Inserati se sprejemajo in veljii tristopna vrsta :
8 br., že se tiska 1 krat, 12 ,, ,, ,, ,, 2 ,, i** ji i) d h ^ h
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eksfedicija na Starem trgu h. št. IG.
Politim list n
;i narod.
Po pošti	prejeman velja :
Za celo leto	. , 10 gl. — kr.
za pol leta	. . 5 ,, — „
za četrt leta	. . 2 ,, — „
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta	2 ,, 10 „
V Ljubljani na dom pošiljali veljA 60 kr. več na leto.
VredniStvo je v Liugovih ulicah štev. 7.
Izhaja po trikrat na teden in .!>•, sicer v torek, četrtek in sobotg. ^
X

CjJibanjo na Češkem.
Češka narodna stranka se močno giba v svojih državopravnih nazorih; zdi se, kakor da je prišel odločilni čas, v katerem ima češka politika novo pot nastopiti. Dva slavna moža, Skrejšovski in Rieger stopila sta, prvi v „Brouseku", drugi v „Pokroku" v javnost. Kedar prvi možje naroda med časnikarje stopijo, so časi gotovo važni ali viharni. Stanje avstrijskih Slovanov, in tako tudi Čehov, je v resnici težavno. Če gredo v državni zbor, nič ne dosežejo, če ne gredo, je pa spet taka Rieger se je enkrat izrekel, da morajo Čehi v pasivnosti ostati do leta 1877, kedar bo nova pogodba med Cislajtanijo in Ogersko; tačas, so mislili Čehi, se bodo Nemci in Madjari gotovo sprli, ker Nemci ne bodo hoteli več toliko plačevati, — in za Čehe bo čas prišel, da se oklenejo tiste stranke , katera jim bode več obljubila. Toda leto 1877 je minulo in češke nade se niso spolnile, Nemci niso in ne bodo Madjarom resno nasprotovali, dasiravno so se na svojih ,,partheitagih" grozili, rajši se uklanjajo Madjarom, nego bi se pogodili s Čehi, ali Slovani sploh. Tako so in bodo k vsemu privolili, kar Madjari zahtevajo. Češka opozicija pa se bode prezirala kakor poprej. Skrejšovski je tedaj v „Brouseku" proglasil izjavo, da stoje zdaj Cehi na križpotu , ali se morajo podati na pot aktivnosti , ali pa morajo v pasivnosti še za en korak naprej stopiti, ter skušati hoinatij na vzhodu se poslu-žiti v dosego svojih namenov. Povrnitev na pot aktivnosti, pravi Skrejšovski, bi našo stranko popolnoma dezorganiziralo in razdrlo; toraj svetuje, poprijeti se druge poti. Temu
nasproti pa stopi Rieger v.,Pokroku", ter pravi, da nihče nema pravice, samovoljno izdelavati narodnih programov, (torej tudi Skrejšovski ne) iu da so le narodni zaupni možje in poslanci poklicani, da sklenejo z večino, kaj se ima zgoditi; in tej večini narodnih poslancev se mora vsak podvreči, ter je vsak, Če ne izdajalec, vendar škodljiv narodni stvari, ako se sklepom večiue ne podvrže. (To meri na Mla-dofcehe). Videti je nadalje iz te izjave, da se bodo Čehi še zanaprej pasivne politike držali.
Akoravno ima pasivnost svoje slabe strani kakor članek priznava, vendar ni pravega uzroka popustiti jo, ker narodni poslanci so že vedeli, zakaj so jo sklenili, in tudi vedo, zakaj se je še drže. Rieger svari, da naj bi se Čehi ne prenaglili, kajti vsaka reč ima svoj čas, pravi, kakor je sedaj za balkanske Slovane nastopil čas osvobodjenja, tako bode prišla tudi ura, ko se bo češko vprašanje rešilo. Za sedaj pa bi bilo nespametno od Rusije zahtevati, naj se ona z Nemčijo spre zaradi Češke, kajti ravno Nemčija (Prusija) neče samostojne Ceske videti, in ustanoviti jo, rekio bi se, spreti se z Nemčijo. Pozabiti pa ne smemo, pravi članek, da je Rusiji le s pomočjo Nemčijo mogoče rešiti balkanske Slovane; ali hočemo tedaj Rusiji edinega zvestega zaveznika odvzeti? Ali ni bolje počakati, da se vzhodno vprašanje reši, in da pride za nas ugodnejši položaj? Do tistega tre-notka pa, pravi členek, bodimo složni, in delajmo sami za se, da ne bomo taki berači, da se ne bo vsak našega prijateljstva hranil. Tako Riegerov članek. Kdo ima prav, Rieger ali Skrejšovski ? V tem ima gotovo Rieger prav, ko pravi, da ima vsaka reč svoj čas, in da
češko vprašanje še le na vrsto pride, do tje *^ pa je treba potrpeti. Prav ima tudi, ko pravi, da se ne more od Rusije zahtevati, naj bi se že sedaj zaradi Čehov je z Nemčijo sprla, ter tako balkanske Slovane v nevarnost spravila, da njihovo vprašanje še za kakih trideset let nerešeno ostane; kajti, ko bi Nemčija Rusiji nasprotovati začela, bila bi Turčija rešena; Rusija se ne more s celim svetom ob enem vojskovati. Na drugi strani ima pa zopet Skrejšovski prav , ko pravi, da Čehom ne kaže celih deset let v stari taktiki ostati. — Naša misel je taka: Ali naj izstopi vsa opozicija iz državnega zbora, in potem naj tudi Čehi doma ostanejo; to bi kaj izdalo; ali pa naj še Čehi v zbor stopijo in tam oponirajo. Kakor dolgo pa bo en oddelek opozicije v aktivnosti, eden pa v pasivnosti, tako dolgo vsi skupaj ne bomo nič dosegli.
