186. številka. Ljubljana, v sredo 13. avgusta XVII. leto. 1884 Ishaja vBak dan mve«er, izimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avetrij sko-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiskaj po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up ra v ni štv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka Btolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zadnja beseda o 600 goldinarjih. (Iz učiteljskih krogov Notranjske.) Ako to no pomaga, potem bt bila vsaka !>«■-seda: bob ob steno metati in se z bikom boBti. Nar. pris. Da nad svojim sovražnikom ložje dosežeš zmage venec, opazuj bistrim okom vsako njegovo kretanje! Ravnaj« ge po tem pravilu bolje taktike, sem si izposodil v zabavo velikih počitnic jeden letnik „Laib. Scbulzeit.u iz naše okrajne učiteljske knjigarne. Po pazljivem čitanji pridem do zadnje Številke, kjer se običajno bobna za novo naročbo na ta list. Tu obrnejo mojo pozornost na se sledeče z razprtimi črkami tiskane besede: „Ein solches Organ ist namentlich jetzt fiir jeden Lehrer, der noch Đeiufsgeftihl im Leibe bat, eine Notb wend i g kei t, wo die Satzungen, denen wir stets und nicht selten zu unserem Nachtheile das Wort redeten, auch in Krain langsam zum Durchbruche k o m men, wie dies der Landtag und bo manchesan-dere bewies. Man erkennt, was endlich zum Siege gelangen muss und verlasst den Standpunkt der Negation, den man zum Nacbtheile der guten Sacbe so viele Jabre f es tgehalten. WerAugen bat, der sebe!" Častitega čitatelja čujem jeziti se, rekoč: „Kaj vlečeš te stare čenčarije zopet na svitlo; tako je „Schulzeitung" pisala takrat, ko so imeli v kranjskem deželnem zboru večino nemSkutarji, ki so vspre-jeli Vesteneckovo šolsko novelo in dovolili 500 gold. za goreče germanizatorje." Jako se motiš, dragi moj! Ta himna v nevezanej besedi se deželnemu zboru poje v 24. št. XI. tečaja z dne 25. decembra 1883. leta. Torej nij dvoma, da je urednik Sima mislil na lansko zasedanje tužnega spomina. Ker pa v zadnjem zboru razun šolskega proračuna in privolitve tistih famoznih 600 gold. vnetim ponem-čevalcem ni bilo nikake druge šolske predloge, sta se Linhart in Sima obradostila jedino nad poslednjim činom. Silno rad bi bil videl ta dva glavarja po-nemčevalne šole, kako sta veselja poskakovala in si roke mela, videča, da jima ne bode treba več nadlegovati „Scbulverein-aa za nagrado germanizatorjem, ker bode v prihodnjič to oskrboval drage volje narodni deželni zbor! Navedeni citat je sicer majhen, a ima veliko v sebi, in kdor zna mej vrsticami Čitati, najde v njem skrito to le misel: Glejte, kranjski učitelji! Tista slovenska ljudska šola, o katerej Vam „učiteljski Tovariš" že 23 let kvasi, ni vredna piška-vega oreha, nego naše „S a t z u n g e", t. j. nemška ljudska šola za Slovence, katero Vam neprestano priporoča „Schulzeitung" že 11 let, te so jedino prave. Štajerski in koroški deželni zbor se ravnata z najboljšim uspehom stanovitno po njih. A ideja ponemčenje Slovencev po nemčevalnej ljudskej šoli, ima, kakor na svoje oči vidite tako silno moč, da se jej ne more več ustavljati niti Vaš kranjski narodni deželni zbor, od katerega ste pričakovali zlatih gradov. Spametujte že vender in popustite maločastni prapor tistega Praprotnika ter pritecite pod zmagovito zastavo Linharta in Sime! In kdo je dal povod za tako sleparjenje in beganje učiteljev ? Potem se pa še licemersko Čudenje izreka, kako da je mej njimi tako malo značajev. A komur ta dvomljiva pohvala de ni odprla očij, na kliniko ž njim, da mu ozdravijo okulerji očesno mreno! Če ima deželna blagajnica kaj uovcev odveč, naj se ž njimi oskrbe* tukajšnje kraške šolske občine s šolskimi vrti, kojih zaradi uboštva še mnogo šol nema. Ali pa, ako privošči deželni zbor nam učiteljem na deželi kaj postrunskega zaslužka, naj razpiše nagrade ^a umno sadjerejo in marljivo gojitev narodnega petja šoli odraBle mladine. V naglici bi bil kmalu nekaj važnega pozabil. S tistimi 600 gld. se baje tudi Kočevski učenci slovenščine uče? Tudi na ta pesek v oči so dobili metači izvrsten odgovor. Kakor mi je pravil pripravnik Ljubljanskega učiteljišča, je letos s Slovenci delalo zrelostni izpit tudi devet Kočevarjev, kateri so se dali pa v si izprašati samo za nemške šole. Ako bi pa utegnil naš deželni zbor letos z zopetno privolitvijo 600 gld. za nemščino, koperneti po Si-movi pohvali, — potem prosim pa g. Dežmana, da zbere ves svoj humor ter inscenira ta-le „špa8:u Za dotično sejo naj si preskrbi upisaloo polo udov nder Ortsgruppe-Laibachtt, kojo