Poitniaa plačana t goioviai. vmv. 14®. Posamezna številka Din 1'—. LETO II. V LJUBLLJAM, četrtek. 30. julija 1925. Iztirja *»ak dan opoldne, iaviemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80 — Neodvisen političen iist URBDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON STEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. - Pismenim vprašanjem naj ta odgovor. ^ Račun pri poštnem ček. uradu Štor, Oglaei po tarlfu. »• priloži mamka &0B8. 1 Svoji k svojim. Neštetokrat so že poskušali uveljaviti •loveuski rodoljubi to geslo, toda skoraj »ikdar se ni njih idejna namera po-«re&ia. Deloma je bila temu kriva nezadostna pripravljenost, deloma nepravilno izvajanje gesla, toda vselej je bil glavni vzrok isti: ker se je glavne ka-*on# namerilo na male ljudi, dočim se j« velika podjetja pustilo iz igre. Vsled t« osnovne napake je klic Svoji k svojim ostel vedno brezuspešen in čeprav smo S« slišali skoraj vsako leto, je ostalo vendarle število tujih podjetij na našem ? oeetnlju isto. Le enkrat je imelo geslo Svoji k svojim »koro popolen uspeh. Bilo je to po sep-temberskih dogodkih, ko je elementarno ogorčenje naroda uveljavilo striktno izvajanje gesla: Svoji k svojim in ko je bil glavni napad naperjen tudi proti glavni tuji postojanki: proti Kranjski hranilnici. Ta je s slovenskimi milijoni vzdrževala ves boj proti slovenstvu, ta ja bila ohranjujoča sila nemštva med Hami in brez njene pomoči je moralo Umetno nemštvo med nami izginiti. V »eptemberskih dogodkih, ko je zagorela nacionalna misel v vsej svoji čistosti, tedaj je naš narod spoznal položaj in spo-aiti svojega glavnega nasprotnika ter »topil r. njim v boj. Uspeh boja je bil presenetljivo velik. V par dnevih so vloge Kranjske hranilnice za desetina milijonov in naenkrat je bila ljubljanska Mestna hranilnica najmočnejša hranilnica v Sloveniji. Pritisk vlade ter razni drugi vplivi — odkrivanje tek bolečih ran naj nam bo prihranjeno — so jx>vzročili, da je bil sum na Kranjsko hranilnico ustavljen ter da je slovenski narod opustil boj ter s tem zapravil skoraj vse uspehe boja za izvajanje gesla: Svoji k svojim. Zakaj, ko je bil rešen glavni nasprotnik, so bile demoralizirane naše vrste, ohrabrene pa nasprotne. Tudi v današnjih dneh čitamo večkrat poskuse, da bi se uveljavilo geslo Svoji L svojini. Pa kakor vedno, so tudi 1.^ t; poskusi brezuspešni, ker se Vedno napada le najmanjše ljudi, mesto ki ta najprej usmerilo kanone na naj-▼ečjega nasprotnika in šele po zmagi nad njim igraje končalo boj z malimi. Ni prav nič zboljšan položaj slovenskega naroda, če je gospodarsko ubit kak »lal nemški obrtnik, ki živi le od svojega dela, dostikrat čisto solidnega dela. Boji proti tem malim nemškim obrtnikom in trgovcem na deželi so tako Malenkostni, da nikdar ne bi smeli prekoračiti lokalnega pomerija. Cisto druga pa je stvar z velikimi nemškimi podjetji, ki žive le od slovenskega «leia, ki pa izkupiček tega dela porabljajo proti nam. Čisto druga je stvar s Trboveljsko premogokopno družbo, ki ima letno skoraj 40 milijonov dinarjev * '^»'»nega čistega dobička in ki *** te(?a ogromnega denarja le par Omarjev slovenskim društvom kot tramotno miloščino. Tu gre za bodočnost našega naroda, i 11 m UMI I—11MIIII ■ II— I— min IMH II.. j mi j_ .11 !■! I»i»ni— VSI RUDARJI EVROPE SOLIDARNI Z ANGLEŠKIMI. Parit, 30. julija. Konferenca glavnega eksekutivnega odbora mednarodne rudarske zveze je včeraj končala svoje delo. Na konferenci so sklenili, da se bodo angleškim rudarjem v slučaju stavke priključili tudi rudarji v Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Češkoslovaški in Franciji. Angleški delegati so insistirali na tem, da se vsi rudarji pridružijo angleškim delavcem. Temu so se upirali nemški Komisarji bodo odstavljeni. Beograd, 30. julija. Vlada radikalov in radicevcev izvajajoč svoj program skupnega dela in na zahtevo ministrov HSS je sklenila, da se suspendirajo vsi občinski komisarji, ki jih je postavila prejšnja PP vlada na mesto razpuščenih občinskih in mestnih svetov. V krajih, kjer so imeli radicevci večino, se bo suspendira uje komisarjev vršilo sukcesivno v bližnjih dneh, ko bodo postavljeni veliki župani. Doznavamo, da bodo suspendirani vsi občinski komisarji v belovarsko-kri-ževski županiji. Na zahtevo min. pošte dr. Šuperine je bil suspendiran koniisai v Sisku, samostojni demokrat dr. Auer. Te dni bo sprejel zopet svojo funkcijo od prejšnje vlade odstavljeni mestni načelnik na Sušaku Juraj Kusič z mestnim svetom. Želimo, da bi mogli isto vest v najkrajšem času sporočiti tudi za Ljubljano. KOMUNIKE OPOZICIONALNEGA BLOKA. Beograd, 30. julija. Včeraj je bil od opoz. bloka izdan sledeč komunike: »Zastopniki Jug. kluba, JMO in dem. kluba so po presoji novoustvarjenega položaja konstatirali, da je HSS s svojo pogodbo z narodno radikalno stranko razbila blok narodnega sporazuma in smatrajo za potrebno, da svoje medsebojne odnošaje na novo uredijo. Zato je bilo na sejah z dne 27. in 28. t. m. sklenjeno: 1. Da ostanejo načelniki novih skupin med seboj v stiku zaradi sporazuma v parlamentarnem sodelovanju in skupnih nastopih v parlamentu. 2. Da se takoj prične proučavati pro-gramatične in taktične predloge za akcijo njihovih strank v novoustvarjenem položaju. Soglasno pa je bilo usvojeno načelo: da se vprašanje bodočih reform državne ureditve izvede v sporazumu vseh strank (!). Temelj in končni cilj akcije opoz. bloka bo: končnoveljavna konsolidacija notranjih razmer, zasiguranje zakonitosti in pravnega reda, obramba demokratičnih in svobodoumnih ustanov in parlamentarna vladavina.« SKUPNA SEJA RADIKALOV IN RA-DIČEVCEV. Beograd, 30. julija. Včeraj popoldne za časa trajanja skupščinske seje se je vršila -kupna seja radikalov in radičev-cev v radikalnem klubu. Govorili so o principih agrarnih zakonov za Bosno, Vojvodino in južno Srbijo. Seji je prisostvoval tudi minister agrarne reforme Pa'le Radi;. Prvi je govoril podtajnik v ministrstvu agrarne reforme Vlada An-drič (rad.) o vprašanju Bosne in Hercegovine. Kmetske odnošaje je treba definitivno legulirati in urediti zemljuke knjige. Urediti je treba tudi odnošaje med vsemi kmetskimi rodbinami. 0 agrarnih vprašanjih v Vojvodini je govoril Stankovič (rad.), ki je’zahteval, v prvi vrsti zaščito vodnih zadrug in potrebne ureditve za njihovo pravilno funkcijoni-ranje. Za njim je govoril Pavle Radič, ki je dejal, da soglaša s predgovorniki in prosi, da mu stavijo svoja izkustva pismeno na razpolago. O vprašanju juž. Srbije je govoril rad. Sušič. Pravi, da je tu vprašanje agrar. reforme v ozki zvezi z javno varnostjo. Na koncu je govoril še dr. Basariček (HSS), nakar je bila seja zaključena. Danes se seja nadaljuje. Za svobodo tiska. Ponašamo se s lem, da se ni skoraj noben list Slovenije tako zelo boril za svobodo tiska, ko samo naš list, pa čeprav smo se vsled svoje znane pisave morali najmanj bati tudi najbolj drakoničnega tiskovnega zakona. Toda svoboda tiska ni niti strankarska in niti samo novinarska zadeva. Svoboda tiska je stvar vsega naroda, ker samo res svoboden tisk more biti popolnoma v službi naroda in odkrivati napake brez ozira na razne zamere. Šele s svobodnim tiskom je v polni meri uveljavljena možnost privatne iniciative v javnopolitičnih stvareh in zato mora narod nazadovati, če z odpravo svobode tiska onemogoči privatno iniciativo. Svoboda tiska je zato predpogoj narodnega napredka in državnik, ki ovira tisku njegovo svobodo, ta onemogoča napredek naroda. Iskreno želimo, da bi se tega v polni meri zavedali poslanci večine, ki ravno sedaj pripravljajo končno redakcijo zakonskega načrta o novem tiskovnem zakonu in zato še enkrat, tik pred sprejemom tiskovnega zakona naš apel vladi, da ne pogazi svobode j tiska, temveč da jo z novim zakonom še dvig- * ne. Bilo bi v nečast Jugoslaviji, če bi bil njen j tiskovni zakon