O novinarstvu, ii.
Kteri da so slabi časniki, zdaj vemo. Kako toraj se nam je obnašati proti njim ? Škof Angerski piše v pastirskem listu: „Opominjamo vse vernike svoje škofije, da se ne naročajo na časnike, ki so občno znani po svoji sovražnosti do cerkve, da jih ne razširjajo, ne bero redno pod kaznijo težkega zadolženja." Po/.neje sklicuje se v dokaz na encikliko Gregorija XVI. „Mirari vos" in Pija IX. „Quantam curam." To je pač dovolj odgovora! Ne brati, tem manj naročevati in razširjevati. Kdor to zapoved prelomi, greši zoper cerkveno velevo, pa tudi zoper pravo božje, ktero ukazuje ogi-
Jaroslav Čermak.
V najnovejšej dobi pojavila sta se na slovanskem obzorju dva umetuika, dva slikarja, kterih slava se dan danes po vsem izobraženem svetu daleč razširja, in kterima celo Nemci, hudi potivnici in strastni preziratelji vsega, kar je slovausko, ne morejo prvenotva v sli-karskej umetnosti zanikati. To sta dva slovanska umetnika: Ivan Matejko s svojo poljsko šolo in Čeh Jaroslav Čermak.
Po teh dveh dosegla je slovanska umetnost zares svoj verhunec, po njima se je ona poka zala v vsej svojej dozdaj neodkriti idealni dra-žesti. Matejko in Čermak sta dva slikarja prvega reda, ter jima je težko tekmeca najti. Za nas Jugoslovane znamenit je posebno Jaroslav Oermak, ker je svojo veliko slavo dosegel ta umetnik večidel po slikah iz življenja hrvatskega naroda , kojega je čud in značaj vrlo dobro, kakor nobeden njegove stroke, do zdaj proučil. Po njegovih slikah spoznala se je prosvetljena, Evropa s tužnim narodom po Bosni in Hercegovini , njegovim čopičem videla je ona pred
seboj z živimi bojami naslikane tuge in nevo-lje, ki jih ta narod pred divjim barbarom trpi, pa nikar ne mislimo, da tudi to ni mnogo doprineslo. da je tako simpatično gledala in tudi še dandanes gleda vsa Evropa (razuu turških bratov Madjarov) na mučeniško borbo na iztoku.
Jaroslav Čermak, potomec stare in ugledne patricijske rodovine, rodil se je vZlatej Pragi, prestolnici českej 1. avgusta 1 1831. Brat mu je bil žalibože prerauo umrli slavno znani profesor in lečnik dr. Čermak, a sestra Marija živi mu še dandanes v Galiciji omožena z nekim knezom Čartoryskim.
V Ki. letu stopi on v pražko akademijo, kjer se je vedno med svojimi drugovi odlikoval. Tukaj je naslikal med ostalimi slikami znamenite svoje prvence: ,,Marij na razvalinah Kar-tage" in „Urota NVallensteiuovih drugov v Ilebu.' Burna doba 1. 1848 49 je prisilila tudi našega umetnika, da se je s svojo materjo in sestro iz Prage izselil, ter se podal na poc v Nemč jo. Potujoč upotrebil je mladi slikar vsako ugodno priliko za dovršenje svojega umetniškega telenta. Obiskal je pa umetniške šole
v Diisseldorfu in Monakovem, ter se je spoznal s tadašnjimi najglasovitnejimi umetnici kakor na pr. s Kaulbachom, Kornelijem, Les-singom in mnogimi drugimi. Ali pravega za-zadovoljstva njegovemu visokemu duhu ni mogla vsa nemška šola podati. Ko je pa za tem nekoliko časa pri Wappersu v akademiji antverp-skej sprovel ter vedno prvo darilo dobival, prešel je v atelier slavnega belgijskega slikarja Louisa Gallaita v v Bruselju, kjer se je tudi, popolnoma v slikariji izuril. Tukaj je on naslikal krasno sliko, „Selitev Slovakov," ki mu je hitro lep glas v Bruselju razširila. In sam belgijski kralj je obrnil pozornost na mladega slikarja, ker je kupil to sliko, ter jo namestil r svojo privatno galerijo. Od tukaj pride kasneje v društvu z dr. Lad. Riegerom v Ilolandijo, a za tem se poda na potovanje po Evropi, ter dospe 1. 1858 tudi v naše kraje. Skoraj vso Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno Hercegovino in Čeruogoro je prepotoval baveč se s svojimi slikarskimi študijami in preiskavajoč življenje in čud hrvatskega uaroda. Po drugi pot prepotoval je on zopet 1. 1862 v društvu s svojim
bati se vsega, kar je zadržek dušuemu napredku in v tem skrbeti tudi za bližnjega.
Ne brati, tem manj naročevati, ker k nevernosti pristopi že naravnostno podpiranje in sicer gmotno. Tudi tu naj navedem pismo švicarskih škofov, da ne bo kdo rekel, da pišem po lastnih domišljijah: ,,Kdor sprejme v svojo hišo cerkvi sovražen list, se s tem vdeležuje vseh hudobij tega časnika. Denar, s kterim se naročiš na tak časnik, je podpora ktero ji daješ, je prostovoljni davek, kterega plačuješ sovražnikom vere in cerkve. In zakaj? Zato, da ima časnik večji vspeh. Tako pomagaš neposredno zoper cerkev, svojo mater, in puščaš dobro novinarstvo, ki cerkev zagovarja, revščini iu slabosti." Žalibog 1 da se greši v tem obziru tudi pri nas le preveč, da še celo med duhovščino ; (čul sera o farovžu, v kterega so prihajali o svojem času trije iztisi „Naroda", eden „Slovenca" iu nobeden Ranice"!) Seveda sklicujejo se na narodnost iu kaj vem, na kaj še vse; pa katoličan ve besede Kristusove: „Kdor ljubi očeta ali mater bolj ko mene, meue ni vreden če bi tudi ne bili prepričani, da zarad narodnosti ni treba škodovati vere, da je marveč prava sreča narodu mogoča le v veri.