naj pomoli v podpis vsakemu poslancu, ki bode za to svoto glasoval. Ker mu že zaradi doslednosti ne bode mogel odreči nihče podpisa, naj to veselo dogodbo brzojavi dr. Weitlofu, da jih predlaga i& častne ude „Schulve-rein-au, v Ljubljanskoj kazini naj se jim pa slovesno izroče častne diplome, a pri slovesnem banketu naj napitnice prevzameta Linhart in Sima! Da pohvala „Schulzeitunge" ne zadeva tistih vrlih poslancev, ki so lani zoper to svoto glasovali, to jim je sedaj v največjo čast, — a v posebno zadostenje mora biti to tistemu poslancu, ki je s položitvijo svojega mandata proti temu, ves narod sramotečemu činu, protestoval! Zato mu bodemo pa notranjski njegovi volilci v Velicega Šmarna dan v Postojini votirali jednoglasno zaupnico, in zaoriti čemo, da se bode čulo notri tja v Logaški dvorec: Naš poslanec je bil in bode, dokler mu da Bog živeti : junački boritelj za narodne Bvetinje — gospod dr. Valentin Zarnik! I. Trgovska in obrtna zbornica. (Konec.) IV. Gosp. Vaso P etri 516 poroča o prošnji občine Obrh za dovolitev petih semnjev z blagom in živino v farni vasi Dragatuši. Proti semnjem se izražajo samo tri poročila. Zbornica se je že v seji dne 9. septembra 1870 o jednaki prošnji te občine proti izrekla, ker se razmere neso spremenile, stavi predlog: Nasvetuje naj se, da se prošnja ne usliši. Predlog se vzprejme. V. G. Vaso Petričič poroča o prošnji občinskega zastopa v Vinjem Vrhu za dovolitev štirih semnjev z blagom in živino. Prošnjo podpirajo občine Petrova Vas, Semič, Kot, Črešnovec in Gradec. Proti dovolitvi so štiri poročila. Ker se je zbornica dne 24. septembra 1880 proti dovolitvi izrekla in se razmere od tedaj neso spremenile, stavi odsek predlog: Nasvetuje se visoki c. kr. deželni vladi, da prošnji ne ugodi. Predlog se vzprejme. VI. G. Vaso Petričič poroča o prošnji občine Novi Lazi za dovoljenje jednega semuja z blagom in živino. Opravičene občino ne ugovarjajo tej prošnji. Odsek ne more prošnje priporočati z ozirom na to, da je v Kočevskem okraji 60 semnjev, izmej katerih jih pripada 38 davčnemu okraju Kočevje, dalje u ozirom na to, da je v bližini 11 semnjev, torej iz gospodarstvenih ozirov nikakor ni potrebna pomnožitev semnjev. Odsek torej predlaga: Zbornica naj nasvetuje, da se prošnji ne ugodi. Predlog se vzprejme. VII. G. Vaso Petričič poroča o prošnji občine Vrhnika, naj bi se ji dovolil tržni dan na vsak četrtek in nasvetuje: Zbornica naj c. kr. okrajnemu glavarstvu prošnjo priporoča. Predlog ae vzprejme. VIII. Gosp. zbornični predsednik Josip Kuša r poroča o dopisu mestnega magistrata, kateri vabi zbornico, naj naznani izvedence za prepire o znamkah za izdelke lekarnarjev. Gosp. predsednik predlaga izvolitev naslednjih gospodov: Otomara Bamberga, Alfreda Ledenika, Josipa Lozerja, H. Ničmana, Mih. Pakiča, V. Petričiča, dr. Josip Poklukarja in Fr. Ks. Souvana. Predlog se jednoglasno vzprejme. IX. Zbornični tajnik poroča o ukazu visokega ministerstva z dne 5. julija 1884, št. 1192, s katerim Nj. ekscelenca gospod trgovski minister poroča, da dne 1. avgusta t. 1. stopi v moč Najvišje potrjena in z ukazom trgovskega ministerstva z dne 23. junija 1884., drž. zak. št. 103 razglašena organizacija državno-železniške uprave. Namesto državno-železniškega sveta, kateri se je sestavil na podlagi ukaza z dne 26. februvarja 1882, drž. zak. št. 25, a se zdaj razpustil, stopi po §. 5 gori omenjene organizacije državno-železnišk svet, kateri ima izrekati svoje mnenje o gospodarstvenih vprašanjih pri železniškem prometu; ta državno-železniški svet sestoji iz predsednika in 50 članov, katere imenuje trgovski minister. Izmej teh jih imenuje 24 po nasvetu trgovskih in obrtnih zbornic, in zbornica v Ljubljani ima z zbornico v Gorici vkup jednega predlagati ter ob jednem naznaniti namestnika. Predlagati se morejo samo pravi zbornični člani. Zbornični tajnik naznanja dopis na trgovsko in obrtno zbornico v Gorici, na kateri dopis pa še ni došel odgovor ter meni, naj bi se koj vršila volitev, ker 8e je nadejati da Goriška zbornica vzprejme predlog in se ta nasvet mora izvršiti že do 25. julija. Zbornica se soglaša s tem predlogom. Na predlog gospoda zborničnega predsednika se predlaga pravi član zborničen g. Karol Luckmann, ravnatelj kranjske obrtne družbe članom in sklene se, da se oni član, katerega imenuje Goriška zbornica, predlaga namestnikom. X. G. Vaso Petričič opozarja, da c. kr. deželna blagajnica ne vzprejtma pokvarjenega, obrezanega, prevrtauega in zelo obrabljenega denarja, kar prouzroča trgovcem ne malo škodo, ker morajo od kupovalcev vzprejemati tudi poškodovan denar, če hočejo kaj prodati. On stavi torej predlog: Zbornica naj dela na to, da bode c. kr, deželna blagajni.