slabši od avstrijskega. V vsa- j kem oziru mora Jugoslavija nadkriljevati j Avstrijo, zlasti pa glede državljanskih svobo- ' ščin, ker samo to je v skladu z neizmernimi , žrtvami jugoslovenskega naroda za svobodo. Res je, dosti je izrodkov po našem časopisju in treba je te zatreti. Toda bojimo , se, da ravno glavni izrodek z novim zako- ■ nom ne bo niti dotaknjen, kaj šele zatrt. Časopisje mora biti svobodno, toda časopisje mora biti tudi svobode vredno. Vprašamo pošteno javnost: Ali zasluži pravico obstoja list, ki je v službi tujih kapitalistov, ki je prodal svoje prepričanje tujcu in ki za denar piše proti interesom lastnega naroda? Ali zasluži le najmanjšo obzirnost list, ki pomaga Trboveljski premogokopni družbi, ko se skuša polastiti naše Ljubljanske kreditne banke? To časopisje je pljunilo na osnovno zahtevo svobodnega časopisja in zato bi moral novi tiskovni zakon s temi plačanci tujega kapitala pomesti. Zavedamo se prav dobro, -da je ta stvar težko izvedljiva, toda nikakor ne neizvedljiva. Javno polaganje računov bi mahoma očistilo našo žurnalistiko marsikakih rep.tilnih listov in mahoma bi 9torila naša žurnalistika krepak korak naprej, pa čeprav bi moral marsikateri list reducirati svoj obseg. To, da se očisti jugo- Politične vesti i Kmetski praznik v Krškem. slovensko časopisje od vseh škodljivih tujih vplivov, bi morala biti glavna naloga našega novega tiskovnega zakona, ker je v tem naj- j večje zlo. Naše časopisje mora biti v službi . naroda, nc pa službi bank in finančnih skupin! Prvotni vladni načrt tiskovnega zakona je bil tak, da je bil sploh neizvedljiv ter naravnost sramoten za jugoslovenski narod. V zadnjem času je bil načrt znatno popravljen, toda še vedno ne v zadostni meri. Zlasti opozarjamo na absolutno nesprejemljive določbe glede popravkarstva, na previsoke kazni, na nezadostna določila glede odgovornosti in na nejasne definicije o gojitvi plemenske in verske mržnje ter sličnem. Tudi je postopanje pri donašanju dokaza resnice in po-S dobno nesprejemljivo. Vse to je treba po-’ praviti v smislu modernih načel demokra-i eije. ) Treba izrodke odstraniti in ni treba trpeti, \ da odgovarjajo za pisavo lista ljudje, ki nimajo prav absolutno nobenega vpliva na pi-j savo lista. Odgovorni urednik res ni treba, da je samo kazenski statist, kakor sta to v zadnjem času upeljala »Jutro« in »Slovenski Narod«, ki sta menda v strahu pred novim tiskovnim zakonom postavila za odgovornega urednika dvojico, kateri se niti ne sanja, kaj da pride v list. Toda odprava izrodkov ne sme iti tako daleč, da se svoboda tiska onemogoča in kdor pozna le količkaj ustroj dnevnikov, ta ve, da je absolutno nemogoče, da bi en človek tudi pri najboljši volji vedno mogel prekontrolirati vsako številko. Dobro voljo novinarja treba upoštevati, ne je pa prezreti. Imeli bi polno vzroka, da bi se smejali mladinskemu tisku, ki je že na tihem škodoželjno triumfiral, kako bo z vladno silo potom reakcionarnega tiskovnega zakona udu-šil njemu nasproten tisk. Toda nismo tako malenkostni, da bi se smejali, kadar se zopet enkrat izpreminja v zrak vrženi mladinski cekin v govno, temveč smatramo za svojo dolžnost, da smo za svobodo tiska tudi tedaj, kadar je to v korist mladinskemu tisku. Zato apeliramo na vlado, zlasti pa na HSS, da varuje z novim tiskovnim zakonom svobodo tiska in da poskusi, da bo tudi v tem oziru vlada RR boljša od vlade PP. Svoboda je najdragocenejša pridobitev osvobojenja Jugoslovenov in ta svoboda mora biti varovana tudi v tiskovnem zakonu. Trifunovičev obračun s Pribičevičem. Ljubljansko mladinsko »Jutro« dela velik tam-tam s Pribičevičevim govorom ter proslavlja svojega šefa kot junaka dneva. V resnici pa je bil utis Pribičevičevega govora nad vse slab in je prejel Pribičevič dobro lekcijo tako od Ljube Jovanoviča ko tudi od Miše Trifunoviča. Zlasti lekcija g. Trifunoviča je bila efektna in zato jo objavljamo. G. Trifunovič je izvajal: »Kadarkoli sem poslušal Pribičeviča, kadarkoli sem poskušal izvedeti njegove argumente, vedno sem naletel na eno in isto. Pribičevičev govor me spominja na izrek našega dobrega književnika Ljube Nediča o nekem drugem književniku, da je mnogo pisal o raznih stvareh, da pa večno pretaka eno in isto stvar iz enega soda v drugega. j Pribičevič: Z žalivkami ne boste ničesar i dokazali. Trifunovič: Kaj je to žalivka? Pribičevič razburjen: Več ko to! Vaši govori so navadna »gnjavaža«! Trifunovič: Ne mislim, da sem razžalil Pribičeviča. On govori večno: Ali je to sporazum plemena ali naroda ali sporazum strank? Ne morem si misliti, da Pribičevič ne bi vedel, v čem da je stvar. Poglejte tu vrste HSS. V vseh treh volitvah je bila in je sedaj tu, j Pribičevič pa vprašuje, s kom da smo na- t pravili sporazum. Sklenili smo sporazum s j stranko, kateri je njen narod ali pleme, ka- j kor hočete, izrekel trikrat zaupanje m zad- j njič, kakor pravite (opoziciji) v najtežjih Tazmerali. Ta stranka predstavlja zato naj- ; večji del hrvatskega čustvovanja in ko smo mi napravili z njo sporazum, potem to^po-meni, da smo sklenili sporazum z največjim delom hrvatskega čustvovanja, pa naj bi bilo : to hrvatskega plemena ali naroda, kar vzemite kakor hočete. j To je tako jasno, da mora to razumeti tudi človek, ki se šele uči osnovnih pojmov po- litike in parlamentarizma, ker mi tukaj ne delamo ničesar drugega, kakor da iščemo stika s parlamentarnimi skupinami, ki so izraz narodnega čustvovanja. Pribičevič nas sprašuje: Kako to, da ste šli v volitvah v boj proti Radiču, sedaj pa delate z njim skupno? Zelo enostavna stvar. Radič je imel eno misel do dne 27. marca ln drugo pozneje, ko je podal v imenu svoje stranke znano deklaracijo. Sedaj govori Pribičevič: Kakšna deklaracija? To ni nič! Vi morate nadaljevati ono politiko, ki ste jo vodili dosedaj. Toda mi se nismo borili proti Radiču, ker je debel ali suh, temveč mi smo se borili proti njemu zbog politike, ki jo je predstavljal, toda po njegovi deklaraciji je postal položaj drug. Pribičevič: Vi hočete biti v vsaki kombinaciji. Trifunovič: V tem Vas res ne morem doseči. Pribičevič je tri četrtine govora izpolnil s tem, da je govoril o doslednosti m kako da so radikali sklenili nemoralen sporazum. Pa da vidite sedaj doslednost g. Pribičeviča. Ko je P. Radič prečital dne 27. marca svojo deklaracijo in smo mi odšli v ministrsko sobo, je dejal Pribičevič: »Hvala Bogu v dobri čas smo doživeli, kar smo želeli! To je najbolje, to je najbolj koristno, kar smo mogli pričakovati!« In jaz sem dejal: Hvala Bogu, da gre politika vendar enkrat po poti, po kateri mora iti. Pribičevič je bil za to, da izvede radikalna stranka drugo politiko v HSS, ko pa so se pričela pogajanja, je krenil Pribičevič na ; drugo pot. Izgleda, da je nekaj Pribičeviča prevarilo, ali pa, da ga je nekdo prevaril.