Ml Pc^B^fHI w i štev« LfaMjaita, ti. septembra I93I 13JX. 1931 prilog. Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. feseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Cedje: Kocenova nlica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78 180 Wien št 105.241 ■ • i \ ■ 5 i m m n Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon ŠL 2440 (ponoči 2582). Celje? Kocenova al. 8. Telef št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Curtlus o delu DN Prikrita kritika dela Društva narodov — Očitki proti finančno jakim državami — Potreba zaupanja med evropskimi narodi Ženeva, 12. septembra, s. Na današnji seji skupščine društva narodov je povzel besedo nemški zunanji minister dr. Curtius in dejal med drugim: »Položaj letošnjega zborovanja je določen predvsem po dveh dejstvih, in sicer po strašnem gospodarskem položaja, v katerem se nahaja večina držav in po predsto-ječi razorožitveni konferenci. Nevarnosti gospodarskega položaja so se do SKrajnosti poostrile. Nastane resno vprašanje, ali zadoščajo letošnji rezultati dela Društva narodov vsaj deloma nujnim zahtevam sedanjosti. Nihče od mojih predgovornikov si ni upal pritrditi temu in zaradi tega menim, da smo ene misli, da je najvažnejše delo še preostalo. Najvažnejši rezultat dosedanjega evropskega studijskega komiteja je poročilo, ki ga je podal odbor gospodar skih strokovnjakov in ki ga ima tudi Društvo narodov. Odbor vidi kot edino sredstvo za izboljšanje evropskega gospodarstva, ekonomsko zbližanje in združitev. Vendar pa ne sme ostati samo pri tej ugotovitvi. Problem carinskih preferenc za žito je dr. Curtius označil kot dokaz za voljo glede sodelovanja. Nato je dr. Curtius govoril o finančnih problemih krize. Dejal je, da stojimo pred zmešnjavo celokupnega denarnega in kreditnega gospodarstva. Pritok kapitala iz bogatih v na kapitalu uboge države, ni samo prenehal, temveč so na kapitalih bogate države ubogim državam t nepredvideni meri zopet odtegnile kratkoročna sredstva, ki so jih tamkaj naložile. Velikanska politična plačila od države do države, so se izvrševala brez gospodarske kompenzacije. Ta plačila so na kapi- talih ubogim državam dolžnicam stalno odtegovala velike kapitale ter so prisilila te države, da so v interesu varstva svoje valute storile deflacijske ukrepe, ki so se Iz-raževali v visokih obrestnih merah, vedno manjši nakupni moči in v vedno manjšem uvozu in vedno večjem izvozu. Zaradi motenja mednarodnih kreditnih in denarnih odnošajev se je nakopičilo zlato v posameznih središčih, kjer počiva v popolni brezplodnosti. Zlata valuta je eden najglav-nejših faktorjev gospodarskega razvoja sveta v zadnjih desetletjih. Od raznih predgovornikov se je z vso jasnostjo poudarjala potreba, da problem mednarodnih političnih plačil v splošnem interesu zahteva skupno rešitev, ki bo v resnici končal krizo. To je ona velika naloga, pred katero je postavljen svet. Mednarodno sodelovanje na tem polju pa bo seveda imelo le tedaj uspeh, ako bo vsaka država izrabila za sebe vse dane možnosti za. premostitev krize. Vsa mednarodna prizadevanja na celokupnem gospodarskem in finančnem polju pa so odvisna od elementarnega pogoja, to je od vpostavitve medsebojnega zaupanja v mednarodne politične odnošaje. Ako hoče Društvo narodov v tej smeri izvršiti svojo misijo, morajo vse v njem zastopane vlade vedno misliti na to, katera so načela od katerih je v političnih odnošajih držav odvisno zaupanje Društva narodov. Govoriti moramo popolnoma odkrito, da se v mnogih državah opaža velik skepticizem napram ženevskim institucijam in vedno večja ravnodušnost, in sicer ravno tam, kjer so se polagale velike nade na Društvo narodov. Katastrofalen vihar v Hondurasu Orkan je skoro popolnoma poruši! mesto Belize in mnogo drugih krajev - Nad 500 ljudi ubitih, mnogo ranjenih Miami, 12. septembra, d. V četrtek zve* Ser je nastal v Srednji Ameriki, zlasti pa v Britekem Hondurasu silen orkan, ki je povzročil po dosedanjih vesteh naivečjo škodo v me-stu Belize. Samo v tem nie:;tu je bilo ubitih nad 200 ljudi. Vihar ie povzročil ogromno škodo tudi na Fort o r ca in v drugih delih Ant"'.)v Vihar, ki je divjal nad mestom Belize. jc imel 100 do 130 milj brzine na uro. Obenem nastala visoka pima, ki je gnala valove cio dva metra visoko ter prephvila ■na daleč ceste. Nad /0 olst. vseh hiš je vihar porušil in pod razvalinami je po 12. septembra, d. Po vesteh, ki jih je prejel državni departement o katastrofi v mestu Belize v Hondurasu, fconč« no število žrtev še ni ugotovljeno, domnevajo pa, da je bilo v viharju ubtt:h na stotine ljudi. Le malo poslopij je os tal o nepo* škodovanih. Stolpe brezžične postaje ie vihar popolnoma prelomil ter ie odtrgal tudi streho brezžične postaje. Pod razvalinami leži ogromno število m-tvih in ras njencev in zdravniška jiomoč ne zadošča za prvo najnujnejšo potrebo. Predsednik Hoover je odredil mornariškemu uradu, naj odpošlje sporazumno z Rdečim križem takoj potrebno pomoč. O Ip ?sSlužbene Novine« objavljajo »Zakon o volitvah narodnih poslancev za Narodno skupščino«. Kratko vsebino zakona smo prinesli že v večjem delu sobotne številke »Jutra«, danes pa objavljamo še obširnejši izvleček iz zakona, ki se deli na 12 poglavij in 98 členov. Splošne odredbe I. poglavje obsega §§ 1—6 in obsega splošne odredbe. Glavne njegove določbe so: Volitve se vrše za dobo štirih let. Ko poteče ta doba ali ako se Narodna skupščina razpusti že poprej, mora ukaz o razpustu vsebovati tudi naredbo o novih volitvah, ki se morajo vršiti najkasneje v treh mesecih, nova Narodna skupščina pa sestati najkasneje v štirih mesecih. Volitve se vrše po vsej državi na isti dan in sicer v nedeljo. 15 dni pred volitvami in 3 dni po volitvah oblasti volilcev ne smejo klicati na vojne vežbe, na skup no delo ali podobno, kar bi moglo volilcem preprečiti izvrševanje volilne pravice. Izvzeti so le primeri izredne potrebe število mandatov je določeno po banovinah sorazmerno s številom prebivalstva. Dravska banovina dobi 25, savska 58, vr-baska 22, primorska 20, drinska 37, zet ska 20, dunavska 51, moravska 32 in var-darska 37 mandatov, poleg tega pa še Beograd z Zemunom in Pančevom 3 mandate. Preko tega števila bo izvoljenih še toliko poslancev, kolikor državnih kandi datnih list bo dobilo nad 50.000 glasov. V banovini sami se mandati razdele na sreze. Posebej voli mesto, ki je sedež banovine, ako ima nad 50.000 prebivalcev; ako ima to mesto nad 100.000 prebivalcev (sedaj samo Zagreb) voli dva poslanca Najvišji volilni organ je Državni odbor, ste morajo vsebovati dan volitev, ime In priimek nosilca državne kandidatne liste, na katero se sreski kandidat veže, ime in priimek ter poklic in bivališče sreskega kandidata in njegovega namestnika, pismen nristanek kandidata in njegovega namestnika. pismen in potrjen pristanek nosilca državne kandidatne liste, da se more omen.ie-ni sreski kandidat vezati z niezovo kandidaturo. Predlog mora podpisati najmanj 200 volilnih upravičencev iz dotičnega sreza. odnosno mesta. Predlo« vsebuje tudi do enega predstavnika liste in oo enega namestnika za vsako volišče, ni na treba, da za vsa volišča v srezu. Predstavniki so lahko samo volilni uoravičenci iz domače občine. Beograd predloži za svoje nodročie listo s tremi kandidati in namestniki. Zazreb Da listo z dvema kandidatoma in namestnikoma. Vsa mesta, ki ne volijo svojec poslanca. volilo skupno s srezi. na katerih ozemlju leže. VI. poglavje podrobno določa, kako bodo sodišča Dotrdila kandidatne liste. Ako sodišče potrdi samo eno kandidatno listo, se vrši volitev samo za to listo. Volišča in volitve VII. poglavje odreja tehnične priprave za volitve, obširno Vlit. poglavje, ki vsebuje §§ 33 do 52, pa določa podrobnosti, kako se volitve vrše. Vsak volilec sme glasovati samo osebno na volišču svoje občine in samo enkrat. Volišče naj bo po možnosti v občinski pisarni ali v šoli. V nobenem primeru ne sme biti v cerkvi ali v molilnici. Volišče mora biti objavljeno vsaj 10 dni pred volitvami. Velike občine, ki štejejo nad 800 volilcev, se Najvišji volilni organ je Državni od oor, Iahko razdeie na vež toHšž, ma,e obfine v katerem so predsednik in podpredsednik ki skupaj ne štejejo nad 800 volilcev, zdru-Državnega sveta, predsedniki kasačijskih /jj„ T eno volišče. Županstvo mora isto-c^His* tt TRonp-raH,, Karanevii m I ga9no, ko predloži sodišču volilni imenik poročati banski upravi, koliko volišč je potrebnih v občini Poslopje v katerem se vrši glasovanje mora, ako ni dovolj prostorno, imeti ograjeno dvorišče, ki se da zapreti. Na vsakem volišču posluje volilna komisija sestavljena iz predsednika, ki ga določi Državni odbor, iz enega občinskega odbornika, ki ga določi sreski načelnik, in po enega predstavnika vsake kandidatne liste. Če obsega volišče več občin, pride v volilno komisijo po en odbornik iz vsake občine. Predsednik volilnega odbora voli v občini, kjer na dan volitev uraduje, mora pa predložiti potrdilo, da je vpisan v volilni imenik svoje občine. Od Državnega odbora določeni predsednik volilne komisije more iz resnično ute meljenih razlogov prositi za oprostitev le funkcije in to v treh dneh po objavi Državnega odbora. Ako bi po tem roku nastala kaka ovira, vrši posle predsednika župan, odnosno na volišču za več občin volilec, ki ga določi sreski načelnik. Sreski načelnik mora o dni pred volitvami določiti tudi občinske odbornike in njihove namestnike za volilno komisijo. Volilna komisija se zbere na dan pred volitvami ob treh popoldne na volišču, da prevzame volilne imenike in vse drugo, kar je za izvedbo volitev potrebno. Od tega časa naprej mora biti volišče neprestano zastraženo, Volitve se prično ob sedmih zjutraj. Za vzdrževanje reda skrbi predsednik volilne komisije. Med volitvijo morata za volilno mizo sedeti vsaj dva člana komisije, med njimi predsednik ali pa občinski odbornik, ki je član komisije. Nihče ne sme priti na volišče z orožjem, tudi ne osebe, ki j>o svoji službi nosijo orožje. Istočasno se sme v sobo, kjer se vrši glasovanje, pustiti samo pet volilcev. Vsak volilec pove glasno svoje ime, priimek in poklic ter v mestih, kjer je več volišč, tudi svoje stanovanje. Predsednik s-3 prepriča, ali je volilec vpisan v volilni imenik. Ako volilca nihče od volilne komisije ne pozna, mora predsednik odrediti potrebno za ugotovitev njegove identitete. Volilcu, ki bi svoje identitete ne mogel dokazati, lahko predsednik zabrani volitev. Ako se o kakem volilcu pojavi sum, odloča volilna komisija z večino glasov, ali se naj pripusti k volitvi ali ne. Predsednik komisije pokaže volilen kandidatne liste in ga vpraša, za katero listo glasuje. Ako je volilec nepismen, mu mora predsednik prečitati vsa imena nosilcev kandidatnih list in sreskih kandidatov. Volilec glasuje javno na ta način, da imenuje ime nosilca državne liste in sreskega, odnosno mestnega kandidata. Čim je volilec volil, mora takoj zapustiti volišče. Glasovanje traja ves dan do šeste ure zvečer; le v primeru neredov se morejo volitve prekiniti za čas, dokler se zopet tie vpostavi red. Ob šestih se volišče zapre in ne sme nihče več vanj. Glasovati smejo samo še oni volilci, ki so bili v tistem hipu še na volišču. Če je bik) glasovanje zaradi neredov prekinjeno nad eno uro, se podaljša čas glasovanja za toliko časa preko šeste ure. Med glasovanjem se vodi točen zapisnik o vsem, kar se zgodi ali kar smatra kak član volilne komisije, da je treba zabeležiti. Zapisnik podpišejo ob koncu vsi člani volilnega odbora. Na dan volitev ter en dan poprej in en dan pozneje je prepovedano točenje alkoholnih pijač. IX. poglavje (§§ 53 do 56) določa, kako sodišč v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Podgorici ali njihovi namestniki. Kasneje bodo v Državnem odboru tudi predsednika in podpredsedniki senata in Narodne skupščine. Državni odbor se sestane najkasneje peti dan po razpisu volitev, da določi volišča in predsednike volilnih komisij. To objavi najkasneje 15 dni pred volitvami v »Služ benih Novinah«. Državne in občinske oblasti morajo dati Državnemu odboru vse podatke in vsa pojasnila, ki jih zahteva Kdo je lahko poslanec H. in II. poglavje določata, kdo sme voliti in kdo more biti izvoljen (§§ 7—9 in 10—15). Obe poglavji vsebujeta v glav nem določbe, ki jih določata že ustava in zakon o volilnih imenikih. Za poslanca je lahko voljen le jugoslovenski državljan, ki ima volilno pravico, je star vsaj 30 let in govori, čita in piše narodni jezik. Kandi dirati ne morejo aktivni državni uradniki; župani lahko kandidirajo, ako pa so izvoljeni, morajo odložiti ali poslanski mandat ali župansko mesto. Vsak sme kandidirati samo v enem srezu ali mestu, Izvoljeni poslanec izgubi mandat, ako izgubi volilno pravico, ako vstopi v držav no službo (izvzeti so ministri), ako oprav lja z državo dobaviteljske ali podjetniške posle, ako preneha biti član one skupine, ki ji pripada nosilec državne kandidatne liste, na kateri je bil poslanec izvoljen. O tem sklepa Narodna skupščina po predlogu verifikacijskega odbora. § 15. določa, da je glasovanje pri volitvah narodnih poslancev javno in ustmeno. § 16., ki tvori obenem IV. poglavje, govori o volilnih imenikih. Državne kandidatne liste O tem govore §§ 17 do 20 V. poglavja zakona. Vsaka skupina, ki hoče ori volitvah kandidirati, mora vložiti kandidatno listo za vso državo. Lista se vloži najkasneje 25 dni pred volitvami kasaciiskemu sodišču v Beogradu in mora vsebovati ime nosilca liste s poklicem in bivališčem ter imena dveh zastonnikov in dveh namestnikov za glavni volilni odbor. Prijavi je treba priložiti listine s podpisi vsaj 60 predlagateljev iz vsakega upravnesa sreza v državi in vsakega mesta, ki voli svoiega poslanca. Priložiti je treba pismen pristanek nosilca liste. Kot predlagatefn smelo podpisati kandidaturo nosilca državne Tiste le oni. ki so vpisani v stalne volilne imenike. To netrdi pristojno sresko. odnosno okrožno sodišče s posebnim uvereniem. Podpis more oporekati samo oni. katerega ime ie podpisano. Sodišča moraio vsakemu povedati ali je on podpisan ali ne. Ako število nredlagateliev ni dovolino. moreio predlagatelji Dredlog v rokn 5 dni nadomestiti. Ako se to ne zgodi, knsacijsko sodišče liste ne bo potrdilo. Sreski kandidati I>rugf del V. poglaivia (§§ 21 do 23) govori o sreskih kandidaturah m določa: Vsaka državna kandidatna lista mora imeti v vsakem srezu, odnosno mestu, ki voH svoiega poslanca, vsaj eneea sreske-ea kandidata in niegovesra namestnika. 7a Zagreb oa dva in za Beograd tri kandidate in namestnike. Na isto državno kandidatno listo lahko kandidira v istem srezu več kandidatov. Kandidature sreskih kandidatov se predlagajo v potrditev sreskim, odnosno. kjer teh ni. ok poznan sodiščem. Kandidatne -K- »e gkii*a vcektvame aa voliščih. Maiecej ugotovi volilna komisija, "koliko voJifcer *e glasovalo, in to s črkami zabeleži ob konca volilnega zapisnika. Nato se preštejejo glasovi. ki so bili oddani za posamezne kandidate. Ta števila se zabeležijo istočasno s skupnim številom glasov, oddanih za posamezne državne kandidatne liste. Nato se volilni zapisnik, volilni imenik in zaniski. v katerih so navedeni glasovi za vsako kandidatno listo posebej, zložijo v omot. ki se zapečati z občinskim nečatom. Ko zapusti volilna komisija volišče, vzame predsednik ključ. volišče Da se zastrali'. Naslednji dan ob sedmih zjutraj se volilna komisija zopet sestane in ko ugotovi, da ie vse v redu kakor ie bilo. ko ie komis-i.ia volišče zaDustila. naslovi ves volilni material na pristojno sresko sodišče, kamor ga pro« reverzu izroči predsednik komisije. Razdelitev mandatov X. poglavje (§§ 57 do 70) govori o poslovanju glavnega volilnega zbora in proglasitvi narodnih poslancev. Glavni volilni odbor sestavljajo predsednik in podpredsednik Državnega sveta, predsedniki kasačij-skih sodišč v Beogradu, Zagrebu, Sarajeva in Podgorici ali njihovi namestniki ter po dva zastopnika vsake kandidatne liste. Glavnemu volilnemu odboru predseduj« predsednik Državnega sveta ali po čmu najstarejši član volilnega odbora. Glavni volilni odbor se sestane po voK* tvah ob devetih dopoldne. Sreska sodišča pošljejo glavnemu volilnemu odboru volilne spise svojega področja po enem svojih sodnikov v zajrečatenem omotu. Glavni voliha odbor pregleda m oceni vse volilne akte in zapisnike. Pri njegovih sklepih smejo zastopniki kandidatnih" list glasovati le primerih, ki se nanašajo na njihove liste. Glavni volilni odbor dožene najprej, koliko glasov so v vsej državi prejele posamezne državne kandidatne liste in katera; je dobila največje število glasov. Pri tem »9 štejejo glasovi vseh kandidatov, ki ao nastopili v okviru te liste v vsej državi. Nato proglasi glavni volilni odbor sa poslane« nosilce vseh onih državnih kandidatnih H si, ki so dobile nad 50.000 glasov ▼ vsej državi. Za izvoljene poslance se dalje proglasijo vsi trije kandidati v Beogradu z one kandidatne liste, ki je nastopila za najjačjo državno kandidatno listo. Ako je v Beogradu vee takih list, se proglasijo za izvoljene kandidati 7. liste, ki je dobila relativno veŠn« med beograjskimi listami, vezanimi na naj* jačjo državno kandidatno listo. Državni kandidatni listi, ki je dobila v vsej državi največje število glasov, dodelf glavni volilni odbor dve tretjini vseh narodnih poslancev. Od tega odpade na dravsko banovino 16. na savsko 39, na vrbasko 14. na primorsko 13, na drinsko 25. na ze*-sko 13. na dunavsko 23, na moravsko 21 in na vardarsko 24 mandatov. Po banovinah se ti mandati nato poraz-dele po vrsti srezom. ki so dobili največje število glasov, oddanih za vse kandidat«^ vezane v srezu oziroma v banovinskem sedežu z najmočnejšo državno kandidatno listo. ki je prejela dve tretjini mandatov. Na to bo glavni volilni odbor proglasH » teh' najmočnejših srezov za izvoljene narodn« poslance one sreske in mestne kandidate, ki so v dotičnem srezu prejeli največ glasov od vseh kandidatov, vezanih na to listo. Ostalo Število mandatov se, ako je najmočnejša državna lista dobila absolutno večino glasov, razdeli med vse državne kandidatne liste, ako pa je najmočnejša lista dobila samo relativno večino, pa samo med ostale državne liste. Na ta način pride d« razdelitve v dravski banovini 9. v savski 19. v vrbaski 8, v primorski 7. v drinski 12, v zetski 7, v dunavski 16, v moravski 11 in r vardarski 13 mandatov. Razdelitev v banovinah se izvrši proporčno po D'Ho»to-vem sistemu. Ako kakšna državna kandidatna lista po vsej državi ni dobila niti toliko glasov, kolikor je bilo potrebno predlaga/teljev, pri razdeljevanju mandatov ne pride v po« štev. Ako bi se dogodilo, da bi imeli dve najmočnejši državni kandidatni listi enako število glasov, odredi glavni volilni odbor za drugo prihodnjo nedeljo ponovne voli-tve. Ko glavni volilni odbor konca sroje de-lo, objavi rezultat volitev in izda 'izvoljenim p oslancem p overil ni-ce. Zapisnike o svojem poslovanju skupno z vsem vodilnim materijalom pošlje glavni volilna od« bor Narodni skupščini. Glavni volilni odbor objavi imena izvoljenih po6larncer v »Službenih Novinah«. Narodni poslanci dobivajo povrnjene potne stroške in dnevnice, ki jih odredi Narodna skupščina. XI. poglavje obsega §§ 71 do 95 m določa kazni in kazenski postopek za kršitve vo-lilnega zakona. O teh kršitvah sodijo redna civilna sodišča. Zadnje, XII. poglavje obsega §§ 96, 97 in 98 ter določa, da daje avtentična tolmačenja volilnega zakona minister pravde ki da stopi zakon v veljavo, čim se objavi v »Službenih Novinah«-. To se je že zgodilo. Naši nronopolski dohodki Beograd, 12. septembra. AA. Monopol-ski dohodki so znašali meseca julija 195 milijonov 236.618 Din. V prvih 4 mesecih proračunskega leta 1931/32 so monopolski dohodki dali 660,698171 Din. Meseca julija 1930 je bilo monopolskih dohodkov 210,183.349 Din, v prvih 4 mesecih proračunskega leta 1930/31 pa 784^77.768 Dia. Na Bledu po odmoru zopet ostre borbe Dr. Astaloš in Kostič sta v mirnih igrah remizirala — Pire je v prekinjeni partiji v brezupnem položaju proti Spielmannu, dr. Vidmar pa stoji proti Kashdanu bolje Bled. 12. septembra d. V današnjem 15. kolu mednarodnega šahovskega turniria so bile odigrane naslednje Dartije: Pirc-Splel-mann. Niemcovič-Flohr. Colle-Bogoliubov dr. Vidmar-Kashdan. dr. Astaloš-Maroczy. dr. Tartakower-dr. Aljehin in Stoltz-Kosiič Pire ie Droti Spielmannu i^ral indijsko oartiio. Dobil ie prednost dveh lov^ cev. pa ie oozneie nepazljivo igral. Spielmann ie dobil za oba lovca trdniavo in dva kmeta. Pozneie ie žrtvoval še trdniavo za lovca in dva kmeta. Ob 18.30. ko je bila igra prekinjena. ima Pire bre«uono pozicijo. Partiio v prvem turnusu je Pire proti Spielmannu izgubil. Niemcovič je proti F 1 o h r u igral hioermoderno. Igrala sta angleško nartiio. Niemcovič se ie pokazal močneišega od svojega nasprotnika v vseh fazah tere. Prišel ie prav kmalu v prednost in v naiboli-šem stilu zmagal že dopoldne v 42. potezi. Tudi to nartiio v prvem turnusu je Flohr izgubil proti Niemcoviču. Colle ie proti Bogoljubovu igral svoi sistem. Bogoliubov ie žrtvoval kmeta, dobil silen naoad ter že dopoldne zmaeal v 27 potezah. Colle ie moral tudi v prvem turnusu oodleči Bogoljubovi!. Dr. Vidmar je proti Kashdanu igra! damski gambit. Že v začetku igre ie Ka-sh-dan napravil napako in izgubil kmeta, vendar oa se ie trdovratno branil Vidmarievih napadov. Ob 18.30. ko ie bila partija prekinjena. ie imel Kashdan slabšo pozicijo. Partiia med obema mojstroma v prvem turnusu ie končala neodločeno. Dr. Astaloš ie proti M a r oc z y j u. kj se ie brani! na francoski način, dosegel v 19. potezi remis. Partiia ie potekla ori.ia-telisko brez razburljivih momentov. Tudi partiia v prvem turnusu ie končala remis. Dr. T a r t a k o \v e r in dr. Aljehin sta igrala špansko nartiio. Dr. Tartakower ie že v otvoritvi napravil oogreško. zaradi česar ie izgubil važnega kmeta. Kasneje oa ie svetovni moister popustil, ime! sicer ob prekinitvi boljšo igro. vendar na se še ne vidi. kako bo zmagal. V prvem turnusu ie zmagal dr. Aljehin. Stoltz in Kostič sta igrala korektno ter zašla v končnico raznobarvnih lovcev. Partiia ie že dopoldne oo 42. potezi kon-čaia remis. Tudi partija v prvem turnusu med obema moistroma ie končala remis. Stanje do 15. kolu je naslednje: dr. Al?e-hin 12 in doI (1). Bogoliubov 8 (1). Niemcovič 8. Kashdan 7 in pol (3), Spielmann 7 in do i, dr. Vidmar 7 (2). Colle. Kostič Ma-roczv 6 in pol. dr. Astaloš 6 (l), Stoltz 6. dr. Tartakower 5 (2). Pire 5 (l). V iutrišn.iem 16. kolu se bodo odigrale naslednie partije: Soielmann-Stoltz. Kostič-dr. Tartako\ver. dr. Aljehin-dr. Astaloš. Maroczy-dr. Vidmar. Kashdan-CoIIe. Bogo-liubov-Niemcovič in Flohr-Pirc. Poplave nastopajo •. • Hude posledice jesenskih nalivov — Selška dolina v vodi — Sora prestopila bregove — 2e doslej je mnogo škode — Strahovit večerni naliv nad ljubljansko pokrajino — Tudi na štajerskem vode naraščajo Bitka s tolpo pobeglih kamjencev Ptujsko orožništvo je izsledilo pri Novi Cerkvi tolpo iz Lepoglave pobeglih kaznjencev in prijelo štiri Ptuj, 12. septembra. Te dni so naleteli ptujski orožniki pri Novi Cerkvi v Halozah na tolpo kaznjencev. ki so nedavno pobegnili iz kaznilnice v Lepoglavi. Nevarna tolpa, ki je štela kakih deset do zob oboroženih pajdašev, se je hotela postaviti v bran, vendar je potem pobegnila. Po kratkem zasledovanju se je odločnim orožnikom, ki so morali rabiti tudi orožje, posrečilo prijeti štiri zločince, dočim so ostali ušli. Pri zasledovanju je bil eden aretiranih ranjen. Kakor vse kaže, so hoteli zločinci v tukajšnjem okolišu razviti svoje delovanje in je le sreča, da so vrli orožniki spravili že štiri pod ključ, a ostalim so bržkono pregnali veselje do nadaljnjega udejstvo-tanja. Orožniške postaje v bližnji in daljni okolici bodo gotovo storile vse, da bodo prišli v roke pravice tudi pobegli zlo činci, ako žp niso prešli meje dravske banovine. Vest o izsleditvi nevarne tolpe je vzbudila veliko senzacijo in še večji strah med okoliškim prebivalstvom. Kakor se govori, so tolovaji tudi posilili neko žensko, ki so jo morali prepeljati v bolnico. Umestno bi bilo na vsak način, da ljudje sedaj malo bolj pazijo na svoje premičnine in dobro zaklepajo svoja poslopja. Aretirane tolovaje so orožniki privedli uklenjene v Ptu, in jih spravili za zamrežena okna. Novo priznanje morilca Mohorka Ustrelil je tudi kmeta Fingušta — Njegov sedmi umor Maribor, 12. septembra. Ko ie bil morilec Mohorko na velikonočno nedelio ori Slivnici aretiran, se ie takoj tudi poiavila-domneva, da ie on tisti, ki ie pred dvema letoma ustrelil kmeta Fingušta iz Gorice ori Racah. Kakor smo že svoie-časno poročali, se ie 9. novembra 1929 zvečer vračal z mariborskega šoeharskega trga posestnik Anton Fingušt na svojem vozu proti domu. Na cesti med Gorico in Podo-vo so nenadoma počili štirje streli in se ie Finguš zgrudil na vozu smrtno zadet. Knni se ie oa zaradi strela splašil in zdrvel proti domu. Ko ie oridirial na dvorišče in co prihiteli Fineuštovi domači, so našli Fingušta v .vozu izkrvavelega. Roparski napadalec pa ie takrat odšel praznik rok. ker se mu zaradi solašenia konja ni posrečilo Fingušta oropati. V zvezi s tem umorom i e bilo takrat aretiranih več oseb. vendar pa vse obsežne poizvedbe orožništva in sodišča niso tno-■gje dognati pravih krivcev in»|so bile vse aretirane osebe .izpuščene. ker *ie bila ugotovljena niih nedolžnost. V dolgotrajni, več mesecev trajaioči preiskavi ielovškega morilca Rudolfa Mohorka oa ie v teku zadnjih dni nastal nov nreokret. Mohorko. ki ie večkrat pred preiskovalnim sodnikom. ;e zdaj slednjič priznal, da ie on ustrelil Fingušta. Seveda se bo morala preiskava razširiti tudi v tei smeri in razprava proti Mo-horku. ki ie bila določena še za ta mesec, se bo morala odeoditi. Mohorko ie s tem Driznal že «voi sedmi umor. Pogreb soproge Ljube Davidoviča Beograd, 12. sept. p. Včeraj je umrla v Beogradu po kratki in težki bolezni soproga bivšega predsednika vlade Ljube Davidoviča. Dara. ki je podlegla težki operaciji. Pogreb pokojnice je bil danes popoldne ob udeležbi mnogoštevilnih prijateljev in znancev Davidovičeve rodbine na novem pokopališču. Reorganizacija borz dela Beograd, 12. septembra. AA. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je priredilo anketo med socialnimi in gospodarskimi ustanovami o reorganizaciji služ- be za posredovanje dela v smislu intencij tega ministrstva. Delo javnih borz dela bo postavljeno na popolnoma novo osnovo tako. da bodo k posredovanju dela pritegnjena tudi kulturna in humanitarna društva. Dunajski Rapid poražen Beograd, 12. septembra, p. Na igrišču Jugoslavije se je danes pred približno 5000 gledalcev vršila prijateljska tekma med dunajskim klubom Rapidom in beograjsko Jugoslavijo. V lepi igri je Jugoslavija zasluženo zmagala s 3:2 (1:1). Igra je bila v splošnem zelo lepa in fair. Zmaga jugo-slovenskega tima je 'izzvala zasluženo odobravanje. pa tudi gostje so želi odobravanje zaradi svoje v resnici fair igre. Jutri igra Rapid proti BSK. zastonj V propagandne namene oddamo do 10. oktobra t. L 200 detektorskih radioaparatov popolnoma brezplačno! s kristalom, slušalko in antenskim materialom Pogoji so sledeči: 11431 1. Detektorski aparat more dobiti vsakdo, ki ima stalno zaposlitev in stalno bivališče v detektorskem območju radijske oddajne postaje ter do sedaj še nima radijsKcga aparata. 2.Prejemnik brezplačnega aparata se obveže, da bo aparat uporabljal vsaj eno leto. če ga hoče prej odpovedati, je dolžan aparat nam vrniti ter plačati za vsak mesec porabe odškodnino Din 7.—. Prijave se sprejemajo v našem paviljonu na Miklošičevi cesti štev. 5 — Telefon štev. 3190 Radijska oddajna postaja v Ljubljani CIKORI1A Smrt odličnega francoskega oficirja Beograd, 12. septembra, p. V Dubrovniku je snoči umrl pomočnik francoskega vojaškega atašeja v Beogradu major Marc Servony, zelo ugleden francoski oficir, ki je bil odlikovan za svoje zasluge z največjimi francoskimi, jugoslovenskimi i.n zavezniškimi odlikovanji. Bil je že dalje časa dodeljen francoskemu poslaništvu v Beogradu in je za svojega bivanja v naši državi toliko vzljubil naš narod, da je pred smrtjo izrazil željo, naj prepeljejo njegovo truplo v Beograd in ga pokopljejo na tukajšnjem francoskem vojaškem pokopališču. Njegova želja se bo izpolnila ter bo zaslužni francoski oficir in prijatelj našega naroda pokopan v Beogradu z vsemi vojaškimi častmi. Tihotapstvo pokvarjenega mesa Ljubljana, 12. septembra. Nadzornik ljubljanskega mestnega doho-darstvenega urada g. Fortič je bil po raznih opazovanjih v zadnjih dneh obveščen, da dovaža neki mesar z Viča utihotapljeno meso v svojo stojnico na ljubljanskem trgu. Davi že pred zoro se je sam podal na prežo in je okrog pol 5. videl, kako se je viški mesar Zaic s svojim pomočnikom pripeljal na Vodnikov trg in spravil večjo množino vtihotapljenega mesa v svojo stojnico, ki jo je nato zopet zaklenil, nakar se je z vozom odpeljal še po ostalo meso na klavnico Ker je bila še tema. je nadzornik Fortič počakal, da se je mesar vrnil z mesom iz klavnice. Čim se je mesar zopet pojavil, se mu je nadzornik Fortič predstavil in zahteval. naj mu odpre stojnico. Mesar je ves presenečen ubogal: ko je odklenil, vrata, je nadzornik Fortič našel tik pri vratih na mizi v rjuho zavito slanino in sveže prašičje meso, ki je bilo že na prvi pogled videti užitno. Blizu tam pa sta bili dve stegni govedine, ki sta po samem otipanju in vonju izdajali, da izvirata od v sili zaklane ali morda celo že poginule živine. Na vprašanje, kako se drzne takšno meso vtihotapljati v svojo stojnico, je mesar odvrnil, da je namenjeno za nekega ljubljanskega izdelovalca klobas. Nadzornik Fortič je to neužitno meso takoj zaplen'l in ga cpravil na voz, kamor je velel prisesti mesarju. In sta pognala po Poljanah, da so se bližnji mesarji in drugi ljudje, ki so hiteli na trg, kar čudili kakšen nov mesar dirja proti klavnici. Na klavnici je nadzornik Fortič zbudil g. dr. Kunca, ki je meso natančno ogledal in ugotovil, da izvira nedvomno od živino ki je bila zaklana v skrajni sili, in da je popolnoma neužitno, ker je bilo čisto rumeno, loj pa je že črnel. Seveda je bilo takoj ukrenjeno vse, da bo mesarja zadela po zakonu določena kazen. Pri zasliševanju sta mesar in njegov pomočnik zatrjevala, da takšno meso naroča neki klobasičar. Priznala sta, da sta meso že večkrat utihotapila. Občina je torej prikrajšana s tem, da ni bila plačana ne mestna trošarina, ne klavnična pristojbina, ne oglednina. Danes vtihotapljeno meso je tehtalo 110 kg in si pač lahko vsak sam izračuna. kako je takšnemu mesarju mogoče brez vsakih davščin konkurirati poštenim me-arjem. Še bolj obsodbe vredno pa je seveda, da se v današnjih težkih časih taki ljudje naravnost igrajo z usodo človeških življenj. Dognalo se je, da je mesar Zaje sinoči klal prašiča doma, kravo pa je kupil že zaklano od nekega grajščaka v bližin: Ljubljane. Prav za prav je včeraj kuril tam dve kravi, od katerih pa ie eno zavrnil državni veterinar na Viču. Mesar se za to ni dosti zmenil in je kratkomalo sel po zavrnjeno kravo ponoči ko je bila že zaklana, ter je njeno meso proti jutru vtihotapil v Ljubljano. Tako postopanje zasluži pač najstrožjo obsodbo, vse priznanje pa nadzorniku For-tiču, ki je z vestnim zasledovanjem razkrinkal to grdobijo. Stvar oblastev in predvsem tržnega nadzorstva je, da poostrijo kontrolo in enkrat za vselej zatrejo takšno početje. Kakor je baš današnji dogodek pokazal, je kontrola potrebna dnevno na vse zgodaj in ne še'e potem, ko je meso že na stojnicah in je promet na trgu že v polnem razvoju. Boksarski mateh v Unionu Sinoči je jugoslovenski težkoatletski savez pod okriljem težkoatletske sekcije Ili« rije priredil v veliki dvorani Uniona ama« tenski boksarski miting, na katerem je tudi nastopi! bivši svetovni prvak zamorec Sim Lygett. Razen njega je nastopilo še 5 amaterskih boksarjev, ki so izpopolnili zanimiv program. Udeležba ni bila ravno najštevilnejša. Zlasti med sedeži je bilo jrecej praznote. Kot prvi je Kovačevič (Croatia) premagal KoLlmanna (Croatia), Monas (Croatia) je premagal Gajiča (Croatia), borba med Korenjakom (Croatia) in Stelzerjem (Olim« pia) Osijek pa je ostala neodločena. Nato sta Kovačevič in Monas v dveh rundah >redvedla zelo zanimivo ekshibicijsko jorbo. Zanimiva prireditev se nadaljuj? nocoj ob 20. in se obpin6tvo vabi k obilnemu posetu. Ljubljana, 12. septembra. Nalivi ne ponehajo, jesen se vleče v deželo z močnim deževjem, ki utegne zopet imeti hude posledice. V Ljubljani je močno lilo že davi, naravnost silovit naliv pa je sledil popoldne med 17. in 18. uro. Nebo se je grozotno pooblačilo, zavladala je tema in kmalu je začelo liti kakor iz škafa. Močno bobnenje med bliskanjem je javljalo, da utegne biti neurje v širokem krogu od Ljubljane še hujše. Deževno vreme sila ovira kanalizacijska dela v Ljubljani in okolici, še večja pa je na deželi bojazen pred poplavami, o katerih žal že prihajajo prve žalostne vesti. Iz Litije so nam sporočili, da beleži vo-domerska stanica visok narast Save, iz škofje Loke pa smo prejeli naslednje poročilo o posledicah strahovitega neurja: Noč od petka na soboto je b^a mirna in zvezdnata in nihče ni pričakoval, da se bo vreme v prvih jutranjih urah sobote iz-prevrglo v katastrofalno neurje s poplavami. ki so v marsičem sličile grozotnim dnem v letib 1925 in 1926. Davi okrog 4. so se pričeli zbirati na nebesnem svodu med neprestanim bliskanjem in zamolklim grmenjem težki oblaki, ki so zagrnili nebo v neprodirno temo. Prvim kapljam je sledila ploha, ki je si-pala dež v najgostejših curkih. Deževalo je nepretrgoma do 7. zjutraj, nato z malimi presledki prav do 15. ure popoldne, ko se je nebo za hip zjasnilo pod solnčnimi žarki. škofjeloško gorovje, osobito proti Selški dolini, je zajemalo ogromne množine vode, ki je drla vse vprek v dolino. Selšči-ca z vsemi pritoki je od ure do ure strahotno naraščala in se dvignila do jutra za nad 3 m. Situacija je zaradi vedno novih vodnih pritokov postala posebno kritična okoli S. zjutraj. Kakor ogromen ve-letok se je razbrzdana, umazano-kalna Selščica valila mimo škofje Loke naprej na Sorško polje, ki je bilo z desnih in levih bregov Sore v vodi. Razdivjana reka je prinašala s seboj velike množine peska, prsti, poljskih pridelkov, sadja, vejevja in grmičevja. Ljudje so opazili tudi kose sobne oprave s steli in je verjetno, da je kje višje v dolini voda porušila kak stanovanjski objekt. Silno škodo je napravila povodenj trgovcu Vebru iz Zalega loga. V bližini vode je imel Veber okoli 400 hlodov, ki mu jih je pobesneli element skoro do zadnjega vse odplavil. Selščica je bila v škofji Loki na gosto posejana s plavajočimi brvmi, hlodi, krclji in debli. Neurje je trgalo po vsej dolini prst in je, zaenkrat še nedognano kje. odneslo kompletno žago, katere deli so se izvrstno videli v valovih. Voda je po vsej selški dolini drla vse vprek in je škoda na lesu, sadju in poljskih pridelkih zelo visoka. Poplave so zajele tudi škofjo Loko samo. Strahoviti naliv je na mah preplavil mestne ulice. Požiralniki so se izkazali kot nezadostni in je voda ponekod udirala v stanovanjske prostore in kleti. V gostilni Antona Fojkarja in brivnici Franca Vraničarja so imeli za ped visoko vode. Letos že osmič! Občinska uprava škofjeloška bo le morala v izboljšanje kanalizacije nekaj ukreniti, ker tako pod nobenim pogojem ne more dalje. V hiši prekupčevalca Vidica na Poljanski cesti so imeli v veži pod deskami ceJ studenec in so bile kleti in stanovanjski prostori v vodi. Otroci, ki so morali zjutraj v šolo, so pri Veštru do kolen gazili glavno cesto med škofjo Loko in Železniki, ki jo je preplavil stranski potok. Selščica je odnesla Thalerjevim vse klopi pri kopališču, Ho-manovim je odplavila stopnice v toplicah. Voda je zajela tudi letno telovadišče Sokola in se je razlila po Krenerjevem travniku. Silovite težave so imeli v vojašnici, kjer je izpod Kamenitnika drla naravnost na vežbališče k vojaškim objektom in preko stranišč v kleti. Morale so na pomoč gasilske brizgalne, ki so vedno nove vodne množine spravljale na prosto. Neprijetno presenečenje je doživel vinski trgovec Avgust Sušnik. Mimo njegove pristave napeljujejo ta čas kanalizacijo, ki pa še nima povsod cevi. Kakor bruhajoč vulkan je drla voda naravnost v pristavo in je hiša krog in krog v objemu poplave. Cela jezera so nastala v Starem uvoru. Nekatere hiše so čisto obdane od vode. Skratka, povsod so imeli z velikanskimi vodnimi pritoki križe in težave in je vse s strahom gledalo, kaj še pride. Tudi v škofii Loki se je voda razlivala vse vprek in so nastajali kar na lepem besneči hudourniki. Položaj je bil prav do opoldanskih ur skrajno kritičen. Sredi popoldneva je začela voda upadati in je upanje, da je rai-hujše zlo prešlo. Potankosti o poplavah v škofjeloškem okraju bo mogoče razvideti šele v par dneh. ker je bil danes ves promet v dolino skoro nemogoč. Tudi Poljan-ščica je močno narasla. Nal:vi tudi na štajerskem močno poer^p jo struge rek in potokov. Iz Savinjske doline so nam proti večeru sporočili, da Savinja stalno narašča in je nevarnost, da vsak hip prestopi nasipe. Pri št. Petru je zrasla že za tri metre nad normalo. Iz Kamnika smo prejeli zvečer naslednje poročilo: Okrog 1. zjutraj de pričelo v Kamniku silno deževati ter je naliv trajal ves dan. Bistrica je ponekod zelo visoko Darastla ter stoj>i 1.60 nad normalo. Napravila je precej škode v Stranjah, kjer je odtrgala precej obrežja, zlasti nad Tinače-vo hišo. Tudi potok Nevljica je ♦lno na-rastel in je voda poplavila ves kopališki prostor. Ko so zjutraj odprli zatvornice, je voda nekaj časa padala, zaradi neprestanega deževja pa je zopet narastla. da je dosegla višino bazena. Voda je odnesla nekaj sveta pod novo oblačilnico, v splošnem pa so kopališke naprave zelo dobro kljubovale vodnemu elementu. Bistrica je nosila s so-boj večje množine lesa iz skladišča na Stahovici. Zelo hudo noč je preživel čuvaj velikega jeza pri smodnišnici Primož Preles-nik. ki mu je Bistrica grozila, da mu poplavi hišo. Les, ki ga je voda odnesla iz Stahovice, je namreč zajezil odtok pri jezu in vsa voda je pritisnila proti njegovi h'.ši. tako da so morali vso noč odstranjevati tramovje. V dolini črni so hudourniki pr!