...... PoStntna pta5ana ■ aw ,, V eotovln« Leto IA, St. 178 Lfublfana, sreda 1. avgusta 1928 ■■ »iM)» 9* 4. «)tr»|. ^ «5*—; n iMi Din Oglasi po tarifa. Uredništvo i Llubljama, Knadlovs ulica »ter. 5/L Telefon it. «07« in ata*, ponoči tudi it. «034. ■•keplsi •• m miaj«, Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 D!n k. S4> - Telefon fe. MMi Ljubljana, Prc*cr» fe. 4. — Telefon fe. mci Podražald: Maribor, Aleksandrova fe. t) — Celje, Aleksandrova ceata bta prt poStaem ček. zavodu: Liub-iaaa fe 11.84« - Praha aslo 7&.ito. Wtov, Nr. MjJiL Na predvečer zgodovinskega dne Oči cele Jugoslavije in vse Evrope so danes uprte v Zagreb Danes ob 10. dopoldne se sestanejo v Zagrebu narodni poslanci iz prečanskih pokrajin. - Zasedanje kluba KDK bo trajalo tri dni. - Zagrebško meščanstvo bo svečano proslavilo ta zgodovinski dogodek Ljubljana, 31. julija. Nocoj so se odpeljali slovenski poslanci Kmetsko-demokratske koalicije v Zagreb. Z istim vlakom so potovali poslanci SLS v Beograd. V Beogradu se jutri ob 10. dopoldne sestane Narodna skupščina. V Zagrebu se zberejo istočasno v zgodovinskem hrvatskem saboru zastopniki prečan skega naroda. V Beogradu se bo zopet sestala ista Narodna skupščina, v katere sredi sta bila umorjena dva hrvatska idealna poslanca, trije njuni tovariši pa nevarno ranjeni, med njimi oboževani vodja hrvatskega kmetskega prebivalstva. Zbrali se bodo v isti dvorani, v kateri bodo kljub renoviranju poslanci lahko s pr stom kazali: «Evo, tu je umrl Basari-ček, tu je izdihnil Pavle Radič!» In med poslanci bodo še tudi taki, ki zahteva sodišče njihovo izročitev, ker so osum ljeni sokrivde na zločinu Puniše Rači- C cl • • • V Beogradu pa ne bo hrvatskih, ne bo večjega dela prečanskih srbskih in ne boljšega dela slovenskih narodnih zastopnikov. Z revolverskimi streli so jih prepodili s torišča, ki bi moralo biti sveto vsem, in kjer so hoteli delati, posvetiti vse svoje moči narodu in državi. V pobesneli strasti so jim ogrožali tudi bivanje v Beogradu samem, jih obsipali z javnimi in anonimnimi grožnja< mi. Zato se zbirajo hrvatski, prečanski srbski in napredni slovenski poslanci nocoj v Zagrebu, da se sestanejo jutri v sabornici, v oni isti sabornici, kjer je bila leta 1918 proklamirana svoboda in samostojnost jugoslovenskih pokrajin bivše Avstro-Ogrske. Tako bomo imeli jutri dva jugoslo-venska parlamenta, oba nepopolna. Srce mora pri tem boleti vsakogar, kdor ljubi našo državo, našo s tolikimi borbami in tolikimi žrtvami priborjeno Jugoslavijo. Take desetletnice nismo pričakovali, ko so se leta 1918. rušili trhli stebri tuje monarhije in smo z neizmerno ljubeznijo in neomajno vero mrzlično utirali pot svobodi in lastni državnosti. Jugoslovenski nacionalisti čutimo to nesrečo dvojno, saj udarja ob naše najsvetejše ideale. In vendar moramo reči: Mi nismo krivi! Nismo hoteli tega in storili smo vse, da nesrečo preprečimo. Vsak objektiven in pravičen opazovalec mora priznati poslancem KDK, da so imeli vedno pred očmi dobrobit ne le svojih volilcev, temveč tudi pravo korist cele države. Priznati jim mora tudi, da niso mogli ravnati in postopati drugače kakor so in da ni njihova krivda, ako danes ne morejo v Beograd. Razvoj notranjepolitičnih razmer v zadnjih letih je pokazal, da je nemogoč uspešen napredek države, ako se temeljito ne spremeni vse naše državno življenje in zlasti ne izboljša državna uprava na vseh področjih. Pokazal pa je tudi, da je mogoče tako ozdravljenje doseči le s složnim nastopom in s krepko voljo vseh onih, ki so spoznali to potrebo. Tako je ista težnja za lepšim in boljšim življenjem prebivalstva in za mogočnejšo bodočnostjo države ustvarila tesno zvezo dveh nekdaj si tako nasprotnih strank. Hrvatske seljaške in Samostojne demokratske. Obe stranki sta želeli pritegniti v ta krog tudi srbske demokrate in sta bili pripravljeni jim prepustiti vodstvo, vodstvo v svoji akciji in vodstvo v državi. Toda demokrati so bili preveč ozkosrčni, preveč slabi, preveč pod vplivom beograjske čaršije. Predlagali so fuzijo obeh demokratskih strank, niso pa hoteli velikega in močnega demokratskega bloka, ki bi edini mogel izvršiti veliko nalogo sanacije države. Tako so demokrati onemogočili veliko Pribičevičevo in Radičevo misel o močnem vsedržavnem bloku regeneracije. Se več! Preko noči so prešli v nasprotniški tabor in postali glavni oporniki one reaikcije in onega nezdravega režima, ki so ju poprej sami najhuje pobijali. V tesnem objemu s svojim dotakratnim smrtnim sovražnikom Vukičevičem je Davidovič izvajal taktiko načelnega odbijanja vseh izbolj-Ševalnih predlogov kmečke demokracije, ki je bila na ta način proti svoji volii pahnjena v ostro parlamentarno borbo. Njeno dek> pa je bilo kljub ostrini boja vedno stvarno. Nešteto za državo in prebivalstvo koristnih predlo- Zagreb, 31. julija. Dočim narašča v Beogradu razburjenost v pričakovanju jutrišnje seje poslanskega kluba KDK v prostorih bivšega hrvatskega sabora, se pripravlja Zagreb, da se dostojno pripravi na ta zgodovinski dogodek, ki naj postane mejnik med preteklostjo in boljšo bodočnostjo, ki naj prinese našemu troimenemu narodu pravo svobodo, bratstvo in enakost v svobodni ujedinjeni domovini. Na poziv svojega predsedstva so se začeli že danes zbirati v Zagrebu poslanci KDK. Z vsakim vlakom se jih je pripeljalo par iz te ali one pokrajine, ker ima KDK, kakor nobena druga stranka, v svoji sredi zastopnike vseh krajev in vseh treh plemen. Večina poslancev je prišla z večernimi vlaki, a kljub temu jih je občinstvo, ki je bilo zbrano pred kolodvorom in na ulicah, povsod živahno pozdravljalo. Seje bodo trajale tri dni Razumljivo je, da vlada za jutrišnjo sejo v saboru nepopisno zanimanje. Po dosedanjih dispozicijah bo trajalo zasedanje poslanskega kluba KDK tri dni, ako pa se bo izkazala potreba, seveda tudi še dalje. Prvotno je bilo nameravano, da bi se vršile le običajne zaupne seje. Na splošno željo poslancev, zlasti pa zagrebškega meščanstva pa je bilo sklenjeno, da bo prva seja, ki se bo vršila jutri dopoldne ob 10., javna, tako da bo imelo dostop tudi občinstvo. Na tej seji bo imel Svetozar Pribičevič daljši govor, v katerem bo orisal važnost tega sestanka predstavnikov prečanskih pokrajin ter podal ob enem obširno poročilo o političnem položaju. Seja bo na to zaključena, popoldne pa bodo pričela zaupna posvetovanja. Načelni sklepi bodo sprejeti še le drugi ali tretji dan zasedanja, ko bo klub podrobno proučil vso situacijo in pretresel vse možnosti, ki lahko nastopijo. Zagreb v svečani obleki Zagrebški meščani so iz lastnega nagiba pokrenili akcijo, da Zagreb na naj-dostojnejši način proslavi ta zgodovinsko važni dogodek. Vsi današnji listi objavljajo pozive na meščanstvo, naj razobesi zastave in okrasi hiše s cvetjem. Res je bilo mesto že nocoj v zastavah kakor ob najbolj slavnostnih dneh. Za časa jutrišnje dopoldanske seje bodo zaprte vse trgovine in ustavljeno delo v vseh obratih, meščanstvo pa se bo zbralo na Markovem trgu. da tako manifestira svojo popolno solidarnost s KDK. Opažati je, da se meščanstvo v polni meri zaveda resnosti položaja, radi česar bodo jutrišnje manifestacije tem pomembnejše. Seja vodstva KDK Zagreb, 31. julija r. Danes dopoldne je posetilo Svetozarja Pribičeviča v Grand-hotelu več poslancev. Ob pol 11. je Svetozar Pribičevič prišel iz hotela v sosednjo slaščičarno, kjer ga je pričakovala večja skupina novinarjev. No- vinarji so skušali dobiti od njega kako izjavo, Pribičevič pa je odvrnil, da je že vse povedal, kar je bilo pred sejo potrebno. Na vprašanje, ali je bil že pri Stjepanu Radiču, je odgovoril: »Ni sem še bil, čakam, da mu to zdravniki dovolijo.« Na opozoritev nekega novi narja na dozdevno izjavo Stjepana Ra diča o persouaini uniji, ki je izšla v včerajšnji »Poiitiki« in na vprašanje, kaj more reči k tej izjavi, je Svetozar Pribičevič odgovoril: »Povedal sem vam že, da nihče ne ve, ali je to siploh izjava g. Radiča. Opozoril sem vas že. da se tu govori o Vojvodini in o Bački, kakor o nekih posebnih pokrajinah. Bog ve, kaj je vse oni nemški novinar razumel.