« In zato joče danes Pribičevič in zato jo-: čejo z njim naši mladini, ker so časi, ko so j s par mandati na debelo eksploatirali vso | Hrvatsko in Slovenijo za večno končani. In i hvala Bogu, da so končani! = Nova grupacija sil na Balkanu. V zadnjem času se opaža vedno večje stremljenje po sklenitvi grško-bolgarske zveze. Zlasti je to stremljenje vidno, odkar je prispel v Sofijo novo imenovani rumunski poslanik Bil-ciurescu, ki velja kot eden najbolj sposobnih rumunskih diplomatov. Predvsem je njegova zasluga, da zbližanje med Grško in Bolgarsko stalno napreduje in da je grško-bol-garska zveza vedno bolj realna. Iz oficielnih krogov se zatrjuje, da bi imela nova grupacija sil na Balkanu samo protisovjetski cilj, da si Rumunija z novo zvezo utrdi svojo pozicijo, ki je vsled Besarabije vedno bolj slaba. Nam se pa zdi, da nikakor ni izključeno, da se nova italofilska grška vlada približuje Bolgarski pod pritiskom Italije in je naša zapadna soseda zopet na delu, da okrepi so- ; vražni obroč okoli naše države. Nujno potrebno je, da se naša zunanja politika vendar enkrat orientira v tem smislu, da je jadransko vprašanje naše kardinalno vprašanje in ’ prijateljstvo z Italijo najslabša točka naše zunanje politike. = Na laž postavljeni. Beograjska »Reč« je objavila senzacionalno vest, da je radičev-ski minister dr. Nikič dvignil sekvester z veleposestva grofa Esterhazyja. Samostojni demokrati pa so se s svojo lažjo pošteno t urezali, ker se je izkazalo, da ni ta sekvester | dvignil dr. Nikič, temveč je stanje na Ester- ! hazyjevem veleposestvu natančno tako, ka- ' koršnega so pustili dr. Lukinič, Križman in ; dr. Žerjav. Če se je zagrešila kakšna neko- ; rektnost, potem zadene ta torej edinole samostojne demokrate. Tako so gospodje mla- J dini zopet enkrat padli v jamo, ki so jo ko- j pali drugim. Radovedni smo, če bo »Slo- j venec«, ki je z veseljem pograbil mladinsko tatarsko vest, objavil tudi popravek dr. Ni-kiča. Š = Zahvala sodnikom. Včerajšnji »Jutarnji ; list« prinaša na uvodnem mestu zahvalo če- j stitim hrvatskim sodnikom, ki so tako visoko pojmili svojo uradno dolžnost in niso pošto- i pali strankarsko. Danes, ko je vse to minilo, S danes nam je drago, da se je vse to zgodilo, ker bo to delovalo izredno ugodno na celo naše javno življenje. Srčna hvala vsem če- i stitim hrvatskim sodnikom, ki so v najtežjem in najusodnejšem času visoko držali zastavo pravice in sodniške neodvisnosti. = »Dom« proti zajedničarjem. »Dom« piše o postopanju zajedničarjev. Stjepan Radič pravi o Trumbiču, da je prvotno odobraval govor, ki ga je imel Pavle Radič 27. marca i v parlamentu. Trumbič da je takrat izjavil, j da je ponosen, da se nahaja v taki stranki. Tudi Lorkovič je odobraval govor Pavla Ra- ■ diča. Kljub vsemu temu so sedaj vsi zajedni-čarji demagoško nastopili proti sporazumu. -Zajedničarjem se je pozneje pridružilo še nekoliko poslancev HSS. Zajedničarji so po-gazili svojo pismeno izjavo, da bodo ostali , v narodni skupščini samo tako dolgo, dokler • bodo člani hrv. narodnega zastopstva. Kier- j koli skuša sedaj ta petorlca nepoštenih pOli- 1 tikov priti med sel jaški narod, mora občutiti ; sama njegovo preziranje. Nasprotno pa da- > našnji »Hrvat« prinaša iz Hrskovaca izjavo ; bivših Članov seljaČke stranke, ki izražajo dr. j Lorkoviču in tovarišem popolno zadovoljstvo in odobravajo njihovo politiko. = Pritožba poslanca Bačinica. Sinoči je prispel iz Splita v Beograd poslanec HSS Rude Bačinič. ■ Zelo se pritožuje nad terorjem, ki ga še vedno izvaja policija nad radičevci. Za vse to obtožuje hercegovinskega velikega župana Peroviča. Bačinič bo danes o celi stvari poročal notranjemu ministru. Pravi, da so glavni krivci Pribičevičevi žandarji, ki so v kastelih Priku in Ditlu aretirali več radi-čevskih Seljakov. — Velika zunanjepolitična debata v nemškem parlamentu, ki se je sukala v glavnem okoli nemškega odgovora na francosko noto, je končala z zmago nemške vlade. Z 2dt> . proti 158 pri 80'neoddanih glasovih se je t izrekel parlament za politiko Stresemanna. j V glavnem je Stresemann na stališču, da mo- j ra Nemčija iz taktičnih razlogov počakati na i odgovor zaveznikov, da pa mora brez ozira * na vse drugo odkloniti francosko zahtevo po ■ dovolitvi prehoda nemškega ozemlja v svrho vojaškega podpiranja Poljske in da mora v j vsakem oziru biti varovana nemška neodvis- j nost in enakopravnost z drugimi velesilami, j _ Francoska ofenziva v Maroku. Položaj j na maroškem bojišču je popolnoma ti7T>r®"l®' njen in v kratkem se pričakuje francosko . ofenzivo na vsej črti. Rifam, ki so bili že Dne 23. avgusta priredi »Kmetijska podružnica v Krškem« veliko živinsko in konjsko razstavo,-spojeno s kmetskim praznikom na Krškem polju. Ob 8. uri dopoldne otvoritev razstave, ob 1. uri popoldne sprevod na Krško polje, kjer prične ob 3. uri velika konjska dirka s sledečim sporedom: I. dirka za tri- in štiriletne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na štirih kolesih, 40 metrov popusta; konji, ki so dobili darila, 30 m doklade. II. dirka za konje od 5 let in starejše. Daljava 2700 metrov. Vozovi na štirih kolesih, 40 m popusta. Konji, ki so dobili darila, la vsak* darilo 30 m doklade. III. dirka enovprežna za mrzlokrvne konje. Daljav* 1S00 m. Vozovi na štirih kolesih. IV. dirka enovprežna za amerikanske dirkače. Daljav« 2700 m. Doklade in popust določi razsodišč« po rekordu in pri dirkanju. V. dirka dvovprežna dirka. Daljava 2700 m. Doklad« in popust kakor pod II. VI. dirka jahalna dirka. Daljava 2700 m, bre* »aprek in brez izenačenja teže. Uprava dirke. Vodstvo: Franc Zupančič, Rakovnik. Končnik: Ignac Žlajpah, Ljubljana in Vinko Bon, Krško. Starter: Anton Gliha, Krško. Progovniki: Dr. J. Kunc, Št. Jernej; Jos. Stritar, Sv. Križ; Žnideršič Franc, Leskove«. Časovniki: Ivan Selak, Dobrava in Jo*« Brulc, Št. Jernej. Posebna določila: 1. Prijave je poslati najkasneje do 13. avgusta t. 1. na naslov: Anton Gliha, Krško. Prijava Din 20.—. Poznejše prijave se sprejema samo do 12. ure dopoldne na dan dirke proti dvojni vlogi, ki se plača neposredno pred dirko. 2. Za četrto dirko je predložiti rodovnik, ki se po dirki vrne. 3. Prijave vsebujejo: a) ime in bivališče posestnika konja, b) popis konja (ime, starost, spol, barva). Netočne prijave so nevr ljavne in zapade vsled tega vloga. 4. Zmagovalec se določi po času. 5. V slučaju, da se za eno vrsto dirke priglasita samo dva ali trije dirkači, •« va»- deli samo eno ali dve darili. 6. S prijavo se podvrže vsakdo vsakemu izreku vodstva dirke. 7. Za eventuelne nesreče na dirkalnem prostoru ne prevzame odbor nikake odgovor-uosti. Kmetskega praznika se udeleže v velikem številu. h.rvttt»k.i kmetje. Prosveta. Novi agrarni program socialnih demokratov. Že od nekdaj se trudi socialna demokra- . Da se utrdi mali kmet in da postane bajtar cija, da bi pridobila za sebe tudi kmetski mali kmet, je na vsak način misel, ki je vred- sjoi Toda vsi njeni napori so bili brez- j na vsega uvazevanja. Saj je dokazano, da je sioj._ . .---------------... Ji ,-------i-. i« I zlasti v alpskih krajih, kjer je strojna obde- lava zemlje izključena, donosnost malih kmetij večja ko tudi najbolj vzornih veleposestev. Zato mislimo, da dr. Bauerjeve ideje ni takoj a priori odkloniti, temveč bi jo morale naše kmetijske stranke temeljito proučiti in potem po potrebi revidirati svoje stališče. To bi morale kmetijske stranke storiti že vsled tega, da bodo kos novi socialno demokratski agitaciji. V prvi vrsti pa je naloga kmetijskih strank, da teorijo dr. Bauerja prouče z ozirom na svoje praktične izkušnje ter jo v tem oziru izpopolnijo. Kar se pa tiče dr. Bauerjevega predloga, da se veleposestva razlaste ter stavijo pod državno upravo, pa mislimo, da je ta pred- so bili brez- j uspešni, ker je bil kmet individualist, ki je j brezpogojno odklonil marksističen nauk o odpravi zasebne lastnine. To se je Masti do- i bro videlo tudi v Rusiji, ko so morali boljše-viki pred kmetom kapitulirati in priznati, f da ni zemlja last države, temveč kmeta, ki jo obdeluje. j To je spametovalo socialno demokratske ideologe in pred kratkim je izdal znani a - j atrijski socialno-demokratski voditelj dr. ui o Bauer knjigo »O boju za gozd in pašnike.