cena 10 dinarjev številka 29 (682) fglasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 21. julija 1983 - Komite za družbene dejavnosti Vse manj denarja Člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti so na 17. sredni seji, bila je preteklo sredo, obravnavali poročilo o uresničevanju programov sisov družbenih dejavnosti občine Velenje v obdobju 1. januarja do 30. junija tega leta, stališča in priporočila Skupščine SR Slovenije o nekaterih vprašanjih nadaljnega uveljavljanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov, najdlje pa so se zadržali pri programu možnih ukrepov za nadalnje zmanjševanje skupne porabe v zdravstvu. Pri obravnavi poročil o uresničevanju programov sisov družbenih dejavnosti velenjske občine v prvih šestih mesecih letos so člani komiteja ugotovili, da sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v družbenih dejavnostih še nadalje zaostajajo za rastjo dohodka. Prispevne stopnje so bile med letom kar dvakrat usklajene, polletna realizacija vseh prispevkov pa dosega 48,30 odstotka letnega načrta. Najbolj izstopa skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja, medtem ko občinske samoupravne interesne skupnosti za svoje programe izkazujejo le 45,53 odstotno uresničitev načrtovanega denarja za leto 1983. Ta odstotek zelo odstopa od nekajletnega povprečja, ki je znašal za to obdobje od 48 do 49 odstotkov. Najnižja je bila realizacija v mesecu juniju in je dosegla le 78 odstotkov povprečja preteklih mesecev. Vzrok za to pa je nelikvidnost enega največjih zavezancev — Reka, ki bo svoje obveznosti poravnal za junij v tem mesecu. Člani komiteja so menili, da bi morali asi v poročilih, obravnavali jih bodo še zbori občinske skupščine, poleg številk napisano kaj več o samem programu v primerjavi s preteklim obdobjem, težave, s katerimi se sisi pri izvajanju načrtovanih programov srečujejo. S vsemi temi podatki naj bi sisi poročila še dopolnili ter hkrati že razmišljali, kako bodo prilagodili svojo dejavnost nadaljnim omejitvam. Člani komiteja za družbene dejavnosti so nadalje poudarili, da je treba porabo v zdravstvu omejiti na največjo možno rast v primerjavi s preteklim letom (13 odstotkov) in podprli večino ukrepov programa. Nikakor pa se niso strinjali z zlorabo statističnih povprečij, saj ta čestokrat ne pokažejo dejanske slike. Pri njihovi uporabi je potrebno primerjati med seboj ustrezne podatke, občino Velenje pa se lahko s svojimi družbenoekonomskimi značilnostmi primerja z občinami Jesenice, Trbovlje, Ravne, Hrastnik, Zagorje. Zdravstveno varstvo uveljavljajo delavci tam, kjer so zaposleni. Statistični podatki o stopnji koriščenja zdravstvenih storitev v posamezni občini pa služi kot osnovno število prebivalcev občine po domicilnem principu. Tako občinska zdravstvena skupnost Velenje plačuje zdravstvene storitve za kar 53.000 upravičencev, čeprav živi v njej približno 40.000 prebivalcev. Poleg doslednega izvajanja dogovorjenih varčevalnih ukrepov, je edini pravi ukrep za stabilizacijo v zdravstvu zmanjševanje števila pacientov, ki se pojavijo v zdravstvenih organizacijah. Pri obravnavanju predloga za izdajo zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb so člani komiteja menili, da je ta nujno potreben, vendar bi moral predlagatelj ponovno proučiti možnost zagotavljanja dajatev po tem zakonu. Denar za te namene bi se lahko zbiral samo že v določeni višini skupne porabe. Kot kaže, se položaj na področju financiranja skupnih družbenih potreb tudi v prihodnje ne bo izboljšal, zato bi moral predlagatelj tega zakona pripraviti konkreten predlog iz katere dejavnosti (v občini ali republiki) bi lahko zagotovili potreben denar za ta namen. Na dnevnem redu 17. seje občinskega komiteja za družbene dejavnosti je bilEf tudi obravnava stališč in priporočil Skupščine SR Slovenije o nekaterih vprašanjih nadalnjega uveljavljanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Člani komiteja so s predlaganimi stališči in priporočili soglašali, čeprav so menili, da je nujno potrebno pri nadaljnji izgradnji ter uresničevanju delegatskega sistema usmeriti vse napore v zmanjšanje administracije in režije, sočasno pa izboljšati vsebinsko učinkovitost sistema. Ugotovili so, da se delegatski sistem še vedno ni uveljavil kot oblika odločanja na vseh ravneh, ki so zapisane v uvodnih stališčih. Morda pa bi kazalo oceniti tudi možnosti za racionalizacije delegatskega sistema z združevanjem interesnih področij. Občinski svet ZSS Mozirje 0 razmerah v lesni industriji V ponedeljek popoldne so se v prostorih Lesne industrije Gore-nie-Glin Nazarje na skupni seji sestali člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Moziije in konference osnovnih organizacij zveze sindikatov te organizacije združenega dela. Najprej so skupno opredelili naloge sindikalne organizacije, zlasti tiste, ki so v sedanjih zaostrenih razmerah še posebej v ospredju. Sem seveda sodijo večja politična aktivnost med delavci, večja produktivnost, nagrajevanje po delu in z njim povezana socialna varnost delavcev, preusmerjanje proizvodnje, večji izvoz, boljši izkoristek notranjih rezerv in podobno. Na vseh teh področjih doslej niso bili dovolj uspešni, zato so tudi naloge sindikalne organizacije v tem trenutku še kako pomembne in odgovorne. Spregovorili so tudi o težkih razmerah v nazarski lesni industriji, ki ne sledi razvoju svoje panoge, kar je tudi posledica napačnih odločitev v preteklosti. Nazarska lesna industrija je največja delovna organizacija v mozirski občini in od nje je v veliki meri odvisen tuai razvoj celotne Gornje Savinjske doline. Zato seveda ni naključje, da njene težave spremljajo občinska skupščina in drugi občinski dejavniki. Skupščina občine Mozirje je že pred časom sprejela vrsto sklepov, ki pa jih vse doslej niso uresničili. Zelo slabo je stanje na kadrovskem področju, brez sposobnih kadrov ni novih in obetavnejših razvojnih programov, zaradi sedanjih razmer delavci ne vidijo jasne perspektive in se ne počutijo več socialno varne, vse skupaj pa seveda vpliva na delovno uspešnost celotne delovne organizacije. Prav zato je konferenca osnovnih organizacij sindikata oblikovala vrsto usmeritev za učinkovitejše delo sindikalne organizacije in boljše delo v Lesni industriji Gorenje-Glin Nazarje v celoti. Občinski komite ZKS Velenje Neposredno delo z 00 ZK Pomembna vsebinska naloga predsedstva občinskega komiteja zveze komunistov Velenje je vsekakor neposredno vključevanje članov komiteja in drugih organov občinske organizacije zveze komunistov v delo osnovnih organizacij. Namen neposrednega sodelovanja je seveda krepitev idejno-politične in akcijske usposobljenosti osnovnih organizacij. Tako zahtevna oblika delovanja razumljivo terja veliko dela in časa. zato v začetku ne bo zajela vseh osnovnih organizacij. Predsedstvo občinskega komiteja je zato pripravilo seznam tistih organizacij, s katerimi je najbolj nujno okrepiti sodelovanje, zadolžilo posamezne člane in opredelilo način sodelovanja. Zadolženi člani bodo morali najprej ugotoviti, kako osnovne organizacije, zlasti njihovi sekretariati, delujejo v svojih okoljih, kako načrtujejo svoje delo in sprejemajo ukrepe, v ta namen se bodo najprej sestali s sekretarji in nato skupno s člani sekretariatov ocenili dejansko stanje. Hkrati bodo v sodelovanju z vodstvi ostalih družbeno-po-litičnih organizacij ocenili delo osnovne organizacije zveze komunistov. V obdobju do volilnih konferenc osnovnih organizacij bodo člani komiteja sodelovali na sejah osnovnih organizacij in pomagali komunistom usmeijati razpravo v resnične probleme posameznih okolij. Poskrbeli bodo za redno sestajanje osnovnih organizacij, za pravilne metode delovanja in'za konkretno zadolževanje posameznih članov zveze komunistov. Posebno pozornost bodo seveda namenili uresničevanju stabilizacijskih nalog, sodelovali pa bodo tudi v pripravah na volilne konference in bodo še pred tem pripravili oceno idejno-politične in akcijske usposobljenosti posameznih osnovnih organizacij. Seja predsedstva 0K ZKS Velenje Danes popoldne bo seja predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Velenje. Na seji bodo obravnavali oceno uresničevanja ukrepov Skupščine občine Velenje v Gorenju ter s konkretnimi usmeritvami skušali pomagati pri hitrejšem razreševanju težav s katerimi se zaradi velike izgube In te&lh pogojev gospodarjenja otepa ta kolektiv. Termoelektrarne Šoštanj S polno močjo Zveza komunistov Seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK V sejni sobi občinske skupščineje bil prejšnjo sredo seminar, ki ga je za sekretarje osnovnih organizacij zveze komunistov sklical občinski komite ZKS Velenje. Udeleženci so najprej poslušali informacijo o aktualnih nalogah na področju uresničevanja gospodarske stabilizacije. Seznanili so se z osnovnimi značilnostmi današnjega položaja v naši državi. republiki in občini, v nadaljevanju pa so obravna- vali program uresničevanja skupnih nalog vodstev druž-beno-političnih organizacij, skupščine občine in izvršnega sveta ter se seznanili z nalogami osnovnih organizacij. Ocenili so tudi razmere v osnovnih organizacijah zveze, komunistov in opredelili naloge za okrepitev njihove aktivnosti. Posebej so na seminarju obravnavali naloge na področju splošnega- ljudskega odpora in družbene samozaščite. Šestnajstega julija so v Šo-štanjskih Termoelektrarnah zaključili remont bloka IV. Z deli na tem bloku so začeli 15. aprila letos. Od sobote dalje je tako blok vključen v omrežje in dela s polno močjo. Šoštanjske Termoelektrarne so za letošnje prvo polletje načrtovale proizvodnjo 1.636,000,000 kilovatnih ur električne energije, proizvedli pa so je kar nekaj več kot 1,8 milijarde kilovatnih ur. Porabili so 2345.000 ton premoga, od tega 1,919.000 iz Rudnika lignita Velenje. Drugi jugoslovanski premogovniki pa so ga zagotovili 535 tisoč ton. Trenutno imajo na deponijah še okoli 657 tisoč ton premoga. Več bomo poročali v naslednji številki Našega časaa. Gorenje SOZD Seja DS V petek, 15. julija so se sešli delegati delavskega sveta Gorenje SOZD na svojo 2. sejo. Pregledali so poslovanje v lanskem letu in v prvih treh mesecih letos, razpravljali pa so tudi o načrtih Gorenje SOZD za leto 1983. Deleea-tom je bila na seji. med drugim, posredovana tudi informacija o izvajanju začasnih ukrepov družbenega varstva, — Več o seji prihodnjič. proizvajalci hlač m i Za 22. julij — praznik vstaje slovenskega ljudstva pošiljajo iskrene čestitke vsem borcem NOV in aktivistom Skupščina občine Velenje Izvršni svet Skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje ■ »Ji 2. stran * OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 21. julija 1983 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 0 predlogu novega zakona Prejšnji torek so se v prostorih občinskega sindikalnega sveta se-šli delegati skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na seji so med drugim obravnavali poročilo o delu in sprejtih sklepih zadnje reubliške skupščine ter odločali o razdelitvi sredstev za rekreativno dejavnost društev upokojencev in invalidov. Osrednja točka dnevnega reda, ki so ji delegati namenili največ pozornosti, pa je bila razprava o predlogu novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V občini Velenje je tekla široka razprava že o osnutku omenjenega zakona, v javno obravnavo pa so se zlasti prizadevno vključila društva upokojencev. Predlagala so vrsto sprememb in dopolnitev in precej je bilo tudi upoštevanih Pred skupščino so mnoge delega- cije obravnavale tudi predlog zakona in izoblikovale precej predlogov in stališč. Največ pismenih pripomb, kar je razumljivo, so poslali iz Reka Franc Leskošek-Luka. Za večino predlogov so delegati menili, da jih ne bo moč uveljaviti, ker se nanašajo na nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz invalidskega zavarovanja, ki je pričel veljati 1. julija letos. Soglasno pa so podprli predlog spremembe drugega odstavka 23. člena, ki govori, da najvišja pokojninska osnova ne more presegati 3,5-kratnega povprečnega nominalnega osebnega dohodka vseh delavcev zaposlenih v SR Sloveniji in doseženega v preteklem letu. Predlagali so namreč spremembo za zmanjšanje osnove na 3,1-kratno povprečje. Naj še zapišemo, da bo nov republiški zakon pričel veljati, v začetku prihodnjega leta, skupaj s statutom skupnosti. V nadaljevanju seje so delegati obravnavali predlog delitve sredstev za rekreativno dejavnost. Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja SR Slovenije je namreč 388.200 dinarjev namenila za velenjsko občino. Vsoto so na predlog komisije za rekreativno dejavnost in na podlagi programov društev upokojencev razdelili in predlog soglasno potrdili. Del denarja bodo društva porabila za obdaritev članov starih 80 in več let, zveza pa bo del denarja namenila za re^ gresiranje vseh upokojencev, ki gredo na letni oddih, in sicer po 100 dinarjev na dan. B. M. Svet potrošnikov v KS Center-Levi breg Nabiralniki za pripombe Za 20-članski svet potrošnikov v krajevni skupnosti Center-ievi breg lahko brez pretiravanja trdimo, da je trenutno najaktivnejši pri svojem delu. Sestajajo se redno enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat in obravnavajo vrsto vprašanj, ki se nanašajo na preskrbo krajanov. Najčešče seveda obravnavajo predloge, prošnje in pripombe krajanov, oziroma opozorila na nepravilnosti, s katerimi se srečujejo tudi člani sami. Predsednik sveta potrošnikov Fadil Krupič nam je med drugim povedal, da so si že dalj časa prizadevali, da bi našli najprimernejši način, kako najhitreje zbrati predloge, pripombe, pa tudi pohvale krajanov. Pred štirinajstimi dnevi so v ta namen pred trgovinami Košaki, Standard in Hrana namestili lične nabiralnike. Tako lahko vsak krajan v pisni obliki odda v omenjeni nabiralnik svoja opažanja, predloge, mnenja in pohvale o odnosih med prodajalci in kupci in o drugih zadevah. Na svetu potrošnikov pa bodo obravnavali le podpisane pripombe in vse utemeljene tudi upoštevali. B. Mugerle * ,- Nabiralniki so trenutno edini v velenjski občini in bodo zanesljivo prispevali k odpravljanju motenj v preskrbi Črnje gradnje Že na predzadnji seji, ki je bila 5. julija, so imeli člani komiteja na dnevnem redu obravnavanje najbolj perečih primerov črnili gradenj v občini Velenje. Vendar jih takrat zaradi pomanjkljivega gradiva niso mogli pregledati, zato so to obveznost prenesli na sejo, ki je bila 13. julija. Proučili so nekaj takšnih gradenj, nastalih v letošnjem letu. Teh je okrog petnajst. Označene so kot shrambe za orodja in barake. Vseh črnih gradenj v občini pa je 164, zrasle so kot gobe po dežju, najti pa jih je povsod: v Šmartnem ob Paki, na Lomu, v Topolšici, Lo-kavici, Šoštanju, Paški vasi. .. Tako veliko število črnograditeljev samo vsiljuje vprašanje, kako je s sankcijami za lastnike teh objektov in ali se črne gradnje opazijo pravočasno, predvsem tiste, ki so šele v prvi alt drugi gradbeni fazi. Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja je o črnih gradnjah zavzel jasno stališče. V juliju, avgustu in septembru bodo vse črne gradnje pregledali in jih klasificirali. Po opravljenem delu bodo črnograditelje povabili na skupen sestanek, na katerem se bodo lahko seznanili s posledicami, ki jih lahko ima za družbo in lastnike takšen objekt. Prav tako pa jih bodo seznanili s postopki za pridobitev vse potrebne dokumentacije za legalizacijo črnih gradenj. Seveda samo tistih, kjerje to možno. mkp DO Tiskarna Slabše kot so načrtovali Izkušnje pravijo, da na osnovi doseženih rezultatov poslovanja v prvem polletju, lahko sklepamo kako bomo končali leto. »Načrtovanje je tudi v naši delovni organizaciji vedno težje. Smeri in moči tokov si upamo napovedati le za krajše obdobje. Od težav s surovinami, iepro-dukcijskim materialom, njegovimi cenami, se skoraj gotovo tudi v drugi polovici tega leta ne bomo oddahnili. Posebne težave delovni organizaciji Tiskarna povzroča poslovna nelikvidnost organizacij sozda Gorenje, kije naš največji kupec. Izpad dohodka zaradi pogodbeno določenih cen 1. junija lani in izjemen porast cen surovin v tem obdobju je tako visok, da so naši rezultati poslovanja ob koncu prvega letošnjega polletja precej slabši« je o poslovanju v prvih šestih mesecih tega leta dejal direktor delovne organizacije Tiskarna Franjo M ažgon. Letos so cene osnovnih surovin porastle za približno 40 odstotkov. Slovenska grafična in grafično predelovalna industrija je v tem prvem polletju morala zaradi slabepreskrblienostissurovinami, manjših naročil, slabimi zalogami zmanjšati proizvodnjo. Velenjski grafičarji so bili izjema. »Število in sestava naroči! je zlasti v drugem tromesečju leta zagotavljala normalno izkoriščanje vseh proizvodnih zmogljivosti. Večja je negotovost na področju preskrbe s surovinami in reprodukcijskimi materiali, zlasti pa igra vidno vlogo pri vsem tem cenovna politika in njen vpliv na dogovarjanje o cenah s kupci naših izdelkov in storitev. Že sedaj vemo, da v drugem delu letošnjega leta ne bomo lahko uresničili vseh zastavljenih ciljev, zlasti dohodkovnih. Za to bomo morali prav vsi zaposleni v delovni organizaciji Tiskarna zmanjšati vse tiste stroške, še posebej neproduktivne, na katere lahko vplivamo. Čeprav so razmere v gospodarstvu močno zaostrene, v našem kolektivu zaenkrat še ni treba spreminjati srednjeročnega programa,« je poudaril sogovornik. Stalno spremljanje rezultatov gospodaijenja, takojšnja odprava občasnih" slabosti v organizaciji dela ter sprejeti varčevalni ukrepi, s katerimi so delavci v Rekovi Tiskarni poskušali urediti finančna razmerja ter doseči večjo ekonomsko spodbudo, odgovornost in delovno storilnost seveda tudi s tem umnejše gospodarjenje, večjo tržno usmerjenost, so jim prinesli določene uspehe. Pri razreševanju teh težav so bili v primerjavi z drugimi grafičarji dokaj uspešni. Zavedajo se, da bodo morali v drugi polovici tega leta, prav tako v letu 1984, tržišču Požarna varnost Zunanji požari Zunanje požare imenujemo vse tiste požare objektov, ki jih je pižar zajel z zunanje strani oziroma, da so se ti razširili iz notranjosti navzven skozi okna in podstrešja in ostrešje. K izrazitim zunaniim mi žarom lahko prištevamo požare kozolcev, kopic sena in slame, gozdne in travnate požare ter požare žitnih polj, požare velikih transformatorjev, skladišča vseh vrst gorljivih snovi na prostem. Zunanji požar se precej razlikuje od notranjega. Pri zunanjih požarih se ogenj hitro širi v vse smeri, ker je na razpolago dovolj zraka in ni nobenih preprek, ker bi mogle zadržati razširjenje požara še na druge objekte, ki so blizu ali daleč od gorečega objekta kot je to mogoče pri notranjih požarih, kjer pred ognjem vame stene in stropi kolikor toliko pripomorejo k zajezitvi požara. Če pri zunanjih požarih ni hitre intervencije gasilcev, potem je borba s požarom precej težka. Pri zunanjem požaru se zrak nad gorečim objektom močno segreva, dviga kvišku, izpodriva pa mrzel zrak. Zaradi izmenjave zraka nastanejo tokovi, ki so lahk# tako močni, kot pravi vihar. Pri velikih požarih, kjer je ogenj zajel že več objektov, nastajajo ognjeni viharji, četudi je vreme brez vetra. Pri zunanjem požaru je gorenje tako močno, da se zaradi vročine zelo težko približamo gorečemu objektu, če se ne zaščitimo pred izžarevanjem vročine z zaščitnimi oblekami proti vročini ali i zaščitnimi vodnimi stenami. Požar se iz gorečega objekta lahko prenese še na sosednje objekte zaradi: 1. zubljev plamena, če dosežejo bližnje objekte, 2. izžarevajoče toplote, ki je odvisna od goreče snovi, 3. letečih isker. Do katere daljave seže ta nevarnost, je odvisno predvsem od toplotnega valovanja vročega zraka in plinov, od močnega vetra, vnetliivosti okolice, v katero padajo iskre, in toplotne muci iskre. Pri mirnem ozračju je v nevarnosti vsa okolica, ki je v dosegu iskre v polmeru 30 m. Kadar je veter, je nevarnost razširitve požara še bolj povečana. Steber plamena se iz navpičnega položaja nagne v smeri vetra in ga veter še vleče v eno smer, kar predstavlja veliko nevarnost za vse objekte, ki so postavljeni v tej smeri. Veter pa nosi tudi iskre na velike daljave, do 100 m razpihuje in razmetava žerjavico, kar vsekakor povzroča nadaljnje nevarnosti za razširitev požara. Posebno nevarni so še goreči leseni delci, goreča slama in seno, ki jih nosi veter na večje daljave. Da preprečimo in pogasimo požar, moramo zaustaviti gašenje na tistih mestih, kjer ogenj še ni zajel posameznih delov zgradbe ali objektov. Natančno je treba ugotoviti smer širjenja požara. Napadalne skupine se morajo upreti ognju vedno z nasprotne smeri prodiranja ognja. Ob močnem dimu ali hudi vročini se napadalne skupine postavijo bočno proti prodiranju ognja. Pri požarih lesenih konstrukcij moramo predvsem gasiti nosilne konstrukcije in vezi, ki nosijo nosilne tramove in držijo spoje. Pri napadu oziroma pri obrambi morajo napadalne skupine vedno izkoriščati take gradbene prepreke, za katere lahko upajo, da bodo zadrževale ogenj dalj časa (požarni zidovi, pred ognjem varne stene). ■vaaar so ogrožene zgradbe, ki so pokrite z lepenko, slamo ali z lesenimi deščicami, mora poveljujoči poskrbeti, da bodo te strehe zaščitene, da jih ne vžgo iskre. Strehe je treba polivati z vodo, ali pa jih pokriti z mokrimi ponjavami in jih močiti z vodo. Nevarnost za požar za sosednje objekte je povečana, če so odprta okna ali če so okenska stekla razbita. Zaradi vročine isker in plamenov se vnamejo okenski okviri, zavese, pohištvo, ki je postavljeno ob oknih, strešni napušči itd. Nevarnostim so izpostavljene vse zgradbe v zaprtem gradbenem sistemu in tudi bolj oddaljeni objekti. in preskrbi s surovinami, reprodukcijskimi materiali nameniti še posebno pozornost ter prilagoditi proizvodnjo in interes kupcev razpoložljivim surovinam. Kot je dejal naš sogovornik, pričakujejo slabšo kvaliteto materialov, zlasti papirja, barv in še nekaterih drugih snovi, zaradi česar bodo izdelki in storitve manj konkurenčni. Pojavile pa se bodo še občasne tržne motnje. Ne gledena predvidene težave s tržiščem in preskrbo velenjski grafični delava veuo, ua moraio za uosega-nje ciljev dosledno spoštovati rokovuc uoveznijMi uo Kupcev.« V zadnjih mesecih s je s proizvajalci surovin vedno težje dogovarjati. Pridelovalna industrija, zlasti za papir in barve, se namesto sporazumevanja v reproverigi (proizvajalec celuloze s proizvajalcem papirja; v»e bolj zateka k predavi in od finalista grafičnih storitev, kot je to delovna organizacija Tiskarna zahteva oskrbo z repromaterialom. »Visok porast cen surovin in s tem nastale težave so nas »pripeljale« do izbiranja kupcev in njihovih naročil. Če ti ne bodo pripravljeni kriti rasti cen surovinam, se jim bomo mogli odpovedati. Tudi z aktiviranjem vseh notranjih kakovostnih dejavnikov, ne bomo mogli več nadomestiti hitro naraščajočih cen surovin, repromaterialov, energije, plačati vse obveznosti iz dohodka,« je o ničkaj rožnatem položaju grafičnih delavcev povedal Franjo Možgon. Področju razporejanja dohodka in čistega dohodka velja prav tako nameniti vso skrb. Gibanje teh mora biti v skladu s predvidenimi zibanji po leiosnjc.ii m sieunjeročnem piu-gramu vsake delovne organiza- cije. Zaradi izpada dohodka, rasti cen in življenjskih stroškov in visokih obveznosti iz dohodka, je realni padec življenjske ravni zaposlenih pod povprečjem. Kljub temu, da se ta delovna organizacija v prvem letošnjem polletju ni znašla v likvidnostnih težavah, so z razporejenimi osebnimi dohodki še vedno skoraj za 5 odstotkov pod lanskim povprečjem. V pri-meijavi z drugimi grafiki v Sloveniji pa so z vsemi kazalci gospodaijenja celo do 25 odstotkov nad povprečjem. Kljub temu so osebni dohodki delavcev v velenjski Tiskarni za 10 odstotkov pod povprečjem delavcev v ostalih grafičnih delovnih organizacijah. Kot poudarjajo, bodo povečali osebne dohodke na povpreček v tej dejavnosti, nikakor pa ne zaradi razširitev materialne osnove dela ali rezerv. Nazadovanje zaslužka zaposlenih bodo preprečili tudi z omejevanjem rasti obveznosti iz dohodka in čistega dohodka, seveda če ti ne bodo neposredno vplivali na njihovo rast. Takole pravi direktor delovne organizacije Tiskarne Franjo Mažgon: »Odkrito moram povedati, da kar na slepo ali na kakršnokoli zahtevo ne bomo podpisali nobenega samoupravnega sporazuma več, če v njem ne bomo videli možnosti menjave dela in sredstev. Čas je že, da bi posamezni sisi. družbenopolitične skupnosti v občini in republiki zmanjšali nekatere obveznosti iz dohodka in čistega dohodka. Prav tako tudi v ses avljeni organizaciji. Kljub vsem težavam, s katerimi se ubada naša dejavnost in seveda naša delovna organizacija pričakujemo, da bomo letošnje leto ugodno zaključili.« Največje težave se bodo pojavile pri dogovarjanju oziroma usklajevanju cen s kupci njihovih storitev Razmah kmečkega turizma Turizem je zagotovo dejavnost, ki je zaradi ugodnih ekonomskih učinkov na vrsto drugih panog in dejavnosti, nepogrešljiv sestavni del vsakega gospodarstva. V današnjih časih je seveda še kako pomemben učinek turistične dejavnosti na plačilno bilanco. Za pravo turistično ponudbo je potrebno sodelovanje raznovrstnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, še posebej pa vseh občanov, ki lahko bistveno prispevajo h krepitvi celovite turistične ponudbe. Tudi v mozirski občini so turistično in gostinsko dejavnost v razvojnih načrtih opredelili kot prednostno panogo. Ob oceni dosežkov v preteklem obdobju so znova potrdili znano dejstvo, da možnosti niti slučajno niso izkoristili, še več, turizem Gornje Savinjske doline v zadnjih letih celo nazaduje. Vzroki so znani, več ali manj so znane tudi rešitve, ,,manjkajo" pravzaprav samo rezultati že dolgo znanih in ODredelienih naloc Število domačih in tujih gostov iz leta v leto pada. V obdobju 1977-1982 se je število gostov zmanjšalo za 38 odstotkov, ali za 6.709. Najbolj, celo za 62 odstotkov, se je zmanjšalo število tujih gostov. S kmečkim turizmom vred je v mozirski občini 690 ležišč, njihov delež v republiških zmogljivostih pa znaSa natančno en odstotek. Povprečna zasedenost ležišč v lanskem letu ie dosesla številko 30 dni in pol. Stanje je še toiiico bolj zaskrbljujoče, ker nazaduje tudi gostinstvo. Njegov delež v občinskem družbenem proizvodu je predlani znašal 2 odstotka, lani pa že samo 1,9. Nekoliko bolj spodbudni so le dosežki na področju kmečkega turizma. Mozirska občina je bila med prvimi v Sloveniji, ki je pričela kmečki turizem pospešeno razvijati. Preurejene kmetije postajajo v današnjih časih vse bolj privlačno mesto za oddih in počitnice. Največ zaslug za razmah kmečkega turizma ima vsekakor Zgornjesavinj-ska kmetijska zadruga, Ki se je zavzeto lotila te zahtevne naloge, z vrsto ugodnosti pa je kmetom pomagala pri urejanju kmetij. Tudi zaradi tega se je vse več kmetovalcev odločalo za to obliko docglnilne dejavnosti. Rezultati so zadovoljivi, čeprav so tudi na uspešnost kmečkega turizma dokaj slabo vplivale sedanje razmere. Predlani je 23 kmetij oddajalo sobe, ali skupno 260 ležišč. Našteli so 10.060 nočitev z otroki in 7.742 brez njih. Lani so za sprejem gostov usposobili še dve kmetiji, skupno število ležišč pa je naraslo na 320. Kljub temu se je število nočitev v primerjavi z letom 1981 zmanjšalo za 2,5 odstotka. Lani je na turističnih kmetijah letovalo 859 tujih gostov, predvsem Nizozemcev. »NAS CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Ureonistvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-.no. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinarjev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skunnosti ter zasebne obrtnike Da znaša 720 din in je plačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: CGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in foto grafij ne vračamo. L» »Naš čas« se po mDenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 21. julija 1983 * Titovo Velenje DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO nas cas * 5 Razmere v Gorenju se izboljšujejo Delegati zbora združenega dela skupščine občine Velenje so na torkovem zasedanju (prejšnji teden) najprej obravnavali in sprejeli osnutek prostorskega dela družbenega načrta občine Velenje, nato pa so obranvavali gospoda-ijenje v prvih petih mesecih letošnjega leta v SR Sloveniji in v velenjski občini. Gospodarstvo velenjske občine jedo konca maja ustvarilo le 37,1 odstotkov načrtovanega družbenega proizvoda. Celotni prihodek je sicer porasel za 27 odstotkov, ker pa so porabljena sredstva narasla za 29. je ekonomičnost poslovanja padla. Čeprav so rezultati na konvertibilno tržišče dokaj ugodni, še vseeno zaostajajo za resolucijskimi predvidevanji. Dejstvo je. da je dohodkovni položaj izvoznikov slab, bistveno pa zaostaja tudi devizni priliv od izvoza blaga. Celovito bodo dele-gatio tem razpravljali na prihodnji seii, ki bo v petek 29. iuliia. ko bodo obravnavali gospodarjenje v prvem polletju. 0 DRUŽBENEM VARSTVU V GORENJU Pomembna točka je bila tudi ocena izvajanja ukrepov družbenega varstva v Gorenju. Začasnih poslovodnihorganov doslej še niso uspeli v celoti kadrovsko izpopolniti. razen v delovni organizaciji Gorenje Promet-servis. saj so na torkovem zasedanju na predlog izvršnega sveta tudi delegati zbora združenega dela imenovali člane začasnega poslovodnega organa. Vodi ga Jožko Vučimilo. člani pa so Stane Flander, Stanislav De-bevc, F.rika Špeglič. in Zofka Klopčar. Skupščina je razširila ukrepe družbenega varstva na vse tozde velenjskega dela Tovarne gospodinjske opreme in na oba tozda v Promet-servisu. Temeljni pogoj za uspešno sanacijo je seveda temeljita analiza dejanskega stanja, ki jo v Gorenju zavzeto pripravljajo. Zlasti podrobno so proučili poslovanje enot v tujini. Zaradi velikih zalog in precejšnje nediscipline v poslovanju so v velenjskem delu Gorenja opravili izredno inventuro. Preverili so letne načrte in jih pripravili povsod tam. kjer jih doslej še niso imeli, izoblikovali so tudi vrsto ukrepov za boljše poslovanje do konca leta. Ena najpomembnejših nalog je vsekakor zaustaviti gibanje tekoče izgube v Tovarni gospodinjske opreme. Položaj je težak in naloge zahtevne, zato v Gorenju predlagajo ustanovitev posebnega družbenega sveta, ki bi bil lahko v učinkovito pomoč. Po mesecu dni izvajanja ukrepov družbenega varstva v Gorenju ugotavljajo, da seje okrepila delovna in tehnološka disciplina, proizvodnja in izvoz sta zadovoljiva. izredno pomembno paje. da se izboljšuje razpoloženje delav- cev in krepi njihova pripravljenost. da z vsemi močmi pomagajo razrešiti težave. Med drugim bodo proučili tudi ustreznostlca-drov, na ključna delovna mesta postavili najboljše delavce in zmanjšali režijo. ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU V nadaljevanju seje so delegati potrdili predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Velenje za lansko leto. O njem io sicer zbori občinske Skupščine že razpravljali, niso pa bili enotni glede razporeditve presežka 1,89 milijona dinarjev. Sedaj so sklenili.. da da ta sredstva namenijo v sklad za intervencije v gospodarstvu. SREDSTVA ZA ODPRAVO POSLEDIC NARAVNIH NESREČ Obravnavali so tudi predlog samoupravnega sporazuma o oblikovanju in zagotavljanju sredstev za odpravo posledic nastalih zaradi naravnih nesreč v občini Velenje v obdobju 1981 —1985. V zvezi s tem je delegat Rudnika lignita Velenje menil, da na rudniku v celoti podpirajo takšen način razreševanja te pereče problematike, menijo pa tudi. da predvidena sredstva ne zadoščajo. Ukrepi so nujni, zaradi pomanjkanja denarja sanacija kasni, s tem postaja vse dražja in primanjkljaj je razumljivo vse večji. Delegati so podprli predlog, da letos probleme skušajo rešiti s presežki interesnih skupnosti, v prihodnjih dveh letih pa problematiko celovito razrešijo. HNANCIRANJE URBANISTIČNE, GEODETSKE, GEOMEHANSKE DOKUMENTACIJE Naslednja točka je bila razprava o osnutku samoupravnega sporazuma 0 financiranju urbanistične. geomehanske in geodetske dokumentacije v občini Velenje Iz tozda Zamrzovalniki (TGO Gorenje) do leta 1985. S sporazumom bi zagotovili sredstva za hitrejši in skladnejši prostorski razvoj občine. Zagotavljanje sredstev za to področje je vseskozi problem in izvajalci razumljivo nočejo delati. Sporazuma ne sprejemajo v šoštanjskih termoelektrarnah, ker sredstev za te namene v planskih aktih nimajo predvidenih, na rudniku pa ga sicer podpirajo, ker pa so v velikih težavah, sredstev ne nameravajo združevati. Njihov delegat je povedal, da so za zagotavljanja sredstev, vendar bodo storitve neposredno sami naročali in plačali. Delegati so zato zadolžili izvršni svet, da zadevo ustrezno uredi. ODLOK O RAZGLASITVI KULTURNIH IN ZGODOVINSKIH SPOMENIKOV Na vrsti ie bila tudi razprava o osnutku odloka o razglasitvi kulturnih in zgodoviaskih spomenikov na območju občine Velenje. V osnutku predlagane spomenike bodo razdelili na posamezna področja. S tem želijo zagotoviti vsebinsko boljše javno razpravo, sajvposameznihkrajihstanjebolje poznajo. Javno razpravo morajo v krajeynih skupnostih opraviti do septembra. Ko bo odlok sprejet, bodo izdali tudi ustrezno brošuro. VOLITVE IN IMENOVANJA Redna točka dnevnega reda so tudi volitve in imenovanja. Za vodjo strokovne službe občinske skupščine in izvršnega sveta so imenovali Toneta Hribarja. Nado Fink iz Celja za javno pravobra-nilko samoupravljanja za občine Brežice. Celje. Krško. Laško. Mozirje, Sevnica. Slovenske Konjice. Šentjur. Šmarje. Velenje in Žalec: začasni namestnik sodnika za prekrške za nujne primere je Vladka Korošec, za načelnika občinskega oddelka za notranje zadeve pa so imenovali Draga Napotriika. j p. Zbor krajevnih skupnosti Prepočasno uresničevanje ciljev socialne politike Delegati zbora združenega dela, krajevnih skupnosti in skupščine skupnosti socialnega varstva so osrednjo pozornost na skupnem zasedanju namenili uresničevanju socialne politike v občini Velenje. Temeljna določba, na osnovi katere v naši republiki izvajamo socialno politiko je Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 -85., v pripravi s tega področja paje še en zakon, in.sicer zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Samoupravni sporazum določa, da si mora vsak sam, z lastnim delom, zagotoviti socialno' varnost. Tistim, ki to iz objektivnih vzrokov ne morejo, pa to zagotavljamo solidarnostno preko sistema socialnih pomoči, ki jih dodeljujejo posamezni sisi,Pri ustvarjanju pogojev za socialno varnost moramo kljub težkemu materialnemu položaju združenega dela dosledno uresničevati vse tiste ukrepe, ki bodo delavca spodbujali k doseganju čimvečjih delovnih in poslovnih rezultatov. Razmere, v katerih, bodo ljudje videli možnost za napredek in razvoj, bodo le v boljšem delu, ki bo ustvarilo večji dohodek ins tem boljšo socialno varnost. Zavedati se moramo, da je od rezultatov dela odvisna tudi socialna politika. Poprečni neto osebni dohodek v gospodarstvu v občini Velenjeje bil leta 1978 6.245.00 dinarjev, v preteklem letu pa je ta znašal 15.838.00 dinarjev. Valorizacijski količnik povečanja osebnih dohodkov za navedeno obdobje je 253,6, za življenjske stroške pa 299.6. Razkorak med rastjo življenjskih in osebnih dohodkov je zelo velik. Neugodne posledice, ki jih to prinaša s sabo. smoinjihje" treba tudi v prihodnje preprečevati z ukrepi socialne politike. Ti pa so uresničljivi le v obsegu naših ekonomskih zmogljivosti. O socialni politiki bi morali odločati ne samo v sisih, ampak tudi v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Že dalj časa ugotavljamo, da se cilji socialne politike, kot sestavni del socialne varnosti delavcev in občanov v tozdih ter krajevnih skupnostih. vse prepočasi uresničujejo. Zato je treba v najosnovnejših celicah naše družbe nujno ustanoviti komisije za socialna vpra- šanja, kadrovsko socialne službe v organizacijah združenega dela pa osvestiti in strokovno usposobiti za spremljanje socialne varnosti delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, seveda pri tem ne bi smeli zanemariti vloge osnovnih organizacij sindikata. SOLIDARNOST Solidarnost je eno izmed najpomembnejših načel naše družbe. Hiter gospodarski razvoj velenjske občine v preteklih letih in s f6m visoka rast.družbenega proizvoda sta omogočila, da smo lahko velik del denarja odvajali prav za solidarnost. Zaradi znanih težav dveh nosilk gospodarstva v velenjski občini (Reka in Gorenja) se družbeni proizvod iz leta v leto zmanjšuje, potrebe in obveznosti do solidarnosti pa se povečujejo. Delegati so v razpravi poudarili, da danes dajemo veliko več za solidarnost, ob tem pa imamo lastne težave večje kot tiste občine, kijo prejemajo. Zato bi morali kar najhitreje izdelati analizo za prerazporeditev denarja za solidarnost v sloveaskem prostoru. Zaradi naših velikih obveznosti do solidarnosti zmanjšujfemo in vse bolj siromašimo naš občinski standard (sredstva za solidarnost se povečujejo hitreje kot je dovoljena rast skupne porabe v občini). Delegati so podprli stališča in predloge občinskega komiteja za družbene dejavnosti in izvršnega sveta skupščine občine ki menita, nai se v osnovo za ugotavljanje dohodka sisov za zagotovljeni program ne vključuje brutoosebni dohodek rudarjev z'a' njihovo delo v podaljšanem delovnem času. To naj se upošteva v merilih za obračunavanje solidarnosti na vseh področjih družbenih dejavnosti. Narodni dohodek nikakor ne sme biti merilo za solidarnost. Eden od osnovnih kriterijev pri ugotavljanju potreb po sredstvih iz solidarnosti na vseh področjih družbenih dejavnosti bi moral biti tudi naravni 'in selitveni prirast prebivalstva. Programi morajo biti v začetku leta jasni in se med letom ne smejo spreminjati. V nobenem primeru se ta sredstva ne smejo in ne morejo povečevati hitreje kakor je dovoljen porast skupne porabe v občini, ki to so- lidarnost daje. Prav tako bi moral biti program solidarnosti med vsemi udeleženci soglasno sprejet. ZA UGOTAVLJANJE SOCIALNE VARNOSTI Socialno varnost zagotavljamo na več načinov. Med drugim s porodniškimi dopusti in zavitkom za novorojence, kije v letu 1980 zamenjal dotedanjo denarno pomoč za nakup o'preme za novorojenega otroka. Denarno pomoč družinam z otroki (prej otroški dodatek) je v treh letih izgubilo kar 60 odstotkov družin. Eden od elementov socialne varnosti je tudi program priprave na šolo. pretirana na šoli, letovanje otrok, prav tako pa tudi varstvo predšolskih otrok, kjer se srečujemo s težavami. Denarja za gradnjo vrtcev ne bo mogoče več združevati v enaki meri. potrebe po tem pa bodo še vedno ostajale. Pretežnemu delu prebivalstva v občini je socialna varnost za primer starosti in invalidnosti zagotovljena s pokojnino in invalidskim zavarovanjem. Svoje posledice so prinesle tudi omejene možnosti zaposlovanja, saj se je povečalo število upravičencev do denarnih dajatev, zlasti na račun zaposlitev za določen čas, iskalcev prve zaposlitve, med katerimi bodo v prihodnje verjetno številni pripravniki. Zagotavljanje socialne varnosti na stanovanjskem področju je ena oa nalog stanovahjske skupnosti, ki to zagotavlja določeni kategoriji občanov z dodeljevanjem solidarnostnih stanovanj, oziroma z do-plačevanjem stanarine. Delovni invalidi predstavljajo v naši občini zelo številčno kategorijo delavcev. V zadnjih treh letih se je njihovo število povečalo za okoli 12 odstotkov na leto in narašča hitreje kot prirast novo zaposlenih. Ža nadomestila invalidom je bilo v naši občini izplačanih približno 110 milijonov dinarjev. Nalog na področju socialne politike je torej še veliko. Ena od pomembnejših je uvedba enotne skupne evidence vseh prejemnikov socialne pomoči, na katero se v velenjski občini pripravljamo, izvajal pa jo bo Center za socialno delo. S tem bomo dosegli velik korak naprej pri podružbljanju in selektivnejšemu odločanju o soci-alnovarsivenih pravicah za prido- bitev socialne pomoči. Prav tako bomo s tem preprečili kopičenje različnih vrst pomoči pri posamezniku ali družini in uresničili že dogovorjeno načelo, da je dodeljena socialna varnost dohodek družine in socialno stanje posameznika itli družine. Med stališči, ki sta jih sprejela občinski komite za družbene dejavnosti ter občinski izvršni svet. delegati pa so jih tudi podprli in sprejeli, je zapisano. da mora združeno delo dosledneje uresničevati temeljno načelo in pravico delavcev, da z lastnim delom zagotavljajo sebi in družini socialno varnost, načrtno pa bi jo morali razreševati že v letnih načrtih poslovanja. Kadrovske službe v organizacijah združenega dela bi morale zaradi zaostrovanja socialnega položaja nekaterih kategorij prebivalstva (družine z otrokj. upokojenci ter tisti občani, ki živijo od pomoči socialnega stemstva) spremljati in voditi evidenco o socialnem položaju vsakega delavca po enotni metodologiji, in sicer osebni dohodek delavca pod 10.000 dinarjev, število družinskih članov, šoloobveznih otrok, velikost stanovanja, način prevoza v službo in v šolo, Pri dodeljevanju socialne pomoči je treba dosledno upoštevati dejansko socialno stanje prosilca, ki se mora preverjati v tozdih in krajevnih skupnostih. Občinski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja bi moral takoi začeti spremljati rast življenjskih stroškov v občini. Delovna'doba za pridobitev solidarnostnega stanovanja nikakor ne sme biti eden od kriterijev za pridobitev solidarnostnega stanovanja, saj tega velikokrat potrebujejo mlade družine, ki imajo kratko delovno dobo. Razvijanje nege in oskrbe starostnikov na domu tudi v naši občini še ni zaživelo. Tudi to obliko socialne varnosti bo treba začeti razvijati kar najhitreje. Dokončno pa se delegati obeh zborov občinske skupščine in skupščine socialnega varstva niso zedinili o subvencioniranju stanarin v domovih za učence. PROSTORSKI PLAN Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so