« Ob tričetrt na 11. se je odpeljal Pribičevič na sejo poslovnega odbora KDK v prostorih oblastnega odbora. Seja je trajala od 11. do 1. popoldne in so se je udeležili Svetozar Pribiče vič, Večeslav Vilder, dr. Sekuia Dr-ljevič, Juraj Demetrovič, Avgust Košu-tič, Josip Predavec in dr. Juraj Knije-vič. Na konferenci so se določile po slednje tehnične podrobnosti za jutrišnjo sejo kluba KDK. Dispozicije za zasedanje kluba KDK Po seji poslovnega odbora so novinarji Pribičeviča prosili, naj jim kaj pove o jutrišnji seji kluba KDK. Pribičevič je nato izjavil; da jutri bržkone ne bodo sprejeti nobeni sklepi, temveč bo on obširno poročal o položaju, nakar bodo sledila poročila poslancev. Šele pojutrišnjem ali v petek bodo sprejeti potrebni sklepi. Izvolil se bo poseben odbor, ki bo predložil predloge, primerne sedanjemu položaju. Ali bodo posvetovanja končana že v četrtek ali petek, ne more reči, ve samo to, da bodo sklepi, ki bodo sprejeti, temeljili na posvetovanju in podanih poročilih. Sklepi bodo zaupni Na vprašanje novinarjev, ali bo seja javna, je Svetozar Pribičevič odgovoril, da bo k njegovemu ekspozeju imela javnost dostop. Sklepi, ki bodo sprejeti, pa se bodo držali strogo v tajnosti. Na vprašanje ali bodo sklepi ostali tajni iz taktičnih razlogov, je Sveto-za Pribičevič odvrnil: Ne iz taktičnih razlogov, temveč zato, ker je v tajnosti jamstvo za uspeh. Ob 6. zvečer se je nadaljevala seja poslovnega odbora KDK, ki je trajala pozno v noč. Tudi o tej seji ni bilo mogoče doznati nikakih podrobnosti. Radiceva bolezen Zagreb, 31. julija, n. Danes ob 2. popol* dne je bil izdan o zdravstvenem stanju bulletin, ki se glasi: «Bolnik je spal vso noč v zelo dobrem in nepretrganem spanju. Subjektivni počutki odlični, apetit primes ren, temperatura 37.6, žila 108, dihanje 30, sladkor 0.2, vsega skupaj 6 g, acetona ni.» gov so stavili njeni poslanci. V nebroj-nih interpelacijah in govorih so opozarjali na razne kričeče nedostatke v državnem življenju. Vladna večina na vse to ni reagirala, odklanjala je predloge, molčala na očitke. Medsebojno razmerje je postajalo zaradi tega vedno bolj napeto. V to že itak dušljivo atmosfero je kakor strela iz jasnega padla Marinkovičeva zahteva po ratifikaciji nettunskih konvencij, ki prinašajo zopet nove udarce pre-čanskemu prebivalstvu. Prišlo je do znanih demonstracij po naših mestih in do nepotrebnega prelivanja krvi v Zagrebu in Beogradu. Kmečko-demokrat-ska koaliciia je zahtevala parlamentarno preiskavo o tem, kdo je zakrivil prelivanie krvi. Vlada je odbila tudi to zahtevo, ki bi bila pač sprejeta v vsakem drugem parlamentu. Sledila je poostrena borba opozicije z znano obtožbo proti bivšemu ministru pravde Subotiču, ki je sam priznal, da je kot minister kršil zakon. Vedno novi udarci so padali po nezdravem, škodljivem in nesrečnem he-gemoni stičnem režimu. Tako tehtni so bili argumenti opozicije, da hegemom-sti ni50 mogli odgovarjati. Odgovoril je za nje Puniša Račič. Tu se začenja serija napak. Ako bi bila takoj po umoru Narodna skupšči- na razpuščena in razpisane nove volitve, ako bi se bila kompromitirana vlada umaknila nevtralni, bi nesrečni 20. junij ne rodil tako težkih posledic za državo. Mesto teh logičnih konsekvenc pa so hegemonisti krčevito držali svojo vlado. Ko je naposled vendarle odstopila, smo doživeli tragikomedijo s poskusom nevtralne vlade. Zgodovina bo o tem izrekla še svojo sodbo, za danes pribijemo le, da je bivši mandatar krone general Hadžič še vedno dolžan odgovor dr. Tartagliji, ki mu je javno očital, da s tako zvanimi nev-tralci ni ravnal iskreno. Nato je prišla obnovljena Vukičeviče-va vlada pod vodstvom onega dr. Korošca, pod čigar ministrovanjem je preteklo toliko nedolžne krvi. In nato se je zgodilo, kar se je zdelo vsem poštenim in kulturnim ljudem nemogoče. Zopet so sklicali okrvavljeno Narodno skupščino. To je bila pot, ki je nujno vodila pre-čanske narodne zastopnike v Zagreb. S težkim srcem jih spremljajo vsi, ki hočejo močno in veliko Jugoslavijo. Spremljajo pa jih tudi s polnim zaupanjem in s trdno vero, da bodo našli pota in sredstva, ki privedejo narod in državo iz sedanje krize v lepšo in srečnejšo bodočnost! Na predvečer sestanka okrnjenega parlamenta Nujni pozivi režimskim poslancem. - Koroščeva vlada bo baje izrazila željo po sestavi koncentracijske vlade. Kakšna bo opozicija v okrnjeni Narodni skupščini Beograd, 31. julija p. Poslanci vladnih strank, ki so se za časa vladne krize razšli na svoje domove, so se začeli tekom današnjega dne vračati v Beograd, da se udeleže jutrišnje seje Narodne skupščine. Predsedstva vladnih klubov so vsem svojim poslancem strogo zabičila, da se morajo pod vsakim pogojem udeležiti seje, da ne bi že prva seja preočito pokazala nekompaktnosti vladne večine. Demokrati so poslali vsem svojim poslancem še posebne brzojavne pozive, notranji minister pa je naročil velikim županom, naj pozovejo preko policijskih organov narodne poslance svojega območja, da pridejo na sejo. Danes so se razširile vesti, da so radikalski nezadovoljneži okrog glavnega odbora sklenili, da se jutrišnje seje ne udeleže, da tako pokažejo, da ne odobravajo Koroščeve vlade in obnove starega režima. Vendar pa je treba te vesti sprejeti z vso rezervo. Nocoj se je v vladnih krogih zatrjevalo, da bo vlada v deklaraciji izrazila željo po sestavi koncentracijske vlade ter ob enem dala izraza svojemu obžalovanju, da ni že o priliki vladne krize prišlo do sestave take vlade. V zvezi z jutrišnjim sestankom Narodne skupščine so se danes ves dan vrstili sestanki med prvaki vladnih strank. Dopoldne sta dolgo konferirala dr. Korošec in Vukičevič, popoldne pa sta se sestala tudi dr. Korošec in Davidovič. Zvečer se je vršiia v demokratskem klubu konferenca demokratskih ministrov z Ljubo Davidovicem in navzočimi poslanci, ki jih je Davidovič obvestil o situaciji in o pripravah za zasedanje Narodne skupščine. Tudi zemljoradniki so imeli zvečer svojo sejo, na kateri so sklenili, da bodo za enkrat ostali še v Narodni skupščini ter nadaljevali najostrejšo borbo proti režimu. Obnovili bodo vse predloge, ki jih je vložila že svoječasno KDK, v kolikor niso ti predlogi še veljavni. Ce pa se bo pokazao, da bi bila njihova akcija v Narodni skupščini brezuspešna, bodo tudi oni zapustili skupščino ter se priključili izvenparla-mentarni akciji KDK. Nemci se še niso definitivno opredelili. Predsednik nemškega poslanskega kluba dr. Kraft je imel danes popoldne daljši sestanek z dr. Korošcem. Zatrjuje se, da si je skušal dr. Korošec pridobiti podporo Nemcev z raznimi koncesijami zlasti na šolskem polju. Nemški poslanski klub bo imel še jutri pred sejo Narodne skupščine svojo klubsko sejo, na kateri bo sklepal o svojem nadalj-nem postopanju. Izgleda, da bodo tvorili Nemci nekako milo opozicijo v Narodni skupščini, tako da se ne bo moglo reči, da je vlada sprejemala razne sklepe brez vsake opozicije. Danes še ne bo vladne deklaracije? Naraščajoča nervoznost v Beogradu. - Napeto pričakovanje zagrebških sklepov in dogodkov. - Demokrati zahtevajo odstop predsednika Perica Beograd, 31. julija r. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, še niti na predvečer sestanka Narodne skupščine v vladi sami ni prišlo do sporazuma glede načina in trajanja skupščinskega zasedanja. Dočim so radikali večinoma za to, da skupščina takoj reši najnujnejše posle, nakar naj bi šla na počitnice, so demokrati mnenja, naj bi se vsaj še par tednov nadaljevalo redno zasedanje in sprejeli razni zakoni. Demokrati forsirajo delo skupščine in sprejem po-edinih zakonov predvsem zato, da bi v jeseni, ko bo tudi po beograjskem prepričanju sedanja vlada odstopila, Narodna skupščina pa razpuščena, ne stopili kljub dveletnemu sodelovanju v vladi praznih rok pred svoje volilce. Pa tudi glede načina obnove dela v Narodni skupščini so mnenja zelo različna. Zlasti danes je bilo opažati v vladnih vrstah, ki se jih čimdalje bolj polašča nervoznost radi seje kluba KDK v Zagrebu, popolno desorijentiranost. Zavedajoč se, da smatrajo Hrvati že sam sestanek okrnjene in okrvavljene Narodne skupščine za provokacijo, zastopajo zlasti demokrati mnenje, naj bi bila prva seja Narodne skupščine le žalna seja za žrtvami krvavega zločina 20. junija. Na tej seji naj bi imel predsednik Nar. skupščine le primeren nagovor, nakar naj bi sejo takoj zaključil. Ker je v četrtek praznik, naj bi se prihodnja seja vršila šele v petek. Ta predlog motivirajo demokrati tudi s tem. da bodo do takrat že znani sklepi KDK in bo torej vlada laglje usmerila svojo nadaljno akcijo. Razprava o na- daljnem delu Narodne skupščine pred odločitvami v Zagrebu bi lahko naprtila vladi še večjo odgovornost za posledice, ki bi eventualno slediie. Demokrati pa se tudi zavedajo, da je v glavnem njihova «zasluga», da je prišlo do obnove starega režima in do nadaljevanja dela z okrvavljeno Narodno skupščino. Videč narašča.oče razburjanje v prečanskih pokrajinah, so začeli zadnje dni premišljevati o tem, kako bi mogli omiliti svojo odgovornost Zato baje zahtevajo glavo predsednika Narodne skupščine, ki naj bi po njihovem mnenju takoj odstopil. Ker pa je to tehnično nemogoče — prvi podpredsednik Agatonovič je umrl, drugi podpredsednik dr. Hrasnica leži težko bolan na Dunaju in bi tako ostala Narodna skupščina brez predsedstva — zahtevajo demokrati, naj dr. Peric na jutrišnji seji Narodne skupščine v svojem žalnem govoru obenem najavi tudi svoj odstop, čim bo izvoljeno novo predsedstvo, kar naj se zgodi na eni prvih prihodnjih sej. Radikali tej zahtevi demokratov naravno najodločneje nasprotujejo, češ da bi bila to kapitulacija pred demokrati in tudi pred KDK. Zato doslej odločitev o tem še ni padla in bo razpravljal ministrski svet še na svoji današnji seji tudi o tem vprašanju. Iz vseh teh razlogov je bilo tudi sklenjeno, da vlada ne bo podala svoje deklaracije že na prvi seji Narodne skupščine, marveč šele v petek, računajoč s tem, da bo takrat v deklaraciji lahko upoštevala tudi že v Zagrebu sprejete sklepe KDK Ob štiridesetdnevnici umora... Bela vrana med beograjskimi listi. — Provokacija mesto maše zadušnice. — Velika bojazen radi poslabšanja Radrcevega zdravstvenega stanja Beograd 31. julija p. Pod naslovom »U oči dogodjaja« pišejo večerne zemljorad-niške »Novosti«: Nismo se nadejali, da pridemo že tako naglo v morda najbolj tragično situacijo. Zadnji buletini o zdravstvenem stanju Stepana Radiča navdajajo vse resne politke z veliko skrbjo, ker vedo kače fatalne komplikacije lahko nastanejo, če bi pri.Radiču nastopila katastrofa. Danes zjutraj ie dospelo iz Zagreba poročilo, da se je bolezen zelo poslabšala, kar je povzročilo veliko nervozo tudi v vladnih krogih, ki se pripravljajo za jutrišnjo sejo Narodne skupščine. Toda seja Narodne skupščine in deklaracija vlade sta postali povsem postranskega pomena ker ie vsa pozornost te dni obrnjena na Zagreb, nad vso situacijo pa dominira bolezen Stepana Radiča. Končno naglašaio »Novosti«, da je sklicanje Narodne skupščine ob štiridesetdnevnici smrti hrvatskih poslancev, ki so postali žrtev krvavega zločina v Narodni skupščini, tem fatalnejša. ker bi morali pravi kristjani praznovati štrridesetdnevni-co z zadušnicami ne pa s takimi provoka-cijami. To je tem žalostiejše, ker stoji na čelu vlade katoliški duhovnik, ki pa je po* polnoma pozabil na svoje svečeniške nakv ge in pozna samo še interese svoje stran-ke.. .