« V tej knjigi se izreka Bauer odločno za lastninsko pravico kmeta na zemljo. Gre celo korak dalje in zahteva, da se tudi državni gozdovi in pašniki socializirajo v korist kme- , ta S tem hoče dr. Bauer doseči, da se ma- mača plemena zapuščati Abd el Krima. Abd el Krimu je bilo sporočeno, da izdelujeta francoska in španska vlada mirovne pogoje. Na željo bodo ti pogoji Abd el Krimu sporočeni. V slučaju, da bi Abd el Krim te pogoje odklonil, bodo Španci obenem s Francozi začeli proti njemu ofenzivo. — Bo vsej Afriki rastejo simpatije za Abd el Krima in nečak egiptovskega kralja Fuada je pričel zbirati za Abd el Krima prostovoljne prispevke. Njegova pomoč je malo Kasna n nezadostna, ker je francoska premoč vsa dan večja in se že napoveduje, da bo v dveh mesecih maroška vojna končana. Tudi vse junaštvo ne bo pomagalo svobodomiselnim Rifanom in premoč evropske sile bo končala tudi njih svobodo, kakor je uničila že svobodo tolikih drugih narodov. = Nova zarota v Egiptu. Iz Kaire še poroča, da je eden morilcev Sirdarja priznal, da se je pripravljala nova zarota proti angleški nadvladi. Vsled njegovih izpovedb je kompromitirana cela vrsta uglednih Egip- Koncert delavskih pevskih društev se bo vršil, kakor smo že poročali, v soboto dn» 1. avgusta t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Uuion«. Prireditev bo prva te vrste v Ljubljani in vlada za njo veliko zanimanje. Nastopijo pevski zbori iz Ljubljane, Zagreba, Celja, Hrastnika, Kamnika, z Dobrave in Jesenic. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici ter v prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo (v Trnovem, Sodni ulici, Bohoričevi ulici, v šiški in na Viču) ter pn večerni blagajni na dan koncerta. Pet let ginekologije in porodništva. I* bob niče za ženske bolezni v Ljubljani. 'j založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani je pravkar izšla ta knjiga. Poroča prof. dr. Alojz Zalokar, ravnatelj bolnice. — Cena Din 60.—. s poštnino Din 01.50. — Poročilo podaja pregled ginekološkega in porodniškega dela r dobo petih let. Namenjeno je predvsem strokovnim zdravniškim krogom, katere bo zanimalo notranje strokovno delo, izvršeno * enem petletju, in katerim bo podalo na kratko sliko modernih ginekoloških in porodniških diagnostičnih in terapevtskih metod. Poročilo pa je zanimivo tudi za našo javnost, katero zanima zdravstveni napredek zadnjin petih let in katera se po poklicu ali nagne-nju peča z javnozdravstvenimi vprašanji. Knjiga je zlasti upoštevanja vredna, ker prinaša referat o skušnjah vodilnega in v tej vrsti edinega zavoda v Sloveniji. — Po krat- podan suinaričen pregled ginekoloških pri merov. Posebna poglavja so odmerjena materničnemu raku, nosečnosti izven maternice in splavu. - Pod naslovom »Porodniški oddelek« razpravlja poročilo v Bplošnem o noslovaniu porodnišnice, na kateri je bilo v petih letih nad 4000 porodov. V nadaljnih poglavjih so podana kritična poročila 0 • rativnih porodih, o cesarskem rezu, , eklampsiji, o predležeči placenti ter o ‘ fleksijskih legah. V zadnjem odst^uJ^ * osem statističnih diagramov in večje število preglednih tabel. - Sokolstvo. lVkS.1. »irii, bajtar pa d, po,la«, malt ,„g popolooma »apat.n ker aa drtava. ujmo TrebAo. uovoUn hi se dosledno tej misli mo- Vn nikier ni izkazala kos privatni. Pač pa I i>llu;in Dne 5. kmet. Seveda bi se dosledno tej rale izvršiti tudi spremembe glede veleposestev, ki bi jih bilo treba razlastiti in njih upravo poveriti državi. Dr. Bauer jeva knjiga je namenjena predvsem socialno demokratskim agitatorjem na deželi, ki bodo imeli vsled novosti stvari gotovo dosti uspeha pri kmetskem ljudstvu. va nikjer ni izKazala kos privatni, bi morali dobiti pri upravi gozdov in pašni-kov glavno besedo strokovnjaki, ki so edini poklicani, da izvedejo potreben kompromis med zahtevami kmetijske produkcije in stremljenjem kmetskega ljudstva po čim večji gospodarski neodvisnosti. Italijanska flotilft pnseti Rusijo. Dne avgusta odplove italijanska zračna floti a Turina v Rusijo. Poleta se udeleži 10 aero-planov in dva zrnkoplova. Na potu v Ru. ij( se ustavi flotila v Zagrebu, Reogradu, Odesi, Kiewu in Moskvi. Iz Rusije se povrne preko Carigrada. Župna odborova seja sokolske župo Ljubljana se vrši strogo obvezno za vso delegate, društvene staroste in blagajnike v Ljubljani na Taboru v nedeljo dne 2. avgusta 1925 ob 9. uri zjutraj. — Starešinstvo sokolske župe ^Ljubljanski Sokol poživlja svoje.članstvo, ki sodeluje na župnem zletu, da se udelefc redovnih vaj v petek 31. t. m. ob 7. uri zve-e,r na letnem telovadišču, v slučaju slabša vremena pa v telovadnici. - Prednjaškl zbor. ’ Dnevne vesti. 2000 dinarjev. Po Jugoslovenski Matici je prišel na vrsto Jugoslovenski Sokolski Savez. Po žaljivem darilu v znesku 3000 dinarjev,^ je poslala Trboveljska premogokopna družba še bolj žaljivo darilo Jugoslovenskemu Sokolskemu * Savezu, in sicer v znesku 2000 dinarjev. Z zadoščenjem beležimo, da je Savez storil svojo nacionalno dolžnost in prejem teh v dvojnem oziru sramotnih 2000 dinarjev odklonil. Tedaj je poslala Trboveljska premogokopna družba k Savezu svojega uradnika z naročilom, da doseže preklic odklonitve darila. Pri tej priliki je odposlanec Trboveljske premogokopne družbe sporočil članom Saveza, da je Trboveljska darovala za razne sokolske dome znatne množine cementa. Vest je bila za Sokolski Savez popolna novost in *e je tako izkazalo, da je nekdo drugi prejemal cement za sokolska društva in ga razdeljeval po strankarskem ključu. Ker pa preiskava v vsej stvari še ni končana, tudi še ni izrekel Savez svojega končnega sklepa. Trdno smo uverjeni, da bo Savez strogo varoval čast sokolstva in kljub cementu odklonil podporo Trboveljske premogokopne družbe. Tega veselja nasprotniki sokolstva na sinejo doživeti, da bi mogli reči, da sprejema sokolstvo podporo od one tuje družbe, ki hoče zrušiti gospodarsko neodvisnost slovenskega naroda. Postopanje Trbovelj, prem. družbe jo je uvrstilo med naše narodne nasprotnike in zato se pregreši proti najod-neinu ponosu in narodni časti vsako društvo, ki sprejme od te tuje družbe le najmanjši dar. Zlasti pa še, če je ta dar miloščina in kost, ki se vrže beraču. V svojem boju bomo zmagoviti le, če bo vsak posameznik mogel biti ponosen na naš boj in zato proč z miloščinami. In končno! Na naši zemlji leži trboveljski premog in naši rudarji ga spravljajo na dan. Zato bi moral biti po božjem in naravnem pravu trboveljski premog last slovenskega naroda in ne tujih kapitalistov, ki niti ne vedo, kje Trbovlje leže, kaj še, da bi jih kedaj videli. Čisto vseeno je, če so danes pravni lastniki Trboveljskih premogokopov tuji delničarji, moderno pravo pozna tudi socializacijo in nacionalizacijo in tega prava se bo pač treba poslužiti, če ne bo konec protinarodnega in protisocialnega delovanja Trboveljske premogokopne družbe. Trboveljska premogokopna družba je napovedala boj slovenskemu narodu in slovenski narod je dovolj močan, da ta boj zmagovito dobojuje, in sicer kljub podkupljenemu slovenskemu časopisju in kljub nekaterim izdajicam. In zato ne rabi slovenski narod nobenih miloščin, zato sramotna darila nazaj Trboveljski premogokopni družbi 'n v boj za popolno zmago in ne za drobce z mize tujih kapitalistov. Na čelu vseh korakaj sokolstvo! na čast Ni. Veličanstvom na liledu. [ rejcu i.r„,JeUIo Bredo so pri- redili blejski gostje našemu ljubljenemu vladarskemu paru uspelo serenado. Na terasi hotela »Toplice« se je vršil od 7. do 9. ure koncert kapele Fiebinger. Po 9. uri je bila zbrana pred hotelom velika skupina divno okrašenih in razsvetljenih čolnov. Kmalu se je začela pomikati povorka lampijonov ob zvokih godbe proti »Suvoboru«. Vodila je povorka jadrnica (slikar Marčič), njej so sledili ogromni labud ge. Molnarjeve in kot njega mladič mali in živalmi Angelce Petra-nove. Pred »Suvoborom« je zadonela naša himna in iz navdušenih grl naših letoviščarjev so zagrmele burne ovacije. Na balkonu »Suvobora« sta se nato pojavili dve viteški silhueti, v katerih ni bilo težko spoznati visoki naš vladarski par. Dr. Simič, eden glavnih prirediteljev, je vzkliknil Nj. Vel. kralju Aleksandru, kraljici Mariji in prestolonasledniku Petru in njegov vzklik je odmeval ■* spontanem in toplem navdušenju iz stotine grl. Zadonela je zopet naša himna, katero je poslušalo občinstvo stoje v čolnih. Ovacije se dolgo niso polegle. Povorka se je nato vrnila pred hotel Toplice, od tam v kavarno in bar ter jih napolnila do kraja. Veselo razpoloženje se je šele proti jutru poleglo. Mi domačini pa smo videli, da je naša kraljevska dvojica ljubljena in občudovana ne samo od našega lastnega rodu, marveč ravno tako tudi od pripadnikov tujih držav in narodnosti. Živeli! — Naše cenjene naročnike opozarjamo na ; zadnji »Kmetski lisk, v katerem je priob- ; čen celoten govor posl. Puclja v skupščini. V našem listu jo bil govor posl. Puclja vsled \ telefonskih težkoč deloma napačno podan. — Pozno so so spomnili. Mladinski popol- j dnevnik je pričel opozarjati, da je treba iti j s kulturo na deželo in zlasti skrbeti, da ima \ tudi podeželje nekaj od slovenskega gledališča. Čisto prav in lepo! Toda vprašamo gospode od mladinske stranke, kako to, da so se spomnili na kulturni glad na deželi šele ®edaj, ko so v opoziciji. Kaj pa so delali steri140 k'! njihov patron prosvetni mini- nnskrhpi*i1CG,r leta dolgo? Zakaj pa niso tedaj rodne kuitu^1 ™a. tudi de.