-a vzprejemala poškodovane desetice in dvajsetice ter da se le potem odstranijo iz prometa. Gospod zbornični predsednik Josip Kušar omenja, da se je zbornica zaradi tega že obrnila na visoko c. kr. finančno ministerstvo in ker dohajajo jednake prošnje, se bode; če se ta prošnja ne usliši, zopet obrnila na visoko c. kr. finančno ministerstvo. Zbornica vzame to izjavo z zadovoljstvom v znanje. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13. avgusta. Včeraj je minulo pet let, odkar je postal grof TaaiTc miuisterski predsednik. Nemška liberalna stranka, ki je bila nekdaj tako mogočna, je bila takrat tako prišli ob veljavo, da ni mogla sama sestaviti aobeue vlade. Kakor se je tudi baron De-pretis prizadeval, da bi sestavil ministerstvo z levice, vse je bdo zaman. Priti je marala sprememot. Vsi nenemški uarodi smo novo ministerstvo z veseljem pozdravili, tembolj, ker se nam je obetala narodna jednakopravnost. V novem ministerstvu je sicer ostalo nekaj liberalcev, katere je pa prisilila njih lastna stranka izstopiti iz ministerstva. Tako so polagoma prišli v ministerstvo nemški kouservativci, pa tudi nekaj Slovanov. Novo ministerstvo imelo je prestati hude boje, vsako leto so liberalci kuj iznašli, s čemer so hoteli vreči ga. Pa v VBeh nevarnostih mu je desuica pomogla iz zadrege. Mnogi poslanci z desnice so zatajili interese svojih volilcev, da so ie obranili strankino disciplino. Desnica bila je tako trdna, da so jo nasprotniki začeli imenovati železni olim . Kaj je pa dobila desnica od vlade za svoje zvesto podpiranje? Jako malo. Narodno vprašanje, ki je bistveno vprašanje velikega dela desnice, se je vedno odrivalo z javnega pozorišča, nič dosli boije ni bilo z drugimi tirjatvami. Pa tO še ni zadosti. S daj iiota vlada desničarje še potisniti na stran in osnovati neko srednjo stranko, na katero ae misli upirati. Taka da se sedaj že mar-Bikak poslauec, ki je dosedaj hodil z vlado, že kesa zaradi tega. Najbolj smo pa opeharjeni mi Slovani. Naši ljudje se še vedno nazaj potiskajo, to najbo Ije kaže to, da je v ministerstvu 5 Nemcev m samo 3 Slovuni, izmej deželnih šefov je, uko generalov Kravsa in Juvanoviča ne štejemo, 8 Nemcev in samo 3 Slovani, in izmej predsednikov višjih sodišč jih še 10% ni Slovanov, če tudi je slovanski živelj v večini v tostrauskej državnej polovici. Kakor nemški listi poročajo imajo nemški liberalci še vedno večino v stajcralicm velikem posestvu, če tudi so h še, upisane v deželno desko, izbrisane iz volilnega zapisnika. Njih zmaga je samo od trga zavidna, če pridejo vsi liberalni volilci volit. Ako jih pa kaj izostane, pa bodo propali, ker je večina jako neznatna. Vseh volilcev broji štajersko veleposestvo 179. Rusini na Cvališkcm se zbirajo na taborih in se posvetujejo o sedanjem položaji njih naroda, kako postopati pri prihodnjih volitvah v državni zbor, kiko zboljšati stanje vzhodno galiških kmetov, in sredstvih kako se braniti proti pritisku od strani poljskih sodeželauov. Tudi rusinski narod se vedno bol) zaveda s\oje narodnosti, in s časom utegne po-Btuti faktor, s katerim se bode tudi moralo računati. Kakor se Dunnjskim listom poroča iz Dalmacije se tam kaj strogo posto pa proti časopisom in proti dopisi.ikom tujih novin. Telegrami na opozicijske novine »e konti skujejo. Konfi-kacije poročil o javnih sejah deželuega zbora in juvnh soduijskih obravnavah neso redke. Sploh se tam največkrat konfiskujeio časopisi v VBej monarhiji. Ilrvatglti sabor je sklican na 23. dan t. m. Zboroval bode le malo časa, potem se bode pa razpustil. Pri novih volitvah bode pa tudi najbrž zmagala viadna stranka, kajti pričakovati je od viade jako bud pritisk. Ban sam se je podal v Krajino, kakor se govori, samo zato, da je pripravil tla za vladno stianko pri volitvah. Viiunjc države. Criiofg-orskl knez je zauka&al, zidati novo mesto PodgpriCO. Gradjenje cesti 12 Piavuice čez Podgonco v Dau lov giad se je že začelo. Ta cesta bode imela velik strategičen pomen. Mej boljša miti ml konservativci in liberalci se neki uapravija zveza proti sedanjemu ministerstvu. Će je to resnica, potem sedanj« ministerstvo ne bode dolgo trajalo. Žulostuo je za mlado kneževino, da tako dolgo ne more priti il > stalne vlade. Strankarski prepiri zadržujejo vsak napredek. Preveč mož je, ki bi bili radi ministri, zato pa drug dru-zemu polena pod noge