« »Markov trg" Beograd, 31. julija, n. «Narodni Vab ob» javlja na čelu lista članek pod naslovom «Markov trg» v katerem pravi: Kar je Kre* melj za Moskvo in Rusijo. Vavelj za Kra» kovo in Poljsko, Hradčani za Prago in Če» škoslovaško. Akropola za Atene in staro Grško, Kvirinal za Rim in Italijo. Bud;m za Budimpešto in Madžarsko, to je Mar« kov trg za Zagreb in Hrvatsko. Danes ze« vajo praznote banski dvori in palače hrvat« ske suverenosti na Markovem trgu, toda jutrišnji dan bo prebudil Markov trg in ga oživel, kakor to zahtevajo milijoni tostran Dunava in Drine. Beg iz hegemonističnih strank Sarajevo, 31 iulija n. I z Bjeline poročajo, da je odvetnik Vladimir Čaldarevič, predsednik okrožnega odbora in eden najvplivnejših članov Davidovičeve demokra;ske stranke v Bosni, izstopil iz te stranke. »JUTRO« 91 178 Grala, 1. VHI. 1928 Sodba sarajevskega škofa Šarica o dr. Korošcu Se noben slovenski list ni tako ostro obsodil dr. Korošca kot glasilo sarajevskega škofa. - „Ni dvoma, da bo stranka, ki jo vodi taka ,katoliška morala' propadla" Sarajevo, 31. julija. V Sarajevu izhajajoči »Katolički Tjednik*, ki je pod vplivom vrhbosanskega škofa Sariča, sodi o dr. Korošcu in njegovem klerikalnem ministru Stepanu Bariču takole: •Korošec je postal duhovni vodja HPS, kar je razvidno tudi iz razmerja med ljubljanskim »Slovencem« in zagrebško »Narodno politiko*, iz Bariče-vega članstva v Jugoslovanskem klubu in iz njegovega podpredsedniškega mesta in iz upornega vztrajanja v klubu po strahoviti žalitvi celega hrvatskega naroda. Ta g. Korošec se Je tesno združil z radikali potoni blejskega pakta. Podpira jih še potem, ko je zločinski radikal ubil Hrvate. Niti na misel mu ni prišlo, da poda demisijo, vsaj dotlej, dokler se stvar ne razčisti. Uporno vztraja na položaju, krvavo duši demonstracije, v svojem glasilu pa meče krivdo na opozicijo. Ko so Hrvatje še v agoniji od zadanih ran, jim preti z vsemi zakonskimi sredstvi, končno pa trd) uporno in po tolikih jasnih ln nedvomnih protldoka-rih, da je dejanje Puniše Račiča osebni Obračun In delo poedlnca, kakor, da to nI, milo rečeno, pred končano preiskavo nedovoljeni apriorlzem.* G. Barič, mesto da bi se sedaj umaknil in da še pred bližnjo propastjo svoje stranke pri prihodnjih volitvah na strani Hrvatov počaka na rešitev hrvatskega vprašanja in tako ohrani stranko vsaj v častnem spominu do njenega ponovnega vsitajenja, vztraja v Koroščevi radikalni stranki... Po vsem tem naj še govorimo o ljudeh v imenu katolicizma! Ali s takimi potezami stranka, ki toliko maha z zastavo katolicizma, ne škodi katolicizmu?« «Nam je, to moramo že priznati, ze lo drago, da je g. Barič stopil v ministrstvo Bachovih huzarjev. S tem je prenehala dvolična politika, ki je omogočala, da glasilo Stepana Bariča udriha po zaveznikih, g. Stepan Barič sam pa podpira ono, kar njegovo glasilo napada. Vsakdo bo razumel, da mora taka «ka-tollška morala« Izzvati ostre proteste. Ni dvoma, da bo stranka, ki jo vodi taka «kato!iška morala«, propadla. S tako stranko obračunavajo njeni pristaši sami.« Nemški glas o Ultimafum hrvatske duhovščine slovenskim klerikalcem Glasilo hrvatskih klerikalcev vehementno zavrača hujskanje Koroščevega glasila proti Hrvatom ter upa, da zadnjič svari k pameti, ker bi sicer »morali nastopiti drugače«..« »Slov. gospodar«, glasilo ministrskega predsednika in notranjega ministra dr. Korošca, objavlja v zadnjem času pod uredništvom duhovnika Januša Goleča redno članke, ki so polni hujskanja proti Hrvatom in v katerih piše, da hočejo spraviti nas Slovence v svoje suženjstvo in da so Hrvati še slabši kakor Srbi, kar se tiče »pljačkanja«. To hujskanje proti Hrvatom ln KDK je prišlo že tako daleč, da se je zastudilo tudi hrvatskim klerikalcem, ki Imajo sicer v dr. Koroščevi vladi svojega ministra Bariča, ki pa vedo, da bodo izgubili med Hrvati še zadnje ostanke pristašev, ako bodo glasila dr. Korošca nadaljevala svojo nesramno in bedasto gonjo proti Hrvatom in KDK na dosedanji način. Zato je objavila zagrebška »Narodna Politika«, glasilo hrvatske klerikalne stranke, dne 31. julija članek pod naslovom »Bu-dalaštine »Slovenskog gospodara« — Nekoliko riječt-g. -Janušn Gofecu«, ki se glasi: »Mariborski list »Sloven. gospodar« je mal v zadnjem času naglasiti neke stvari, ki jih, kakor mislimo, ne odobrava večina slovenskega naroda in ki so zmožne Izzvati zlo kri pri vseh Hrvatih ne glede na yd George obžaloval, da vlada nikakor ne skuša pridobiti Rusije za podpis Kellogove pogodbe. Chamberlain je glede tega vprašanja že pred debato izjavi], da je stvar francoske ali ameriške vlad« in da angleška vlada ruskega podpisa ne bo nrtl zagovarjala niti se mu upirala. Z ozirom na nov razvoj v mirovni polMkJ mora Anglija z ozirom na dogovor s Francijo dati najširšo pobudo za razorožitveno akcijo. Ghamberlainova naloga je, da na prihodnjem sestanku z Briandom doseže 'popolno razorožitev Porenja. V mirovni pogodbi je kot najdaljši rok za zasedbo določenih 15 let. Nihče ni takrat mislil, da bodo še 10 let po sklenjenem mrru bivali tuji vojaki na tujih tleh. Kljub inflaciji je Nemčija izpolnjevala svoje reparacijske in razorožitvene obveznosti, tako da ni več vzroka, da bi bilo njeno ozemlje zasedeno. Po locarnska in Kellogovi pogodbi mora kot čin za« upanja slediti tudi izpraznitev Porenja. Tretji dan lahkoatletike v Amsterdamu Dva nova damska svetovna rekorda oa 100 m In v metu diska. Amsterdam, 31. avgusta g. Danes so se nadaljevale olimpijske lahkoatletske tek« me. V finalnih tekmah so bili doseženi na* slednji rezultati: 800 m: 1. Lowe (Anglija) 1:51.8; Z Rvh* lem (Švedska) 1:528; 3. Engelhardt (Nem* čija) 1:53. 100 m za dame: 1. Robinson (Kanada) 12.2 (svetovni rekord); 2. Rosenfeld (Ame* rika); 3. Smith (Anglija). Skok v dalfavo: 1. Ham (Amerika) 7.73 m; 2 Cator (Haiti) 7.58 m. 3. Bates (Ame« rika) 7.40. Met diska za dame: 1. Konopacka (Polj« ska) 39.62 (svetovni rekord), 2. Copeland (Amerika) 37.08; 3. Svensberg 35.92 m. Smrtna nesreča najboljšega poljskega letalca Varšava, 81. julija, h. Kakor poročajo is Londona, se je poljsko letalo, ki je včeraj startalo za veliki polet iz Varšave proti Bagdadu in Kairu v Varšavo, pri pristanku v Bagdadu prevrnilo. Pri katastrofi je bil usmrčen eden izmed najboljših poljskih letalcev na d poročnik Szalas. Oba ostala pilota Skalina in Kolisek sta ostala nepolkodo« Srem.i;h žag, največjih v Sloveniji. Od da--*.? te PozdravHa lepa bela cerkvica sv. Jakoba, ki stoji visoko na hribu nad Preddvorom, pod njo pa ie videti bele graščine, med njimi tudi nekoliko višje ležečo graščino Turn: nekoliko nižje leži graščina »Hrib«, last lesnega in-dustrijca g. Frana Dolenca iz Škofje Loke. kot tretja boli na levo pri farni cerkvi pa stoji graščina dr. Wurzbacha iz Litije, sedai nazvana pension Grintovec. Mnogo se ie v zadnjem času spremenilo v Preddvoru. Nov hotel z imenom Stor-žič je otvoril lani g. Jože Križnar. V Preddvoru se je nastanil tudi zdravnik, ki je bil zelo potreben, in skrbi za zdravje domačinov in tujcev, katerih je od leta do leta več. Prevladujejo naši juž-njaki in tudi Nemcev je dosti, ki jih ie nekaj stalnih gostov. Skratka, ta idilični po- Kulturni pregled Koncert Mirjane D. Janeekove ▼ Rogači Slatini. Dne 2. t. m. bo v Rogaški Slatini nastopila s prejšnjih koncertov v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru znana praška melo-dramatska plesalka gdč. Miirjana D. Janezek. Mimo nekaterih plesnih točk so na programu tudi pevske točke. Gdč. Janečkova, ki ima v Pragi lastno šolo za ritmično plesno umetnost, se je v poslednjih letih izšolala pod vodstvom najboljših praških učiteljev tudi v koncertnem petju. Čisti dobiček koncerta gre za slepe in gluhoneme vojne sirote. Nova dramska seiona v Berlinu. Nedavno smo poročali, da pripravljajo berlinska operna gledališča nič manj kakor 19 opernih novosti za novo sezono. Sedaj izpopolnjujemo poročilo še z nekaterimi podatki za dramo. Državno dramsko gledališče, ki mu stoji na čelu režiser Jessner, uprizori letos Kai-serjei Artisti<, ki-jih je prinesel Reinhardt iz Amerike, Komorno gledališče se začne s predstavo »Oktoberski dan« (G. Kaiser). Za to premijero je pisatelj izpremenil zadnje dejanje. Komedija otvori sezono z novo Molnarjevo igro »Olim-pijac, Barnowsky na javlja Bronnenove »Reparacije*, Berlinsko gledališče, ki je sedaj v ReinharJtovem koncem«, obljublja Tolstega >Živega mrtveca« z Moissijem v naslovni vlogi ter Shakespeareovega »Cezarja in Kleopatro«, takisto z Moissijem v vlogi Cezarja- . _ Gostovanje pariške opere na Dunaju. Med pariško Opero in dunajskim državnim gledališčem se je podpisala pogodba glede gostovanja Parižanov na Dunaju. Gostovanje Opere je predvideno za 15. maj 1929. Trajalo bo tri tedne. Repertoar tega gostovanja bo mednaroden. Medtem