žeIa delež»a na" : in zato ne mislite RMpoda, 1)0”° vas , prevnnl! Wg5?££ na za vselej! 1 b . — Slal.0 priporočilo Novoizvoljenega ravnatelja Okrožnega urada za /»varovanje delavcev silno hvali »Slovenski Narode. Nismo se hoteli vmešavati v to stvar, toda še misli »Slovenski Narodi, da je diskusija o tej \x-volitvi potrebna, smo pripravljeni jo takoj otvoriti. Naj to za danes zadostuje! — So! kabineta ministrstva za šume in rudo. Sinoči je prispel v Beograd Mija Frako-vič, tajnik HSS, ki je imenovan za šefa kabineta ministra za šume in rude dr. Nikiča. — Conornik za osiguranje valute. V ministrstvu financ so izgotovili nov cenovnik izvoznih predmetov za osiguranje'valute pri izvozu. Cenovnik bo veljal od 1. do 15. avgusta t. 1. — Pravilnik o učiteljiščih. Posebna komisija, postavljena od ministra prosvete, je izgotovila pravilnik o učiteljskih šolah. S tem pravilnikom se izenačuje program na-obrazbe v vseh učiteljskih šolah naše države. Pravilnik stopi v veljavo začetkom prihodnjega šolskega leta. — Dovoljen kredit. Ministrstvo narodnega zdravja je odobrilo kredit 300.000 Din za reorganizacijo in razne nabave oblastne bolnice v Skoplju. — Produktna borza v Beogradu. V torek ob 10. dopoldne je bila v Beogradu slovesno otvorjena produktna borza. Kotirali bodo vsi produkti, v prvi vrsti cerealije. — Manifestacije za »neodrešeno Dalmacijo«. V Zadru so priredili fašisti te dni velike manifestacije, katerih se je oficijelno udeležil zastopnik vlade Feruzzi. Bil je zastopan tudi direktorij fašistovske stranke in direktorij fašistovskih sindikalnih korporacij. Goste je sprejela politična, vojaška in komunalna oblast, in fašistovska milica. Videti je bilo defiliranje, povorke, vse polno zastav, čuli so se govori, vršila so se zborovanja, koncerti in banketi. Namen teh manifestacij je, da se poživi zamrli patriotični duh nekdaj za italijansko stvar tako navdušenih Zadrčanov. — Zagrebški »Merkur« deložiran. Zagrebško trgovsko društvo »Merkur« vodi že leto dni proces za prostore, ki se nahajajo v pritličju njegove lastne hiše. Pred letom dni je uselila stanovanjska oblast kljub protestu od strani društva, ki rabi te prostore za lastni poslovni lokal, v te prostore neko stranko. Ko se je ta stranka izselila, se je vselilo društvo, prepričano, da je po zakonu v to upravičeno. Stanbena oblast je našla drugega najemnika. Vsi protesti in sklicevanje na čl. 2., točka 5., stanovanjskega zakona so bili bob ob steno. V torek dopoldne je bilo društvo »Merkur« deložirano. — Amcrikanei v Beogradu. Te dni je prispela v Beograd skupina visokošolcev iz Zedinjenih držav, ki se nahajajo na študijskem potovanju po Evropi. — Potvorjene 1000-dinarske novčanice. Policija v Velikem Bečkereku je dobila v pon-deljek prijavo, da krožijo po mestu potvorjene 1000-dinarske novčanice. Policija je uvedla preiskavo ter zaplenila več falzifikatov. Preiskava je ugotovila, da se utihotapljajo potvorjeni bankovci iz Madžarskega. — Dvestoletnica ruske akademije znanosti. Dne 5. septembra se prično v Leningradu velike svečanosti v proslavo 200-letnice ruske akademije znanosti. Vršile se bodo slavnostne seje, gledališke predstave in sestanki. Prirede se tudi velike znanstvene ekskurzije. Nadaljevala se bo proslava v Moskvi. Pri tej priliki se prirede prvikrat, odkar obstoje sovjeti, v razkošnih dvoranah Kremlja veliki slavnostni dejeuneji. Na slavnosti bodo povabljeni tudi razni znanstveniki, med njimi predsednik češkoslovaške republike Ma-saryk. — D&mlot ml. iavrSil samomor. Iz. Parizu poročajo: Proces Daudet je bil dne 28. t. m. definitivno ustavljen. Državni pravdnik je konstatiral, da Daudet ml. sploh ni bil umorjen, kakor se je trdilo, temveč da je izvršil samomor. Preiskava, ki se je vodila v zvezi z njegovo smrtjo zoper poedine policijske organe, med drugim zoper bivšega ravnatelja pariške policije Marieta, je ustavljena. — Vzklic državnega pravdnika v opičjem procesu zavrnjen. Iz Newyorka poročajo: Najvišje sodišče v Washingtonu je vzklic državnega pravdništva v opičjem procesu zavrnilo. Zavrnitev se utemeljuje s tem, da Dar-\vinova teorija ne pomeni zaničevanja Svetega pisma. S to sodbo utegnejo biti pokopani vsi procesi, ki so jih nameravali naperiti po vzorcu daytonskega zoper učitelje,* ki so učili evolucijsko teorijo. Kakor se čuje, heče napraviti vvashingtonska vlada po opičjem procesu ustvarjeni senzaciji, ki je grozila, da se razvije v kulturni boj, enkrat za 'selej konec. — Nov ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Na predvčerajšnji seji ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je bil izvoljen za ravnatelja imenovanega urada dr. Joža Bohinjec. — Promocija. Na graški univerzi je bil prošlo soboto g. Zdenko Matjašič iz Ptuja promoviran za doktorja vsega zdravilstva. — Vprašanje »čudodelnega« kipa v Dubrovniku. Oblastvena komisija, ki je pregledala »čudodelni« kip Matere Božje v cerkvi Usmiljenih bratov v Dubrovniku, je opazovala kip dalje časa, toda pri najboljši volji ni mogla ugotoviti na njem ničesar nadnaravnega. Kljub temu se najdejo med ljudstvom še vedno nespametni ljudje, ki govore še vedno o »čudežu«. Pri celi stvari gre izključno za sugestijo. — Cerkev, ki bo višja od Petrove cerkve v Rimu. V petek so pričeli v Rimu z zgradbo nove velike cerkve Device Marije. Ta cerkev bo prekosila glede visokosti znano cerkev Sv. Petra, visoka bo namreč 250 m, torej bo 7 metrov višja kakor cerkev Sv. Petra. Cerkev bo gotova v 20 letih. Potrebni kapital se bo nabral med katoliki vsega sveta. Gradi jo arhitekt Biasinii. — Bolgarska zverinstva. V nedeljo sta bila v policijskem poslopju v Sofiji živa sežgana bivša ministra kabineta Stambolijske-ga: Ciril Pavlov, bivši minister javnih del in Petar Zanev, bivši finančni minister, glede katerih je bilo že preje odrejeno, da se jih usmrti. r~ število človeških žrtev, ki jih je zahteval* popeva na Koreji. Iz Toki ja poročajo: ... .som uradne statistike je poginilo ob priliki zaunje popinve na Koreji 430 oseb, beguncev je 101.431. — Tragedija na Ijovčenu. Na Lovčenu popravljajo Njegusevo kapelo in pota. Pri delih pomaga vojaštvo. Te dni je zalotila vojake nevihta. Lilo je kakor iz škafa treskalo in grmelo kakor na sodni dan. PrestraSeni vo- jaki so iskali zavetja ob neki pečini. Nena- delietU. Preiskava je dognala, da je izginil* doma je udarila med nje strela. En vojak ja j veliko število pušk, samokresov, fotografiž- obležal mrtev, več jih je odneslo težke opek- ! nih aparatov, oblek, palic in raznovrstnih line, edina dva, ki nista dobila nobenih zu- ! drugih predmetov. Kdo ima tatvine na v*- no n ii Ji na atn =i nr-etrAsla živre ! ^ ge ni dai0 ugotoviti. nanjih poškodb, pa sta si pretresla živce. — Nesreča na morju. Iz Stockholma poročajo: V pondeljek je utonilo v Kalmar-Sundu 10 oseb v starosti od 14 do 21 let. Družba je podvzela daljši izlet na jadrnici. Presenetila jo je nevihta, in jadrnica se je potopila z vsemi izletniki. Z obale je gledalo — škandal v dresdenskem krematorija. Ves Dresden se razburja momentano radi nezaslišanega škandala, ki je bil razkrit v dresdenskem krematoriju. Več uradnikov krematorija je plenilo že leto in dan trupla, ki so jim bila izročena, da jih sežgo, na nesrečo mnogo ljudi, med njimi mati 3 po- j neverjeten način. Izdirali so jim zlate zo-nesrečencev, toda pomoč je prišla prepozno, j be, često so iih < ™________ 1.