-drli s tako silo na dan, da so na več kraiih povzročili plazove, ki so zasuli pota. V Črni nad tovarno »Kaolin«, kier je plaz že letos tako zasul cesto, da so jo morali preložiti, se je vdrl ravno na istem sraju, samo nekoliko višje, nov del hriba, kar pa za enkrat še ne ovira prometa, če se plaz ponoči ne bo povečal. Vsa varnostna dela, ki jih je izvršil cestni odbor ravno v tem kritičnem delu črne. so se Ukazala k^>t zelo dobra. Dežuje še vedno ter vode še ni? prestano naraščajo. Iz Celja so poročali zvečer Danes je razsajalo nad Celjem, zlasti p$ nai Savinjsko dolino, silno neurje, ki je povzročilo, da je pričela Savinja naglo naraščati. Savinja je dosegla v Celju že 2 m nad normalo ter je poplavila v mestnem parku ves teritorij, dočim manjka na levem bregu le malo. da ni poplavila Masa-rvkovega nabrežja. Prebivalstvo se boji, da ne bodo zaradi silne nevihte, ki je divjala zlasti popoldne nad Savinjsko dolino, vode še bolj narastle t^r dosegle isto viširo kakor lani v jeseni, ko je bila zadnja večja poplava. Na Kapucinskem mostu stoje že od 4. popoldne pripravljeni mestni delavci, da bi sa v slučaju potrebe obvarovali pred razdivjanim vodnim elementom. Vremenska napovedi Dunajska vremenska napoved za nedeflo: Pri večinoma hladnem in deževnem vremenu v Severnih Alpah ni izključeno lahno izbolišanie. Trška občina Marenberg javlja žalostno vest, da je njen občinski svetovalec, gospod AVGUST KOLŠEK JAVNI NOTAR ITD. danes po kratki težki bolezni mirno v Gospodu preminul. Ohranimo blagega pokojnika v trajnem spominu! Marenberg, dne 12. septembra 1931. Županstvo trške občine Marenberg Občinska hranilnica v Marenbergu naznanja tužno vest, da je vsemogočni Bog poklical k sebi gospoda AVGUSTA KOLŠKA javnega notarja, člana ravnateljstva in pravnega zastopnika ' danes, dne 12. septembra ob 17.30 popoldne. Ohranimo ga v blagem spominu! Marenberg, dne 12. septembra 1931. Občinska hranilnica Marenberg. Maši kraji in ljudje I fe vcč ^ Razgovor z Josipom Rijavcem Slovenski rojak, svetovno znani tenorist Josip Rijavec pripoveduje o operi in življenju v Buenos Airesu — Srečanja z našimi ljudmi v Argentini — Rijavčeva turneja po velikih evropskih mestih Naš umetnik na poti iz Buenos Airesa Na ladji »Conte verde«. Od leve na desno: klavirski virtuoz Artur Rubenstein, gospa Rijavčeva, francoski dirigent E. Ansermet in g. Josip Rijavec Ljubljana, 12. septembra. Včeraj se je mudil v našem mestu sloneči tenorist Josip Rijavec, ki se vrača iz Južne Amerike, kjer je v Buenos Airesu ažbsolviral trimesečno gostovanje. G. Rijavec potuje z gospo soprogo; v Ljubljani se je bil oglasil pri prijatelju dr. Laju Lajo-vicu. Malo pTed odhodom beograjskega br-zovlaka nam je g. Rijavec ljubeznivo posvetil pol urice časa. »Jutro« mu je bilo v Buenos Airesu stalna vez z domovino; včasih ga je prečital prav do zadnje vrstice: čeprav je prihajalo sedemnajst dni pozneje. Iz njega je lahko posnel, da smo tudi mi s simpatijami beležili njegove velike uspehe na tleh latinske Amerike. Zdaj smo hoteli izvedeti, kaikšne vtise je bil prinesel iz daljne argentinske prestolnice. — Toda najprej, g. Rijavec, kako ie prišlo do Vašega gostovanja v Buenos Airesu? G. Rijavec, prikupen gospod, ki te prvi hip niti ne spominja na opernega pevca tako velikega formata, z mirnimi, skoraj zamišljenimi očmi, ki zro izpod očal v svet. si je prižgal cigareto in je jel pripovedovati: — Znano Vam je, da sem v zadnjem času obredel precej sveta: nisem pel samo v Berlinu in drugih velikih mestih, temveč tudi v Stockholmu, Parizu, Pragi, Dunaju, Barceloni, Beogradu itd. Da pa sem dobil prijetno priliko, peti tudi na tleh Južne Amerike, za to gre hvala dejstvu, da ja letos prevzela veliko operno gledališče v Buenos Airesu tamošnja mestna uprava in imenovala za generalnega direktorja prof. Hofmiillerja iz Kotna. Le-ta je sestavil tri ansamble: nemškega, francoskega in itali-janskega. Vanje je sprejel samo prvovrstna soliste iz največjih opernih gledališč na svetu: »Metropolitan« v Nevvvorku, chicaške opere, milanske »Scale«, pariške Grande opere in berlinske državne opere. Iz slednje je izbral tudi mene in me priključil nemškemu ansamblu. Tako sem v aprilu letos odpotoval v Buenos Aires, v maju pa se je bila pričela težko pričakovana sezona. — Značilno je, da so se v Buenos Airesu odločili za tuje ansamble in kar tri hkra. ti. Mar nimajo domačih? G. Rijavec je za hip pomislil in odgovoril. — Veste v Južni Ameriki so kulturne razmere precej drugačne nego pri nas. Kajpak, gledališke tudi. Gledališče »Colon« v Buenos Airesu je eno največjih in najlepših na vsem svetu. Doslej pa je bilo vedno v najemu in so ga vodili povsem na poslovni podlagi. Imelo je odličen orkester, mogočen zbor, soliste pa so vedno vabili iz drugih dežel, tako da so v »Colonu« gostovali najslavnejši pevci sveta (Carusso, Š-aljapm itd.). Ta »sistem s t arov« pa gledališču ni dajal umetniške višine, zbog tega je bilo predvsem pridobitna naprava, ne pa kulturni zavod. No, kakor sem Vam že omenil, se je občina odločila za nova pota in prva naloga novega direktorja je bila, da pokaže buenos-aireškemu občinstvu zaključene prvovrstne ansamble. Vrhu tega je novi direktor izvedel različne tehnične novosti (med drugim vrtilni oder, električne reflektorje itd.), ki so same stale nekako 3 milijone v našem denarju. To pričuje, da se je velika opera v Buenos-Airesu uvrstila med reprezentativne opere našega časa in da je tudi samim Argentincem postala vodilen kulturni zavod. Naj še omenim, da ima sijajen balet pod vodstvom Rusa Fo-kina. — Kaj ste peli v Buenos Airesu? — V »Fideliju«, »Mojstrih pevcih«, »Salom!«, »Kavalirju z rožo« sem pel v nemščini, razen tega sem pel v francoščini, s Tittom Ruffom v »Tosci« italijansko in v »Oedipus rex« celo latinsko. Torej v štirih jezikih, katerih noben ni bil moj materinski jezik. Mirno lahko povem, da sem bil v tem pogledu edin v vseh treh ansamblih. Kot zanimivost naj omenim, da sem bil prvi, ki sem v »Colonu« otvoril novo sezono. Pel sem namreč v otvoritveni predstavi »Mojstrov - pevcev«. Ta Wagnerjeva opera je bila posebno skrbno pripravljena in je imela pri občinstvu ogromen usipeh, takisto Pizzettijev »Fra Gerardo« pod skladateljevo taktirko in »Figarova svatba«, obe v italijanščini, Za Buenos Aires so bili to resnični dogodki, za nas pa tudi, zlasti zaradi tega, kako nas je to mesto sprejelo in priznalo. — Potem takem ste bili zadovoljni z občinstvom v Buenos Airesu. Kakšno je to občinstvo? Kako kritika? — Občinstvo nudi zlasti ob gala-pred-5+avah sliko silnega razkošja. Takrat stane 1 sedež 1600 Din. Aboriement za 28 predstav, loža, velia v našem denarju približno 100.000 Din. Te je mogoče samo v tako irefikem mestu in toli bogati deželi — vzlio vsej gospodarski krizi, ki jo čuti tudi Južna Amerika. Občinstvo kaže mnogo zmisla za gledališče in za umetnostno višino predstav. Kritika v Buenos-Airesu je zelo stroga. Tu poročajo o predstavah veliki španski, italijanski, angleški, nemški listi. Mene so tudi španski listi imenovali za »ju-goslov. pevca«, čeprav sem pripadal nemškemu ansamblu. Vprav presenetilo me je, kako laskavo so pisali o meni italijanski listi, ki so tam zelo veliki in ugledni ter ne kažejo šovinizma. Ne pozabite, da se je tam prvikrat zgodilo, da je nekdo pel v italijanščini v »Tosci«, italijanski operi, a ni bil Italijan- temveč — Jugosloven. Priznati pa moram — in tu govorim le kot pevec — da izamed vseh jezikov najbolje pojem v italijanščini. — Gaže so, kajpak visoke? — Da, za naše razmere ogromne. Tako n. pr. Titto Ruffo dobi za en večer 3000 dolarjev. Nekateri listi so zaradi tega že napadli gledališče, češ, kako je mogoče v času gospodarske krize tako plačevati pevce. Toda, ker so vstopnine silno visoke, so lahko tudi gaže temu primerne. — Kako pa naša kolonija v Buenos Airesu. g. Rijavec? Ali ste imeli ž njo kaj stikov? — Seveda sem se zanimal za svoje rojake. Z ženo sva zahajala v Jugoslovenski klub, v znano rodbino Mihanovič in drugam. Zadnji mesec pred odhodom je prispel v Buenos Aires naš novi poslanik Shwegel. Opazil sem, da mu novo okolie dobro prija in da se hitro vživlja v novo razmere. Slovenci tvorijo v Buenos Airesu že dokaj lepo kolonijo; o njihovem kulturnim prizadevanju ste v »Jutru« že pisali. Reči moram, da sem dobil o naših ljudeh kar najbolše vtise. So zelo pridni, delavni, varčni in skromni ter sposobni za vsako delo. Zaradi tega je sedaj, ko tudi v Buenos Airesu močno narašča brezposelnost kot posledica gospodarske krize, med Slovenci najmanj brezposelnih, tako jih domačini čislajo. — Kakšne načrte imate, g. Rijavec, za bližnje mesece? — Sedaj sem na poti v Beograd, kamor potujem iz rodbinskih razlogov; tam se nameravam malce odpočiti. No, potlej pa poj-dem v Berlin, kjer sem sprejel vrsto gostovanj; iz Berlina me bo vodila umetnosti pot na Dunaj, pa v Prago, Pariz, Stock-holm, Varšavo in drugam. Ali pridem tudi v Ljubljano? Nemara! Veste, kaj bi hotel pri vas? Peti v francoščini v kakšni francoski operi. Jaz namreč po običaju, ki vlada v velikem svetu, študiram vsako operno partijo v originalnem jeziku. Stalo me je precej truda, preden sem slovenske in srbohrvaške vloge izza svojih zadnjih gledaliških let preštudiral v nemščino, francoščino, italijanščino. Sedaj gojim prvenstveno francoski in italijanski repertoar, dokaj obilen pa mi je tudi nemški. — Dosegli ste evropski sloves. Kako se počutite? — Dragi gospod, tako je: čim večja je kariera, večja je odgovornost in več trpijo živci. Iz daljave se moje življenje vidi zelo lepo in mikavno: bleščeča gostovanja širom sveta, slava, denar ... Toda borba za usipe-he je na taki višini mnogo težja nego niže spodaj. Lepo igralsko življenje je bilo prej doma in najtopleje je človeku vendar le v domovini... Nismo hoteli več zadrževati g. Rijavca in njegove ljubeznive gospe. Približala se je ura odhoda. Ob grobu zaslužne in plemenite žene Novo mesto, 12. septembra. V Gradišču pod zelenimi Gorjanci je preminula 6. t. m. blaga in plemenita žena ga. Ana Slančeva. Rodila se je v Zidanem mostu kot hči premožnega posestnika in brodarja, starega Potočina, ki je prevažal s svojim brodom črez Savo ljudi in razne tovore, ko še ni bilo mostu. Po-točinova hiša je bila ugledna in bogata ter je imela hči Neti obilo snubcev. Izmed 36 je izbrala odvetnika dr. Karla Slanca, ki je bil tedaj med najbolj vnetimi voditelji narodne in napredne ideje na Dolenjskem. Njegova hiša je bila nad 30 let do svetovne vojne središče novomeške družabnosti po zaslugi ljubeznive in visoko čislane gospe Ane. V stari novomeški čitalnici ni bilo prireditve, pri kateri ne bi sodelovala Slančeva družina, ki se je vedno izkazala inicijativno in tudi radodarno. Trakovi prvega novomeškega sokolskega prapora, ki nosi ime ge. Slančeve, pričajo, da je bila blaga pokojnica navdušena Jugoslovenka. Praporu je kumovala 1898, kar je bilo v tedanjih političnih razmerah zvezano z mnogimi neprilikami od strani oblastev. Nad vsemi dobrimi deli, ki jih je izvršila plemenita žena, pa je bila posebno goreča njena skrb za reveže in zlasti za ubožne dijake. Revni starši (tudi pestro oblečene ciganke) so prihajali k njej, če so potrebovali botro pri krstu ali birmi. Nobene take prošnje ni odklonila. Posebno darežljiva je bila dijaški kuhinji. Podpirala jo je v izdatni meri, o svojem človekoljubnem delu pa se je večkrat izrazila, da je samo tako »iz ozadja«. Po smrti svojega soproga se je preselila na svoje posestvo v Gradišču pri št. Jerneju ter je od tam delila svoje dobrote revnim ko-čarskim rodbinam, dokler ni zastalo njeno blago srce. Poleg rodbine in prijateljev jo je spremljalo na zadnji poti mnogo iz dna duše hvaležnih ljudi. K zadnjemu počitku so jo položili na novem mestnem pokopališču in v črno zaviti sokolski prapor, kateremu je kumovala pred 42 leti, se je poklonil nad njenim grobom. Plemenita žena, velika dobrotnica in navdušena Jugoslovenka bo ostala v častnem spominu. Kulturno delo predmestne občine Kako deluje in napreduje Pobrežje pri Mariboru Maribor, 12. septembra. Pobrežje pri Mariboru ne razburja širše javnosti s posebnimi novicami, dasi je velika občina z okrog 4000 prebivalci. Ta občina je vzbudila veliko pozornost po ljudskem štetju, kjer je njeno prebivalstvo na-rastlo za 70 odstotkov in je to gotovo rekord v naši banovini. Pobrežje poznajo najbolj Mariborčani že radi tega, ker jih čaka tam njihov poslednji dom, če ne odnesejo tik pred svojo smrtjo pet kam drugam. Tudi šetalcem nudi Pobrežje zelo lepe prilike. Kar pa širša javnost ne ve in tudi marsikdo iz Maribora prezre, je vzorno delova-nje pob rezkih občanov na kulturnem in humanitarnem polju. Pobrežje ima svoje gasilsko društvo, pevsko društvo »Zarjo«, Rdeči križ in tudi Sokola, ki si je že v prvem letu svojega Obstoja zgradil lepo letno telovadišče. V okrilju teh društev prirejajo domači vneti diletantje tudi večkrat dobre gledališke predstave. Vse to kulturno delo izhaja iz posnemanja vredne sloge in požrtvovalnosti. Kdor pozna razmere v mariborski okolici, bo priznal, da imajo po-brežki narodni delavci velike zasluge in usoehe. Njihov vodja je šolski upravitelj g. Josip Klemenčič, ki si je s svojim blagim značajem in neumornim delom pridobil popolno zaupanje velike občine. G. Josip Klemenčič je izšel iz Čagovno blizu Sv. Antona v Slov. goricah ter je po študijah v Mariboru služboval najprej 9 let na osnovni šoli svojega rojstnega kraja, potem pri Sv. Trojici, kjer je pisatelj Kraigher njega in njegovo življensko družico v svojem romanu »Kontrolor Škrob ar« zelo simpatično opisal pod imenom Severjevih. Na Pobrežju službuje g. Klemenčič od prevrata. Ko je služboval v Slovenskih goricah, se je poleg obilnega zelo vestnega šolskega in izven šolskega dela udejstvovail tudi pri našem sadjarstvu. Njegova knjiga »Sadjarstvo« je bila strokovno tako dobro, obenem pa tudi tako poljudno pisana, da je njena naklada že v pair letih pošla. V Slovenskih goricah, pa tudi drugod, ni bilo količkaj zavednega sadjerejca, ki ne bi imel Klemenčičevega dela. Poleg tega se je udejstvoval tudi pri mnogih pedagoških listih. V Pobrežju se je lotil v najtežjih raz- merah z največjo požrtvovalnostjo prosvetnega dela ter je organiziral najprej gasilsko društvo, potem pa ustanovil pevsko društvo »Zarja«, kateremu tajnikuje že 10 let Njegova ga soproga pa je inicijativna sodelavka pri vseh prireditvah. Pobrežanl iskreno žele, da bi priljubljeni Klemenčičev par ostal še dolgo med njimi in dočakal obilne sadove svojega vsestranskega dela. ZA INTIMNO TOALETO DAMA SAMO let... izkušene gospodinje za pranje najrajši čisto milo f,Jelen". Štirje rodovi ga zdaj že poznajo SCHICHT — MILO,, JE LEN ® — ono je vedno enako dobro ## praznik savinjskih Sokolov Sv. Peter, 12. septembra. Lep in pomemben praznik je praznoval preteklo nedeljo šempeterski Sokol, ko je razvila kot znamenje zmagujoče jugoslovanske državne misli kumica gospa županja Četinova ponosni sokolski prapor. O pomenu Sokolstva za jugoslovansko državnost je govoril odposlanec celjske sokolske župe br. Smrtnik. V imenu naše vojske je bil zabit žebelj komandanta celjskega okrožja, v imenu g. bana in podbana pa je zabil žebelj starosta društva br. Srebot-njak na čelo vseh spominskih žebljev. Nato je sledila povorka skozi osvojeno vas Št. Peter s štirimi savinjskimi sokol-skimi prapori: mozirskim, žaljskim, celjskim in šempeterskim. Pred občino je po- zdravil prapor g. župan Andrej Četina iir obljubil čuvaiti nad njim. Br. Smertnik je v vznesenem govoru pozival Šempetrčane, naj podpirajo z vso ljubeznijo mlado sokolsko društvo, da bo čimprej vsa občina vzgojena v vzvišeni jugoslovenski ideji. Da je prireditev tako lepo uspela gre hvala vsem požrtvovalnim članom društva brez izjeme številnim bratskim društvom, ki so počastila to zmagoslavno prireditev, vsem darovalcem spominskih žebljev in tudi farnemu patronu sv. Petru, ki je da! kljub vsestransko skrajno neugodnemu položaju vendarle lep solnčni dan in tako jasno ovrgel kleveto, da je Sokol proti-verskL Dva požara pri Medvodah Ogenj v tovarni firneža in v veliki žag! Požari so v redki, zato je Medvode, 12. septembra, medvodskem okolišu prav vaščane tembolj presunilo nesrečno naključje, da so strahovni plameni tekoči teden v okolišu zaigrali dvakrat svojo uničujočo pesem. Najprej je gorelo v tovarni za izdelovanje firneža v Medvodah. Podjetje, last g. Janeza Berganta že dalje časa ni obratovalo. Za sprednjim tovarniškim poslopjem se je nahajalo zadaj precej veliko skladišče, obloženo s sodi. In v tem objektu je požar začetkom tedna ne-nadejano izbruhnil. Ognjeni plameni so v trenutku zajeli suho lesovje in fimež. Duš-ljivi plameni so zagospodarili nad dragoceno imovino in jo v teku kratke ure popolnoma uničili. Gospodarski objekt je docela pogorel in trpi lastnik Bergant občutno škodo, ki je le deloma krita z zavarovalnino. 0'genj so opazovali tudi potniki z vlaka, kei se tovarniško poslopje z železnice dobro vidi. V sredo zvečer okoli pol osmih pa je gorelo v Ločnici pri Sori. Požar je zajel žago Noseče matere morajo skušati vsako zategan je odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v veeh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. lesnega tigovca Šknica iz Bodoveljske grape v zminški občini pri Škof j i Loki. Plameni so kar brž zajeli velike skladovnice desk, brun, hlodov in drugega lesa z žago vred. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Sore, ki pa so se omejili zgolj na lokaliza-cijo požara Sicer pa je ogenj že dobršen del svojega posla opravil, ko so gasilci zaradi precejšnje oddaljenosti mogli prispeti na pomoč. V noč se je dvignila velikanska goreča grmada, ki je pričala o gTozoti ognjenega razdejanja. Ogenj je žago z vsem lesom popolnoma uničil. Škoda gre tudi v tem primeru v tisoče. Postanek požarov v obeh primerih Je prav zagoneten in se domneva, da je bil ogenj podtaknjen od zločinske roke. Uvedena je preiskava. VABIMO VAS* oblecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Nudimo olajšana plačila. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Zaposlitev naraščajočega prebivalstva Jugoslavije O ljudskem štetju, ki je bilo izvršeno 31. marca t. 1. sicer še ni90 znani pravi podrobni rezultati glede razdelitve prebivalstva po poklicih, po veroizpovedi, po narodnosti, po starosti itd., vendar nam nedavno izdana prva uradna publikacija nudi poleg podatkov o gibanju prebivalstva v mestih in sre-zib tudi dovolj drugega gradiva. Od leta 1921. se je skupno število prebivalstva naše države pomnožilo za 1,946.007 na 13.930.918. Od tega. celotnega prirastka odpade nič manj kakor 693.817 ali 35.6% na mesta. Več kakor ena tretjina prirastka našega prebivalstva je torej v mestih našla možnost za preživljanje. Ce ta pojav premo-trirno še z druge strani, tedaj vidimo, da je prebivalstvo mest, ki jih je v vsej državi 207, v zadnjih 10 letih naraslo od 1,883.293 na 2,577.110 to je za 36.8%, dočim se je število ostalega prebivalstva, ki ne živi v mestih, povečalo le za 12.4%, kakor je razvidno iz naslednje primerjave: Prirastek Prebival, v mestih izven mest 1921. 1931. abs. reL 1,883.293 2.577.110 693.817 36.8% 10.101.618 11.353.8081,252.190 12.4% skup. 11,984.911 13,930.9181,946.007 16.2% Te številke nam povedo več, kakor bi človek na prvi pogled sodil. Prirastek prebivalstva, ki na deželi ne more najti možnosti za preživljanje se seli v mesta, kjer se razvijata industrija in obrt. Rezultati ljudskega štetja glede razdelitve prebivalstva po poklicih nam bodo v tem pogledu pokazala gotovo še bolj drastične številke. V številu prebivalstva, ki živi izven mest je všteto tudi prebivalstvo številnih industrijskih občan, ki niso mestne občine. Takih občin je prav mnogo, zlasti v krajih, kjer se je razvilo rudarstvo in kjer so nastala nova industrijska podjetja. Približno sliko o tem, kako naglo narašča prebivalstvo v takih krajih, lahko dobimo, če si predočimo razvoj nekaterih malih mest, kjer je otvoritev rudnikov ali večjih industrijskih podjetij povzročilo prirastek prebivalstva od več sto odstotkov. Tako vidimo, da je malo mestece Stari Majdan v vrbaski banovini naraslo v 10 letih od komaj 992 na 8.647 prebivalcev, torej za 772%. Mesto Caplina v zetski banovini se je povzpelo od 1781 na 12.358 prebivalcev (za 594%); Bosanska Kostanji-ea se je dvignila od 1437 na 9721 prebivalcev (za 576%), Kreševo v drinski banovini od 870 na 5433 (za 524%), Srebrenica v drinski banovini od 1242 na 7980 (za 542%), Ključ v vrbaski banovini od 1540 na 8960 (za 482%), Gornji Vakuf v primorski banovini od 1444 na 7334 (za 408%), Glamoč v vrbaski banovini od 1802 na 9091 (za 404%), Rijeka v zetski banovini od 980 na 4914 (za 401%), Prozor v primorski banovini od 1122 na 5506 prebivalcev (za 391%) itd. Tu smo našteli le nekatera mesta, kamor se je zaradi nagle industrializacije koncentriral dotok prebivalstva. Brez dvoma pa bo definitivna statistika pokazala še več podeželskih občin, ki bodo v zvezi z industrializacijo pokazale enak razvoj. Ce vse to premotrimo, moramo priti do zaključka, da je najmanj dve tretjini vsega prirastka prebivalstva našlo zaposlen je in poklic izven kmetijske produkcije. Glede na izredno naglo naraščanje prebivalstva v naši državi (v pretežni večini evropskih držav se giblje desetletni prirastek prebivalstva pod 10%) moramo spričo go: njih podatkov priti do spoznanja, da je razvoj industrijske in obrtne delavnosti v zvezi z razvojem trgovine življenjske važnosti za našo državo. Racionalizacija kmetijske produkcije in stalno krčenje možnosti za razširjenje te produkcije (zaradi vedno večjih tež-koč pri izvozu) nam onemogočajo, da bi znatnejši del prirastka prebivalstva zaposlili v kmetijstvu, od koder se ta prirastek največji meri rekrutira. Industriji in obrti moramo nuditi čim več možnosti za razvoj, kajti drugače ne bomo mogli v prihodnjih 10 letih nuditi primernih žvljenjskih možnosti novemu prirastku prebivalstva od najmanj 2 milijonov ljudi. Številke, ki nam jih bo prinesla podrobna statistika o rezultatih popisa glede poklicov bo brez dvoma velike važnosti za postavitev temeljnih smernic naše bodoče gospodarske politik©. Zato bi bilo želeti, da bi splošni državni statistični urad to gradivo čim prej predelal in dobljene rezultate čim prej objavil. Ti rezultati nam bodo najbrž pokazali, da imamo agrarnem značaju naše države napačne pojme. Že podatki, ki so bili sestavljeni na podlagi ljudskega štetja iz L 1921. nam kažejo, da je le 70.4% našega prebivalstva za poslenih v kmetijstvu (poljedelstvo in živi' noreja). Ce nam bo nova statistika, kakor je pričakovati, pokazala, da je le ena tretjina prirastka prebivalstva v zadnjih 10 letih našla možnosti za preživljanje v kmetijstvu, tedaj bo ta odstotek prebivalstva, zaposlenega v kmetijstvu, padel na komaj 65%. Izgledi za zmago na Bledu Nekoliko prerokovanja po prvi polovici turnirja Ljubljana, 12. septembra. Prva polovica ljute šahovske borbe, gotovo ene največjih, kar jih beleži šahovska zgodovina in ki jo od vsega oočetka sem intenzivno zasleduje ves kulturni svet. ie 9. t. m. na našem Bledu dosegla svoj ofi-cijelni zaključek. Dasi ie dokončno stanje določeno za enkrat le pri 8 mojstrih in ie plaoement 4 mojstrov ob sredini turnirja s konkretno številko še neizrazliiv, je vendar iz odigranega prvega turnusa mogoče staviti že sedaj strokovnjaku skoro jasno prognozo o razvoju nadaljnjega boja ter o dokončni zasedbi tekmovalcev v tumirski tabeli. — Kondiciia in forma poedinih mojstrov v prvem kolu je kljub mogočim iznenade-njem. ki so sicer šahu lastna, iz dosedanjih rezultatov matematično otipljiva, tako da lahko vestni motrilec že sedaj pribije naslednja dejstva, ako ne računa s čudeži. In čudeži so vendar tudi v šahu. kakor v življenju vobče neverjetni. Oglejmo si predvsem gotova dejstva, ki morajo v logični doslednosti dosedanjega boja vsekakor obveljati: Zmagovalec blejskega turnirja je že danes gotov. Niihče ne more več podvomiti, da se bo gotovo povzpel in to celo brez konkurence na vodilno mesto današnji svetovni šahovski prvak in trenutni favorit blejskega turnirja — dr. Aljehin. Od 13 odigranih partij prvega kola ie od 13 možnih točk v sijajnem stilu dosegel polnih 11 in pol točk, t. j. 88.46% — uspeh, k; prikazuje svetovnega prvaka v povsem njemu lastni formi. Čisto gotovo je, da bo ta odstotni uspeh do konca drugega kola nekoliko padel. Saj je vendar tudi Aljehin samo človek z živci in nikakšen stroj. In kakor celo prvaka pobližie poznamo so njegovi živci sila občutljivi... A da bo Aljehin izšel kot neomejen, absoluten zmagovalec, to priča zgovorno gornji v odstotkih izraženi uspeh, dosežen v blejski areni šahovskih levov. To je rezul- tat ki ga v šahovski statistiki ni doslej pri enaki zasedbi udeležencev še nihče zaznamoval, v pravem pomenu besede — svetovni rekord. In bojevniku, ki postavi po 13 kolih najsrditejše borbe tak rekord, ne-le da se mora spoštljivo in uvidevno odkriti sleherni izmed njegovih sobojevnikov, priznavajoč mu nesporno nadmoč. pozdraviti ga mora z navdušenjem ves kulturni svet s ponosom, da šteje v svoji človeški družbi takega duševnega velikana. Ta ponos mora v prvi vrsti navdati slovansko inteligenco — saj ie to nov dokaz, da z duhovi in misleci takega kova Slovani upravičeno pričakujemo onega dostojanstva, ki nam po naravi pripada. Toda oglejmo si še druge, ogorčene blejske junake. Tudi o teh si moremo ustvariti dokaj jasno in nepristransko sodbo. Ako jih po že sedaj običajnem načinu porazdelimo med stare in mlade, najdemo da je mlada in stara šahovska generacija na Bledu razdeljena preoej proporci j onal-no: Mladina ima v mirnem, treznem, preudarnem Američanu Kashdanu svojega nadebudnega vodnika. Krog njega se. rekel bi. idejno in miselno grupira vsa nadebudna mlada garda: Stoltz. Colle. Pire in filohr. Pet imen in pe-t predstavnikov mlade generacije, z vsemi vrlinami in sencami dobe. kj io oredstavljaio: negacija tradicije, iz katere so izšli. Mrzlično bolno, strogo razumsko hlastanje po konkretnem otipljivem z eliminacijo vsega čustvenega. In vendar so črpali in še črpajo vsi svoie šahovsko znanje iz preizkušenih vrelcev: Tarrasch. dr. Lasker. Reti, Bogoljubov. Niemcovič... Vsi so na višku svoje mladosti — vsi polni revolucionarnega hotenja in zanosa. Njihovi rezultati oa očituieio ono neizogib-l.iivo zlo. ki ie tipična slabost vsakega novega vzleta in ki ie vendar za napredek v vsakem udeistvovaniu tako potrebno... Milijoni In milijoni ljudi uporabljajo že več kot 30 let po spodaj navedenem navodilu za uporabo levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revmi, protinu, tshia- su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervozno« ti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojeme dele zjutraj in zvečer. Levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno Levje francosko žganje in zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—. Varujte se pred po tvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 78—52. Nezanesljivi so — iz njihovih partij se odraža zatajena romantičnost, šiloma udu-šen avanturizem. Oni iznenadujejo in razočarajo obenem. Poznajo teorijo, da postavijo Aljehina v mučno situacijo, a bi mogli proti povprečnemu turnirskemu igraču izoregledati — damo. — Tej mladini nasproti stoie bojevniki starejše garde. Ne po letih — Leta so v življenju relativna — in šah starosti ne priznava. Šah in njegova ideia sta večna. Starejša je ta gaTda po izkustvih, po rutini. Sem spadajo dr. Tartakower. Maroczy, Niemcovič. Bogoljubov dr. Vidmar. Kostič in Astaloš. nekateri med njimi še pravi mladeniči. A imajo izkustva, urnirienejši so. mani revolucionarni, razven. ako niso po naravi srboriteiši. In ako zdaj primerjamo uspehe mladih im starih med seboi v enakem številčnem razmerju vidimo, da so uspehi »starih« zanesljivejši in sumarično oercentuelno boljši. Razmerje med dobljenimi in izgubljenimi partijami je pri mlajših ostreje začrtano, nego pri starejših, ki so v svoji preudarni mirnejši igri skromni. Zgovorna priča o tem je dr. Vidmar, blejski mojster remij-skega sporazuma. Dasi večkrat v boljši poziciji. ki bi mu ob temperamentu »mlajšega« prinesla marsikako sigurno točko, odklanja trezno temperament, ki bi ga prav tako večkrat mogel oritirati v pogubo. Zavesti. da ni izgubil daje naš moister preudarno in z zadoščeniejn prednost pred ono. da bi partijo dobil. Nadaljnja verjetnost končnega rezultata blejskega turnirja ie tudi ta. da bo zasedel zadnje mesto zastopnik mlade generacije. S tem še ne rečemo, da bo ta usoda doletela našega Pirca. v katerega ie mladina stavljala pred pričetkom borbe toliko nade. Lahko ie mogoče, da se bo proti koncu turnirja premaknil z zadnjega mesta. Mladina nas lahko preseneti. A potem obeta Pirčeva usoda doleteti drugega od njegovih vrstnikov. Gotovo ie nadalje, da se bo za drugo, tretje in četrto mesto vršila med Kashda-nom Spielmannom in Vidmarjem prav ogorčena borba. In prav nič nenavadnega ne bi bilo. ako bi proti koncu v to borbo poseglo še nekaj drugih imen. ki se večkrat muhasto in skokoma poganjajo v ospredje. N. pr. Niemcovič. Colle ali pa Flohr. Toda za to se igra turnir, da poka- že moči ooedincev v pravem trenutnem razmerju in če bi vedeli vse. bi bil turnir nepotreben. In nadaljnji potek bi postal za nas nezanimiv. Zato se omeiim le še na eno prerokovanje. Kdo se bo od naših iugoslovenskih mojstrov boli izkazal in na katero mesto se bo povzpel? Btezdvoma le naš favorit dr< Vidmar, ki mu v naši falangi po zmožnosti tudi prvenstvo pritiče. A kar se nlacementa tiče. računam z veliko verjetnostjo, da bo zasedel 3 ali 4. mesto. Mirko KragelJ, bivši predsednik LŠK. KMETIJSKI VESTNIK Uporaba umetnih gnojil v jeseni Jesenski čas prihaja in z njim tudi jesenska dela. Spravljanje poljskih pridelkov. kakor fižola, krompirja, koruze, sadja. grozdja, pese. nas sedaj sili. da razpravljamo o teh delih. Dnevni pogovor se suče o kakovosti, količini in predvsem seveda tudi o ceni pridelkov. Marsikdo ie računa s tem. da mu bo ta ali oni pridelek pripomogel k dohodkom, s katerimi bo kril najnujnejše svoje izdatke. V tei hudi gospodarski krizi seveda ni lahko zadovoljivo vnovčiti poljske pridelke, da bi človek imel res kaj od tega. Marsikateri kmetovalec more šele sedaj spoznati, kakšen učinek imajo umetna gnojila, ki iih uporablja v teku leta. na povišanje pridlkov im na njih kakovost. Kljub velikemu pomanjkanju denarja je marsikdo na podlagi tega spoznanja sklenil, da bo brez obotavljanja naročil potrebna umetna gnojila. sai se bodo izdatki za nabavo umetnih gnojil obilno izplačali. Priznati se mora. da ie naše kmetovanje boli ali mani roparsko, ker nikdar ne vračamo zemlji vsega onega, kar smo ii odvzeli z žetvami. Izgovor, da vračamo zemlji vse odvzeto s hlevskim gnojem, ie neutemeljen. Samo kratek pogled na naše njive poleti nam dovoli jasno priča, kako malo se gnoji posameznim kulturam. Vprašajmo se enkrat, na primer pri detelji, koliko apna. fosforove kisline ali kalija smo zemlji odvzeli samo v enem letu. in koliko srno ii vrnili. Danes si umnega kmetovanja brez umetnih gnojil ne moremo predstavi i ati. Brez umetnih gnoiil ne moremo nikdar doseči najboljših in največjih donosov. Kakor merimo kulturo človeka no uporabi mila. siič-no merimo tudi napredek v kmetijstvu pri posameznih kmetovalcih po rabi umetnih gnojil. Res ie. da so ovirale rabo umetnih gnojil visoke cene. Ali za to jesen so tvornice znižale cene umetnim gnojilom, ker upoštevajo hudo gospodarsko stanje naših kmetovalcev. Uvidevnost banske uprave, ki ie tudi omogočila nabavo nitrofoskala po znižani ceni. bo našla najboljši odmev med kmetovalci Tvornica za dušik v Rušah ie znižala ceno apnenemu dušiku od 235 Din za 100 kg na 190 Din. kar ie velik pripo-moček k izboljšanju naših gospodarskih razmer. Cena nitrofoskalu se ie pa znižala od 146 na 138 Din za 100 kg. Sedai je čas setve ozimine. Kmetovalcem priporočamo, da pognojijo v Jeseni pred setvijo njivam, kjer bodo sejali ozi-mimo. Tu gre predvsem za uporabo aone-nega dušika, kalijeve soli in Thomasove žlindre. Navadno računamo na lha površine za pšenico, rž in ječmen 200 kg apnene-ga dušika. 400 kg Thomasove žlindre in 150 kg kaliieve soli Ta gnojila ie najbolje zmešati in vsai 8 do 10 dni pred setvijo plitko oodorati in čim bolje zmešati z zemljo. Kdor oa namerava uporabljati su-perfosfat namesto Thomasove žlindre, nai ga potrosi šele pomladi. Mnogo posestnikov se Je pa že prepričalo o učinkovitosti mešanega gnojila nitro- foskala. Kdor namerava do gnoj iti ozimi-nam z nitrofoskalom. ta nai ravna slično kakor prej povedano, samo ga ie vzeti na 1 ha površine vsai 400 kg. Kakor znano vsebuje nitrofoskal 4 do 4l/2% dušika. 8% fosforove kisline 8% kalija in 30 do 33% apna. Osobito v težkih zemljah se ie to gnojilo izredno dobro obneslo. Jesenski čas ie tu. ko se mora vsa prosta zemlja preorati ali sprašiti; vsaj ono. kar se ponovno poseie. nai se istočasno oognoji. Raba umetnih gnojil, ki smo iih orei navedli, pa nai bo to za ozimino. za travnike, sadonosnike. hmeljnike in vinograde. je sedaj v jeseni najbolj na mestu. Razkuževanje žita Dandanes si setve v jeseni brez razkuževanja semenja pri naprednih kmetovalcih sploh ne moremo predstavljati. Nič ni to novega, saj ie to delo bolj ali mani že znano, kajti kdor ne seje razkuženega semenja. se ie mogel prepričati o škodljivosti raznih smeti, posebno letos. Mnogo se ie v tem grešilo v prejšnjem letu. Nekateri kmetovalci nočejo uvideti da je razkuževanje semenja neobhodno potrebno. Izgovor, da ni denaria m časa za to. je vsega obsojanja vreden. Take za-nikarni.ke bi prav za prav bilo treba prisiliti k temu. ker ne škodujejo samo samim sebi. ampak vsej okolici. Pa nai bo tako ali tako. dandanes Je razkuževanje semenja tako važno opravilo, da ga moramo ob tem času ponovno omeniti. V starih časih so razkuževafi žita s tem, da so seme premetavali čez plamen ognia, kakor to še danes delamo pri prosu. Tega načina razkuževanja ne priporočamo več, četudi ie enostavno, ker se seme nepopolno razkuži. V navadi je pri nas razkuževanje semenja 7 apnenim beležem. Ta načm ie zelo dvomljivega učinka in se tudi ne priporoča. Namakanje semenja v zmesi modre galice in apna se tudi vedno boli opušča ker trpi seme močno na kalivosti. Sploh se sedaj boli uporablja tako zvano prašenje žita z raznimi sredstvi, rn to ie predvsem s porzolom. Porzol je domače sredstvo za prašenje semenja namesto dosedanjega namakanja. S tem uničujemo razne sneti na žitu. S porzolom si prihranimo tudi 15 do 20% semenja, ker to sredstvo ne zmanjšuje kalivosti. Nasprotno z njim povečamo kalivost semenia in omo-gočuiemo zdravo in obilno žetev. Porzola potrebuiemo na 100 kg semenia 20 dkg. ki ga ie dobro zmešati s semenjem, tako da ie vsako zrnje zanrašeno ž njim. Običajno se Drašenie izvršuje v škafih ali pa v sodih (bobnih), kjer se seme dobro vrti in meša. kar traja 10 minut. Manjše količine semenia orašimo tudi v vrečah i z goste tkanine, kar traia tudi najmanj 10 do 15 minut. Preostalo seme se lahko opere in v maniših količinah pomeša z ostalim žitom za hrano ali za krmo. Omeniti ie tadi. nai se porzol pri meša« niu čim mani vdihava. Zaradi tega nai imajo delavci usta in nos zavarovane s krpo. Porzol dobavlja Kmetijska družba r Ljubljani v zavitkih do 20 dkg za 20 Din. Ta količina zadostuje za 100 kg semenja. Škodljive gobe Tudi nekatere grive (parkeljci) so strupene Grive ali prstke se imenujejo pri nas splošno parkeljci ali tudi medvedje tačke (lat clavaria, ramaria). Te gobe so prav značilni pojavi v naših gozdih, zaradi nenavadne rogovilaste, grmičevju podobne oblike, zaradi krasne rumene ali rdeče barve in velike množine jih opazi gobar že na daljavo. Grive so znane in priljubljene vsem narodom. Skoraj vsi starejši avtorji knjig o gobah navajajo vse grive za neškodljive in v mladosti prav dobre. Vkljub taki trditvi pa se pripeti vsako leto mnogo lažjih in težjih zastrupljanj po zavžitju griv. Zato so v nekaterih nemških mestih zadnja leta prepovedali domašanje griv na trg. Užitne in dobre so poleg onih dveh vrst, ki ju ima A. Begova knjiga »Naše gobe« v opisih in slikah, t j. rdeča griva (clavaria botrytes) in rumena griva (clavaria fla-va) tudi še sledeče vrste: 1. lična griva (clavaria Michaelis), 2. oranžna griva (ra- Ali bom pod streho ali pa obut Ljubljana, 12. septembra. Dež. — Nič hudega bi ne bulo, človeku ta dež ne bi dajal od ure do ure vse težjih misli. Hladno je že. Malemu človeku grozi beda, dolga jesen in morda huda zima Pa ni denarja. Od nikoder ni denarja. Treba bo čevljev, možu, ženi, otrokom, suknje in perila, drv, da kdo ne ozebe, da ne pride v hišo bolezen 4n ž njo tisti strahotni obup, ki spravi človeka do blaznih dejanj. Vse leto je rastlo. še dosti dobro je rastlo. Polja so dobro obrodila. V sadov-ajakih se drevje šibi pod težo sadežev, vinogradi se veselo smejejo. A kaj je s kmetom? — Kaj je z meščanom? Z uradnikom, slugo, delavcem? Denarja ni. * Trg je prenapolnjen z raznovrstnim živežem. Vsega je dovolj. A matere se pogosto vračajo domov s skoro prazno torbo. Pridejo do doma, naproti jim pritečejo otroci, vzklikajo: »Mama! — Mama! _ Ali imaš jabolka? Hrušk?« Nič. Mati nekaj časa molči. Molče stopi v hišo. Molče odloži torbo. Ozre se po kuhinji. Kako je vse prazno in pusto. Otroci so potihnili. Ni jabolk ni hrušk. Na trgu pa so polni jerbasi. In mati gleda v duhu tiste polne jerba-se sadja, vidi pred njimi staro ženico, ki ponuja krasne hruške po dva dinarja kilogram. Po dva dinarja! Ženica prosi moleduje, kaže hruške, go- vori, da lepših ni na trgu. In prav ima Lepših res ne more biti. Pet hrušk tehta en kilogram, ženici pojema glas. Saj ponuja blago skoro zastonj. A kaj! — Mati tehta, računa premišljuje:! »Danes je desetega. Za ves mesec imam še sto dinarjev. Doma čakajo otroci. Ne, ne, bodo že potrpeli. In s težkim srcem gre s trga Kupila je le pol kile mesa in nekaj krompirja. Zdaj ga polaga na mizo. In otrok zraven nje se oglasi: »Mama! Jaz Imam pa strgane čevlje!« »Kaj?« se začuje ostri materin glas. »Strgane čevlje imam«, ponovi otrok tiho. »Molči!« Otroci se porazgube. Mati pa spet premišljuje, koliko bo treba dati za šolo, za obleko, šteje v duhu denar, ki ji je ostal. Ugiba kateri trgovec Ji bo dal blago na obroke, po 50 Din na mesec! In medtem, ko postavlja na štedilnik lonec z vodo, joka. — Oddaleč jo gledajo otroci — težko jim je. ker mati joka — obrazi se jim zgodaj starajo — posineva-jo. * V zgodnjih popoldanskih urah pa zaide zadnje dni že kaj pogosto v kako hišo trudna kmečka ženica ali očanec z jabolki, z grozdjem ali s hruškam!. N.ič ni prodal. Denarja ima le toliko, da bo mogel .plačati vlak, V stari roki drži majhen jerbas z grozdjem. Toži in ponuja: »Gospa, vzemite! Nikamor več ne morem. Dajte mi za vsega poldrugi dinar. Vsega vam dam za poldrugi dinar. Bom imel vsaj malo za tobak.« In grozdja je poldrugo kilo. Otrocii gledajo zdaj mater zdaj očanca. Grozdje je lepo in — skoro zastonj. Da, da, hrušk bi bilo za dva dinarja premalo. Tega grozdja pa je veliko. In petdeset para bo prihranila. S težkim srcem seže v denarnico. Očan-cu se zjasni obraz. Za tobak bo imel! Ali očka nima novca za petdeset par. kaj storiti? Poteče trenutek, potečeta dva Ah, kaj! Saj grozdje Je vredno. In mati mu da dva dinarja »Lepo zahval jeni, gospa!« pravi stari mož. »Lepo zahvaljenJ!« ponavlja in zlaga grozdje iz košare na krožnik. Vendar otroci niso grozdja nič veseli. Koliko muke je bilo treba za en sam majhen grozd, prošenj to pričakovanja Vse je ubito, še preden se jim želja le napol Izpolni. • Še dober mesec, morda nekaj dni več al: pa celo manj, in mrzli vetrovi bodo že zahtevali svoje žrtve. In prav verjetno Je, da se bo kje pred sodniki spet pojavil star znanec, ki bo priznal, da Je ukradel par novih čevljev, kakor to že zna: »Seveda!« bo začel, kakor zadnjič. V ponedeljek zjutraj sem se zbudil ves trd. Dela nimam, pa šem legel, tak-le kakršnega me vidite, strgan in bos, na prazen se- nik. Pogledal sem ven — tla so bila pobeljena. Pa sem šel in ukradel čevlje! Ja! Mislil sem si: Ali mi dajo streho — če me dobe — ali bom pa obut!« Sodniki so ga po dolgem posvetovanju obsodili na dva meseca ječe. Tedaj pa, ko so mu sporočili, da je dobil samo dva meseca, se je možak pošteno razburil. Kai, samo dva meseca ste mi dali? Zdaj je šele november. In mož je štel: november, december, januar, februar — marec, to je pet mesecev! je zaključil štetje — in odločno zahteval, da mu dajo pet mesecev zapora Sprva ni šlo. Sodniki so se smejali. Nazadnje pa jih je mož le stisnil. Nemara je k svoji edini tatvini še kaki dve dodal. Dobil je pet mesecev. »Zdaj pa grem, kakor medved v brlog!« je med smehom dejal, ko ga je justični paznik spremljal v prezimovališče. Njegova modrost je obveljala: »Ali bom pod streho — ali pa obut.