Najhuje se „a fortiori" pregreši oni, ki duševno podpira slabe časnike , ki dopisuje v nje; kolikor vzmaguje duh nad denarjem, toliko več škoduje s pisanjem, kakor z naro-čevanjem. če je tudi namen dober in pisani članki nikakor ne nasprotujejo veri, ampak jo sami na sebi še podpirajo, vendar jih liberalni vreduiki sprejemljejo le, da bi ž njimi in pisateljevim poštenim imenom ali stanom za-kr.vali hudobne namene. Tako zaide strup po-pačenosti in brezbožnosti pod firmo takih lahko-mišljencev v poštene družbe iu jih sčasoma popači. Tako pomaga oni, ki meni morda podpirati dobro reč, božjemu in zdatnejemu raz-širjevanju nevere in breznravnosti.
To so negativne dolžnosti vsacega katoličana, ktere smo ob kratkem našteli; in kakor negativne so vezavne za vsakega, nikdo ni izvzet od njih ; vezavne so v vesti. Pač žalostno je dušno stanje, velika lahkomišljeuost onega, kise pregreši zoper nje; prišel bo dan, ko bo spoznal in bridko obžaloval svojo zmoto ; pa morda bo že prepozno !
mladim učencem slikarjem Hutaryem Dalmacijo, Hercegovino in Černo goro , ter preživel tukaj cela tri leta. Največ se je bavil vCetinju, kjer je črnogorskemu knezu Nikici več slik slavne njegove porodice priredil. Ravno v tej dobi je bil planil vstanek hercegovski, ki je dal našemu umetniku priliko, da je mogel na uvoje oči videti one strašne turške grozote in divjaštva, ki jih še tudi dandanes slovanski narod na jugu na sramoto prosvetljene Evrope trpi. Do takrat je videl samo Čermak naš narod kot krotko jagnje na domačem ognjišču, kjer živi v miru s svojimi, ali za vstanka videl ga je razjarjenega leva na krvavem borišču, kjer se bije in umira ,.za krst častni in slo-bodo zlatno''. Tukaj se začenja slavna doba Čermakovih slik, tukaj je upotrebil Čermak ves svoj veliki umetniški talent, da na razpeto platno naslika žive slike strašnih težav m muk svojih sorodnih bratov. L. 1866 krene Čermak na pot v Italijo, ki je zibelj umetnosti, ter se je precej časa zabavil v vseh znamenitejih talijan-skih mestih, a posebno pa v starem Rimu. Zdaj pa živi stalno nastanjen v Parizu.
(Dalje sledi.)
Z bojišča.
Rusi so imeli 3. t. m. slovesni vhod v Sofijo ter v stolnici obhajali zahvalno službo božjo. Mesto je bilo vtrjeno le na vzhodni strani, general Gurko pa ga je prijel od se-vero-zahodne strani. To zapazivši so se Turki po noči na tihem iz Sotije umaknili proti Plov-dvivu; premožne Bulgare so odpeljali seboj, ranjene iu bolne pa so popustili. Od 1. 1434 krščanski vojaki do Sofije nikdar niso bili prišli. Po osvojitvi Sotiie porinil je Gurko svojo predno stražo zopet nekoliko naprej, ob enem pa odposlal oddelek vojne , da se združi s Srbi, ki se poiničejo od Pirota. V boju pri Mirkovu padel je ruski general Ratalej, geueral Filosofov pa je bil ranjen.
Vsled hude zime vojaki silno trpe zlasti vojna velikega kneza carjeviča. Več dni se o uektenh oddelkih ni vedelo, kam da so prišli, eni so celo skoz 48 ur ostali berez živeža. Še huje se godi turškim vjetnikom, ki so jako slabo oblečeni in hudega mraza večidel nena-vajeni, dasi ruski vojaki in tudi Bulgari jako usmiljeno z njimi ravnajo in skorajvse prav po bratovski ž njimi dele.
Turki se iz Bulgarije pomičejo proti jugu in Rusi jim počasi slede. Glavna vojna turška se bode zbrala unkraj Balkana, v trdnjavah Ruščuku, Razgradu, Šumli in Varni pa bodo ostale le posadke, da bodo te trdnjave branile. Višje poveljništvo vojne turške prevzame Reuf paša, Sulejman paša pa bode načeloval ojni, ki se zbira pri Zlatici in ki bode skušala Ruse ustaviti na poti proti Plovdvivu in Drinu.
Angleški list „Dalv News" poroča , da je tudi general Radecky pri Šipki prekoračil Balkan, ko so se bili Turki zarad silnega mraza od oudot umaknili. Turška poročila pa trdijo, da so Turki še na Šipkinem klancu in da se nadaljuje streljanje s topovi med Rusi in Turki.
