Prirod&pisno - natoroznansko pelje.
Sveta indijska opica ali hulman.
Neki prirodojisee trdi, da ja nij ie nikoli ridel lepše opice, nego je hnlman ali sveta opica Indov (Simia entellns).   Ta opica žirl po vsej Indiji;
oij ga sfcoraj nofjenega gozrfa, niti vasf, kjer bi ne bilo te živali Torbes pripoveduje, daje v ne-katerib iadijskih krajih našd to-liko tch opic, kolikor ljudi. Hul-man naredi zeM veliko kTare (škode), a Indijani ga vendar ne preganjajo, mar?efi čuvajo ga in še cel6 po božje ("astl!. Člorck se ne mcre dosti nafaditi, kako je mogoiie Indijaucu varovati iu častiti tako žival, ki mu toliko kvare nareja. Vri ovi, polja in his« Indijaiicev stojij odprte hulmimoiit, da mog6 po njili pleniti po svojcj volji, a nitačo. sejili niti ne dotakiie. Gorjž oneinu človeku, ki bise predrznil to sveto opieo bodi si a čiinur koli razžaliti; "vse Tasi bi se ¦vzdignilo proti njemu , ia če bi otiSel z živo glavo, bila bi sret?a zanj. Neki rnlad Holamlež, priSedSi v ludijo. ubije z okna hulmana. Ta no-Tica se je kalcor strela razncsln po vsej okolici; Tes nai'od jo bil razkačen ter se dvigno na noge, da se osveti Holandežu in bili W ga gotovo umorili, ako bi se ne bil skril za nekaj časa v vavuo zavetje. Vai njugovi sluge, kar jih je imel v hiši, pobeguili so od njega, lioječ se, da bi jih Indijaui s Ho-landežem vred ne poliili.
Hulmao ji? jako lcpa opiea, iina rnmenkasto dlako, 5rno lice in črae roke. Z ncveijetno Ijrzino skaču z zemljo na drevesa, a nij dolgo na ujili, jedva bi mignil, pa ga vidiS zopet aa tleh.
Dokler j« Uuluinu mlad, zelii lep j« in gibiLcn. Lchko ga naučiš vsako-vratnih umeteljnosti, samo latvine mu nikoli ne izbiješ h glave. V mladosti je z?it iu hndoben; prekaiiil te Iiode slokrat, a ti tega niti zapazil ne bodeš. — Nu, kadar pridt v lcta, izpremeni se tiidi njegova podoba. Lcpa, okrogla glava so podaljSa, a (!elo nekoliko upadc. Clovekn se zdi, kakor bi to ne bila wi oua ista opica, katero je poprej toliko Ijnbil.
Pripoveduje se, da se huluiaiii večkrat preseli v daljne kraje. Kadar pridejo v kak iiov kiaj, imnjo JjudJR, posebno indijski duhovniki, polno roke posla; od vseh strani se zbrajo in jiin nosij« hraae, da bi te svete gostedo-stojnc {Kigastffi.                                                                                  t.