ko bodo Pariž-mi gostovali na Dunaju, bo nastopal v Parizu ansambel milanske Scale s Toscanijem Verdijeva »Aida< na peščini. V Viareg-giju blizu Firenze ob Tirenskem morju bo letos dirigiral Verdijevo >Aidoc skladatelj Mascagni. Opero bo insceniral na prostem režiser Forzano. Sodelovali bodo naiboljši italijanski operni pevci in pevke. Celotni ansambel, vštevši soliste, korist? m orkester ter pomožno osobje, bo štel 1000 ljudi. Poleg baleta bo sodelovala kavalenja in skupina s kamelami. Prireditev bo torej bolj senzacijonalna kot umetniška. Nov Hanptmann. Nemško gledališče v Berlinu, ki ga vodi sedaj režiser Reinhardt, napoveduje uprizoritev nove Hauptmanno-ve drame »Schwarze Fastnacht« ki se vrši v šlezkem mestu Bolkenhainu Tema obdeluje motiv žene, ki se je iztrgala smrti in se vrača na svet. deželski kraj se prenavlja v pravo letovišče. kar ie naravno, saj ne dobiš zlepa kraja, ki bi nudil toliko naravne pestrosti in kier ie na izbiro nebroj lepih solnč-nih in senčnih izprehodov. Tu so krasni parki, obširne senožeti in sadonosniki. pri-iaz.ni griči, med ni.jmi pa se vije potok Bistrica in goni mlin pod klancem ter se tik pod vasjo izliva v zeleno Kckro. Ni čudno, da so se v prejšnjih časih tu naselili mogočni graščaki, plemiči in visoki cesarski oficirji ter si uredili krasna posestva, uživali razne privilegije, tako. da so bila njih posestva tako rekoč država v državi. Eno najlepših ve'eposestev na celem Gorenjskem je brezdvomno eno. ki pripada graščini »Hrib«, last lesnega veleindu-striica g. Dolenca iz Škofje Loke. Obširen ribnik, obrobljen s stoletnimi h rasni, /„ drobnim peskom posute stezice parka in vsepovsod polno lepega cvetja ustvarja res romantično razpoloženje 'tega prelepega koščka naše divne Slovenije. Tu prebiva v poletnih mesecih najpopularnejši mož Gorenjske, v katerega hiši je vžival gostoiiubie že marsikateri javni delavec, študent in umetnik. Ti lepi parki s stoletnimi hrasti in potočki, polnimi rib. so nai-idealnejši teren za rcman?:ka. pesnika in slikarja in za vse. ki prihajajo sem in imajo smisel za lepoto narave. Preddvor stoji ob vznožju Storž;ča. ki se Ponaša s krasnim razgledom na vso gorenjsko ravan z lepimi mesteci, trsi in vasmi s številnimi cerkvicami na nizkih in visokih holmih. Poleg Storžiča se dvigata v sinie nebo Mali Grimovec. poln planinskega cvetja, in širokop'eča zelena Zaplata s skrivnostnim Hudičevim bor-štom. ki o njem krožijo številne pravli ce med domačim liudstvom. Tik za Storži-čem in Zaplato se dviga v vsei svoji mogočnosti krali Kamniških olanin, orjak Grintovec s svojo posestrimo. skoro navpično Kočno. Ob vznožju teh dveh se nahaja romantično letovišče Jezersko, ki ga v velikem številu obiskujejo zlasti Čehi. Od Fužin naprei se viie krasna alpska cesta. ki pa je. žal. od Preddvora do Fužin zaradi povodnii zelo trpe'a in bi bil že skrajni čas, da bi se oblastni odbor v Ljubljani odločil za temeljito popravo. Preddvor s svoio slikovito nokr^jino spada med naša najlepša letovišča. Zlasti lepo ie zvečer ko tone solnce daleč gori za Triglavskim pogorjem, in doni iz nebroj bližnjih cerkvic Zdrava Marija ter se pogreza vsa narava v večerni mrak in v tiho poletno noč zazveni na vasi oesem: »Kje so tiste stezice, k' so včasi bile«... Taki so poletni večeri v prijaznih vasicah pod Storžičem. Pomladek Rdečega križa iz Maribora na Jadranu Split, 29. julija Kakor že več let. se ie tudi letos nastanil pomladek Rdečega križa iz Maribora v Kaštelu Lukšič pri Splitu. Tu ie kolonija, broječa čez 50 članov, sestavljena iz boleh ni h in siromašnih otrok, ki so bili po zdravniškem nalogu odposlani na morje. Vodstvo sta prevzela gospod in gospa Ravter. ki z roditeljsko skrbjo varujeta naše malčke. Zajtrk je ob 7. Takoj po zajtrku odhite na obalo k moriu in solncu. Borov gaj. ki leži tik morja in prijazno vabi s svojim hladom, jim nudi hladilno senco, ko se spuste v morje in skuša vsak t>o svoie plavati. Tu ostanejo do poldneva Po kosilu gredo k počitku zaradi neznosne vročine. Ob 26. so zopet ob obali, kjer ostanejo do 19. Po večerji, ki ie ob 19.. se zberejo ob pomolu in oojo slovenske pesmi do 21.. ko ie treba k počitku. Pri večernih koncertih se nabere okrog naših malčkov mnogo poslušalcev, ki slediio z napetostjo petju. Posebno pozornost vzbuja mali Ivanček — na jmanjši in nai živali- . nejši. ki dirigira zboru. Večkra>r napravi pomladek pod vodstvom g. Ravteria majhne izlete v najbližjo okolico. Tako so tudi 27. t. m. pohiteli z mo- i Na obisku pri naših učiteljih v tečaju za ročna dela Ljubljana, 31. julija »Jutro« ie že pred tedni poročalo, da je organiziral pomladek Rdečega križa tudi v letošnjih počitnicah enomesečni tečaj za roena dela, ki ga obiskuje 60 učiteljev in učiteljic, po večini iz Slovenije, nekaj pa iih ie tudi iz Hrvatske. Srbije in Črne gore. Vodja tečaja je znani propagator roko-tvornega šolstva in strokovni pisatelj g. Lojze Novak, ravnatelj meščanske šole v Šiški, ki žrtvuje že lepo število počitnic realizaciji nove ideie. Pri njem se vežbajo naši tečajniki v kartonaži. slikanju na steklo, izrezovanju in sestavljanju papirja, gnetenju, modeliranju, vžiganju v les in intanziranju ter še v mnogo drugih načinih ročnih izdelkov. Pletarje —vitrarje — ima g. Uršič »čez«, v mizarskih učenostih in v obdelovaniu kovin pa seznanja svoje gojence g. Dolak. Naš poročevalec si ie ogledal tečajnike pri delu. kjer iih ie sama marljivost in pridnost. V tečaiu izdelujejo vse predmete brez večjih pripomočkov. Potrebujejo le enostavna orodja, ki se dobijo pri vsaki hiši ali pa si iih lahko izdelajo kar sami. Enomesečni tečaj se bliža h koncu in se bo zaključil v soboto popoldne, ko bodo tihi delavci razstavili svoje izdelke, ki so prave umetnine, na kar opozarjamo naše občinstvo, ki ima. kar ie vse hvale vredno. že precei smisla in zanimanja za slič-ne razstave delovne šole. Shramba, kier so spravljeni njih letošnji izdelki, ie že precei zvrhana in če stopiš vanjo, se ti nudi tako pester pogled, da ne veš. za kai bi se najprej in podrobneje zanimal. Posebno zanimivi so uspehi letos prvič uvedenega oddelka za obdelovanje kovin. Tam so izgotovili lične sve?.nike. pepelnike, obroče za serviiete, kovinaste pasove, škartlice i. dr. Pri kartonaži so izdelovali škatle, mape. senčnike, okvirje ... V ple-tarstvu pa košarice za pošiljanje sadia, naramne koške, pletene stole. cvetlična stojala, bonboni.iere . . . Sp''oh so izdelali pridni tečajniki toliko in tako raznovrstnih stvari, da se čudiš njih izdelkom do številu in kakavosti. V času počitnic ob najhujših pasjih dnevih so »rokotvorili« po 8 in še več ur dnevno, kar ni malenkost! Pa so še pridni, zato bodo mize in omare na razstavi še boli polne in bogate. Voditeljem tečaja in našim učiteljem -tečajnikom pa ie 'treba prizniti. da so pošteno izrabili čas in da so njih izdelki najlepša pohvala za številne znojne ure in njih trud. —nč.— Zopetna otvoritev elitnega kina Matice Dne 12. julija t. 1. so se zaprla vrata elitnega kina Matice, da se zvrše potrebna popravila adaptacije in renova-cije dvorane, igralnice in poslopja samega. Poslopje se je zdaj na zunaj novo preslikalo, tako da je dobila stavba sama lično in prikupno zunanjost. Stari, že docela pokvarjeni tlak v čakalnici se je umaknil popolnoma noveTtiu in v notranjosti dvorane so bile izvršene razne potrebne prenovitve. Lahko rečemo, da je danes po končanih delih elitni kino Matica najličnejše in naj-udobnejše kinematografsko gledališče v Ljubljani. Danes, po skoro dvajsetdnevnem odmoru. pričenja elitni kino Matica zopet s svojimi rednimi predstavami. Kot otvoritvena predstava se bo predvajala danes ob izredno nizkih cenah sijajna komedija «Ljubezen je slepa», film. ki nam prikazuje na izvrsten način, kako mora sleherna žena skrbeti, da si pri-veže kar najtesneje nase svojega moža. Za odličnost tega sporeda jamčijo imena nositeljev glavnih vlog: Lig Dago-ver, Conrad Veidt. Georg Aleksander in Lilian Hali Daviš. Karambol med avtomobilom in vagoni Hrastnik. 30. julija V soboto dopoldne so se vračali s hra-stniške postaje proti rudniku triie avtomobili g. Hercosa. Prvi io ie srečno odkuril po ozki cesti mimo steklarne. Drugi pa je imel smolo Ko ie pripeljal avto na ozki prostor med brusi.lnico in industrijskim tirom. so bili na tem mestu trije vozovi. Eden ie vozi! pred avtomobilom proti rudniku. druga dva pa proti postaji. Prvega, ki ie vozil proti postaji, se ie avto dobro izognil in voz ie srečno odpeljal mimo. Sedai ie bilo treba oasirati še drugega. V tem trenutku se ie na začelo premikati cd skladišča slame proti brusilnici po industrijskem tiru več vagonov Ne da bi poprej pogledali, kai se godi na cesti in na tiru. ki ie tik ob cesti, ie baje neki paznik ukazal delavkam, nai spuste vagone proti lirastniški postaji Ko so že vagone izpro-žili. so šele opazili, da ie na cesti gneča in da vozi tik ob tiru avto. izogibajoč se težkim vozovom. Sedai so začeli vagone zavirati in so iih ustavili, a k nesreči ie bil prvi vagon odpet in brez zavore ter ga niso mogli v splošni zmedenosti ustaviti. Ta se ie zaletel s stranico v avto. ga vlekel nekai metrov s seboj, začel ga lomiti in premetavati da se je popolnoma polomljeni avto dvakrat prekucnil čez cesto in obležal za brusilnico Triie potniki in šofer so še pravočasno poskakali iz avtomobila in odskočili v stran. Voznik težko naloženega Riicklovega voza ie pa naglo $ Urejuje aaiboije prebavo! Cisti želodec io čreva br&> in ugodno! 