____i:xx.. .. I>:_________ fr« /|ni : Drama v kopališču v Biarritzu. Te dni se je odigrala v Biarritzu drama, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Neka Angležinja Williams po imenu je plavala s svojo hčerko predaleč v morje.Moč valov jo je treščila ob oropali obleke. Večkrat so položili dve trupli v eno krsto, ter drugo prodali. Pepel trupel so razdelili enostavno na dva enaka dela ter ga izročili nato v žarah sorodnikom. Policija je ovadila obdolžene kurjače in uradnike sodišču. Seveda •• skalo, tako, da se je onesvestila in utonila. 1 je uvedla zoper obdolžence tudi disciplinarna Ker je bilo njeno hčer še mogoče rešiti ji • ■ ..... . . - je hotel priskočiti na pomoč neki angleški slikar, Jennett, toda tudi on ni bil kos moči valov. Nekemu kopališkemu pazniku se je posrečilo, da je privezal oba na vrv, hoteč ju vleči na obalo. Toda vrv se je ob neki skali odtrgala in vsi trije so utonili. Kopališčni paznik je rešil popreje že mnogo ljudi gotove smrti. — Krvavi umor v Natalincih. O zadevi krvavega roparskega umora v Natalincih, katerega žrtev so bili, kakor znano, 4 člani rodbine Dimitrijevič, je prišlo do nadaljnjih razkritij. Razen 2-letnega otroka prof. Dimitri-jeviča je ostala pri življenju tudi mati otroka, o kateri se je prvotno domnevalo, da je mrtva. Ko je prišla pozneje polagoma zopet k zavesti, je izpovedala, da je po njenem mnenju zapletena v zadevo bivša ljubica umorjenega trgovca Kosta Dimitrijeviča, Zorka Dugič, nakar je bilo dekle aretova-no. Dalje je bila aretovana mati razbojnika Tihomira Markoviča, pri katerem je bila najdena krvava srajca. Hišne preiskave »o imele presenetljiv uspeh. V hiši muzikanta Ilije Milanovima so našli pri drugi preiskavi veliko krvavo sekiro, s katero je bil najbrže ubit prof. Dimitrijevič. Tudi so bili najdeni pri aretovanih različni predmeti, ki izvirajo najbrže od prejšnjih napadov in vlo- preiskava. N-'ta j delavcev je bilo že odpuščenih. — Kitajski general — tihotapec opija. Chi- caška »Tribuna« javlja iz Šangaja, da je bil aretiran tam general Woang-Tung radi tihotapstva z opijem. Radi tega delikta je bilo usmrčenih pred par dnevi 17 oficirjev. — Žena okradla svojega moža. V budim-peštanskih bančnih krogih se te dni mnoge govori o zanimivi tožbi na razporoko. Neki znani bankir je opazil, da je izginilo iz omar* v njegovi sobi več jako dragocenih predmetov, med drugim stara zlata ura in stara zlata doza za cigarete. Stvar je bila tembolj zagonetna, ker je bil sluga tako udan, da j« bil glede njega vsak sum izključen. Ravnatelj je poveril zadevo nekemu detektivu, ki je vstopil v njegovo hišo kot sluga. Nekega dne je obiskal bankirjevo soprogo mlad človek, s katerim sta se kmalu nato odpeljala v avtomobilu. Detektiv jima je sledil v drugem avtomobilu. Poldrugo uro pozneje je telefoniral bankirju, da se nahaja njegova soproga v neki vili v Hatvanii ter da naj pride nemudoma tja. Bankir je ubogal in res je našel na navedenem mestu svojo soprogo v tete-a-tžtu z nekim mladim llove-kom. Na stolu je ležal izginuli zlati prsta* in doza. Bankir nahruli kavalirja svoje soproge s psovko: »Lopov!« Ljubimec potegne mov. Glede uspeha aretacije Veselina Petro- t samokres. Toda žena skoči mednju ter iz-viča policija v interesu preiskave ne da še j javi svojemu soprogu, da je podarila mlade-nobenih pojasnil. V nedeljo je bilo aretiranih niču uro in dozo ona sama. Bankir ni rekel še nekaj oseb, ki utegnejo biti v zvezi z umorom. Pričakuje se, da primejo v kratkem več bogatih kmetov, ki utegnejo biti v zvezi z banditi. Množestveni umor je napravil na prebivalstvo v vsej okolici globok utis. Kakor hitro se zmrači, so ulice v Natalincih, kakor izumrle. Samo tu pa tam se vidi kako orožniško patruljo. — Razbojniška tolpa v Hercegovini. V Hercegovini uganja že delj časa vsakovrstna tolovajstva roparska tolpa Mije Vujoviča, ki terorizira posebno nevesinjski, bilječki in gagački kotar. Te dni je navalil Vujovič s 4 tovariši na selo Laško, obkolil hišo davčnega eksekutorja Popovca, katerega je ubil ter ga oropal vsega državnega denarja, ki ga je Popovae inkasiral. Dva dni po zločinu je bil eden od članov roparske tolpe tako predrzen, da je prižel pogledat, kake mere ; so podvzele oblasti zoper roparsko tolpo in i v kateri smeri se vrše poizvedovanja. Tam | pa so ga spoznali in orožniki so ga hoteli 1 aretirati, toda razbojnik se je branil s sa-| mokresom. Posrečilo se mu je pobegniti, j Dasi so oddali orožniki za njim več strelov, ; je ostal nepoškodovan; tudi on ni nikogar i pogodil. j — Nravnosten zločin pctorice šoferjev. Družba petih šoferjev v Starem Bečeju je •j povabila te dni Marico T. na izlet v avtomo-| bilu. Peljali so se izven mesta, kjer so se | zabavali kake tri ure. Proti večeru je prosila i Marica, da se vrnejo domov, toda šoferji so | jo tolažili, češ, da bodo z avtomobilom hitro j doma. Ko so se nato peljali na povratku do-| mov mimo koruznega polja, so se ustavili, ■ izvlekli deklico iz avtomobila na polje, kjer i jo je vseh pet posililo. Marica je prišla vsa 1 objokana peš domov. Čez par dni se je dala j zdravniško preiskati. Zdravnik je ugotovil, j da je inficirana. To je deklico tako razža-; lostilo, da je skočila v Tiso. Toda opazili so | jo neki ribiči ter jo rešili. Marica je šla do- • mov, kjer se je zastrupila z raztopljeno j sodo in umrla. Vseh pet šoferjev je bilo ! aretovanih. | — Zaradi gosli zaklan. V Adi (Bačka) je zaklal te dni ciganski primos Petar Basci goslača svoje ciganske tolpe Ivana Telekija | iz malenkostnega vzroka. Ivan Teleki je nesel namreč kljub primosovi prepovedi gosli ; domov. Baczi je bil aretiran. • — Tasta je umoril. V Polovarju (Banat) je ' bil izvršen v nedeljo strašen umor. Posestnik Tomaž Dragan, najbogatejši mož v okolici, se je sprl radi materielnih vprašanj s svojim zetom Andrejem MargariČem. Po ljutem prepiru je naskočil zet svojega tasta, ki se je seveda branil. Nenadoma je pograbil Mar-garič težak stol ter bil toliko časa po glavi svojega tasta, dokler je dal mož še kak glas od sebe ter ni obležal mrtev na mestu. Mar-gariča so seveda takoj aretirali in izročili sodišču. — »Kralj vlomilcev« prijet. Te dni je bil v Zemunu prijet »kralj vlomilcev« Milan Tadija, ki je nedavno pobegnil z nekim Jovanom Markovičem iz zapora v Beogradu. Tadija je znan kot najnevarnejši vlomilec v državi. Po svojem pobegu iz jetnišnice je vlomil s svojim tovarišem v trgovino nekega zlatarja. Tu pa sta lopova nasedla. Ker nista dobro proučila načrta trgovine, sta prišla pomotoma v drugo trgovino v isti hiši, kjer ju je zasačil stalni nočni čuvaj, ki je obvestil policijo. Policija je hišo obkolila ter vlomilca prijela. Na potu iz Zemuna v Beograd je skušal Tadija skočiti v Donavo, toda policijski stražniki so to preprečili in tako so ga prignali srečno zopet v ječo. — Tatvine na tržaškem kazenskem sodišču. Te dni se je razširila po Trstu senzacionalna vest, ki je izzvala mnogo komentarjev. Pri tržaškem kazenskem sodišču so prišli namreč na sled že delj časa trajajočim tatvinam, katerih predmet so bili »corpora besedice. Odšel je, drugi dan pa je vložil tožbo na razporoko. — Požrtvovalni »star« Sing-Singa. Jetnikom ameriške kaznilnice Sing-Sing je dovoljeno igrati v času odmora igro »baseballe. i »Star« med igralci John Seaman je odsedel pred kratkim svojo kazen in bil izpuščen. Njegovim sojetnikom se je posrečilo, da s* ga prepričali, da je njihovemu športnemu klubu neobhodno potreben in Seaman j« storil, kar je bilo v njegovi moči, da bi bil prišel zopet v Sing-Sing: Takoj, ko so ga izpustili, je oropal 2 hiši. Toda napravil ja račun brez krčmarja, zakaj to pot so ga vtaknili v drugo ječo, kjer mu ni dovoljeno igrati ■ »baseballa«. — Dva in pol milijona Rusov v inozemstvu. Glasom zadnje statistike šteje ruska emigracija v Evropi 2 in pol milijona oseb. Glavno zatočišče ruske emigracije je Francija, "kjer se nahaja okrog pol milijona Rusov. Mnogo ruskih oficirjev služi v francoski vojski, številni Rusi se bore na maroški fronti. V Nemčiji živi okrog 200.000 Rusov. Njihovo politično in kulturno središče je Berlin. V Jugslavij'i živi okrog 100.000 Rusov, v Bolgariji jih je okrog 70.000, med njimi 1000 dijakov. 