Da si pri dosedanjih ne/.godah Turki žele miru, je umevno. Nekteri listi so celo poročal i> da so se turški in ruski pooblaščenci že sošli kar pa „Agence Russe" zanikuje. Rusi marveč žele, da bi morala višja poveljnika vojaška prej skleniti premirje, preden se začno razgo-varjati o skleuitvi miru , in angleški poslauec Layard je to turški vladi neki že vradno naznanil. Poveljnika bi pri sklepanju premirja določila meje med obema vojnama, potem pa bi morala Turčija pričeti obravnave zarad miru Turčija hoče v tem ozirn svojo politiko, kakor se telegrafuje listu .,Times", vravnati po po litiki angleški. Turški poslanci so večinoma vneti za sklenitev miru, če bode Rusija stavila ugodne pogoje. Te pogoje sicer še niso znane, pa Turčija bi bila boje pripravljena odstopiti Batum, dovoliti prosto brodarstvo skoz Darda-nele, glede slovanskih dežel svojih pa sprejeti nasvete konferencije , Srbiji in Ruinuniji pri-pozuati samostalnost, Črnigori pa dovoliti razširjenje mej. —
Črnogorci so po premirju, ktero sodili sklenili z barkim poveljnikom, da so se zamo gli iz mesta umakniti avstrijskemu varstvu izročeni ljudje, zopet začeli bombardirati na trdnjavo. Turki so iz trdnjave in iz ladij krepko odgovarjali, in mesto Bar, ki je v Črnogorski oblasti, z bombami zažgali. Turkom se v trdnjavi trda godi , vendar pa poveljnik trdnjave noče izročiti Črnogorcem.
Sultau odpovedi Damat-paša tii sprejel.
Rusi so zaseli Zlatico, Tašen in Petrišev, Turki pa so se umaknili proti Tatar-Bazardžiku Tudi so še v Poibrenu in za Ihtimanom. — Vojna carjevičeva je imela okoli Osmanbazara nekaj prask, pri kterih so bili 3 vojaki ubiti
11 pa ranjenih. Pri Omurkioiu so Rusi dobili 170 konj in druge živine.
Srbsko društvo „rudcčega križa" uarodu češkemu.
Bratje!
Ko se je bila v preteklem letu naša mala domovina Srbija vzdiguila k boju za svobodo naših skozi stoletja podjarmljeuih in tlačenih bratov v Turčiji, tačas ste nam dali mnogo dokazov živega sočutja za našo sveto reč, podpirajoč nas z milimi darovi v deuarjih iu drugem blagu, da smo z njimi zamogli postreči našim bolnikom in ranjeucem v njih brezštevilnih potrebah. Prišla je danes zopet ura, ki nas poživlja, da se moramo v novič obrniti do vašega sočutja in do vaše bratovske ljubezni.
Po kratkem odpočitku stopila je naša domovina zopet v krvavi boj z našim petstolet-nim, smrtnim dušmaninom. Naše vojno čete, kojih zastave so oskrbljene in okinčane z napisom „Svobodo balkanskim Slovanom", stoje že na turških tleh, in naši bratje prelivajo žlahtno kri, da kupijo za ujo človeške pravice enim bratom, ki so dosedaj zdihovali pod turškim igom.
Borba bo krvava, in — žrtve bodo velike! Srbsko društvo „crveuog krsta'' (rudečega križa) ki je zamoglo lani, podpirano po sočutji in mi-lodarih naših slavjanskih bratov in drugih človekoljubov , zadostiti svoji nalogi in vstreči mnogoštevilnim potrebam naših bolnikov in ranjencev, —■ ono stoji danes pred isto veliko in težavno nalogo.
Mi hočemo storiti vse, kar bo v naših močeh, da izpolnimo svojo dolžnost. Pa naša sredstva so preslaba in preborua v primeri z mnogimi potrebami naših bolnikov in ranjencev, kojih bo sedaj več, ker se boj vrši v hudi zimi in v krajih, ki so jih naši sovružniki opusto šili ter pokončali. Zato se bojimo, da ne bomo mogli zadostiti vsem potrebam, če nam ne pomagajo naši slovanski bratje in drugi človekoljubi po Evropi. V novič smo tedaj primorani, da se obrnemo do vas, češki bratje, ki ste nam laui toliko pomagali, da bi nam tudi letos pomogli lajšati žalostno osouo naših bolnikov iu ranjencev.
Ker v vaši domovini v miru živite, tedaj lahko zamorete z malim žrtvami pomagati tistim našim slovanskim bratom, ki so v boju za slovansko svobodo onemogli ali ranjeni bili, in ki bodo vas in vaše otroke za te milodare blagoslavljali. V trdni nadi, da najde naša prošnja glasen odmev v vašem blagem bratov-skem srcu, ki tako gorko iu živo bije za slovansko reč, prosimo vas, da pošljete vse darove v denarjih ali drugem blagu na centralni oddelek društva ,,crvenog krsta" v Bel-gradu.
Konečno prosimo vsa vredništva vaših listov, da ta oklic ponatisnejo in da se usmilijo srbskih bolnikov in ranjencev v tistej meri kakor lani.
Primite naš bratovski pozdrav!
Centralni oddelek „crvenog krsta."
„Politik", objavljajoč ta oklic , navdušuje Čehe za to reč, ter svetuje, naj se ustanove po Češkem odbori domoljubnih gospej, kateri naj darove nabirajo in neposredno ,,društvu crvenog krsta" v Beligrad odpošiljajo.
Tudi nam Slovencem , ki smo Srbom še bliži nego čehi, veleva bratoljubje in krščanska ljubezen , da se naših bratov usmilimo, ki prelivajo kri za slovansko svobodo in boljšo bodočnost, zato opozorujemo na omenjeni nasvet „Politike", ki bode gotovo tudi med Slovenci našel radosten odmev. Veliko za svoje trpeče brate sicer res ue moremo storiti, toda
sramotno bi bilo , če bi mi Slovenci poslednji ostali med vsemi Slovani.
Politični pregled.
V Ljubljani. 9. januarja.
Avstrijske dežele.