nato nadaljevali zasedanje na ločenih sejah. Delegati zbora krajevnih skupnosti so osrednjo pozor- nost namenili osnutku prostorskega dela družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981 —1985. Sestavni del družbenega planiranja je urejanje prostora in varstvo okolja. Prostor v družbenem narčtu ni bil zajet in predstavljen v ustrezni obliki ter vsebini. Spremenjene razmere na vseh področjih gospodarjenja se odražajo tudi v rabi prostora. Do sedaj smo v velenjski občini družbeni načrt sprejemali posebej za gospodarski in posebej za družbeni razvoj. Zato ni čudno, da je naš prostor tako neurejen. V sedanjerrt času bi morali vsak kvadratni meter zemlje analizirati in ugotoviti za kaj je najbolj primeren. Ponovno preverjanje sprememb, dopolnjevanje in usklajevanje že dogovorjenih ter v družbenem načrtu zapisanih odločitev o rabi prostora, pa je narekoval intervencijski zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Poleg skupne zasnove urejanja prostora, vloge naselij v omrežju naselij, prebivalstva, varstva oko-,lja. naravnih in kulturni spomenikov ter načina urejanja prostora in urbanistična dokumentacija, je najpomembnejši del družbenega plana' raba površin, še zlasti kmetijskih' zemljišč. Razvrstitev teh je osnova za načrtovanje kmetijske proizvodnje in razvoja kmetijstva v občini. Z upoštevanjem in seveda tudi spoštovanjem sprejetih zakonskih ter pozakon-skih predpisov s področja planiranja ter drugih zakonov, ki urejajo razmerja v prostoru, s strokovnim proučevanjem in selektivnim reševanjem težav preko javnih razprav, smo v naši občini končno prišli do ustreznejše ureditve prostora. Poleg teh dveh točk so delegati zbora krajevnih skupnosti sprejeli še predlog dopolnitve sklepa o ukrepih družbenega varstva in poročilo izvršnega sveta o dosedanjem izvajanju ukrepov družbenega varstva v Gorenju, predlog za dopolnitve družbenega dogovora štipendijski politiki v SR Sloveniji, predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Velenje za preteklo leto ter še nekaj drugih predlogov in osnutkov. T. P. Kmetijska zemljiška skupnost Obdelati vsa zemljišča Pretekli ponedeljek so se na tretji redni seji skupščine zbrali delegati Kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje. Med drugim so obravnavali rebalans finančnega načrta te skupnosti za letošnje leto, sprejeli kategorizacijo kmetijskih zemljišč za potrebe prostorskega dela družbenega plana občine, poslušali poročilo odbora za samouprav ni nadzor in o uresničitvi finančnega načrta kmetijske zemljiške skupnosti za leto 1982, sprejeli spremembe in dopolnitve statuta te skupnosti. Na dnevnem redu pa so imeti še poročilo o slabo in neobdelanih zemljiščih v naši občini v letu 1982. Seveda jc delegate najbolj zanimal prostorski del družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981—85, ki do sedaj v družbenem načrtu ni bil zajet in predstavljen v ustrezni obliki tej vsebini. skladno z veljavno zakonodajo s področja družbenega načrtovanja. Konec leta 1982 je bil sprejet intervencijski zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Prav ti razlogi so terjali ponovno preverjanje spremembe, dopolnjevanje, usklajevanje že dogovorjenih in v družbenem načrtu zapisanih odločitev o rabi prostora. Po podrobni predstavitvi prostorskega plana, je delegate na seji zanimalo zlasti poglavje o rabi zemljišč, ki je povsem novo in predstavlja najpomembnejši del tega načrta. Osnutek prostorskega dela družbenega plana je nastal na osnovi kategorizacije kmetijskih zemljišč. Delegate je zanimalo zlasti to, kako ta načrt ščiti najrodovitnejšo zemljo in čiste kmete. Da bi zagotovili objektivno danost naravnih pogojev za kmetijsko proizvodnjo ter zavrli zmanjševanje najboljših kmetijskih zemljišč, načrt predvideva gradnjo naselij in drugih objektov na manj kvalitetnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Poseg na kvalitetna zemljišča bo mogoč le ob skupnem in strokovnem preverjanju različnih možnosti, še v primerih gradnje stanovanjskih i n drugih objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji ter objektov za namene splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, objektov in naprav za raziskovanje ter izkoriščanje lignita. Zaradi intervencijskega zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti je dotok sredstev zelo majhen in bo dosegel le 50 odstotkov načrtovanega. Več denarja kot so pri tej skupnosti načrtovali bodo dobili z odškodnino od prodajne cene za kubični meter izkopanih rudnin ter od prodaje in zakupa kmetijskih zemljišč. Manj denarja pa bo za apnenje in založno gnojenje, za odkup zemljišč, prispevek Zveze vodnih skupnosti Slovenije ter sredstva, ki se združujejo pri Zvezi kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije za agromelioracijo. Povečala pa se bodo sredstva za izvajanje hidromelioracije v Šentilju za male melioracije ter za izdelavo dopolnitve kategorizacije kmetijskih zemljišč. Zbiranje in preverjanje podatkov o obdelanosti kmetijskih zemljišč je stalna naloga, ki si jo je kmetijska zemljiška skupnost začrtala v delovni program za to leto. Seveda pa ji morajo pomagati tudi občinski upravni organ, pristojen za kntetijstvo, kmetijska inšpekcija, kmetijska pospeševalna služba, gozdno-gospodarske organizacije. socialna služba, uprava za družbene prihodke in krajevne skupnosti. Cilj akcije je, da bodo vsa kmetijska zemljišča v Šaleški dolini obdelana, za merilo pa bodo služili pridelki, ki jih dosegajo zaposleni v družbenih obratih ali na usmerjenih kmetijah. Akcijski program za boljšo obdelanost kmetijskih zemljišč je ta velenjska skupnost sprejela že leta 1980. Kar 82 lastnikom neprimerno obdelanih zemljišč je poslala predloge za izboljšanje obdelave. Ob koncu leta 1981 pa so ugotovili, da se je stanje bistveno spremenilo. Kmetije so v veliki meri prevzeli mlajši gospodarji, ki so se takoj vključili v preusmeritev gospodarstva in intenzivnejšo proizvodnjo, v 18 primerih so lastniki sami poskrbeli za boljšo obdelavo. Skupno je bilo v preteklem letu evidentiranih pri 36 lastnikih 191, 3 hektarje slabo obdelanih zemljišč in pri štirih- osmih lastnikih 19,20 hektarjev neobdelanih zemljišč. Na osnovi razgovorov se je stanje izboljšalo pri 14 lastnikih (81 hektarjih). Med najpogostejšimi vzroki za slabo obdelavo oziroma neobdelanost sodi starost in bolezen, kmetje brez naslednikov (17), ne zainteresiranost lastnikov, neznanje. alkoholizem in slabo socialno stanje (15). lastniki ne živijo v kraju, kjer imajo zemljišča (6), sosedski spori (1), dohodek iz gozda (I). V nekaterih primerih pa so bila zemljišča neobdelana zaradi strme lege, v dolini pa zaradi zamočvirjenosti. Seveda so se razmere prizadevanjem kmetijske zemljiške skupnosti pa so še vedno ostala neobdelana nekatera družbena zemljišča. T. P DAN ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV — Obsvojem letošnjem prazniku, 13. juliju, so člani zveze šoferjev in avtomehanikov pripravili tradicionalni sprevod, kije krenil po ulicah Titovega Velenja in Šoštanja. V njem so sodelovali člani /S AM z osebnimi in tovornimi vozili ter avtubusi. Osrednja republiška proslava je bila prejšnjo nedelio v Žužemberku, regijska paje bila v nedeljo v Laškem in se je je udeležilo 40 članov ZS AM iz velenjske občine. (B. M.) SREČANJE NARODNO ZABAVNIH ANSAMBLOV — Na Graški gori je bilo to nedeljo tradicionalno srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupia Tudi letošnjo prireditev je obiskalo nekaj tisoč ob- 6. stran * NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje * 21. julija 1983 Krajevna skupnost Vinska gora Njihovi načrti niso le načrti želja Vsak, ki se pelje po cesti Titovo Velenje — Celje, se po nekaj kilometrih vožnje z veseljem ozre v prelep hrib s cerkvijo in hišami razstresenimi na velikem prostoru. Pogled je še posebno veličasten, če je hrib obsijan s soncem. Tudi ob cesti si ne more kaj, da ne bi opazil urejenega naselja, ki že navzven kaže, da so tu doma pridni in skrbni ljudje, ki živijo s svojim krajem — Vinsko goro. Krajevno skupnost Vinska gora so nam predstavili: Ivan Vodušek, predsednik društva prijateljev mladine in komisije za Šport in rekreacijo, Franc Špegel, predsednik predsedstva telovadnega draStva Partizan, Bernard Drev, predsednik sveta krajevne skupnosti far Franc Javomik, predsednik skupščine krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti Vinska gora živi približno 1300 prebivalcev. Čeprav sodi v občino Žalec, se le nekaj prebivalcev vsakodnevno vozi na delo tja ali v Celje, večinoma pa so krajani Vinske gore delavci v velenjskem združenem delu, kamor jih večina vozi tudi otroke v varstvo. veliko prispevali krajani sami. Od samoupravne komunalne interesne skupnosti so za njeno postavitev dobili 200 tisoč din, ker pa znajo sami vsak dinar dobro obrniti in ga še dodatno oplemenititi, kot sami pravijo, so prispevali še 2 milijona 200 tisoč dinarjev, da bo vežica lahko končana do 1. novembra. Vsake stvari, ki se jo krajani lotijo, da bi izboljšali izgled in življenje v svojem kraju, podpro prav vsi krajani Vinske gore. Zelo veliko prispevajo sami z materialom in denaijem, še več pa s prostovoljnim delom. Tako s^letos asfaltirali odcep ceste Javomik — Usar v dolžini 400 metrov in odcep Prelska — Spodnja Čer-nova, ki je daljši, saj je dolg kar 1100 metrov. Krajani so pri tem pomagali od jutra do večera. Za modernizacijo teh cest paje vsako gospodinjstvo prispevalo kar 70 do 100 tisoč dinarjev. Že ta podatek dovolj zgovorno kaže, koliko krajani sami prispevajo za razvoj kraja. Resno so se spoprijeli tudi z nalogo, da bodo s cestami povezali vasi in višinske kmetije, pri čemer pa jim pomaga tudi gozdno gospodarstvo. Zelo so gospodarni. Sami so se odločili, da bodo sredstva namenjena za delo delegacij v krajevni skupnosti, ki jih sicer ni veliko, so pa, porabili Naši sogovorniki Naši sogovorniki so nam povedali, daje bilo leto od lanskega krajevnega praznika, 22. julija, do letošnjega, zelo uspešno, čeprav niso uresničili vsega, kar so zapisali v načrt. Ena izmed največjih pridobitev za kraj v tem letu je vsekakor gradnja mrliške vežice. Da bodo ta načrt lahko uresničili že letos, so drugače kot drugi. Zmenili so se, da bodo stroške, ki jih imajo pri delovanju delegatskega sistema naravnali sami delegati, dobljeni (denar pa nemenili za posipanje 'cest. Že za praznik krajevne skupnosti pa bodo krajani bogatejši .za isrilče za tenis in_ odboiko. Okrog igrišča pa so speljali tudi atletsko stezo. DELO DRUŠTEV IN DRUŽ-BENO-POLITIČNIH ORGANIZACIJ Novih igrišč v krajevni skupnosti se še posebej veselijo člani telovadnega društva Partizan, ki ie vodilna sila športnih dogajanj v krajevni skupnosti. Zanimanje krajanov za delo v Partizanu je izredno, saj je vanj vključenih kar 580 članov in skoraj lahko rečemo, daje to za socialistično zvezo delovnega ljudstva najbolj množična organizacija v kraju, saj je polovica vseh prebivalcev tako ali drugače povezana s tem društvom. V Partizanu deluje dvanajst sekcij. Že tretje leto deluje v njem planinska sekcija, ki vsak mesec organizira planinski izlet. V fe-bruatju so se planinci iz Vinske ' gore povzepli na Stol, že v kratkem pa bodo šli k Sedmerim jezerom. Člani planinske sekcije Partizana pa so tudi zvesti udeleženci najrazličnejših drugih pohodov Smučarska sekcija skrbi predvsem za rekreativno smučanje, pripravlja pa tudi tekmovanja. Pred dvema letoma so smučarji dobili tudi vlečnico. Če v Vinski gori za smučanje ni dovolj snega, organizirajo smuko drugje. Letos so bili kar trikrat na Rogli. Nogometna sekcija sodeluje v nogometni ligi med vasmi. Tudi košarkarska, rokometna, trim, tenis, strelska, šahovska in sekcija za najmlajše deluje v tem društvu. Skrbe tudi za rekreacijo v zaprtih prostorih, saj se jo vsak torek v telovadnici RŠC udeleži trideset krajanov Vinske gore. Že kmalu pa se bo v Partizanu ustanovila tudi sekcija za upokojence, tako da bo v njem lahko res vsak našel nekaj zase. Zanimivost Partizana paje tudi ta, daje šolsko športno društvo tudi član Partizana, kar je posebnost daleč naokoli. Marljivi »partizanovci« radi povedo, da je bila njihova krajevna skupnost dve leti zapored prva v akciji »Iščemo najboljšo KS v športni rekreaciji« v občini Žalec. Se za večji uspeh pa si štejejo, da so bili lani v Sloveniji enajsti, letos pa so rezultate še izboljšali in se povzepli na četrto mesto. Radi sodelujejo tudi z drugimi podobnimi društvi, njihova povezanost s športniki Prebolda, pa postaja že kar tradicionalna. Zelo aktivni so tudi člani gasilskega društva, ki so povsod in vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Skrbijo tudi za to, da v delo uvajajo najmlajše, saj poleg starejših, izkušenih gasilcev delajo v društvu tudi pionirji in mladinci. Nobena akcija in prireditev v kraju ni popolna, če v njej ne sodelujejo tudi gasilci. V kulturno društvo so vključeni kulturniki, ki za svoje sokrajane pripravljajo zanimive prireditve. V njem delujejo dramska, recita-torska in pevska skupina. Pevci vsako leto pripravijo samostojni koncert, dramatiki pa poskrbe za igro ali komedijo. Največ pripravijo svojim sokrajanom jeseni in pozimi, ko ie tudi njihovo zanimanje največje. Društvo pnj atelje v mladine skrbi za najmlajše. Prizadevajo si, da bi njihovi otroci imeli prav toliko, kot imajo otroci v mestu. Že do začetka prihodnjega leta bi radi uredili podaljšano bivanje v šoli in uredili varstvo predšolskih otrok. Krajani Vinske gore imajo tudi krajevno organizacijo Rdečega križa. Tako prizadevni kot v vsem ostalem, so tudi v prostovoljnem dajanju krvi. Njihova dejavnost pa ni usmerjena samo na to, ampak skrbijo tudi za ostarele občane, tako da jim pomagajo pri pripravljanju kurjave za zimo. S svojim dplom sodijo med najboljše v Žalski občini, Naši sogovorniki pa so pohvalili tudi delo družbeno političnih organizacij v krajevni skupnosti. Delovanje osnovne organizacije Zveze komunistovje čutiti povsod. Tako