1 omot pa vseh lekarna)) Din l.—. Žene! Dekleta! Možje! Oglejte si danes velefilTn LJubessn le slepa Izvedeli boste skrivnost, na kak način si oMtž; žena ljubezen moža. Sijajna komedija v glavnih vlogah LIL DAGOVER, CONRAD VEIDT Smeh, zabava, žene, ljubezen! Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri. Elitni kino Matica. Tel. 2124. zlezel pod voz. da ga ni podrl avto. Tal o vsai ni bilo človeških žrtev. G. Hercog ima škode ca 15.000 Din. Kdo je prav za prav kriv neseče. bo ugotovila komisija, ki jo zahteva g. postajni načelnik. Končno še o naši ozki cesti. Res ie ozka, pa bi še šlo včasi tudi brez nesreč, če bi ne bila vedno založena z raznimi predmeti. Baje je bila tudi to pot založena z zaboii in nekimi lesenimi žlebovi. Že večkrat smo grajali to malomarnost. V Hrastniku pač odlagalo ljudje, kar se jim zdi, na cesto. V drugih tako prometnih krajih, kakor je naša dolina, se kaj takega ne sme dogajati. Mogoče pa nesreče izuče ljudi. Sicer se zadnja leta naša cesta precej razširja, a še premalo. Okrajni zastop bo moral v bodoče posvetiti posebno pažnjo cesti. ker se promet dnevno veča. dokler ne bo odgovarjala svojemu namenu Cesto pri steklarni so hoteli pred leti že prestaviti na drugo stran potoka, pa iz finančnih razlogov ni prišlo do tega. Na-svetovali bi. nai bi se. če drugače ne gre, tir pri brusilnici Domaknil boli proti hiši. kjer stanuie g. Koschir. kar ne bi morda toliko stalo. Skratka, zadevo bo treba čim pre.i rešiti tako ali tako da se bo lahko brez nesreče vozilo po hrastniški cesti. Pred očmi očeta padel sinček v potok in utonil Izlake. 29. julija V nedelio Dopoldne ie šel posestnik in gostilničar Valentin Kovač z Razpotja s svojim petletnim sinčkom k žagi in mlinu, ki se nahaja 50 m od hiše Ko ie Kovač ogledoval razžagani les. ie opazil, da sinček gre čez brv nad žago. kar je že več--krat storil Ko pa je bil že skoro na oni strani, mu je naenkrat spodrsnilo in spaček ie padel v vodo ter izginil v kalni vodi. Malo prei ie bi1 namreč hud naliv in je bila brv spolzka, kar je bilo za fantka pogubonosno. Oče ie bil sicer takoj za njim. pa dečka zaradi kalne vode ni mogel takoj najti Šele pri iezu ga ie n::šel z veliko težavo. Fantek ie gotovo pri padcu zadel ob kak kamen, kar se lahko sklepa po melem znaku na glavi, a za otroka ie kmalu dosti. Kovač ie takoi poklical domače in se lotil sam reševania. a kljub vsem poskusom umetnega dihanja je bila pomoč brezuspešna. O tragični nesreči so kmalu izvedeli okoličani, ki so prihiteli v hišo tolažit nesrečne starše in izražat sočutje nad težko izgubo, ki jih ie tako nepričakovano zadela. U Peni a nu., Liiiiiijmi se je preselila 9000 w TžMorieui (Sodna) nI, 10 Pred sodniki Užaljena Jerica — No, Jerica, danes ste pa enkrat pred deželnim sodiščem. — — Seveda sem morala na deželno sodfcie, ker nisem bila zadovoljna s sodbo okrajnega sodišča. — Kaj je bilo vendar tako hudeg?? — — Imela sem lepo sobico. Vsa op-ava je b:'na last moje sestre, pa je prišel rui>ežnk in uii vse zarubil. Vse, čisto vse, omaro, uro, rjuhe, kov-čeg in še eno posteljo. — — Sami ste krivi! Pravdali ste se, pa ste tožbo izgubili, prijel Vas je odvetnik za stroške iti bili ste zarubljeni. Ali ne veste, da za-rubljenih predmetov ne smete dajati proč, čeprav niso Vaši? — — E, to je bilo pa takole: mene so rubili, naslednji dan so pa prišli delavci, ker bi morala biti deložirana. Prihranila sem delavcem delo in sem opravo, ki je bila last sestre, vrmia nji, oziroma njeni hčerki — Zato, ker ste zarubljene stvari odnesli, ste dobili pri okrajnem sodišču 3 dni zapora. Pritožili ste se, pa prepozno; vzklic bi bili morali vložiti v 3 dneh. Vi ste ga pa šele četrti dim. — — Saj to menda ni tako natančno. Slabe živce imam in srčno hibo. Da sem res nedolžna in da je oprava res last moje sestre. Vam pokažem tukaj le kupno pogodbo. — Senat je odšel v posvetovalnico, sodniki so se kmalu vrnili in Jerio vzklic zavrnili. Jerica je kar obstala io lovila sapo, ko je slišala, da bo morala sedeti in da njena pritožba ni nič pomagala. Godrnja/je Je odšla hi začela na hodniku jadikovati in tožita proti slugi Ivanu, ki jo je prijazno potolažil, da bo 3 dni že prestala, saj nekateri morajo še dalje časa sedeti. Ženica se ie razžaljena okrenila in dejala: »V zapor pa ne grem, na) narede, kar hočejo!« Sluga se ji Je samo smehljal, saj je vedel, da ženica roki postav* ne bo odšla. MUOr. Martin Maicen bivši volonteur-aslstent graJkega univerzitetnega profesorja za notranje bolezni dr. A. Kosslerja in bivši sekundarlj državne bolnice v Ljubljani od 2. avgusta 1928, Ljubljana, Kon-OlCif Ilir O s>reSnI trg št. 15 od 8. do pol 10. iu od 14. do 16. ure. Domače vesti * Diplomirat Je na tehnološki visoki Soli r Monakovem g. Zoran Luznik iz Celja za iiilenjerja iz kemičnotehnološke vede. — Čestitamo! * Promocija. Na graški univerzi je bil te dni g• Josip Potrč iz Sv. Urbana pri Ptuju promoviran za doktorja vsega zdravilstva. * Absolventi višje pedagoške šole. Po odredbi ministrstva prosvete bodo vsi absolventi II. letnika višje pedagoške šole, ki so meseca julija letos absolvirali študije, nameščeni na meščanskih šolah, službo pa morajo nastopiti v oktobru. Oni, ki polože diplomski izpit v jesenskem roku, nastopijo službo, ko prejmejo dekret. * Novo šolsko leto. Šolsko leto v srednjih in osnovnih šolah se bo pričelo s 1. septembrom. Po naredbi ministra prosvete pa se bo poslovanje v srednjih šolah začelo že po 20. avgustu, ker se tačas prično Izpiti onih dijakov, ki so padli iz posameznih predmetov. * Nemški geograll v Dubrovniku. Na na-učnem potovanju po Jugoslaviji je predvčerajšnjim dospelo v Dubrovnik 45 geografov iz Nemčije pod vodstvom profesorja dr. VVeissa iz Diisseldorfa. Tekom dneva so si ogledali mesto in njegove zn.imeni-tosti. * Povratek ameriških Izletnikov. Danes popoldne se bo ukrcalo v Havru na veliki francoski brzoparnik »Pariš« 30 ameriških Izletnikov, ki so se v soboto 28. julija poslovili od sorodnikov, prijateljev in znancev sirom Slovenije. Med njimi jih je mnogo, ki so si z dolgoletnim trudom ustalili trdne domove v novi domovini. Srečno pot in na ponovno svidenje! * Poljski dijaki In dijakinje na Jadranu. V Jelši na otoku Hvaru letuje letos večja skupina poljskih dijakov in dijakinj, ki so gosti naših ferijalcev ter so skupno ž njimi v ferijalni koloniji. Dijakinje so zastopane y znatno večjem številu kakor dijaki. * Telefonske pozivnice za češkoslovaško Nemško in Madžarsko. Poštni minister le z odlokom štev. 26.019 z dne 4. juiija 1928. odobril, da se v mednarodnem telefonskem prometu s Češkoslovaško, Nemško in Madžarsko proti doplačilu posebne pristojbine (surtaxe) lahko sprejemajo in odpravljajo pozivnice, ki jih dostavljajo posebni dostavljale!. Izven, .območja krajevnega brez* plačnega dostavnega okoliša. Češkoslovaška in Nemška sta določili kot posebno pristojbino zlati frank, Madžarska pa 1.50 zlatega franka. Ta pristojbina za dostavo se plačuje hkrati z redno pristojbino za pozivnice. Glede te službe predpisuje mednarodni svetovalni komite tole: 1.) Uprave, Iki so v mednarodni telefonski službi pozivnice Že prejele, jih oddajajo dalje, ne oziraje se na to, ali se bo pozivnica dostavila v notranjem ali zunanjem dostavnem okolišu. 2.) Posebna pristojbina za dostavo takih pozivnic izven okoliša za brezplačno dostavljanje brzojavk Je enaka pristojbini, ki se zahteva za ekspres v mednarodni brzojavni službi kakor to določa mednarodni urad v Bernu. 3.) To pristojbino plača vselej tisti, ki zove. 4.) Ako izjavi klicatelj tedaj, ko zahteva zvezo na podlagi pozivnice, da stanuje naslovnik izven brezplačnega dostavnega okoliša, pa položi pristojbino za ekspres, se odpravi pozivnica z uvodnima besedama: Ekspres plačan (expres paye) Ako klicatelju ni znano, kako se bo pozivnica dostavila, ga mora sprejemna pošta opozoriti, da se bo od njega mogoče zahtevala posebna pristojbina za ekspresno dostavo. * Mestna ženska realna gimnazija t Ljub liani. Vpisovanje za gojenke, ki žele vstopiti v I. razred, bo v soboto l. septembra od 9. do 11. ure. S seboj je prinesti zadnje Izpričevalo in krstni list. Iz krstnega lista mora biti razvidno, da dovrši gojenka v tekočem letu 10 do 13 let. Gojenke iz drugih zavodov s? bodo vpisovale v ponedeljek 3. septembra od 9. do 11. ure 0k>jenke ki so bile že na zavodu, se ja\ijo v torek, 4. sept. od 9. do 11. ure. Razredni izpili se vrše 25. do 28. avgusta vsakikrat ob 8. uri in po Tazporedu, ki je javljen na deski v veži. Dopolni Iti i izpiti za gojenke meščanskih in diugih šol se bodo vršili 29. avgusta ob.8. uri. Te gojenke se morajo prijaviti ravnateljstvu do 24. avgusta. Za enoletni trgovski tečaj je vpisovanje določeno na petek 14. septembra od 9. do 11. ure. Sprejemni Izpit je v soboto 15. septembra ob 8. uri. Vpisovanje v enoletno gospodinjsko šolo bo 29. in 30. septembra ob 9. uri zjutraj v poslopju »Mladike«. Pouk se bo pričel 1. oktobra ob 8. uri. * Še nekaj k čudni preiskavi v Zalogu. Prejeli smo: K notici »Čudna preiskava v Zalogu«, priobčeni v »Jutru« 26. Hilija in k izjavi mestnega dohodarstvenega^ urada, podani v »Jutru« 27. julija navajam še naslednje: Po končani preiskavi o katere Izidu še danes nimam uradnega potrdila, so veleli preiskovalni organi, da mora iti žena z njimi k zaslišanju. Ko jim je dopovedala, da imam trafiko in tri železničarje na brani zaradi česar pod nlkakim pogojem