Carjevih Rudolf je došel v London ter si je 3. t. m. ogledal razne imenitnosti v mestu. Tudi je obiskal vojvoda Cambridgea in grofa Beusta. Njemu pa so se poklonili italijanski poročnik, belgijski poslanec, knez Ester-hazy iu mnogi drugi. Ta teden obiše vojvoda in vojvodinjo Hamiltonsko. — Cesarica pa je došla 1. t. m. v Cottesbrooke in se je drugi dan vdeležila lova na lisice.
Delegaciji se snidete že le koncem meseca februarja zopet, med tem pa se izdeluje poročilo o vnanji politiki grofa Andras-sya. — Državnega zbora odsek , ki ima pretresati predloge o novi pogodbi, nasvetuje, da naj se od vlade nasvetovauo povikšanje cola od petroleja zavrže in prestopi na dnevni red. ker bi imelo to povikšanje jako slabe nasledke.
I¥a Ogcrskcni pa tudi v Cisli zbudile so premembe denarnega odseka glede pogodbe z avstrijskim Lloydom veliko hrupa in tarnanja zlasti po judovskih listih. Ker se tudi upravni svet omenjene družbe v Budapešti ustavlja od ministra Tisza nameravani upravni premembi, nekteri časniki sodijo, da bode zopet nastala notranja kriza, o kteri „Kelet Nepe'- piše: „Vse priča o novih premembah. Tudi mnenje vladine stranke to potrjuje."
Hrvatska se pariške razstave ne bo vdeležila, ker je madjarska vlada zahtevala, da mora poleg hrvatskega napisa pri vsaki reči stati tudi madjarski napis , kar bi pa za Hrvatsko ne bilo dostojno.
V nanje države.
Italijanski kralj je v soboto za pljučnico hudo zbolel. Po noči se je jako potil in mu je vsled tega nekoliko odleglo. Drugi dan pa se je bolezen zopet shujšala. Zdravniki sodijo, da ima kralj razuu pljučnice tudi mrzlico.
(jSainlicf ta je obiskal razne miuistre, da bi pozvedel, kako Italija sodi o vzhodnih zadevah, da se bode Francoska vedela ravnati, ker hoče tudi ona o tem važnem vprašanji že skoraj spregovoriti.
1r FIoitiicii so 7. t. m. pokopali generala Lamarmora. V imenu vlade se je sprevoda vdeležii vojui minister Mezzacapo. Tudi turški poslanec Turkau-Bej se je vsled tele-grafičnega povelja iz Rima podal v Florenc, da bi v imenu sultanovem generala spremil na pokopališče, ker se je Lamarmora v krimski voj-kot višji poveljnik piemonteških vojnih čet vojskoval za Turčijo. Pogreb je bil jako slovesen.
Na Francoskem so imeli 6. t. m. občinske volitve, o kterih vradna poročila naznanjajo , da so za republikance , t. j. za sedanjo vlado ugodue. V Parizu so izvoljeni samo 4 konservativci, 4 manj, kakor doslej. — Vlada je na Angleškem poprašala, je li res, da Angleži merijo na Egipt, pa odgovorilo se ji je, da to ni res.
Rimsko-katoliškl škof v Varšavi, Felinski, je bil pred 15. leti radi svoje nagnjenosti k poljskemu vstanku odstavljen in premeščen v notranjo Rusijo, kjer še zdaj živi pod nadzorstvom državnih organov z malo plačo. Po njegovem odvodu je dobil nadškofovski sedež vladi vdani stolni kanonik Zvolinski. Pred nekaj tedni je ta škof umrl in stolni kapitel mu je volil za namestnika vrednika poljskega katoliškega časnika
„Revue'', P. Antona Sotkijeviča, kanonika v, 25. letu, ki je sploh dobro znan. Carska vlada je potrdila to volitev vrlega moža. Kaže se tedaj, da hote Rusi poleg fizične svobode Jugoslovanom dati Poljakom svobodo versko.
Irski katoliki v Ameriki. Izmed desetih nadškofov v zedinjenih državah so 4 Irci, od 56 škofov je 2!) Ircev in med 5200 duhovniki v tej državi jih pripada 3000 irskej narodnosti. Katolikov je 6,500.000 od katerih je 4,000.000 Ircev.
Domače novice
V Ljubljani 10. januarja.
{Podobice svetnikov) nam je poslal na ogled g. A. Miiller iz Inšpruka. Te podobice s špicami so tako lepe in lične, da se smejo meriti z najlepšimi francoskimi. Ob enem jim je cena veliko nižji od onih francoskih, ker stane n. pr. 100 najkrasnejših podob le 2 gld 75 kr., srednjih raznoterih 100 pa 2 gld., in manjih teda tudi prav ličnih 1 gld. 25 kr. Ker smo te podobice sami vidili, se popolno strinjamo s pohvalo, ki so jim jo priznavali razni listi, in založba (Kunstverlag) A. Mullerja v Inšpruku naj toplejše priporočamo častiti slovenski duhovščini. Podobice se zamorejo z listnico naročiti naravnost po pošti.
(Iz poslednje seje deželnega odbora.) Gosp. Ad. Obrezi, posestniku v Cerknici, se pošlje zahvalno pismo za deželnemu muzeju darovanih, v gozdu blizo Cirknice in Tržišča izkopanih različnih bronastih starin. — Posvetovalo in sklenilo se je o predlogih in poročilih za prihodnji deželni zbor, in da se razpiše natečaj zarad oddaje deželnega gledališča za nemške glediščiue predstave leta 1878/9. — Občini Novomeški se je dovolilo pobiranje 25% občinske priklade na direktne davke za 1878. 1., — občini Kranjski pa pobiranje 20% občinske priklade na vžitnino. ,,Nov."
(Pasji davek) po 2 gld. od psa se bode pobiral v Ljubljani od 1. do 20. januarja.
Razne reči.