« Pa je rajši imel streho — zakaj čevlje Je ukradel skoro tik pred orožnikovim nosom. • Tako se bije mali človek sredi velike množice svojih tovarišev skozi življenje od jutra do večera neprenehoma v skrbeh, kaj bo dal v usta, kje bo spal, kdaj ga bodo postavili na cesto, kdaj mu ne zaru-bijo zadnjega, kar še ima. In vsakdo s! misli le eno: »Reši se, kdor se more!« »Kako?« — To je samo še vprašanj et maria aurea), 3. vijoličasta griva (ramaria grisea), 4. grebenčasta griva (ramaria eri-stata), 5. borova griva (ramaria abietim:). Neužitni sta zelenkasta griva (clavaria vi-rescens) in sivkasta griva (ramaria cin»* rea). Odločno strupeni sta: 1. bleda griva (ramaria pallida) in 2. purgurska griva (r.t* maria formosa). Druga v naših krajih najbrž ne rase, vsaj avtor je še ni nikjer na* šel. Pomudimo se torej le pri prvi vrsti. Bleda griva zrase velika kakor moška pest. Koren je slaboten, sivkasto blede barve. Iz korena poganja množina razrastkov (ve* jic). Vejice so vzdolž čisto rahlo nagrban« čene, bledorjavkaste včasih pa tudi bledo-mesnate barve. V mladosti so vršički vejic večkrat nalahno lilasto nadahnjeni. Meso je belo in ni nikoli vodeno, kakor prt vseh užitnih grivah. Diši nekoliko po milu. Okus je pri sirovih le nekoliko grenak, dočim so kuhane močno kislasto grenke. Raste poleti in v rami jeseni množinsko v bukovih gozdih na peščenih (apnenčastih) tleh. S to strupenjačo je možno zamenjati zgoraj imenovano užitno rdečo grivo, ki po dolgotrajnem deževju pobledi, da je ne» koliko podobna strupeni. Splošno pa so tudi vse užitne grive man) vredne gobe, ki jih nabiramo le tedaj, ako boljših ne dobimo. Vršički se morajo grivam porezati, ker vsebujejo ostro kislino. Tudi je dobro, ako jih dalje časa kuhamo, vodo pa odlijemo. Pri strupenih grivah sove ne pomaga niti takšna previdnost. Ako pride pomotoma med užitne grive strupena bleda griva, jo občutljiv jezik takoj začuti zaradi kislasto pekočega okusa. Seve, ako so gobe pripravljene okiwane m še močno poprane, nas tudi okus ne opozori. da bi pustili škodljivo jed. Smrtnih primerov pri tem še ni bilo, ker se strup javlja že četrt ure po zavžitju gob, da je pomoč mogoča. Vsekakor pa beleži statik stika več resnih obolenj, ki so trajala dva do tri dni. Previdnost je tgrej vsekakor zelo potrebna. A. B. Htojaeif UvtCje in nelivitjet Prvi Jesenski orikrojevalni tečaj se orfčna dne 16. septembra t. I. Poučevali se bodo najmodernejši, kakor tudi enostavni kroji po lahki praktični metodi. da se vsak učenec tekom tečaia popolnoma priuči. — Revnejšim znižano. KROJNO UČILIŠČE, Ljubljana. Stati tre B. Zakaj lasje izpadajo? Vztrajno dek> znanstvenikov, da rešijo vprašanje, ki je vzrok preranemu izpadanju las, je končno venčano z uspehom. Z marljivim kliničnim in eksperimentalnim preizkušavanjem je ugotovljeno, da igra substanca, ki je poznana pod kemičnim imenom CHOLESTERIN, ki se nahaja povsod v organizmu, usodno vlogo v življenju in prehrani las. Znano je dejstvo, da temenske lojne žleze dovajajo lasem Cholesterin, zaradi česar vpliva pravilno izločevanje teh žlez na porast, učvrščenje in življenje las. Ako ne izločajo te žleze zadostne množine Cholesterina, izgube lasje svojo čvrstost, stvori se prhljaj in kmalu začno izpadati. često uporabljana zdravniška metoda, da se telo zunaj preskrbuje z onim materija-lom, ki ga organizem ne producira v zadostni meri, se izkorišča tudi pri zdravljenju las. Cholesterin, ki nedostaje lasem in temenu, treba je dovesti od zunaj. Ker deluje Cholesterin samo v najfinejšem razredče- nju, je posebne važnosti, da se pripravi v tej obliki. In to vprašanje je srečno rešeno. Pred nekoliko leti pripravljen je 'danes že dobro poznan in mnogo uporabljan preparat TRILYSIN, ki odgovarja vsem zahtevam znanosti. Z uporabo tega sredstva se nudijo temenu in lasem vse one substance, ki so potrebne za normalno prehrano in nego las, radi česar nosi tudi ta preparat ime biološki tonikum za lase, ker odgovarja potrebam življenja. Način uporabe je povsem enostaven: treba je zjutraj ali zvečer teme, ne samo las, namočiti s TRILY SINOM. Masaža ni potrebna. TRILYSIN se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših brivni-cah za ceno 75.—- Din veliko steklenico, Din 42.— malo steklenico. Brošuro o preparatu pošlje na zahtevo brezplačno Mr. Josip Hoffmann, Zagreb, Mošinskoga ulica št. 5. 11517 Zlati jubilej žalskega gasilstva UPf •is-^Šr ;mmmmm člani žalskega gasilnega društva ob ustanovitvi. Žalec, 12. septembra. To nedeljo bo slavilo prostovoljno gasilno društvo v Žalcu svojo 501etnico in bo ob tej priliki blagoslovljen ter razvit društveni prapor. Umestno je, da podamo vsaj kratko zgodovino glede razvoja tega društva. Ustanovni občni zbor je sklical že leta 1880. prvoboritelj Savinjske doline, pokojni žalski župan Janez Hausetnbichler, ki so mu prisostvovali poleg drugih tudi pokojni dr. Mih. Bergmann, pok. Jakob Janič, pok. Josip Lorber, pok. Jos. Žigan, pok. Karol žuža in živeča Josip Sirca in Anton Petriček. Društvena pravila so bila potrjena 1. 1881. Prvi društveni funkcijonarji so bili: Janez Hausenbichler, načelnik; Josip Sirca, načelnikov namestnik; Anton Petriček, tajnik in blagajnik. Josip Lorber in Rudolf žuža pa četovodji. Po nekaterih letih obstoja je bilo uvedeno slovensko poveljevanje in je v ta namen sestavil 1. 1888. g. Josip Sirca slovenski »Vežbovnik«. Nadaljnjo gasilsko organizacijo je vodil v odlični meri pokojni občinski tajnik in pisatelj Ivan Kač-Sa-vinjski. Leta 1902. se je ustanovila Zveza slovenskih gasilnih društev na Sp. Štajerskem in je bil izvoljen za zveznega načelnika g. Josip Širca. Tajniške posle je vodil Ivan Kač-Savin jsiki, blagajniške pa gospod Anton Petriček, tedanji žalski nad-učitelj. Tako je zveza bila hčerka žalskega gasilnega društva. Leta 1911. je g. Jos. Sirca odložil načel-stvo Zveze in mu je sledil pokojni dr. Ri-harcl Bergmann. ki mu je občina trga Žalca v znak hvaležnosti za odlično organiza. cijo gasilstva vzidala v občinsko hišo spominsko ploščo. Žalsko gasilno društvo je vodil g. Josip ?;rca celih 32 let do 1912 in ima za razvoj društva brezdvomno največ zaslug. Njemu je sledil v vodstvu g. Edvard Ku»kec in se je v dobi njegovega načelstva nabavila parna brizgalna. Sledil mu je 1. 1926. g. Josip Audič za eno leto. Načelstvo je prevzel nato sedanji načelnik g. Ivan Virant, ki mu je bila vedno skrb. opremiti gasilno društvo z najmodernejšim orodjem. —. Iskreno čestitamo žalskemu gasilnemu društvu k zlatemu jubileju in želimo krepajk nadaljnji razmah! Častni vitez sv. Florijana Kdo bi mu prisodil 77 let, komaj na dobrih petdeset let bi ga cenil, kdor ga ne pozna. Vsa obširna dolina m pretežni del žalskega župana, neustrašenega borca za narodne svetinje in enega najodličnejših gospodarstvenikov Savinjske doline. Ves trg je poln živih prič njegovega neumorne-ga dela, — poglejte samo ponosno Emc-Ijarno, Savinjsko posojilnico, električno razsvetljavo trga itd.! Ni pa gospod Josip Sirca le gradil narodnega premoženja, prvi je bil med borcu ki so orali ledino našega danes tako razširjenega) požrtvovalnega gasilstva, da obvarujejo z nesebično bratsko pomočjo Prestolonaslednik Peter pri svečani blagoslovitvi prapora Jadranske Straže preteklo nedeljo v Zagrebu narodno premoženje pred oničujočim ognjem. Če zasluži kakšna organizacija na. iziv bratovščina so to predvsem vitezi sv. (Florijana. Poglejte ponosne vrste 25.000 tmož poštenjakov in junakov! V prvi vrsti stoji že petdeset let dobri tovariš gospod Josip Širca. Zlato svetinjo mu je podelil iNj. VeL kralj Aleksander. To nedeljo pa sprejme iz rede predsednika Jugoslovenske (gasilske zveze, velezaslužmega g. Turka inajvišje zvezino odlikovanje: diplomo častnega članstva. Redko je to odlikovanje, toda, če ga ja (kdo zaslužil, je to gotovo med prvimi g. Josip Širca. — V svojem siljenju k morju je moralo naduto germanstvo preko našega ozemlja. Za prodiranje je pa potrebovalo udarnih oet. Tudi sveti prapor sv. Florijana jkn je bili dobrodošel, da so Nemci pod krinko dobrodelnosti ustanavljali •močne nemške postojanke: Freiwillige JFeuerwehren... Dokler so bila vezana taka društva le na mesta, niso bila opasna. Toda člani teh društev so bili večinoma obrtniki, ki so navajali svoje podeželske učence in pomočnike, ko so se osamosvojili, da so tudi po vaseh začeli ustanavljati gasilna društva. G. Josip Širca je prvi zaslutil silno nevarnost, ki je pretila našemu narodu od teh podružnic nemških raz-narodovalnih društev. Zato je sestavil prvi slovenski gasilski Arežbovnik. upeljal v trško gasilno društvo slovenski poveljevalni jezik in začel zbirati podeželska gasilska društva v Zvezo slovenskih gasilskih društev na Spodnjem Štajerskem in postal tudi njen načelnik. Da je danes nasa jugsolovenska gasilska armada tako številna in eden najtrdnejših stebrov jugoslovenske državne misli jene-mala zasluga baš gospoda Josipa Širce. Ko ti bo izročila Gasilska zveza ob priliki petdesetletnice žalskega gasilskega društva v prisotnosti najvišjih predstavnikov diplomo, se bo pridružili čestitkam našega vrlega gasilstva vsa slovenska zemlja, da ti izreče za tvoje petdesetletno nesebično delo v korist bližnjega v nesreči, svojo srčno zahvalo: Živel, častni vitez sv. Florijana! Novi planinski dom na Mrzlici Trbovlje, 10. septembra. Marljiva trboveljska podružnica SPD, ki se je ustanovila šele pred 3 leti, je te dni popolnoma dogradila ličen planinski dom na Mrzlici (1119 m) nad Trbovljami. V dveh in pol urah zložne hoje iz Trbovelj ali Hrastnika stojiš zavzet pred lično planinsko vilo, komaj 5 minut pod vrhom. Vprašal se boš, kako je mogoče, da tako mlado planinsko društvo zgradi tak dom. Pa če bi poznal naš neumorno — žilav ter podjeten društveni odbor, bi ti bila uganka takoj rešena. Mrzlica se je že pred 32. leti ponašala z malo planinsko kočo, katero je postavil tedanji žalski odsek SPD. Krstili so jo za Hausenbichlerjevo kočo kot skromen spomenik Janezu Hausenbiehlerju, velikemu domoljubu in voditelju Slovencev v Savinjski dolini, pravemu očetu Savinjske doline. Kočica je imela samo en prostor za planince. Zadostovala pa je vseeno tedanjemu turistovskemu prometu. Zob časa jo je tako razglodal, da danes komaj še nudi manjši družbi zasilno zavetje in je le še častitljiv spomenik iz dobe naših planinskih pionirjev — Piparjev. Nova stavba je v primeri z njo pravi hotel. Poleg dveh jedilnic, odprte verande, kuhinje in sobe za oskrbnika ima v prvem nadstropju 6 ličnih sobic in v podstrešju obsežno skupno "ležišče. Za domom je zgrajena velika cisterna in prostorna klet z ledenico. Ravno sedaj v jeseni, ko se preseli tu-ristovski promet z naših skalnih vrhov v sredogorje, smo določili, da jo slovesno otvorimo. V nedeljo 20. t. m. se pripelješ do Trbovelj, Hrastnika ali Žalca in jo mahneš po lepo markiranih stezah na vrh. Medpotoma se boš čudil obsežnemu razgledu na Pohorje, Uršulo, Peco, Raduho z vsemi vrhovi Savinjskih planin, Triglavsko skupino, Sveto Planino, Kum, Snežnik, Gorjance itd. Pod teboj pa se bodo belili trgi in vasi v Savinjski dolini, kakor da gledaš Rož z Golice. Pri novem domu te gostoljubno sprejme trboveljska SPD kot gosta otvoritvenega slavja. Pred slovesno otvoritvijo moderne šolske zgradbe v Preski naše banovine pozna gospoda Josipa Širco, .večnega mladeniča, bivšega mnogoletnega Potniki, ki se vozijo po gorenjski progi mimo Medvod .občudujejo lepo in mogočno stavbo, ki je zrasla nedaleč od železniške proge na vzvišeni terasi v Preski, kjer pride zgradba prav izredno do veljave. To je nova narodna šola, ki je res v ponos medvodski občini in v zadoščenje vsem občanom. V šoli je šest prostornih učnih sob z vsemi pritiklinami, šolska delavnica tn gospodinjska šola z učilnico, kuhinjo in shrambo, dalje popolnoma ločen trakt s stanovanji za učiteljstvo in šolskega slugo. V šoli sta vodovod in električna razsvetljava, poleg nje pa so prostoren lepo ograjen vrt, veliko igrišče in telovadišče. Osnutek za šolsko zgradbo je napravil bivši oblastni odbor, načrte pa je izvršila tvrdka »Techna« ▼ Ljubljani. Stavbno vodstvo je bilo v rokah g. inž. škofa, stavbena dela je izvršil stavbenik g. Zupan iz Ljubljane. Kiju d temu, da so se upoštevale pri gradnji vse zahteve današnje dobe in da so vsa dela izvršena po pohvalni izjavi kolavdacijske komisije zelo solidno, kar je gotovo v čast vsem udeleženim podjetnikom, so stroški za novo šolo prav zmerni. Slavnostna otvoritev nove šole bo to nedeljo 13. t. m. s pričetkom ob pol 10. dopoldne. Popoldne ob 3. pa bo v društveni dvorani mladinska akademija z zelo pestrim in lepim sporedom. še nekoliko iz kronike naše šole. Francozi so v Iliriji ustanovili mnogo Sol. Po njihovem odhodu je guverner zahteval od vseh župnij poročila o stanju šol. Tako je zahteval leta 1815. tudi poročilo o- šoli ▼ Vaše perilo je majhno premoženje Ohranite si to premoženje — perite z Luxom! Blaga pena Luxa pere tudi naj* občutljivejšo tkanino lepo in temeljito in nikoli ne škoduje rokam. LUX PERE TAKO UDOBNO! V VROČI VODI RAZTOPITI \ MLAČNI PRATI V MLAČNI IZPLAKNITI Ur J 3 PODALJŠUJE TRPEŽNOST VAŠEGA PERILA! Preski. Ker je tu še ni bilo, je 1. 1816. odredil, naj se ustanovi, kar se pa ni zgodilo, ker so premožnejši starši pošiljali svoje otroke v sosedna mesta v šolo. L. 1835. je pričel poučevati posestnik Jerše iz Ver-ja otroke brati in pisati za mesečno plačo 40 krajcarjev od otroka. To je trajalo tri leta. čitanja so se otroci za silo naučili, s pisanjem pa ni bilo uspeha, zato je Jerše poučevanje opustil. Ljudje so pa začeli spoznavati pomen izobrazbe in so naprosili domačega duhovnika Lombergarja v Preski, da je prevzel pouk otrok. Prvi učitelj v Preski, Anton Ozimk, je bil nastavljen "leta 1856. Ko je 1. 1865. zgorela skoro vsa vas Preska, je občina Medvode prizidala na mežnarijo eno nadstropje, da je Preska tako dobila večjo šolsko sobo za poučevanje otrok. Okolica Medvod se posebno zaradi industrije hitro razvija in tako je nastala ia enorazrednice dvorazrednica in naposled štirirazrednica. Sedaj pa je otrok za pet zelo močnih razredov. Poučevalo se je pa doslej še vedno v istem poslopju. Potreba nove šole je bila torej prav nujna, ker tudi higijenskim zahtevam stara šola nikakor ni več ustrezala. Za imenovanim Ozimkom so poučevali v Preski še sledeči učitelji: Gajger od leta 1870. do 1873., Žibert od 1. 1873. do 1879^ Praprotnik od 1. 1879. do 1895., Sonc od 1. 1895. do 1904. in Kiferle od 1. 1904. do 1914., ko je bil interniran. Med vojno j« imela začasno vodstvo učiteljica Levčeva. Po vojni pa je nastopil kot upravitelj šola Kržišnik Alojzij, ki jo še danes upravlja. Zanimiva odkritja pri osuševanju Cerkniškega jezera Po naporni ekspediciji v Veliko Karlovico so raziskovalci odkrili novo jamo s krasnimi kapniki Cerknica, 12. septembra. Na popolnoma suhem Cerkniškem jezeru so osuševalna dela v polnem teku. Vodna zadruga v Cerknici je osredotočila vsa dela na glavno požiralno jamo Veliko Karlovico. Na jezeru raziskujeta že precej časa z električnimi aparati dno prof. dr. Stern in dijak Lohnberg z univerze v Gottingenu. Jezersko dno sta preiskala že v globini do 300 m. Na njuno pobudo je bila tudi ekspedicija v Veliko Karlovico, ki je glavni odtok jezera. Preiskali so tudi potok Cerknišče ter so se ekspedicije udeležili prof. dr. Stern, viso-košolec Lohnberg, iz Dolenje vasi pa Ivan Milavec in preddelavec Jože Branisel s petimi delavci Vodne zadruge, ki je dala na razpolago čoln, luč, potrebno orodje in di-namit ter tako omogočila in olajšala prodiranje v jamo. Ekspedicija v Karlovico je po 8 in pol urnem, zelo utrudljivem prodiranju prešla 2200 m dolgo pot poleg številnih stranskih rokavov in votlin. S čolnom je prebrodila 13 jezerc in tolmunov in odkrila poleg manjših stranskih rovov še doslej neznano jamo v dolžini 400 m. Krasote te jame ni mogoče opisati. V njej so kapniki v najčudovitejših oblikah. Nadaljnji pohod v jamo je zaustavil ozek prehod v trinajstem tolmunu, skozi katerega je pihljala prijazna sapica. Skozi ta tolmun je skušala ekspedicija priti trikrat, a ni bilo mogoče pri vseh naporih spraviti čolna naprej. Tudi povratek je bil zelo naporen, ker je bilo ire-ba precej časa nositi čoln preko tolmunov, skladov kapnikov in kamenja, člani ekspedicije so se morali večkrat vleči na dno čolna ter prodirati tako naprej, opirajoč se ob stene in strop. Večkrat so morali kamenja razstreljevati z dinamitom in razbijati s kladivi. Za prihodnja raziskovanja bo vsekakor potreben poleg drugih boljših tehničnih sredstev tudi čoln iz gumija, da ga bo lažje nositi, in pa telefonska zveza, da se jamarjem ne bo treba bati v jami nastopa vode. Ob nalivu namreč kaj lahko nastopi voda ter zapre raziskovalcem izhod. Ekspedicije v jame, ki jih je še dokaj nepoznanih, bi se morale organizirati tako, da bi bili jamarji vedno v telefonski zvezi s svojimi zunanjimi pomočniki. Poučna ekskurzija kmetijskih nadaljevalnih šol lendavskega sreza Dolnja Lendava, 12. septembra. V lendavskem srezu se je posebno v mi-nilem letu razširilo kmetijsko nadaljevalno šolstvo. Že v prvem letu delovanja teh šol so se pokazali lepi sadovi. Le na ta način je bilo mogoče poseči tudi v zadnji obmejni vasi po drobnem prosvetnem delu. Da bi prekmurska bmetska mladina spoznala tudi načine kmetovanja preko Mure in da bi videla lepote svoje ožje domovine, so napravile kmetijske nadaljevalne šole Dolnja Lendava, Čresovci, Velika Polana, Petišovci-Benica in Čentiba tridnevni izlet, za katerega je vladalo veliko zanimanje med kmetsko mladino. V dosego širšega smotra so se določili za izlet veliki dnevi ljubljanskih svečanosti 5., 6. in 7. september. Kmetski fantje so si pod vodstvom svojega učiteljstva ogledali glavne zanimivosti v centru svoje banovine in veselejem. Da bi mogli nri odkritju spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju dostojno sodelovati, so se odkritja udeležili s svojo godbo. Gotovo ostanejo veliki dnevi neizbrisano zapisani v dušah našega kmet-skega naraščaja. Iz Ljubljane so se izletniki odpeljali na bamovinsko kmetijsko šolo v Št. Juri i ob južni železnici. Ravnatelj g. Petkovšek ja Sel vsem z največjo ljubeznivostjo na roke in med obširnim predavanjem razkazal vse zanimivosti zavoda. Opoldne so se prek- murski kmetski fantje gostili pri mizah * banovinski šoli med sviranjem svoje godbe. Po obedu so si ogledali še druge zanimivosti Št. Jurija pod vodstvom domačega učiteljstva. Vsem, ki ste nas v št Juriju ta. ko prijazno sprejeli, na;lepša hvala! Da je bilo mogoče napraviti to večjo ekskurzijo, gre pred vsem največja zasluga kraljevi banski upravi v Ljubljani in sre-skemu kmetijskemu odboru v Dolnji Len-dvi. S podporo teh je bilo mogoče tudi najrevnejšemu kmetskemu fantu udeležiti sa ekskurzije. MLEKARNA Najvljudneje naznanjam cenj. občinstvu, da sem OTVORILA že poleg obstoječe slaščičarne še mlekarno z mlečnimi izdelki ter se vsem odjemalcem še v nadalje najtople-je priporočam. 11565 N. PRIVSEK, Ljubljana, Dunajska e. 7, Opozorilo. OGORELEC VINKO. lesni trgovec na Škofljici. ODOzariam. da ni bil in ni eosood Izidor Palievec iz Ljubljane nikdar rastoo-nik moie tvrdke. še manj na družabnik. Ni imel in nima oooblastila skleoati za me veljavne nosrodbe. 11560 Škofljica, 12. septembra 1931. l>omače vesti * Novi prosvetni hram v Lescah ie tik Dred kolavdacijo. Je to zgradba. ki bo brez dvoma služila za oosnemanie. Ideai-reiši Drostor. na katerem zgradba stoji. ie v Lescah težko najti. Kar se tiče zgradbe same. ie do podrobnosti vzorno izvršena, kaiti neumorni funkcijonarji stavbnega odbora gg. župan Avsec :n skrbni šolski uDraviteli Knez niso zastoui hodili od stavbe do stavbe, poizvedovali, primeriali in kalikulirali. da so Dostavili s ■projektantom arhitektom e. Rainerjem tako moderno, vsem DredDisom ustrezaiočo šolsko zgradbo. Stavba nikakor ni za Lesce prevelika. kakor to trdijo nekateri, kajti namenjena ni samo osnovnošolski mladini, temveč vsej vasi. vsem Drosvete želinim in potrebnim občanom. Vse to oo-trebno prosvetno delo ie imel šolski odbor v mislih, ko ie dal eraditi stavbo. V vseh teh prostorih prostrane zgradb* na vlada tista potrebna prsrčna domačnost. N:kier nič doleočasia. nič vsiljivega: povsod dovoli svetlobe in zraka kakor v kakem sanatoriju. Stavbnemu odboru, predvsem že omenieni troiici vsa čast na dovršenem delu. Zgornji Šiški so sledile Lesce. Kar ie tam v velikem, ie tu v malem. * Blagopokojnemu z. nadsvetniku Jerneju Kilarju v slovo. Ko sem zadnjič odha-ia! od Tebe dragi prijatelj, se ni hotela ločiti roka od roke in oči so se nama solzile. Slutil si. da se bliža konec. Bilo ie zadnje slovo. Ko pišem te vrstice, pada gruda za grudo na Tvoio krsto. V niei ie le-glo k počitku zvesto srce. zvesto rodbini, z vso ljubeznijo vzeoieni. zvesto narodu, kateremu si v niesrovi največji stiski daial. k.\r je niegovega: ored petdesetimi leti si v Tržiču bivajoč edini od uradništva dal g!as slovenskemu kandidatu. Pri vseh vo-1 tvah. nais-i ie bil še tako hud pritisk si stal kot neuoodiv značainik na_ narodni strani, kierkoli si služboval, v Črnomlju. Velikih Laščah. Tržiču. Ljubljani, si izvež-ban in nadarien pevec oodoiral narodna, zlasti pevska društva. Stopivši v pokoj ni-s. miroval nego uredil trnovski in šent-•peterski župni arhiv. Na svojega zadnjega godu din na letošnje Jernejevo si položil znaten dar na oltar Družbe sv. Cirila in Metoda. Hvala Ti srčna, nepozabni Dri.ia-telj. za vso ljubezen; zvest si mi bil do zadnieea. Mirno počivaj! L V. * 60-letni jubilej delovnega moža. Iz Krškega nam oišeio: Pomemben mejnik v svojem življenju ie prestopil e. Lovrenc Glogovšek. mizarski moister in podjetnik pogrebnega zavo.da v Krškem. Ne moremo prezreti tega iubileia. ker se jubilant odlikuje po izredni delavnosti. Izšel ie iz krepke robine Glogovškov v Artičah. Po šoli v Brežicah se ie posvetil mizarstvu. Da se dobro iznopolni. ie ko*t mladenič odšel v inozemstvo, delal dokaj let na Du-naiu in drugie. V inozemstvu ie spoznal tudi svoio sedanjo soprogo go. Antonijo. do rodu Cehinjo. s katero se ie 1. 1895 poročil. Z iubilantom obhaia tudi ona svojo 60-letnico. Se v letu poroke se ie par v izredno marljivem delu znašel v Krškejn. k er ie iubilant pričel samostoino izvrševati mizarski obrt. Marljivo skupno delo ie rodilo uspehe tako. da ie kmalu postavil liišo s prostorno delavnico. Že orvo leto po svojem prihodu v Krško ie jubilant pristopil h gasLinemu društvu kier se še danes udeistvuie kot načelnik. Le+q 1905 je bil izvolien za načelnika obrtne zadruge. ki ii je vestno načeloval celih 20 let. tri leta oozneie ie bil pa izvolien za predsednika preizkuševalne komisije v Krškem. kateri še danes načeluje. Odlikuje ga tiha značainost in izredna skromnost, ki mu ne dopuščata, da bi kdaj silil v ospredje. V strogo narodnem duhu sta s soprogo vzeoiila vseh 5 otrok. Obema k lepemu jubileju iskreno čestitamo z želio. da ostaneta zdrava in vesela še mnoso let! * Nemško - jugoslovensko društvo v Frankfurtu, ki ga ie ustanovil dr. H. Wen-del. bo v ponedeljek, dne 14. t. m. z večjo prireditvijo proslavilo desetletnico svojega obstoja. Predvajal se bo film »Kraji in ljudje v Jugoslaviji«, zabava oa bo imela značaj večera v sloveči beograiski kavarni »Tri šešira«. Med tem ko se bo nudila hrana in oiiača po iugoslovensftem okusu, bodo v dvorani (»Schone Aussicht. 16) iazstavliene slike iz Jugoslavije in nemšKa ODKOD TO IME? V močvirnatih krajih najdemo rastlino, ki se latinsko imenuje »Spiraea ul-maria«. Ta rastlina vsebuje snov, ki pomaga pri raznovrstnih obolenjih, posebno pa pri prehlajenju in se tudi nahaja v znanih »Aspirin tabletah«. Če primerjamo imena »Aspirin« in »Spiraea«, je lahko spoznati njihovo sorodstvo. Že več kot 30 let so »Aspirin tablete« v prometu in so svetovnega pomena. Pri prehlajenju in revmatičnih bolečinah torej samo: ASPIRIN TABLETE! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LiubUan' številke za označbo kraja Domenilo: 1. čas ooazovania. 2. stanje barometra. 3. temneratura. 4 relativna vlaga v %. 5 smer in brz:na vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke Domenijo nal-višio. druee n?inižio 12. septembra. Ljubljana 7.. 755.3. 16.2. 78. W4. 10. dež, 18.6: Maribor 7.. 757.6. 15.3. 90. NW2. 10, dež. 15.3: Zagreb 7., 755.1. 18.8. 86. W4, 8 dež. 0.7: Beograd 7.. 760.2. 20.6. 68. SI. 10. dež. 1.1; Saraievo 7.. 761.1. 20.2. 84. Wl. 1. dež. 0.2: Skoplje 7., 764.5. 18.3. 82, tiho. 0. —. —; Solit 7. 759.0. 22.3. 88. SEl2. 7. dež. 1.3. Temperatura: Ljubljana 22.6. 13.6: Maribor 17.2. 14.S: Zagreb 24.0. 16.8; Beograd 27.S. 17.3: Saraievo 27.2. 17.0; Skoplje 28.6. 15.2: Solit 25.4. 18.0. literatura o naši državi. »Nemško-jugoslo-vensko društvo« v Frankfurtu si ie pridobilo lepjh zaslug za stike med obema narodoma. Želimo mu tudi v drugem desetletiu njegovega obstoia obilo uspeha! * Bled in okolica. Učiteljski dom v Mariboru je izdal orvo domačo stensko šolsko sliko »Bled in okolica«. Slika obsega ves gorenjski kot Juliiskih Alp in velik del Karavank in bo našim šolam izvrstno služila kot učilo o najlepšem delu naše zemlje. Obenem pa bo po svoji pestri izdelavi v okras ne samo. šolam, ampak tudi privatnikom in vsem institucijam, ki so v zvezi s tuiskim prometom. Sliko ie napravil po rel iefu Gorenjske v ljubljanskem muzeiu g. Vokač. natisnila na io ie litografiia Mariborske tiskarne. Velikost ii ie 70.90. Cena ie dokaj nižja od podobnih inozemskih izdelkov. S trakom obrobljena in s palicami opremljena stane namreč le 60 Din. brez palic pa 50 Din. Razpošilja io Učiteljski dom v Mariboru v posebnih ovitkih tako. da io dobi naročnik nepoškodovano. Dobiti io ie oa tudi v vseh večjih knjigarnah. Kakor čuiemo. izide v isti založbi še nekai stenskih šolskih učnih slik iz drugih področij. Ta korak ie le oozdravliati. * Novi grobovi. V petek ie umrl v Radovljici zadet od srčne kapi g. Sila Ignac, kontrolor pri davčni upravi v Radovljici. Okoli 11. dopoldne je prišel h ?e. Štruklo-vi. ki stanuje poleg pisarne, in ii začel tožiti. kako mu ie slabo in da bo umrl. Ga. Struklova mu ie skuhala čaja. ki ga ie iz-pil. nakar mu ie res malo odleglo. Nato se ie napoti! domov v stanovanje, kjer se ie nenadno zgrudil mrtev na tla. Pokoinik ie bil odličen uradnik in zvest naročnik »Jutra« in »Slovenskega Naroda«. — Za srčno kapjo ie preminul v mariborski bolnici 87-letni železničar g. Franc Janič. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše sožalie! * Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 ie izposodila letos avgusta 3264 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 4. do pol 8. zvečer in izposoja slovenske, srbo-hrvatske. češke ruske poljske, nemške, francoske, angleške, italijanske. esoerantske knjige in modne liste vsakomur, kdor se pri vpisu v knjižnico zadostno legitimira. Izoposoiilni rok znaša v Ljubljani za leposlovne knjige 2 tedna, potopisne 3 tedne, ostale znanstvene knjige pa 4 tedne. Za obiskovalce dravske in savske banovine izven Ljubljane znaša izoosojilni rok za vse knjige 1 teden več. izven teh banovin oa 2 tedna več kot v Ljubljani. Kniige se pošiljajo tudi po pošti. Popolni imeniki so na razpolago in ;ih priporočamo v nakup. Knjižnica kuouie zlasti stareiše slovenske kniige do rai-višiih cenah. * Društveni nastop Sokola Mareraberg-Vuhred, ki bi se imel vršiti danes, se zaradi nastalih ovir preloži na poznejši čas. O tem se obveščajo vsa bratska društva. + Ameriški Slovenec o vtisih obiska domovine. Ameriški »Srbobran«, ki izhaja v Pittsburgu, prinaša v številki od 17. avgusta naslednji dopis: >V skupini izletnikov, ki so se julija udeležili izseljenskega kongresa v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, se je nahajal tudi g. Anton Grdina, ugleden slovenski prvoboritelj iz Clevelanda. Kakor mnogi drugi se je tudi g. Grdina zadrževal v Jugoslaviji malo dalje časa, da obišče vse njene lepe pokrajine. Kak vtis je napravila nanj Jugoslavija, je razvidno iz dopisnice, ki jo je prejel naš (»Srbobranov«) urednik. G. Grdina se je javil iz Splita in je pisal: ,Potovanje preko lepe Jugoslavije me navdaja z rastočim navdušenjem: lepe pokrajine, begati naravni zakladi in dobri ljudr je, pripravljeni zanjo umreti. Živela Jugoslavija! Anton Grdina.'?: K temu dodaja še »Srbobran«, da te iskrene besede brata Slovenca govore razločneje kakor celi članki. * Povratek Zrinjskega slik iz Madžarske. Iz Cakovca poročajo, da sta bili te dni vrjeni iz frančiškanskega samostana v Veliki Kaniži umetniški in zgodovinski sliki Nikole Zrinjskega in njegovega sina Adama, ki je padel v borbi s Turki pri Slankamnu. Sliki je prevzel čakovski frančiškanski samostan kot njun lastnik. Obe sliki sta bili odnešeni iz čakovskega samostana 1. 1917. na razstavo v Budimpešto. Po osvoboditvi Medmurja so naša oblastva breuspešno zahtevala sliki nazaj, šele sedaj se je, največ po zaslugi provin-ciala frančiškanskega reda v čakovcu, posrečilo dobiti dragoceni umetnini nazaj. * Švicarski turisti v Dalmaciji. V Split je prispela skupina tridesetih Švicarjev, ki so ostali tam tri dni, nakar so odpotovali v Dubrovnik. Ekskurzijo je organizirala neka švicarska potniška agencija. Kakor poročajo, se pripravlja še več švicarskih ekskurzij v našo državo. * Izlet pamika »Kraljice Marije« v Palestina. Jugoslovenski Llovd je sklenil pogodbo s potniško agencijo Henry Lan v Londonu za potovanje s parnikom »Kraljico Ma-rijoi do Palestine. Omenjena agencija prireja potovanje iz Benetk ob naši obali do Palestine. * Vajenska skušnja zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju se bo vršila v četrtek 24. t. m. ob 8. zjutraj v prostorih osnovne šole v Kranju. Prijaviti se je najkasneje do 14. t. m. v zadružni pisarni. * Nagrobne soomenike v najmodernejših oblikah vam nudi naiceneie kamnoseško-kmarsko podjetje Franio Kunovar, ooko- pališče Sv. Križ. Ljubljana, tel. 2787. (Ples sZimnastlfca S Za poklicne — za lajike — za dame — za otroke Plesalka Metoda Vidmar (diplomirana v šoli Mary Wigman, Dresden) sprejema učence vsak dan od — y2 5. v Narodnem domu, vhod z Bleiweisove ceste. 10790 Pri vseh nečistočah obraza in polti delujejo zanesljivo že 60 let poznana Bergerjeva medicinalna mila Dobivajo se v vseh lekarnah in dro-gerijah 2S9 | * Ogromno vsoto denarja je izgubil na potu med Indjijo in Maravikom sin indjij-skega trgovca Marka Mišica. Denar, 31.000 Din, se je nahajal v ročni torbi, ki mu je med vožnjo padla iz avtomobila. Izgubo je opazil Mišic šele v Maraviku. Hitro se je vrnii z avtom po isti poti, ki jo je vso pre-iskal, a torbe in denarja ni našel več. * Vinjeni napadalci. Iz Veržeja nam pišejo: Veselici, ki se je vršila v nedeljo po tomboli, je prisostvovalo precej fantov iz okoliških vasi. Ti so začeli ponoči, ko je vino duhove razgrelo, med plesalce metati kozarce in jih napadati brez vzroka z noži. Pri tem sta dobila dva plesalca občutne rane od noža na glavi in je bilo le srečno naključje, da poškodbe niso postale smrtne. Prvo pomoč je ranjencem nudila gospa Hedžetova, dokler ni dospel zdravnik g. dr. Lebar iz Križevcev, ki je ranjencem zašil rane in jih obvezal. Krivci do-sedaj še niso bili izsledeni. * Viehy. Bolj in bolj dokazujejo dejstva, da uspešna zdravljenja v zdraviliščih niso v nasprotju s počitnicami, ki nudijo vsa razvedrila in ugodnosti, še pred nekolikimi leti je bilo zdravljenje v kopališčih in pri zdravilnih vrelcih prava abstinenca ne samo v gastronomičnem, temveč tudi v splošnem pogledu. Vichy pa je že dolgo časa zastopal načelo, da ima harmonična zveza med zdravljenjem v zdravilišču in med razvedrili vsakih vrst za pacijente veliko večje uspehe, kakor pa takozvane stroge kure. število Vichyjevih pristašev narašča od leta do leta. Tudi letošnja sezona je imela odlične prireditve: operne in operetne predstave pod vodstvom odličnih dirigentov in koncerte, med katerimi so bili tudi nemški večeri. V kazini se menjavajo gaia prireditve z drugimi velikimi prireditvami in je bilo tako tudi veliko tekem v polu, tenisu, golfu in mnogih drugih športnih panogah. Nudeno je bilo zares najboljše, kar spada k udobni, uspešni in od najodličnejših zdravnikov priporočani kuri, da pride človek zopet zdrav in vedrega razpoloženja iz letovišča zopet nazaj v vsakdanje delo in težave. * Uradniška posojila in zavarovanja daje Beograjska zadruga, Ljubljana, Mestni trg 25-L * Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2—III. * Prave Lubasove harmonike se dobijo v Ljubljani, Dunajska cesta 12. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. »ITO« zobna pasta najboljša. * Krvavo uš zatiramo najbolj zanesHivo z ARBORINOM. Zahtevaite natančna navodila pri tvrdki »CHEMOTECHNA«. Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču). * Christofov učni zavod, Ljubljana, najstarejša, najbolje obiskovana privatna šola vpisuje «e zadnii mesec september dnevno na Domobranski c^sti 7. — Vsakoletne iavne stenograiske in strojepisne tekme. Prilika za oriučenje nemškega iezika in nemške stenografije. Voisnma 20 Din. šolnina nizka, revni ^oienci pooust. — Šolsko leto prične 1. oktobra. I I VAŠE PLOŠČE IN FILME Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor. I Danes velika premiera popularne očarljive Oskar Slraus operete sladkih melodij, petja in smeha V glavni vlogi Maurice Chevalier Kot dopolnilo najnovejši Para-mountov zvočni tednik Predstave ob 3., 5., 7. in 9. zvečer Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure f,Elitni kino Matica" PAVIJAN dolgodlaki, je doma v Abesiniji in Nubiji. Gobec mu je gol in sliči pasjemu, živi po pečevju, po katerem izborno pleza. Grd in zavraten se brani s tem, da meče kamenje na napadalca. Sličice teh živali se nahajajo v mlečni čokoladi »MIRIM«. Za zbiranje teh sličic dobite v vsaki trgovini album za 4 Din. — Kupujte ta krasni album in zbirajte slike iz kraljestva živali! JG0 Iz Ljubljane u— Nova sezona v ljubljanskem narodnem gledališču. Letošnia sezona se začne 23. t. m. v drami. Opera se bo začela v začetku oktobra in to zaradi predelav, ki se vrše v opernem poslopju. Otvoritvena dramska predstava nove sezone bo dr. Grumova izvirna drama »Dogodek v mestu Gogi«. Poleg tega delu študira naš dramski ansambel še naslednja dela: Cankar: »Kralj na Betainovi«. Cvetko Golar: »Dve nevesti«. Begovič: »Brez tretjega«. Rostand: »Ne ubijaj«. Hirschteld: »Gospa, ki io imaio vsi radi« in Nestroy: »Pritličje in Drvo nadstropje«. Premiiere navedenih del bodo sledile no redu v nekaj dnevnih oresledkih takoi za otvoritveno predstavo. Med prve predstave pa Dride v repertoar tudi drama hrvatskega avtorja Krleže »Gospoda Glembajevi«. ki ie bi'a »ansko sezono vprizoriena s tako velikim uspehom. Opera bo Drinesla v prvih dneh naslednie premiiere: Osterceve tri enode-janske opere: »Medeja«. »Maska rdeče smrti« in »Dandin v vicah«; dalje: Konio-vič: »Koštana«. Novak: »Lucerna«. Dela-noy: »Damski tekač«. VVeill: »Car se fotografira«, Berioz: »Faustovo oogublje-nte«. Prva operetna nremijera bo Abraham: »Viktorija in njen huzar«. Ostali dramski in onemi reoertoar ie bil obiav-Hen v razglasu, k so ga Drinesli v«; naši dnevniki. Gledališke interesente opozarjamo. da se SDreiemaio Drielasi za abonma v veži dramskega gledališča dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. (razen ob nedeljah). Abonmajske cene so iste kakor v lanski sezoni ?n se nlačuieio v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Velike ugodnosti abonmaja so znane, sai dobe abonenti predstave skoro za polovično ceno od običainih dnevnih cen. Abonma ima 38 predstav v sezoni, od teh 20 dramskih in 18 opernih, odnosno operetnih. Občinstvo prosimo, da se čim ore.i in v čim večiem številu prijavi za abonma katerega prijave se zakliučiio 18. t. m. u— Tečaji ruskega jezika v Ljubljani. Ni dežele na svetu, kjer bi se daries ne zanimali za rusko kulturo. V času svetovne vojne, posebno pa še po svetovni vojni, se je zanimanje za vse, kar je ruskega, še bolj ojacilo. Najmočneje se je izrazilo to zanimanje v umetnosti in književnosti, posebno še v poslednji. Ruske pisatelje so začeli prevajati in jih prevajajo na vse jezike. In tudi ruskega jezika samega se ne uče samo ljubitelji, temveč ga tudi uvajajo v srednje šole. Ne samo slovanske države, temveč tudi Francija. Nemčija in druge so ga že uvedle kot fakultativni predmet. To je popolnoma umevno. Jezik, katerega govori 180 milijonov ljudi, ki zavzemajo teritorijalno eno šestino sveta, je seveda važen faktor v gospodarskem in v kulturnem življenju narodov. Tudi Jugoslavija čuti potrebo učenja ruskega jezika in ga zato namerava uvesti v svoje šole. Oziraje se na vse to otvarja Ruska Matica tudi letos kakor v prejšnjih letih tečaje ruskega jezika. Tečaji se delijo v. tri oddelke: prvi je določen za začetnike, drugi za naprednejše in tretji za vaje iz ruske književnosti. Mesečna ukovina znaša '20 Din. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek in četrtek od pol 7. do pol 8. zvečer v knjižnici Ruske Matice, Jurčičev trg 3./II. (pri čevljarskem mostu). u— Poverjenik Vodnikove družbe v Dvorski knjižnici prosi, nai se oni lanski naročniki, ki se doslei še niso priglasili, kakor tudi novi čimprej oglase, ker bo na-biranie članov 15. t. m. zaključeno. u— Sokolsko društvo Ljuhllana III. za Bežigradom obvešča svoie članstvo, naraščaj in deco. da se ie zopet pričela redna telovadba po nasledniem urniku: člani v torek, petek od 20. do 21.. članice v ponedeljek. četrtek od 20. do 21.. moški naraščaj v torek, oetek od pol 19. do pol 20.. ženski naraščaj v ponedeljek, četrtek >od pol 19. do ool 20.. moška deca v torek, oetek od ool 18. do ool 19.. in ženska deca v nonedeliek. četrtek od ool 18. do po! 19. Vpisovanje novih članov, naraščaia in dece oboieea soola ie vsak dan na letnem telovadišču v tajništvu od 7. dalje. Za vpis se ie iaviti bratu načelniku. Vse dosedanie telovadce pozivamo, da se točno udeležujeio telovadbe, starše bežigrajskega okraia oa. da pošljejo svojo deco med sokolske vrste. u— Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola poziva člane ria sestanek v torek 15. t. m. ob 19. v društveni pisarni Narodni dom. u— Za dom slepcev. Namesto venca na grob blagcookoinega g. Frana Lovšina da-ruieio za dom slepih: Poldka Bavdek. učiteljica 200.— Din. Zora B!:nc. učiteljica Krasen gorski lov (Karavanke) ODDAM takoj za 10 let. Ponudbe pod »Lov« na osi. oddelek »Jutra«. 11P06 j Zvočni kino Ideal | Carlo Aldim govori in poje v premieri filma senzacij in pustolovščin Skrivnost petih ključev Predstave danes ob 11. uri dopoldne ter ob 3., 5, 7. in 9. uri zvečer Premiera! "• j.. ' " Novo! 150.— Din. Rudolf Kavčič, šolski upravitelj 100.— Din. iz Vinice pri Črnomlju. Denar naj se dvigne pri blagajni »Jutra«. u— Nemščina za šolsko mladino se poučuje v Delavski zbornici po 2 uri na teden. Začetniški in nadaljevalni tečaj. Mesečno 40 Din. Vpisovanje še ta teden v torek, sredo, potek in soboto ob 4. v dvorani. u— Privatni učni tečaji v ženskem učiteljišču, Reslieva cesta, so se pričeli. Vpis ie še mogoč za začetniški. nadaljevalni :n konverzaciiski tečai nemščine, za knjigovodstvo in za računstvo razen oonedelika in četrtka vsak dan med odmori ob ool 19.. pol 20. in ool 21. Tedensko 2 uri. mesečno 40 Din. u— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v So. Šiški sklicuje izredni občni zbor na dan 20. t.m. ob ool 9. v prostorih hoteia Bellevue. Dnevni red: zgradba Sokolskega doma. u— Poškodovan otrok. Na voglu Predo-vičeve ulice v Mostah se je pripetila pred-snočnjim hujša nesreča. Okrog 18. se je pripeljala tam mimo na kolesu delavka v tovarni »Saturnus« Hermina Avbelj, ki ja podrla na tla 6-letnega sinčka občinskega cestarja Jakoba čuka. Otrok je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo in so ga morali nemudoma prepeljati z reševalnim avtom v splošno bolnico, kjer so ugotovili, da ima dečko nogo zlomljeno v členku. Kdo je nesrečo zakrivil, bo ugotovila uvedena preiskava. u— Kroniko prometnih nezgod od včeraj je treba popraviti v toliko, da se vojaškemu avtomobilu na Gradišču ni ničesar zgodilo. Izognil se je nekemu privatnemu vozu, vozil je počasi in ko je ob izhodu iz ulice opazil tramvaj, je obstal ob levem cestnem robu. u— Okraden pri delu. Posestnikov sin Jakob Kunovar iz Kleč je včeraj popoldne kosil na travniku ob Cesti dveh cesarjev poleg viške meje otavo. Med košnjo je položil suknjič, pleteno jopico in telovnik v travo, kjer pa je obleko spazil neznan moški, ki je že več ur oprezoval tam okrog. Opazila ga je Kunovarjeva sestra, vendar prepozno, kajti neznanec je tedaj s plenom že izginil v grmovje in se oddaljil proti Viču. Okradeni Kunovar je oškodovan za vrednost 300 Din. u— Mestno kopališče v Kolodvorski ulici se otvori zopet v ponedeljek, dne 14. tega meseca. CENJENE DAME! MODNI ATELJE M. šare se nahaja ob Tivoliju, vila »Trnovska«, Rutarjeva ulica 4/a. 11185 11559 MIKLOŠIČEVA 13 II ne ordinira od 14. do 24. tega meseca. Zobni zdravnik DR. SREČKO PUHER Gregorčičeva ulica št. 32, telefon 2070 zopet redno ordinira. 