ne nw re zapreti obrata, ker sva brez otrok in služkinje In bi bila zaradi zatvoritve obrata znatno oškodovana, so Jo vprašali, ali bi ne mogla priti naslednjega dne, eventualno z delavskim vlakom k zaslišanju. Odgovorila jim le, da se sploh ne more odtrgati od doma, a vodstvo obrata da je v rokah moža, zaradi česar naj se tudi on zasliši, Ker sem na dan preiskave v Ljubljani, kamor grem po trgovinskih opravkih dvakrat do trikrat na teden, so Jo vpraševali, kam zahajam Ln katere tvrdke posečam. Dobro da nisem še v albumu »Wer weiss etwas«, in da mi še ni odvzet odtisk prstov. Po preiskavi pri meni se je vršila preiskava tudi pri Mirku Gradišku. Po tem dogodku sem bil že dvakrat pozvan k zaslišanju. Pozvano je bilo tudi več oseb iz drugih kra jev. Povod: konfrontacija. Gledali smo drug drugega in zopet šii, od koder smo prišli Izgubili smo s tem cele dopoldneve, ne da bi nam bili povrnjeni stroški. Če izjavlja mestni dohodarstvenl urad, da ni posloval v lastnem delokrogu, temveč po naročilu in s sodelovanjem oblastnega odbora, Čemu se ni pokazal pred preiskavo — ali vsaj naslednjega dne, ko sem se prostovoljno zgla-sii pri mestnem dohodarstvenem uradu ■ odlok oblastnega odbora. Odpravili so me z razlogom, da »živim v neki fiksni ideji, ka tere si ne dam izbiti Iz glave«, ter mi izročili vabilo k zaslišanju za torek 27. julija Če se je že tako mudilo, da so morali priti gospodje kar z avtomobilom k preiskavi in preiskavo tako pospešiti, da bi morata iti žena takoj z njimi k zaslišanju, si po drugi strani ne morem tolmačiti, da se jim ni zdelo prfepočasno pozvati mene šele štiri dni po preiskavi k zaslišanju. Kolikor mi je znano, bi morali pritegniti k preiskavi tudi zastopnika tukajšnje občine in asistenco orožništva. Prav tako bi se morala uvaže-vati tudi tukajšnja finančna kontrola Če ii je poverjena evidenca in kontrola točilnih obratov ter le poklicana za pobiranje oblastnih in občinskih davščin, bi bilo umest-nejše, da bi vodita tudi preiskavo. Organe naše finančne kontrole poznamo in jim zaupamo, kar se pa ne da reči pri organih, ki jih ne poznamo in se ne izkažejo z legitimacijami. Za bodoče prosim, da me zaslišijo potom tukajšnje finančne kontrole, ker nisem voljan hoditi na svoje stroške k za-slišavanju. — Ciril Požar, gostilničar in posestnik v Zalogu pri Ljubljani. • 25-letnica Sokola v Ljutomeru. Za proslavo se pripravljajo vsa bližnja društva, tako da bo 12 avgusta na Murskem polju krepka manifestacija sokoiske misli. Na akademiji U. avgusta nastopijo vsi društveni odseki: telovadci vseh kategorij z lepimi in učinkovitimi vajami, dramski odsek s Funtkovo enodeianko »Za hčer« kakor tudi glasbeni in pevski odsek. Pestri program bo torej pokazal vse društveno delovanje,^ One 12 avgusta so dopoldne telovadne vaje, medtem se društvo pokloni na pokopališču pokoinim bratom: nato bo slavnostni zbor v Sokolskem domu. Ob pol 12, uri krene povorka z godbo ln Jezdeci z glavnega kolodvora po mestu ter konča pri Sokolskem domu. Popoldne bo telovadni nastop. Kot vstopnice se bodo dobili spominski znaki po 5 Din. Društvo vabi vsa bližnja bratska društva, svoie prijatelje in podpornike ter pristaše sokoiske misli, da se V velikem številu udeleže njegovega slavja ter tako hkratu proslavilo spomin na ljudski tabor v Ljutomeru 1. 1868. • V Višnji gori se bo v nedeljo ob priliki 450 letnice obstoja višnjegorskega mesta vršilo predavanje o zgodovini mesta od njegovega početka do današnjega dne. Ker bo predavanje zelo zanimivo, vabimo na člmvečji obisk. Pripominjamo, da se bodo na prireditvi pekli janci na ražnju. * Maturantsko društvo poštnih uradnikov obvešča svoje člane in člane Prometnega društva poštnih uradnikov, da bo prij ednii redni mesečni sestanek šele 6. septembra t. 1. v hotelu »Slon« v Ljubljani. Skupščina pa bo 8. in 9. septemjra v Žag; ebu. Zabavno! Pikantno! Veselo! Danes briljantra komedija Drama vroče Hubtuvi temperamentne grofice in stasitega konjeniškega kapetan« v glavnih vlogah Xenia Desni in Livio Pavanelli Predstave ob 4., >ž 8. ta Yk 10. Najnižje cene! KINO IDEAL * Počitniški sestanek slušateljev In absolventov višje pedagoške šole v Zagrebu in Beogradu se bo vršil v torek 7. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne v Kranju. — Vajd. * Dražba ladjedelnice v Kraljeviči. Na podlagi odloka okrajnih sodišč na Sušaku in v Bakru se bo v dneh 3. in 4. oktobra v Kraljeviči vršila javna dražba tamkajšnje ladjedelnice. Po dražbi se bodo prodajali stroji, orodje, materljal, izgotovljeni čolni, staro železo in dTUgi predmeti. * Spominska plošča znanemu zgodovinarju Tadijl Smlčlklasu. Prihodnjo nedeljo bo društvo »Brača htvatskog zmaja« odkrilo spominsko ploščo velikemu hrvatskemu zgodovinarju Tadiji Smičiklasu v njegovem rojstnem kraju Reštovo v Žumber-ku. Rojstno hišo pokojnikovo ie dal temeljito popraviti njegov nečak Gjuro Smiči-klas, lekarnar v Zagrebu, ki je tudi za pri-reditev proslave poklonil znesek 10.000 dinarjev. F0T0- Pijte samo soda vodo v orig. anjgl. SPARKLET sifonski steklenici« 9 42 * Slovo Italijanskega konzula. Prejeli smo: Ker me ie vlada določila za drugo mesto, pozdravljam prisrčno Italijansko kolonijo tukajšnjega konzularnega območja in Iskreno obžalujem, da )o moram zapustiti. želim vsem italijanskim državljanom tega območja, kakor tudi njihovim rodbinam, da bi se marljivo udeistvovali v tej gostoljubni in plemeniti deželi ter služili vedno bolišlm in plodonosnejšim odno-šajem med obema državama Iskreno pozdravljam tudi Hubljansko meščanstvo, čigar veliko gostoljubnost sem ves čas svojega službovanja v Ljubljani visoko cenil. Vse oblasti, znance in priiateije. od katerih se zaradi pomanjkanja časa osebno ne morem posloviti, pa prosim, da mi to blagohotno oproste. — Lodovico Gavotti, kr generalni konzul Italiie. SeziisVa razorodaia sivih in dra? čevljev Din 189 VOrKA' Krekov tm • Sokolski nastop v Dražgošah. Iz Draž-goš nam pišejo: Pretekla so tri leta, odkar obstoja v Dražgošah Sokol. Lansko leto smo otvorili Narodni dom, z otvoritvijo pa je bil združen telovadni nastop, ki je bil prvi nastop v Dražgošah sploh. Takoj po nastopu se ie pokazalo, da so vaje, ki so Jih Izvajali telovadci sosednjih bratskih društev, napravile dober vtis na našo mlajšo generacijo, da so z zanimanjem začeli posečatl telovadnico, kar je za njih same velika težkoča. Da pokažemo ta uspeh tudi na zunaj, je sklenilo društvo prirediti aa praznik 15. avgusta javen telovadni nastop. Sosednja bratska društva prosimo, raj eventualno nameravane prireditve pre-lože, da ima ljudstvo možnost udeležiti se naše. Izletniki in turisti imajo priložnost za izlet na Ratitovec in bližnje planine, obenem pa z obiskom podpro naš Sokolski dom, ki leži najvišje v državi. in potrebščine kupite ugodno v drogeriji \ KANC SINOVA, L i u h I i a n a. Židovska ulica I in drogeriji M. WOl.FR A M nasled. M. KANC. Maribor, Gosposka ul. 33. 301 • Ureditev podzemske Jame pri OzI]u. Kakor poročajo iz Karlovca, je društvo »Brača hrvat^kog zmaja« pričelo akcijo za primerno ureditev znane podzemske jame v Kamanju pri Ozlju, ki je bila več let popolnoma zanemarjena. Sedaj se je v jami izvedla električna razsvetljava in bo jama v najkrajšem Času preurejena tako, da bo zopet pristopna izletnikom. • Stekla lisica. V Murski Soboti je stekla mlada lisica, ki jo je prof. Ščuk nedavno kupil, ter ugriznila g. profesorja. Po navodilu zdravnika se Je moral g. Ščuk takoj podati v Pasteurjev zavod v Celje. Oblast-vo ie odredilo pasji kontumac. • Roparski umor. Na potu med Bablno gredo in Cerno v Slavoniji so našli v soboto zjutraj moškega z ra/.paranim trebuhom. Domneva se, da .'e mrtvec identičen z Dragotinom Raho, rodom iz Bosne, ki je po poklicu živinski irgrvec. Ugotovilo se je, da je ž njim potoval neki Mustafa Ka-dunič Iz Travnika. Potoval je v okolico Vinkovcev v trgovinskih poslih. Po izjavah seljakov ie imel Raiia pri sebi mnogo denarja. Mrtvec Je t no-na oropan ležal ob cesti. • Samomor ruskega emigranta. V Osiie-ku ie predvčerajšnjim poskušal izvršiti samomor ruski emigrant Valentin Tarnovskii, rodom iz Odese. Prerezal si je žile na obeh rokah. Prenešen je bil v bolnico, kjer .ie bil nameščen v pisarni. Domneva se, da je poskušal izvršiti samomor zaradi bede. • Silna nevihta je divjala predvčerajšnjim v Slovenskih goricah. Zelo so prizadeti vinorodni kraji Ivanjkovci. Brebrovnik in Jeruzalem, kjer je po došlih poročilih toča povzročila milijonsko škodo Vihar ie bil tako Silen, da je podiral drevesa, odkrival strehe in podiral kole v vinogradih. Toča ie trajala celih 25 minut ter ie uničila vinograde in žitne poljane. Škoda je tem večja, ker Je bilo pričakovati letos rekordno letino tako glede kvalitete kakor glede kvantitete. • Pnžar zaradi strele. V Slovenskih Konjicah je prošlo nedeljo udarila strela v hišo posestnika Štefana Pristernika. Lastnik hiše |e obležal mrtev, hiša pa je pogorela do tal. • Pri boleznih ledvic, mehurja in velikega črevesa Vam olajša prirodna grenčica »Franz-Josef« prebavo in povzroča redno lahko odvajanje prebavljenih snovi. Izpričevala bolnic potrjujejo, da je grenčica priporočljiva mladim in starim ljudem v nadaljno uporabo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. • Tovarna Jos. Reich sprelema mehko In šk-oMiep« nerPo v ti^Panšo f*vr«»ev • Dr. MIlan Perko, Moste - Ljubljana, ne ordinira od 4. do IS. avgusta. Iz Trbovelj t— Umrla ie v Hrastniku rudarjeva Se» na Rozalija