200 do 300 tisoč Rusov živi na Kitajskem. Kakor se vidi, je prišlo vsled svetovne vojne do pravega preseljevanja največjega slovanskega naroda v vse dele sveta. Ljubljana. — Državna borza dela v Ljubljani. V času od 12. julija do 18. julija 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 110 službenih mest. 137 oseb je iskalo dela, v 51 slučajih je borza posredovala z uspehom in 42 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 18. julija 1925 je bilo skupaj razpisanih 8202 prostih mest, 4834 oseb je iskalo dela, v 2040 slučajih je borza posredovala z uspehom in 1514 oseb je odpotovalo. 1 — Požar v skladišču »Orient«. Predsi-nočnjim je izbruhnil v skladišču »Orient« v Slomškovi ulici požar, ki so ga lokalizirali brez ognjegascev. Škoda znaša 125.000 Din. Družba je bila zavarovana. 1— Vlom v trafiko. Predvčerajšnjim je bilo vlomljeno v trafiko Karla Breznikarja v Tivoliju. Neznani vlomilec je odnesel za j okrog 3000 Din cigaret, smotk in tobaka. ; — Nasilen berač. V justični palači dobro ’ znani 48. letni berač Janez Brenk iz Šmart-; nega pod Šmarno goro je pritiskal te dni | kljuke v hiši štev. 13 na Miklošičevi cesti. ; V enem izmed stanovanj je bila služkinja ; sama doma. Ker beraču ni hotela ničesar ' dati, se je razjezil ter jo udaril s palico po glavi. Hudega berača je policija izsledila . in zaprla. Zagovarjal se bo pred sodiščem . radi beračenja in telesne poškodbe. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 29. julija 1925. Vrednote: 7% invest. posojilo iz 1. 1921 den. 07; 2 'A% drž. renta za vojno škodo den. 272, bi. 280; Celjska posojilnica den. 201, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka den. 225, bi. 238; Merkantilna banka den. 101, bi. 101; Prva hrv. štedionica den. 810, bi. 815; Sla-venska banka den. 67; Kreditni zavod den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne den. 100, bi. 129; Trboveljska den. 340, bi. 349; Združene papirnice Vevče den. 100, bi. 110; »Nihag« bi. 41; Stavbna družba den. 165, bi. 180; 4!4% zast. listi Kranj. dež. banke den. 20; 4)4% kom. zadolžnice Kranjske del banke den. 20. Blago: Trami, monte, 8/3—8/10, fco nakl. postaja bi. 300; deske, koničaste, 20, 25 in 30 mm, leo naklad, postaja bi. 460; bukova drva, 1 m dolž., fco nakl. postaja, 5 vag., den. 18.50, bi. 18.50 ;pJeniea backa, par. Ljubljana W. 325; pšenica slavonska, 76 kg, 1—2%, feo ijubljana bi. 305; otrobi pšenični, drobni, Ito Ljubljana, pol vag., den. 180, bi. 180; koruza slavonska, fco Postojna trs. den. 237; laneno leme, fco Ljubljana den. 500, bi. 520; iišol ribničan, fco Ljubljana den. 300; ječmen •lavonski* 65 kg, fco Osijek. 1 vag., den. 210, M. 220. BORZE. — Zagreb, 29. julija. Devize: Newyork Jek K.68-56.28, London izplačilo 269.42—271.42, lek 269.42—271.42, Curih 1082.5—1090.5, Praga 165—167, Italija izplačilo 201.72— >03.12, Dunaj'779.5—789.5. — Čarih, 29. julija. Beograd 9.25, Newyork »15, London 25.02, Pari* 24.35, Praga 15.25, Milan 18.85, Varšava 96, Bukarešta 2.60, Du-aaj 72.45, Berlin 1.2250. X Carinska konferenca t Ljubljani. Zbornica kr trgovino, obrt in industrijo obvešča v»e interesente, da se vrši prihodnja carinska konferenca v Ljubljani v četrtek dne 30. julija 1926 ob 6 uri popoldne v prostorih carin. rnice. X tlradai tečaji »a mesen avgust 1925. Finančno ministrstvo je odredilo za inesec avgust 1925 sledeče uradne tečaje: napoleon-4or Din 220, turška lira 248, angleški funt 876, dolar 56.75, kanadski dolar56.25, nem-ika tlata marka 15.50, poljski zlat 9.40, avstrijski Šiling 8, 100 fran. frankov 267, 100 Ivic. frankov 1102, 100 italijanskih lir 209, 100 belg. frankov 262, 100 hi. goldinarjev 2278, 10 danskih kron 1200, J00 švedskih kron 1530, 100 norveških kron 1020, 100 ipanskih pezet 823, 100 grških drahem 91, 100 čeških kron 168, milijon madžarskih kron 800. X Draiba kuriva Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje na dan 30. julija t. 1. pismeno dražbo za dobavo premoga in večjo količino trdih in mehkih drv. Dražbo se more udeležiti le, kdor vpogleda ali prevaame pismeno pogoje v ekonomskem odseku t« direkcijo. Pustolovec Strasnov nadaljuje. »Eminenca, ne morem Vam povedati, kako nerad prevzamem ta nalog. Storim to res samo »ato, ker sem Vam obljubil, Eminenca.« To je bilo za moje živce res preveč, kar glava me je pričela boleti. Dejal sem: »Eminenca, Če dovolite, grem sedaj v svojo sobo, da se odpočijem. Boli me glava. Pri ve-Serji »e itak zopet vidiva.« Knezoškof me je prijel ea roke. »Prosim, dragi ministerialni svetnik, nekaj bi predlagal: tudi jaz se ne počutim dobro. Mislim, da bi nama obema ne škodovalo, ako se peljeva malo na izprehod, na svež zrak.c »To je dobra misel, Eminenca, veselilo me bo.c Knezoškof je pritisnil na električni gumb, dal tapreči gala-voz in četrt ure ptuneje se je vozila Njegova Eminenca, zagrebš’0 knezoškof, s »strahom škofov« Strasnov o m po zagrebških ulieah na nemalo začudenje prebivalstva, ki ni pomnilo, da bi videlo škofa že kedaj v kočiji s kakim civilnim, gospodom. Stari gospod mi je pokazal vse mogoče zagrebške znamenitosti. In ko sva so vrnila po preteku ene ure v njegovo palačo, me ni bolela več glava, samo sveži zrak me je utrudil. Podal sem se takoj v spalnico, da ležem v posteljo, nenadoma pa je vstopil z globokimi pokloni dr. Plivelič, škofov inti-mus. Pomežika val je ter dejal zvito: »Pardon, gospod ministerialni svetnik, čul sem, da jutri odpotujete. Še nekaj imam na srou.« »Torej, dragi kanonik, sedite. Če morem kaj za Vas storiti, storim z veseljem.« »Ne vem,« je vzdihnil ter me pogledal od strani, »toda zdi sa mi, da bo dobil stari koadjutorja.« »Tako? Mislite? Potem mislite pravilno, toda tega se ne bi upali povedati staremu.« Plivelič je zavil oči proti nebu. »Bog obvaruj, to bo vedel samo entre nous. Toda mislim, da je vendar tako.« »Z eno besedo, postali bi radi koadjutor.« »Ali je mogoče,« je vprašal Plivelič začudeno, »uganili ste.« Od veselja je tlesknil z rokama. »No, čujete, dragi kanonik, zato ni treba biti velik diplomat. Slutite, da tu ni vse v redu ter da se mora nekaj zgoditi. Tega Vam niti ne zamerim. Mislite si pač: če bo že nastavljen koadjutor, zakaj ne bi bil jaz oni, ki dobi mesto? — Imate popolnoma prav, zakaj koadjutor je lepo mesto. Iz koadjutorja postane sčasoma škof, in postati zagrebški škof, ni slabo.« Zadrega tolstega kanonika mi je bila užitek. Dejal je s sladko-kislim obrazom: »Oh, gospod ministerialni svetnik, Vi *te redno veseli in razpoloženi za šale.« »Ne šalim se, zakaj da bi ne postali koadjutor?« »Gospod ministerialni svetnik, ali bi ne mogli zame kaj storiti v tej stvari?« »Ej, to je nekaj čisto drugega. Vi torej hočete, da storim kaj za Vas? Nu, da, lahko bi se poskusilo, toda, kakor Vam utegne biti znano, stane stvar denar.« »Seveda,« je odgovoril Plivelič naglo, »to sem takoj slutil.« Smeje sem zmajal z glavo. »Torej, ako ste slutili, dragi kanonik, koliko ste se pa odločili žrtvovati?« »Tega ne vem, o tem res nimam pojma.