—	Redka slovesnost za Ameriko se je vršila nedavno cerkvi Redemtoristov v Novem Jorku pri Najsvetejšem Odrešitelju. Bila je 251etuica posvečenja. Ta cerkev namreč ni samo v velikem mestu, temuč v celi škofiji novojorški edina, ki je posvečena. Nova stolna cerkev v Novem Jorku se je na zahvalno nedeljo 1877. 1. prvič odprla občinstvu Ta krasna in velikanska cerkev bo zdaj kmalo dodelana. Nad vhodom ima veliko okno, ki je 32 črevljev visoko in se kaj lepo vidi i/, cerkve; na sredi je steber okrašen z mozaičnim delom. Cela stolnica ima 103 okna, ktera so vsa iz umetnega barvauega stekla s spodbudnimi podobami svetnikov. Največji okni ste pa na obeh koncih križnih perut, namreč vsako je po 70 črevljev visoko in 29 široko. Na enem so prizori iz življenja Kristusovega in na drugem iz življenja M. Device. Stolnica je dolga 334 črevljev, široka pa 176 črevljev. V euem letu bo dokončan ta kinč novojorškim katoličanom, a potrebovalo se bo še 500.000 dolarjev, ktere bodo zložili mnogi katoliški bogatini v srenji.
—	Jugoslovanska akademija znanosti iu umjetnosti v Zagrebu, iu sicer filolo-gičko-historički razred imel je včeraj 9. t. m. javno sejo, v kteri je dopisovalni ud, naš rojak M. Veljavec čital razpravo: „Naglas u mužkih substautivah na suglas (i. deklinacija)
—	Turška božja pota. Britiški kon-
zul v Seddah naznanja zanimiv opis božjih potov v Meko in Medino. L. 1876. so začeli dohajati romarji v sredi meseca avgusta, zadnji so pa prišli, ko je bil najkrajši dan. Vseh romarjev je bilo 28.779 prišlo v zaliv Seddah, dalje pa še 1000 Malajcev, 1700 severnih Afri-kancev, 2200 Egipčanov in 1400 Arabov z bregov Rudečega morja. Iz Indije jih je prej dohajalo po 1500, ki so pa to leto izostali. Vse zbirališče pri svečanosti Eid el Akbar in pri končuem prazniku Muna se je štelo na 200.000 ljudi. Sreča je bila, da se ni unela pri takej groznej množici kaka kužna bolezen, ker so se med popotniki v zgoraj omenjenem zalivu nahajale koze. Na Saratu, malem turškem parniku se je vračalo domov 400 ljudi meseca januarja, a potopil se je parnik na visokem morji in le osem ljudi si je rešilo življenje.
—	Razpisane so notarijatske službe: v Bistrici, Krškem, Lašičah, Idriji Kranjski gori, Ložu, Metliki, Tržiču, Radečah, Senožečah, Trebnjem iu Vipavi; vse do 7. februarija t. I.
—	Poduk verskega nauka bi bili v Turinu radi bacnili iz šol. Popraševali so se tedaj vsi očetje, kterih otroci obiskujejo šolo, za svet. Okrog 20.000 otrok obiskuje šolo in le okrog 30 vernih (?) očetov je izreklo željo, da naj se krščanski nauk po šolah opusti. Vendar je mestno svetovalstvo sklenilo, da naj bo ta poduk v posebnih urah in posebnih sobah, da bi imeli učenci večje težave, zoper kar so uložili pritožbe škof in mestni župniki.
—	V Nemčiji tudi ne cvete pšenica. Ko so bile zadnje, volitve v Offenbachu na Nemškem, je imelo 1600 meščanov volilno pravico; a m^d njimi jih 1200 ni moglo porabiti te pravice, ker so bili na davkih dolžni! Od ostalih jih je volilo 255.
—	Stari denar. Kako nerado se kmečko ljudstvo loči od starih naprav, posebno od starega denarja, kaže nedavni dogodek na Par-skem. V Pasavi je hotel neki kmet zamenjati za sedanji denar 2000 parskih bankovcev po dva gld., ki so pa, kakor je znano, že davno ob veljavo. Ko se mu je pa le premalo ponujalo za njegovih 2000 bankovcev, jih spravi kmetič v žep, rekoč: „Sčasoma bodo že dobili polno veljavo."
—	Protestanške cerkve je une dni nekdo obiskal v Rimu, ob času božje službe, da bi se prepričal, kako se obiskujejo. Našel je v cerkvi na trgu sv. Silvestra, kjer je pridigoval nek Amerikanec celih 14 osob, med njimi ženo pridigarjevo, 9 ženskih in 4 moške. Po drugih pa ni preseglo število na-zočih nikjer 7 oseb. Iu vendar radikalni časniki kvasijo, da protestanštvo ne hira.
—	Pravljica oČernjajevu. Nedavno se je povrnil domov v Orelski okraj nek vojak zadunavske armade, bivši vsled rane nezmožnim spoznan za daljšo zlužbo. Kakor se spodobi ruskemu mužiku, tako je prinesel tudi on pirog (kolač) in preste ne le svojim, ampak tudi otrokom onega posestnika, pri katerem je služil do začetka vojske. Razumi se, da so se vsi razveselili nejiričakovanega gosta. Neprenehoma so ga "izpraševali o vojski in poslušali ga niso samo sorodniki in njegova dru-ž na, ampak naravno pripovedovanje prostega vojaka je zanimalo tudi omenjeuega posestnika iu njegove goste.