10520 Kaporit je pravo desinSekcijsko sredstvo preprosto, strupaprosto in poceni. — Navodila v Drogeriji GREGORIČ Ljubljana, Prešernova ul. St. 5 VELIKA IZBIRA, NAJUGODNEJŠI NAKUP Ia ČEŠKEGA PORCELANA kuhinjske emajl- in aluminijaste posode, genochromalpaca, rjeprostega jedilnega pribora kakor tudi vse vrste jeklenega orodja pri »JEKLO LASTNIK ALBERT VODNIK STARI TRG 29R Oglejte si brezobvezno zalogo! ZAHTEVAJTE CENE! Box Match danes, dne 13. t. m. ob 20. ari v dvorani hotela UNION. Nastooi med drugimi bivši svetovni mojster, znani 11509 črnec •75x11 Liggett Charlie Chaplin Predstave danes ob 3., pol 6., pol 8. in 9. uri zvečer! Cene 4 in 6 Din u— Samopomoč hišnih in zemljiških posestnikov v Ljubljani razpošilja sedaj svojim članom položnice in obvestila, da sta umrla člana I. K. in A. in dostavlja: »Po-snirtnino smo izplačali dedičem obeh pokojnih takoj po naznanilu smrti«. Ta organizacija obstoja šele kakih 8 mesecev in vendar funkcionira tako precizno, da smo z njo več kot zadovoljni vsi njeni člani. Vidi se, da je nje uprava v izvrstnih rokah. Zato pa svetujemo vsem onim posestnikom, ki še niso včlanjeni v tej dobrodelni instituciji, da store to v svojo korist čimprej. — Član. Novosti za damske plašče pravkar došle! A. & E. Skaberne Ljubljana u— Nesreča kolesarja. Na Tržaški cesti nasproti gostilne pri Napoleonu se je včeraj zjutraj pripetila huda nesreča, ki bi skoro terjala smrtno žrtev. Olkrog 7.30 je privozil na kolesu po Rimski cesti v smeri proti Tržaški cesti po desnem tiru v ■mestni plinarni uslužbeni delavec 30-letni Josip Kortoš. Baš na krivulji oa mu ie privozil nasproti tramvajski voz št. 15 in sicer v polnem diru. Kortoš se je skušal preteči nevarnosti ogniti, nesreča pa je zahtevala, da se mu ie baš tedaj zataknilo kolo v tračnici. Naslednji trenutek ga ie že odvrgel voz v stran, kar ie bila zani pri vsem tem še velika sreča. Tu se je izkazala varnostna naprava pri novih vozovih, kajti sicer bi Kortoš nadel naravnost pred voz. ki bi ga stri. Kortošu se ie udrla kri iz nosu in ušes. Ponesrečenca so za nekaj časa prenesli v bližnjo hišo nato pa ga ie odpeljal reševalni avto v splošno bolnico. Njegove poškodbe niso tako zelo hude. kakor so izgledale v prvem hipu. vendar bo moral dalie časa ostati v bolniški oskrbi. Iz Celfa e— Na šoli Glasbena Matice se bo vršilo te dni vpisovanje gojencev. V torek 15. t. m. ob 14. se bodo zbrali vsi gojenci in gojenke v šolskem poslopju na Slomškovem trgu zaradi razdelitve učnih ur, ki bodo seveda urejene tako, da se ne bo križal pouk v Matici z onim na drugih obveznih zavodih. Poudariti je treba, da si vsak gojenec ali gojenka brez ozira na glasbeno stopnjo in razred na lastno željo lahko izbere tudi daljšo lekcijo (podaljšani učni čas), ako prispeva razliko v šolnini. Najnižja šolnina (70 Din) omogoča tudi revnejšim slojem temeljito glasbeno izobrazbo, za katero jamčijo priznane prvovrstne učne moči zavoda. e— Sprememba posesti. Znano nedeljsko izletno točko Celjanov, gostilno »Pri štiglicu« v Slancan pri Teharju, je kupil g. Videnšek, kletar v celjskem Narodnem domu in jo opremil z vsem potrebnim komfortom. Vpeljal je tudi prepotrebno električno razsvetljavo in ves obrat popolnoma renoviral. e— Nova bencinska črpalka. Te dni je bila uradna kolavdacija nove bencinske črpalke g. Antona Bremca v Miklošičevi ulici, črpalka bo točila izvenkartelni bencin prvovrstne kakovosti po ceni, ki ne bo presegala tukajšnjih bencinskih cen, dasi prekaša njen bencin po kakovosti znatno ostale vrste bencina. Prošnja Anglo-jugo-slovenske petrolejske družbe, ki je nameravala postaviti svojo bencinsko črpalko nekaj korakov od Bremčeve, je bila na seji mestnega sveta v petek odklonjena. e— Nova zgradba. Celjska tovarna pohištva Franjo Vehovar bo zgradila pri svoji dosedanji tovarni v Kersnikovi ulici novo sušilnico za les, lesno skladišče in nove lokale za pisarno. Komisijska poizvedba in obravnava se bosta vršili v četrtek 17. t. m. ob 16.30. e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. ter jutri ob pol 21. krasno filmsko zvočno opereto »Plavi slavček« z Elzo Elsterjevo v glavni vlogi. e— Tatvina kolesa. Ivanu Miklavžinu je bilo ukradeno iz shrambe pri gostilni g. šribarja v št. Petni v Savinjski dolini v noči od 6. na 7. t. m. kolo znamke Puch št. 369113, črno pleskano. e— Nesreče. Predvčerajšnjim se je igral s sekiro 3-letni kurjačev sin Jožek Fttrst iz Vrbja pri Žalcu in se je pri tem vsekal v levi kazalec. — Prsd tremi dnevi je padel z domače strehe 16-letni čevljarski vajenec Franc Konig z Vranskega in si pri padcu težko pretresel možgane. V globoki nezavesti je bil pripeljan v celjsko bolnišnico, kjer se še doslej ni zavedel. e— Najdeno. Pretekli četrtek zjutraj je bil najden v Ozki ulici zavoj s poletno žandarmerijsko bluzo, opasačem z bajonetom, nabitim samokresom, rezervnimi naboji in žepno svetiljko. Nekje v mestu pa je bil predvčerajšnjim najden bankovec za 20 avstrijskih šilingov. Najdeni predmeti se dobe pri mestni policiji. Iz Maribora a— Odlikovanje. Z redom Sv Save V. stopnie je bil odlikovan šolski upravitelj g. Štefan Firm v Radvanju. Naše iskrene čestitke • a— Orkester kraljeve garde iz Beograda bo koncertiral početkom oktobra v Gotzovi dvorani, že leta 1927. je nastopil ta orkester pred razprodano hišo in z največjim uspehom, šteje 80 godbenikov, njegov dirigent je višji vojaški kapelnik Po-korny. Opozarjamo že danes na izredni umetniški užitek, ki ga bo nudil ta simfonični koncert. a— Po končanih državnih tekmah se se-stanejo vsi sodelujoči na družabnem sestanku, ki se bo vršil v veliki dvorani Narodnega doma s pričetkom ob 20. Večer priredimo na čast gostom, posebno dragim bratom iz češkoslovaške. Vstopnine ni, sodeluje orkester Sokolskega društva Tezno. Vse naše prijatelje in sokol-sko občinstvo vljudno vabimo na ta sestanek, da pokažemo bratom iz vse Jugoslavije in iz češke toplo sodelovanje sokolskega Maribora. a— Dramatična šola. V kratkem se zopet otvori dramatična šola pod vodstvom gl. režiserja g. J. Kovica. Ce se bo javilo dovolj gojencev, bosta dva letnika. Šojo toplo priporočamo. Natančen, spored in otvoritev šole bosta objavljena v kratkem. Priiave sprejema pismeno ali ustme-no od 17.—19. J. Kovic. Gregorčičeva 26, I. nadstropje. a— Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru ima za tretji gostilničarsko gospodinjski tečaj prostih še nekaj mest. Ker se bo tečaj pričel okrog 20. do 25. t. m., poziva zveza vse gostilničarje, ki imajo hčerke, naj jih čimprej prijavijo v tečaj, da se morejo pravočasno izvršiti potrebne priprave. a— Šolski izlet mariborske gostilničar-ske nadaljevalne šole. Dne 31. avgusta je priredil šolski odbor gostilničarske nadaljevalne šole učencem prav prijetno ore-senečenie. Okoli 20 učencev je v družbi s člani tukajšnje Gostilničarske zadruge odpotovalo preko Ljubljane na Bled. V Ljubljani so si ogledali tudi velesejem predvsem paviljone, ki so bili namenjeni tujskemu prometu in oa sostilničarski stroki. V paviljonu »M« so se znašli tudi drugi gostilničarji in gostilničarke iz dravske banovine, nakar je navzoči zvezni tajnik g. Peteln obširno raztolmačil pomen te razstave. Učenci kakor tudi gostilničarji so z zanimanjem sledili tem izvajaniem. Po končanem ogledu so se udeleženci izleta podali v restavracijo »Zvezdo«, kjer so bili najiskreneje pozdravljeni od g. Kra-peža. ki si je stekel neprecenljivih zaslug za razvoi gostilničarske obrti v Sloveniji. Poudariti moramo posebno krasno opremljeno banketno mizo. tako da so se učenci tudi lahko nazorno poučili, kako se servi-ra pri banketu. Zahvalo za trud in za stroške. ki iih je imel s to prireditvijo, so izrekli g. Krapežu v lenih naipitnicah prisotni zadružni člani in učitelji šole. predvsem seveda vodja izleta g. Oset Andrej, predsednik šolskega odbora in obenem zadružni načelnik v Mariboru. Dopoldne so se udeleženci odpeliali na Bled. kier so bili prisrčno pozdravljeni od g. Ivana Ken-de. ki iim ie odkazal v svojem novozgrajenem hotelu krasne prostore. Drugi dan so si udeleženci ogledali hotelske naprave »Parkhoteta« in hotela »Toplic«. Seveda si ie mladina ogledala tudi Vintgar in pa otok. Priznati se mora. da so poučni izleti za gostilničarsko mladino od največje važnosti. Čestitamo Zadrugi gostilničarjev v Mariboru, predvsem pa šolskemu odboru imenovane šole. da pravilno razume svojo nalogo. Zahvaliti se ie posebno g. Krapežu. restavraterju v Ljubljani, in pa g. Ivanu Kendi. hotelirju na Bledu, ki sta najlepše soreiela izletnike, jim razkazovala svoie obrate iti pogostila gostiln i carski naraščai. a— Nočno lekarniško službo vrše od 13. do 19. t. m. lekarne Savost in Sirak, od 20. do 26. t. m. lekarna Vidmar, od 27. t. m. do 3. oktobra lekarna Vladovič. a— Nebeške zatvornice so se v noči od petka na soboto odprle nad Mariborom. Tudi včeraj je neprestano ves dan lilo kakor iz škafa. Temperatura ie znatno padla in vode so narasle. Sadjarji in vinogradniki z veliko skrbjo gledajo na to izpremembo. a— Sokolsko godbo so dobili v Radvanju. Prejšnja godba gasilskega društva ie korporativno prestopila k Sokolu. Pod vodstvom marljivega kapelnika brata Flaišerja ie godba tako napredovala, da se je vršil že četrti sokolski nastop. a— Pevski zbor zelene bratovščine. V okrlju podružnice SLD v Man V>ru se bo ustanovil? posebna pevska sekcin. ^a ka- Vse šolske knjige v najnovejših predpisanih izdajah kupite najbolje in najceneje v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 tero vod; oriprave gostilničar Emeršifi. v kojega restavraciji se bo v ponedeljek vršil sestanek, a— Tombola za pohorsko kolonijo. V nedeljo 20. t. m. o o 14. bo na Trgu svobode tombola Slov. ženskega društva v prid dečji počitniški koloniji na Pohorju. Dobitki so krasni in bodo te dni razstavljeni v izložbenih oknih tvrdice Wesiak na Aleksandrovi cesti. a— Napad. 22-letni Franc Maroh. stanu-io* v Kccrivniku 22, je bil napaden od fantov, ki so ga obdelavah z ročicami tako da ima težke zunanje :n notranje do škodbe in so ga morali orep?'inli v mar:- bo'n;co. , . a— V brzojavni drog v Košakih se je — kakor se je naknadno ugotovilo — za» letel v sredo zvečer šofer Belakovega avtotaksija, ki je vozil iz Pesnice proti Mariboru prekajevalca Šilka iz Karlovca in trgovskega potnika Jeriča iz M a ribo« ra. Avto se je zaletel z veliko silo v obcestno železno ograjo, ki je na par metrov razdejana, prelomil brzojavni drog in se zrušil z razbitim motorjem in hla« dilnikom. Oba potnika sta precej ranjena in so ju morali odpeljati v bolnico, šoferju se ni zgodilo nič posebnega. a— Identiteta ponesrečenca pri Bohovi, ki je prišel v ponedeljek zvečer pod motorno kolo trgovca Pozneta iz Oplotnice in je, ne da bi se zavedel, v bolnici umrl, je bila v četrtek končno ugotovljena. Ka« kor smo že včeraj domnevali, je bil neznanec — kakor 6e je pri primerjanju trupla s sliko ugotovilo — 41 letni Franc Poljanec iz Škofje Loke, po poklicu baje čevljar, ki je zadnje dni bival po mariborski okolicL a— Morilcu v Gačniku so za petami Že večkrat kaznovani poteouh. 32-letni Štefan Falež, ki je pred osmimi leti tudi izvršil roparski napad na sestro umorjene Julij ane Heričeve, ie bil pred meseci izpuščen iz kaznilnice, kier ie odsedel osem let robi-je. Navedenega so ooazili pri neki kmetici v Avstriji. Orožništvo na obeh straneh ie pridno na delu da ga izsledi. a— Aretacija potepuha. V četrtek zve. čer se je vtihotapil v službeni voz tovornega vlaka zloglasni Otmar Lorger, ki ga zasleduje sodišče zaradi tatvine in tihotapstva. Organi obmejne policije so ga izitaknili, aretirali in izročili sodišču. a— Nočni napad pri Št Iliu. Ko se je na praznik Male gosoojnice ponoči 45 letni posestnik Franc Štarrspfer iz Selnice ob Muri vračal iz Št. IIj a proti domu. ga ie okrog polnoči na samotni oesti napadel ma-skiran mož z običajnim »denar ali življenje«. Štampfer pa se ie postavil v bran. toda neznanec ie bil močnejši. Vrgel ga ie na tla ter obdeloval s pestmi in nekim trdim predmetom do glavi. Drsih in rokah. Prizadel mu je znatne poškodbe, nato pa mu je vzel listnico, katero na je vrgel ker je bilo v njej samo par kovačev, zopet nazaj ter Štampferja še osuval z okovanim škornjem v orsa. Potem ie izginil. To je že drugi enaki napad na meji. Orožništvo se trudi, da bi izsledilo razbojnika, kj preži zlasti na premožnejše kmete. a— Iz policijske kronike. V noči od petka na soboto ie bilo izvršenih Detero aretacij. tri zaradi vlačugarstrva in tajne prostitucije. 1 zaradi krošniarenia. 1 radi beračenja. Tvornici cementnih izdelkov Pickl so v noči na oetek neznani zlikovci ukradli več lesa, oripravlienega za kanalizacijo. Posestnih Ž. iz Pekla je v petek pop. tako nepravilno privozil iz Tattenbachove ulice proti Glavnemu trgu, da ie podrl kole-saria K., ki ie dobil poškodbe in ima tudi rokvarjeno kolo. — Na oglu Gregorčičeve ulice iz Ju gos lov. trga sta v petek pop. trčila kolesar Franc W. in tovonr avt? 2987 Kolesar ie padel, kolo je ookvarieno. a— Kirurg dr. Černič zopet redno ordi-nira v sanatoriiu v Gosposki ulici 49. a— Enoletni trgovski tečaj A. R. Legata. Novo šolsko leto na tem trgovskem učilišču se je v sredo 9. t. m. slovesno otvorilo in se je tega dne pričel pouk. a— Kinomatografske predstave. Grajski kino od danes dalje 100% nemški govoreči in zvočni senzacijonalni spored: 1. Rango, 2. boks-mateh Stribling - Schmelling. Union-kino od danes dalje lOOVo nemška govoreča in zvočna veseloigra »Zamenjani soprog«. Iz Trilča č— Za higijensko kopališče. Kakor ču-jemo, je v fcCku velika akcija, da dobimo v Tržiču že prihodnjo letno sezono higijensko kopališče, ki ga ravno Tržič tako po» greša. Storjeni so že vsi koraki, da se nai pravi nekaj, kar bo tujski promet v Tržiču dvignilo, da bo lahko uspešno tekmoval z drugimi letovišči na Gorenjskem. Letos je več tujcev odšlo, ko so zvedeli, da ni v Tržiču javnega kopališča na prostem. Prostor za kopališče je na razpolago, denarna sredstva se bodo tudi dobila, treba je le malo podjetnosti in korajže, pa bo šlo. č— Tržiške šole so letos vse 2. t. m začele s poukom in imajo sikupno 540 otrok: 271 dečkov in 269 deklic. Učiteljski zbor meščanske šole je okrnjen. Manjkata dva strokovna učitelja, eden pa je na daljšem bolniškem dopustu. Učne sobe v meščanski šoi so zgrajene za največ 30 otrok, sedaj pa jiih sedi v njih v prvem razredu 49 in v drugem 46, tako da je z zdravstvenega stališča dijakov absolutno nedopustno tako prenaitrpavanje šolskih sob. č— Tečaj za vkuhavanje sadja bo prirejen za gojenke, ki so obiskovale spomladanski gospodinjski tečaj na meščanski Soli, od 14. do 16. t. m. Poučevala bo gdč. Vončinova. Ker je nekaj takratnih gojenk že zapustilo Tržič, se sprejmejo v tečaj druge, ki naj se oglasijo pri ravnateljstvu meščanske šole. č— Kino predvaja danes zvočni operetni film »Sladko pevaj lahko noč« in krasno kolorirano predigro. Predstave so ob 16., pol 19. in pol 21. uri. Iz Ptufa ji— šestdesetletnica profesorja Vodnika in učitelja Šerone. — Glasbena Matica in mestna godba v Ptuju priredita svojima zvestima odbornikoma profesorju g. Vodniku in učitelju g. Šeroni danes 13. t. m. popoldne v Bra";"evi gostilni v počastitev njiju šestdesetletnice koncert. Vabljeni so posebno vsi nrijatalji in znanci! j— Tombola za popravilo cerkve. Ker se letos prenavlja notranjščina cerkve sv. Petra in Pavla v Ptuju, priredi odbor za popravilo cerkve v namen kritja ogromnih stroškov v nedslio 4. oktobra ob 15. veliko tomlolo na Florianskem trgu. Tablice po 2 dinarja. Z Jesenic s— Poverjeniki Vodnikove družbe za Jesenice in Koroško Belo pozivajo one člane. ki še niso poravnali članarine za tekoče leto v znesku 20 Din. da to store čimprej. ker se na oozaejša Dlačila in na nove orijave ne ba moglo ozirati. s— Premestitve carinskih uradnikov. Po službeni Dotrebi so Dremeščeni z Jesenic carinski uradniki g. Sto.ianovič k glavni carinarnici v Beograd, g. Edo Šrems v Preko Dri Zadru in Stane Zoreč v Bitolj. Z omenjenimi gosoodi odhajajo z Jesenic vestni carinski uradniki, ki so bili v jeseniški javnosti zelo Dooularne osebnosti in stalni Dosetniki jeseniških narodnih in kulturnih prireditev. s— Šport. Danes v nedeljo bo na športnem igrišču »Bratstva« na Jesenicah nogometna tekma med igrači SK »Dunava« iz Ljubljane in I. moštvom jeseniškega »Bratstva«. s— Nesreča nikoli ne počiva. Tovarniški delavec Smolei z Javorniškega Rovta je v četrtek okrog poldneva obsekaval veie z nekega drevesa. Pri tem oa se ie s sekiro tako nesrečno zadel na levo nogo. da si ie prizadel hudo rano in si orerezal žilo dovodnico. Leči se na svoiem domu. Iz Novega mesta n— Bogata sadna in vinska letina je letos tudi pri nas. Posestniki iz okolice nosijo na trg vsakovrstno sadje ter prodajajo jabolka* po 0.50 Din za kg, grozdje 2 Din, hruške 1 Din in slive 2 Din. Kmetje po večini vse sadje, ki ga prineso na trg, že dopoldne razprodajo. n— Športni dan SK Elana bo z napovedanim sporedom danes in je sodelovanje klubov iz Ljubljane, Zagreba, Karlovca, Kamnika in še morda nekaj drugih zagotovljeno. n_ Trnovsko zelje se je pojavilo na našem trgu ter se prodaja po 3 Din za kg. Kupčija je bila precej dobra, ker dolenjski kmetovalci letos nimajo zelja. Vzela ga je poletna suša. n— Ogenj je upepelil v četrtek popoldne slamnato streho hiše posestnika Franca Ka-strevca iz Bučne vasi. Prihiteli so gasilci iz bližnjih Kamene in so ogenj pravočasno pogasili ter oteli hišo in vsa sosednja poslopja. Mestnim gasilcem, ki so po signalu sirene prihiteli na pomoč, ni bilo treba stopiti z orodjem v akcijo. n— Polni sodi padli v Krko. Včeraj dopoldne je peljal Bertičev hlapec s_ konji iz Šmarjete na železniško postajo težko naložen voz s sodi. Na položni cesti, ki vodi iz vasi Ločne, je stal par sto korakov od vasi na strani ceste neki avtomobil, katerega so se Bertičevi konji tako ustrašili, da so zavili pod cesto, kjer se je poln voz prevrnil in iz njega sta se prevalila dva soda polna vina po 50 m strmem pobočju preko obcestnih njiv v Krko. Oba soda, izmed katerih je imel eden vsebine 300 1, a drugi 200 1, sta plavala po Krki, težji pa je kmalu potonil. Na pomoč so prihiteli kmetje iz Dolenje Ločne, ki so se podali na Krko s čolnom in oba soda po napornem trudu oteli nepoškodovana n— Predrznost. Doznalo se je, da se po Ljubljani izdajata po raznih kavarnah in drugih lokalih svojim kavalirjem dve gospodični za hčerki naše meščanke ge. Haj-derjeve, nakar opozarjamo policijo. Iz Hrastnika h— Teniški turnir Ves teden se vrši v Hrastniku turnir med igralci tenisa in so igre doigrane do finala, ki bo danes v nedeljo' na igrišču rudnika in kemične tovarne. Pozdravljamo, da je tudi v naši dolini dosegel ta šport tolik razmah. h— Kino Narodni dom predvaja danes Dopoldne iin zvečer prvovrsten film »Po-ručnik carjeve garde«. Y glavni vlogi je naš stari znanec Ramon Novarra Iz Litije I— Današnja nedelja. Predpoldne ob 10.30 bo predvajala litijska gasilska župa za svoje članstvo iz litijskega in kresniške-ga okrožja film o lanskem gasilskem kongresu. — Popoldanska tombola v Šmartnem obeta biti prireditev velikega obsega. Šmar-čani so znani vzorni organizatorji, ki 90 pripravili zelo veliko in lepih dobitkov. Čisti presežek je namenjen skladu za gradnjo novega Narodnega doma, za katerega imajo vrli Šmarčani že potrebno zemljišče. Pričetek tombole bo točno ob 15. i— Mladinski koncert pevskega zbora Trbovlje-Vode, napovedan za danes, je na nedoločen čas preložen. j— Vpisovanje v šolo Glasbene matice se nadaljuje dnevno od 11. do 12. ure v šolski pisarni i— V znamenju šahovskega turnirja. Zadnji teden ie posvečena pozornost naše družbe šahovskemu turnirju, ki se odigrava pri »Urški« pod okriljem našega šahovskega kluba. Sodeluje 18 igralcev. Ker nimajo vsi šahisti enako orostega časa. se ne vrše igre strogo v oredpisanih kolih-Pri turnirju so zastopani razni sloji in poklici. Kontrolna tabela izkazuje med drugim naslednie zanimive rezultate: trenot-no vodi g. Nadižar Naoe. ki ie že odigral 10 partij, in si priboril 9 točk. izgubil oa je le proti visokošolcu g. Zdravku Fli-su. Drugo mesto ie zasedel g. Emil Wel-ler; v 9 partijah ie zmagal sedemkrat, tretje mesto drži sodnik g. dr. Sfiligoj Josip s 5 dobljenimi Dartijami. Sfiligoj ie edini, ki je odšel od deske nenoražen. Verjetno je. da se bo končna slika še spremenila. Za zmagovalce so obljubljene soominske nagrade. i— Šahovska simultanka. Litijski šahisti. zlasti vsi člani Šahovskega kluba, so vabljeni, da se udeleže simultanke ki io bo odigral v ponedeljek zvečer g. Prein-falk Anton iz Ljubljane. Kdor ima svoie lastne figure in šahovnico, naj jih prinese s seboi. ker klub nima dovoli igralnih garnitur na razpolago. Začetek sim"Ha-ke bo ob 20. ori Urški. Brez vstopnine! Priiave šahistov. ki bodo igrali v simultanki. SDreiema g. Juvan Tinko. Iz Trboveli t— Občinski delovni program. Naše oh-činstvo čaka v bližnji bodočnosti še mnogo del prosvetnega, zdravstvenega in spci-jalmega značata, ki iih nikakor ne more odložiti za daljšo dobo. GosDodarska kriza močno ovira izvršitev teh del naenkrat G. župan je sklical za 2. t m. nekako anketo. ki nai bi ugotovila najnujneše zadeve, ki jih mora občina urediti, in sestavila nekak delovni program, ki bi bil v skladu z občinskimi financami. Te ankete so se N^i niti ene panoge športa ki ne bi bila uzmerjena na moč, vztrajnost, prisotnost duha in spretnost. Z uživanjem prave zrnate kave se jačijo vsa ta svojstva. Jutio Meini uvoz kave ustanovljeno 1. 1862 udeležili zastopniki vseh prosvetnih, zdravstvenih in socijalnih institucij in predc+av-niki gospodarskih krogov, predvsem TPD. Predsednik upravnega odbora g. Pavlin ie razvil načrt delovnega programa, ki nai hi S£ izvršil do konca leta 1936. ne da bi bile potrebne večje obremenitve davkoplačevalcev. Ta program predvideva šolsko poslopje in vodovod v Hrastniku, izolirni-co v Trbovljah, šolske poliklinike, povečanje šole ori Sv. Katarini, izpopolnitev vodovoda, kopališče v Hrastniku in drugo. Načrt g. Pavlina ie podrobno izdelan in podprt s številkami in tudi izvedljiv, ako se ne bodo v tem času Dokazale kake nepredvidene težave. O tem načrtu bomo še razpravljali. Eno pa pogrešamo v tem načrtu. to ie vodensko šolisko poslopje, ki ie eno najbolj perečih. t— Volilni imeniki. Ves občinski aparat, pomnožen še z drugimi močmi, z vso naglico sestavlja volilne imenike. t— Javen shod Narodne strokovne zveze. Tukajšnja podružnica NSZ sklicuje za nedeljo 13. t m. ob pol 10. v veliki dvorani Sokolskega doma i a ven shod. na katerem se bo razpravljalo o kuluku in o novem mezdnem gibanju delavstva. Poročal bo delegat izvršnega odbora iz Ljubljane. Glede na važnost dnevnega reda nai so delavstvo in tudi ostalo prebivalstvo shoda udeleži y čim večjem številu. t— Kino Sokol bo predvajal danes oh 16. in 20. zvočni film »Tempo«. Foxov zvočni žurnal in veseloigro »Potepinka iz Ekvatorja«. Iz Slovenske Bistrice sb— Odlikovanje. 10. t m. je izročil g. sreski načelnik ob priliki uradnega dne v Slov. Bistrici red. sv. Save ge. Otiliji Feig-lovi, upnaviteljici dekliške osnovne šole. Odlikovanka je goriška rojakinja in deluje kot vzorna učiteljica že celih 27 let v Slov. Bistrici. Ves ta čas je vzgajala deco v strogo narodnem duhu, poleg tega pa se je požrtvovalno udejstvovala v vseh narodnih društvih. Za svoje nesebično delovanje je prejela sedaj zasluženo priznanje in ji k odlikovanju iskreno čestitamo! sb— Ogled in razstavo sadja priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva 4. in 5. oktobra v prostorih slovenje-bistriške meščanske šole. Prireditev bo prva svoje vrste v našem okraju in zasluži pozornost najširših slojev, zlasti še okoličanov. Vsakdo, ki namerava razstaviti, naj v času od 25. do 30. t. m. odda 3 do 5 kg izbranega sadja vsake vrste v hotelu »Beogradu«. Sadjarji so v lastnem interesu vabljeni, da sodelujejo v čim večjem številu in pripomorejo prireditvi do popolnega uspeha, ki bo omogočil ugodnejši razvoj sadjarstva in prodaje pridelkov tudi v našem okraju. sb— Nastop sokolske čete na Tinju bo v nedeljo 13. t. m. ob 3. popoldne. Sodelovalo bo matično društvo iz Slov. Bistrice, društvo iz Oplotnice in sosednji četi iz Keblja in Šmartna na Pohorju. Naša tinjska četa nastopi tokrat prvič. Zato pozivamo prijatelje Sokolstva, da posetijo to prireditev na* ših vrlih Pohorcev. Iz Prekmurja pr— Okrožna gasilska vaja v Pertoči. Dno 30. avgusta je bila v Pertoči, prav za prav, pri Sv. Jeleni, okrožna gasilska vaja gasilske župe stuhovske. Rdeča zastava, koman-diranje poveljnikov, mimohod gasilcev, glas trobentačev, godba, vrsta brizgalnic, vse to je dalo nenavadno lice sicer tihi Sv. Jeleni. Bilo je tudi mnogo gledalcev. Že ob zgodnjih urah so se začeli zbirati posamezna društva Sprejemal jih je domači načelnik g. Obal Evgen. Najprej so prišli iz Fikšin-cev, potem iz Gerlincev, Rogaševcev, Gor« nie Lendave, Gornjih Slaveč, Kuzme im Nuskove, skupaj 76 gasilcev. — Ob 9.30 je prispel župni načelnik g. Šohar Štefan z župnkn tajnikom g. Bakom Karlom vred. Pozdravila ga je gdč. Danoševa iz Pertoča in mu podarila krasen venec. Enako je bil pozdravljen g. tajnik in obdarovan z vencem. V imenu občine ga je pozdravil župan g. Partl Jurij. Župni načelnik je odvedel vse gasilce k službi božji, ki jo je opravil domači župnik g. Varga Štefan. Po službi božji je bila seja odbornikov prisotnih društev in oreeled blagajniških in uradnih knjig. — Popoldne po večemicah so bila vaje z orodjem in temk^valne vaje. Vsa društva so se dobro izkazala. Brizgalne so brez tzieme dobro funkcijonirale. Pri tekmovalnih vaiah je rogaše-^ska brizgalna dali vodo v 10, naizadnja v 16 sekundah. Po dobro uspelih vajah je im~l 0. žu-nni načelnik lep nagovor na vse fasilce, ki jim je izrazil svoip TvrinTmn je. Bodiril jih je, da bodi ob požaru vsak gasilec na mestni. Po mimpihodu čet se je razvila prosta zabava, kjer je bik) izrečenih več napitnic. Iz življenja na deželi DEVICA MARIJA V POLJU. — Podružnica Zveze slovenskih vojakov bo imela občni zbor danes 13. t. m. ob 8. v dvorani občinskega doma. Dnevni red: poročila odbornikov, sprememba pravil in slučajnosti. Tovariši bojevniki, vsi na občni zbor. DOLENJSKE TOPLICE. Po lepem poletju je zgodaj nastopilo deževje, ki ie ozračje zelo ohladilo. Grozdje oo vinogradih kaže orav lepo. vendar ie zgodno grozdje zaradi pogostega dežja že pričelo pokati in tudi Krati. Sadna letina oa ne obeta nič posebnega. — Odkritja spomenika kraliu Petru v Ljubljani so se udeležili tudi tukajšnje sokolsko društvo s ora-porom. gasilno društvo z zastavo in preko 300 občanov. — Topliški vodovod je zopet odpovedal in ljudje so navezani na nezdravo vodo iz studenca Papotca. Do zadnjega časa je črpal vodo za vodovod bencinski motor; tako smo imeli vsak dan vsaj nekaj ur. če že ne hladno, pa vsaj zdravo vodo. Voda iz studenca, ki jo sedaj moramo rabiti, je nezdrava in ne bo nikako čudo. če nastane zaradi zauživania nezdrave vode kaka epidemija. Ali ne_bi bilo mo-eoče. da bi še nadalje s pomočjo bencinskega motorja vsaj nekaj ur dnevno dobivali zdravo vodo? — Kopališča se zona se bliža koncu. Hladno vreme je odgnalo dokaj kopaliških gostov, vendar ie pričakovati, da se bo še vreme obrnilo na bolje in da bodo še prišli kopališki gostie; da se zavarujejo v termalni kopeli proti nadležnemu revmatizmu. GORNJA RADGONA. Pekariio. ki jo 'e imel doslej od občine v naiemu Matej Zni-darič. je prevzel s 4. t. m. g. Ivan Puhlin, pekovski mojster od Sv. Juriia ob južni železnici. S prihodom g. Puhlina je pridobil tudi tukajšnji Sokol delovnega člana. Želimo mu na novem mestu mnogo uspeha. JEŽICA. — Športni dan na Ježici priredi 'danes po vzgledu drugih društev tudi tukajšnji Sokol. Telovadci bodo tekmovali dopoldne ob 8. v lahkoatletskih točkah, popoldne pa bosta istotam, na travniku »Ruskega carja« 2 tekmi: ob 15. nastopijo starejši nenogometaši proti najmlajšim, nato pa bo tekma sokolskega nogometnega odseka proti SK Virtusu iz Duplice. Po končanem programu bo v Sokolskem domu prijetna zabava. Ježenski nogometni odsek je odigral dozdaj 5 tekem v skupnem rezultatu 11:28 za goste To pa je le na videz neugodna številka, kajti od 5 tekem je dala ena neodločen rezultat, v tekmi z SK Mladiko pa je Sokol celo zmagal s 4:5. Pridnost in mnogo ambicije pa dasta slutiti, da se bo Ježica kaj kmalu iz začetniške pozicije prerinila v vrsto opasnih tekmovalcev. Prijatelji športa, pridite danes na Jezico! KOZJE. V vsem našem okraju vlada veliko zanimanj e za prvi javni telovadni nastop kozjanskega Sokola, ki bo prihodnji nedeljo ob 16. -sd graščino. Sodelovala bodo tudi sosednja sokolska društva in z radostjo bomo obnovili spomin, kako je rajhenburški Sokol pred 21. leti prinesel v naš kraj navdušenje za sokolsko idejo. Takrat ie tukajšnji notar Barle organiziral pohod rajhenburških Sokolov v Kozje. Prišli so s fanfaro in se je nastop vršil ob veliki udeležbi prebivalstva na prostoru požrtvovalnega narodnjaka g. Gučeka. Takratni dekan je oznanil vernikom, da prinašajo Sokoli kulturo v vsako vas. Besede so se uresničile, seme je padlo na rodovitna tla. To bodo pokazali Sokoli prihodnjo nedeljo. Pridne od in daleč. KOČEVJE. Kolo jugoslovenskih sester v Kočevju je 7 .t. m. priredilo uspelo predstavo Maničine »Prisege ob polnoči«. Dvorana hotela »Trst« je bila nabito polna slovenskega pa tudi nemškega občinstva. Igralci so prav lepo podali vloge. Kljub temu pa je bilo nekaj nedostatkov. Zlasti bo treba večje poglobitve, večje pažnje na jezik in izgovarjavo, kostume in luč. To jesen se nam obetata še dve igri, ki ju bodo igrali akademiki. — Pretekli torek so igrali kočevski dijaki v Črnomlju nogometno tekmo s tamkajšnjim športnim klubom »Belo Krajino«. Rezultat tekme je 4:2 za »Belo Krajino«, črnomeljčani so goste zelo lepo sprejeli, za kar jim gre vsa čast. Ob tej priliki so Kočevarji lahko videli, kako skrbe v Črnomlju za dramatiko. V Sokolskem domu imajo naravnost zavidanja vredno dvorano s prostornim in lepo opremljenim odrom, kakršnega v Kočevju najbrž še dolgo ne bomo imeli. KRŠKO. Prav lepo je bil preurejen starinski studenec sv. Rozalije, ki vsebuje neizčrpne izvirke najboljše pitne vode v Krškem. Postavljen je bil sicer že 1653. v spomin na žalostno leto, ko je v Krškem razsajala huda kuga, ki pa je mnogim prizanesla. V zahvalo ie bila istočasno prezidana tudi cerkev sv. Rozalije, ki je dolgo slovela kot imenitna božjn pot. Sedaj je studenec popolnoma preurejen z lično teraso in be-toniranim odtokom. Posebno krasi studenec vdelana umetni?'-" slika sv. Rozalije, delo g. Frania Stiplovška. Preureditev je res v čast Krčanom, a umetnina naj bi se na kak način zavarovala, da bi je ne dosegli prsti zliikovcev! — Danes bo gostoval v Krškem mariborski ansambel z dramo »Karel in Ana«, na kar opozarjamo meščanstvo, zlasti pa okoličane, ker obeta to biti prvovr-ste duševni ulitek. — Redko mačico, prav peseben eksemplar, s prečudno pisanim smrčkom občudujejo posetn'ki pri gdč. Zalki Pongračevi v trgovini. Za prečudno mačico so bile ponudbe že večje svote. RADEČE. Kino »Jadran« bo predvajal danes ob pol 16. in pol 21. uri film »Zmagovalci vsemirja«. RAKEK. V prvi razred meščanske šole se ie vpisalo letos 17 dečkov in 20 deklic. 7 več kakor lansko leto. V ponedeljek 7. t. m. je napravila meščanska šola izlet na velesejem popoldne oa si ie ogledala film »V kraljestvu Zlatoroga«. — Naše Kolaši-ce bodo proslavile lOletnico vladanja Nj. Vel. kralia Aleksandra v nedeljo 13. t, m. . s prireditvijo, na kateri bodo sodelovala vsa društva in obe šoli. Cisti dobiček bo šel v korist občinskim revežem. SEVNICA OB SAVI. Na sadni razstavi ki bo prirejena od 4. do 11. oktobra v Sevnici. bosta razstavljena poleg sadja tudi vino in med iz sevniškega okoliša. — Reden tHžuk obrtne nadaljevalne šole se prične 1. oktobra v osnovni šoli. — Gospodinjski tečai se ie pričel zaradi nepričakovanih ovir šele 11. t. m. Tečai obiskujejo dekleta dnevno od 8. do 16. Pouk vodi strokovna učiteljica ga. Mamica Odtesko- va. — Osnovno šflla obiskuje letos izredno mnogo otrok in sicer 575. — Seja sokolskega odbora bo v ponedeljek 14. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. SREDIŠČE OB DRAVI. Na praznik 8. t. m. so se zbrali ob 20. v Sokolskem domu prijatelji gasilstva, da prisostvujejo prvi akademiji domačega gasilnega društva. Navzoče ie uvodoma pozdravil društveni načelnik, trški župan g. Anton Ko-larič. Nato se je pričela akademija. Gasilci so izvajali vaje s sekiricami prvega in drugega sestava s klavirsko soremliavo skladno in vzorno, za kar so želi obilo priznanja. Le,p je bil nastcro z lestvicami, nakar ie sledila alegorija »Čast gasilstvu«, po zamisli abs. filozofa g. Franca Vesel-ka. ki je zadivila gledalce. S tem je bila akademija zaključena. Šaljivi nastoo s petiem in krstom mošta ie izzval smeh in dobro razpoloženje, ki se je pri trgatvi še stopnjevalo. Ob zvokih godbe dijaškega tria se ie razvila prijetna zabava. SVTBNO PRI RADEČAH. Po 11-letnem službovanju nas je zapustil šolski upravitelj g. Ivo Pečnik, ki je bil našim otrokom vzorni učitelj. Zato ga bodo Daši otroci hudo pogrešali. G. Pečnik je mnogo storil tudi za povzdigo kmetijstva. Na njegovo pobudo se je ustanovila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, pri kateri je vedno marljivo deloval. Ustanovil je podružnico Kmetijske družbe, ki jo je prav tako vzorno vodil. Našim vojnim žrtvam smo leta 1929. postavili spomenik, za katerega je zopet on največ deloval. Njegova zasluga je otvoritev kmetijske nadaljevalne šole leta 1930. Mnogokrat nam je predaval o sadjarstvu, vinogradništvu, živinoreji in higijeni. Prirejal je tudi roditeljske sestanke. Vsi občani bomo ostali g. Pečniku hvaležni za njegovo delo v naš prid. ŠOŠTANJ. V sredo popoldne smo spremili k večnemu počitku Marijo Kol-šek, vdovo po notarju Vinku Kolšeku, vodji predvojnega slovenstva v šoštaaju. O vsesplošnem ugledu in priljubljenosti blage matere za njenih živih dni, je pričala številna udeležba občinstva na njeni zad* nji poti. Poleg domače odlične družbe je stopalo v sprevodu tudi mnogo zunanjih udeležencev. V posebni deputaciji sta bila zastopana Sokol in gasilno društvo, vencev je pa bil poln poseben pogrebni voz. Pred hišo žalosti na Kralja Petra trgu in ob od» prtem grobu so zapeli pevci ganljive ža-lostinke. Pogrebne molitve je opravili domači g. župnik z dvema duhovnikoma. V imeiu Sokola se je poslovil od požrtvovalne članice društveni starceta br. Rejec. Bodi blagi ženi počitek v domači zemlji lahek, Šoštanjčani jo bomo ohranili še dolgo v spominu! — Na Mali Šmaren je razsta* vila ga. Julka Guzeljeva v osnovni šoli 6&» rijo slik na platnu in svili, cerkvenih zastav in cerkvenih oblačil ter drugih ročnih del Razstavljene predmete je hodilo gledat ves dan mnogo ljudi, posebno še ženske. — Naši kolesarji imajo nelepo navado, da dirkajo z vso brezobzirnostjo po fre-kventiranih ulicah po mestu. Eden taikih kolesarjev je nedavno brzel po drevoredu ob Paki in podrl neko žensko, ki je zaradi poškodb pri padcu morala iskati zdravniške pomoči. Treba bo take dirkače nas učiti pameti. ŠT. LOVRENC NA POHORJU. Tudi pri nas je bilo v prejšnjem tednu vpisovanje otrok v nemške paralelke. Čeprav se zdijo naši »DTauvinerjk še tako pohlevni in vdani v svojo usodo, vendar takoj za-hrumijo kakor burja, ako se je treba postaviti za blaženo nemščino. Ob priliki vpisovanja je bilo na nogah vse, kar čuti trohico nemške krvi, da bi spravili k šoli nekaj ljudi ter s tem dokazali, da je Št. Lovrenc vendale nemški. Pred šolo so imele službo razne gospe, ki so ženskam prigovarjale, naj rečejo, da govori j -> doma z otroki popolnoma nemško, da je oče trd Nemec itd. Če bi jim pa g. šolski upravitelj stavil le eno vprašanje v nemščini, bi ugotovil, da je vse laž. Vendar smo si takih nastopov v polni meri sami krivi. Slovenec je dobra, mirna duša, samo da ima svoj ljubi mir. To miroljubnost pa izkoriščajo nasprotniki. Vprašajmo se: Ali ne uspevajo pri nas najbolje nemški trgovci in obrtniki, ali niso nemške gostilne najbolj obiskane? Imamo slovenske trgovine, obrtnike, gostilničarje, slovensko zadrugo, vendar stoje vsi v prometu za nemškimi. Vzdramimo se, da izgine iz Št. Lovrenca: »Bajn ist pe-ser bi bosar«! ŠKOFJA LOKA. Danes dopoldne se bo brala v kapucinski cerkvi služba božja za bazoviške žrtve. Udeležite se cerkvenega opravila v polnem številu! — Kinopredstave v Sokolskem domu se prično z današnjim dnem ob 20. uri in ne več ob 20.30. — Planinsko društvo v Škofji Loki naproša vse svoje prijatelje, naj priskočijo na pomoč s prispevki, ker se izdatki za gradnjo koče čedalje bolj višajo, položnice so bile razposlane zgolj Ločanom in Ločankam. Vsak, tudi mal dar se hvaležno sprejme. VRČICE pri Semiču. V nedeljo 6. t. m. je priredil seimški Sokol pešizlet v. Vrčice z nastopom. Nastopili so sokolska deca, članice in naraščajnice pod vodstvom sestre Micike Štublarjeve. člani in naraščaj pa pod vodstvom bratov Ivana Kralja in Antona Stezimarja. Telovadila je tudi vrsta na drogu im sicer lažje vaie. ki so bile prav dobro izvedene. Met je bil propagandnega značaja, da bi se tudi Vrčice. ki se nahaiajo že blizu kočevske meje. vnele za sokolsko idejo. Uipamo, da bo izlet našel dober odmev in da bo delo gdč. Marice Judničeve s tem olajšano. Pripravlja se že ustanovitev sokolske čete. čeprav je v Vr-čicah precej nasprotnikov, ki skušajo to preprečiti. ZAGORJE. V teku enega tedna je nemila smrt ugrabila iz družinskih krogov pet oseb, kar se že dolgo ni dogodilo. Komaj 29 let stari g. Anton Kukavica, kovaški mojster, se je v nedeljo še udeležil občnega zbora kovinarjev v Litiji. V ponedeljek zjutraj je iskal zdravniške pomoči v Zagorju, nakar je odšel v bolnico, kjer je popoldne preminil. Sledil mu je bivši železniški uradnik g. Viktor Hauptman. Za njim sta umrla ga. Marija Zimškova in rudniški figurant g. Franc Kobilšek. V četrtek je umrl po dolgi bolezni rudniški strojnik v pokoju g. Josip Dežman. Pokojnikom naj bo lahka zemlja, vsem preostalim naše sožaljei SOKOL Ob priliki tekem v Mariboru Danes se bodo pričele zarana ob 6. uri savezne tekme za člane in moški naraščaj v »Odbojki«. Prvikrat prireja savez kot samostojno prieditev izven okvira drugih tekem. Dostavile bodo razne župe svoja moštva, član?' naraščajske vrste, ki bodo merile in svojo izvežbanost. Konč- no pa bo _ ; na točka še tekma med najboljšo j. . nsko vrsto in našimi gosti, bratskimi češkoslovaškimi Sokoli, da vidimo tudi, kako daleč smo že dospeli v gojitvi iger v primeri z našimi severnimi bra-tL Sokolstvo je na široko otvorilo vrata igram v svoj sestav. Vendar pa se mora iste gojiti tako, da v resnici koristijo razvoju članstva in naraščaja, ne da bi pri tem trpela disciplina in bratski duh. Za letos je bila predpisana »Oubojka«, drugo leto pa bo naoelništvo saveza storilo korak naprej in uvedlo kako drugo igro ter tako polagoma izpopolnilo razpored iger med sokolsko maso. Smatramo tak postopek kot pravilen in utemeljen ne samo z ozirom na število članstva in naraščaja temveč tudi z metodičnega vidika. Potrebno je, da se vsa sokolska društva polagoma pritegnejo k gojitvi lepih skupinskih iger, ki naj še bolj strnejo sokolske vrste in vplivajo na razvoj društev. Zato pa je treba časa, da zadobi razširjenje iger zadosti časa in si s tem zagotovi pravilen razmah in uspeh. Smatramo namreč gojitev iger v 9okolskih vrstah kot zelo važno panogo telesne pa tudi moralne vzgoje, ki se jo mora dosledno in vsestransko izvajati v vseh sokolskih edinicah, zlasti pa tamkaj, kjer ni na razpolago telovadnic in kompletnega orodja. Pozdravljamo zato vse borce, ki bodo nastopili v Mariboru danes, pa tudi vse sestre in ženski naraščaj, ki bo tekmoval v »Odbojki« v Zagrebu prihodnjo nedeljo, ter želimo, da bi bil ves potek tekem lep, pravilen in vsestransko bratski, saj bodo baš te tekme zapustile globoko brazdo za seboj in poglobile zmisel za igre med članstvom in naraščajem. Sokol Tezno pri Mariboru je otvoril 6. septembra letno telovadišče, katero si je v par mesecih uredilo članstvo. Telovadišče je eno izmed najpripravnejših in ko bo popolnoma urejeno, bo menda najlepše cele mariborske sokolske župe. Telovadni nastop popoldne ob lepem vremenu je uspel v vsakem oziru dobro. Videli smo, da je tehnično vodstvo v veščih rokah. Pred javnim nastopom je nazdra-vil starosta br. Tomažič najvišjemu zaščitniku Sokolstva, Nj. Vel. kralju in prestolonasledniku Petru, ki je imel ravno ta dan proslavo svojega rojstva; nadalje je pozdravil g. dr. Vrečerja kot zastopnika sreskega poglavarstva, br. Linfcnerja kot zastopnika župe, bT. Kendo kot delegata »Sokola I« in »Narodne Odbrane« ter vse došlo članstvo sokolskih društev: Sokol I, Mari-ibor, Studenci, Pobrežje in Razvanje in celokupno ostalo občinstvo. Br. Lintner je v imenu župe z izbranimi besedami obrazložil pomen prireditve in bodril na nadalj-Inje delovanje, br. Kenda pa je k temu še iz zanosom dostavil, naj nikdar ne pozabimo onih naših mučenikov v Bazovici, kojih žalostna obletnica je 6. IX.! — Po končanem javnem nastopu se je razvila sila prijetna narodna veselica ob zvokih lastne te-izenske sokolske godbe na pihala, koja se je izkazala v vsakem oziru, zlasti še pri iprostih vajah. Priporočamo to godbo za ijavne nastope vsem sokolskim _ društvom maše žtrpe kar najtopleje. Kot discipliniramo društvo je »Sokol«: Tezno zaključil svo-fjo veselico opolnoči. Novo predsedstvo zveze francoskih gim- nastov. Po novem volilnem načinu so bili izvoljeni v predsedstvo francoske gimnasti?