mečejo, Ituzpor je že stara slovanska napaka. Kdo pa ima korist od tega ? Tujci, povratniki slovanstva. To vidimo povsod, tudi v Bolgariji. Tamošnje straute se mej sabo prepirajo, tuje vlade pa pri tem žanjejo največje koristi. Francoski kongres je im=*l v ponedeljek Bvojo sedmo aejo. Prvi je poprijel besedo bonopar-tist Cuneo d1 Ornauo, ki je utemeljeval dostavek k reviziji, Ua bi plebesc o s lan ca.) Pretečeno nedeljo Be je tukaj in v Ormoži vršil volilni shod z jako dobrim uspi hom; predstavil se je gospod profesor Kunstek iz Ptuja kot kandidat za deželnega poslanca v skupini mest in trgov ter razvijal svoj program; povedal nam je svoje dobre nazore in mnenja, kako se morejo zboljšati razmere v spodnjem Šta-jerji in za Sloveuce sploh v političnem, narodnogospodarskem in šolskem obziru. Poudarjal je, da je njegov program program in delovanje cele slovenske stranke v njenem dosedanjem 23 letnem par-Itimentančnem borenji za pravico. Ko so nekateri volilci povedali še svoje želje, na katere ozirati se je gospod kandidat obljubil, je bil on z veseljem jednoglasno vsprejet kandidatom deželnega poslanca. Zdaj pa na noge, dragi volilci v Ptuji, Ormoži, Ljutomeru in Rogatci, vsi dne 21. t. m. na volišče, da vržemo prvokrat v tej skupini nasprotnika ob tla; udeležba mora biti popolna in kdor bi izostal, zakrivil bi izdajstvo naroda, bil bi v pravem pomenu besede Judež Iškarijot. — Vi odličnjaki, imejte skrb na volilce, da uikdo no izostane; 21. t. m. je dan, na katerega ves slovenski svet nadepolno Čaka, nobena skrb, nobena eneržija nam no sme biti pretežka. Nasprotniki imajo gaslo: „ Al le Mann an Bord !u To gaslo tudi velja za nas in zmaga bo naša; v to pomozi Bog in sreča junaška. Iz Ptuja 11. avgusta, [liv. dop.] Pri nas se vrše ravnokar volitve volilnih mož, katere se vrše precej miruo, kajti vladnega aparata zdaj ne poznamo. Vedeti je namreč treba, d*. se je še celo pri slednjih državnozborskih volitvah od Btrani nekega c. kr. komisarja na ljudstvo nekoliko uplivalo. Zdaj smo to moro, hvala Bogu, vender raz sebe vrgli, gg. komisarji drže se popolnoma nevtralno. Tudi mi ne-čemo na kmetsko ljudstvo uplivati, kajti mi hočemo, da se volitve vrše prosto. In tako je prav. A druga mora je prišla na nas, mora kupovunja gla-bov od strani nomčurjev. Iz gotovega vira vam zamorem poročati, da je kupovanje glasov pri nas na dnevnem redu. Tako so mi znani slučaji: ta mož je dobil 4 gld., zopet drugi 3 gld., zopet tretji 5 gld. itd. itd. Novci dohajajo iz Maribora, kjer je glavna denarna zaloga. Govori se, da dobivajo ti ljudje novce od „nemškega šulferajna", Zdi se mi, da bode to resnica. — Dalje mi je omeniti, da hodijo korteši nemčurske stranke od hiše do hiše ter trobijo ljudem na uho: ne volite duhov -nov, ti le zase gledajo, ne za vas. Neki tukajšnji „dolgonogecu znebivši se svojega imetja, roma po naših Halozah, zopet drugi — v Ptuji zdaj velik mož — prilizuje se ljudem in obeta jim nove ceste, če t-ga volijo in ne drugega. Kes, mi ne vemo, kaj ti ljudje hočejo, kajti kandidata bi radi postavili, pi mkdo neče prevzeti, vsak se boji blamaže, zato hočejo na skrivnem delati za nekega Piska. N*j le piska, bode že s p skal. Kes, nemčurji so res zviti pa delavni ljudje in tudi peneze imajo na razpolaganje. Ko bi bilo mogoče zmagati, bi ti ljudje zmagali, toda potolaženi naj bodo, predno oni v našem okraji zmagajo, tekla bode Drava proti Korotanu. Za to bolemo skrbeli. Treba bode tedaj nekoliko tem ljudem, ki s pod-mitovanjem kvarijo in begajo ljudstvo, na prste pogledati. Vlado in naše poslance pa opozorimo na delovanje „nemškega šulferajna", de ne bode prepozno. Ugovorni obravnavi „Slovenskoga Naroda'- pred dež. kot tiskovnim sodiščem. V Ljubljani 11. avgusta. I. Prva obravnava tikala se je konfiskovanega telegrama Žužemberškib rodoljubov, v katerem se kliče slava „Sokolu" in „Pereat" redaktorju Šukljeju. Konfiskacijo odredila je c. kr. deželna vlada, ki v dopisu do c. kr. deželne soduije navaja uzroke konfiskacije. Dopis pravi, da je šlo društvo Sokol in pevski zbor Čitalnični (gosji. Šuklje tega pri mestni delegirani sodni; 1 ni hotel priznati. Op. por.) mimo kazinskega vrta, da je bilo nedostojno vpitje, vmes pa da so se slišali klici: „Krepaj Švaba!" „Prokleti Švaba!" in „Smrt Švabu!" Najnovejši dnevnik, kot list vlade, je to obnašanje okaral, na kar se je z druge strani odgovarjalo in odobravalo obnašanje „Sokola". To nepostavno obuašanje „Sokola1- hoče se odobravati i v telegramu Žužemberških narodnjakov, ker Be kliče „Sokolu" „Slava", redaktorju Šukljeju kot pisatelju karajočega članka pa „Pereat". Državnega pravdnika namestnik g. Pajk se popolnem oslanja na te uzroke, po katerih bi bil „Sokol-' grešil jiroti §. 