Pripovedoval je o činih generala Skobe-Ijeva, imenoval gaje ,,Jurija zmagovalca" zlasti zato, ker jezdi general vsukrat na belem konji in v belej obleki s svojimi četami skoz uaj silovitejši neprijateljski ogenj; ali kroglje se
ga ne dotaknejo, „zato ker je zagovorjen proti njim." „Zato ga pa car pošilja na nevarna mesta. Za Skobeljeva in Černjajeva dati svoje življenje ni težavno, ker ona dva sta očeta naših bratov. Černjajev to je junak! Naša vojska bi bila prišla ž njim črez Balkan noter do samega Carigrada — ali rekli so nam obrniti. On ne pregleda samo svojega vojaka, ampak tudi turško vojsko s pogledom skoz in skoz."
Ko se mu je ugovarjalo, da Cernjajev živi zasebno na Petigorskem daleč od bojnega šuma, in da je bil za Balkanom general Gurko, je pa rekel: ,,To je le slepenje; že vlani je razpisal turški sultan veliko nagrado za njegovo glavo, zato mu je ukazal sedaj car , da bi ga bašibozuki preveč ne iskali, imenovati se Gurkom."
Tako si Černjajevega obstavko pojasnuje prosti ruski narod, ki ne pozna krivega modrovanja. V njegovih mislih se je dobro vkoreninila predstava o černjajevu kakor o prvem boje-valci za svobodo podjarmljenih bratov, zato ne more razumeti, da bi se dalo drugo dejanje slovanske vojske, katero se igra sedaj na bulgarskem polji, zvršiti brez vrhovne vdeležbe Mihaela GregoroviČa Černjajeva. Ker se ne sliši to spominsko ime mej junaci sedanje vojske, si ga je ljudstvo samo izmislilo pod imenom Gurka. Večja čast bi se ne mogla skazati obema, piše ,,Graždanin."
—	PogoreJcem v Ovčji Njivi na Dolenjskem, v občini mirnski , so cesar iz lastnega premoženja podelili 250 gld.
—	Č. g. Luka M oži na, misijonar iz severne Amerike , se je iz Janzabana in Ilima, kjer je bil na božji poti, 8. t. m. zopet vrnil v Ljubljano.
—	Divja surovost se pogostokrat razodeva zlasti med kmečkim ljudstvom ob Savi. Na Bregu pri Kranji je na Silvestrov večer neka omožena babura ubila svojega brata, ki je šel za njo v krčmo, da bi jo spravil domu. Popivala je naprvo s 4 enakomiselnimi tovariši žganje, potem pa je šla, kakor piše nekdo iz Kranja „Tagblattu", plesat na pod. Ko pride brat za njo , ga tako močno s polenom vdari po glavi, da mu razbije črepmjo in se možgani razškrope po podu. Ravno tam je isti večer G paglovcev ubilo nekega fanta. Neki posestnik je slišal krik in je šel k oknu ter je videl, kaj so uečloveški zločinci počenjali z napadenim. K sreči je pa spoznal vse ter jih precej drugi dan naznanil sodniji, kakor piše L. Ztg. Duhovniki uče , svare, in priporočajo mir in ljubezen, pa njihove pridige nimajo zaželjenega vspeha, ker jih starši pa tudi jiosvetna gosposka v njihovem prizadevanju premalo podpirajo. Dokler se hudodelniki ne bodo kaznovali ostreje, se ni nadejati boljših časov. Z živino je treba ravnati po živinski, in nekteri ljudje so res hujši od neumne živine!
—	Prepoved. Kranjska deželna vlada je prepovedala živinske kože iz Srbije vvaže-vati v deželo, da bi se ne zatrosila živinska kuna.
Eksekutivne dražbe.
10.	jan. 8. Pngel s Podgore, 1. Strah iz Ilavegore oba v Lašičah. 3. Markovič iz Studenca. 3. AutonČič. z Brega, 3. Kristan iz Studenca, 3. Peskar iz Velikih les vsi v Zatičini. 3. Coinik iz Drame, 3. Gramer z Nove gore. 3. Šmic iz Plemberga, 3. Keše iz Qolobinj»ka, 3. Murgel iz Jablana, vsi v Novem mestu. 2. Bramor iz Malih Poljan, v Mokronogu. 2. Zadnikar iz Dobrave, v Ljubljani. 1. Jenko z Visokega, v Kranji.
11.	jan. 3. Gregorič v Novom mestu. 2. Zelko iz Narina, 2. Dolenc iz Postojne, 3. Doleš iz Orehka, 2 Krebel iz Velike Pristave vsi v Postojni. 3. Klepet iz CerkviiSa, Gerdežič iz Dobravice , oba v Metliki. 3. čuk iz Lom, v Idriji. '£. Bilo iz Bistrice, 2. Tomšič iz Knežaka oba v Bistrici.

Vabilo k naročevanju
,SLOVENG A".
„Slovenec" velja kakor dozdaj:
Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.;
„ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman;
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke ... — „ 7 ,, Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....5 „ — „
„ četrt leta.....2 „ 50 „
„ en mesec.....— „ 90 „
posamezne številke . . . — „ 8 „ Za bogoslovce, dijake iu učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
ii I>ol leta..... 3 „ — „
„ četrt leta .... 1 „ 50 ,, List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postamveisungen)
opravništvu,
Stari trg, hiš. štev. 16.
Tflcicrafične denarne rene 9. januarja. Papirna renta 62.35 Sreberna reuta 66.80 — Zlu ta renta 74 45. — 18601etno državno posojilo 11,140 Hankiii« akcije 810— Kreditne akcije 205 20 London 119 55 —	103 90.— Ces. kr cekini 5 66.— 20
frankov 9 58.
Drimrstven« cenei 8. januarja.
Listnica vredništva.
