta spis, koji so priporočali visoki c. kr. deželni Šolski sveti kranjski, koroški, primorski 111 štajerski liajtoplejc v nakupovanje, jc kaj nrilifon zaradi svoje patrijotične vsebine kakor tudi /.uradi bo-jratc oprembe svoje v stalen spomin na letošnjo štiri-dcsetlelaico vladanja Nj. veličanstva cesarja našemi Frana Josipa I.
Cena spisu je IS kr. Za 100 in več kupljenih izvodov se znatno cena zniža.
Razprodajalcem dovoljuje se rabat.
Ig. ti. Kleinmayr k Fefl. Bamberg,
„----------
Janez Dogan, p
mizarski mojster v Ljubljani ^
na Dunajski cesti št. 15, (Medijntova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne j®
politovane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroee na peresih pu 10 gld., žimnate modroee po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za sveto in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod, O
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Q Cenilnik s poclobani zastonj in franko. O
yOOOC\ fi®80SH zahav 1 'n pouku.
* II ni 111 Izberi, n
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov * in napisov.	)(
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. J
Jg Frančiškansko cerkvijo v g, J. Vilharja hiši št. i. **
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse rr v nJ'Ju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve XZ v ploscevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem ft lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše X nego vse te vrste v prodajalnah.	S
Cenilce na asnUtevanje.	S
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z moder-
nim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžaini iz
blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in-solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Šelenburgovo uliee št. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroee na peresih (Federmadratzen) lO gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne-preproge.
Cenilci s podobami zastonj in franko na zalitevanje.
IS"© zameniti x Radgonsko, to je
__Rndkershnrgor._
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
Kot zdravilna voda.
Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleei največ „ ■ , , •,,.,,.„	natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri
vseh boleznih koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih. kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
JA-Oti namiZIia VOda Vslcd oW!ne °9lene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega
Muhi iona ....... ,,	okusa in m°čnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri-
ijuoijena poživljajoča pijača. 1 omesana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
Obvarovalno Zdravilo Jako raz®ir.icna J0 in mnogo se l-abi radenska kisla voda kot
iyj' varstvo in zdiavilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
TT	f •	•	,	,	--------—--------""r-' —..VV, ....................nu.v.u.
HOpell lil Stanovama K°I>eli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno ti.rf4i.ia .,„ ..j-i -i,,.	J ' gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico,
rerj^eiutt2^kke,tezrg0p,r)anikanie krvi-bledico'his,eriio in nepiodovi,ost-(cena k^eii 85 kr-Ogljeno-kisli litii kot zdravilo.
t V ° v.	O	^	0-06 gr. dvakratno ogljeno-kislega litija,
je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot ravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali,
to je množina zdr
od prounastin Komikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To gaje napotilo da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, kojo so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem. (32) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand.Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani.
^ajHEMMMlBgag


Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa upiačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More .se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima ^'ar. s ».§«-»»■	ast^sivo-
•ws»JL:m.«».	JU. s« m.^1 J9l. "^M «0	i , katere
prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal IO°/0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25°/0 celo 48'V0.
Konci leta 1886. bilo je pri banki rSLAYIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(33)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastne j liiši (Grosposke ulice 12.)