11. postave z dne 20. aprila 1854. leta. Ker se v brzojavki odobrava nepostavno dejanje, je to pregrešek po §. 305 k. z. in zato državni pravilnik predlaga, da se ugovor urednika „Slov. Naroda" zavrže. Dr. Z ar ni k pravi, da uredništvo n Slovenskega Naroda" ni napravilo ugovora z namenom, da se doseže kak u-peli, nego iz radovednosti, kako bodo visoka vlada to konfiskacijo opravičila. Da bode opravičenje tako velika umetnost, ne bi bil mislil, kajti zdi se mu tako, kakor Če bi bil kdo žejen in bi šel po vodo namesto v Ljubljansko „Zvezdo", kjer je znano dobra voda, naravnost po vodo k Savici. Ako stoji v telegramu „Pereat Šuklje", ni to nobeno kažnjivo dejanje, kajti Šuklje ni vladna osoba. „Sokolu" se pred kaziuskim vrtom ne more očitati nobeno kažnjivo dejanje, to je izpovedal pred mestno delegirano sodnijo šef policije mag. svetuik g. Perona. „Smrt Švabu" je hrvatsk izraz, ki bo nikdar ne čuje v Ljubljani, ko bi se sploh kaj klicalo, klicalo bi se „Smrt nemškutarju!" Čudno je, da jednaka, prej priobčena telegrama iz Trsta in Mozirja, nesta napotila niti državnega pravdništva niti deželne vlade h konfiskaciji, dočim je telegram Žužemberških rodoljubov na jedenkrat kažnjivo dejanje. Tako postopanje, pravi zagovornik, je, da se blago izrazi, naravnost čudno. Da bi preiskaval z mikroskopom, ne najde kaznjivega dejanja v telegramu. Šuklje je na Slovenskem kot oficijozen pisač jako nepriljubljena osoba, in ker je napadel „Sokola", kakor že tudi mnogo druzih in bo še napadal, kar mu bo še v glavo palo, dokler bo imel svoj list, ker Šuklje smatra napade kot „sport", zato so mu Žužemberski rodoljubi kot te stroke „sportsmanua zaklicali „Pereat", kar pa ne more biti kažnjivo dejanje. Dr. Zarnik konečno priporoča, naj se ugovor proti konfiskaciji odobri. Državnega pravdnika namestnik g. Pajk odgovarja, da zavoljo „Pereat Šuklje" ni bil list zasežen, le za to, ker se y telegramu „Slava" kliče „Sokolu", z ozirom na demonstracije pred kazinskim vrtom. Da državno pravdnistvo ni konfiskovalo, ima uzrok v tem, ker uradno ni ničesar vedelo, da se je prigodilo kako kažnjivo dejanje, aH pa, da se vrši kaka preiskava. To pa je bilo znano vladi, ki preiskavo vodi. Ko je g. di. Žarni k prav dobro repliciral, česar pa ne moremo priobčiti, se je objavila razsodba, da se ugovor ne usliši. U/roki, katere je navel predsednik sodišča g. Kapretz, naslanjajo se povsem na dopis deželne vlade. II. Druga obravnava vršila se je zaradi interpelacije dr. Žarni ka v mestnem zboru in zaradi odgovora župana g. Graesellija. Razlogi, s katerimi se je konfiskacija potrdila, so ti-le: Vprašanje dra. Zarnika iu odgovor Župana Grassellija sta osnovana tako (kakor sta tiskana v „Slov. Narodu"), da hočeta naredbe deželne vlade ponižavati. Dr. Zarnik primerjajoč najnovejši dnevnik k „Tagblattu", dolži vladni list rovauja, tudi s tem, da trdi, da je poročilo v vladnem listu izmišljeno in zlagano. Da je pa ta dnevnik res vladni Itst, to je razvidno iz tega, ker je že večkrat v Člankih naglašal svojo direktno zvezo z vlado itd. Tedaj se more smatrati dotični članek kot izjava deželne vlade. V odgovoru, ki se podtika v „Slovenskem Narodu" županu g. Grasselliju, se trdi, da bode od vlade pričeta preiskava imela negativen resultat, kar je razžaljenje vladne avtoriteta, kajti Ljubljan ski župan je podredjeu deželni vladi, kot načelnik redarstva. Dr. Zarnik pravi: Da je najnovejši dnevnik vladni list, o tem ui dvoma, saj brez koleka izhaja. Kar se tiče interpelacije, stavila se je za to, da bi se po žup»nu, po prvi uradni osobi v mejtu, kajti Župan je vladna osoba, kakor okrajni glavar, v mestu zvedelo, kaj da je na teh izgredih resničnega. Interpelacija imela je jako dobrodejen namen, da bo občinstvo pomiri in da bi videlo, so ii popisi izmišljeni ali ne. Sodišče je z ozirom na prej navedene uzroke zavrglo ugovor. Dr. Zamik prijavil je takoj proti obema razsodbama, priziv. Domače stvari. — (Presvitli cesar) potrdil je z Najvišjim odločilom z dne 31. julija t. 1. po deželnem zboru kranjskem skleneno postavo, da se na Bloški Polici, Babnem polji in na Rakeku napravijo mitnice. — (Volilni shod) je 15. t. m. ob 3. popo-ludno v Slatini, kjer se predstavi gosp. Božidar Raič volilcem. Nadejamo se mnogobrojnega obiska. — (P. u. volilcem Ptujskega volilnega okraja.) 