G. L. v A. čndno se nam zdi, da ste prezrli pojasnilo na dopis iz Am brusa v št. 138 ,,Slov. • I. 1877 med raznimi rečmi. Ker omenjeni dopis ni bil tako sostavljen, da bi bil sum letel na kako natančneje zaznamovano osebo, posneli smo iz poslanico vse bistvene reči, kakor se lahko prepričate, diugo pa, kar bi bilo letelo na to ali uno osebo, sino opustili. Upamo, da Vam bode to zadostilo, ker bi moralo vreduištvo sicer biti tsegavedno, če bi hotelo po nekterih splošnih stavkih vedeti, koga da ta ali uni ravno v mislih ima. Tedaj brez zamere.
Umrli so:
Od 5. do 7. januarja: Jakob Tome, gostač G6 1., za pljučnico. Marija Pogačar, gcstinja 63 1., in Jožef Mekinec, branjevec 73 1., oba za vtriplj. pljuč. Anton Svete, gostač 61 1., za rakom.
Državni fondi.	: D«'""- ^lacu
6% avstrijska papirna renta . . .	63 40 63.55
5° 0 rent« v srebru......1 66 95 «7.10
4'/, renta v zlatu (davka prosta) .	74.60 74.70
Srečke (loži) 1864. 1.......:108.50 109.—
„ „ 1860. I., celi..........113 20 113.60
„ „ 1860. 1„ petinke . . .	123,— 123.50
Premijski listi 1864. 1.,............136.75 137 50
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5°/..................98.50 99.50
Kranjske, koroške in primorske po	90.— i 91.—
Ogerske po 5'/,................77 75 79 —
Hrvaške in slavonske po 5% . . , .	85,— 86.—
Sedmograške po 5°', .......76.— 76.60
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke...... 800.— |802__
Unionske banke ... ....	j 65. - ' 65.20
Kreditne akcije................209.— 1208.25
Nižoavstr. eskomptne družbe .... 720.— 7,30,—
A.nglo-aV8tr. banke........94,— j 94 25
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	159.50 1160 50
Tržaške „ 100 ., k. d. .	! 118,— 120,—
„ 50 „ „ .	! 62.— I «3 —
»ndenske „ 40 gld. a. v. .	29,— 29.25
Salmove „ 40 „ „ „ .	39 50 40,—
Halfti-jeve „ 40 „ „ „ ,	' 28 — 28 50
Clary-jeve „ 40 ,, „ „ .	28 — 28 50
St. Genois „ 40 „ „ „ ,	32.75 31.25
Wiudiseligrat.z-ove „ 20 „ ., „ ,	25.25 25.75
Waldstein*ove „ 40 ...........21 75 22.50
Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •............5.62 5.64
Napoieonsd'or..................9.59 9.63
Srebro..........1103.75 108.90
Koristno naznanilo
precast. duhovščini!
Tovarna za izdelovanje VOSlTIlill SVCC, lastnina
Alojzija Bader-ja
v Gorici,
ki je bila odlikovana se srebrno svetinjo in častnim diplomom pri svetovni razstavi v Parizu leta 1855, ua Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici 1854, Monakovem 1855 in Trstu leta 1871, priporoča svoje sveče iz čistega voska od čebel po nizkih cenah, ki se ne kidajo in ne onečedij'o altarja; gorijo mirno in so poeas: povžijejo.
Cerkvena oskrbniŠtva plačajo lahko koncem leta. Vsaka naroSba se hitro in natančno izvršuje po pošti ali železnici.	(5)
Lepa hiša
z enim nadstropjem blizo nunskega samostana v f2r»riid£i na pokojnem kraju se prodaja prostovoljno s prav ugodnimi p o g o j a m i. Le nekaj gotovega kupnega plačila se tirja; drugo zna na hiši vpisano ostati.
Kdor želi kaj več o tem zvedeti, naj se oijlasi pri opravniitvu „Slovenca". (3)
Prostovoljna prodaja
mlina.
V prav prijetnem kraju na Kranjskem pri iztoku reke ,,Kerke" na prav močni vodi se prodaja mlin , katerega suša in povoden ne ustavlja. Ima pet tečajev s stopami. Tudi je lepa prilika si postaviti žago ali kovačnico. Zraven je zemlpšča blizo treh oralov; tudi hostna in pašniška pravica Hiša ima štiri sobe; dalje so tu potrebne kleti, kasča, skedenj, stanica za mrvo, dva živinska hleva in kozole s šestimi razdeli. Vse je v prav d o b r e m s t a n u ter se bo oddalo po nizki ceni. Kdor želi to posestvo kupiti, naj se oglasi ali pismeno ali še bolj prav osebno pri posestniku
Francu Bregar-ju
(2)	na Kerki.
P. Obergurk bei PiUendorf.
Pri založniku II. IMičlliaiill je na svitlo priSla
Slovenska kuharica
ali
navod navadna in imenitna jedila okusno skuhati,
spisala in na svitlo dala
Magdalena Hleiueisova.
Da so bukve „Slov. kuharica" občinstvu jako priljubljene ln koristne , dokaz temu je nrna razprodaja prvega natisa, ker je pa drugi natis pomnožen in tudi popraljen z novo in staro mero, upamo, da bodo naše slovenske kuharice radostno po njih segale.
Cena mehko vezane 1 50 kr, terdo vezano Ki. 80 kr.	(2)
Priporočilo.
Podpisani se prečastHi duhovščini vljudno priporoča za prenovljenje starih ali izdelovanje novih altarjev in vsili dotičnih reči ter obeta pošteno delo in kolikor mogoče po n i z k i ceni.
Tudi naznauujem, da imam v zalogi mnogovrstne okvirje, in podobe za cerkve ter tudi dva izdelana kiiževa pota za manjše cerkve po 60 in 90 gld.	(3)
Za dosedanje zaupanje se vsim lepo zahvaljuje
Leopold Gotzl,
zlatar in podobar v Ljubljani.