pri raznih akcij ah, še -bolj pa pri reševanju nastalih problemov v kraju. Mladinska organizacija se je- še posebno iz- kazala pri pripravah na praznovanje krajevnega praznika. Zelo delovni pa so tudi člani Zveze borcev. NADALJNJI RAZVOJ KRAJA Za najpomembnejšo nalogo so si krajam Vinske gore zastavili napeljavo novih telefonskih priključkov. Trenutko jih imajo 24, želijo pa si to število povečati na Tristo. za uresničitev te naloge so ustanovili odbor. Pripravljena je že vsa potrebna dokumentacija in projekt. Sredstva bodo zbrali krajani sami, priključili pa se bodo na Velenjsko teleronsko omrežje. V načrtu imaio tudi ureditev rezervoarja za pitno vodo in na-peljevo vode k nišam, ki je doslej še mso imele. Solidarno boao na-Deliali tudi elektriko sokrajanu', ki je še brez nje. Posebno pozornost pa bodo posveuu unn Kanalizaciji, ki predstavlja poseben problem kraja in pa sanaciji plazov — enega pri pokopališču bodo sanirali že letos. Prav tako pa jim je za naprej ostala še modernizacija ceste v Lipju in obnova cerkve, ki je pomemben kulturni spcfmenik in simbol Vinske gore. Nadvse si želijo dobiti dom, v katerem bi bilo za vse dovolj prostora. Vsi so pripravljeni podpreti akcijo za pridobitev takšnega večnamenskega doma — prizidka k osnovni šoli. Zemljo ie odkupujejo, ne vedo pa še, kako bo z referendumskimi sredstvi za uresničitev te njihove največje želje. Pravijo, da njihov načrt ni načrt želja, ker se zavedajo, da njihova enotnost lahko reši še tako velike težave. Ze sedaj so z udarniškim delom veliko naredili sami, pripravljeni pa so prostovoljno delati še naprej. TEŽAVE, TEŽAVE, TEŽAVE... Vse doslej so bili delegati Vinske gore zelo delovm, Marljivo so se udeleževali vsehsej/Sprašujejo pa se, kako bo vnaprej. Nezadovoljni so, ker menijo, da njihovih mnenj nihče ne upošteva. Pravijo tudi, da so prikrajšani pri sredstvih iz samoprispevka. V programu je bilo zapisano, da bodo iz referendumskih sredstev dobili denar za vodovod in telovadnico, sedaj pa iz tega verjetno ne bo nič. Bojijo pa se, da referendumi v Vinski gori ne bodo več tako uspešni kot so bih doslei. Drugi problem, ki jih tare, je šolstvo. Radrbi preprečili, džtbfna šoli, ki ima štiri razrede, uvedli kombiniran pouk zaradi premajhnega števila učencev v raz,-redu. Nimajo pa tudi vrtca, zato morajo malčki v varstvo drugam. OB PRAZNOVANJU- VRSTA PRIREDITEV V spomin na dan vstaje slovenskega naroda • praznujejo krajani Vinske gore svoj krajevni praznik. Prireditve v počastitev tega praznika so se začele že 16» julija s tumitjem v malem nogometu in s tekmovanjem v streljanju z zračno in malokalibrsko puško. Do 24. julija, ko bo osrednja proslava bo tudi košarkarsko tekmovanje in šahovski turnir Dosameznikov. V nedeljo bo najprej svečana-na seja skupščine KS. Ta se bo začela ob 10. uri. Ob 11. uri pa bo športna akademija »MLADOST 83« z otvoritvijo športnih objektov in planinske poti, kajti planinci bodo imeli svojo planinsko pot okrog Vinske gore. Ta bo vodila od ObiVca, mimo Košaria na Črnovo, naprej mimo partizanskih grobbv proti »Dolini mlinov«, k Vinski gori in na vrh Te-menjak. Od tu bo pot vodila na Ramšakov vrh, od koder je prelep razgled na Kozjak. Potem pa spet pod pod noge in na Radojč, s katerega bodo planinci lako opazovali Savinjsko dolino in Vinsko goro. Pot bodo nadaljevali mimo Ganžatja do domačije Lešek, svojevrstne posebnosti kraja, Kjer imajo muzej, v katerem je med drugimi zanimivimi predmeti tudi stara poštna blagajna še iz Turških časov, in do Grajske razvaline preko Dobrove nazaj do Obirca. To pot lahko utijeni plankfci opravijo v dvanajstih urah, normalna hoja pazahteva šestnajst ur; zato je najlepše, če jo planinci prehodijo v dveh dneh, pravijo. Krajani Vinske gore pa bodo ob 12. uri 30 minut priče, otvoritvi pomembne pridobitve za kraj, ko bodo svečano prerezali trak na obnovljenih cestah v njihovi krajevni skupnosti. Ob 15. uri, se b« začelo krajevno srečanje. Da bo razpoloženje kar najboljše, bo skrbel ansamber Veseli DRt-NOVCI! mkp, sv čanov, nastopilo pa je 14 narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin. 6 skupin se je udeležilo tudi tekmovanja za najboljšo pesem o Graški gori. Zmagal je ansambel Gorski cvet. 21. julija 1983 ★ Titovo Velenje ZANIMIVOSTI nas cas * s,ran ? Titovo Velenje Pobuda za izdelavo spominkov V Šaleški dolini se v zadnjem času ne moremo pohvaliti s preveč pestro ponudbo na področju spomin-karstva. Le redki so tovrstni izdelki, kijih lahko ponudimo obiskovalcem, nekatere izmed njih pa je že zdavnaj prerastel čas. Tako turistom med drugim ponujamo tudi prospekte, ki kažejo nekatere zanimivosti v občini pred desetimi in več leti. Da bi odpravili to pomanjkljivost. se je pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje sestala posebna komisija. kije lahko znova ugotovila, da sedanjih spominkov ni dovolj, njihova izbira pa je piemajhna; zato so se zavzeli za izboljšanje tovrstne turistične ponudbe v občini. Poudarili so, da mora spo-minkarstvo postati sestavni del celovite turistične ponudbe, ki ga bomo objavili tudi v našem tedniku v začetku septembra. Iz natečaja bo najbolje razvidno, kaj želimo v občini doseči na tem področju. Člani komisije že v. naprej vabijo vse, ki jih zanima to področje, da sodelujejo pri tej nalogi in pobude ter zamisli že v naprej pošljejo svetu za kulturo pri občinski konferenci SZDL. Po objavljenem javnem natečaju bo posebna strokovna komisija ocenila primernost posameznih predlogov. Tekmovanje za 22. julij Osnovna strelska organizacija Kajuh iz Mozirja bo ob Dnevu vstaje tudi letos priredila tradicionalno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško proste izbire. Tekmovanje bo 22. julija in bo trajalo od 7. do 19. ure, pripravili pa ga bodo na strelišču v Mozirju. Udeležijo se ga lahko strelci in strelke starejši od 15 let, dovolili pa bodo uporabo lastnega orožja. Za najboljše bodo pripravili vrsto praktičnih nagrad, pa seveda pokal, medalje in diplome. omejeni. Najbolj obiskani so pač karate filmi, ki prinašajo tudi največ „cvenka" v blagajno, za-i to jih tudi tolikokrat vrte. Janko in Franci tudi sama skrbita za reklamo. , Od tega kako je posamezen film predstavljen, pa je odvisno število gledalcev. Poklic kinooperaterja je lep za tistega, ki ima do njega veliko veselja. Janko in Franci ga imata. Skrbita za vse, kar je povezano z imenom kino. Udarniško sta teden dni belila velenjski kino, na enak način pa sta poskrbela tudi za okrepčevalnico. Že v kratkem pa bosta spet zraven, ko bodo v dvorani zamenjavali stole. Rekla pa sta, da ima njun poklic tudi senčne strani. Sobote, nedelje, prazniki, dnevi namenjeni počitku so za nju navaden delovni dan. Pa tudi od gledalcev je včasi slišati kako ,,gorko" na njun račun. Za kaj vse že nista bila kriva. Tudi, ko zmanjka elektrike, pri čemer Janko in Franci nimata nič, gledalci krivdo naprtijo kar na njun naslov. mkp foto: b. Mugerle Znova smo dobili dve fotografiji, ki kažeta, kako so se ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja oblačili ljudje. Fotografiji nam je poslala Martina Goričar iz Gaberk. Slika moškega, njenega pradeda, je bila narejena okoli leta 1880, druga slika pa okoli leta 1918. Najboljša poletna fotografija Okusi so preveč različni „Delo kinooperaterja je gotovo precej zahtevno. To še zlasti velja za podeželje, kjer se s tem poslom ukvarjajo ljubiteljsko, večinoma so prepuščeni samim sebi, vsa opravila ležijo na njihovih plečin, pa še vse najrazličnejše kritike in obtožbe letijo na njihov račun, naj so krivi ali ne." Tako pravi Štefan Matjaž, ki skrbi za kinopredstave na Ljubnem ob Savinji. Veselja do tega dela mu ne manjka, sicer bi že zdavnai vrgel puško v koruzo in posial tudi sam (pre)več-krat nergajoči gledalec. Vrsto zanimivih stvari je povedal in morda bo poslej obtožb nekoliko manj. Precej pripomb je glede izbire filmov, ki- jih predvajajo. Izbirajo jih seveda' gledalci sami. Dvanajst članska komisija enkrat na leto po lastni presoji iz katalogov izbere 150 filmov, pozneje jpa jih določiio 115, kolikor jih rabijo na leto. Posebej pazijo, da je ene zvrsti največ petnajst filmov. To je seveda poseben problem, ker vsem okusom ni moč ustreči, od zvrsti pa je v največji meri odvisen obisk in s tem dohodek. Daleč najbolj obiskani so seveda razni ,,karate", ,,seksi" in podobni filmi nizke kakovostne in umetniške ravni. Zaradi očitne odvisnosti med takšnimi filmi in dobičkom je tudi ponudba kakovostnih filmov vse manjša, ob tem pa naša kulturna raven dokaj zaskrbljujoča. Jasno seveda je, da je ob predvajanju boljšega in zahtevnejšega' filma, dvorana bolj ali manj prazna, med gledalci pa ni niti tistih, ki se sicer najbolj zavzemajo za boljše filme in višjo kulturno raven. Na Ljubnem mora biti na eni predstavi 100 obiskovalcev, če se želijo izogniti izgubi. Ob omenjenih filmih jim je letos to uspelo, saj so imeli zadnje mesece povprečno 157 obiskovalcev. Tudi v prihodnjih mesecih je spored takšen, da se slabega ,,poslovanja" ni treba bati. Problem so tudi v nebo vpijoči kritiki seksi filmov, ki se bojijo za ,,počutje" svojih otrok, ob tem pa z vso vnemo zagovarjajo karate in podobne filme, v katerih ne manjka nasilja, pa tudi seksa Štefan Matjaž pravi tudi, da ga gledalci najpogosteje obtožujejo zaradi „rezanja", ..krajšanja" in tako naprej. Obtožujejo že, ne vedo p"a da zato ni kriv operater niti projektor, temveč filmi izredno slabe kakovosti. Zaradi nujnega rezanja filma pri pripravi traku za predstavo, pa tudi zaradi drugih razlogov, so filmi seveda že bistveno krajši in predvajalec čudežev z njimi ne more delati. To seveda velja za starejše filme, saj distributerji novih v ,,provinco" praviloma ne pošiljajo. Kakšni dve leti se morajo filmi predvajati drugod, da pridejo na Logarska dolina Logarska dolina je naravni dragulj, njene možnosti na turističnem področju izredne, a nerazumljivo slabo izkoriščene. Ponudba je več kot pičla, obiskovalci pa tudi zato veselo uživajo na njenih jasah in livadah. Še bolj veselo seveda kjerkoli in povsod puščajo odpadke, ki jih »nudi« industrija živil, pijač in podobnih dobrin. Tudi izkupička ni, zato so se odločili za gradnjo kampa. Pridno so gradili, tik pred zaključkom del pa se je vse ustavilo. Zmanjkalo je denarja, volje, pa morda še časa. Očitno nismo skregani samo z denarjem, temveč tudi z zdravo pametjo. Iščemo najstarejšo fotografijo Delo kinooperaterjev Skrbimo za nemotene predstave Kinooperater. Kaj vse dela in kakšen poklic je to, sta nam povedala Janko Pušnik, ki skrbi za nemotene predstave v Kinu Titovo Velenje že 15 let in Franc Miklavžina, ki bdi nad predstavami v Šmartnem ob Paki, Doli-ču, Šoštanju in nad filmi, ki jih v rte v Domu Kulture, v mozirski dolini pa to delo odpravja Štefan Matjaž. Povedala sta nam, da je prvi kinooperaterjev stik s filmom že na železniški postaji, kjer ga prevzameta. Takoj, ko jima pride v roke, ga morata skrbno pregledati, da ugotovita, ali ni na njem morebiti kake napake. Film potem pripravita za normalno predvajanje. Ko se predstava začne, skrbita, da je s sliko in tonom na platnu vse v redu, kajti kinooperater je odgovoren za nemoten potek. Ves čas pa mora tudi paziti, da filma sam ne poškoduje, in da ga po končanem predvajanju kar najbolj ohranjenega preda naprej in ga zavaruje, da se med transportom k drugemu kinematografu ne poškoduje. vas. Delna izjema sta podjetji Ze- malo izsiljujejo — »vzemi siaf film. če .hočejS potem še hovej-šega". Ko pride na vrsto, je seveda tudi ,,najnovejši" film že star. Gledalci predlagajo delo z enim projektorjem, kar pa ni rešitev za stare in izrezane filme, pa še odmor bi bil potreben. Sicer pa priprava filma za en projektor zahteva več rezanja, več dela za Priprava filma, zlasti starega, terja veliko dela v prejšnji številki smo vam očitali, da nimate prave volje za fotografiranje v tem vročem'času. Motivov pa je gotovo seveda zelo veliko. Le okrog sebe je treba pogledati in sprožiti kamero. Ža začetek, in da bi vas spodbudili, objavljamo tale kar zanimiv posnetek. Morda bi ga lahko imenovali Sramežljivost. Sama tudi vzdržujeta pro-jetorje. Če projektor ni vzdrževan tako kot bi moral biti, tudi predstava ni takšna, kot si gledalec želi. Kdor želi opravljati kinoope-raterska dela, mora najprej končati poklicno šolo — najbolje kovinarsko ali elektro — šele potem gre lahko v uk, kjer Janko Pašnik je potrebno opraviti 200 ur praktičnega pouka. Tu pa šolanja še ni konec. Pridobiti je potrebno še vdliko teoretičnega znanja na tečaju v Ljubljani. Filme za predstave izbira programski svet in od njihovega okusa je odvisno, kakšne filme gledamo. Je pa res, da so pri izbiri v zadnjem času precej. Franc Miklavžina operaterja, takšno predvajanje škoduje filmu in projektorju, zato tudi podjetja za boijše filme zahtevajo predvajanje z dvema projektorjema. Res pa je, da je preklop iz enega na drugi projektor bolj opazen pri starih filmih, kot pri novih, saj pri teh prekinitve ni. Še več problemov je navrgel Štefan Matjaž, kinooperater z Ljubnega, pa zagotovo niso samo njegovi, le na Ljubnem jih najbolj občuti. 