-ne unije: za predsednika Louis Gaudier, za tajnika M. Cordellier, blagajnika Baye. Podpredsednika sta ostala Wachmar in Man-chet, namestnik tajnika Foirer. Na načel ni-škem mestu ni bilo nikake izpremembe. Pač pa je zapustil presedstvo Charles Ca-zalet, sedanji predsednik Mednarodne telovadne zveze, ki ga je francoska unija ob priliki njegovega odhoda izvolila za častnega predsednika zaradi njegovih zaslug za gimnaste. Telovadba starejšega oddelka Sokolskega društva Maribor-matica je počenši s 15. septembrom t 1. zopet redno vsaki torek in petek zvečer od pol sedme do osme ure v gimnazijski telovadnicL — Nove prijave za ta oddelek se sprejemajo ob telovadnih urah. Prednjaški zbor Sokolskega društva Jesenice javlja, da se je pričela redna telovadba moškega in ženskega naraščaja, moške in ženske dece ter apelira na starše ter na trgovce in obrtnike, da pošiljajo svojo de-co ter vajence in vajenke k telovadbi. Prvi javni telovadni nastop sokolske čete Dobrava - Podnart. Danes bo na Otočah na prostoru br. Markeljna pri postaji prvi javni telovadni nastop sokolske čete Dobrava - Podnart. Poleg domačinov bodo sodelovala tudi braitska društva. Pričetek telovadbe bo ob 3. popoldne. Po telovadbi bo velika veselica. Prireditev se vrši oh vsakem vremenu. Bratje, sestre ter prijatelji sokolstva v nedeljo vsi na na Otoče! Sokolsko društvo Gorje priredi današnjo nedeljo svoj javni telovadni nastop na stavbišcu v Spodnih Gorjah, kjer se ho gradil Sokolski dom. Sokolu naklonjeno občinstvo in članstvo bližnjih bratskih društev vabljeno rn dobrodošlo! Sokolsko slavje v Veržeju. Telovadni nastop Sokola Veržej 8. t m. je uspel posebno v moralnem pogledu zelo »dobro. Že dopoldne je vladalo na zletišču živahno vrvenje, ko so imeli posamezni oddelki še zadnje skušnje za nastop. Popoldne se Je razvila po trgu impozantna povonka z godbo na čelu. Po oovorki je na zletišču brat Kozer v izbranih, jedrnatih besedah orisal zgodovinski razvoj Sokolstva ter poudarjal njega pomen tako za posameznika kakor za državo. Naglasil je potrebo širjenia sokolske misli, ki naj objame vsako vas ter združi ves narod v veliko sokolsko zajedni-co. Nato se je vršil nastop. Posebno močno je bila zastopana moška in ženska deca *et moški naraščaj, vsi iz Veržeja, ki so vaje izvajali v popolni skladnosti z godbo in za svoj strumni nastop želi viharno odobravanje. Tudi člani in članice, med niimi bratje in sestre iz Ljutomera, Gornje Radgone, Murske Sobote in Križevcev so izvedli vaje zelo dobro. Peterica bratov na brad' • ie zadivila navzoče s težkimi, brezhibno izvedenimi vajami. Na okrašenem vesel ion em prostor« se je razvila po nastop« prijetna zabava ob zvokih izvrstne mestne ljutomerske godbe pod vodstvom g. Ca-herla. Radio Radio Ljubljana Številni dopisi, katere je prejela naša radio postaja pričajo ,s kako pozornostjo so sledili naročniii in njihovi prijatelji poteku »kraljevega tedna« v Ljubljani. Z istim zanimanjem so se potom radio-postaje vsaj v duhu udeležili teh slavnostnih dni in prireditev naši rojaki v inozemstvu. Radio postaja se je potrudila za prenose koncertov, dalje opere »Gorenjski slavček« in slavnostnega sprevoda o priliki odkritja kraljevega spomenika. Lahko rečemo, da se je poleg 100.000 navzočih, te slovesnosti po radiu udeležilo še drugih 100.000. Poleg teh prenosov je nudila postaja užitek s prenosi iz Bayreutha in iz Salzbur-ga. Tristan in Isolda je bila potom radio oddajnih postaj dostopna Evropi, Afriki in Severni Ameriki. Nad 200 postaj je širilo čarobno glasbo te najlepše Wagnerjeve opere. Posrečen je bil dalje prenos Glu-ckovega »Orfeja« in Mozartove »čarobne piščali«. Radiopostaja je pravkar sklenila dogovor z državno opero na Dunaju, katera bo nudila prvovrstno opero: pet predstav na dva meseca. Prvi prenos bo v ponedeljek 14. septembra in sicer so na programu »Hoffmanove pripovedke«. Glasom pogodb bo postaja prenašala vsak mesec po eno opero iz Zagreba, iz Beograda in iz ljubljanske državne opere. Tako, da bodo radio-poslušalci imeli v bodoči sezoni na mesec pet opernih prenosov. Mesečno bosta tudi po dva prenosa prvovrstnih koncertov iz Prage, dočim se postaja še pogaja za prenose iz Varšave. Skoro vse evropske postaje bodo v četrtek 17. t. m. prenašale iz ženeve Beethovnovo opero v 3 dejanjih: »Fidelio«, kakor znano ,se vrše v ženevi o priliki zasedanja Društva narodov svečane igre, med temi bo »Fidelio« gotovo vzbudil občo pozornost. Sodelujejo umetniki iz milanske Scale, monakovske, berlinske in dunajske opere. Dirigira dr. Felix Wein-gartner. Tudi to opero bo prenašala naša radio-postaja. Radio unija v ženevi, pri kateri je udružena tudi naša oddajna postaja, je organizirala velike mednarodne koncerte najslavnejših evropskih orkestrov. Tako bo n. pr. prenos velikega koncerta 30. septembra iz Berlina, 15: novembra iz Budimpešte, 5. novembra z Dunaja, 26. novembra iz Prage. Beograjska opera bo stopila pred inozemsko javnost 24. septembra s Hrističevo opero »Suton« ,zagrebška opera pripravlja »Morano« in ši-rolino opero »Citara i bubanj« za evropski prenos. Upamo, da bosta tudi ljubljanska opera in naša Glasbena Matica s pomočjo radia v tej sezoni stopili pred evropski glasbeni forum. Ta dva naša instituta se prav lahko kosata glede višine koncertov in oper s sličnimi institucijami doma in v inozemstvu. Ni čuda, da se zlasti praška radio-postaja interesira za ljubljansko opero in Matične koncerte. širni svet praznuje 21. septembra sto- letnico Faradayevih odkritij na elektro-magnetskem polju. Ob tej priliki priredi Britich Broaacasting Corporation v Londonu slavnost, na kateri bo govoril poleg inozemskih učenjakov tudi sam waleški princ. Na proslavi igra veliki simfonični orkester BBC. Tudi to slavnost bo naša oddajna postaja prenašala preko Budimpešte in Zagreba. Prepričani smo, da bo postaja tudi s tem prenosom ustregla svojim naročnikom. Izvleček iz programov Nedelja 13. septembra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Izdelovanje sadnega vina. — 11: Koncert radio-kvarteta. — 12: Napoved časa, plošče, dnevne vesti. — 15.30: Krmljenje sre-brodlake lisice. — 16.30: Koncert na citre. — 18.30: Veseloigra. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 21.15: če-losolo koncert (g. Leskovic). — 21.15: Zabaven večer. — 22.30: Napoved časa in poročila. Ponedeljek 14 . septembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45": Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Prenos opere »Hoffmannove pripovedke« z Dunaja? — 22.30: Poročilo o šahovskem turnirju na Biedu. BEOGRAD 11.35: Plošče. — 12.45: Reu-dio-orkester. — 17: Narodna glasba. — 18: Koncert lahke glasbe. — 20: Klav. koncert. 20.40: Konc. ruske glasbe. 21.30: Plošče. — 22: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 19.30: Prenos opere z Dunaja. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17.20? Plošče. — 19.05: Pevski koncert. — 21: Orkestralen koncert. — 21.15: Lahka glasba iz Moravske Ostrave. — BRNO 17.45: Plošče. — 19.30: Dramski večer. — 20.20t Zborovski koncert. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.30? Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 16: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Pesmi z Irskega. — 20: Koncert opernega orkestra. — 22: Jazz-band. —-BERLIN 19: Anekdote ln šale. — 21.101 »Oedipus«. — 22.30: Godba za ples. —« KONIGSBERG 16.30: Koncert godbe n* pihala. — 19.30: Lahka glasba. — 20.45* Komorna glasba. — 21.10: Prenos iz Berlina. — MtTHLACKER 17: Orkestralen koncert. — 19.45: Pevski koncert. — 20.30t Literaren program. — 21.30: Koncert solistov. — Od danes dalje *DOKO* čevlji po loo Din V zalogi vse vrste in številke za dame in gospode 11574 Prešernova ul, 9, dvorišče Krlžaljka »Spomenik kralja Petra" Pomot besed: Navpično: 1. Kralj Osvoboditelj, 3. nikalnica, 4. osebni zaimek, 5. predlog, 6. števnik, 9. muslimanski bog, 12. perzijska visoka planota, 13. del pohištva, 14. vojaška priprava, 17. stanovanje, 18. število, 21. predlog, 23. grški junak, 26. slovenski kipar, 27. veznik, 29. ruska reka, 30. babilonski bog, 31. predlog, 32. karta-gčnska junakinja, 34. predlog, 37. medmet, 42. dajalnik osebnega zaimka, 43. samoglasnik, 44. izraz pri ping-pongu, 45. kraj v Gorskem kotaru, 46. število, 47. oblika pom. glagola, 48. predlog fonetično, 49. francoski spolnik, 50. igralna karta, 51. okrajšava, 54. vzklik. Vodoravno: 2. števnik, 3. kuhinjska oprava, 6. franc. veznik, 7. grški junak, 8. nikalnica, 10. ploskovna mera, 11. moško krstno ime, 15. zaimek, 16. žensko ime, 17. klic na pomoč, 19. dragulj, 20. rdeč v nemščini, 22. genitiv os. zaimka, 24. grška črka, 25. španski pravljični junak, 27. oz. zaimek, 28. medmet, 29. vzklik, 30. narodno ime kralja Petra v bosanski vstaji, 32. oblika pom. glagola, 33. žensko kr. ime, 35. veznik, 36. poškodba na telesu, 38. dve črki, 39. srednjeveška ustanova, 40. grška črka, 41. vzdih, 44. obnašanje, 48. srbski junak, 52. gora v Karavankah, 53. delikatesa, 55, srbski junak. Rešitev »Jubilejne križaljke" Vodoravno: 2. obadar, 7. okamenina, 10. alegorija, 12. as, 14. lej, 15. da, 16. Abaj, 18. Osogov, 22. Nina, 24. ilo, 25. anatomija, 29. ep, 31. ata, 32. kremenica, 34. letalo, 36. edil, 38. cekin, 39. Atila, 41. Vukan, 43. let, 44. očim, 45. harakiri, 47. Savel, 49. arija, 50. Nanos, 52. čir, 53. Sn, 54. grozd, 58. en, 59. P. n., 60. tja, 62. Elba, 63. Izida, 66. svetinja, 68. ak, 69. ko, 70. izjed, 71. Aden, 73. ko, 74. Aksa, 75. Ag, 77. lava, 80. Star, 82. lat, 83. I. N. R. L, 84. državljani, 87. osoje, 89. Kranjec, 90. ponev, 91. oh!, 92. ej!, 94. la, 95. ena, 97. Sc, 98. Osip, 100. strela, 102. sonet, 103. Zr, 105. Rim, 106. pot, 107. onegav, 108. GaL Navpično: 1. sani, 2. omejitev, 3. beg, 4. anoda, 5. dira, 6. rajalec, 8. kal, 9. Alena, 11. Abomeli, 12. Agata, 13. so, 17. Janiti (Jan), 18. Om, 19. sil, 20. oje, 21. Veličanstvo, 23. naduha, 24. ir, 26. Nin, 27. Ac, 28. ta, 30. polivanje, 32. Klariče, 33. Ekersund, 35. Atos, 37. Ikar, 40. amen, 42. najini, 46. kar, 48. log, 51. srenja, 55. olje, 56. zbada-nje, 57. da, 59. pika, 61. Atika, 64. za, 65, Abel, 66. skoraj, 67. izstop, 72. na, 73. Kajn, 74. Alice (Terry), 76. grevec, 78. vd, 79. ar, 80. svrha, 81. tla, 83. Iona, 85. ako, 86. ne, 88. solastnina, 93. je, 96. nosorog, 97. spet« 99. Iremel, 101. Azov, 104. rt, 106. pa. KRALJESTVO MODE kep iz imoregnirane svile, ki ea nosijo o reko ostale obleke. Novi deževni keo vidimo na naši prvi skici. Originalni šal kakor ea kaže naša skica, na lahko sami izdelamo. Ukrojimo ea v oodkovasti obLiki. v sredi Da izrežemo ovalno odo rti- Moda klobukov Novi klobuki so izredno kapriciiozne stvarce, v nenavadnem slogu, katerih čaru se nobena žena ne more zoperstavlja-ti. Še nred katkim bi vse te lovske klobuke. »postillone« in DomDadour oblike označili kot izvržek prerazgrete domišljij0 in jih odločno o-dklonili. Zato je uspeh nove mode klobukov tembolj presenetljiv. ta zanimivi Dreokret na modnem polju se moramo zahvaliti nekaterim veliko-mestnim modnim salonom, ki so navzlic gospodarskim težkočam tvegali novi slog in brezpogojno zmagali. Zmaga nove mode je zares popolna in vsekakor ie treba priznati da so novi klobuki ne samo dekorativni in originalni, temveč tudi izvrstno pristojaio. Vsi ti modeli, ki eno stran popolnoma zakrivajo, na drugi strani pa so potisnjeni globoko navzdol, imajo nekaj nežnega, mehko ženskega, in trditi smemo. da ie nastopila nova doba modne koketnosti. ki se nam bo prav prilegala v času trezne stvarnosti in materiializma ... Novi klobuki ne obvladajo samo večerne in Dopoldanske mode. vidimo iih vedno znova tudi v trotteurni opremi, tako da lahko razsojamo kako mikavne in mladostne so nove oblike, bodisi iz klobuče-vi.ne. baržuna ali celo h krzna. Kot zimsko novost pripravljajo modni saloni ljubke krznene čepice iz enakega krzna kakor krznena oprema na plašču ali kužuho-vinasta jopica. Pri vseh teh klobukih je najbolj važno okrasie. kaiti tudi na tem polju smo doživel: velik Dreokret. Najbolj priljubljeno ie »tfodertte zfien e p Ia sc e s hišam, fchfen, murtne/ *. t• d. ter razna krzna za obvratnike nudi po solidnih cenah L. ROT Mestni trs št. 9 LJUBLJANA in ostane zaenkrat peresie. tu doživTiamo vsak dan aoartne novosti, ki prekašajo najbolj smelo domišljijo. Navadna peresa sledijo pisanim garnituram, ki so sestavljene iz brezbroinih malih peresa, tu in tam srečujemo tudi male peroti. ki pa le skromno spominjajo na eieantična krila, ki so začetkom tega stoletia krasila klobuke elegantnih dam. Tudi cvetlice so navzlic pozni dobi še vedno aktuelne vendar gre le za stilizirane oblike iz klobučevine, krzna ali usnia. Posebno trotteurni klobuki so cesto okrašeni s krzneno pentljo ali z enostavnim krznenim robom. Večerna moda pa predpisuje zlasti nojevo perje, ki podaja klobuku izredno malerične učinke in ustvarja tako lep modni profil, kakor ga že doleo nismo videli. Na naši skici vidimo najbolj izrazite modele nove mode klobukov. Levo zgoraj: »lovski« klobuček, ki ga nosimo k trotteurni obleki ali b kostimu, krasi ga pero kontrastne barve. Desno opazimo postillon-obliko iz kratkega krzna, ki se mora skladati s krzneno opremo plašča ali kostima. Skica v levem spodnjem kotu nas seznani s popoldanskim klobučkom iz velcmiia. Krasi ga mala pentlia iz nežne kožuhovine. Desno spodaj pa imamo aparten baržu-nast klobuk z zanimivim nojevim peresom. ki bo igral važno vlogo v večerni modi. V jesenskem deževnem vremenu nujno rabimo primerno ogrinjalo, jako koristen pa nam bo deževen plašč, ki ga lahko uporabimo tudi v druge svrhe. Letos se odločimo za imoregniran paletot iz vzorčastega materiiala. ki ie trenutno ia-ko moderen (slika 2). Mnoge dame pa se odločijo za deževni no za glavo. Šal nosimo k večernim ali popoldanskim oblekam, izdelan pa je iz brokata ali prozornega gaze-a. LGi=flWITEIO"UM LJUKLJ — ----— IIVIKSKAiHl Vprašanja in odgovori G. L H. v Lj. Tudi operativni načini zdravljenja pri tuberkulozi pljuč streme za tem, da se pljuča čim bolj umirijo. To se doseže z mnogimi operacijami, ki pa jih določa trenotno stanje. Z izrezanjem preponi določenega živca dosežemo, da preneha ona polovica prepone po večini z delovanjem. Druge metode pa bazirajo na tem, da se vlije ali vbrizga neka snov v prsno votlino, vsled česar se zviša pritisk na bolna pljuča, ki se s tem pasivno pritiskajo na presredje, kjer so fiksirana. Pljuča vsaj deloma oplahnejo in zdravilni uspehi odvisijo od delne ali celotne take oplahnitve. Kot takšno snov vzamejo ali parafin ah pa olje (takozvane plombe). Bolj začasnega pomena so vbrizgavanje poljubnega indifirentnega plina ali navadnega, seveda očiščenega zraka, ki se pa po kratkem času vsrkava, tako da se mora oni pnevmotoraks ponoviti. Vendar je to najpriljubnejša in še najenostavnejša metoda, ki jo delajo tudi ambulantno. Ako pa obstojajo zarastline, ki ovirajo oplah-njenje pljuč, se mora del prsne stene odstraniti, to je že težja operacija, pri kateri se skrajšajo rebra in se mora eventualno odluščiti tudi srce od priraslih pljuč. Tuberkulozna pljuča se tembolj in hitreje zacelijo, če mirujejo in to skušajo doseči vse te metode. Pri Vas pričakuje zdravnik največ uspeha od pnevmotoraksa in sami priznate, da se je stanje že izboljšalo. Ce že traja bolezen par let, imejte potrpljenja vsaj par mesecev, čudežev pa medicina ne more delati. Gdčna A. Š. v D. One spremembe na rokah kakor prejšne na ušesih utegnejo biti istega izvora, namreč vazomotorične-ga, to je pripisati posebni labilnosti krvnim žilam namenjenih živcev. Ti živci so v prvi vrsti prizadeti, ko se razširjajo krvne žile in nastopijo različne senzacije. Dočim je razlaga precej lahka, je včasih zelo težko najti prave vzroke tem pojavom. Morda je to povzročeno po posebni nevropatični konstituciji, torej vse skupaj kakor rečeno živčnega izvora, morda je to v zvezi z motnjami črevesnega delovanja ali kaj podobnega, če bi bile te težkoče neprijetne, bi nasvetovali še najboljše opazovanje na živčnem oddelku tuk. bolnice. G. K. F. v K. To rd nič čudnega, temveč naravni razvoj iste bolezni. Pričelo Je s katarjem v nosni duplini (nahodom), ki se pa v tem slučaju ni omejil na to duplino. Nahodu je sledilo vnetje v goltancu in naprej, povzročujoč hripavost, katar v jabolku ter v sapniku, ki se je zaključil z bronhijalnim katarjem. Tako se širi vnetje po vsem dihalnem traktu, od početka do konca in v pretežni večini preminejo sit- ČIN GOSTEJSA PENA, TIN LAŽJE BRITJE! Vodo in milo — po možnosti kar največ vode in mil«, v obliki goste, trdne pene namazati na brado — to je naloga dobrega sredstva za britje. Voda mora brado temeljito omehčati, milo razni astiti, a gosta pena jo postaviti navpično k rezilu. Colgate izpolni docela te naloge. Kajti Coigate-krema za britje daje peno, ki je neprimerno bolj finomehurčasta, torej več mila in vode vsebujoča kot kaka druga. Mikroskopično majhni mehurčki Colgate-pene zamorejo prodreti celo tja, kjer odpove grobomehurčasta pena: do koreninic las samih. In ravno tu ima opra-viti britev najtežjo nalogo. En poizkus, pa se boste prepričali, da se s Colgate-kremo za britje mnogo lažje in hitreje obrijete. COLGATE Colgate pena nosti, kadar izgine bronhitis. Katar napravi začasno občutek, da bi imel bolnik tuje telo v jabolku, ki se ga ne more iz-nebiti s še tako močnim kašljanjem. Ko oplahne sluznica, izgine tudi neprijetni občutek. Komplikacije pretijo z več strani. V glavi oboli sluznica v nosni bližnjih duplinah ali pa se prenese katar z zelo neljubimi posledicami v srednje uho, v pljučih pa so včasih prizadeti najmanjši bron-hi in se bronhitidi pridruži omejena pljučnica. Za srečo pa so te komplikacije vendar bolj redke. Zdravljenje se ravna po trenotni bolezenski sliki. Kvas. Navadni kvas kaže pri nekaterih kožnih izpuščajih lepe zdravilne učinke. Kvarnih posledic ne razvija. G. V. L v M. O raznih teh revmatičnih bolečinah smo že ponovno poročali in ne bomo ponavljali. Nasvetovali bi Vam vsesplošni pregled in to najboljše v bolnici, v katero naj Vas sprejmejo ne zaradi zdravljenja, ampak zaradi pregleda. Treba bo pogledati, kaj je še ostalo od vnetja rebrne mrene in od želodčnega katarja. Nejasno je, zakaj Vas vedno glava boli. Točna preiskava krvi in urina je neobhodno potrebna. Najverjetnejše je, da izvirajo vse težkoče iz živčnih motenj, in že zaradi tega, ker sam priznate svojo nervoznost. Ne poskušajte vseh mogočih zdravilnih metod, marveč si osvojite naše stališče. G. H. S. v N. Čeprav redka nam je paraliza znana tudi pri otrokih. Jasno je, da je ▼ teh slučajih prenešena bolezen od staršev na otroka. Lečenje je tu kakor pri odraslih, seveda starosti prilagojeno. G. G. J. v Lj. če je aorta (velika telesna odvodnica) že tako močno razširjena, se mora to brezpogojno opaziti v Rontge-nu, to ni nobena mistična zadeva, ker se že normalna aorta prav dobro vidi, še boljše, kadar presega normalne meje. Najpogostejši sta pač skleroza in sifilitična sprememba. G. P. J. Lj. 50. V celoti je to anomanija kožnih lojnic, čigar proizvod, namreč loj, se v večji količini nabira in obtiči v koži, podoben malemu zaimašku. Umazanija na površini kože pa daje temu loju temno ali črno barvo. Te lojaste zamaške iztiskamo s prsti ali posebnim iztiskačem, ako pa so trdovratni in 6e udajo le večjemu pritisku, tedaj jih je treba preje omehčati. Kot takšna tekočina se rabi med drugim zmes alkohola in etra. Temno barvo pa odpravite n. pr. z mažo, vsebujočo vodenčeve-ga prekisa ali pa z limoninim soikom itd. Predno se odločite za to ali ono terapijo, pa naj Vas vendar pregleda zdravnik, če ne zahteva Vaš t en posebnega postopka Gdč. E. G. iz Mar. Ad 1.) Brez osebne preiskave ni moči kaj povedati. Vi navajate neko obsevanje, v takih primerih ko-maga često rontgensko. Ad 2.) To ni nič hudega, ampak se morate takoj javiti pri zdravniku, ako bi se v prsu pokazalo kakšno zatrdelo mesto v velikosti črešmje ali oreha. Ako je tkivo mehko, je brez pomena. Ga. G. M. iz G. To je iz Vašega kratkega poročila razvidno, da izvirajo Vaše težkoče najbrže iz splošne nervoznosti in da so one kapljice le namenjene očesu. Po našem mnenju, bi bilo pač najboljše, da se podvržete enkrat temeljitemu pregledu pri zdravniku za živčne bolezni in ta Vam bo dal potrebna navodila za Vašo glavno bolezen, ki kaže že prav različne znake. Ako bi bila potem potrebna kakšna kura. Vam bo že on svetoval, kako jo je treba prikrojiti Vašim razmeram. G. R. K. v H. Za to ni treba v inozenv. stvo, ker imamo tu v bližini dve domači kopališči, ki izkazujeta prav take uspehe: Rogaška Slatina in Dobrna pri Celju. Epilepsija. Ad 1.) Vselej ni mogoče ugotoviti, ali je bolezen podedovana ali ne, ker bi moral zdravnik imeti točne in zanesljive podatke o rodovnikih in teh najbrže sami ne morete preskrbeti. Poznamo slučaje, da se bolezen po gotovi medika-ciji več ne povrne ali pa v zelo velikih presledkih. Vendar je takrat kontrola zelo težka. Brez vnanjih faktorjev nastoprvša epilepsija je neozdravljiva in so napadi le znak te bolezni. Kaj drugega je, ako nastopi epilepsija po poškodbi na glavi m ima organisiko osnovo. V takem slučaju je operacija edina rešilna. Ad 2.) Vsekakor naj se bolnica obrne do strokovnega zdravnika za živčne bolezni. Ad 3.) Vpo. štev prihaja ambulatorij tuk. bolnice in nevrološko - psihijatrijska klinika v Zagrebu. G. K. v H. Če Vam sploh moremo datt kaj nasvetov, nas morate preje informirati o diagnozi, ker poznamo vendar celo vrsto duševnih bolezni. Da bi se morala histerija zdraviti le na Dunaju, ni ipra-v razvidno, ker imamo sami priznano dobre specijaliste rz te stroke. Ako se pa slučajno v bolnici tekom časa rzmed ostalih znakov utrdi prepričanje, da ni druge pomoči kakor pri mazaču v Šiškinem potoku, pa srečno pot! »Odpomoč«. Evgenika je že prava tot edina pomoč, ampak ona ne pozna polovičarstva. Začeti sre>di poti je nespametno, ker niso uspehi v nobenem razmerja z žrtvami. G. J. K. v Lj. Kri v blata }e pogosto resen znak obstoječe bolezni črevesja ali želodca. Čim bolj oddaljen je oboleli organ od da rake, tem bolj se izptreminja kri, ki je končno vsa črna in soodloča barvo blata. Manj opazne so krvavitve manjšega obsega. Določitev krvi je dvojna, mikroskopska in kemijska, za slednjo pa so po-trebne priprave. Najbolj pogosti vzrok te notranje krvavitve je želodčni črr in rak. nato različna v celoti bolj redka obolenja: črevesja, ki pa delajo očitnejše druge simptome. Pri hemeroidfh je izcejana kri sveža, pravtaiko tudi pri raku zadnjega črevesja. Vsaka taka krvavitev za'.l:va takojšno notranjo preiskavo. Ga. E. K. v Lj. Če je naklon tu od rojstva. ne pomagajo nobena zdravila. Stra-dalna kura bo imela uspehov, ampak Je začasnih. K odebelelosti naklonjen človek ima svoje posebno snovno izmeno, cm je varčen že v malem, to je včasih prava muika, znižati težo za par kilogramov. Na drugi strani je pa na boljšem pri bolezni, če nima apetita in se hrani od svoje lastne tolšče. Kakor rečeno, se morate zadovoljiti z malo časa trajajočim uspehom. Ga. D. K. v Lj. Ovira je dihanju zatekla sluznica v dihalih in novo nastala membrana Okrup). Če ne gre s cevko, pa pomaga le operacija, ki je mnogokrat edina pomoč v sili. Pristopajte b jugoslovenskemu društvu t» proučavanje in zatiranje raka, pododbor LJUBLJANA, ženska bolnica, AR si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos Silva: Ana Marija (Iz cikla »Selce«.) Ana Marija je vsako leto prihajala s starši. Ko je bila še otrok, sva si vedno kar pod vilo zavihali krila in bredli v morje. Školjk sva iskali in polžev in morskih ježev. Včasi sva žabice metali v vodo. Ko je dorastla, je rajši hodila na kopališče. Z verande sem jo videla, kako leži, vsa ožgana, na koncu mola in zre ure in ure nepremično v morje. Najrajši je bila sama. Mene so pustili le redko tja in še tedaj se mi je zdelo, da ji ni prijetna moja bližina, čeprav sva si bili od malega kakor sestri. Kakor da vedno nekoga čaka in hoče biti sama ž njim. Nekoč zjutraj, ko je levant potegnil od Velebita, je tik naju po morju pri* drselo jadro. Ana Marija se je nemir* no ozrla za njim. »Ali ga poznaš?« Take neumno se mi je zdelo, da iz-prašuje. Saj ga vsak. »Doktor je.« Prav za prav je z medicino šele pri* čenjal, ampak pri nas smo mu že vsi reki i doktor. Lep fant je bil in Lonča* rička sama ga je upala za svojo hčer. Nagnil se je čez rob m nategnil flok. »Danes je bil že tu,« je pričela Ana Marija bolj zase kot zame. »Vsako ju* tro pride na vse zgodaj in potem zve* čer še enkrat, ko gostov že ni več. Že oddaleč spoznam njegove korake, nič se ne ozrem, pa ga že vidim. Potem leže tik mene, pa me nič ne pogleda. Čez morje gleda. Kakor jaz. Tako ču* tim, da gledava oba isto. Moliva. Ne vem, kaj. Menda solnce, ali modrino morja. Tako lepo je. Moliti z nekom.« »Pa nič ne govorita?« Ana Marija me je pogledala vsa tu* ja in zdelo se mi je, da ji je hudo, da je izdala to svojo molitev. »Saj vse veva,« je le čez hip prista* vila. »Čisto vse.« In potem sem ji videla v očeh, k as ko ji je svetla misel zdrsela do belega jadra sredi valov. Kakor vselej, tako smo jih tudi tisto leto, ko so odhajali, spremili na par* nik. Ana Marija je bila nemirna in vsa odsotna. Zdelo se mi je, kakor da ves čas nekoga £aka. »Tako težko mi je,« je rekla, »kakor da se nikoli več ne vrnem. Sicer pa tudi, če se še kdaj vrnem, najlepše je za mano^c Nobene besede ji nisem vedela reči in zato mi je najbrže vse povedala. Izprva je govorila pretrgano in kakor da si razmišlja, potem pa se ji je duša razlila, kakor se voda razlije, ko pride čez rob. »Sinoči sem ga čakala,« je pričela. »Čisto sama sem že bila na kopališču in še ga ni bilo. Bala sem se, da bom morala brez tega na pot. Končno sem skočila v morje in plavala daleč od brega. Nenadoma pa sem začutila, da gre. Vsa sem se stresla. V nekaj hipih je priplaval do mene. »Ana Marija,« me je z roko priklenil nase in se z ustnico zapdl vame. Solnce je bilo že zašlo za gore, jaz pa sem ga še videla in ko sva bila že pod vodo, je bik) še vedno svetlo in hvalila sem Boga za smrt v njegovem objemu. Nekje v globini pa sva se le razkle* nila. Ne vem, kdo je popustil prvi. Najbrže sva hkrati. Nazaj sva plavala brez besed. Saj sva vse vedela. A ko sem se preoblekla, ga že ni bilo. —. Zdaj grem m nikoli več ga ne bo.« Pogledala sem jo. Ustnice so ji ble* do trepetale. S svojimi velikimi zele* nimi očmi pa je še vedno iskala. Ni* koli več ga ne bo. Moj Bog, saj res. kaj hoče s tem bolnim, mestnim otro* kom tu pri nas! Ko je parnik odhajal, sem še dolgo videla dvoje zelenih oči. Odsev mor* ja je bil v njih. Doktorja tisti dan nisem videla. Šele druga dan sem ga srečala na trgu. Šel je z dvignjeno glavo, kakor vedno, samo ob očeh je imel majhno novo gubico. Ana Marija izprva dolgo ni pisala. Tudi na moja pisma ni odgovorila. In v prihodnjih počitnicah je ni bilo, ker sta ji oče in mati nenadoma obolela na smrt. Kmalu sta res podlegla in ostala je sama. V tisti zmedi je nekoč pri-znala, kako da je čakala. Da je ved* no mislila, da končno vendar nekoč od nekod pride, pa da ga ni bilo in da zdaj že ne čaka več. Samo ljubi še vedno. Pa da je bilo najbrže vse le pri* vid. Da je življenje sploh le privid. Vabila sem jo k nam. Morje, sem mislila, jo bo utolažilo. Tudi na dok* torja sem mislila, čeprav sem se bala. Saj on se vendar sam zaveda, da je vse predaleč. No, saj ni prišla. Da ima vsega toliko, je pisal. Delo, skrbi in sto reči. O doktorju nobene besede. Jaz pa sem jo le vedno pričakovala. In zadnjič je res prišla. Šest let sta* rejša je prišla, ampak v očeh je imela še vedno tisti svetli sijaj. »Jezus, Ana Marija,« me je v prvem hipu, ko sem jo zagledala, stisnilo krog srca. »Da si prišla!« »Nisem zdržala več. Selce so kakor zdravje.« Sto stvari sem jo hitela i spraševati, da bi njo odvrnila od edinega vpraša* nja. »Ali je doktor tu?« se le ni mogla premagati. »Da. Kakor zmirom. Prvi se kopa zjutraj in zadnji zvečer. Na koncu mola. Saj veš. — Zdaj že ordinira. Že poldrugo leto. Dober je.« Pa sem ve? dela, da mora izvedeti: »Veš, oženil se je. Zdaj. Pred trenil tedni. Z Lončaričkino.« »A tako,« je rekla in nobena poteza v obrazu se ji ni izpremenila. »Ali misliš, da je zadovoljen?« Nič nisem vedela, kaj bo laže pre» nesla, pa sem govorila, kakor mi je prišlo. Da mislim, da je zadovoljen in da je vse dobro in da se še vedno kopa prvi zjutraj in zadnji zvečer. Na koncu mola. Ana Marija se je smejala. Zvečer sem morala po opravkih v Cirkvenico, ona pa je rekla, da je t Bibogojstvo v dravski banovini že stari narodi so ceniM ribje meso. V zgodovini in tudi v sv. pismu najdemo ribe omenjene pri raznih prilikah. Ribiči pa so bili možje, ki so igrali večkrat prav važne vloge. V srednjem veku so se pečali z gojitvijo rib pri nas najbolj samostani. Deloma pa so imeli velike ribnike, kjer so gojili krape in ščuke, pri gradovih, šele v preteklem stoletju se pričnejo baviti Nemci, Angleži in deloma Francozi z gojitvijo salmonidov. Povod temu je bilo odkritje, da lahko umetno oplodimo in izvalimo razno vrste rib. Prvotno so izvajali to le bolj kot šport in pa v znanstvene svrhe. šele čez nekaj let so jeli to izkoriščati in so uvedli ribogojstvo kakor važno gospodarsko panogo. Intenzivno so pričeli v tej dobi gojiti tudi v Kaliforniji sladkovodne ribe. Uvedli so velike zavode, kjer so gojili naraščaj in ga polagali kasneje v vodovja, ki ga ni manjkalo v tej deželi. V Avstriji se ribogojstvo ni uveljavilo posebno hitro. Med prvimi so bile slovenske pokrajine, kjer je pričel z ribogojstvom naš dosedaj najbolj zasluženi ribič, pred par leti umrli profesor Franke. Prva vališča je prav za prav poskušal v Kranju in Rakovci pri Kranju. V sicer še precej primitivnih aparatih je vzgojil nekaj zaroda, ki ga je polagal v raznih potokih. Profesor Franke je gojil po večini domače potočne postrvi, čijih ikre je dobival dem a, nekaj pa iz štajerske. V poznejših letih pa je dobil ikre celo iz Amerike. V njegovih vališčih je bilo iz v al j enih precej »aren (Regenbogenforelle), ki pa so bile primerne le za bolj mehke vode, posebno tam kjer so bili klini. Kot zelo požrešna riba je šarena kaj pridno čistila manj vredno zalego. Ker šarena hitro raste, je prav dobra za rejo v ribnikih. Boljše za naše ipotoke pa so bile zlatovščice — (Bach-saibling). Te so zelo tepe, pa tudi bolj okusne kakor šarene. Razvijale so se prav dobro. Toda, ker so jih kot lepe športne ribe ribiči lovili posebno radi, za nadaljnji naraščaj pa ni nihče poskrbel, so izginile iz večine naših potokov. Poleg omenjenih tujih je pa profesor Franke spustil v savsko vodovje tako zvano južno postrv, ki prebiva v raznih podvrstah v vseh dotokih Jadranskega morja. Ikre je dobil iz Idrije, kjer je bilo tudi važno vališče. Zadovoljstvo s to ribo pa je bilo zelo različno. Ribiči, ki jim ni za število rib, temveč uživajo v hudi borbi z veliko impozantno ribo, je ne morejo prehvaliti. Prav tako pa so se jezili in se jeze tisti, ki jim ni za velikost ribe marveč samo za število. Ker južna postrv veliko hitrejše raste kakor naše po toč niče in je teža, ki jo doseže, pet do desetkrat večja kakor one njene manjše sestrice. Južna postrv potrebuje mnogo več hrane. Za hrano pa so ji prav dobrodošle naše rdeče pikčaste ribice. V mnogih potokih so izginile po nekaj letih vse domače postrvi, namestu teh pa so se jele pojavljati mešanke med domačinko in tujko. Pa tudi te rastejo hitrejše kakor čiste potoč-nice. S potočnicami pa so se križale tu pa tam tudi zlatovščice. Tako je bilo delovanje pri nas pred svetovno vojno! Kar je bilo vzgojenega in umetno vloženega v potoke, je komaj zadostovalo, da so imeli nekaj užitka športniki. O kakem gospodarskem hasku od ribištva pa takrat seveda ni bilo govora. Med vojno pa so kakor vse drugo, silno trpele tudi vode. Kjer ni bilo nobenega (posebnega nadzorstva, so kradli domačini, največjo škodo pa so delali vojaki. Posluževali so se najhujših sredstev. Kar niso postrelili s puškami, so pobili z raznimi razstreljivi. Ročne granate so bile najpri-Jjubnejše ribarsko orožje v tej dobi. V mnogih vodah so zatrli cel zarod. Ribištvo v naši državi Lahko trdimo, da gospodarskega užitka do danes še nismo imeli od ribojostva, ra-E«n nekaterih posameznikov, ki so trgovali z ribami in pa kar so naše nekoliko izboljšane vode privabile tuje športnike. Dočim je bilo precej rib izvoženih, rečne in potočne ribe ne igrajo posebne vloge v naši ljudski prehrani in to kljub temu, da je bilo izdanega za ribogojstvo že precej denarja. Sedaj ko bodo dela v Bohinju dokončana, se bo vloženi denar že rentiral nekoliko, toda z daleka ne tako, kakor bi se moral in to zaradi neprimernega izkoriščanja naših voda. Velika pogreška pni nas Je pač ta, da bržčas merodajni činitelji nimajo popolnega vpogleda v vse naše vodovje, posebno v manjše potoke in pa siranske struge, ki so pri nas tako zanemarjene, da sploh ne pridejo v poštev pri današnjih razmerah. In prav te male vode so najbolj važne m primerne za gojitev rib. Vse mlinščice, na-Evane pretake, uporabljamo lahko kot vz-gojevališča naraščaja ali pa za rejo večjih rib. trudna od poti in da bo šla zgodaj leč. Zato je nisem silila s sabo. Pozno sem se vračala domov. K Tjurji se je pripravljalo. Morje se je včasih z vso silo vrglo na breg in po« tem je čez kamenje zarožljalo kakor z verigo. .Včasih kakor z desetimi veri« gami. Ko sem prišla, Ane Marije ni bilo več. Vsi so me že čakali. Da je za sve« tilnikom čez skale padla v morje. Mate jo je videl in ljudi je priklical, ko sam s svojo bolno nogo ni mogel za njo. Brezzavestno m vso v krvi so jo prinesli k doktorju. Prvi hip je ni spoznal. Ko pa ji je izmil kri. je zakričal: »Ana Marija!« Ana Marija je v bolečinah dvignila trepalnice, spoznala ga je in ko jo je dvignil v naročje in ji poljubil oči in prsa, se je nasmehnila: »Saj je lepo.