« »Dragi kanonik, Vi ste jako simpatičen človek, ter bi le prav podali za škofa, kajti Vi ste takoj uganili, da stane stvar denar.« »Nu, da, toda nimam veliko denarja.« »Nič ne de, Vaša simpatičnost nadomešča diferenco. Napravila bova prav poceni. Bom že govoril z gospodom. Kar morete dati, dragi kanonik, prinesite meni. Saj veste, da jutri odpotujem ter nimam časa, da bi ■« bavil v zadnjem trenutku s takimi lapali-jaini.« Kakor žoga je skočil Plivelič kvišku in že se je valil proti vratom. »Prosim, takoj se vrnem z denarjem.« lludo se mu je moralo muditi, da postan* koadjutor, kajti čez par minut se je vrnil ia svoje sobe v drugem nadstropju ter mi poda! še ves upehan kuverto. »Prosim, dragi kanonik, položite kuverto na mizo — kar bo v moji moči, bom storil.« Tudi Plivelič ni pozabil me prositi molčečnosti. »Bodite brez skrbi, nikdo ne izve ničesar o tem. No, to bo iznenadenje, ko postaneta koadjutor.« Mali kanonik je odgovoril samozavestno: »Prosim, to sem tudi zaslužil. Poznam vso škofijo, kakor svoj žep. Kdo naj pa postan« koadjutor, če ne jaz?« »Samoobsebi umevno. Saj bi pa tudi n* bilo lepo, če bi bil imenovan kdo drugi. To bi bila za Vas velikanska blamaža. Torej dobro, dragi kanonik, bova že videla.« Sedaj sem bil sam. Odprl sem vse tri kuverte ter preštel denar. Od škofa sem dobil 60.000 kron, od Pliveliča 20.000, od barona pa 30.000 kron, torej skupaj 110.000 kron, ki so pomenile leta 1907 prav čedno vsoto. lidajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander iisku tiskarna »Merkur« v Ljubljani. V oklopniaku okoli sveta Spisal Robert Kraft. : 3oince sije in najbr/.e se zelo taja. Tajajoči se led ima pa, kakor znano, posebno svojstvo, če sije solnce sanj. Voda, ki se zbira nad ledom, hitro izhlapeva, tako nastane mraz in staja se pravzaprav le zelo malo, ■lasti če gre za tako velike ledene množine ah ledene ravnine. Vse to pojasnuje Adam z neskončnimi števili m zahteva, naj jih izračunajo kar na pamet »Pa vzemite kos papirja, če mi ne verjamete!« ♦Da, da, moj dragi Green, saj verjamemo — ali pa no morete izračunati, kdaj se bomo iztajali iz te prijazne ledene gore?« Ne, tega ne morem, to je nemogoče izračunati s hiperboličnim diferencijalnim računom; tega pa sedaj ie ni, tega bo treba najpreje šele iznajti.« Na veletoku ni ledu. Zlomljeni led so odnesli valovi že pred več tedni. Le na mirnejših krajih je od zadnjega snega voda gosta. Potem vidijo naši potniki velike črede jelenov, vapitijev in mošusovih volov. Kakor je videti, se vsi zmedeni pode semintja. Bili so na potovanju od juga proti severu, zato so bili v čredah, ta zima pa jih je popolnoma zmedla. Gotovo so tudi vsled ledene skorje trpeli glad. Mnogo roparskih živali se podi krog zbegane divjačine, ki jo je lahko premagati; potniki vidijo redek »lučaj, namreč hkratu severnega medveda in grizlija. (45) Le ljudi ne vidijo, lovcev s kožuhi, ki bi s svojimi sekirami razsekali ledeni ovoj. Pač teče voda raz ledeno goro, ali komaj se skrije solnce za oblake, že zopet zmrzuje in potem zopet sneži in sneg pokrije led, tako da ni več prozoren. »Ojej, to bo še lepo!« stokajo. Zopet mineta dva dneva in dve noči in tedaj je ledena skorja zopet prozorna. Precej debelejša je. Sedaj so v pragozdu, drevesa so polna iv ja — krasen pogled, a potniki ga niso nič kaj veseli, ker dokler trpi ivje, ne smejo upati, da se stajajo iz ledene gore. »Kako daleč smo še od onega vodopada, mr. Har-tung?« »Tega ne vem, te pokrajine ne poznam, moja cesta drži mnogo bolj zahodno.« >Še dva dneva smo oddaljeni odtod, kajne?« »Manj gotovo ne.« »In če se do tedaj ne bomo iztajali?« vpraša Leonor precej malodušno. *No, tedaj zdržimo po vodopadu navzdol,« meni Adam in krmi svoj nos, »in če nam spodaj ne bo všeč, zlezemo spet nazaj. < . Nekoč, ko plava ledena gora tik ob bregu, se vjame med veje nekega drevesa. Toda upanje je kratko, da počakajo tu toplejših dni. Ledena gora se vrti, osvobodi in žene zopet na sredo vedno hitreje tekočega veletoka. Zopet minejo trije dnevi, izpremenilo se ni nič. Na bregovih več ne rasejo drevesa, tudi sneg in led je ! izginil, le skorja okrog avtomobila se ni zmanjšala. V I tem kraju najbrže sploh ni snežilo. »Tiho — ali nič ne, slišite?« zašepeta Leonor bledih lic. Da, tudi drugi slišijo — votlo gromenje, la prodira celo skozi debelo ledeno skorjo. »Vodopad — Bog nam pomagaj!« Avtomobil se vrti in nekaj vidijo tam v daljavi, kakor da se veletok nenadoma konča in bela megla naznanja vodopad. »Ljudje! Tam so ljudje!« se razveseli Leonor. Lovci so s kožuhi, ki pripravljajo svoje čolne iz skorij. Seveda so že mnogo preje zagledali plavajočo ledeno goro, videli so gotovo tudi čudno jedro in prav zato najbrže ne vedo, kaj naj si mislijo. Ti lovci, belo- kožci ali pa rdečekožci, so gotovo že videli avtomobil ali to veliko črno jedro, to vendar zanje ni nikak avto, preje velik, podolgast kamen ali kos lesa, ki je zmrznjen v led in plava v njem po veletoku. »Napraviti moramo nekaj, da nas opazijo!« Preden pa se to zgodi, premaga lovce radovednost in kljub strahu pred nečem, česar si ne znajo razlagati, stopijo v čolne in veslajo proti zagonetni ledeni gori. Tok je tu v bližini vodopada zelo majhen, ta pojav je videti povsod, odvisen je od fizikališkega ali mehanskega pravila. Sekire imajo lovci v pasu, vrvi ali lasoje imajo gotovo tudi — jetniki že mislijo, da so rešeni. Lovci pridejo tik do ledu. Govore med sabo, a noben glas ne prodre skozi debelo ledeno skorjo. »Nočejo nas ustaviti!« (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI oglasom do 29 bMwl Din 5 —, vsaka nadaljna beseda M par. Oglase »a vse liste naše kraljevine spre-Jutn* po originalni ceni. Biro >Re-ktama«. Beograd, Knei Mihajlova ulica 11, telefon 2639. Trgovski uradnik perfekten knjigovodja in korespon-deut, t dolgoletno prakso, išče pri-aiernega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod »Dobra moč«. 5.000 Din posojila nujno iščem do 1. avgusta t. 1. proti popolni zemljeknjižni varščini in najvišjim obrestfm — da plačam zahtevo finančne prokura-ture in se rešim s tem neznosnih neprijetnosti, ki se vežejo s to^ zadevo že čez pet let. — Globočnik Goik, Kranj. „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča opekarna i,EMQNft“ 0. D. v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Praiakovl ulici 3, prtličje. Uradnik star 26 let * stalno službo ter s posestvom na Primorskem v vrednosti 260 000 Din želi znanja z inteligent-ao mladenko v starosti 18-24 let, ki bi imela veselje do gospodinjstva. Na premoženje ne reflektiram. Le ref na ponudbe s sliko pod but >Sre6ac na upravo >Nar. Dnevnika*. Znanja želi akademsko naobražena gcapo- I dična e inteligentnim gospodom v j starosti od 22—24 let, s katerim ; bi lahko konvertirala v nemščirr m j francoščini. Ponudbe je vposluti * sliko na upravo >Narod. Dnevnika« pod »Nada-.. Ajda Brusil® za kose znamke #,Swatyn" iz najboljšega brusnega materljala ponuja v preprodajo: FRANC SWATY tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija. Službo blagajničarke išče gospodična, vešč« tudi vseh pisarniških del. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Blagajničarka«. lepo semensko blago in inkartiat deteljo nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. Upokojenec bivši skladiščnik, zmožen več jezikov in pisarniških del, išče mesta kot hišnik, skladiščnik, sluga, in-kusant ali kaj sličnega. Zahtevo nizke. - Ponudbe na upravo lista pod »Vesten« UFOVOume^8 9n°^°za ivetllc* 5* Izborno učinkovito sreWo, katero omogoči rastlin! do IŽfedno kuiueaa razrola In vzbudi t crctu mnogo Intenzivnejšo nianso Osna zavojčku Din 3 -. Razpošilja društvo* .VRTNARSKA SOLA" V KHANJlL 'Stalna salofla: Harzmanskji, Korslka, Adria, Bajc, Urbanit. K»nC' NA n n. mknWf*» iMroti*r e, po«etnlct| t*| rfc*glednlc®. LaftRH fcnjlffOVCS5KFllCtt. MEOOBtltBVA