19. t. m. zbirajo se volilci ob 9. ur« v „Narodnein domu", od koder se odrine skupaj na volišče. — (Iz Središča) se nam piše, da se je število ondotnih narodnih volilcev vsled reklamacij g. Robiča pomnožilo od 137 na 152 in je jedno glasna izvolitev g. prof. Kunsteka tam gotova. — Posnemajmo jih! — (Deželnobrauibeno ministerstvo) vrnilo je načrte za novo vojašuico v Ljubljaui z dostavkom, da proti zgradbi po teh popravljenih podrobnih načrtih ni nobenega zadržka. Nova vojašnica bode tolika, da bode prostora za polkovni štab in tri batalijone. — (Popravek.) Računski svetnik gospod Luckmann ni imenovan po novem Ljubljanskem kne-zoškofu, ampak po vladi, a le začasnim upraviteljem knezoškofijskim. — (Iz Še nt Vida pri Zatičini) se nam piše: Najnovejši dnevnik mora zaradi naročnikov v jako veliki zadregi biti. Pred kratkim strašil je po našem kraji nek agent zavarovalne banke A. ter na vse pretege usiljeval ljudem slovenski „Wochen-blatt" in — Ljudski glas. Hvalil je omenjena listu, kolikor je mogel, o Ljudskem glasu je celo trdil, da ga podpira vlada. Pravil je. da mu na razne poštne postaje pošljejo po več izvodov omenjenih listov, za kutera potem on nabira naročnikov. Ne da bi ga kdo vprašal, povedal nam je, da je na Ljubljanskem močvirji ujel nekoliko naročnikov — v Velikih La-Šičah pa so mu neki brali levite ter njemu iu omenjenima listoma dali „eonsiiium abeuudi". — Po sobno dobro se jim ne more goditi, če morajo na tak način naročnikov iskati. — (Nova tovarna.) Ktr je dosedanjo tovarno za žične žreblje (drahtstiftenfabhk) v Poljskih ulicah kupil g. Ivan Knez ml. iz Spodnje Šiške, postavil si bode tovarnar g. I. Globočnik iz Žel eznikov blizu takozvane „Schmierfabrik'* novo tovarno, ki bode večja od prejšnje. Nova tovarna mora do 1. novembra t. 1. biti gotova. Delo je prevzel zidarski mojster g. F. Zupančič. — (Utihotapiti) je hotel pred včeraj po noči neki mesar po cesti z Rožnika celo zaklano kravo, ki je bila že razsekaua, s kožo vred. Vozil je prav počasi proti kolibi užitninskega paznika, ki je tam nastavljen. A dospevši blizu hišice užitnin-skega paznika, pognal je konja v dir. A ujeli so ga, odvzeli mu vso zaklano kravo in še veliko globo bo moral plačati. Kdaj se bodo vender odvadili ljudje na ta način hoteti goljufati mestni užitninski zakup. Naj bi jim vender j ud enkrat, zasvetila luč spozuanja, da je to sramota in da goljufajo svoje someščane in sami sebe. — (Tatvina.) Danes zjutraj ukral je štirinajstletni Brajer g. Mariji Nedvedovi, najemnici gostil-niee „pri Kroni" iz listnice na mizi štiri petake, si kupil mošnjiček, vanj spravil 19 gold., vse vkupe pa pod frančiškanskim mostom pod kamen skril. Ker je gostiluičarka Brajerja najela, da je keglje nastavljal, se je takoj sum obrnil nanj. Policija ga je takoj ujela. Brajer je ohst.nl in tudi pokazal pod mostom skriti denar. Ker ima Brajer tudi drugo tatvino na vesti, ker je v mestnem kopališči okral blagajnika g. pl. L., izročil se je deželni sodniji. — Včeraj ukrala je Neža Gladiha, 181etna vlačuga iz Trebnjega, Rezi Ogrinovi, delavki v tabačni fa-briki skoro vso obleko in potem ubežala. Porabila je priliko, ko hišno gospodinje ni bilo v stanovanji, da se je splazila v stu no vanje. — (Gasilno društvo na Vrhniki) priredi v nedeljo 17. dan t. m. na dvorišči gostilne „pri Man rovi" tombolo v prid svojemu zalogu. Začetek je napovedan za 3. uro jiopoludne. Dobitki bodo lepi iu razni. Kartica stoji 20 novcev. — Vabila na to dobrodelno veselico razglašena so utra-kvistično, s slovenskim in nemškim jezikom, — znamenje torej, da je nemščina potrebna. — (Ivan Reudić, hrvatski kipar.) Tržaški list „Independente", sicer ljut sovražnik vsega slovanskima, vender poveličuje Ivana It«,ndića, hrvatskega umeteljnika. Ivrsnib kipih zelo zaslul, je rojen umetnik. Ž • kot deček kazal je prirojeno nadarjeuost in v svojej domovini na otoku Brači pri živini ua paši izdeloval je podobe iz ilovice. Slučajuo je pozneje prišel v Trst, kjer ga je poučeval stari MuBeotto v kiparstvu. Potem je bival v Benetkah, kjer se je šolal pii Drupeji, kateremu ga je piiporočil Ni kolo Tomaseo. Rendić je ne utrudljiv delavec Ne moremo popisati in našteti vseh del, kutera je že izvršil. Preko 100 njegovih doprsnih kipov se nahaja po Dalmaciji in mnogo tudi v Zagrebu. Najnovejše Rend eivo mojsterski dovršeno delo sti dve doprsni podobi za Gorupovo obitelj na Reki. V Tržaški razstavi se vidita dva doprsnika, katerih jeden predstavlja H Mametlija, drugi Črnogorskega kuca iu oba sta vrlo lepa in u met oljsko dovršena proizvoda hrvatskega