« Potem je omahnila. Ko sem prišla jaz gor, je doktor se» 'del za mizo: Ob očeh je imel zopet majhno novo gubico. Ona pa je nepre» gibno ležala na otomani, oči so ji bile zastrte, na ustnih pa ji je ležal svetel nasmeh. Morda je Boga hvalila za smrt v njegovem objemu. V deročih potokih in rekah se ribe plodijo slabo. V teku večletnega opazovanja so ugotovili, da je oplojenih in izvaljenlh le malo iker. Mogoče, da iz sto iker doraste ena ali dve ribi in sta sposobni za nadaljnjo razmnoževanje. V prirodnih vodah, kjer vode naraščajo in padajo, v plitvini položene ikre pridejo lahko na suho, ali pa jih zasuje in zaduši pri narasli vodi pesek, ki ga goni s seboj povodenj. če so se bile ribice izvalile, imajo v prirodnih strugah mnogo sovražnikov. Koliko zaroda uničijo ribe, od postrvi do malega debeloglavca kapeljna. Mlinščice so ločene od glavne struge z jezovi. V takih stranskih strugah lahko reguliramo stanje vode poljubno, če voda narašča, mlinar ali kovač pripreta zatvor-nice, če voda pada, pa jih dvigneta. Tako je v takih stranskih strugah stalno primerna voda. Ikre rib, ki se kaj rade drste v mlinščicah, so v sorazmerno mirni vodi oplojene bolje kakor v deročih potokih in rekah in izključeno je, če ljudje sami ne osuše struge, da bi bile ikre uničene zaradi previsoke ali prenizke vode. Posebno važno pri mlinščicah za ribogojstvo pa je to: Pameten ribogojec bo vsako leto pred drstitvijo mlinščico priprl in odstranil iz nje vse, kar bi lahko škodovalo ribjemu zarodu. Iz struge bo pobral najpreje v teku leta precej odrasli zarod in ga spustil v večja vodovja. Nadalje bo po-lovil kapeljne in uničil tudi mrčes, ki je nevarna malim ribicam. V strugi ne bo ostalo drugega kakor samo hrana za naraščaj. Mlinščice, v katerih je navadno tudi več hrane, pa lahko izkoristimo še bolj ekonomično. Najprej moramo prirediti tečaje in naučiti posestnike in zakupnike ribolovov, kako naj vzgajajo zarod. Vsak zakupnik ali lastnik ribolova naj bi si nabavil eden ali dva valilna aparata za valenje postrvjega zaroda. Vzgojil bi lahko par tisoč postrvi. Le te naj bi vložil v mlinščice in sploh v struge, kijer ni škodljivcev. Ko bi ribice nekoliko dorastle, pa bi jih prenesel v večje vodovje. Današnji način vlaganja je popolnoma napačen. Pri nas gre v zgubo vsako leto do 50.000 vloženih postrvic. Znano je, da od malega vloženega zaroda ostane komaj 10 odstotkov. Vse drugo pa je uničeno že v teku prvega leta. Kar preživi prvo leto, je navadno rešeno. Kaj nam pomagajo izdatki za dragocena vališča in vlaganje, če ne znamo ravnati z zarodom? Toda preden bomo mogli izkoriščati mlinščice, pa je potrebno, da le te priredimo primerno za ribogojstvo. Pri današnjih razmerah so popolnoma brez pomena in ne nudijo nam prav nobenega haska. Noben zakupnik ribolova ne računa z njimi. V teku let se je tako nekako udomačilo, da se v mnogih primerih smatra mlinarja ali kovača ne samo za lastnika struge in vode, nego tudi za lastnika rib, ki so v strugi. Zakon pravi odločno, čigava last so te ribe, toda kdo se briga za to. Mlinar in kovač se ne držita niti tega predpisa, da bi javila, kdaj bosta osušila strugo. Kadarle se ljudem poljubi, pa zapro vodo, večje ribe poberejo navadno zase, kjer je to v navadi od pamtiveka, zarod pa pogine in to kljub velikim zakupninam in taksam, ki jih morajo plačevati zakupniki in lastniki ribjih lovišč. V tekočem letu so pobrali cigani iz ene same mlinščice poln škaf leto starega mrtvega postrvjega zaroda. To je ogromna škoda za ribogojstvo odnosno človeško prehrano. V zakonu je zapisano, da mora lastnik mlinščice javiti, kdaj bo zaprl vodo, nihče pa ne more braniti, da bi jo ne zaprl. Večkrat je primoran to storiti zaradi popravljanja mlina, kovačnice 'in podobnega dela. Seveda to delo navadno zelo razširjajo, kadar se jim pač poljubi, pa že priprejo vodo. Kako odpomoči temu? Pri tem si zaenkrat lahko pomagajo pač ribogojci sami. če so v prijateljstvu z lastniki mlinščic ali pretak, potem se bodo že dogovorili tako, da struge ne bodo prepogosto suhe, ali vsaj za tako dolgo ne, da bi se voda odtekla popolnoma in ribe poginile. Važna večja dela kakor tudi snaženje strug, naj bi po možnosti izvršili jeseni, ,ko so mladice že odrastle in so primerne za vlaganje v kraje, kjer so večje ribe. Ker so pa stranske struge tako zelo važne za gojitev naraščaja in bi z njimi lahko stalež naših rib podesetorili in še več, bo treba zato pač nekaj žrtvovati. Neposredno pred izlivom vode na kolesa ali v turbino, naj bi naredili potreben odtok, kjer bi se lahko odtekala voda, v primeru potrebnega popravila. Na ta način bi tekla voda lahko skozi leta in leta počasi po kilometer dolgih stranskih strugah, kjer bi si lahko lastniki in zakupniki ribolovov vzgojili velike količine ribjega naraščaja. Mlinščice pa lahko uporabljamo v splošnem kakor ribnjake. če je daljša pretaka, jo lahko razdelimo in ločimo v oddelke za mladice in večje ribe. Kadar se nam zdi potrebno, mlinščico pač pripremo tako dolgo, da poberemo one ribe, ki so prerastle druge in bi postale lahko nevarne lastnim sestram. Te vložimo drugod v večje vode, če so pa že dorasle popolnoma, jih pa porabimo za hrano. Da se pa zanimamo za to, prav sedaj, pa je važno zaradi tega, ker opuščajo v mnogih krajih stare industrije in bo bržčas v par letih ostalo precej žag na vodni pogon. Ljudje bodo pa opustili tudi popravilo jezov, ki bi se dali vzdrževati s prav malimi stroški in bi take pretake izkoristili lahko samo za ribogojstvo. V takih krajih bi vodo izpeljali v primerne krade za ribnike in nadomestili ustavljeno obrt ali industrijo z dohodki ribogojstva. Ribe pa so zelo važne tudi za razvoj tujskega prometa. Prav zaradi tega je potrebno, da posveti oblast posebno pažnjo pametnemu ribogojstvu in pregleda vse vodovje v banovini in to z ozirom na stalež vode v raznih letnih časih, na temperaturo vode in pa na količino ribje hrane v eni ali drugi vodi. Imamo pa tudi vode, ki so bile pred leti polne najžlahtnejših rib. danes so pa popolnoma izropane. Vladimir Kapus. PLAliinEU-tll J-BABO VEC HR. BAHOVEC 8 tO znamko 271 s to znamko Vzemite le plombirani zavoj! ZARES PREIZKUŠENO DOBRO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE KRVI, ŽELODCA, ČREVESJA. Izdeluje: Lekarna Bahovec, Ljubljana »Ribniška koča" na Pohorju Ali ste Ze naročnik edine slovenske ilustrovane te' denske revije ..*lvlienje ln svet" ? Smrt ob meji Bil je iz učiteljske družine, najmlajši, a najboljši. Mati ga ni marala. Neprestano mu je očitala, da preveč poje. Njen milje-nec je bil drugi sin Vojo, ki je bil deležen vse ljubezni, zato je bil on, Codo, prepuščen samemu sebi. Komaj je čakai, da ga je oče izpustil iz šolskega razreda Vzel je otico, nakopal glist, pa do vode. Tam je ves popoldan ribaril, posedal ob reki, opazoval vodnega kosa, ki se ije spreletal čez breg, meril globino tolmunov, lomil palice, da so jiih leni valovi odnašali v daljo, sanjal o povodnem možu, ki ga je rajnki Cimar v Ogrulcu videl sredi poldneva. Imel je zeleno kapo in bil je ves pokrit z mahom. Ko so potekla leta domače šole, so ga dali z bratom v mesto. Ni mu bilo do učenja. Zanimali so ga stroji, motorji, zrakoplovi. »Ti,« je dejal bratu, »učenje ni zame! šel bom domov in prosil dovoljenja za vstop v zrakoplovno šolo.« — »Kakor vidiš! Pojdeva skupaj!« Starši se njegovi nameri niso protivili. Ker niso imeli potnih listov, so se onadva in še tri -waška dekleta zmenili, da se vrnejo nazaj čez gozd, torej da skrivaj prekoračijo mejo. Codo jih je prosil, naj hi ostali še nekaj časa. Bil je ves zamišljen, molčeč in je dejal očetu, ki sta si bila dobra: »Oče, jaz nekaj slutim. Nekaj se bo zgodilo; tako težko mi je. Mislim, da ne bom nikoli več videl ne tebe, ne teh krajev, da se nikoli več ne bom vrnil!« Dan odhoda. Po šesturnem hodu so se približali meji, ki je bila vsa prepletena z bodečo žico. »Zdaj mir.no za menoj! Preplezali jo bomo, potem pa na desno v goščavo, da nas ne opazijo!« — Vojo je srečno preskočil omrežje; za njim so se kobacale ženske. Dvema se je posrečilo, tretji se je zaplelo krilo v ostro žico, da ni mogla nikamor. Iz strahu in neprevidnosti je zavpila na ves glas, se nagnila čez ograjo, da se je krilo do kraja preparalo. Bila je rešena in je mogla izginiti za drugimi. Codo je bil zadnji. Baš je hotel tudi on preplezati oviro, ko je začul pred sabo ukaz; »Stoj!« Bila sta stražnika, ki ju je priklicalo vpitje. Codo je bil kot zmešan in kakor da se ni menil za klic ter je hotel na drugo stran. Vojak je pomeril. Njegov tovariš mu je hotel v zadnjem trenutku zabraniti, pa je bilo že prepozno. Stražnik je streljal kot divji. Codo se je zgrudil na tla in zavpil, nato ječal, ječal in si pritiskal roko na prsi. Ko pa je vojak videl, kaj je storil, ga je mahoma minila vsa besnost. Vrgel je puško od sebe 'in vpil: »Kaj sem storil, mati moja, mati moja!« Njegov tovariš je bil bled kot stena in mu je dejal: Nisi slep! Prej bi bil mislil! Mlado življenje.. !« Ubijalec je divjal sem in tja po gozdu kot obseden. Vojak je prijel Codota, ki je bil strašno razmesarjen in ga previdno nesel v kolibo. Držal ga je v naročju. Ob pogledu na človeka, ki se je s strašnim ječanjem trgal od življenja, so mu tekle solze iz oči. Vlival mu je v usta vode, ki je bolnik ni požiral. Počasi je odpiral eno oko, — drugo mu je bilo izbito — strmel v vojaka in tu pa tam za-ječal: »Oče, oče... aeroplan ... visoko... pustite me...!« Tako je v vojakovem naročju umiral in ječal ves dan. Drugi se je zdaj zdaj približal, a ni mogel prenesti pogleda enega samega očesa, ki je izražalo bolest sokola, ki umira ob lovčevih nogah. »Mati moja, kaj sem storil,« je mrmral, sedel za kolibo in srepo zrl predse. Njegov tovariš si je neprestano brisal solze, stiskal ranjencu roko in mu govoril najlepše besede. Z dnevom je ugasnil tudi Codo. Preden je umrl, se mu je za hip vrnila zavest. Zrl je v usmiljenega vojaka, ki se je sklanjal nadenj in mu šepetal: »Pozdrave... zakaj, zakaj?...« Večerno nebo je žarelo v čudoviti zarji. V temnih jelkah in smrekah je šel veter — duh spomina na leno reko, na stare vrhe, na povodnjega moža... Prenesli so truplo v kolibo, ga zavili v odejo in vojak je ob vzglavju prižgal košček sveče. Zunaj zvezde — krasna noč. Na streho kolibe je priletela sova in vpila tako žalostno, kot bi bila njena pesem zadnja misel človeka, kd strahotno umira... Obvestili so domače. Očeta je uklonilo za deset let. Prosil je, da bi ga še enkrat videl, pa mu niso ugodili. Pokopali so ga na nekem pokopališču vasi ob gozdu. Bil je baš dan, ki bi se človek jokal od same njegove boleče lepote... Iz trdnih pohorskih tal in skal, ki so tudi v višini 1522 m pokrite z debelo plastjo črne, rodovitne prsti, nastale iz prepe-relega, velikozrnatega granitnega skladov-ja, poganja, raste in se dviga vedno više in više veličastna zgradba, ki se je opri-jemlje ime »Ribniška koča«, dasi bi po podedovanem starem domačem zaznamovanju, ki se od pamtiveka drži sveta okoli nje, bil prikladnejši in točnejši naslov »Koča pri Cerkvici na Pohorju« že zato, ker ima slovenska zemlja »Ribnic« tako rekoč brez konca in kraja. Njene oči, njeno visoko čelo, obraz in lice je obrnjeno proti severu; tjakaj se ozira čez koroško Golico, naš Košenjak, čez svetlobele cerkve naših graničarjev sv. Urha, sv. Pankracija, Sv. Treh kraljev in ničju z veseljem, z vzhičenjem in s ponosom v svojem srcu in se tega nepričakovanega prizora kar nagledati ne moreš. Kakor dragocene, z biseri in smaragdi pretkane preproge, vise pod njo travniki, prepreženi z mehkimi blazinami: Zavetišče pod Jezerskim vrhom, ki je zadnjo zimo tolikim smučarjem nudilo dobesedno pomoč v zadnji sili, leži komaj vidno, sramežljivo in ponižno iz povesenih tal in sa žalostno ozira k »palači«, ki raste ob njej, kateri se bo morala umakniti, koje čast in slava bo njene velike zasluge v kratkem zatemnila. Pod vestnim in skrbnim vodstvom in nadzorstvom zidarskega mojstra Franca Felzarja, simpatičnega in prijaznega strokovnjaka, gre delo pri »Koči« kljub vsem vremsnskim in številnim drugim nc- Zavetišče pod Jezerskim vrhom (1522 m), tik na desno stoji »Ribniška koča«. sv. Duha, čez ostro obrezan in strmo speljan zid v Pernicah, v Radljah in v Rem-šniku globoko v osrčje naše severne hladne sosede. Rdeči breg s cerkvijo sv. Ignacija, gozdnata, pa tudi s polji in travniki obložena Orlica med tesno zarezanima strugama Velke in Vuhreščice, prijazna holma sv. Antona in sv. Primoža leže in čepe na prvi pogled na pragu pred široko odprtimi vrati, skozi katera se ti zdi, da moraš stopiti, ako hočeš priti k njej gori. Pa to je samo »optična prevara«. V resnici gre pred Rdečim bregom in pred Orlico, vzporedno z glavnim hrbtom zapad-nega Pohorja in vzporedno tudi z Dravskim tokom med postajama Vuhred-Ma-renberg in Brezno-Ribnica gorenja dolinica zgodovinsko znamenite reke Velke, ob kateri ležita in se razprostirata neposredno ali ob njenih pritokih na eni strani Ribnica, na drugi strami pa po svojih kamnolomih znani Josindol, glavni izhodišči za izlet iz Dravske doline k naši novi koči. Ko po dveumi, počasni in prijetni hoji zi hladne in temne gozdove iz Josip-dola mimo Kopa, Vidmarja in Lešnika, čez potoček, skakljajočega iz visokoležečega Ribniškega jezera v dolinico k Velki, ali iz Ribnice mimo Hribmika, Pisnika, skozi Lapajnarco, Beg7jico, Tandlerjevo Frato in Medvedjo ravno stopiš iz sklenjenega gozda na jasne, prekrasne pašnike, planine in travnike v višini 1500 m, in zagledaš v vraticam podobnem sedlu med Jezerskim vrhom in med malim Črnim vrhom v visokogorskem solncu razžarjen ali v silnih viharjih, v pretečih oblakih in v podečih se meglah nepremično stoječo, pa vedno više in više proti sinjemu nebu se dvigajo-čo stavbo »Koče pri Cerkvici na Pohorju«; obstoj iš ali obsediš v dozoreva jočem brus- Poizkusna živalca Odlomek iz zbirke »Med padarji in zdravniki« Zadnja desetletja se je prav močno raz« širila v zdravniški vedi uporaba poizkue-nih živalic. Znanstveni zavodi gojijo v Metkah kunce, morstke prašičke, psičke, žabe in druge najrazličnejše živalce. Okus žujejo jih z različnimi kužili in stupi, da proučavajo njihov učinek na zdravje in življenje teh živalic. Ta opazovanja služijo zdravnikom za kažipot in vodilo za zdrav« ljenje različnih bolezni. Kar 60 dognali na teh poizkusnih živalcah, izkušajo namreč potem prenesti na človeka, da odkrijejo nova sredstva in pota za obrambo človeštva pred Boleznimi. Dočim so v prejšnjih časih poizkušali razna zdravila in strupe kar na ljudeh, je prišlo tako početje v novejši dobi zelo iz uporabe. Le tu in tam 6e še dogodi kak« šen tak starinski primer, ki ga vsa javnost, če izve zanj, ogorčeno obsoja. Na meni samemu se je pa tudi pripetil tak zločinski poizkus. Dolga desetletja sem prikrival ta zločin in tlačil gnev, ki je kipel v moji duši. Ker ne morem več nositi 6am te strašne skrivnosti in ker je zločin že zastaran, sem se odločil zapisati zgodbo, kako 6o me uporabili za poizkusno živalico. Komaj sem dobro shodil, ko me je vzela vročega poletnega popoldneva za tri leta starejša sestra Micka, ki so mi jo določili za varučko, v gmajno, kjer je plela mati na prodni njivi proso. Kakor v bajki je mrgolelo v naši gmajni čudes. Koliko bogastva pisanih ptičev! Kar strah me je bilo dolga leta, ko sem začul zlato vugo (kobilari). ki mi je izpra-ševaia vest: »Kje si pa bil? Kje si pa bil?« Takrat še nisem imel vesti ta sem vprašal sestro: »Kdo pa tako vprašuje?« Sestra mi je poučevala: »Saj ne vprašuje, temveč poje. To je takšen ptič.« Ker mi ga ni mogla pokazati, tudi verjel nisem, da je to res ptič. Čudno grmovje in drevje je stalo ob kolovozu, po travi so oveteile cvetlice čudnih oblik, ki jim je rekla sestra vsem, da 60 rože. »Po kaj sta pa prišla?« 6e je zavzela mati v prosu. »Dolg čas nama je bilo doma,« je rekla 6estra ter pričela trgati po kameniti meji čudovite rastline. Kakor košate smrečice so rasle tam, polne rumenega cvetja. Ko je utrgala tako drevesce, se je vselej poce« dila iz peclja mlečna kapljica. »Mlekec!« sem ves vesel zacepetal z nogami in plosknil z rokami ter brž počenil, da natrgam še jaz zase mlekca. Moj vzklik je opozoril mater, ki je pogledala k nama in so obstale hrapave roke, ki so česale kuštravo prosišče. »Bog ne zadeni, nabirati tiste rože!« je zaskrbela. »To je skrun ali strupena roža. Če pride mileko iz peclja te rože v oko, človek pri priči oslepi. Zato jih nikarte ne trgajte! Tjale v senco sedita pod grm in počakajta, da bo čas male južine za pra« šičke, potem pojdemo pa skupaj domov.« »A, da je 6tarr—upna:« je počasi pcxstr- prilikam naglo in hitro izpod rok, tako da bo cela stavba do 15. septembra gotovo pod streho. Visoko, iz pohorskih granitnih kvadratov zidano, sivi trdnjavi podobno pritličje z zidanim podstavkom za zračno verando, prvo leseno nadstropje s sedmimi okni v glavni proti severu obrnjeni fronti in s petimi okni v stranski steni je že izgotov-Ijeno. 18. majnika t. 1. so prvi delavci pričeli s svojim delom. V mrazu in ledeni toči, v dežju, v viharjih in hudih urah, za-r našajoč se pri tem vedno na skrbno krušno mater Rajšpovo, so vztrajali, delali, do-važali in gradili, oni in neumorni oskrbnik Hinko in zdaj raste, v veselo okre-barvo odeta, stavba počasi v tretje nadstropje, ki je tako visoko, da je že zdaj z njega in preko sosednih vršacev odprt razgled skozi vratica pri »Cerkvici« na ves bujno — pestri gorati svet, ki je v velikanskem loku razprostrt južno od zapad-nega Pohorja. Že zdaj vidiš preko glavnega pohorskega hrbta doli v Mislinjsko grapo, na podolgovato Volovico od Vitanjske planje do Breščakovih rut nad Mislinjem in Hudo luknjo, gledaš ostre robove Paškega Koz-jaka s cerkvico sv. Jošta, z bližnjih vrhov pa sv. Križ nad Belimi vodami, Mozirsko planino, Kramarico, Sinrekovec, M en in o planino in druge predgere Savinjskih planin. Ko stojiš na visokonasutem ravnem prostoru pred to rastočo stavbo, ki je ž® zdaj_ kraljica med našimi pohorskimi kočami, planinski hotel, kakršnega v naši in v sosednih deželah ne boš našel zlahka, sa zavedaš, kakega praktičnega pomena bo ta zgradba za razvoj poletnega, zlasti pa zimskega turizma na našem Pohorju. Dr. Fr. M. gala sestra in me zavlekla v senco. Materina glava se je globoko sklonila in 60 spet planile roke v gosto zeleno grivo, da ne bo v kaši črnega \nusča, ne razdres-na in ne polepa. Nekaj časa sem še gledal materine reke in poslušal zvedavo vugo, ko me je spanec posilil. Dolg čas je postalo sestrici in ni vedela kaj početi. Okro« in okrog nje je rasel mleček, katerega skrivnostno moč je bila pravkar razodela mati. Verjela je 6icer materi, vendar pa se je hotela sama prepričati o čudežnem učinku strupene rože. Gledala me je, kako sem ji spal z glavo na krilih ie roka ji je kar sa« ma segla po mlečku. Naglo je pogledala proti materi. Ko je videla, da je mati vsa pri delu, je urno utrnila mlečno kapljo na moje zaprto oko. Tako je nadaljevala s svojim poizkusom, dokler je je bilo kaj mlečka v bližini in naposled sama usnula od vročine in dolgega časa. »Pa pojdimo dat malo južino!« naju je predramila mati. Sestra je brž planila po koncu, jaz sem pa zajokal, ker nisem mogel odpreti oči. »Kaj pa delaš ž njim?« je zaskrbela mati in 6topila k meni. »Nesrečen otrok, kaj si pa napravil z Anzekom, sam Kristus ti meni pomagaj!« Rdeče in zatekle veke obeh mojih očes in okrog po meji nastlana ovenela 6tebelca mlečka so ji zgovorno pripovedovali o se« strinem poizkusu. »Kaj, če mi oslepi...« je planila kakor nož^ ostra bolečina v materine izmučene možgane in krepka roka je stresla sestrico * za ramena. »Zakaj 6i mu nakapala v oči struna?« »Saj nisem v oči, samo po vrhu sem ga namazala« je med jokom priznala se« strica. Mati je urno popadla mene v naročje, Micko pa za roko in nagloma odhitela domov. Prva njena pot je bila v hlev, kjer je brž namolzla za par žlic mleka. Vanje je namočila rutico in mi jo privezala na oči. Obkladke mi je menjavala vsako uro. Preden je šla spat sem že gledal za ozko špranjo na široko, kakor mlad psiček, ko spregledava in sem že se^al po pisani igrači, ki mi jo je držala mati sedaj s te. sedaj z one strani. Ko so bile materine oči že vse težke zaspanca, 6o še vedno šepetale njene ovele ustne zahvalno molitev sveti Luciji:... da si ga obvarovala slepote... To je zgodba o meni kot poizkusni živalci, kakor mi jo je pripovedovala mati. Pozneje sem dognal, da je imela mati povsem prav, da je mleček (Euphorbia cy« parissias) res skrun, ki lahko povziroči po svojem jedkem mleku hudo očesno vnetje. Moj učitelj rastlinstva profesor Jesen-ko me je pa poučil še, da je v tem mleku kavčuk in, da imenujejo mleček v Prek-murju — kač. Morda smo celo v sorodu. Janko Kač. Pristopafte k Vodnikovi dražbi Razširjen monopol za pšenico Nas žitni režim, ki je bil v početku julija uveden v obliki izvoznega monopola pri istočasni postavitvi minimalnih nakupnih cen. je kralj, vlada pred dnevi bistveno razširila, tako da imamo sedaj dejansko tudi monopol za trgovanje s pšenico v notranjosti države. Že kmalu po uvedbi izvoznega monopola se je zaradi izvozno političnih razlogov izkazala potreba, da se nakup pšenice v vojvodinskih srezih pridrži "edino za račun države odnosno Privilegirane izvozne družbe in da se določijo odstotki, po katerih smejo mlini mleti vojvodinsko pšenico. S tem razširjenjem monopola je bila mlinom naložena dolžnost nakupa vojvodinske pšenice izključno od Privilegirane izvozne družbe, kar pomeni monopoliziranje vse kupčije z vojvodinsko pšenico tudi v notranjosti države. Za uvedbo žitnega režima je bil v naši državi, ki izvaža pšenico, merodajen edino razlog, da se prepreči nadaljnji padec žitnih cen v notranjosti države, ki bi bil vsekakor za pridelovalce pšenice katastrofalen. Minimalna cena. ki jo danes plačuje Privilegirana izvozna družba za domačo pšenico, je dejansko skoro še. enkrat večja, kakor pa znaša prodajna cena za našo pšcnieo na zunanjih tržiščih. Zadnji padec pšenične cene na svetovnem trgu je imel za posledico, da se je izguba pri izvozu naše pšenice v inozemstvu bistveno povečala. Prvotno je država nameravala to izgubo kriti iz lastnih sredstev, ne da bi posebej obremenila domače konsumente. Zaradi dolžnosti skrajne štednje v zvezi z uveljavljenjem Iloovrovega moratorija za meddržavne dolgove pa je nastopila potreba, da se za deficit odnosno za izgubo pri izvozu pšenice najde posebno kritje. Tako so razmere pri: silile kr. vlado, da je za nadaljnje izvajanje žitnega režima v zaščito življenjskih interesov proizvajalcev pšenice razširila monopol na prodajo vsakovrstne pšenice trgovskim mlinom. Cena, ki jo morajo sedaj trgovski mlini plačevati za pšenico, je seveda znatno višja, kakor pa znaša nakupna cena Priv. izvozne družbe od producenta, vsa razlika pa gre v korist, posebnega žitnega fonda, iz katerega se ima kriti izguba pri izvozu. Naš letošnji pšenični pridelek je bil v nasprotju z drugimi evropskimi državami prav obilen, zato se je tudi naš izvozni presežek znatno povečal. Ker smo torej primorani več izvoziti, kakor je bilo prvotno predvideno, moramo seveda tudi za večje izvozne količine najti kritje za izgubo zaradi visoke nakupne cene od producentov in nizke cen? pri prodaji v inozemstvo. Novi žitni režim in dravska banovina Novi žitni režim posega globoko v gospodarske razmere naše banovine, ki je v pšenici močno pasivna. Po podatkih, ki jih ie zbrala Zbornica za TOI za nedeljski j z vozniški kongres, bo morala naša banovina v teku kampanje 1931-32 uvoziti 5000 vagonov pšenice, podražitev pšenice pomeni pri vsakih 10 Din od ineterskega stota obremenitev gospodarstva dravske banovine za_ 5 milijonov Din. Za izvajanje sedanjega žitnega režima prinaša dravska banovina brez dvoma znatne žrtve. Koristi, ki jih imamo od žitnega režima, pa so posredne narave. Ce ne bi letos dobili žitnega režima, bi cena pšenici v naši državi padla na tak znesek, ki bi pomenil za pretežni del kmečkega prebivalstva v Jugoslaviji pravo katastrofo. 2e itak težka gospodarska kriza bi se brez dvoma silno poostrila in kdo ve, če ne bi v tem primeru zašli še v mnogo težje razmere, v kakršne je zašla n. pr. Madžarska, čeprav je le-ta uvedla v zaščito pridelovalcev pšenice izvozne premije. Taka katastrofalna poostritev gospodarske krize bi pri nas gotovo v največji meri prizadela našo bolj" industrijalizirano dravsko banovino. Z žitnim režimom pa je tudi v sedanjem času zasigurana primerna kupna moč kmečkega prebivalstva v žitorodnih pokrajinah, ki je velikega pomena za ves gospodarski razvoj države. Bremena razširjenega žitnega režima ne zadenejo kmeta Za kmetovalce dravske banovine, ki je v pšenici pasivna, ne prinaša žitni režim kakih posebnih koristi. Seveda pa je tudi povsem razumljivo, da bremena, k? jih nalaga najnovejše razširjenje monopola na konzumenta, ne zadenejo našega kmeta. Trgovski mlini, ki so sedaj dolžni po visoki ceni (okrog 60 Din pri meterskem sto-tu preko nakupne cene od producenta) kupovati pšenico od Privilegirane izvozne družbe, smejo po novih predpisih mleti moko le za trgovske potrebe. Vsi ostali mlini pa smejo mleti le za merico in samo enotno (netipizirano) kmečko moko za potrebe kmečkega prebivalstva, moke pa ne smejo prodajati. Kmečki mlini odslej ne smejo mleti za denar. Z monopo-lizacijo prodaje pšenice trgovskim mlinom je privatna trgovina s pšenico za največji del poslov izločena. S tem pa ni : rečeno, da je izključena vsa trgovina s pšenico. Zato žitnim trgovcem tudi ni treba plačati doplačila na zaloge pšenice, kakor morajo to storiti mlini na svoje pšenične zaloge. Seveda pa ima danes trgovec edino možnost, da kupi pšenico od producenta (n. pr. na Hrvatskem ali v Slavoniji, kjer nakup ni izključno pridržan za državo) in to pšenico proda kmetu, ki mora pšenico dokupiti. Kmetovalci bodo tudi sedaj lahko kupovali pšenico po dosedanji ceni, ki velja že od početka julija (dočim jo morajo trgovski mlini plačati za 60 Din pri met. stotu dražje). Moka (enotna) bo torej kmetovalce stala mnogo ceneje kakor ostale konzumente. Da pa se prepreči nedopustno trgovanje s tako moko, vsebuje najnovejši zakon izredno stroge kazenske določbe za vsakega, ki bi prodajal tako kmečko moko. Nejasnosti Mnogo se zadnie dni razmotriva vprašanje, ali bodo tudi zasebniki imeli možnost kupiti pšenico in jo dati mleti v kmečki mlm. Kakor je iz zakonskih določb jasno razvidno, to ni mogoče. Zasebnik sicer lahko kupi pšenico od trgovca ali producenta (razen v Vojvodini), nima pa možnosti, da bi mu kmečki mlin to pšenico zmlel, kajti zakon dovoljuje mlinom na ujem le, da meljejo moko za potrebe kmetovalcev. Zato se imajo po zakonu tudi vse instalacije v teh mlinih, ki služijo izdelavi tipizirane moke (bele in temnejše moke) zapečatiti ali odstraniti. Nejasnost povzroča še nekaterim nared-ba trgovinskega ministra od meseca julija, ki se nanaša na trgovske mline in mline na ujem. Ta naredba pravi, da se ne smatra kot mletje za merico, če mlin zmelje pšenico onemu, ki ni producent pšenice. Nadalje pravi ta naredba, da mlini' na ujem meljejo pšenico, dobljeno izključno cd producenta. To določbo tolmačijo nekateri tako, da smejo tudi sedaj mlini na ujem mleti pšenico le proizvodni-kom pšenice. Tako tolmačenje bi bilo seveda v veliko škodo številnim onim kmetovalcem, zlasti v dravski banovini, ki sploh ne predeluje pšenice in jo mora za vso potrebo kupovati; tu gre predvsem za kmetovalce, ki imajo svoja posestva v visokih legah, vinogradnike, mnoge hmeljarje itd. Povsem v nasprotju z duhom zakona bi bilo, da kmetovalec, ki slučajno ne prideluje pšenice, ne bi smel uživati istih ugodnosti, kakor oni kmetovalec, ki pšenico prideluje, četudi v malenkostni količini. Taka ločitev je sploh neizvedljiva, kajti nihče ne more od kmečkega mlinarja zahtevati, da ugotovi, če dotični kmetovalec prideluje pšenico ali ne. Vrhu tega je pa treba še upoštevati besedilo najnovejšega zakona o prodaji pšenice v državi, ki ne dovoljuje mlinom na ujem mleti le pšenice od proizvodnikov, temveč izrecno pravi, da smejo mlini na ujem mleti enotno moko za potrebe kmetovalcev. Zato je smatrati, da je s to zakonsko določbo, ki rabi širši izraz »kmetovalec« razveljavljena določba naredbe glede trgovskih mlinov in mlinov na ujern, ki dopušča kmečkim mlinom mleti le pšenico od producentov. Glede prijave zalog pšenice in moke so bili nekateri kmetovalci na nejasnem, ali so tudi oni dolžni prijaviti zaloge. Zakon sicer pravi, da morajo moko prijaviti tudi vsi zasebniki, vendar pod tem izrazom nikakor niso mišljeni kmetovalci. Glede žita pa nalaga zakon dolžnost prijave edino mlinom. Glede na nekatere nejasnosti v novih zakonskih določbah je v kratkem pričakovati, da dobimo uradno tolmačenje. Komisarji za pregled sadja za izvoz Kakor smo že včeraj poročali, je ban ar. Msrušič imenoval člane komisij za pregled sadja za izvoz, in sicer v Ljubljani, Celju, .Mariboru, Ptuju, Ljutomeru, Murski Soboti ir» Novem mestu. Istočasno so bili imenovani naslednji komisarji za pregled sadja: 1.) Za srez Ljubljana okolica: g. inž. Muck Oton. sreski kmetijski referent v Ljubljani; 2.) za srez Logatec: g. pečovnik Konrad, sreski kmetijski referent v Logatcu; ?•.) za srez Kranj: g. Sustič Josip, sreski kmetijski referent v Kranju; 4.) za srez Radovljica: g. inž. Ratej Ivan, sreski kmetijski referent v Radovljici; 5.) za srez Kamnik: g. Hladnik Jakob, sreski kmetijski referent v Kamniku; 6.) za nakladalne postaje na železniški progi Kresnice - Zagorje: g. Godec Anton, posestnik na Mali gori št. 5. občina Kresnice: 7.) za srez Laško: gosp. Zupan Ivan, sreski kmetijski referent v Laškem; 8.) za srez Krško in nakladalno postajo Sevnico: g. Ambrož Gabrijel, sreski kmetijski referent v Krškem; 9.) za nakladalne postaje Petrovre. Žalec. Št. Peter: g. Dolinar Janko, sreski kmetijski referent v Celju; 10.) za nakladalne postaje ob železniški progi Polzela - Šoštanj: g. Plesec Franc, posestnik v Šinartnem ob Paki; 11.) 7a nakladalne postaje ob žel. progi Pesje -Velenje - Paka: g. Stopar Vinko, naduči-telj v Velenju; 12.) za nakladalne postaje ob žel. progi Gornji Doli? - Slovenjgradec: g. Vvernig Franc, sreski kmetijski referent v Slovenjgradcu; 13.) za srez Dravograd: g. Zdolšek Alfonz, sreski kmetijski referent v Prevaljah; 14.) za nakladalne postaje ob žel. progi Št. Ilj - Grobelno in Ponikva: g. Vardjan Fran, strokovni učitelj na ^kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel.; 15.) nakladalne postaje ob žel, progi Št. Vid -Mestinje: g. inž. Oblak Ivan. sreski kmetijski referent v Šmarju pri Jelšah; 16.) za nakladalne postaje ob žel. progi PoljČane-Žreče: g. Nemec Ivan, sreski kmetijski re- ferent v Konjicah; 17.) za nakladalne postaje ob žel. progi. Kostrivnica - Rogaška Slatina - Rogatec: g. Novak Ivan, ekonom banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini; 18.) za nakladalne postaje Slov. Bistrica in Pragersko: g. Gorniak Vinko, ekonom v Slov. Bistrici; 19.) za nakladalne postaje ob žel. progi Rače - Hoče: g. Kuret Vladimir sreski kmetijski referent v Mariboru: 20.) za nakladalne postaje Pesnica - Št. Ilj: g. inž. Forlic Pavle, sreski kmet. referent v Mariboru; 21.) za nakladalne postaje ob žel. progi Limbuš - Fala: g. Šumenjak Janko, vodja trsnice v Pekrah, pošta Limbuš; 22.) za nakladalne postaje od Sv. Lovrenca do Trbonj: g. Mravliak Ivan. ekonom 'in sadjar v Vuhredu; 23.) za nakladalne postaje od Cirkovc do Ptuja: g. Zupane Josip, sreski kmet. ref. v Ptuju; 24.) za nakladalne postaje od Moškanjcev do Ormoža: g. Šega Anton, ravnatelj kmet. šole v pok. v Ptuju; 25.) za nakladalno postajo Središče: g. Kosi Anton, šolski ravnatelj v pok. v Središču; 26.) za nakladalne postaje Križevci pri Ljutomeru - Gornja Radgona: g. Glaser Joško, upravnik banovinske trsnice in drevesnice pr_i Kapeli št. 4. pošta Slatina - Radenci; 27.) za nakladalne postaje ob žel. progi Veržej - Dokležerje: g. Rajh Jakob, član banskega sveta in veleposestnik v Ljutomeru; 28.) za nakladalno postajo v Beltincih: g. inž. Sadar Vinko, ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti: '29.) za nakladalne postaje ob žel. progi Puconci Ilodoš: g. inž. Skubic Josip, sreski kmetijski referent v Murski Soboti; 30.) za srez Dolitja Lendava: g. Lipovec Janko, sreski kmet. ref. v Dolnji Lendavi; 31.) za srez Brežice: g. Mohorčič Vladimir, sreski kmet. ref. v Brežicah. V krajih, za katere ni postavljen komisar izvrši pregled in razredbo sadja komisar ^ iz najbližjega, kraja ob izvoznikovih stroških, če bi tega ne bilo, pa sreski kmetijski referent. Za svoje delo prejemajo čla-. ni komisij ; in komisarji nagrade v obliki dnevnic v višini 80 Din. = 145.000 trgovin v Jugoslaviji. Gospodarske zbornice v Jugoslaviji so pravkar izdelale statistiko o številu trgovin odn. trgovskih tvruk na svojih področjih in so ugotovile, da je v vsej državi 145.510 trgovin odn. trgovskih tvrdk. Od tega skupnega števila odpade na področje posameznih zbornic naslednje število trgovin: Beograd 36.825, Sarajevo 27.085, Zagreb 24.217, Ljubljana 12.0S6, Novi Sad 10.539, Split 9798, Vel. Bečkerek 9667, Osijek 5494, Dubrovnik 1508, Podgorica 883. Lesnih trgovcev je največ na področju ljubljanske zbornice (1847) in na področju zagrebške zbornice (1684). Seja trgovskega odseka Zbornico za TOI. Zadnji ponedeljek se je vršila seja trgovskega odseka Zbornice za TOI, ki ji je predsedoval zbornični podpredsednik g. Leopold Bruderman. Po formalni otvoritvi je tajnik dr. Iv. Pless poročal o važnejših akcijah zbornice od zadnje plenarne seje, zlasti slede številnih kršitev obrtnih predpisov od strani krošnjarjev in trgovskih potnikov, glede kršitev zakona o nelojalni konkurenci, nedopustnega poslovanja kor.sumov, otvoritve novih telefonskih relacij z inozemstvom itd. Poročal je tudi o težki situaciji, ki je nastala zaradi monopolizacije žitne trgovine. Debata se je vršila zlasti o zbiranju naročil pri zasebnih strankah in o okrožnici ban-ske uprave zaradi stroge kontrole trg. potnikov. Sklenjeno je bilo, da se naprosi ban-ska uprava, naj opozori na tozadevna določila obrtnega zakona tudi občine, cerkvene oblasti in šole. V novem obrtnem zakonu naj se zbiranje naročil pri privatnih strankah sploh prepove. Razprava se je vršila tudi o novem zakonu o socialnem zavarova nju, o akciji glede novih tablic nevarnosti za nezgodno zavarovanje itd. Na koncu je zbornični kozulent g. Žagar poročal še o važnih davčnih vprašanjih, zlasti o akciji zbornice glede izterjevanja davkov, o okrajnih cestnih dokladah o kontroli davka prostih kon-suinov, o preureditvi davka na poslovni promet in o žitnnn monopolu. = Siaba letina v Kanadi. Kakor smo že poročali ceni Mednarodni poljedelski urad v Rimu, da bo letošnji svetovni pšenični pridelek bistveno manjši, nego je bil lani, kar pripisuje zlasti slabi letini v Kanadi. Najnovejša cenitov kanadske letine znova potrjuje,. da je ietošnji pridelek pšenice nasproti lanskemu letu zelo nazadoval, zlasti v prerijskih provincah, kjer je bilo vreme za razvoj posevkov zelo neugodno. Pridelek v pšenici se uradno ceni na 271.4 milijona bušlov (lani 397.9) in je za 126.5 milijona bušlov ali za eno tretjino maniši nego iani. Tudi pridelek ječmena se ceni le na 72.6 milijona bušlov (lani 135.2), pridelek rži pa na' 7.6 milijona bušlov (lani 22.0). = Poštna hranlnica. Hranilni promet pri Poštni hranilnici se vedno bolj razvija. Ob koncu pret. meseca so hranilne vloge dosegle že skoro 300 milijonov Din (točno 296.2), dočim so v početku leta znašale le 209.6\_v početku pret. leta pa 106.6 milijona Din. Število vlagateljev se je dvignilo že na 166.719 nasproti 127.196 v početku leta. Čekovne vloge ne kažejo letos večjih sezonskih sprememb. Ob koncu avgusta so znašale 806.6 milijona Din (lani v avgustu 847.0), število čekovnih računov pa se približuje že številu 20.000. = Prisilna poravnava Pančevačke kreditne banke. Kakor poročajo iz Pančeva bo končno vendar prišlo do prisilne poravnave med Pančevačko kreditno banko in njenimi upniki. Banka je pri otvoritvi poravnalnega postopanja ponudila 50% kvoto, nakar pa upniki niso pristali. V teku poravnalnega postopanja je morala uprava povečati ponudeno kvoto na 70%, nakar so končno pristali tudi upniki pod pogojem, da VSi' člani uprave s svojim premoženjem nudijo garancijo za izvedbo poravnave. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 18 t. m. ponudbe za dobavo železnih nosilcev m" profilov. Direkcija državnega rudnika v Za-bukovci sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo ovsa. Položaj na naših borzah Na ljubljansk: borzi je bil pretekli teden promet v devizah zopet manjši kakor zadnji teden in je znašal le 16.5 milijona Din nasproti 24.9, 11.6, 19.2 in 19.7 milijona Din v zadnjih štirih tedn°h. Tečaji de« viz so sedaj precej mirni in se tudi v teku minulega tedna a is o bistveno spremenili. Med efekti je prišlo do prometa v Ljubljanski kreditni po 120. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda zaradi velikih eksekutivnih pro« daj v početku tedna popustila na 319 do 320, potem pa se je zopet okrepila in se je včeraj trgovala na Isti višini kakor zadnji petek, t. j. 324 do 330. Zaradi popuščanja evropskih papirjev na ameriških borzah pa 6o pretekli teden nazadovali dolarski pafrji; 7 odst. Blairovo pcnsojilo se je trgovalo po 62 do 64 (zadnji teden 69 do 70). 7 odst. Seligmanovo posojilo pa po 64 do 65. Med zasebnimi vrednota« mi je bil ves teden promet v Trboveljski po 211 do 215 in v Vevčah neizpremenje-no po 120. Šečerana (Osijek) je nadalje nekoliko popustila in je bila včeraj zaključena po 200. Tudi tečaj Drave je nekoiiko nazadoval, vendar ni prišlo do prometa. Blagovna tržiSča HMELJ + Marenberg, 12. septembra. Zadnji leden ie postala hmeljska kupčija po vsej dolini precej živahna. Približno ena četrtina pridelka je že prodana. Cene se gibljejo od 7 do 10 Din za kg. Za prvovrstno blago pa se plačuje od 10 do 13 Din za kg. -t- Žalec, 12. sept. Zaradi silnega deževja vlada na tržišču hmelja mrtvilo brez povpraševanja. POLJSKI PRIDELKI -fPtuj, 11. sept. Na trgu poljskih pridelkov vlada za posamezne pridelke naslednja tendenca. Beli krompir; Povpraševanja je Madalje živahno, kar je imelo za posledico nadaljnji dvig cene. Pred tednom so plačali 75 Din za 100 kg, ta cena se še danes drži. Blago je težko dobiti, zato nekateri prerokujejo že ceno 100 Din. I ri splošn5 gospodarski krizi pa je malo verjetnosti, da bo producent mogel doseči to ceno, dasiravno bi bilo želeti. Rdečkasti krompir: Zanimanje se je nenadoma povečalo in se dejansko že nudi 100 Din, toda blaga je tako malo. da ne prihaja za vagonske pošiljke v poltev. Čebula: Cena se ne dviga, ampak skače kvišku Od zadnjega poročila, ko smo javili nakupno ceno 150, je na mah poskočila na 200 Din. Večje partije blaga pa se niti po tej ceni ne dobe. Zelje zgodnje: Neizpremenje-no. Fižol: Lepi upi na dobro ceno so prav tako nenadoma splavali, kakor se ;e dobra cena pred kratkim nepričakovano pojavila. Od 400 Din smo padli na 150—200 Din. Jabolka za prešo: Nakupna cena 40--50 Din. Blaga je dovolj, interesentov pa ni. Namizna: jabolka: Renete 140—150, ostale vrste 100-130 Din.. - Šport ASK Primorje : SK Železničar Prva prvenstvena hgina tekma. Predtekma: Grafika rez. : ASK Primorje Danes se otvori prvenstvena jesenska sezona v nogometnem športu na področju LNP. Že ob otvoritvi nastopijo vsi podsa-vezni ligini klubi. Ljubljani je prihranjena borba med ASK Primorjem in izredno žilavim, ambicijoznim SK Železničarjem iz Maribora. Kdo bo izšel kot zmagovalec? To bomo zvedeli šele po končani tekmi. Torej vnaprej deklarirati Ljubljančane, čeprav igrajo na domačih tleh, kot zmagovalce, je nemogoče. V boj gredo oslabljeni, nekompletni, nekoliko že utrujeni od zadnjih težkih prvenstvenih tekem. Ln Železničar? Ta sc gotovo zaveda, da more danes samo pridobiti. Ako ne bodo Primorja-ši pazljivi, mirni in požrtvovalni, tedaj je prav lahko mogoče, da jim Mariborčani odnesejo dragoceni točki iz Ljubljane. Pa tudi ako ostane tekma ne? d!oče:,a, torej da gostje odnesejo iz boja samo 1 točko, pomeni to za nje velik uspeh. Tekma je torej izredno važna. Tega so mariborski Železničarji zavedajo, zato jih bo spremljalo precej njihovih privržencev v Ljubljano, da bodre svoje ljubljence. Toda tudi domačini bodo imeli dovolj opora v vrstah svojih prijateljev in pričakovati smemo le oster, toda še vedno fair boj. Igra se na igrišču ASK Primorja ob vsakem vremenu, in sicer je določen pričetek ob 16. SK Grafika : ASK Primorje rez. Danes se otvori v Ljubljani tudi prv. sezona I. razrednih ljubljanskih klubov. Po novem načinu sodelujejo poleg Hermesa, Jadrana, Grafike in Slovana v I. razredu tudi rezervna moštva ASK Primorja, Ilirije in Svobode. Danes se sestane Grafika z II. garnituro Primorja. Kakor vse tekme I. razr. ljublj. klubov z rezervami ligaških klubov, ooeta tudi današnja >redtekma zanimivo igro. To tembolj, ker se je Grafika s pomlajenim moštvom baš nedavno na turnirju Hermesa pokazala v najlepši luči. Tekma se igra kot predtekma k pods. ligaški prv. tekmi Primorje - Železničar a , pričetkom ob 14.15. Službene objave LNP (Seja uo. z dne 9. IX. 1931.) Prisotni gg.: Rybar, Stanko, ing. Debelak, Kuret, Novak, ravn. šetina, Peva-lek, dr. Kosti, Buljevič, ing. Kuljiš, Vo-spernik, Dorčec, Friedl, Malovrh. Dopis ŽSK Hermesa (vabilo) brez datuma in poročilo g. predsednika LNP o zastopanju LNP ob priliki otvoritve igrišča ŽSK Hermesa se vzame na znanje. Na predstavke Mo Maribor od 25. VIIL 1931 se sporoča, da uo. LNP ne more iz-premeniti sklepa redne gl. skupščine LNP z dne 2. VIII. 1931 v pogledu odreditve klubov v pods. ligo, odnosno v razrede in okrožja. Dopis ASK Primorje in SK Ilirije od 30. VIII. 1931 se dostavi JNS. Na znanje se vzame pismena zahvala SK Javornika štev. 103-31. od 28. VIH. 1931. Zapisnik sestanka prvorazrednih ljubljanskih klubov z dne 24. VIII. 1931 se odstopi p. o. z nalogo, da postopa pri odigra-vanju prv. tekem teh klubov med seboj in z rez. ASK Primorje, SK Ilirije in SK Svobode v smislu veljavnih pravil in pravilnikov. Istočasno se vzame na znanje s tem v zvezi dopis SK Jadrana št. 65 od '31. Vin. 1931, v katerem javlja, da se bo ravnal pri odigravanju gornjih tekem le v smislu odredb LNP in obstoječih pravil in propozicij. Izjava ASK Primorje, SK Ilirije in SK Svobode od 19. VHI. 1931, da so pripravljeni vplačati I. razrednim ljubljanskim klubom za tekme, ki jih ti klubi odigrajo kot prvenstvene z njihovimi rez. v predtekmah pods. ligaškim prv. tekmam Din 100.