8_suan*_naB cas OD TU IN TAM Titovo Velenje ~k 21. julija 1983 PLANINSKI KOTIČEK • PLANINSKI KOTIČEK • PLANINSKI PISMA BRALCEV Jezikovno razsodišče (101) Ime za jezik Hrvatov, Srbov, Muslimanov, Črnogorcev ,, Pišem vam v zvezi s člankom Obrazci, obrazci, objavljenem v Delu 22. aprila tega leta. Če že pišete o javni rabi slovenskega jezika, bi se lahko naučili, da poleg srbohrvaščine obstaja hrvatosrbščina (u srpskohrvatskom jeziku mi tome kažemo srpskohrvatski i hrvatskosrpski jezik). V članku o obrazcih ste napisali sječanj, pravilno pa se reče siječanj; drugič pa to ni srbohrvaščina, ampak hrvatskosrbski jezik. Če si v javnih glasilih prizadevate za čisti slovenski jezik, ne pačite obenem srbskohrvatskega. Sprejmite tovariške pozdrave". Sledi podpis R. C. iz Ljubljane. Za napačno pisano besedo srečanj se seveda moramo opravičiti: napaka je nastala pri pretipkavanju. Prav nerodno nam je zaradi tega. Druga pa je z imenom za jezik Hrvatov in Srbov in — kot vemo — tudi Črnogorcev in Muslimanov. Pri nas seje za ta jezik na splošno uveljavil naziv srbohrvaščina, in mislimo, daje najbolje, če pri njem kar ostanemo, kadar gre za splošno, ne strokovno rabo. V znanosti in še kje je seveda mogoče tudi razločevati tako imenovane zemljepisne (in nekako na narode oprte) variante: vzhodno ali srbsko, zahodno ali hrvaško, južno alj črnogorsko in osrednjo ali bosensko-hercegovsko. V znanstveni rabi lahko tudi v Sloveniji sledimo ustreznim oznakam v srbohrvaščini, in torej imenujemo vzhodno varianto srbskohrvatsko, zahodno hrvatskosrbsko, ni pa (še) utrjene oznake za varianto v Črni gori ter Bosni in Hercegovini. Ravno s tega vidika se pokaže ustreznost enotnega slovenskega izraza v vsakdanji in praktično strokovni rabi. Pri tem mislimo na podobne jezike drugod po svetu, konkretno npr. na angleščino, ki ima svojo varianto v Ameriki (prim. ameriška angleščina). Seveda se tudi pri nas kdaj namesto srbskohrvatski jezik reče skrajšano tudi le srbski in namesto hrvatskosrbski kar hrvatski, kolikor se pač enako izražajo tudi Srbi in Hrvati. v presoji o obrazcih ni šlo za to, katera varianta srbohrvaščine je na njih uveljavljena, temveč za to, da se slovenščina s takimi obrazci omejuje v javni rabi. In takega nadomeščanja slovenščine^v javni rabi z drugimi jeziki si — pač upravičeno — tudi za naprej ne želimo in ga oDsojamo kot nepotrebno motenje v uživanju ustavno zagotovljenih pravic slovenščine. Jezikovno razsodišče (102) „Artiljerija" za dekleta in žene V aprilu so se v nekaterih slovenskih revijah in občinskih glasilih pojavili članki, ki vabijo žene in dekleta k prostovoljnemu usposabljanju za vojaški poklic. Revija Naša žena je ob članku objavila tudi prijavo, ki jo morajo bodoče vojakinje izpolniti. V rubriki, v kateri so naštete možnosti za usposabljanje, beremo, da se bodo žene in dekleta lahko odločale med drugim tudi za pešadijo, artiljerijo, artiljerijsko-raketne enote protizračne obrambe, inžinerijo, sanitetsko službo. Prijavo z enakim besedilom je v aprilu razpošiljal tudi Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Center. Pravilno je seveda samo: pehota, artilerija, artilerijsko-ra-ketneenote protizračne obrambe, inženirstvo, sanitetna služba. V obeh prijavah je tudi sicer več napak, npr. manjkajoča in napačno rabljena ločila, okorno izražanje, o čemer smo že pisali. Tokrat bi radi opozorili na malomaren odnos do slovenskega vojaškega izrazja. O njem bi se lektor(ioa) Dri Naši ženi in_neznani sesta-vljavec besedila, ki gaje razpošiljal občinski svet zveze sindikatov, lahko poučila v več slovarskih priročnikih, še zlasti pa v Vojaškem slovarju. V njem je zbrano slovensko vojaško izrazje, in nerazumljivo je, da ga nekateri sestavljavci besedil z vojaškega področja še pet let po izidu ne upoštevajo. S tem siromašijo izrazne možnosti slovenskega jezika in onemogočajo, da bi ta opravljal svojo vlogo tudi na tem področju življenja slovenske družbe. Da se da tudi drugače, nam dokazuje prijava, kije bila objavljena v aprilski številki Naše obrambe: v njej je v slovar sprejeto slovensko vojaško izrazje upoštevano. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s sloven-ino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca £ZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Šoštanj Zakaj tako slaba založenost Krajani Šmartnega ob Paki smo zadnje dni lahko slišali ostre razprave, ki jih je sprožil članek Zakaj tako slaba založenost, objavljen v 26. številki Našega časa. V članku, ki ga je napisala Tatjana Podgoršek, ugotavlja, da je založenost v trgovini Market v Šmartnem ob Paki zelo slaba, da ni vedno mogoče kupiti kruha in mleka v popoldanskem času, da ni mesa. Z vodjo Marketa nimam namena polemizirati, vendar menim, da mora kritiko sprejeti in samokritično oceniti delo Marketa v Šmartnem ob Paki. Tovarišici Tatjani Podgoršek pa se ne bi bilo treba opravičiti za ostro' napisane besede, 28. številka Našega časa, saj je pisala objektivno in korektno Gorazd Uratnik P. S Člankov s podobno vsebino smo dobili še nekaj. Odločili pa smo se za objavo zgornjega, ker tudi mi s tem končujemo polemiko o (ne) založenost! Marketa v Šmartnem ob Paki. Star pregovor pravi: Dobro blago se samo hvali. Mednarodno ribiško tekmovanje Konec tega meseca bo v Šoštanju veliko mednarodno ribiško tekmovanje v peteroboju. To tradicionalno tekmovanje bo letos že petič, na njem pa bodo sodelovale reprezentance Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Švice in Jugoslavije. Poleg njih pa prvič še reprezentanci Češkoslovaške in Madžarske. To pa so tudi ekipe, ki so najboljše v tem športu. Zvezna republika Nemčija je svetovni in evropski prvak, ekipa ČSSR pa je bila na lanskem svetovnem prvenstvu druga. Prav je, da ob tej priložnosti zapišemo nekaj več tudi o organizatorju tekmovanja ribiški družini Paka Šoštanj. Ustanovili so jo leta 1953. Do 1. januarja letos je imela v upravljanju celotni paški ribiški okoliš, razen velenjskih jezer. S sklenitvijo samoupravnega sporazuma z ribiško družino iz Titovega Velenja pa z delom reke Pake gospodari velenjska družina. Tekoče vode, s katerimi gospodarijo, so zaradi številnih odvzemov vode, urbanizacije, opustitve kmečkih žag in mlinov ostale vse manj primerne za športni ribolov. Pritoki Pake so primerni za postrvi, vendar zaradi zgoraj navedenih razlogov le z velikimi napori ohranjajo stalež rib v vodi. V gojitvene revirje vlagajo na leto 40 do 50 tisoč zaroda postrvi. Po dveletnem obdobju pa mladice odlovijo in jih vlagajo v posamezne revirje. Tako na leto vložijo v lovne revirje kar 3000 do 4000 mladic, velikih od 15 do 30 cm. Od Šoštanja naprej je reka Paka zaradi različnih industrijskih odplak zelo onesnažena, tako da je do vasi Gorenje praktično pravi industrijski kanal, šele pred izlivom v Savinjo je naseljena z ribami, ki pa so skoraj vsaki dve leti žrtve raznih zastrupitev. Zaradi tega šoštanjski ribiči lahko uspešno gospodarijo le na šoštanjskem jezeni. Je zelo bogato in naseljeno z belimi ribami in ribami roparica-mi. Doslej so vanj vložili že več kot 10 ton raznih rib. Občanom omogočajo po primernih cenah turistični ribolov in rekreacijo. Pred leti so ribiči s pomočjo krajevne skupnosti, šoštanjskih termoelektrarn in še nekaterih drugih, z udarniškim delom zgradili ribiški dom ter športno igrišče za ribiško športna tekmovanja na suhem. Te objekte skrbno negujejo, enako tudi zelenice in sploh okolje. Ta del Šoštanja postaja resnični rekreacijski center. Imajo še veliko načrtov. Skupaj z ostalimi krajani želijo zgraditi tudi teniško in balinarsko igrišče. Družina ima bogato tradicijo ne le v rekreacijskem ampak tudi v vrhunskem športnem tekmovanju. Ze dolga leta njihovi tekmovalci osvajajo najvišja mesta na raznih meddružinskih, območnih, republiških tekmovanjih, tako v lovu rib, kot v športnih disciplinah. Ze več kot 15 let so najboljši slovenski ribiči v peteroboju, in sicer na tekmovanjih na suhem. Imajo več izprašanih republiških in zveznih sodnikov, pa tudi medna- rodnega sodnika za ribiško tekmovanje. Poleg naslovov republiških prvakov pri članih in mladincih v peteroboju uspešno tekmujejo še v slovenski A ligi v lovu rib s plovcem. Vlado Mešič je v preteklih petih letih petkrat zapored zmagal v peteroboju. Ekipa Vlado Mešič, Franc Reberšek in Rudi Mešič pa so kot slovenski repre-zentanti večletni državni prvaki. Vlado Mešič in Franc Reberšek sta tudi reprezentanta Jugoslavije in oba kategorizirana športnika zvez- nega razreda. Vlado Mešič je največji Uspeh dosegel pred dvema letoma na evropskem prvenstvu v ZR Nemčiji, kjer je bil dvakrat četrti v posameznih disciplinah. Na mednarodnih turnirjih v Šoštanju pa je v posameznih disciplinah zmagal že trikrat. Na koncu naj zapišemo še to, da je bil Vlado Mešič v preteklem letu športnik velenjske občine. To je bilo za družino, kot sami poudarjajo, največje priznanje za dosedanje delo. Preizkušnja spretnosti za varno hojo v gorah Republiški prvaki v orientaciji Pretekli mesec lahko ocenimo kot najbolj uspešni dan za mlade velenjske planince, ki se redno preizkušajo v edini tekmovalni disciplini s področja planinstva. Na republiško orientacijsko tekmovanje smo poslali skromno zastopstvo — vsega dve ekipi — eno pionirsko in eno mladinsko. Z Mariborske koče na Pohorju, v okolici katere se je ono teKmova-nje, so se mladi planinci vrnili kot dvakratni republiški prvaki — zmagali so tako pionirji kot mladinci. Pri pionirjih so tekmovali učenci OŠ Miha Pintar Toledo: Vrbovšek Julija, Jurko Mira in Špegel Miha, mladinci Pušnik Aleš, Vrhnjak Tomaž in Skrbinek Branko pa so vsi učenci 3. razreda Tehniške strojne šole Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. Zmaga v pionirski konkurenci, kjer je nastopilo 23 ekip iz vse Slovenije ter v mladinski, kjer je bilo 17 ekip, gotovo ni slučajna, ampak je plod načrtnega nekajletnega dela. Mladinski odsek že 12 let prireja vsako leto planinsko šolo za učence osnovnih šol, kjer je orientacija eden izmed učnih predmetov, izven programa pa v okviru planinske šole izvedemo vedno tudi orientacijski pohod. Ekipe se vsako leto urijo na domačih tekmovanjih —■ vsako jesen organiziramo področno tekmovanje za pokal PD Titovo Velenje na Paškem Kozja-ku, zgodaj spomladi pa še občinsko orientacijsko tekmovanje — prvenstvo za osnovne in srednje šole — Najboljše ekipe iz teh tekmovanj so se nato udeležile še treh področnih pohodov in sicer na Humu v oktobru 1982 ter na Šmohorju in Kalu v mesecu aprilu oziroma maja letos. Sledji dve tek- movanji sta bili hkrati kvalifikacijski za nastop na republiškem prvenstvu. Lep uspeh je dosegla tudi članska ekipa, saj je bila po dveh področnih tekmovanjih na 2. mestu v regiji; republiškega tekmovanja pa se zaradi službenih obveznosti članov ni mogla udeležiti — tekmovanje je bilo namreč tridnevno z orientacijo ponoči. Tako smo po nekaj letih; pred leti smo že zmagali v pionirski konkurenci ter enkrat v mladinski, zopet v republišlfem vrhu, kar je vsekakor priznanje za celotno delo v mladinskem odseku in obveza, da zastavimo vse sile, da ostanemo na doseženem nivoju. Mladinska ekipa že razmišlja, kako se lotiti priprav za mesec september, ko bo kot najboljša slovenska ekipa nastopila na državnem prvenstvu, ki bo na Kosovem. Andrej Kuzman Vrsto jedi, ki so jih v starih časih pripravljali po posameznih pokrajinah naše ožje domovine, lahko odslej vsako sredo v času kosila naročite v restavraciji Nama Titovo Velenje Planinska sekcija Vegrada Tudi planinstvo je del rekreativne dejavnosti delavcev v združenem delu. V Vegradu ga gojijo že desetletje. Največje zanimanje za planinstvo pa je opaziti v zadnjih dveh letih, ko so v Vegradu ustanovili planinsko sekcijo. Lani so uspešno izvedli pohode na Golico, Ojstrico in Peco. Letos pa so se povzpeli na Rogatec, Nanos, Olševo, v načrtu pa imajo še vzpone na Triglav in izlet v neznano. Njihovih izletov se vedno udeleži veliko število pohodnikov različnih narodov in izobrazb. Vedno je na takšnih pohodih vladal red, kar je še posebno razveseljivo. Tudi tisti, manj utrjeni, so s to-variško pomočjo varno opravili vse vzpone. Zato ni čudno, da se na takih izletih počutijo kot ena družina. Vtise objavljajo v internem glasilu, o vseh izletih pa vodijo tudi album slik in drugih podatkov. Radi bi še povečali število članov, želijo pa si tudi več predavanj s področja planinske vzgoje, kar bodo uresničili že jeseni. Prvi sadovi pobude Planinskega društva Titovo Velenje, da se tudi v organizacijah združenega dela oblikujejo planinske sekcije, se torej že kažejo. Vabimo vas na Kopitnik Planinci Titovega Velenja vas vabijo na Kopitnik. 910 m visok, kjer je v vsakem letnem času lepo. Nekateri ga poznajo zlasti po blagajevem volčinu. ki ga najdemo le še na Velikem Kozjem. Polhograjskih Dolomitih in ponekod v Srbiji. Tudi drugega cvetja je tu veliko. Na Kopitniku je planinski dom. kije odprt ob sobo tali innedeljah ter državnih praznikih. Iz Rimskin Toplic pridete na vrh v uri in pol. Najprej greste do restavracije Stara pošta. Od tu krenete na levo po kolovozu ob potoku, nato pa desno po ozki poti do domačije Venko in naprej do kmetije Kajtna. Pot nadaljujemo po stezi in že se vam odpre lep razgled na okoliSKe vasi. Ud domačije Turk gremo še 100 metrov po kolovozu, nato pa pri markaciji zavijemo desno in po slabo shojeni stezi po gozdu v hrib. Dosežemo travnike in bukov go/d. Od jase naprej se pot strmo vzepnja. Ko pridemo do razpotja, nadaljujemo do Rimskega sedla, od koder je krasen razgled na Mrzlico. Smohor, Hum nad Laškim in Veliko Kozje. Na sedlu pa zavijemo ostro v desno in spet v hrib. Na sam vrh, kjer je shranjena vpisana knjiga, nas pripeljejo steze in kolovozi mimo gozdne poseke. Vzpnemo se na najvišjo steno. Pot nas nato vodi čez gozd do planinskega doma. Tu dobimo žig Zasavske planinske poti. Okolica je primerna za rekreacijo in oddih. V koči vam do-strežejo s pijačo, dobite pa tudi kaj za pod zob. _ na isopitmk pa lahko pridete tudi z avtomobtlim. Peljete se po cesti Celje — Rimske toplice, na križišču za Hrastnik zavijete desno in se peljete do gostišča Marn, ki je na klancu. Tam cesta ostro zavije na Gore. Vi pa se peljete do smerokaza za Kopitnik in tam zavijete levo. Blizu doma je tudi parkirni prostor. Tam pustite avto in se peš odpravite do koče. Na Kopitniku lahko preživite prav prijeten konec tedna. Ob povratku pojdite še na Gore. Peš prideta tja v eni uri. Od tu je lep razgled zlasti po Zasavju. Od doma se lahko odpravite že v soboto zjutraj, vračate pa v nedeljo proti večeru. Prespite lahko na Kopitniku ali pa na Gorah, če jih boste obiskali. Navedli smo vam dve poti. Želimo vam prijetno hojo in veliko tepce!a na poti. pa seveda mnogo sonca. Planinci PD Titovo Velenje SLOVENSKE NARODNE JEDI ali KAKO SO KUHALE NAŠE BABICE nas obveščevalec j Četrtek, 21. julija — Danijel Petek, 22. julija — Dan vstaje Sobota, 23. julija — Brigita Nedelja. 