umeteljnika. Sosebno knežev obraz je tako izvrstno in krasno vspodobljen, kakor bi bil fotografiran in tudi skupna celota vsega doprsnika je bistroumno, duhovito in umeteljno dovršena. Telegram „Slovenskomu Narodu11: Dunaj 13. avgusta. S cesarskim patentom z dne 8. t. m. skliče se deželni zbor gališki na 2. dan septembra. „Fremdenblatt" potrjuje, da bode Kalnokv v kratkem Bismarcka obiskal. Razne vesti. * (K s j se človeku, če postane minister, lahko primeri.) V m čnem kopališči Išlu je tako silno pomanjkanje stanovanj, da je zadnjič tja dospevši trgovski minister baron Pino, ker ni dobil v celem trgu uiti jedne majhne sobice za prenočišče, v železno-cestnem vozu prvega razreda prenočiti moral. * (Goljufija v solnem o skrbništvu.) Iz Črnovic se piše: Pred več dnevi je v bla^aju čnej sobi solnega oskrbništva v Kaczyki v Bukovini tukajšnje j deželnej b'agajni namenjen zvezek bankovcev v vrednosti 6000 gld. izginil. Takoj poslana soduijska komisija je pri pregledovanji in primer- janji, uradnih knjig, blagajnice in zaloge soli našla zgubo 1300 metr. centov soli v vrednosti preko 11.000 gld. Vsled tega je komisija davkarja Vinka B>rasseka in priglednika Ivana Kudlo prijela, in potem v ječo tukajšnje deželne sodnije oddala. * (Velika povodenj v Seb asto p olj i.) Iz Odese se piše, da je 11 (23) pi. m. Sebastopolj zadela velika nesreča. Od 8. ure zjutraj pa do jedne ure popoludne je dež ob hudem vremenu kar s curkoma lil in naredil veliko škode po mestu in vsej okolici. Ploha je vse hiše, katere stoje ob Bilki pri topniškem zalivu, tako zalila in spodkopala, da se jih je mnogo podrlo. Voda v reki Bilka je čuda hitro narastla, se razlila iz struge, pokoučavala in pustošila strašansko na dolgo in široko. Mej nalivom so utonili trije otroci iu več kmetov, ki so bili na polji pri delu. Tudi nekaj državnih poslopij je voda močno poškodovala, tako n. pr. državno dohodarstvo. Samo v mestu je naliv napravil škode še čez 200.000 rubljev. Koliko znaša škoda v okolici Se-bastopoli -kej še ni znano. * (Ce pljenjekozzoperpasjosteklino.) Pariški uradni list „Journal Officielu priobčil je te dni poročilo po ministerstvu nalašč za preiskavo Pa-steurjevega cepljenja koz sestavljene komisije. Strokovnjaki so potrdili resnico novega zdravila zoper pasjo steklino in se izjavili, da so se skušnje dobro obnesle. 23 psom so koze stavili, 19 pa ne, potem so vseh 42 psov pustili, da so jih stekli psi popadli, ali pa so jih sami zdravniki s strupom stekline zavdali. Onih 23 psov, ki so imeli koze stavljene, je ostalo popolnoma zdravih, zadnjih 19 je pa bolj ali manj za steklino zbolelo. * (Meseca julija zmrznila.) Iz Bludenca se piše 4. t. m.: Pred 12 dnevi sta se iz bližnje vasi Brand podala dva kmeta Čez gore' v sosednjo ovico, da bi od tam kavo čez mejo utihotapila. Ker ju ni bilo o pravem času domov, se polasti domačih tem večja skrb in bojazen, ker je mej tem na-vstalo neugodno in mrzlo vreme. Takoj gre več va-ščanov ju iskat. Pa zaman. Še le včeraj so našli zgubljeaca na visočini Scesaplane, jednega sedečega in druzega ležečega, toda oba — zmrznena. * (Zaroka perzijskega prestolonaslednika.) Po poročilih iz Teherana se ie najstarejši šahov sin, cesarjevič Muzzafer Eldin, kateri je zdaj cesarjev namestnik v pokrajini Tiibris, a hčerjo perzijskega vojnega ministra kana Mirze Jussufa zaročil. Kan Mirza Jussuf je neizmerno bogat in je spremljeval svojega gospodarja po evropskem potovanji. Nevesta, katero bo cesarjevič vzel za soprogo, pa ni ravno njegova prva in jedina ljubimka, kajti Muzzafer Eddin ima doma s krasoti-cami dobro založen harem, kateri ni dosti manjši od očetovega. * (Najnovejši Mazepa.) Pred tremi leti se je 34letni Hemy Burhank rodom Anglež, naselil s svojim starejšim prijateljem "VViisonom v severnej Nebraski (v Ameriki,* mej travnatimi planjavami, kjer se zdaj sosebno pef-a z živiuorejo. Bil je sa> mec, njegov prijatelj Wilsou pa je imel lepo mlado ženko. Unela se je, kakor ko prerado večkrat zgodi mej smučem in mlado krasotico goreča, a prepovedana ljubezen, za katero je osleparjen: soprog kmalu zvedel in sklenil se strašansko maščevati nad svojem tekmecem. Wilson ns.pade jedenkrat po noči Bur-bauka, gn zveze, mu pohromi ude, in ga priveze na hrbet neobuzdanemu in divjemu meh'kanskemu konju, katerega zapodi v beg. Iskri konj divja iu drvi obtežen z nenavadnim bremenom vedno dalje in dalje, po dnevi in po noči, v jednomer čez hrib in plan. Sedmi dan še le so ga pri 200 milj oddaljene)' na samoti stoječej hiši ustavili oudotni