—, odnosno 4% od brutto inkasa, da plačajo sodnika, reklamo, prijavne in policijske stroške in upraVo igrišča, a da ves dohodek prv. tekem rezerv z I. razr. ljubljanskimi klubi prepuste blagajni I. razrednih ljubljanskih klubov s tem, da I. ljubljanski klubi poravnajo vse izdatke, vezane na te tekme, se daje na znanje I. razrednim ljubljanskim klubom. V kolikor se glede odigravanja prv. tekem kot predtekem k pods. ligaškim tekmam medsebojno dogovore, imajo to javiti predčasno p. o. LNP. Ker SK Reka kljub pozivu v služb, objavah LNP ni poravnal sodniške takse ss. g. Czernyju glasom pismenega sporočila imenovanega z dne 2. IX. 1931, se SK Reki podeljuje suspenz do poravnave gornje takse v iznosu Din 20. Na znanje se vzame dopis SK Svobode Maribor, št. 204 od 2. IX. 1931, ki se odstopi P. f. (Poškodbenemu fondu). Na osnovi vposlanih poročil ss. se verificirata igrišči ŽSK Hermesa in SK Amater (Trbovlje). Sporoča se klubom LNP, .a Mo daje nalog ,da po tem postopajo: V smislu sporazuma z SZNS v Ljubljani se ustanovita pri Mo Maribor in Celje odbora za delegiranje sodnikov. Odbor tvorijo analogno kot pri LNP predsednik Mo, en odbornik Mo in poverjenik SZNS. Naloga tega odbora Je, da delegira savezne sodnike k prv. tek--mam klubov svojega okrožja, k pri j. tekmam, ki jih klubi- odigrajo doma,, odnosno na okrožju Mo. K prvenstvenim, prijateljskim in mednarodnim tekmam, ki jih odigrajo pods. ligaški klubi, ljubljanski I. in II. razredni klubi ter ti In ostali klubi z Elanom, odnosno klubi ljubljan. okrožja, nadalje k mednarodnim tekmam, ki jih odigrajo klubi Mo Celie. Maribor in prosijo Odbor za del. sodnikov pri LNP Za sodnike, delegira sodnike Odbor za delegiranje sodnikov pri LNP. Za nrv. tekme klubov Mo Trbovlje do narfaljnega od-reia sodnike tudi Odbor za del. sodnikov pri LNP. Nadalje se poziva vsakogar, ki ima Veselje do vršenja funkcij nogom. sodnika, da se prijavi pri LNP. Ti bodo po odrejanju Odbora za del. sodnikov poverjeni z 'vodstvom prij. tekem, vendar se morajo pismeno obvezati, da bodo v gotovem času pristopili k polaganju izpita. V kolikor se bo javilo dovoljno aspirantov v okrožje Mo Trbovlje, se bo tudi pri Mo Trbovlje ustanovil odbor za del. sodmkov. Istočasno se vzame na znanje prijava g. Svetka Andreja, Celje, ter se poveri Mo Celje (Odbor za del .sodnikov), da imenovanega delegira k prij. tekmam, odnosno k tekmam, ki nimajo značaj prvenstvenega tekmovanja. Odbori za del. sodnikov pri Mo Maribor in Celje morajo imeti redno tedenske seje, na katerih delegirajo sodnike in katere morajo do petka vsakega tedna o tem obvestiti. Na znanje se vzame dopis SK Svobode Maribor št. 191 od 22. VIII. 1931, v katerem prijavlja nov odbor (predsednik g. Knez, tajnik I. g. Petejan Bruno). LNP apelira na svoje klube, da točno zasledujejo odredbe vseh odborov LNP, posebno določbe, ki se tičejo odigravanja prv. tekem. Klubi naj vplivajo na svoje članstvo, da se drži pri vseh tekmah red, da se pokorava odredbam rediteljev. Moštva naj nastopajo točno ob določenem času. Vse nepravilnosti, ki jih bo doznal LNP, se bodo strogo obravnavale. Za vsako tekmo ima odrediti vsak klub stranskega sodnika, pods. ligaški klubi pa po dva. Za reditelje in stranske sodnike naj se delegirajo le starejše osebe. — Tajnik I. Cene vstopnicam k prvenstvenim tekmam posavezne lige so za Ljubljano, Maribor in Celje: dijaška stojišča S Din, navadna stojišča 10 Din, nepokriti sedeži 15 Din, tribunski sedeži 20 Din, ložni sedeži 25 dinarjev. Prost vstop k gornjim tekmam imajo sa. vezni sodniki, odborniki LNP, odborniki Mo, ki se pa morajo izkazati s predpisano legitimacijo. .Nadalje po 13 igralcev vsakega nastopajočih moštev, 1 stranski sodnik ter toliko rediteljev, kolikor jih odredi LNP odnosno Mo, a od uprave igrišča, na katerem se igra, največ šest odbornikov, ki se tudi morajo legitimirati z izkaznico Uprave igrišča ter športni poročevalci. ki se izkažejo z legitimacijo, izdano od LNP, odnosno Mo. V poslednjem primeru gre le za športne poročevalce listov, ki izhajajo na sedežu Mo. Razpis tekmovanja v plavanju in skokih za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in za prehodno darilo SK Ilirije. V svrno propagande plavanega športa razpisuje SK Ilirija v Ljubljani za nedeljo dne 20. t. m. tekmovanje v nlavanju in skokih za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in za prehodno darilo SK Ilirije in to po teh propozici-jah: Tekmovanje se vrši po pravilih JPS. Program obsega proge predvidene v Tehničnem pravilniku JPS kot junioske konkurence in to: dame 50 m prosto, 100 m prosto, 100 m prsno; 100 m hrbtno, 4X50 metrov prosto, skoki. Gospodje 50 m pro. sto, 100 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 4X50 m prosto, skoki. — Pravico udeležbe imajo vsi orni gojenci ljubljanskih srednjih šol, ki so bili v šolskem letu 1930-1931 pravilno vpisani kot redni učenci. Tekmovanje se vrši v bazenu kopališča SK Ilirije. Vsak zavod more prijaviti na poedi-no disciplino po dva tekmovalca in eno rezervo. Isto velja za štafete. Prijave, ki na) obsegajo ime, priimek, zavod tekmovalca in disciplino je poslati do četrtka dne 17. t. m. na naslov: Alfred Poeschl, kopališča SK Ilirije, in sicer do 18. ure. Prijavnime ni. Prvoplasirani vfvsaki disciplini prejme naziv »Pr\ak srednjih šol« zavod pa, ki doseže največje število točk, prehodno darilo SK Ilirije, ki preide v trajno last po trikratni zaporedni ali petkratni osvojitvi v presledkih. Skoki se izvajajo raz desk 1 m ali 3 m, in sicer štiri poljubni skoki. Vrstni red in čas tekmovanja se bo objavil naknadno. Tekmovanje se bo do definitivne osvojitve prehodnega c*aiila vršilo vsako leto začetkom šolskega leta po istem programu in po istih propozicij ah in se bodo beležili najboljši rezultati kot srednješolski rekordi. Sestanek prvorazrednih klubov bo jutri ob 20. pri Stepiču v Šiški. Vabijo se gg. od SK Jadrana. Dnevni red jako važen, zatorej točno in sigurno. Juniorske pokalne tekme. Danes se odigrata na igrišču Ilirije dve tekmi za uteš-no darilo, in sicer ob 9. Mladika : Hermes ir ofc 9.30 Hermes : Korotan. Ako bi deževalo, se preložita tekmi na prihodnjo nedeljo. SK Grafika. Naslednji igralci morajo biti točno ob 13.30 pri glavnem vhodu igrišča Primorja: Zupančič, Mihelčič, Novak, Bežan. Kobal, Kmetič, Pungerčan. Mekina. Trobevšek, Potrata, Štromajer, Stupica II, Juvan in Brumen. Ob 14. prvenstvena tekma z ASK Primorjem II. Opremo prinesite s seboj, dres Tdeč. /1SK Primorje (lahkoatletska sekcija). Zaradi prestoječega dvomateha & Concor-dio v Zagrebu 3. in 4. oktobra naprošam naslednje atlete, da se sigurno udeleže treninga in sestanka na igrišču Primorja v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 17.: Zaje, Kosec, Tršar, Umek, Beranek, Kovačič, Bojan. Raič M., Bucek, Žorga, Ogrin, Podlunšek, Černe-tič in OraSem. ASK Pimorje (nogometna sekcija). Igrači Jamica j, Svetic,' HassL Pišek, Sočan, Slamič, Zemljak, Jug, Slapar, Jež, Uršič morajo biti v garderobi točno ob 15.30. Igrači Baum I in II. Šinkovec, Jug II, Sinkule, Pišek II, Trajkovič, Celeari, Čebohin, Pe-terlin, Golob, MlinaT morajo biti pa ob 13.45 v garderobi. ASK Primorje (nogometna sekcija). Za današnjo tekmo -ršijo službo: blagajna Vi-dic in Drufovka., vrhovni reditelj Grzetič, reditelji Juntes, Fuchs, Bančič, Gorjanc, Bašin Lojze, Sintič, Sancin G., Strnad, Petrič I in II. — Vsi morajo biti na igrišču točno ob 13.45. Kdor zamudi in pride v po-štev kot reJ:telj. SK Zagorje : SK Retje 2:0 (1:0). Minulo nedeljo je SKZ odigral svojo prvo prvenstveno tekmo z žilavim trboveljskim klubom Retje. Zavedajoč se vseh slabosti začetniških klubov, je zelena enajstorica domačih položila v svojo igro vso voljo do zmage, ki Si jo je priborila zasluženo in z lepo igro. Gostje so predvedli sicer lepo in taktično boljšo * igro, ki pa ni mogla zaradi izborne oHrambe domačih izsiliti niti častnega gola. Sodnik g. Marin je moral v drugem polčasu prekiniti igro za par minut, da se je razburjenost zaradi nekih odločitev vzrujane množice polegla. V splošnem je nudila tekma dokaj zanimivih in napetih trenutkov. Danes v ne-deljb ob 17. ?e srečata na igrišču SKZ in nevarni SK Amater iz Trbovelj. Upamo, da bodo zeleni tudi V tej prvenstveni tekmi izvršili svojo dolžnost. *j Iz življenja in sveča Vesoljni potop na Kitajskem Iz vode štrle le še strehe hiš v Hankovu Človeške žrtve, ki so jih zahtevale poplave na Kitajskem, gredo v milijone. Kolera in tifus vladata na poplavljenem ozemlju. Društvo narodov je organiziralo nujno pomoč, vendar ne bo mogoče rešiti nadaljnjih stotisočev pred kugo in lakoto. Kemična vojna Strupeni plini ne bodo samo uničevali življenja, ampak bodo zastrupili tudi živila Za Vašo deeo! <7./{2 /fJ/ J- . d. I s /f /p/ -i^-aj? 17 ^ ' -ra^teo-nr^) Ce/k , cieA i/~ s * <2 L l ■C- V •^A^jt^n-vr^' in****. J , Smatramo za svojo dolžnost, da v interesu roditeljev kakor tudi učiteljev obelodanimo gornje priznanje, ker je to najboljši dokaz, da je Ov<> maltine za zdravje v istini dragocen izdelek. — Na zahtevo pošljemo brezplačen vzorec. — Dobiva se povsod: mala škatlica Din 16, Dr. A. Wander, d. d., Zagreb 11347 Velike poplave tudi v Indiji Prebivalci so se rešili z živino na železniške nasipe, ki so edine višine v poplavljenem ozemlju, Od približno 600.000 organskih kemičs nih spojin, ki jih poznamo, se vojna tehnika poslužuje le kakšnih 70 za uničevanje, a te spojine presegajo po svojih učinkih vsa ostala uničevalna sredstva. Že aks cijiski radij strupenih plinov je ogromen. Če jih razpi-havajo na fronti 10 km in veje veter z brziio 3 m na sekundo, okužijo površino 20 milijonov štiri jaških metrov in uničijo vsatko življenje. Vojni plini sestoje večinoma iz halogen« skih spojin, anorganske snovi uporabljajo zanje le malo. Učinek je različen. Zloglasni fosgen vdere n. pr. v najmanjše kotičke pljuč in draži tam celično mreno, ki loči krvna telesca od svežega zraka. Plazma, po kateri se krvna telesca pretakajo zaene *:liti skozi mreno, da odplavi strupenega vsiljivca. To povzroča po eni strani prenapolnjen os t pljuč, ki vede do zadušitve, po drugi strani pa postane kri zaradi izgube p'azme gosta in lena. kar omrtviči delovanje srca. Z jesenskih manevrov £ran-coske vojske Francoske kolonialne čete, ki se udeležu-jyo letošnjih velikih jesenskih manevrov francoske armade med Laonom in Reimsom Nedelja ob Temzi Ob nedeljah v Angliji ni športnih prireditev in stadioni, plavališča ter dirkališča so zaprta kot gledališča in kinematografi. Športniki počivajo, množice gledalcev pa sedijo doma ali pa uživajo mir v prosti naravi. Skoraj ironično zveni po stari angleški tradiciji, da je prav nedelja za Angleža najbolj delovni dan in Londonci ravno ob nedeljah vstajajo nenavadno zgodaj in se vračajo domov pozno, utrujeni in zaspani. Kaj delajo hladni Angleži ob nedeljah? Ta dan posvetijo športu m telesni negi in p o sede v neštevilnih barih, ki se zapirajo ob vsakem dnevnem času in otvarjajo vselej zopet takrat, kadar je žeja največja in grlo najbolj suho. AVeekend« ie za Angleža, posebej pa še za Londonca, stroga zahteva, ki se jI ne odreče nihče; navdušenje za »weekend« je tako splošno, da so vsa mesta ob nedeljah kot izumrla. Pravi »\veekend« Angleža se začenja že ob sobotah popoldne in nadaljuje ob nedeljah ob zori; vse hiti na prosto. Z avtomobili, motorji, prikolicami in vozili vseh vrst beže iz mestnega obzidja. Množica odloži vsakdanji posel; aristokrati, meščani in delavci zapuste mesto, odkoder so vse ceste polne izletnikov. Obeh spolov in vseh starosti... Nedavno je neki angleški novinar zapisal, da ima ženska z avtomobilom več sreče kot s politiko. Im res je ob nedeljah videti po cestah na stotine vozil, ki jih vodijo pogumne zastopnice nežnega spola. Kdor nima avtomr^:la. ne hodi peš, tem-več odhaja z avtobusi. Nič manj naLrpa- Diklor d i et iilsulf i d ali lost, drug strupeni plin, usmrča kožne celice in na koži se pojavijo mehurji, kakor da je oparjena. V telesu samem uniči vse življenjske funkcije, kar ima za posledico seveda takojšnjo smrt. Druge snovi rabijo sajmo za začasno omejitev gibalne prostosti in so temu pris merno manj neposredno škodljive. Poleg omamnih plinov so to n. pr. plini, ki po; vzročajo solzenje, med temi kloraeetofe-non, in plini, ki dražijo sluznice, n. pr. ar-zakridiniklood, ki povzroča kihanje ii srbenje. F en ilflc a rb i lam inik lor i d povzroča bljuvanje, drugi plini drisko. Oblaki fluo* rovega vodilka oslepijo steklo, taiko da postanejo daljnogledi, daljavomeri itd. nerabni, v dušikovem okisu zguibi guma elastičnost, isto tako se pokvari usnje in obleka. To postane lahko zelo usodno, kaj* ti poitem imajo usmrtilni plini dostop do telesa. Umetne megle, ki zagrinjajo velika ozemlja, so dobro obrambno sredstvo, a kot dopolnilo k strupenim plinom pos stanejo lahko strašno orožje, ker otežijo n. pr. pomoč zastrupljencem. Mesto, ki so ga napadli s strupenimi plini, je praktično izročeno poguibi, kajti plini ne uničuijeijo samo življenj, temveč pokvarijo živila in vodo, varnostna sredstva proti njim pa niso preveč zanesljiva. Umobolni milijonar Milijonar John 0'Banion v Newyorku se ni maral pokoriti odloku konzilija psihiatrov, ki je odredil njegov prevoz v zasebno umobolnico. Pritožil se je na sodišče in dve uri pripovedoval o svojem pisanem življenju. Pobegnil je kot 14-letni deček od prestrogih staršev in kmalu izumil neko umetno usnje. Prijavil je patent, ustanovil delniško družbo za izkoriščanje izuma in sčasoma nakopičil 15 milijonov dolarjev premoženja. A hudo je trpel na živcih in se naposled obrnil na zdravnike, ki so ga proglasili za umobolnega in odredili, da mora v umobolnico. V času svojega bivanja v tem zavodu je povečal 0'Banion svoje premoženje za nadaljnja 2 milijona dolarjev. Postal je tudi ravnateljev gospodarski svetovalec, na novo uredil vse računstvo v umobolnici in izdatno zvišal njene dohodke. Priče so potrdile te izjave v popolnem obsegu, a zdravniki so vendar nepobitno dokazali, da je nadarjen bogataš dedno obremenjen na živcih. Na to je odbila sodnija pritožbo in je moral nesrečni milijonar v doživljenjski zapor. Menda je to edini človek na svetu, ki kljub svoji bolezni tako uspešno kopiči bogastvo. ni seveda niso vlaki — nadzemski in podzemski — in cestne železnice — v dveh nadstropjih, ki prevažajo tisoče rn tisoče na deželo. Ljudem, ki nimajo lastnih prevoznih sredstev, so prav priljubljeni tudi mali parniki, sicer počasni, toda zelo udobni. Prav za prav je izlet s parnikom še najzanimivejši. Pogled na oba bregova Temze nudi šele pravo sliko, kako navdušeno se posvečajo Londonci svojemu »weekendu«. Komaj zapusti parnik westminsterski most, kjer je pokrajina še mračna in meglena, se že pričenja življenje. Valove Temze režejo motorni čolni, ki se pripravljajo za neko tekmo. Ob nedeljah so najbolj vztrajni. Nato se vrsti nepregledna vrsta skladišč, temnih :n monotonih kot jetnišnice. Prve zelene lise se pokažejo šele po blackfriar-skem mostu in naznanjajo lepo naravo ob zgornjem delu Temze, kjer se vrše vsako leto največje in daleč po svetu znane veslaške tekme. Tamkaj tekmujeta tudi obe slavni univerzi OxfoJutra«. 40278-2 Šofer-mehanik ključavničar. vdovec, išče nairteščenja v delavnici, skladišču ali slično. Zmožen jezikov. Cenj. ponudbe pod »33« na ogl. odd. »Jutra«. 40299-2 Bivši občin, tajnik primorski, išče tudi najnižjo, dostojno službo na deželi. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 40297-2 Šofer s prakso, trezen in zanesljiv ter vešč popravil želi službe. Ljubo Juvan, Zagorje ob Savi. 40051-2 Pek. pomočnik 40 let star, vešč vseh del, želi službe v mestu ali tudi na deželi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 40064-2 Vzgojiteljica s prakso, vešča nemščine ter srbohrvaščine, vajena šivanja ter gospodinjstva želi mesta k otrokom. Ponudbe pod »Ljubim otroka« na ogl. odd. Jutra. 40059-2 Za postrežnico grem za ves dan, ev. za dopoldne ali popoldne. Vešča sem vseh del. Naslov v ogl. odd. Jutra. 40063-2 Natakarica pridn3 in poštena in zna tudi dobro šivati, snažna, zmore tudi nekaj kavcije, želi mesta v kaki boljši gostilni. Ponudbe pod »natakarica« na ogl. oddelek J. 40044-2 Prodajalka starejša moč, vešča nemščine — želi nameščenja za takoj. Gre tudi za blagaj-ničarko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Dobra moč 4. 39890-2 Mlado dekle pridno in pošteno, ki zna šivati, želi službe kot hišna pri dobri družini na Gorenjskem. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 39857-2 Gospodinja z večletno prakso želi mesta pri boljšem gospodu ali dami. Dooro kuham ter opravljam tudi druga dela. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Inteligentna 34«. 40204-2 Pošteno dekle z večletnimi lepimi spričevali, vajena kuhe in drugih hišnih del in zna tudi šivati, išče mesto sobarice ali pomoč gospodinji. Cenj. dopise prosi na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Poštenje«. 40194-2 Deklica 3. raz. meščanske šole, stara 16 let, želi učenja v hotelu ali restavraciji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40166-2 Tovarn, jermenar in sedlar zmožen tudi tapetništva, išče službo. Ponudbe pod šifro »Nastop takoj« na oglasili oddelek »Jutra«. 40214-2 Gospodinja vajena vsakega dela in kuhe, poštena, išče stalno službo. Gre tudi k finanč mi kontroli na deželo. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodinja«. 40222-3 Kontoristinja z 10 letno prakso, zmožna knjigovodstva kakor tudi drugih pisarniških poslov išče nameščenja. Sprejme tudi mesto blagajničarke. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vestna in poštena«. 40238-2 Osebno pravico za restavracijo ln kavarno dam tistemu, ki me vzame v službo plačilnega natakarja. — Ponudbe pod šifro »Dam takoj«. 40211-2 Vrtnar vajen samostojnega vodstva, dober v predelavi ranega sočivja (Pruhbeetgemuse), cvetlic ln druga v to spadajoča dela. želi mesta. A Lazar, Kolodvorska ulica 31. 40314-2 Vrtnar srednje starosti, ne-omadeževan. Izkušen v vseh ozirih, zraven zvest tudi drugim delom. išče službe. Nastopi takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 40347-2 Na graščini ali večjem posestvu išče siužbo mož, star 30 let, vajen vseh kmečkih in gospodarskih del. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 40329-2 Krojaški pomočnik dobro izvežban. vsakovrstnega dela išče službe. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40327-2 Več potnikov sprejme ameriianska vele-firma, proti fiksni plači in proviziji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Amerika«. 39889-5 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fikfum in provizija«. 39877-5 Potnika za Slovenijo išče vpeljana tvrdka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen«. 40146-5 Potniki ki so dobro vpeljani po vseh uradih in šolah v Dravski banovini, dobijo v zastopstvo zelo rentabilen postranski predmet. Potrebna kavcija Din 200.—. Pismene ponudbe z referencami pošljite na Hvgisa-na, Zagreb, Klaičeva ul. 27. 39855-5 Potnike za povečanje slik proti visoki proviziji za Kranjsko in Hrvatsko, kakor tudi stalnega zastopnika za Ljubljano sprejmemo. Mina, Maribor-Pobrežje, Nasipna ul. 16. 40005-5 S praktičnimi nepogrešljivimi artikli in novostmi se kljub gospodarski krizi še vedno najde izhajanje. Kateri agenti so prosti. Plačamo najvišjo provizijo in dijete. Zadostuje kratka dopisnica. Na vsako oferto vesten odgovor. Trgovska hiša Sapira, »Omnia«, Dunajska cesta 36. 40169-5 Potnika za prodajo žganja po dravski banovini sprejmem takoj pro*i proviziji. Ponudbe na veležganjarno Zangger v Celju. 40341-5 2 Camernikova šoferska šola LJubljana. Dunajska e. 36 (Jogo • Auto) telefon 2236- Prva oblast, koneesijoniran« Prospekt 15 tastonj — pl-Site ponj! 851 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija, Študentovska ulica št. 9/1. 291-4 Francoščino poučuje diplomirana gospa Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39956-4 Francoščino in nemščino kakor tudi klavir in italijanščino poučuje diplomirana učiteljica na Mirju, Groharjeva ulica štev. 5. 40304-4 Nemško konverzacijo in pouk nudi gospa po 10 Din za uro. Poljanska cesta 13/n, levo 39653-4 Gospa Orthaber zopet sprejema 8 15. septembrom otroke do šolske dobe, za pouk nemščine. Gosposveteka 12, dvorišče 39608-4 Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11, pritličje. 37973-4 Gospa visoko izobražena, z diplomo pariške univerze, temeljito poučuje angleščino ia francoščino. — Kulakova, Škofia al. št. 17, 12—2, 18—20. 38935-4 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 38574-4 Osmošolec poučuje po zmerni ceni vse realgimnazijske predmete. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh siguren«. 40150-4 Srbohrvaščino poučuje gospodična. Javiti na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Strokovno«. 4012S-1" Za srbohrvaščino želim učiteljico ali učitelja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »honorar«. 39942-4 Angleško, francosko italijansko, nemško poučuje diplomirana Švi-carko, ki je bil dalj časa v Angliji, Franciji in Italiji. Pavla Kovač, Miklošičeva cesta štev. 22/IIL 40164-4 Francoščino, klavir poučuje strokovno izprašana učiteljica. Wolfova 10, II. nadstr. a. 40075-4 Dame, pozor! Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja r.n izvrševanje damskih oblek Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg, 24.-I. nasproti magistrata. Uspeh zajamčen, kroji po meri. 39311-rf V 3 mesecih vsaktto govori francosko ali angleško. Moderna metoda^ Žabjak. Hrenova 17-1, levo, 3. vrata. 40173-4 Nemški pouk in srednješolske inst-rukcTlB (tudi francoščino) prevzame akademik A. Novak, Krakovski nasip št. 26/1. 40237-4 500 Din tedensko plačamo osebam, ki imajo mnogo poznanstva! Pers-sons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovori 257 Zastopnik založbe, resen, dobrega nastopa se sprejme za akvi-zicije velikih književnih del. Informacije v klišarni Deu, Dalmatinova ul. 40035-3 Pozor! Mizarske tvrdke s pohištvom! Že večletni zastopnik večje tvornice za stole imam veliko poznanstva med boljšimi sloji bi rad prevzel šd v zastopstvo tvrdko s pohištvom. za katere predmete imamo mnogo interes?n-tov. Uspeh za-siguran. Tvrdke na obroke imajo prednost. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod značko »Pohištvo«. 39837-3 Zastopnike rajonske za prodajo mantv. fakture na obroke, sprejmem za Vrhniko, Dogatec, Rakek, Cirknico, Lož, — Škofjo Loko in Litijo. Pogoj: zelo dobri. Ponudbe pod Dober zaslužek na ogl. odd. Jutra. 39932-S Pozor, gospodinje! Pozor, neveste! Sprejemam vsa šivanja perila, štikan,ia r.a stroj po nizki ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 40071-3 100 Din dnevno zaslužita pri privatnih strankah. — Marmorna industrija, Ko-menskega ul. št. 17. 39891-3 Zakaj brezdelnost! Dame in gospodje, primerno oblečeni, najdejo hvaležno zastopstvo. — Predstaviti se vsak dan Dunajska 36, Šapira. 40168-3 Pletilji s strojem št. 12 ali 14 nudim dober zaslužek. Ponudbe pod »Trikot« na ogl. odd. »Jutra«. 40200-3 General, zastopstvo s skladiščem oddam agilnim gospodom. — Prodal a!na ni potrebna. Vprašati: Lignit, Kassel, Deutschland. 40215-3 Premog in drva • prodaja Jezeršak, Vodmat 200 Puhasto perje čisto, Sobano, kg po 48 Din, druga vrsta kg pO 38 Din, čisto belo gosjo kg po 130 Din te čisti puh kg po 250 Dia razpošilja po pošt. povzetju l. br0z0v1č, zagreb, Ilica 82. 22-fl ORI^IML LUDV. BARAGA Ljubljana šelenburgova ul. 6 TELEFON 29—80 RAZMNOŽE VALEČ - PRESERVAT - FKSAT - DOBITE PRI TVRDKI pazite na varstveno znamko i Otroški voziček ponikljan, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40033-6 Kompletno stiskalnico s kletko ln novim strojem za mletje jabolk. 9 dobro ohranjenih sodov z 400 do 1200 1 vsebine, naprodaj po ceni pod roko skupaj ali posamezno. Vprašati J. Samec, Ptuj, Dominikanski trg 1. 40088-6 Posteljo g mrežo, nočno omarico in mizo prodam radi selitve. Friškovec 6, 1. ndstr., poleg belgijske vojašnice. 40101-6 Otroško perilo livalni stroj, kuhinjska omara, podobe in drugo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40107-6 Dva akvarija krasno nasajena, proda Okorn, Povšetova 16. Kodeljevo. 40097-6 Črno pohištvo ilnbro ohranjeno in svilen pinč (Seiden Pinč) prodam. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 39921-6 Patent življenji zmožen, dokazljivo dobro idoč, prodam radi bolezni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Goldsru-be«. 39901-6 Entlarico in tambu-rirni stroj rabljen, v dobrem stanju. Brada Segulin, Vojašniška 2, Maribor. 40011-6 Sokolski kroj iKvmplef.en, šestkrat nošen nnprodaj za 730 Din. Naslov nove oglasni oddplek »Jutra c. 40276-6 Vinske sode od 200—500 litrov, kakor tudi hramne sode od 15 hI do SOM, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 3S443-6 Trgovina Marija Rogelj Ljubljana, Sv. Petra c. 26 priporoča klotaste hale in predpasnike v vseh velikostih, za šolarice. 38559-6 Otroški voziček boljši, skoraj nov naprodaj pri hišnici na Aleksandrovi cesti štev. 10. 40288-6 Munga z* perilo gladit, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40321-6 Velik sod 194S litrov, poceni pr-oda Josio Hojnik, Celje, Gosposka ulica 25. 40338-fi Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16. Tel. 33-13 Lutzovo peč poceni nnprodaj pri hišniku na, Dunajski cesti 36. 39909-6 Del verande in 21 oken zraven, proda Vincek, Celovška cesta 42. 40156-6 Italijansko brinje novo, prodaja A. Sarabon, Ljubljana. 4015S-6 Štedilnik (Tischherd) dober in dobro ohranjen proda Avg. Grad, Streliška ulica 7. 40118-6 Gozdne sadike smrekove, "3 in 4 letne, ter mecesnove. 2 in 3-letne, se bodo oddale za jesensko in spomladansko saditev po primerni ceni iz lastne drevesnice (Bukova gora, gorenja). Naslov: Andrej Ožbolt, oskrbnik. Koprivnik pri Kočevju. 38509 Sir-trapist in čajno maslo Trapist sir polnomasten, fini Din 25.—, trapist sir, polnomasten, trd. Din 20.—. trapist sir, malomasten, Din 7.—, čajno maslo v osmin-skem zavitku Din 42.—, čajno maslo v bloku Din 40.—, maslo, za kuhanj« Din 35.—, pošiljam od o kg dalje franko po prevzetju po vsej državi. Povsod s-prejmem zastopnike. — Prvo zagrebačko bigijeni-čko centralno mljekarstvo Ivan Horvatič, Zagreb, Ilica 69, tel. 2333. 40058-6 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj v Stauičevi ulici štev. 22. 40162-6 Kf4fxUn Reklamno tablo veliko, leseno, in svetlob no napisno kupim. — Ponudbe na delikateso v Vegovi ulici št. 2. 39950-7 Divji kostanj, želod p> najvišji ceni kupuje V. H. Rohrmann v Ljubljani. 39415-7 Več ročnih stolov tudi Jacquardov kupim. Po-) nudbe pod »Ročni stole na * podr. Jutra v Mariboru. 39839-7 Lepo pisalno mizo polico in mizo za pisalni stroj kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trd lest. 40206-7 Sode oljnate in vinske od 100 1 naprej, v dobrem stanju, brez vonja, ponndite takoj tvrd. Peter šetina, Radeče, Zid. most. 40057-7 Osebno tehnico (JPersonenwage), rabljeno, v dobrem stanju, kupim. Naslov v oglasnem oddelku J. 39911-7 Na obroke lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detaljnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova 1 fpri sodniji). 39917-7 Zofo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zofa«. 40286-7 Spalnico z eno posteljo, poselsko posteljo, 2 omari s predali, otroški voziček, več slik, nekaj posode prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 39S95-6 Akvarij prodam. Poizve so pri tvrdki RemžgaT in Smerkol, Florijanska ul. 13. 39888-6 Sesalca prahu nova, tipe Siemens et Schuckert z veliko sesalno močjo poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 39690-6 Steklena omara lepa, za knjige, pripravna za pisarno ali trgovino in omara za kartoteko poceni naprodaj pri hišniku na Dunajski cesti 36 39910-6 Vinske sode »cl 100—800 litrov vsebine proda Dobrajc, Maribor, Tattenbachova ulica št. 21 39833-6 Otroški voziček lep, skoraj nov, in velika kuhinjska kredenca m:)!o rabljena, naprodaj v Lavričevj ulici štev. 15 — Bežigrad. 39736-6 Biljard Seifert kavarniške mize, kredenco s pultom in stole poceni prodam. Informacije daje Komisijonar štev. 28. pred Slonom. 39747-6 Otroški voziček jj vzmetih, skoraj nov ugodno proda Meše. Šiška, Medvedova cesta štev. 21. 37720-6 Volno za modroce zelo poceni prodaja Sega. Cankarjevo nabrežje št. 5/1 38659-6 Gojzerje št. 38 juhten, par črnih boks-čevljev in sive telovadne čevlje št. 39 ter nekaj obleke za 13 do 14 let starega fanta, vse jako dobro ohranjeno prodam. Ogleda se samo popoldne Slomškova ulica 23. I., levo. 40224-6 Dve oljnati sliki originalni, mojstra Jakopiča," so naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 40268-6 Pletena roba prvovrstna, volnena, na prodaj po nizki ceni. Vrhove, pletarna. Zidani most. 38469-6 Stelaže, pulte, mize pripravne za vsako trgovino, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 40269-6 Salon Louis XVI bogato pozlačena garnitura radi selitve ugodno naprodaj. Naslov pov« ogl. oddelek »Jutra«. 40270-6 Pisarniško opravo lepo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40273-6 2 peči ena na žaganje in ena znamke »Zeptan« prodam. Vrtača 14. 39990-6 Sode od masti, uporabne za kislo zelje, proda Konzumno društvo za Slovenijo Šiška, Žibertova ul. 27. 40065-6 Velik transparent z električno razsvetljavo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40272-6 Dobro hrano domačo nudim dvem osebam po 20 Din v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39680-14 Okusna opoldansko hrano Juho, meso, prikuhe, močnata jed, kompot, Din 15.—, nudim 4 osebam (Wienerktiche). — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40087-14 Starejša gospa vzame starejšega gospoda v vso oskrbo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 39794-14 Gospode in dame sprejme boljša rodbina na Izvrstno Somačo hrano v bližini policijske direkcije. Dnevno 20 Din. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 40303-14 Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 214-20 Novozidano hišo tristanovanjsko, z velikim vrtom ugodno proda Antonija Brezar, Kranj - Prim-skovo št. 96. 39913-20 Hišo in pletarno v Domžalah prodam. Pojasnila dajo Kari Prelog, Ljubljana, Gosposka nI. 3 39992-20 Gostilno na križišču ceste 16 orali posestva in lepim poslopjem pod ugodnimi pogoji prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Lepa doma-5ija«. 39829-20 Nov motorni mlin z dva para kamnov, 38 eol širok, motor na surovo olje 18 HP, prodam. Potrebno 35—40.000 Din, drugo na odplačevanje po dogovoru. Josip Vinkler, mlinar, pošta Vidovac pri Varaždinu. , 39833-20 Hišo na prometnem kraju, dve avtogaraži, konjski hlev, pripravna za vsako obrt, prodam v Mariboru. Cena po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra v Mariboru. — 40049-20 Večje posestvo z vinogradi ali sadovnjaki v dobri legi, s primernimi stavbnimi in gospodarskimi poslopji bi kupil. Ponudbe pod »Lepo posetvo« na ogl. oddelek »Jutra«. 39708-20 Nova hiša z 3 dvosobnimi stanovanji ugodno naprodaj v Rožni dolini. Stanovanje takoj ni razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 89771-20 Stavbni prostor ca 15.000 m!, na krasnem prostoru blizu tovarne V večjem mestu Gorenjske takoj prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika 156«. 39773-20 Lepa hiša z nekaj zemljišča — pripravna za vpoiojenca, aa zelo lepem in zdravem kroju v Z g. PoTJSanah riasprro-daj. Od postaje oddaljena četrt ure. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zdrav kraj«. 39976-20 Gozd zaraščen 7 johov, prodam. Marija Brišnik, Griže pri Celju. 39793-20 Večje posestvo blizn žel. postaje, 'cerkve in šole kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 32. 39907-20 ..POSEK" Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 proda: VILO, 6 sob. kopalnica, komfort, enosobno stanovanje, garaža, vrt 1600 ms, Mir je. Din 450.000.—. HIŠO, 2 sobi, kabinet, kuhinja, 300 m! vrta, Novi Udmat, Din 105.000.—. H1SO, novozidano, dva dvosobna stanovanja, kleti, 500 m! vrta, Bežigrad, Din 155.000.—. VILI SLIČNO HIŠO enonadstropno, novozidano, podkleteno, dva dvosobna stanovanja, pritikllne, vrt, nedaleč Tabora, Din 260.000.—. HIŠO, enonadstropno, novozidano, 500 m5 vrta, dva dvosobna stanovanja, kuhinja, pritikline, Zg. šiška, Din 150.000.—. HIŠO, pritlično, dvo6ta novanjsko, trg. lokal, 2000 m! vrta, Vič, Din 150.000.—. STAVBIŠČA od 600 do 650 m8, Podrožnlkom Din 40.—. Poleg tega več drugih stanovanjskih, trgovskih, gostil, hiš, v mestu, na deželi, kmečka posestva, stavbišča v vseh velikostih, v največji izberi in najugodnejših cenah. 40117-20 Hišo na Vrhniki noro, dvostanovanjsko, enonadstropno,. z velikimi kletnimi prostori, ki »o pripravni za vsako trgovino, skla&išče, delavnico, ugodno prodam. Hiša še nima hišne štev. Vsi spodnji prostori betooiranl, eno stanovanje 9 kopalnico, vodovod in elektrika vpeljani. Pri hiSi mal zelenjadni vrt. Pripravna ta. letovi-ščarje, ker je na prahu prostem kraju, v bližini tekočega potoka. Cena 128 tisoč Din. Vse informacije daje Lovro Rogelj, Vrhnika 39082-20 Enodružinsko hišo ali majhno posestvo, pripravno za penzijonista, kupim blizu železnice ali avtobusne zveze. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Enodružinska«. 38851-20 Nova vila s 4 stanovanji in vsemi pritiklinami, elektriko, vodovodom, kanalizacijo, kopalnico in drugim, naprodaj 5 minut od cestne že-lez.nice. — Pojasnila daje županstvo Moste pri Ljubljani. 89556-20 Stavbne parcele v lepi in solnčni legi ob Dunajski cesti naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 261-20 Vinograd, posestvo lepo, tik farne cerkve in šole, pripravno za vsako obrt, ker ni nobene konkurence, pod lahkimi plačilnimi pogoji prodam. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko »Zelo ugodno«. 39828-20 Hišo ali vilo dvostanovanjsko, novozidano, podkleteno kupim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo«. 39906-20 Enonadstrop. hišo lepo; na prometni cesta v bližnji periferiji mesta, 25 minut od glavnega kolodvora prodam. — PaTket, elektrika, vodovod, vrt, pripraven lokal, vse podkleteno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39612-20 Posestvo v Prekmurju obstoječe iz 9 Johov, trgovino, obstoječo že 60 let na dobro idočem kraju s prvovrstnimi skladišči, lepo stanovanjsko hišo. krasnim vrtom in sadonosnikom, dobro Idočo in vpeljano eksportno trgovino z poljskimi pridelki in živino po želji z klavnico se vsled družinskih razmer ceno proda. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38608-20 Lepo posestvo srednje veliko, oddaljeno četrt ure od postaje Grosuplje, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40126-20 Najboljši ŠIVALNI STROJI IN KOLESA ini pO" - Gritzner" Jos. PETEUNC ZA VODO Telefon štev. 2913. Ljubljana ZA VODO ček. račun 12.005. Nova hiša dvostanovanjska pod ugodnimi pogoji naprodaj. Stanovanje takoj na razpolago. — Poizve se v Kralj Matjaževi ulici 36, Studenci Maribor. 39692-20 Posestvo 18 johov veliko, s hi So, gospodar, poslopjem, njivami, travnikom, gozdom in sadonosnikom, vse t neposredni bližini ceste, železnice in postaje, prodam za 115.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39550-20 Hišo z gostilno in nekaj zemljišča, na prometnem kraju kupim v ceni do 100.000 Din. Frame Skubi-c, Zavrstnik pri Litiji 39625-20 Novo hišo z lepimi prostori za vsako obrt, posebno za vinsko klet, v centru mesta prometnega kraja v Sloveniji prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Za srečo«. 40111-20 Dvostanovanl. hiša novozgrajena, poleg Kranja naprodaj" za 60.000 Din Vodovod in elektrika. Poizve se: Primskovo št. 89 pri Kranju. 40132-20 Stavbišča v Kraljeviči na morju, eno od 88 kv. hvatov, v centru mesta pod ugodnimi pogoji proda M. Keser, Brežice 105. 40113-20 Hišo z velikim vrtom v lepem kraju ob glavni cesti prodam. Pojasnila daje Lipov-nik, Limbuš pri Mariboru. 40008-20 Posestvo lepo, vzorno, moderno urejeno, za vsako svrho uporabno, tik glavne ceste na Teznem pri Mariboru prodam. Istotam prodam lepo prostorno vilo z velikim vrtom. Vprašanja je poslati pod »Vzorno posestvo« na upravo lista v Mariboru. 40001-20 Gozdove z Tfltnljiščem, za sekanje sposobne ali gozdna posestva kupim. Ponudbe t natančnim popisom in skrajnimi cenami pod »Današnje cene« na oglasni odd J. v Mariboru. 40000-20 Hišo s trg. lokalom ali pa manjše posestvo kupim na točki, kjer bi se dalo vpeljati špecerijsko trgovino. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »V gotovini«. 40060-20 Hišo v mestu z obrtnim lokalom prodam. J5 enonadstropna z vrtom tik vode, elektrika in voda v hiši. Pogoji ugodni. Vpraša se Moro-cutti, Kočevje 138. 40062-20 Letovišče, vilo z lepim sadovnjakom na lepem kraju na Gorenjskem prodam. Cena 120.000 Din. Avtobusna zveza. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod »120« na ogl. odd. J. 39757-20 Vila pripravna za gostilno aU kaj sličnega, približno pol ure oddaljena od postaje in cerkve, z dvema oraloma zemlje ugodno naprodal. Vprašati ali ponudba poslati pod šifro »Prodaja vile« na agenturo Pichler v Ptuju. 40163-20 Vilo pod Rožnikom dvo ali tristanovanjsko kupim. Stanovanja s 3 sobami, kopalnicami ln pritiklinami. Ponudbe pod šifro »Nova vila« na ogl. odd. »Jutra«. 40228-20 10 % obrestovanje dosežete z nakupom lepe enonadstropne, no-vozldane hiše, s tremi stanovanji, velikim vrtom, Pod Rožnikom. Cena 275.000 Din. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 40228-20 Polovico hiše dam v najem. Sobo, kuhinjo ln en lokal, na novo zidan, v izmeri 43 kv. metrov, delavnica je pripravna za vsakega obrtnika, tudi več metrov zelenjadnega vrta, vse za 600 Din mesečno. Več se poizve pri Ivan Svetlič, brzojavna dvorana LJubljana 1. 40243-20 Poslovne lokale za trgovino na debelo ali za pisarne se oddajo za oktober. Pismene ponudbe pod »Lokal« na ogl. odd. »Jutra«. 38983-19 Slaščičarno na prometnem kraju Slovenije, takoj ugodno prodam. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod značko »Brez konkurence« 39838-19 Lokal pripraven za mesarja ali peka, kateri si lahko v za to pripraven prostor postavi peč, na prometnem kraju v Zeleni jami oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39611-19 Parcele naprodaj v začetku Stožic. 200 m od Dunajske ceste. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36217-20 Pisarne Tri dvosobne pisarne ▼ pa-lači Ljubljanske kTeditne banke na razpolago. Dvosobna pisarna se takoj odda r najem, ostale s 1. novembrom t. 1. Reflektanti dobe pojasnila pri upravi. Jutra. 38S35-19 Prostore za pisarno 2 prazni sobi z centralno kurjavo event. tudi za stanovanje oddam na Aleksandrovi cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarna Št. 2200«. 40138-19 Zakonca brez otrok, izvežbana, bi prevzela gostilno, trgovino, večjo delikateso z vinotočem ali kaj sličnega dobroidočega v najem ali bi kupila. — Takoj na razpolago Din 100.000. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za eksistenco«. 40129-19 Gostilno dobro idočo, na deželi pri farni cerkvi, oddam na račun. Zahteva se dobra kuharica in podjeten gostilničar, ki bi prevzet tudi že dobro vpeljano prodajo na debelo vina in piva proti proviziji. Zakonci brez otrok imajo prednost. Ponudbe z navedbo vrste jamstva je nasloviti na ogl. odd. Jutra pod značko »dobra gostilna«. 39863-19 Brivski in damski salon elegantno opremljen, prvorazreden, že 30 let obstoječ, na najprometnejšem prostoru proda Kristek, Varaždin, frizerski salon pri Grand hotelu. 40022-19 Iščem posojilo proti 7 % obresti, na prvo mesto trgovske hiše v centru Ljubljane. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Silro »Posojilo«. 