24. julija — Kristina Ponedeljek, 25. julija — Jakob Torek, 26. julija — Ana Sreda, 27. julija — Gorazd IŠČEMO SOVLAGATELJA za bife ca 70 m2 ob trgovini v naselju Šmartno, Titovo Velenje. Vrednost soudeležbe okrog 1,5 milijonov dinarjev. Trgovina je v izgradnji. Informacije dobite na telefon štev. 850-680. Delavski svet Projektivnega biroja Velenje proda garsonjere na Prešernovi 9/a v Titovem Velenju v skupni izmeri 32,07 m2. Cena 628.738,10 dinarjev. Prednostno pravico pri nakupu ima koristnik stanovanja. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave oglasa. KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 21. 7. ob 19. in 21. uri: ŽIVLJENJE JE LEPO — italijan-sko-ruski, ljubezenski. V gl. yl.: Giancarlo Giannini Petek, 22. 7. ob 11. uri: MAŠČEVANJE PREKRIZANIH PESTI — hongkonški kung fu. V gl. vi.: David Chiang Petek, 22. 7. ob 19. in 21. uri: VZPON IN PADEC IDI AMINA — britansko-kenijski, biografija. VgL vi.: Joseph Olita Sobota in nedelja, 23., 24. 7. ob 19. in 21. uri: MAŠČEVANJE PREKRIZANIH PESTI — hongkonški, kung fu. V gl. vi.: David Chiang Ponedeljek in torek, 25., 26. 7. ob 19. in 21. uri: HOTEL DRA-CULA — zahodno-nemški, komedija. V gl. vi.: Gani Garko Sreda in četrtek, 27., 28. 7. ob 19. in 21. uri: LABORATORIJ ZLOČINA — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: M/chael Murphy KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 21. 7. ob 20. uri: VŽP"-ON IN PADEC IDI AMINA — "britansko-kenijski, biografija. V gl. vi.: Joseph Olita KINO ŠOŠTANJ sobota, 23. 7. ob 20. uri: ŽIVLJENJE JE LEPO — italijan-sko-ruski, ljubezenski. V gl. vi.: Giancarlo Giannini Nedelja, 24. 7. ob 18. in 20. uri TELO IN DUŠA — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Isac Leon Cen-nedy Ponedeljek, 25. 7. ob 20. uri: MAŠČEVANJE PREKRIZANIH PESTI — kongkonški, kung fu. V gl. vi.: David Chiang Sreda, 27: 7. ob 20. uri: HO i ^ DRACULA — zahodno-nemški, komedija. V gl. vi.: Gani Garko KINO DOLIČ u. 7. ob 21. uri: TELO IN DUŠA — ameriški, akcijski. V gl^ vi.: Isac Leon Cennedy Torek, 26. 7. ob 21. uri: MAŠČEVANJE PREKRIZANIH PESTI — kongkonški, kung fu. V gl» vi.: David Chiang MALI OGLAS! PRODAM boljer za kopalnico 80 literski in za kuhinjo 10 literski. Informacije po telefonu 851-945. ODLETELA JE RUMENA PAPIGA-NIMFA. Prosim, vrnite jo proti nagradi. Telefon 851-544. PRODAM FORD KOMBI TRANZIT, zaprti tip s štirimi vrati. Je dobro ohranjen. Informacije po telefonu 884-025. TAKOJ SPREJMEM V SLUŽBO DELAVCA ali PK instalaterja za vodovod in avtogeno varjenje. Zahteva se vsaj delno znanje avto-genega varjenja. Možnost priučit-ve. Oto Kumer, INSTALATER-STVO — CENTRALNO OGREVANJE, — IZDELOVANJE DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV, telefon 884-025, Šmartno ob Paki 124. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da kemična čistilnica Po-lak, Koroška 44, zaradi letnega dopusta ne obratuje od 18. 7. do 8 8 1983 PRODAM POLTOVORNI KOMBI IMV disel ali zamenjam za Fiat 750. Informacije po telefonu 851-058. PRODAM NOVO POLAROID KAMERO. Naslov na upravi lista. V SOBOTO SEM IZGUBILA ZLAT PRSTAN z napisom MA. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi na naslov: Ana Novina, Trg Edvarda Kardelja 7, Stanovanje št. 20, Titovo Velenje. DOBRO OHRANJEN osebni avto Kadet ali Zastava 101 kupim. Gotovina 20 M, ostalo gradbeni kredit. Naslov v uredništvu. PRODAM R-4 i LS, letnik julij 1979. Telefon 850-635. PRODAM sedežno kotno garnituro v temnorjavi barvi, (muket), električni štedilnik in črnobel televizor. D. J. Jerihova 36, Titovo Velenje. Telefon 851-266. STANOVANJE NUDIM pridni in delovni ženski, srednjih let, ki bi pomagala v gospodinjstvu in pri vzgoji dveh mladoletnih hčerkic (7 in 10 let). Rajko Samac, Gorenje 1 a, Šmartno ob Paki. DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 21. julija — dr. Lazar Petek, 22. julija — dr. Lazar Sobota. 23. julija 5 dr. Lazar Nedelja. 24. julija — dr. Lazar Ponedeljek, 25. julija — dr Stupar Torek. 26. julija — dr. Stupar Sreda, 27. julija — dr. Lazar ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu: Petek, 22. julija — dr. Božo Je-všek, Kidričeva 17, Titovo Velenje U V&.&L DO it komunalno In stanortnltko oskrbo Vekom. tub. o. Titovo Velen/e, KoroSka37 b TOZD komuntlnt otkrbt TOZD toplotni otkibt TOZD tltnortn/ikt otkrbt DSSS VEKOS TOZD TOPLOTNA OSKRBA obvešča svoje odjemalce, da zaradi rednega letnega remonta toplotnih naprav ne b^ tople vode 22., 23. in 24. julija. ha WB . $ £:■■"■•■> -»i,- \ TGPPaka v mesecu juliju za vas: — terasa hotela Paka z glasbo ob petkih in sobotah z ansamblom STYRIA — vrt Kajuhovega doma Šoštanj z glasbo ob petkih, sobotah in nedeljah z DUO ERJAVC-VALENTI — terasa na letnem kopališču v Titovem Velenju z jedili na žaru — igranje tenisa na razsvetljenih teniških igriščih.ob kopališču v Titovem Velenju — obisk RTC Golte z rednimi gondolskimi prevozi. Sobota, 23. julija — dr. Božo Jevšek, Kidričeva 17, Titovo Velenje Nedelja, 24. julija — dr. Božo Jevšek, Kidričeva 17, Titovo Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ uu petka, 22. julija, do četrtKa. 28. julija — Franc Blatnik, dipl. vet. Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 852-253 GIBANJE P KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ Poroka: Florjan MEŽNAR, roj. 1956. strojni ključavničar iz Sr. Florjana pri Šoštanju 11 in Bernarda STROPNIK, roj. 1964, kuharica iz Sv Florjana pri Šoštanju 18/b Poroke:Zoran Maric. roj. 1958, rudar iz Bjelavičev in Renata Forštner, roj. 1956, analitik iz Šoštanja; Slavko Gajšek, roj. 1960. rudar iz Topolšice in Dragica Rojnik, roj. 1962, konfekci-onarka iz Topolšice. Smrti: Alojz ŠKAPER. inv. upokojenec, Šoštanj. Kajuhova 11. star 59 let; Darko JELEN, dijak, ravne 183, star 17 let; Alfonz ČEKON, upokojenec, Čečovlje 36, star 51 let; Amalija ARCET, gospodinja, Titovo Velenje, ulica Veljka Vlahoviča. stara 74 let; Karel KOLENC, upokojenec, Lahovna 8, star 73 let; Marija KOŠEN1NA, druž. upokojenka, Topolšica 122. stara 86 let; Jožef NOVAK, upokojenec. Štore 94, star 65 let; Franc POČl-VAVŠEK, invalidski upokojenec, Šmarje pri Jelšah 106, star 56 let. Smrti: Tomo Leskovar, kmečki delavec iz Ladonje Gornje 14, star 46 let; Jože Vrtacnik, upokojenec iz Radmirja 14, star 64 let; Ivana Škorjanc, družinska upokojenka iz Titovega Velenja, Gubčeva 11, stara 77 let; Janez Mikuš. kmet iz Rogatca 197, star 72 let; Franc Markus, upokojenec iz Šoštanja, Cesta Matije Gubca št. 5, star 64 let- Adolf Videmšek, upokojenec iz Šoštanja, Partizanska pot 7, star 74 let. Radio Titovo Velenje UKV, frekvenca 88,9 MHz- oddajnik Titovo Velenje in 97,2 MHz pretvornik Plešivec Oddajam Radia Titovo Velenje lahko prisluhnete ob petkih ob 16.30 uri pa vse do 18. ure. Ob nedeljah je prva oddaja na sporedu že ob 11. uri in »raia do 12.30. Drugi del .oddaje-radia Titovo v eienjc se prične ob 14.45 uri. in sicer z oddajo Poslušalci radia Titovo Velenje čestitajo in pozdravljajo in traja do 17. ure. V ustanavljanju Energetska skupnost Iniciativni odbor za ustanovitev energetske skupnosti za območje celjskih in koroških občin je poslal vsem tozdom. delovnim skupnostim in krajevnim skupnostim v občinah celjskega in koroškega območja predlog samoupravnega sporazuma o uslanovitv'. občinske energetske skupnosti za območje celjskih in koroških občin. Omenjeni sporazum upošteva kriterije za ustanovitev, ki jih določa Zakon o energetskem gospodarstvu. V energetski skupnosti bodo uporabniki energetskih virov in delavci energetskih dejavnosti us- klajevali interese skladno z energetskimi viri. Na področju oskrbe z električno energijo je doslej sicer delovala samoupravna interesna skupnost preskrbovalnega območja Elektro Celje, na področju drugih energetskih dejavnosti pa skupnosti ni bilo. Posebej je potrebno poudariti, da s članstvom v samoupravni energetski skupnosti uporabniki nimajo novih oziroma dodatnih obveznosti, razen če se tako dogovorijo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana. Poleg omenjenega samoupravnega sporazumaje v razpravi tudi samoupravni sporazum o oblikovanju in delovanju konferenc delegacij bodočih članov — uporabnikov skupnosti. Iniciativni odbor za ustanovitev energetske skupnosti pričakuje glede na določila Zakona o energetskem gospodarstvu in ob vse bolj zaostrenih pogojih pri oskrbi z električno energijo, da bodo vsi bodoči člani zavzelo in odgovorno pristopili k obravnavi in sprejemu predlaganih samoupravnih sporazumov. Prav tako pa pričakujejo. da bodo to naredili v najkrajšem roku. Brigada Franc Leskošek Luka Na akciji Bela Krajina 83 Brigadiiji, ki so sodelovali na letošnji akciji v Beli Krajini V soboto so se vrnili domov brigadirji mladinske delovne brigade Franc Leskošek-Luka. ki so od 26. junija do 17. julija sodelovali na mladinski delovni akciji Bela Krajina 83. Brigada je štela 51 brigadirjev, med katerimi je bilo kar 16 pionirjev, štirje delavci. ostali pa so bili dijaki. Poleg Komandant Blaž Car Velenjčanov so na akciji sodelovali še mladi iz Murske Sobote, Postojne in študentje veterinarstva iz Ljubljane. Kot sta povedala komandant brigade Blaž Car in trener Zvone Kodrun so bili pri delu zelo uspešni, saj so si prisfuliTi številna priznanja. Med drugim so osvojili Traser Zvone Kodrun ZAHVALA I -r s. Ob prerani izgubi dragega moža. očeta, starega očeta in brata Franca Glinška iz Skal 73 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, darovano cvetje ter izrečeno sožalje. Prav tako se zahvaljujemo delovni organizaciji RLV — Kopalnice, DO VEKOS—TOZD Komunala. ZB Škale. društvu upokojencev Titovo Velenje, častni straži, govornikom in duhovniku za opravljen obred. Posebej se zanvaljujemo njegovim letnikom rojenim 1928 za izkazano poslednjo čast na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pepca, sinovi hrane in Slavko z družinama, cveto z Romano, sestri Angela in Kristina z družinama ter ostalo sorodstvo trak akcije, ki velja za najvišje priznanje brigadirjev, Črnomelj-ska občina jim je podelila priznanje izrednega udamištva, prejeli pa so tudi priznanje za uspešne aktivnosti na področju društvenih dejavnosti v naselju, republiški rezultati za to akcijo še niso znani. Poleg omenjenih priznanj so posamezniki osvojili 11 udarniških značk in 11 priznanj, eden. ki je delal v specialni enoti pa je dobil še izredno udarniško značko za požrtvovalno delo. Mladinci iz Titovega Velenja so pomagali pri izgradnji vodovoda. Delali so v gozdu na izredno težki trasi, mimo katere je tekel tudi potok, tako da so včasih delali tudi v mokrem. Iz naselja so se vozili vsako jutro dobre štiri kilometre daleč, potem pa so morali do de-lovišča še štiri in pol kilometre peš. To je bilo seveda še posebej naporno za pionirje, ki jih je bilo v ' brigadi precej, delali so od 7.30 do 13. ur.e. ko so se začeli vračati v naselje. Brigadirji so bili aktivni tudi popoldan in sicer so pripravljali različne tečaje. Med drugim so ribarili, se učili prometne predpise in prvo pomoč, sodelovali so v foto krožku, likovnem krožku ter mladinski politični šoli. Dekleta so se udeležila tudi tečaja belo-krajnskega vezenja. Kot je poudaril traser Zvone Kodrun so se na začetku pri delu srečevali z določenimi težavami, vendar pa jim jih je uspelo hitro razrešiti. Najprej so delale brigade vsaka zase. potem pa so jih združili, tako da so se brigadirji bolje spoznali med seboj. Skupno so presegli normo kar za dobrin 50 odstotkov. Prav zaradi tega so prejeli tudi toliko priznanj. Poleg tega pa so ustanovili še specializirano brigado, ki sojo sestavljali najmočnejši brigadirji vseh brigad. Ta je opravljala najtežje dela. Iz Bele Krajine seje vrnila brigada Franc Leskošek-Luka nadvse zadovoljna. Veseli so, ker so pripomogli, da bodo imeli krajani nerazvitega področja Bele Kraji-, ne dobro pitno vodo. M. Zakošek Šaleški Andi 83 Piše: Ivč Kotnik f 'rometna varnost • prometna \ farnost otrol k Kljub meglenemu vremenu dopoldan odrinemo po že znani poti proti Sedlu med Chopiqalpijem in Huaskaranom. Vsak s svojimi mislimi hitro korakamo po komaj opazni stezici med bujnim zelenjem, ki se počasi preminja v poraščeno, potem pa divje skalno razbito moreno. Le-ta se nato v enem samem sunku nenormalno hitro hitro vzpne k ledeniku. Strmina in svinčen nahrbtnik mi tu in tam vzameta sapo. Kako bomo prišli na sedlo še ne vem, poznavalci teh krajev pa so nam povedali, da je letos dostop pod Huaskaranove stene izredno težaven in nevaren ali tu in tam celo nemogoč. Sam sem se že prejšnji-krat, ko smo bili na Chopiqalpiju spraševal, zakaj ni naHuaškaranovi strani nobenih človeških sledov. To mi je bilo celo malo sumljivo! Toda kljub hudim slutnjam najdemo svoj, po moje zelo dober in morda celo nov dostop na sedlo, ki ga proti večeru tudi osvojimo. Smo torej že približno 5.600metrov visoko. Odločili smo se, da bomo poizkušali osvojiti vrh Huaskarana po JV steni, ki je preporozna z približno 800 metrov visokim, strmim le-diščem, posejanim in z od vrha prekritim s številnimi skladi. To ledišče nas bo pripeljalo na španski greben, po katerem naj bi brez večjih težav dosegli vrh. Tak je naš načrt, kajti dostop pod SZ steno in pa razmere v njej so prezahtevne in preveč tvegane za samo štiri alpiniste brez vsake zveze z dolino! Za to steno nas je premalo. Tako nas bo jutri zjutraj čakal še dolg, težaven in nevaren sestop s sedla pod JV steno in dostop do naše zamišljene smeri na vrh. Na sedlu si uredimo za te razme-rg.udoben bivak, ki nam ga popestri ŠS čudovit in zvezdnat večer. Vesel sem tudi mraza, ki bo gotovo umiril podivjano goro, da bo vsaj nekaj časa mirovala s svojimi nena-stinimi plazovi in padajočim kamenjem. A žal je veselje prerano, kajti kmalu za mojo radostjo se začne zvezdnato nebo ožiti in potem tudi dokončno izgine. Pripode se tako imenovani ..diverzantski" oblaki in