prebivalci in ga oprostili čudnega tovora. Burbank, ki je Že prvo noč na divjem begu zavest zgubil, se ni nič zavedel. Ko bo nesrečnega moža rešili iz s tras" uega položaja, ni mogel govoriti. Še čez dolgo časa, ko so ga zopet k zavesti pripravili, se mu je razvezal jezik, da je povedal svojim rešiteljem o uzroku in skrivnosti svojega strašnega trpljenja. „Cow-boysu so se zaprisegli, kedar Burbank ozdravi, se nad nečloveškim Wilsonora tudi nečloveško in strašno znositi in maščevati. Nnčin maščevanja teh ljudij je pa še hujši, nego je bil Wilsonov. * (Globok vzdibljej.) Debeluh (debelo gleda iu posluša, kako občinstvo v gledišči igro iz-sikava, iu reče:) Jojmene! kako to dramo izžviga-vajo; to je hrup iu razsajanje; hvala bodi Bogu, da nesem jaz postal dramatični pesnik! JPoslano. Man n,u---- mir artig soin und •vvollen, Sonat komi ii i das MilsBon und dann fehlt der Dank. Grillparzer. (izpred sodišča.) Dne 31. julija t. 1. vršila se je pred c. kr. okrajnim sodiščem v Z. kazenska obravnava zoper gospoda zdravnika X. zaradi prestopka zoper varnost časti v smislu § 496 k. z. Gospod X. drznil se je dne 7. julija 1884 v javnej gostilni v pričo več ljudij zasramovati iu psovati vse časti vredni dami, gospodičino učiteljico Y. in nje mater, v njiju nenavzočuosti s sramotilnimi besedami: „peraske k . . . ., kanalije, bohmiscbes gesindel, bohmisehe ludern". — Naravno je bilo tedaj, da sti dami na tak surov in za omikanega človeka jako nepristojen napad na neomadeževauo njiju čast dati jedini za slučaj primeren odgovor, da sti namreč obtožbo uložili in sodnim potom zahtevali, da se jima na drzen način odvzeta čast zopet povrne. Vsak previden človek storil bi bil zdaj na mestu gOBpoda X., kar bi bilo za slučaj potrebno, pošteno in moško, obžaloval bi bil nespametno prenagljenost, prosil bi dami odpuščenja. katero bi se mu gotovo ne bilo odreklo, in stvar bi bila končana. Toda mogočni gospod X. ni se hotel pokoriti pred ubogo učiteljico, mislil si je, da bo svojemu žalostnemu junaitvu na korist ostrmoglavil resnico in pravico, — in tako je moralo priti do konečne obravnave. Sodnik, ki je obravnavo vodil vseskozi v Iepej slovenščini, obsodil je obtoženca na 25 gld. globe in v povrnitev VBeh stroškov. Tujci t dne 12. avgusta. Pri Nloun i Fabriotti iz Trsta. — Logar iz Rudolfo-vega. — Franceschi, Poljšak iz Vipave. — Vecile, Gomelli iz Trsta. — ZakrajŠek iz Rakuka. Pri Maliei : Gersteodorfer z Dunaja. — K odvrni iz Gradca. — Scarpa iz Trsta. — Fischa iz Brna. — Kalcher iz Kopra. — Savor z Dunaja. Pri avstrijskem cesarji: Kavčič, Kranjc iz Celja. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem« peratura Vetrovi Nebo Mo-kriua v mm. bo > oi 1M 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73692 sa. 73505 nn. 734-80 mm. -f-17'3nC ■+■ 25-8" C + 19 4» C Orezv. si. jz. brezv. megla d. jas. d. jas. 0-OObb. Srednja temperatura + 20-8°, za 1*0° nad normalom. Tržne cene v IJuliljanl dne" 13. avgusta t. 1. I Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, » ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Špeh friSen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ , Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, n u , gld. kr. 6 82 5 53 4 39 3 25 5 53 6 18 5 50 8 — 8 — 8 50 2 32 — 94 — 80 — 62 — 72 — 85 — 27, — 8 — 64 — 56 — 66 — 38 — 40 — 18 1 60 1 69 7 50 4 90 ID-u-ziajsicsL borza dne 13. avgusta t. I. (Izvirno telegrafično porodilo.) Papirna ren a.......... Srebrna renta .... ..... Zlata ren ....... . . f>' , marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... , . London........ . , Srebro ............ Napol.............. C. kr. cekini........ . . Nemške marke....... 4°/0 državne srečko iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. alata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... „ papirna renta 5°/u..... 5°/o štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4V»0/0 z'ttti zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri-)r. oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcij«; anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 80 gld. 95 kr. 81 P 70 103 rt 40 ' 96 ■ 15 859 — 315 ■ 40 121 9 60 n 9 n m 65 n 5 n 74 i 59 ■) 50 A 124 ■ 75 n 169 * 50 n 103 # 45 t 122 15 92 tt 45 L 89 m 20 105 n — 115 n 75 „ 121 n 25 n 108 ■ 40 it 105 ■ 50 179 n 25 19 n — 111 n 30 214 * 40 n Zemljišče na barji &a prodaj. Skupina, ki meri 105 oralov in leži tri četrti ure od Ljubljane ter je popolnem osušena, za pridobivanje šote in pridelovanje poljskih sadežev pripravna, l»ro