39796-16 50.000 Din posodim samo popolnoma varno za več let po 5 % %. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39S54-16 Privatni kapital 4—500.000 Din iščem na prvo hipoteko, za dobro vpeljano in t polnem obratu obstoječe podjetje, na šestmesečno odpoved in proti 8 % obresti Tajnost zajamčena. Tudi možnost vstopa kot družabnik. Ponudbe na oglas, oddelek. »Jutra« pod šifro »Stroj'ev 30 —. delavcev 50« 39710-16 Hišo novo, g 3 stanovanji, pod Rožnikom prodam. Naslov v oslasnem oddelku Jutra 40310-20 Vinogradno posestvo znano gf. Lambergovo pri Ljutomeru, prodam. Povi%i-na 35 ha vinogradov, sadovnjakov, gozdov, njiv in travnikov. Pojasnila daje notar dr. Stojan v Ljutomeru. 40036-20 Lepo posestvo 25 johov vediko, na iepi, skoro ravni solnčni legi, 1 uro od postaje Blanca pri Sevnici, obstoja iz rodovitnih njiv, travnikov, go zdu, vinograda. Velika bila, skedenj in kozolc. Posestvo je jako sadovoo. — Cena je Din 120.000. Potreben kapital le Din 90 tisoč Din. Vprašati pri Mihaelu Divjaku, posestniku na Blanci pri Sevnici. 40039-20 Hišo pripravno za vsako obrt, dam v najem s 1. oktobrom ▼ MHHni obrtne Sole. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 3W6ž-20 Kmetsko posestvo lepo, v Savinjski (Mini, biten drž. rudnika, oMt*ječe iz 31 oralov lepega gozda, 20 oralov njiv, travnikom in vinograda ter velike stanovanjske hiše t gospodarskimi poslopji ter 8e posebej dveh malih hiš z malim mlinom in vodno močjo, prodam. Celo posestvo je skupaj okoli doma. Zraven prodam tudi nekaj letošnjega^ pri " irJBO^ — UA 1% Hišo eidsao, .Trt UJ Mjceni prodara7 Cena 80.000 3in. Naslov: Pobrezje pri petstanovan J^c o, I dragimi prostori Vogalno parcelo 528 m! veliko, ograjeno, v najlepšem delu mesta prodam za 95.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40324-20 Stavbne parcele pod Rožnikom ngodno naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 40333-20 Hišo v Mariboru s 3 stanovanji, pripravna za vsako obrt, je zelo na prometni točki se takoj proda po nizki ceni. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Pripravno za obrt 150«. 4315-20 Visokopritlično hišo s 3 stanovanji zelo ugodno prodam. Js •-•sa\Fn tovarnPri hifil .le velik vrt. Poizv* se pri Anton Vodoplvec. Zaboršt, Domžale. 40328-20 Lokal in malo skladišče oddam takoj na Poljanski cesti. Primeren za vsakega manjšega obrtnika. Naslov v ogl. odd. Jutra. 40081-19 Brivci, pozor! Prodam brivski in damski salon v industrijskem kra ju, ev. zamenjam za enakega v Celju. Prodam tudi nov brivski inventar. Ponudbe na podružnico Jutra, Trbovlje pod »Bodočnost«. 40050-19 Družabnika s potrebnim kapitalom išče veščak (tujec), specijalist v pletilni in tkalni stroki, ki tudi že poseduje lepo in popolno urejeno "tovarno Tozadevne dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnik«. 39247-16 Prostor za slaščičarno oddam v sredi Novega mesta. Pripraven tudi za bra njerijo. Ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod šifro Takoj 55. 39864-19 Restavracijo ali kavarno vzamem v najem ali pristopim kot družab nik z osebno pravico. Ponudbe pod šifro »Vzamem takoj« na ogl. odd. »Jutra«. 40212-19 Gostilne dobro idočo vzamem na račun, proti položitvi Din 50.000 kavcije. Ponudbe pod »Zmožen« na podružnico ' »Jutra« ▼ Maribora. 88840-19 ■ ^ Poslovni lokal na Dunajski cesti št. 29/1 »e takoj oddajo. Poizve ee istotam. 35905-19 Trgovina z mešanim blagom, 10 min. ,iz Maribora, v neposredni bližini velik« tekstille tovarne, c vse* inreaur-uapro&j i|di #ruita-«HIB tB»n*r. Najemnina .mik*. Vpmša te v ma-Tir*>m-f podružnici Jutra pod šifro «20.000«. 37514-19 Pisarniške prostore krasne in velike S sobe. vrt-n-v!* »lavne poŠte od- Mariboru, restavracija Ren- damo. Naslov 40048-20 i čelj. ▼ oflnsncm oddelku »Jutra«. 39338-19 Manufakturno trgovino na najprometnejšam pro štoru v Ljubljani oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Starost«. 40288-19 Prostor. veliki, svetli, za delavnico ali skladišče, takoj ceno oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 40293-19 Gostilno dobro vpeljano prodam 7 vsem inventarjem. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod šifro »100«. 40318-19 Lokal na prometnem kra iu na Sv. Petra cesti oddam. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Lokal 1 xv vember«. 40312-19 Cestni lokal s kletjo, v novi pal*8f tla Miklošičevi cesti oddam s L nn-emiro®. N»slp na oglasni oddelek • »Jutra* Mesarija«. 40333-19 Kompanjona s 150—200.000 Din išče spreten in izkušen urar, zlatar in optik, organizator, trgovec in reklamni strokovnjak. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Juvelir«. 39635-16 50.000 Din rabim za že v sedmih državah patentirano iznajdbo, da jo patentiram še v šestih. Vrnem s 50»/• obresti; vknjižba dovoljena. Ponudbe pod »Hitri dobiček« na ogl. odd. »Jutra«. 40108-16 Družabnika (co) iščem za dobro upelja-no industrijo, ki bi vodil pisarniške in skladiščne posle, z kapitalom 40 do 60.000 Din. Ponudbe pod značko »Dobro vpeljana industrija« na oglasni oddelek »Jutra«. 40153-16 Družabnika (co) do 20.000 Din k otvoritvi specerijske trgovine na prometnem kraja Ljubljane, proti 8 odst. obresti iščeni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Poznani Ljubljančan«. 40295-16 Gostilno oddam takoj v najem najboljšemu ponudniku. Izve se pri g. Smo-lej Pavel, Jesenice Hru-šica št. 6 do 20. t. m. 40031-17 Hotel restavracijo ali gostilno prevzame takoj v najem premožen gostilničar Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Premožen«. 40110-17 Trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano s stanovanjem in inventarjem oddam v najem. Resne ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Najem«. 39795-17 Gostilno dobro idočo, event. tudi mesarijo, blizu Ljubljane vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 40176-17 Lokal s skladiščem in stanovanjem daje v najem Davorin Tombah, Maribor, Zrinjskega trg 6. 40053-17 Osebni avto odprt, štirisedežen, radi opustitve avtotakse, ugodno prodam ali zamenjan za avto - takse prost vos. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Avto 10«. 39995-1* Avtomobil tv>1 tovor ni ali luksuzni, fe katerega se lahko narerii pol tov orni, za težo 800 k-kupim proti mesečnem odplačevanju. Ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod šifro »Na račun 3000 Din«. 39798-10 Motorno kolo D. K., dobro ohranjeno za 6500 Din naprodaj v Krojaški ulici štev. ITI. 39965-10 Odprt avto znamke »Essei«, 6 cil., dobro ohranjen, skoraj nove gume, ugodno naprodaj pri »Autolux«, Igriška ulica 11 39391-10 Dieselov motor na surovo olje, 25 HP, znamke Deutz, ugodno proda tovarna testenin »Pe-katete«, Ljubljana. 38109-10 Hotel kavarno, restavracijo vzamem v najem. Kupim tudi gostilno ali restavracijo v Sloveniji ali na Koroškem. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod 1. oktober. 40048-17 Vinsko klet oddam v najem s 1. januarjem 1932. Ljubljana 7. Medvedova cesta 18, Kreu-zerjeva hiša. 40080-17 Družabnik 40 let star, i gotovim denarjem, želi pristopiti k po-sestnici, ki ima premoženja okoli sto tisoč dinarjev. — Naslov se izve v podružnici Jutra v Celju. 39S24-16 Kdo posodi 6—8000 Din na dobro ido-če podjetje. Ponudbe pod »Neodvisna dama« na ogl. oddelek »Jutra«. 40198-16 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. Družabnika za 2ago in lesno trgovino na prometnem kraju sprejmem. Potrebnih 20—30.000 Din. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru poa »?aga«. 40045-16 Pisarniško podjetje dam v najem aH sicer izročim podjetnemu družabnika s kavciio. Ponudbe pod »Tudi socijal^n« na »Mar-stan«, Maribor. 4003S-16 Družabnika Trgovino s perilom in galanterijo na prometni točki v mestu dam v najem ali prodam. Zaradi specl-jelnih predmetov potrebna podjetna simpatična ženska, šivilja ali pletilja. Ponudbe pod »Edino svojevrste« na ogl. odd. »Jutra«. 40199-17 Penzion dobro vpeljan, s krasno lego in velikim prometom, v centru zimskega športa ln letovišču na Gorenjskem, se da v najem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 40213-17 Trgovski lokal sposoben za vsako trgovino, bančno, odvetniško ali podobno pisarno, oddam v najem, na glavnem trgu večjega mesta na Dolenjskem. V lokalu Je sedaj stara dobro vpeljana manu-fakturna trgovina. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Ugodnost I«. 40242-17 . Gostilno na prometni točki, kjer gre tudi kuhinja, vzamem v najem takoj ali z novim letom. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Neomejena pravica« 40339-17 Posestvo srednje veliko, za vrtnarijo, v bližini Ljubljane, vzamem v najem. Najemnino plačam v naprej. Ponudbe z opisom lege in zahtevki najemnine je poslati na podr. »Jutro« v Celju pod značko: »Solnč-na lega«. 40340-17 Metom** tH>%iU* Poltovorni avto ali posolllo za povečanje gostilne v Llublja-nl lSčem. Pomidbe na ogl. odd »Jutra« pod' -do poceni naprodaj. Nn-»Garancna 15.000«. Ulov pove urUsni oddelek <50249-16 »Jutra«. 40344-10 Dieselov motor na surovo olje, 25 HP —• znamke Deutz, ngodno proda tovarna testenin »Pe-katete« v Ljubljani. 38142-10 Osebni avto Plat 503 v zelo dobrerrt stanju, katerega se vsaki čas lahko ogleda v avtogaraži Stupica, Slomškova 6, na prodaj. 40105-10 2 tovorna avta enotonska s kabino in električno razsvetljavo, v brezhibnem stanju prodam za vsako sprejemljivo ceno ali zamenjam s potniškim avto® ali z drugimi stvarmi. Cizerl, Studenci pri Mariboru. 40001-10 350 ccm, kompleten, predam ali zamenjam za močnejšega. Konrad Lazar, Jesenice, Savsko nabrežje 8. 40032-10 Avto za 6000 Din prodam, ker nujno potrebujem denar. Lahko-tovorni »Opel«, takse prost. Dvosedežen ia pripraven za kako obrt. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 40259-10 Motorno kolo znamke »Peugeot«, 175 m* v dobrem stanju za 3500 Din naprodaj na Sv. Petra cesti štev. 49 — dvorišče. 40284-10 Avto znamke Essex, ell. 6 HP 10-50 prodamo na javni prostovoljni dražbi dne 15. sept. ob 4. uri popoldne v garaži 0. Žužek, Ljubljana, Kol. ulica, najboljšemu ponudniku. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Po-ček Frana, Ljubljana. Sv. Petra e. 26. 38952-10 Avto znamke Essex 6 cil. HP 10/50 naprodaj na Javni prostovoljni dražbi dna 15. 9. t. 1. ob 4. uri popoldne v garaži O. Žužek, Ljubljana, KoL ulica, najboljšemu ponudniku. 38800-10 - Motorno kqJo kupim. Dopise na Boris Samsa, • Litija. 40024-10 Tovorni avto znamke »Chevrolet«, pol-drugtonski, poltovorni avto »Chevrolet« ter š» eu luksus avto, jako lep »Ford«, najnovejšega tipa, po ugodni ceni prodam. Vsi trije v dobrem stanju. Naslov v og!. odd. Jutra. 40041-18 Ford-Kmuzino z dvema vratima ngodno prodam. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 39971-10 UadU Radio (tricevni) znamke »Eu-mig« za priključitev na elektr. tok ugodno pro clam. Kocenova ul. 11 {Pot v Rožno dolino) 40208-! Enodruž. stanovanje oddam pri novi remizi na Celovški cesti. Naslov oglasnem oddelku >Jntra< 40154-21 Radio tricevni, kompleten napro daj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4031 Kolesa prodajam na odplačila. — Tovarna koles. L,jub'jana. poštni predal 307. 229 11 Moško kolo skoraj novo, radi selitve naprodaj v Zeleni jam Ljubljanska ulica štev. o, 40114-10 Žensko in moško kolo poceni naprodaj v garde robi pri Flgovcu. 40225 ftanevanja iščejo Stanovanje S—4 sob, iščem. Ponudbe aa oglasni oddelek >Jutra ped »Inženjer«. 39844-21,'a Vdova ■ petletnim otrokom. išče Majhno stanovanje. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 39660-21.i* Stanovanje dvosobno, zračno, ne preveč iz mesta, za oktober išče tričlanska družina, ki plača za 1 leto naprej. — Dopise na oglasni oddelek »Jutrac pod »Odrasla dru iica«. 40167-21/a Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin išče majhna družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »2elez »iški uradnik«. 40178-21/a Stanovanje 4—5 sob Iščem v mestu za november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Odrasli 5«. 40036-21-a Stanovanje eibe, kuhinje in pritiklin, za 3 odrasle osebe iščem s 1. oktobrom. Ponudbe na ozlas. oddelek »Jutr«t« pod »Točera«. 40236-21/a Dvosob. stanovanje lopo, suho in zračno išče mirna stranka brez otrok v mestu. Plača do 1200 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra« pod »1200«; 34185-2:ia Samska oseba išče za november prav malo sobo in kuhinjo. Suho in svetlo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Bližina mesta«. 40291-21 oddajo Veliko stanovanje obstoječe iz 3 sob in ku-h:nje, oddam v Križevni-ški ulici 11/1. 39743-21 Štirisob. stanovanje z vsem komfortom in pri-t:klinami oddam v novozgrajeni vili pri Tivoli, s 1. novembrom. Ponudbe na orias. oddelek »Jutra« pod »Leipa in mirna lesa«. 39S80-21 Stanovanje k-imfortno v visokem pritličju, 3 sobe, kuhinja, pralnica in druge pritikline par minut od tramvaja od-elitno za november v Vod-mato, Ciglerjeva ul. 18. 39159-21 V suterenu nove vile na Mir ju oddam dve svetli veliki zračni sobi, velika kuhinja z vsemi pritikli-nami, s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40115-21 „MSCST" Realitetna pisarna družba t o. s. Ljubljana, Miklošičeva e. 4 odda v najem sledeča stanovanja: PET IN STIRISOBNA: center 2100, 2000, 1800 dinarjev. TRISOBNA: mesto, 800 1200 Din, Sp. Šiška 1200, 1000 Din, Trnovo, 1000, Zg. Šiška 900 Din. DVOSOBNA: mesto, 1000 dinarjev, Mirje 700 dinarjev, —Sp. Šiška 700 Din, Pograd 900 dinarjev, Rožna dolina 650 Din. Zg. Šiška 700 Din, Ižanska cesta 400 Din, Hradec-fcega vas 800 Din. Podrožnik 1000 Din. ENOSOBNA: Dolenjska cesta 400. 300 Din, Vič 250 Din. Kodelje-vo 320. 350 Din. Sto-žlce 300 Din. Sp. Šiška 500 Din. Stožice 250 Din. Rožna doll-r.a 350 Din. Poleg navedenih več drugih stanovanj, trgovskih lokalov, opremljenih in praznih sob Itd. v največji izberi. 40116-21 Starejša zakonca ■brez otrok, ki imata nekaj pokojnine, in ki bi opravljali mala kmečka dola. sprejme takoj v brezplačno stanovanje Franc Golovšek m!.. Sv. Pavel pri Preboldu 39695-21 Stanovanje 4 sob. kuhinje, kopalnice, posejsfce sobe in pritiklin. s plinom in elektriko, v I. nadstropju v Dvofakovi ulici oddam s 1. oktobrom t 1. mirni stranki. Več se poizve na Dunajski cesti St 25. dvorišče, pisarna. 38707-žl Stanovanje kuhinje in sobe oddam 2 osebama- Valentin Vodnikova 19, Vodmat 40106-21 Stanovanje 4 sob, z vsem komfortom. v Gledališki ulici oddam, ponudbe ua ogla«, oddelek »Jutra« pod »Komfortuo stanovanje št. 3200«. 40140-21 Trisot. stanovanje s pritiklinami oddam s 1. novembrom na Aleksandrovi cesti št. 9/n. 40205-21 Stanovanje dvosobno s kuhinjo in vsemi pritiklinami. elektrika, vrt in vodovod, oddam v Rožni dolini c. VI.-30. 39991-21 Stanovanje lepo, soba. kuhinja s pritiklinami oddam zakoncem brez otrok. Rožna dolina, cesta V.-83. 40070-31 Stanovanje sobe in kuhinj« oddam takoj. Maja va separirano sobo, ev. s hrano. Ponudbe pod .»prvovrstno« na ogl. odd. Jutra. 40019-23a Sobo prazno, ali sobo In kuhinjo. išče mirna stranka. Ponudbe pod »Mirna« na oglasni oddelek »Jutra« 40090-23a Opremljeno sobo posebnim vhodom ln posteljama iščeta gospodični. Ponudbe z navedbo cene pod »Snažna« na oelasni odd. »Juti*«. 40084-23a 2 opremlieni sob! aH 1 opremljeno in 1 prazno, z vhodom iz štopnva ulica S. 77 Stružnico (Hobelmaschine) kupim. — Ponudbe z navedbo znam ke in cene na oglas, od delek »Jutra« p*vd značk »Proti gotovini 39«. 39974-29 Ročni sekalni stro (Handhebelstanze) kupi Požar Franc, Dravlje št. 66. pošt« št. Vid. 39574-2S Parni kotel stabilen, nove tipe, ku m', pritisk 8 atm., za sebni parni stroj 25—30 konjskih sil, kupim. — Ponudbe s predpisanim certifikatom poslati na Pabrika sapuna »Aero« Vranje. 40131-29 Več šival, strojev »Singer« naprodaj v Vod matu, Tovarniška ulica 40125-29 Pletilni stroj prvovrstna znamka 60 cm širok skoraj nov prodam Wo!fova 1-1. 39765-29 Singer šivalni stro dobro ohranjen poceni prodam. Magdalenska iri. 19. vrata 2, Maribor. 40009-29 Krojaški stroj dobro ohranjen po zelo ugodni ceni proda Miklav "'.č, Št. Vid nad Ljubljano 40184-29 Stroji! Rad? preureditve obrata prodam stroje, popolnoma uporabne, brezhibne, po najnižji ceni. in sicer 8-40 po Din 650.—, 8-50 po Din 1300.—, 8-60 po Din 1500.—. Izvolite si osebno ogledati, gotovo boste našli troj, ki bo za vašo porabo teko za izdelovanje n-oga-ic, kakor vseh drugih pletenih predmetov. Pišite na naslov: Kati Vajt, Ce lje. 40052-29 Pisalni stroj rabljen, v dobrem stanju kupim ali zamenjam za gramofon s ploščami, deželnimi pridelki in jabolki. Ponudbe na ogl. odd. .T. pod Pisalni stroj. 40077-2C Kombušo pristno in okusno osvežilno pijačo prodaja A. Pintar, špecerija, Gospo-svetsk« cesta štev. 14. 30665-38 Pisalni stroj dobro ohranjen poceni na prodaj. Naslov v ogiaFnem oddelku »Jutra«. 40196-29 Kislo zelje sovo. prvovrstno rezano, ia cel« glavice za sarmo, v sodčkih v vsaki množini po najnižji eeni. po naro čila dobavlja Gustav Er-klavee, Kodeljevo št. 10. Ljubljana. Telefon št. 25-91 294-32 Suhe gobe kupuj« vedno v vsaki množini ter plačuje po najvišji dnevni ceni firma: J. Ka-šlan, Kranj (Slovenija). 37857-33 Pristen med cvetlični ali jelkov razpošiljam 5 kg za 95 Din franko. Prane Mar-kelj, Vrhnika. 38145-33 Klavirji! Kupujte na obroke od Din 400.— > r v • trotova* fabrikat« JOsendorfer, 8teinw«y F5r ster. HOlzL StingI original. U M nesporno najboljši! {Lahka precizna mehanika) >rodaja jih Izkliučn« le sodni Izvedenec in bivši učitelj »Glasben« Matic«« AI FOV7 R«?P7NIK Aleksandrova cesta it. 7 Velikanska izbira vseb glasba ki stran. Najcenejša Izposojevalnica! Klavirji In planini najboljših svetovnih tvrdk po znižanih cenah v zalogi. Izbira preigranib kla virjev. Na agodn« meseč na odplačila! Posojilo! — Vsa popravila in uglaševa nje strokovnjaško! — M. Ropaš, Celje. S8852-»6 Prst (humus) za vrtove v vsaki množini dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič. Dunajska cesta št. 38 v Ljubljani. 260-30 Cepljene trte selekcijonirane na podlagah Rip. Port.. Goethe 9, Sol. X Rip. 1616, Telekl 8 B in Kober 5 BB ln okoremnjene divjake, tudi sadna drevesca ima na razpolago Uprava posestev Guido pl. Pongratz, Dornava. p. Močkanjci. 39126-30 Samo 25 Din preoblikovanje ženskega filcklobuka v sopi št. 10, Vodnikov trg. 40216-30 Naznanjam da sprejema Anica Sve-tek, Valentin Vodnikova 9, Zelena jama, za mejo delavnico, ki se nahaja sedaj v Mengšu. Vsakovrstna popravila za dame in gospode. — Preoblikovanje 20 do 25 dinarjev. Klobučar Ora-žem, Mengeš. 40256-30 Pljuča! Zdravniški zavod dr. Pee-nika za pljuča« bolezni (Privat-Lungenanstalt), Se Sovo, pošta Rogaška Sla tino. Zahtevajte prospekt! 37762-40 Šolske knjige za trgovsko šolo (tečaj) naprodaj na Poljanski c. št. 13/11, desno. 40203-8 Vra&fe Tračnic 200 metrov, bo na dražbi razprodanih 17. septembra v K-oprivniku pri Kočevju. 40023-32 Na sodnijski javni dražbi bo prodana velika zaloga rezanega in okroglega lesa dne 16. t. m. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40033-32 Peki, pozor! Proiiam novo hi-šo s pam-o pekarno in tremi stanovanji na prometnem kraju na javni dražbi dne 15. t. m. na dež. sodišču, soba 16. Interesenti se opozarjajo na ugodno priliko. 39850-32 pifemuuif* Vprašanja razdolžitev posesfe>v i*A., kTedita. za novogradnje, splnh nasvete v gospodarskih stanovanjskih, osebnih zadevah, nakupu, prodaji posestev it-d. daje Posvetovalnica -»Sfar-stan<, Maribor. — (Priložila 3.— Din znamke.) 30999-31 »Der praktisehe Schachspieler« knjiga je bila pozabljena v trgovini Bogataj. Kongresni trg 19. Dobi se jo istotam. 40133-2« Ključi v usnjati torbici, so Mt najdeni pred toba-čno tovarno. Dobe se v Rožni doiini, cesta H/6. 40289-2« HO^MC- Zamenjati želim ameriška dnevnika »Enakopravnost« m >:Prosveto« za »Jugoslovana« in »Slovenca*. Tomo Jerala. Židovska steza 4, n. nadstr. 40298-31 ŠKORNJE za lovce, ribiče, oficirje itd. izdeluje po naročilu 11569 A. ZALOKAR, Mestni trg 19. Ženske ■|a ne togujte ako vam tsosfcane perioda! Ne imejte straha! Pišite nam samo in ml ram pošljem« od tiaod dam stalno i reseJjem in sigurnostjo uporabljani 178 Periodolin trn tekom eoe ur* bo ste rešeni vseh akrbi in »trahu! Nikako razočaranje — kot mnogi tiso« irogih dam, boste todi vi zadovoljni. Overovljeno fa> zajamčeno neškodljivo nikdar odpovedujoče sredstvo za 90 Dia. ta močne na ture ia v zastarelih »lučajih močnejši periodolin sa 150 ia 180 Din. Izkijudna razpošilja tov po laboratorija W. H. OLJCVJDT, Praga-Vršovie« XlfL Ruska 12, V. Pošt pred. 13. Ležalne stole l>-l'J'-UJJ"*< ia žaljena«. Kratek klavir poesai naprodaj v Komen-40363-34 skega ulici 10. 40180-36 Prostovoljno gasil, društvo Ljubljana-Barje priredi v nedeljo, dne 13. septembra ob 4. popoldne vrtno veselico pri načelniku Vrbincu. V slučaja dežja pa v Gasilnem domu. Za dobro jedačo in pijačo preskrbljeno. Odbor. 39783-18 140, p« povsetja 950 Dfc Spalne fotelje patent, divsme, otomaner gar-nttare, modroce, postopne mreie, železu« zložljiv« postelj« in tapetniške ii-«elk« nudi najesnej« Rudolf Radovan tapetnlk Mestei trz štev. 13 On Hanstein: Ali je kriva Roman Prvo poglavje. Sodni svetnik Diederich se je udobno zleknil v naslanjač v delovni sobi umrlega rentnika Wellhorna in si prižgal smotko. Pristav pl. Soden mu je kazal hrbet in živčno bobnal s prsti po oknu. »Veste, dragi Soden, samo tega mi je še manjkalo. Sedel sem v tem naslanjaču že mnogokrat, a smotk mi stari Wellhorn ni ponujal, ker je bil strasten nekadilec.« PI. Soden ni odgovoril in sodni svetnik se je ozrl. »Nu? Vi niti zdaj ne kadite? Pa menda ne iz sentimentalnosti?« Pristav je skomignil z rameni. »Ce človek pomisli: pred tednom dni sem bil še tu v gosteh in ljubeznivi stari gospod je bil živ in zdrav — danes pa prebrskava-mo v njegovem stanovanju vse kotičke.« Sodni svetnik je nezadovoljen zmajal z glavo. »Kadar je človeku osemdeset let, mora biti pripravljen, da ga zadene mrtvoud. In tudi, saj- je bila lepa smrt. Zdrav je legel spat, zjutraj se pa kratkomaJo ni več zbudil! Blagor mu, kdor se spočije!« »Pa uboga gospodična Gudula?« Zdaj se je sodni svetnik nasmehnil. »Vedel sem, kam pes taco moli! Pa vam ne zamerim. Če bi bil jaz mlad...« Pristav je postal slovesen in resen. »Prosim lepo, gospod sodni svetnik...« »Nu, nu, ne bodite hudi! Saj nisem mislil drugega, kakor da bi bil tudi jaz zaljubljen v gospodično, če bi bil vaših let. Malokdaj sem še videl tako prikupljivo mlado damo, zlasti pa ne take, ki bi bila najbrže dedična petnajstih milijonov.« »Upajmo, da se oporoka najde.« »Menda leži kje pri justičnem svetniku Mamertu. Ko je opustil notarijat, bi jo bil moral seveda deponirati pri. sodišču, a skoraj gotovo je pozabil. To mu je čisto podobno!« Zunai je pozvonilo. Takoj nato je vstopil eleganten star gospod okoli šestdesetih let, z negovano šiljasto brado. Njegove kretnje so bile nekoliko pregopodske in njegova obleka za spoznanje preveč gizdalinska. »Nu, gospod justični svetnik! Ali ste pripeljali gospoda komisarja Zessina kar s seboj?« Justični svetnik se je naklonil. »Klanjam"se, gospoda! Gospod sodni svetnik, kot zapuščinskemu sodniku vam prinašam potrdilo, da sem oporoko, ki je imela v mojem notarskem arhivu ovojno številko' 678, dne 3. februarja leta 1913. osebno vrnil gospodu rentniku Wellhornu, ker jo je Najdelikatnejši okusi hotel po opustitvi moje pisarne sam shraniti. Tu, prosim — podpis je potrjen.« . . Zapuščinski sodnik je pogledal potrdilo. »Oporoke tedaj nimate.« »Vem, da me je nameraval moj stari prijatelj Wellhorn imenovati za izvršilca oporoke. Dasi to imenovanje ni pravomočno, ker je oporoka izginila, si štejem vendar v dolžnost, da se zavzamem za korist pokojnega prijatelja. Prepričan sem, da je oporoka ukradena.«. Sodni-svetnik, ki mu je birokratska slovesnost justičnega svetnika presedala, je pokimal. »Zelo verjetno!« »Spotoma sem srečal gospoda kriminalnega komisarja Zessina . in sem mislil —« To pot ni bil obraz sodnega svetnika nič kaj vesel. »Mislili ste, da nas morate prehiteti. Res ljubeznivo! Ako je gospod komisar že tu: pomislimo, komu bi utegnilo biti do. tega, da oporoka izgine?« Justični svetnik se je nasmehnil. »Vsemu pokojnikovemu sorodstvu, zakaj oporoka je bržkone v prilog pohčerjenki.« »Ali poznate njeno vsebino? * * __ »Ne-natanko. Gospod Wellhorn je bil zmerom čudak. Oporoke mi ni narekoval; spisal jo je sam in mi dal potrditi samo podpis. Nato mi jo je dal v shranitev,, kakor sem že omenil. A povedal mi je, da se s.svojima bratoma, šolskim svetnikom Robertom Wellhor-nom v Gordelegnu in računskim svetnikom VValterjem VVellhornom v Detmoldu, nikakor ne razume in ne vidi povoda, da se ju spomni v oporoki, da mu je pa gospodična Gudula, njegova pohčerjenka, ljuba kakor rodna hči.« »Nič se ne čudim!« je rekel Diederich. »Gospod justični svetnik, vi ste poznali rajnika mnogo let. Kako je bila prav za prav tista reč £ njegovim sinom?«- • »Lahkomiseln dečko je bij; napravil je neumnosti nič kaliko in šel nato po svetu. Nekaj let ni oče ničesar slišal o njem; .tiste čase je. bil najbolj odljuden. Pošteni in tenkovestni mož se je zmerom bal, da se ne bi sin spet prikazal in mu napravil novih skrbi. Nato ie prišel glas, da se je .na pustol-dvni vožnji iz Singaporea v Mel-bourne z ladjo vred potopil. Morje je vrglo njegovo truplo na suho, spoznali so ga in oče je dobil mrliški list. Kar oddahnil še je, čeprav je bil njegov edini otrok. Leto dni po tem je spoznal Gudulo. Ce bi bil sin še živel,.je ne bi mogel pohčeriti.« »Gospodična Gudula je menda'Skrivnostnega porekla, ka-li —« »Tudi to mi je natanko .znano. Ona je hči preproste, zelol siromašne ženske, ki je bila takrat težko bolna. Skratka desetletno dekletce' je nekega dne potrkalo na \Vellhornova vrata in prosilo miloščine. Slučaj je nanesel, da .ji je sam odprl. Wellllhorn je bil vse svoje življenje nepreračunljiv. Temu zagrenelemu človeku, ki se Samo kdor v mira Izbira, dobro kupi? Ako morate hiteti cd prodajalne do prodajalne in si ogledujete blago, tedaj se vam lahko primeri, da se .v naglici in stiski za nekaj odločite, za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate dovolj časa, da si ogledate vzorce komad za komadom in vas ne more nihče nagovarjati za nakup česa, kar ni po vašem okusu. Zahtevajte torej našo kolekcijo MATERIALA ZA MOŠKE SRAJCE in dobili boste kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem sždite, izberite ono, kar najbolj prija vaši postavi in okusu. Ker nabavljamo blago naravnost iz tovarne in je prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja. že nad pol stoletja postrezamo svoje odjemalce v največje zadovoljstvo. Največja trgovska in izvozna tvrdka Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. V nekoliko dneh ga imate v rokah brezplačno in neobvezno. Sprejmejo se dobro izvežban! ni nikoli udeležil kakega dobrodelnega podjetja, je šel pogled nedolžnega otroka do živega. Dal ji je obilno, šel sam pogledat k materi — in čez nekaj tednov sta prišli v hišo Gudula in vzgojiteljica. Ko je mimlo še nekaj tednov, jo je pravoveljavno pohčeril. »Sicer je bila pa mati — Pieseckova se je menda pisala — kaj pametna ženska. VVellhorn mi je še tik pred smrtjo pripovedoval, da je bila takrat vsa srečna, da se je od otroka na vso moč nežno poslovila in da se ni pozneje nikoli več pokazala. Najbrže je kmalu potem umrla. Človek kar ne bi verjel, da more biti navadna pote-puhinja tako nesebična. . »Potepuhinja?« Pristav pl. Soden je tako vprašal. Justični svetnik je skomignil z rameni. »Menda; jaz je nisem poznal.« Kriminalni komisar Zessin se je oglasil: »Oprostite, ne vem, ali gospod sodni svetnik želi, da se uradno lotim zadeve z, oporoko?« _ Zapuščinski sodnik se je zasmejal in otresel pepel s svoje smotke. »Nu, kakopak! Gospod justični svetnik pravi, da je pokojnik zapustil oporoko, ki je bila izprva spravljena v njegovi notarski pisarni, nazadnje pa pri rajniku. Gospod justi?-ii svetnik 174i dalje, da mu je rentnik VVellhorn še nekaj dni pred svojo smrtjo rekel, da je določil njega-za izvršilca oporoke in da leži oporoka v aesnem stranskem predalu njegove pisalne mize. Na željo gospoda-justičnega Svetnika sem danes prišel semkaj, da bi pisalno mizo osebno odprl. Pri tem se je izkazalo, da. so pokojnikovi ključi izginili. Tudi pohčerjenka, gospodična Gudulu Wellhornova, ni mogla povedati, kje so. Ključavnica je nedotaknjena, a vsebina predala je bila oči- vidno v naglici premetanain--—o kaki oporoki ni duha ne sluha! ' »Če je hi pokojnik sam v zadnjem trenutku uničil, bi to kazalo na tatvino, izvršeno s pomočjo izginulih. ključev. Taka tatvina bi bila naibrže v prilog pokojnikovima bratoma, -šolskemu svetniku Wellh'ornu' v Gardelegnu-in- računskemu svetniku WeIlhornu v Detmoldu, ki baje v oporoki nista imenovana. Prosim vas, da bi se ozirali na to sled.« Zessin je pokimal. »Tedaj bi rad temeljito preiskal stanovanje.« . »Prav. Morda 'najdete vendarle kako znamenje o tem, da bi bil Wellhorn sam uničil oporoko.« • »Listina.je bila spisana na papirju s tiskano glavo vaše notarske pisarne, gospod justični svetnik?« »Ne, na poli belega hrapavinasfega papirja brez tiska; a spravljena je bila v ovoju z mojo glavo, ki je imel v kotu številko 678 « »Hvali«. »Gospod pristav, bodite tako prijazni in pomagaite gospodu komisarju.« Za vse in vsakega G. Topham & Co. strojev in železolivarna Wien, XI., Hauptstrasse 36 BrzotekoČi polnojarmenik tipe Bruna NaS v žagah največ uporabljeni Jarmenik zreže v enem letu pri enošihtne^n delo 8000 do 10.000 m3 okroglega lesa. Pri uporab! naših preizkušenih brzosponskih vozičkov z gonilno pripravo se more kapaciteta jaraienika zvišati za 30%. Za upravljanje jarmenika potrebna samo dva moža. Vsakovrstni stroji Za žage in obdelavo lesa, kakor tudi mehanične transportne naprave. Tehnična posvetovanja ter obisk biženjerja brezplačno. Zastopstvo: fnženerski biro JULIO BREITWIESER, ZAGREB, Vodnikova 11, TeL br. 26-89. Trgovskega doma Sterinecki Celje št. 20, niso samo trpežni in poceni, ampak so tudi elegantni in lahki, kljub temu pa trpežni za 2 para drugih. Na zalogi čevlji iz kravine 127 Din, iz teleti-ne 145 Din, iz boksa 159 Din, dalje velika izbira domačih, telovadnihv lovskih, turistovskih, smučarskih in raznih drugih čevljev za šport, ples in- druge priliko. Velik ilustrirani cenik zastonj! Naslov v oči (Blechinstrumente) izdeluje in popravlja strokovnjaško in ceno tvrdka 288 Alfonz Breznik, Aleksandrova c. 7. PRESELITEV ! Pisarna FRANCOSKE LINIJE (FRENCH LINE) HAVRE.-. NEW YORK zastopnik I~AN KRAKER se preseli DNE 1. OKTOBA t. 1. iz Kolodvorske ulice štev. 35 na MASARYK0V0 CESTO št. 14 nasproti izhoda glavnega kolodvora Imam več vsakovrstnih SPALNIC na prodaj kakor: črešnjeve, javorjeve, kanadska breza, mahagoni, afri-kanska hruška, šperane in druge preprostejše Spalnice. PREPRIČAJTE SE! CENE KONKURENČNE ! JOSIP KUNČIČ, mizarstvo PODGORA št. 6, p. Št. Vid nad Ljubljano. 11566 AL Bili S I F R E R 10755 puškar LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 12, poleg restavracije .-',,. »Novi svet« . Potrebščine za lovski in ribarski šport. Delavnica za popravila, montiranje daljnogledov. CENE NAJNIŽJE. POSTREŽBA TOČNA. r _ • Tiskovne zadruge v ljubljani ■ se priporoča p. n. občinstvu na in" pn ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV; 3 (vogal Knafljeve in Selenburgove ulice) v F. Čuden Ljubljana Prešernova ul. 1 Žepne ure budilke kuhinjske ure zlatnina srebrnina 11441 M outobusov odlične nemške in amerikan-ske znamke, skoro novih, pride v drugi polovici tega meseca v prodajo. Pobližnje informacije in pogoje dobite pismeno od Publicitas d. d., Zagreb, Hica 9 pod »Giinsti-ge Gelegenheit«. 11518 POTNIK mlad in agilen, dobro vpeljan v dravski banovini, išče tovarniško zastopstvo. Razpolaga z lastnim avtomobilom in zmožen kavcije. — Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Uspeh zajamčen 93«. 11477 P Vm 221/30 — 125. Prostovoljna sodna dražba v št. Vidu nad Ljubljano. V nedeljo, dne 20. septembra ob dveh popoldne bo na licu mesta v Št. Vidu prodana hiša št. 16 v št. Vidu, takozvana Fernadova hiša, stoječa sredi vasi ob državni cesti, pripravna zlasti za obrt, in k tej hiši spadajoči vrt z dvema šu-pama in kozolcem. Vrt se razdeli na štiri stavbne parcele. Izklicna cena za hišo je 80.000 Din, za posamezne stavbne parcele pa po 18.000 Din. Kupnina se plača v obrokih. Dražba se vrši v vsakem vremenu. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču. Okrajno sodišče v Ljubljani odd. Vm., dne 1. septembra 1931. 11338 I C n Priznano dobra kolesa, prvovrstne gramofone, »Miner-va« šivalne Stroje, vsakovrstne gramofonske PLOŠČE itd. zelo poceni kupite pri »Tehnik" JOSIP BANJAI LJUBLJANA Miklošičeva cesta 20 palača Okrožnega urada --------------( \\ ......... '1 BOTOT MILO ZA ZOBE ekonomičen praktičen in dolgo trajan DOBER KVALITET JE PRIHRANEK Generalno zastopstvo in en gros skladišče Vlado Turk, Ljubljana, Streliška ulica 24. — Telefon 2304. Nabavka ljudske hrane za vojno akademijo Uprava vojne akademije v Beogradu od-držat če na dan 24 .septembra 1931. god. u 11. časova prvu javnu ustmenu licitaciju za izporuku namjernica za pitomačku aka-demiju u sledečim količanama: Mast svinjska 17.000 kg, zejtin 600, brašno No. 0 12.000, brašno No. 2 8.000, so mleve-na 4.500, šečer kristal 15.000, šečer u prahu 4.500, kava pržena 300, kakao 150, čaj 150, zelena paprika 300, luk črni 10.000, luk bel 600, pasulj bel 25.000, pirinač 6.000, so-čivo 3.000, krumpir 26.000, kupus 40.000, boranja konzerva 3.000, paradajs konzerva 2.300, makarone 1.500, griz 3.000, fida 600, rezanci i flekice 600, marmelada vočna 1.500, pekmez od šliva 600, cigura 60, cimet 30, suvo groždje 750, biber 60, patlidjan zeleni 3.200, jabuka 5.000 kilograma. Paprika babura 39.000 komada i sirče alkoholno 5.200 litara. Uslovi se mogu vidjeti vsakog dana u Upravi. Kaucija se polaže po čl. 88 Zakona o dr-žavnom računovodstvu na kasi upravnoj najdalje do 10. časova odredjenog dana za licitaciju. Licitanti su dužni doneti sva dokumenta o pravu učešča na licitaciju E. Br. 9320 iz Uprave vojne akademije od 2. septembra 1931. god. u Beogradu. 11482 Oi OR«H®RRB»CliaE Hiša modelov Schwarz, Graz, Herrengasse 3 in 7 vabi na ogled mode za leto 1932 Nov materija!, nova linija, nove barve za plašče, obleke, klobuke ln pletene modele. Mi razpošiljamo na željo svoj glavni katalog gratis tudi v inozemstvo. kamnoseški mojster Ljubljana Resijeva eesta štev. 30 priporoča bogato | zalogo nagrobnih! spomenikov od marmorja in gra-] nita, plošče za grobnice, marmornate plošče zal mobilije po naj-| nižjih cenah 2871 Severjeva otomana z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost 185X78. Najboljši materijal. Cena 550 do 850, po izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce! 68 SEVER RUDOLF, Marijin trg štev. 2. Klice na ustnah so opasne. Pri vsakem dihu prihajajo nevarne klice ▼ naša usta. Te klice napadajo zobno skle-ntno in povzročajo one zoprne rumenkaste madeže in gnitje, ki delajo zobe grde. En centimeter KOLYNOSA je treba razmajati po suhi ščetki in ona napolni usta z antiseptično peno, ki v trenutku uniči te klice. Pena prodre do zobnih razpoklin in odstrani vse zaostanke hrane. Ona nevtralizira kislino in čisti zobe temeljito in brez poškodbe, dajoča zobni sklenini blestečo belino. Uporabite KOLYNOS in videli boste, kako vam postanejo zobje beli in čisti. (Poeent in dobro kupite mre, zlatnino in srebrnino pri svetovno znani tvrdki H.&utttun Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje: Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-htitte, X W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur ▼ Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. PIANO kakovostni instrument svetovnega slovesa! Tovarna: Hradec Kra-love, ČSR. Ugodne cene in plačilni pogoji. Zastopstva z vzorčnimi skladišči v vseh večjih mestih Jugoslavije. (Naslovi na vprašanja.) 11508 IUI1I IHD RBMB ROSE CENTIFOLIA, najidea!-nejša francoska tub. krema. — Daj. motni, ljubki ia nein! ten. Z redovno uporabo odstranimo ne nesnago, • obraz ostane mladosten, svež hi zategnit vse d« kasne starosti. P«, tre trna j« vsaki moderni dami kot podloga za puder ln šmink« za veselice, ples ia promenado. — Dia 40. GOLD CREME ocigjnaiaa angt radioaktivna mastna nočna krema, katera dovršeno prodira r vse gube ia tako tečno brani m dnevno počila ja obraz. Z naravnost frapantno hitrostjo odstranja vne gube fa «*. mreženo kožo izpod oči ia na slepočicali, p« j« treba, da bo aa vsaki toaletni mizi modem. dame. Dia 42. KDGCILO nosa ia ofoaea deia vsakega grdega. _ S preparatom proti »defila Bosa odpravimo rdeS-t«. No« ia obraz postaneta zopet bela. _ Din 66. CENTIFOLIA, kozmetiSk! zavod, Zagreb, Jnrišičeva 8. Zahtevajte brezplačne ilustrirane eenikal 804 LUTZ-o°' PEČI po Izdatno znižanih cenah stalno na zalogi samo Ing. Guzelj Ljubljana-šiška Beljaška ulica št. 4. LASTNA LIVARNA IN TOVARNA ZA »EMAJL« LUTZOVE PECI za galvanično ponikla-nje in izdelavo emaj-liranih predmetov kakor: hišne številke, občinske in uradne napise itd. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252 Lutzove peči 243 HnnmnnnnnnnoinoD Grozdje prvovrstno, lz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal čim dozori, po Din 3.50 za kg franko postaja Središče, bruto za neto, vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Bolfenk pri Središču. Naročite takoj! 267 VATA za odeje in v tablah najboljša in najcenejša. Zahtevajte vzorce in cenik. TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15 CeHjenim damam se priporočam za moderni-ziranje klobukov po najnovejših modelih. Preoblikovanje 28 Din. Salon »La femme Chic«, Ljubljana — Selenburgova ulica št. 6/1. 290 KJ Turisti Lovci Smučarji vedno bolj zahtevajo samo kvalitetne čevlje. Na višku so danes v kvaliteti in izdelavi »KARO« gojzerji Zahtevajte cenik od »KARO« industr. Maribor, Koroška cesta 19 Za vse večje kraje oddamo zastopstvo ali samoprodajo. KSILOLITNI TLAK za kuhinje, kopalnice, veže. trgovske lokale, hotele, urade, industrijo ni mrzel, se z lahkoto čisti, Je trajen hi ne drag, polaga »MATERIAL" trg. dr. z o. r. LJUBLJANA* Dunalska c. 36Z TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERUAL vecpo tttttessftt« (Prodamo mafeulaturn pCgfffffd (Dec se ia&ve v upravi Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo prvo sprejemnico za barvanje in kemično snaženje pri krojaču A. PREZELJ, Vošnjakova nliea 4 (prej Cesta na go- V krojačnici se popravljajo vsake vrste sna- 10569 Cene solidne! A. PREZELJ, krojač. A. WAGNER, barva r. renjski kolodvor) žena in barvana oblačila. Postrežba točna! Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Naj- -nižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kar lovska cesta štev. 4. češke kameninaste cevi CIHLAft, Ljubljana, Dunajska cesta 69 POZOR! Iznašel sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih cenah. Šelenburgova uEca 4. 166 ANTON BO C, Ljubljana Poceni In vendar najboljša je Zahvala Vsem, ki so se kakorkoli spomnili naše nepozabne soproge oziroma matere, gospe Marije Truhlar bodisi v njenem trpljenju, bodisi, da so ji poklonili toliko prekrasnih vencev in cvetja, jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam pa s številnimi izrazi sožalja in dokazi sočutja lajšali težko bol — vsem naša najiskrenejša in najtoplejša zahvala. 11545 Žalujoči ostali. Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. 156 Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno, Urejuje Davorin Kavi jen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar, Za Karudno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, .Vsi j Ljubljani,