prične snežiti. Lep večer je tako v trenutku pozabljen. Celo noč nas počasi zasiplje sneg, tako da se zjutraj izkopljemo izpod zajetne snežne odeje. Vsi smo premraženi in potrti, zato na hitro pospravimo na pol gnila oblačila v zmrznjene nahrbtnike in odidemo. Jutro je ko-prenasto, pusto in ne obeta nič dobrega. Pol dopoldneva se mučimo z Ko smo že skoraj na vrhu lijaka, se vreme okoli nas spet na hitro zapre in kar naenkrat začne močno snežiti. Kmalu pridivja po lijaku tudi prvi plaz. V trenutku mi je vse jasno. V tem lijaku se bodo zbirali plazovi iz cele strmine in tu nas lahko na hitro pobere. V kritje k razpokam v seraku, to jeedinoupanje. Upam, da se ne bo serak podrl ravno sedaj, ko smo v njegovem zavetju. Vihar ne popušča in okoli nas Priprave na vzpon ledenikom in njegovimi skritimi razpokami, ki tu in tam katerega za trenutek tudi pogoltnejo in potem končno dosežemo vznožje naše stene. Sneg se nam ponekod vdira že do pasu in če je tu še strmina, potem res le z veliko voljo rujemo navzgor. Celo vznožje ledene strmine je prerezal ogromen serak, ki pa na obeh koncih pušča možnost prehoda, po ozkih in strmih žlebovih. Odločimo se za desni žleb, ki je sicer strmejši, a bolj varen, ker direktno nad njim takih ogromnih serakov (so le veliki seraki!) kot so na desni strani ledeni opojnosti. Toda ta ugotovitev velja le na pogled. se pojavljajo vedno številnejši in večji slapovi novega snega. Gora ne miruje in vedno znova se otresa svojega balasta. Vse okoli nas grmi in poka ter drvi navzdol. Nekaj časa še oklevamo in se upajoč oziramo v belino, ki nam zakriva pogled v nedrje gore. Slabo vreme je naš očitni spremljevalec in vedno bolj imam občutek, da smo za letošnje razmere prišli prezgodaj v ta svet. Jezen sem sam nase in deželo, po kateri sem toliko časa hrepenel in si jo želel, za trenutek je tudi iskreno zasovražim. Prekleto vreme!!! Kletvice kar same bruhnejo iz mene, kot plazovi z gore. Odločitev je težka, toda edina pravilna. Spomnim se Eigerja izpred mnogo let. Kako težko se je bilo po treh dnevih naporov in garanja odločiti za sestop. Skoraj nemogoča in mora se mi je v tistih trenutkih zdela taka odločitev oziroma misel. Toda bila je edina pravilna pot, pot v življenje. Ce bi se takrat odločili za navzgor, bi nas pobralo. To smo seveda ugotovili šele v dolini, ko je bil Eigerše cel teden za nami eno samo neurje, šele dve leti kasneje se mi je vdal!! Zato zelo spoštujem ljudi, ki so bili takrat z menoj v zgodbi. ,,Gora ni hotela"! Takoj za večjim plazom se odločimo za umik s podivjane strmine. Uspe nam in tudi Marko, ki ga sredi strmine požre razpoka, se cel izko-baca na svetlo. Ko dosežemo varen pomol na ledeniku pod steno, si za trenutek oddahnemo. Gledam stopinje, ki vodijo nekam navzgor in kmalu utonejo v oblakih in megli, iz katere se vsipajo vedno novi plazovi tako, da bo tudi ta nitka, ki nas še veže z goro, kmalu izginila. In tedaj v megli nad nami nekaj votlo poči in hip nato iz megle že švigajo črni ..kragulji smrti" in uničujejo naše sledi. Čez našo pot se je vsul cel plaz ledu in kamenja in tako zopet znova ugotavljam, da je moja tiha spremljevalka sreča. Spet se spomnim hribovskega reka, ki pravi, da je težko biti dober alpinist, še težje pa je biti star alpinist. Pozno ponoči se privlečemo do naših šotorov v bazi utrujeni in potrti, akljub temu veseli, dasmoživi! Dežuje, toda to me niti ne moti več, nekako sem otopel in se sprijaznil z dejstvom, da mi Huaskaran najbrž pač ni usojen! (Dalje) Prikoličarji ponovno na stezi Lep uspeh Ve lenjčanov Komisija za šport pri AMZ Jugoslavije za letošnje državno prvenstvo ni razpisala tekmovanja za motorje s prikolico. Dirka je bila zato razumljivo mnogo manj zanimiva, saj so dirke prikoličarjev za gledalce najbolj privlačne. Da zaradi tega tudi dirka za prvenstvo SR Srbije ne bi bila preveč nezanimiva, so jo organizatorji popestrili prav z nastopom prikoličarjev. Tako so na zahtevni in hudo ovinkasti progi v Arandjelovcu nastopili tudi velenjski tekmovalci. Najuspešnejša sta bila brata Zdravko*" in Alojz Kreuh, člana Avtomoto turing kluba, ki sta med prikoličarji osvojila prvo mesto. Izven konkurence je nastopil tudi Roman Zbičajnik, ki je po treh krogih vožnje celo vodil, nato pa padel in odstopil. Ker je za to tekmovalno zvrst še vedno veliko zanimanja, se je tudi komisija za šport pri AMZ Slovenije odločila, da na republiško prvenstvo povabi prikoličarje iz vse Jugoslavije. Glinasti golobi GLINASTI GOLOBI — Streljanje na plinaste polohe je »se bolLpriljubljena in razširjena oblika sprostitve in merjenj^ strelskih sposobnosti med lovci. To velja tudi za Gornjo Savinjsko dolino kjer se s to dejavnostjo ukvarja vse več lovcev, zgradili pa so si tudi vrsto strelišč. Posnetek je s strelišča na Gradišču pri Gornjem gradu, na katerem so se prefl nedavnim pomerili lovci od blizu in daleč ter s tem prispevali svoj delež k dnevu lovcev Gomje Savinjske doline. Atletika Nov rekord Krenkerjeve Konec tedna je bilo zelo živahno na atletskih stadionih, saj so bila posamična državna prvenstva v atletiki. V Mariboru so tekmovale mlajše in starejše mladinke, mlajši mladinci v Subotici, starejši mladinci pa v Sarajevu. Od velenjskih atletov se je najbolj izkazala Nataša Krenker, ki je v Mariboru v teku na 300 metrov s časom 38,4 postavila nov absolutni rekord SFRJ za starejše in mlajše mladinke. Nataši želimo tudi na naslednjih tekmovanjih kar najboljše nastope. miličniki so zapisali • miličniki so zapisali V delovni organizaciji EKO-tozdu Serijska proizvodnja se je pred tednom dni zaradi neupoštevanja predpisov varstva pri delu in ravnanjem s strojem zgodila delovna nezgoda. Delavka Ivtca Skornšek iz Skornega 40 aje samovoljno priklopila stroj z dvoročnega na enoročni stroj. Pri tem ji je stroj zmečkal konici prstov sredinca in prstanca. PREMAJHNA PREVIDNOST Prejšnji petek ob 23. uri se je peljal s traktorjem po kolovozni poti na Slemenu Radoslav Šumah iz Zavodenj št. 12. Ker je traktor začel puščati olje.je voznik namenil svojo pozornost tej okvari. pri tem paje bil premalo previden in zapeljal s poti. Traktor seje prevrnil, voznik pa je ostal pod njim. K srečije Radoslav Šumah bil v nezgodi le lažje telesno poškodovan. NEPRAVILNO VKLJUČEVA NJE V PROMET V soboto. 16. julija, se je nekaj minut čez 14. uro zgodila prometna nesreča na cesti Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju. Voznik osebnega avtomobila CE 163-189 Martin Grabner iz Kosovelove 11. Titovo Velenje, je pri nepravilnem vkljyčevanju v promet zadel voznico kolesa z motorjem Vikico Tomljenovič iz Šale-ka 52. Pri padcu se je voznica kolesa z motorjem lažje poškodovala in se zdravi v slovenjegra-ški bolnišnici. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Prejšnjo sredo ob pol sedmih zvečer je v zdravstvenem domu razgrajal vinjeni J. D. in motil delo zdravstvenega osebja. Preveč_gliiMjega iskalca zdravstvene pomoči so miličnikj le opozorili in ga napotil i dorhovTMoral pa se bo za »vzorno« vedenje zagovarjati še pred sodnikom za prekrške. Prosto soboto je prav po svoje preživel E. Š. Celo popoldne je popival v gostinskem lokalu Kolodvorska re-stvaracija in se tu tudi opil. Okoli 22. ure seje odločil, da se bo »poslovil« na prav poseben način. Začel je razbijali steklenino in inventar. Nadaljnje raz-bijahje so mu preprečili delavci postaje milice, ki so vinjenega E. Š. pripeljali na postajo milice, kjer je počakal do iztreznilve. Kršitelja javnega reda in miru pa čaka še zagovor pred sodnikom za prekrške. V postopek so predlagali tudi natakarici tega gostinskegalokala, ker sta mu točili alkoholne pijače, čeprav je bil že vinjen. XXX Skoraj le malokatera veselica se konča brez pretepa. Izjema ni bila tudi sobotna Šoštanjska noč. Ob tretji uri zjutraj je na veseličnem prostoru vinjeni 1.1. napadel prav tako vinjenega K. J. Miličniki so morali vročekrvnega napadalca pripeljali na postajo, kjerje v prostoru za pridržanje počakal do isireznitve. Čaka pa ga seveda še pot k sodniku za prekrške. ŠE ENA ŽRTEV PROMETNE NESREČE Horočali smo že o hudi prometni nesreči, ki se je zgodila preteklo nedeljo ob pol enih zjutraj na regionalni cesti v Prelogah. Kot vemo, je do ne sreče prišlo zaradi neprimerne hitrosti voznika osebnega avtomobila CE I5M37 Darka Harnika iz Pesja, kije prehitro pripeljal v levi ovinek in silovito čelno trčil v osebni avtomobil CE 107-391 Janeza Dušeja iz Celja Haniikovo vozilo je pri trčenju odbilo na pločnik, od tu. pa se je po nasipu prevračalo in pristalo v reki Paki Kakšnih 200 rpetrov za vozilom Darka Harnika je vozil njegov starejši brat Dragoslav. kije ob pogledu na razbito Dušejevo vozilo sunkovito zavrl in s tem blokiral kolesa avtomobila. Vozilo je zaradi tega zapeljalo naravnost in ne v smeri ovinka ter tako trčilo v /adnji del Dušejevega avtomobila. Na kraju nesreče je izgubil življenje sopotnik v vozilu Darka Harnika Jože Jelen, dva dni za lem pa še vo/nik sam. V nesreči so bili huje lelesno poškodovani vo znika Dragoslav Harnik ter Janez Dušej in sopotniki Anton Bre/nik. Kranc Lončarič ler Zdenko Rajko. V času šolskih počitnic je varnost otrok in mladine v cestnem prometu precej zmanjšana. Večletne prometne statistike namreč kažejo, da se ob koncu šolskega leta ter med počitnicami poveča število prometnih nezgod, zlasti z udeležbo otrok in mladine. Zato je glede na te izkušnje potrebno organizirati akcijo „ Varnost otrok in mladine v cestnem prometu" in z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotoviti njihovo večjo varnost. V to akcijo so se najbolj prizadevno vključili republiški in občinski .sveti, Tudi v občini Velenje so se teh pomembnih nalog lotili odgovorno in prizadevno. Ze pred koncem šolskega leta so izvedli številne dejavnosti prometne varnosti. Odgovorni dejavniki so v veliki meri opozorili učitelje, vzgojitelje, starše in otroke na povečano nevarnost pešcev in kolesarjev v času dopustov in počitnic, ko je povečan tudi turistični promet. V tem času pa teče akcija ,,Varnost otrok in mladine med šolskimi počitnicami", v sodelovanju z delavci milice, društva prijateljev mladine, vzgojno-varstvenimi ustanovami, tednikom Naš čas, prevozniki otrok in drugimi. Tudi na pričetek novega čolskega leta se pri občinskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu nadvse vestno pripravljajo. Kot nam je med drugim omenil predsednik sveta Jože Miklavc, bodo od šol in vrtcev zahtevali, da bodo otroci obvezno nosili rumene rutice in kresničke. Pri tem bodo pomagali finančno in organizacijsko. Prav tako bi naj šole in vzgojno-varstvene ustanove izdelale pro-metno-varnostne načrte. Delovne organizacije, ki so odgovorne za izdelavo signalizacije in cestnih označb bodo morale morebitne napake ali slabovidne označbe odstraniti oziroma jih obnoviti. SPV občine Velenje pa namerava do pri-četka novega šolskega leta izdati še posebno številko informatorja, ki bo v veliki meri pripomoček za organizacijo določenih aktivnosti in ukrepov. Z vsemi naštetimi dejavnostmi, seveda, če jih bomo zares izvajali in upoštevali, bomo brez dvoma precej prispevali k varnosti otrok v cestnem prometu. Toda uspeh bo zagotovo vidnejši, če bodo pri vseh akcijah sodelovali tudi tisti, ki niso z zakonom odgovorni za to področje. B. Mugerle Le trenutek nepazljivosti In nezgoda je to Taborniki mozirske občine Letos tabor v Šentjanžu Taborniki odreda Savinjskih partizanov vestno izpolnjujejo svoj pestro zastavljen letni načrt. Njihova najpomembnejša naloga v teh dneh so priprave na letošnje taborjenje, ki je vsekakor njihova največja akcija, hkrati pa tudi preiskus znanja in spretnosti ter priprava za nadaljnje še bolj uspešno delovanje. Letos so se odločili, da bodo taborili v lastnem taboru, ki so ga sami uredili v Šentjanžu in ga poimenovali po bratih Kraigher. Taborili bodo od 7. do 18. avgusta, polnih deset dni torej. Tudi letos bodo .v eni izmeni skupaj taborili murni medvedki in čebe- lice, taborniki in tabornice ter klubovci. Tisti taborniki, ki bodo opravljali izpite za ,,nastanjeval-ca" in ,,pionirja" bodo prišli v tabor dva dni prej in ga dva dni pozneje tudi zapustili. Taborjenje bo veljalo 300 dinarjev na dan, ne glede na starost tabornika. Vodstvo odreda se zaveda, da je to za taborniški žep dokaj visoka vsota, zato jo bodo skušali na različne načine zmanjšati. Precej so zaslužili sami s prostovoljnim delom, pričakujejo pa tudi pomoč interesnih skupnosti in društva prijateljev mladine. Najbolj pridni in marljivi taborniki bodo plačali manjšo ceno. V ponedeljek na V teh vročih poletnih dneh najraje sežemo poleg osvežilnih pijač še po jogurtu,zelenjavi in sadju. V ponedeljek stojnice na velenjski tržnici niso bile pretirano naložene. Tudi izbira je bila nekoliko slabša kot preostale dni v tednu. Največ je bilo breskev, za katere so morale velenjske gospodinje odšteti 60 dinarjev za kilogram, nektarine so bile še vedno po 80 dinarjev, slive po 5Q, za kilogram hrušk in novih jabolk so gospodinje plačale 10 dinarjev več. Se vedno je bilo treba seči globoko v žep za nakup marelic, saj je kilogram teh stal 100 dinarjev. Zelo malo je bilo v ponedeljek na stojnicah od zelenjave solate, cena velenjski tržnici paradižnika je bila enotna, in sicer 60 dinarjev za kilogram, za papriko, bila je slaba, je bilo treba odšteti 50 dinarjev, čebula je veljala 70 dinarjev, cena krompirja pa je bila še vedno precej ,,zasoljena". Gibala se je od 40 do 50 dinarjev. Kumare so stale od 50 do 60 dinarjev, kar 100 dinarjev pa so morale velenjske gospodinje odšteti za stročji fižol. Tiste gospodinje, ki pa so se odločile za nakup sadja in zelenjave v trgovini, so bile lahko z izbiro in kvaliteto blaga zadovoljne. Še bolje s ceno, saj je kilogram breskev, hrušk, jabolk veljal 50 dinarjev, za kilogram paradižnika pa je bilo treba odšteti prav toliko kot na tržnici, 60 dinarjev. V ponedeljek cene na velenjski tržnici niso bile visoke, slabše pa so bile obložene stojnice