Kovačeva, rojena Dolinarjeva. Tekom enega leta so ji umrli trije otročiči, sedaj pa zapušča še samo bolnega moža. V hiši razsaja sušica. Pokojnico so pokopali v nedeljo na trboveljsko pokopališče. Blag : ji spomin! t— Trboveljska podružntca SPD bo pri« redila izlet na Triglav. Odhod v četrtik 2. avgusta, povratek v nedeljo 5. Natačne« j je pri tajniku g. Kostanjšku. I Iz Ljubljane u— Oblastni odbor UJN2B obvešča vse člane, da se je v ponedeljek 30. julija ob 15 smrtno ponesrečil v izvrševanju službe na ljubljanskem glavnem kolodvoru naš stari in dolgoletni zvesti tovariš Martin O z b i č, postajni delavec, ki je še istega dne umrl. Pogreb umrlega tovariša se bo vršil danes, v sredo ob 16. uri iz mrtvašnice deželne bolnice k Sv. Križu. Vabimo in pozivamo članstvo, da se pogreba korpo-rativno udeleži in s tem izkaže zadnjo čast žrtvi železniške službe. — Oblastni odbor UJN2B. u— Koncert godbe Sokola I. Pri sokolski povorki. ki bo odšla 5. avgusta točno ob pol 14. izpred Narodnega doma mimo glavne pošte na Ježico, bo sodelovala ves čas godba Sokola I. Istotako bo igrala pri svečani otvoritvi Sokolskega doma na Ježici ob 15. uri, pri okrožni telovadbi ob 16 uri Ln ves čas pri vrtni veselici. Pred telovadbo bo imela godba polurni koncert z izbranimi točkami. Na to opozarjamo zlasti Ljubljančane in jih za 5. avgust najlepše vabimo na Ježico. Prireditev bo pri gostilni Štirn, Ie za slučaj slabega vremena bo preložena na 15 avgust. u— Himen. V soboto 28. t. m. se Je poroči! g. dr. Juro Adlešič, odvetnik v Ljubljani. z gospodično Vero Popovičevo iz znane ljubljanske trgovske rodbine. Novo-poročencema obilo sreče. u— Dr. Ivan Oblak, zobni zdravnik, zopet ordinira Miklošičeva cesta, Vzajemna posojilnica. 1346 u— KopalISče v Koleziji je z današnjim dnem zopet odprto. 1343 u— Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina obleke, 1 tatvina okvirja, 1 tatvina ure, l tatvina želez-ja, 1 poneverba, 1 nezgoda, 1 prestopek streljanja na ulid, 3 prestopki prekoračenja policijske ure, 1 prestopek kaljenja nočnega miru. 53 prestopkov uredbe o zapiranju trgovin, 20 prestopkov cestnega policijskega reda in 9 prestopkov avtomobilskih predpisov Aretacij je bilo izvršenih 7 in siceT 3 zaradi vlačugarstva, 1 zaradi suma tatvine, 1 zaradi nevarne grožnje in 2 zaradi beračenja. u— Samomor Iz bede. Včeraj dopoldne je skočil v samomorilnem namenu s črnuškega mostu v Savo 28 letni delavec iz Ljubljane Janko Friškovec in utonil. V smrt je šel zaradi bede. Še dopoldne je govoril z nekim svojim prijateljem ter mu tožil, da nima stanovanja ne dela. u— Nepreviden nol^sar. Včeraj ob tri četrt na 12. je privozil od križišča Aleksandrove in Dunajske ceste zidiirski delavec Ivan Kosi, doma iz Žerovnice pri Ljutomeru, tik ob robnikih desnega hodnika tako neoprezno, da je podrl na tla gdč. Marijo Mišetič, ki se je cbč;i no poškodovala na nogi. Gledalci so oDčtecv.i.i ponesrečerko in njeno gospo ma nov ki sta r.be prosili stražnika, naj neprev-dnega knlesaija ne zabeleži v svojo neizprosno beležnico. u— Tatvina dro<».>v. Zidarski mojst?r Danijel Battelino iz Dermotove ulite je prijavil, da mu je - noči na toreK neznan človek odnesel, oziroma cdpeliai s stavbnega prostora v LspodvorsKi Uiici dva velika Železna droga, ved na 300 Din. u— Mala nezgoda. Včeraj dopoidne je neznana kolesarka, podrla na Kongresnem trgu 4-letnega fantka, ki je '.ek-i okro* brez nadzorstva. Pri tem se je deček močno potolkel, poškodovala pa se je tudi kolesarka, ki je padla po tleh. Oba sta morala iskati zdravniške pomoči. u— Pogrešan klepar. Zasebnica Josipina Rožičeva je prijavila, da je že dne 26. p. m. neznanokam odše! njen 24-letni brat Tone, kleparski pomočnik, stanujoč na Kette -Mttrnovi cesti št. 14. Pogrešanec je imel s seboj le malo vsoto denarja. Ker je bil že dalje časa močno bolan na turih, so njegovi domači v skrbeh, da si fant ni kaj napravil. Rožič Je bil pri svoiem odhodu oblečen v temno modro obleko. u— Male tatvine. Skoraj neverjetno Je-kaj vse kradejo tatovi. Tovarnar Fran San-cin je predvčerajšnjim prijavil, da mu je nekdo odnesel okenski okvir iz poslopja bivše tovarne učil na Ljubljanskem polju. Tat ie okvir'snel kar iz okna. Zidarju Ivanu Kvaru je neznan kradovič odnese! predsnočnjim z zidu nove stavbe ob Dunajski cesti nikljasto žepno uro, vredno 300 Din. Tehniku Rudolfu Rozmanu Je bila ukradena pred nekaj dnevi s kolesa 65 Din vredna karbidna svetilka. u— Dve večji nesreči Včeraj okrog 8. zjutraj se je dogodila na križišču Tržaške in B!eiweisove ceste huda nesreča. Monter mestne elektrarne Viadislav Vadnov je bil zaposlen na električnem transformatorju. Imel ie nalogo priključiti električno napeljavo v novi hiši Zbornice za trgovino obrt in industrijo na glavni tok. Pri tem pa .ie manipuliral nekoliko neprevidno in ga je tok vrgel nezavestnega na tla. Na mesto nesreče ie takoj prihitel v bližini stanujoči zdravnik dr. Jemec, ki mu je vbrizgni! injek cijo ter ga spravil zopet k zavesti. Pozneje je moral priti rešilni avto. ki je Vadnova odpeljal na stanovanje v Gerbičevo ulico. Druga nesreča se je pripetila dopoldne v delavnici Stavbne družbe na Vrtači. Tam je stroj odtrgal delavcu Antonu Gregoriču štiri prste na levi roki. Ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnico. Iz Maribora a— Nova cesta. V nedeljo 12. t. m. bo slovesno izročena prometu nova lepa cesta, katero je po pogodbi zgradila Falska elektrarna na mestu nekdanje stare rimske ceste v lepi in romantični Dravski dolini pri Sv. Ožbaltu. Ob slovesnosti, in sicer že dan pozneje, to je 11., 12. in 13. avgusta bo za udeležbo odprta tudj državna meja. a— Alojzij Neudauer, ki je kot eksponent SLS postal gornjeradgonski župan, tajnik posojilnice, oblastni poslanec in tajnik oblastnega odbora ter je imel v SLS samo še eno višjo saržo narodnega poslanca, se je po svoji aferi pri gornjeradgonski posojilnici zopet vrnil domov. Bil je v Švici ter je baje nameraval odpotovati v Turčijo. SLS je pa vse njegove zadeve poravnala in v zadnjem »Uradnem listu« je poziv na vse upnike z zagotovilom, da so krite vse Neu-dauerjeve obveznosti z njegovim premoženjem. »Slovenec« je o aferi pisal, da je Neudauer brez vednosti načelstva dvignil poldrugi milijon dinarjev zadružnega denarja. a— Dr. Sekula Jože zopet ordinfra od 8.-9. in od 13. do 15. ure 1349 a— Zdravnik dr. Vilko Marin do preklica ne ordinira. 1350 a— Cirkus KIudsky, ki Je v zadnjem času prirejal predstave v Mariboru, je v nedeljo zaključil ciklus svojih predstav z velikim deficitom, ki znaša baje nad 100.000 dinarjev. Cirkusu sta se bila v zadnjih dneh pridružila dva mlada pustolovca, ki sta pobegnila od svojcev: eden je iz Merana, drugi iz Češkoslovaške. Ravnateljstvo cirkusa Ju Je izročilo mariborski policiji. a— Nezgode. Včeraj si ie pri delu z živim apnom poškodoval oči 50 letni zidar Anton Lepenik iz Kettejeve ulice Rešilni oddelek ga ie moral odpeljati v bolnico. — 30 letna Lina Volavškova iz Studencev se je pa včeraj popoldne zaradi srčnega krča zgrudila na ulici in je bila prepeljana v bolnico. a— Požar v Slovenski Bistrici. Sredi no- j či od ponedeljka na torek je nenadoma nastal požar v enonadstropni hiši blizu slo-venjskobistriške meščanske šole. V pritličju te hiše imata dva obrtnika in sicer kolar Razboršek in mizar Serajnšek. svoji delavnici. V teh prostorih je začelo goreti na sedaj še nepoiasnjen način in ker je bilo dovolj gorljivega materijala, se je ogenj naglo razširil na vso hišo, ki je pogorela vzlic vsem naporom domačih in drugih gasilcev. Škoda še ni ocenjena, je pa gotovo velika, ker se ni dalo v precej vetrovni noči gasiti. Vsem trem strankam v hiši je pogorelo do mala tudi vse pohištvo. Gasilci iz Maribora so prispeli na pomoč ob 2. zjutraj. Iz Celja e— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Greinij trgovcev naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celju in njegovi bližnji in daljni okolici, da ura-duje referent Zbornice v torek, dne 7. avg. t 1. od 8. do 12. ure dopoldne v ravnate-ljevi sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kakega pojasnila ali sveta v zadevah, ki jih zastopa Zbornica, so vljudno vabljene, da se pri njem zglase v določenem času. Z Jesenic s— Smrtna kosa. V nedeljo, 29. julija t. I. je umrl na Jesenicah v 51. letu svoie starosti g. Franc Bokal. Pokojni je bil ved« no odločen naprednjak. Kal bolezni si je nakopal v svetovni vojni. — Istega dne je postal žrtev Blejskega jezera Viktor Fer« dič, doma iz Save pri Jesenicah. — Pokoj« nikoma blag spomin, žalujočim ostalim iskreno sožalje! s— Gradbeno gioanje. Jesenice dobivajo vedno lepše lice. Graditev Glavne ulice je v polnem teku. Pot, ki vodi skozi Muravo, je dobro popravljena. Peter Sitar, znani trgovec n* Jesenicah, dela še prizidek k svoji hiši. Sploh lahko rečemo popolnoma mirne vesti, da Jesenice v gradbenem po« gledu v zadnjem času zelo napredujejo. s— Iz jeseniškega kopalskega življenja. V teh vročih dnevih se hladimo leseniča* ni v Savi in Jesenici. Vse, kar leze ln gre, prihaja sem v popoldanskih urah. Veselo razpoloženje vlada povsod. Le eno pogre« samo, in sicer primernega kopališčd. s— Akademiki. V zadnjem času se je osnoval na Jesenicah pripravljalni odbor, ki ima osnovati akademski krožek na Je« senicah. Krožek bo popolnoma stanovske« ga značaja. s— Jesenice in letoviščarji. V letošnjih počitnicah se je nastanilo mnogo letovi« ščarjev tudi na Jesenicah, čeprav so te znane kot industrijski kraj in kot take ne« prikladne za letovanje. Vzrok temu je ta, da imajo Jesenice ugoden izhod za lepe ture po krasni Gorenjski. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! IVANA KNAFLIČ naznanja v svojem in v Imenu sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da ie danes ob pol 19. uri umrl, previden s sv. zakramenti, njen Ljubljeni mož, gospod Mihael Knaflič štabni ilvlnozdravnlk ▼ p. hi učitelj dri. podkovske šole. Blagoslovitev trupla dragega pakojndka se vrši v četrtek 2. avgusta ob 11. uri dopoldne pred hišo žalosti Kersnikova ul. 7. nakar se prepelje truplo v Šmartno pri Lvtrjl, kjer bo pogTeb na farno pokopališče ob pol 4. uri popoldne. Maše zadušnice se bodo brale pri o. o. frančiškanih in v Šmartnem. Eventuelni venci se v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklanjajo. LJUBLJANA, 31. julija 1928. Šport Morgan Taylor mani ameriški tekač na 400 m z zaprekami Največja senzacija na olimpijskih igrali v Amsterdamu v ponedeljek je bil poraz Američana Morgana TayIorja v teku na 400 metrov z zaprekami. Že z ozirom na to, da je v medtekih dosegel najboljši čas (53.4), so ga vsi smatrali za favorita v finalu. To* da prišlo je drugače. Mladi Anglež lord Burghley je v krasnem stilu v času 53.4 dospel kot prvi na cilj. Taylor je, kakor smo ie poročali, zasedel tretje mesto. Lep uspeh slovenskega motociklist a. V soboto in nedeljo so se vršile na ).3 km dolgi krožni progi Mevrin pri Ženevi tek* me za Grand Prix d' turope za motocikli* ste. Tekem se je udeležilo izredno veliko število motociklistov iz vseh evropskih držav. Od naših motociklistov je v kate« goriji do 600 ccm s prikolico startal znani i ubljanski športnik Stuzzi, ki je v močni konkurenci dospel v 19 rundah (176.700 km) kot tretji na cilj V tej kategorij, so bili rezultati naslednji: 1. D' Etemod (Sun* heam), 2. Starkle (Scott), 3. Stuzzi (A.IS). G. Stuzziju čestitamo k lepemu ispehu. Službeno iz LLAP. (Iz seje dne 25. ju* lija.) Damsko državno prvenstvo se vrši dne 16. septembra oJ 9. ure dalje na .gri« šeu SK Ilirije. K prvotnemu programu se doda še točka tek 800 m. Prijave ie posla* ti Savezu do 9. septembra na naslov teh. referenta g. Dobrina. — Dvomatch Ilirija —Primorje se vrši 15. in 16. septembra s pričetkom ob 16. oziroma 15. uri. Igrišče se nominira naknadno. — Tek za Jadranov pokal Ljubljana—Kranj (24 km) se vrši dne 30. septembra. Podrobnejši razpis to« zadevnih tekmovanj objavimo pravočasno. — Opozarjamo klube, ki nameravajo pri« javiti pri damskem državnem prvenstvu tekmovalke za tek na 800 m s sledečim: za vsako tekmovalko je predložiti zdravni* ško spričevalo, ki ne sme biti starejše ka>-kor štiri tedne. Tekmovalka, ki nastopi na 800 m, ne sme startati pri nobenem dru« gem teku. — SK Ilirija in SK Ptuj se na« prošata, d» takoj pošljeta zdravniško spri« čevalo za atletinjo Medveš odnosno Canj« ko, ki sta startali pri podsaveznem prven« stvu. Poslati jih je najkasneje tekom 8 dni na naslov teh. referenta Josip Semeta, Ljubljana, Masarvkova cesta št. 1. Službene objave LNP (Iz seje uprav* nega odbora dne 27. 7. 1928.) — Na znanje se vzame novi odbor SK Slavije glede do« ?isa od 11. t. m. (predsednik g. dr. Milan erko, poslevodeči podpredsednik g. Anton Gosar. itd.); novi naslov kluba se glasi: Se lo 39, pošta Moste pri Ljubljani (g. Flor* jančič). — Na predlog posl. odbora se sklene postopati proti Atletik SK (Celje), ker kljub sklepom LNPa in JNSa pozdrav* !ja na igrišču s «Hip hip hura» namesto s predpisanim jugoslovenskim športnim pozdravom «Zdravo!» — ASK Primorju se z ozirom na njegov dopis od 16. t. m. določi 30. avgust kot zadnji rok za predložitev obračuna obeh prvenstvenih tekem Primor« je : Maribor. — Na znanje se vzame koop* tacija g. Ivana Kurnika v M. o. Maribor na mesto odstopivšega tajnika g. Jos. Laz« ničke. — Opozarja se na spremenieni na« slov LNP, ki se glasi odslej: Krsnikova ulica 3/II. — Tajnik I. SK Ilirija. (Iz načelstva.) Odborniško Plužbo na igrišču vrše v tekočem tednu na« slednji gg.: sreda ing. Bloudek, četrtek Be* tetto, petek Rotar, sobota Valašek, nede* Ija Zupan, ponedeljek Šircelj. Vsi navede« ni gg. se opozarjajo, da je služba strogo obvezna; vsak od določenih gg. je dolžan, ako je zadTžan, poskrbeti sam za svoiega namestnika. Gg. načelniki poedinih sekcij se ponovno pozivajo, da izroče najkasneje do 5. VIII. najnovejše sezname verificira« nih članov klubovemu tainištvu. Redne se« je načelstva se bodo vršile odslej redno vsak ponedeljek ob 20.30 v posebni sebi kavarne Evropa. Tajnik. /ISK Primorje (nogometna sekcij d) Igralci Anžlovar, Jug II, Vrhovnik, Zem« Ijak, Seme, PrivSek, Slapar, Čurda, Jež, Šenica, Terček, Žorga in vsi oni, ki želiio potovati na morje, naj bodo danes ob 10. v klubskem tajništvu zaradi dogovora gle« de odhoda. — Načelnik. SK Slavija poziva vse svoje člane, ki ?majo katerokoli kiuoovo imovino in onre« mo, da isto takoj, najkasneje pa do četrt« ka zvečer, oddajo g. Bariču. Proti vsem, ki se ne bi odzvali temu pozivu, se bo naj« strožie postopalo. — Tainik II. SK Natakar poziva igrače Laurič. Bur» £er, Ozebek. Otič, Letonia, Križ. Novak, Podgornik, Strnad, šušteršič, Belak, naj se udeležijo sestanka, ki se vrši v četrtek. 2. t. m. ob 18.30 v gos*. Kačič. — Japelj naj se javi takoi tainiku. — Predsednik. Službeno iz LNP. — Danes, v sredo ob 20.30 se vrši v damskem salonu kavarne »Emona* v smislu objave z dne 29. t m. unedklubski sestanek ljubljanskih klubov i— rednih članov LNPa — v zadevi nove razvrstitve ljubi imekih klubov za prven« stveno sezono 1928/?9. Sestanku ima pravi* co prisostvovati podsavpzm' upravni odbor im za vsak klub po en deleoat. ki se mora Izkazati s pismenim pooblastilom tpkor na glavnih skupščinah. — Po medklubskem sestanku se vrši kratka seja upravnega od* bora, običajna redna sei*> noslnvnega odbo« ra pa danes odpade. — Tajnik I. »IIHIIIIIIIIIIHIIIIimilllHIMIIMIIMHMIHMHHI Dne 5. avgusta pribitite vsi na Tabor kjer si boste ogledali kraseto „Županove jame" Gospodarstvo Nas izvoz v I polletju Kakor smo že včeraj poročali, je v prvem Polletju tekočega leta znašal naš izvoz 2 mil. 47.858 ton v vrednosti 2687 milijonov Din napram 2,134.944 tonam v vrednosti 3005.8 mslijcna Din v prvem polletju preteklega lela. Žito. Ce primerjamo izvoz posameznh predmetov, vidimo največje razlike pri izvozu žitaric. Izvoz tnrščiee je nazadoval od 308.4 na 6.6 milijona Din (odnosno od 183.159 na 2524 ton), izvoz pšenice od 128 8 na 0.3 milijona Din (odnosno od 42.511 na 84 ton), izvoz ostalih vrst žita od 52 na 12.1 milijona Din (odnosno od 25.706 na 4407 ton) in izvoz pšenične moke od 39.9 na 1.3 milijona Din (odnosno od 183.159 ton na 279 ton), lo ogromno nazadovanje izvoza žitaric in moke je pripisati slabi lanski letini, vendar pa moramo pri tem še upoštevati, da je bil že v prvem polletju preteklega leta izvoz žila in moke v primeri s prejšnjimi leti zelo siab. Skupni izvoz žitaric in moke je torej nazadoval za preko pol milijarde Din od 529.1 na 20.3 milijona Din. Živina. Občutneje je nazadoval tudi izvoz živine, in sicer izvoz svinj od 200.9 na 176 5 milijona Din (od 179.600 na 120.900 komadov) in izvoz goveje živine od 156.9 na 138 milijonov Din (od 62.400 na 52.100 komadov). Izvoz konj se je gibal na lanski višini. Po vrednosti je nazadoval le od 54.7 na 53.7 milijona Din. dočim se je po številu za malenkost dvignil. Tudi izvoz telet in drobnice je občutneje nazadoval. Skupno je vrednost izvoza živine znašala 398.7 milijona Din napram 453.2 milijona Din v prvem polletju 1SŽ7. Na drugi strani pa je treba omeniti, da se je izvoz perutnine dvignil od 933 na 1354 ton, odnosno od 14.3 na 22.5 milijona Din. Izvoz jajc pa je po količini za malenkost nazadoval, dočim se je po vrednosti dvignil od 288.2 na 297 milijonov Din. Živalski proizvodi. Med živalskimi proizvodi je nazadoval izvoz mesa od 110.6 na 74.7 milijona Din, izvoz predelanega mesa od 13.1 na 7.1 milijona Din, izvoz masti od 11 na 0.7 milijona Din, izvoz običajnega sira od 3.7 na 2.2 milijona Din, na drugi strani pa se je povečal izvoz kaškavaljskega sira od 8.7 na 9.1 milijona Diu. Les. V prvi polovici t. 1. se je nas izvoz lesa znatno dvignil. Gradbenega lesa smo izvozili 777.998 ton (v prve polletju 1927 621.136 ton) v vrednosti 610.1 milijona Din (453.9). Izvoz gradbenega lesa se je torej po vrednosti v večji meri dvignil kakor po količini. Drv smo izvozili 206.855 ton (197.861) v vrednosti 42.3 milij. Din (42.7), izdelkov iz lesa pa 21.646 Ion (12.076) v vrednosti 37 milijonov Din (28 5). V izvozu pragov vidimo znaten preokret. Izvoz bukovih pragov je znatno nazadoval (od 1 milijona 308.204 na 219.210 komadov, odnosno od 38.9 na 7.8 milijona Din), dočim se je izvoz hrastovih pragov povečal (od 907.S86 na 1.202.150 komadov, odnosno od 41.5 na 62.5 milijona Din). Povprečna cena se je dvignila pri bukovih pragih od 29.60 na 35 Din za komad, pri hrastovih pragih pa od 45.70 na 52 Din za komad. Skupna vrednost izvoza lesa in lesnih izdelkov se je povečala od 605.4 a 759.7 milijona Din. Rastlinski proizvodi. Med rastlinskimi proizvodi je nazadoval izvoz eešpelj in pekmeza od 45.6 na 39.8 milijona Din. fižola od 36.8 na 25 7 milijona Din in prediva od 51.5 na 232 milijona Din, dočim se je izvoz hmelja dvignil od 18.7 na 41.5 milijona Din. Izvoz vina ie nazadoval od 15.9 na 14.2 milijona Din, izvoz alkohola pa od 8.1 na 2.7 milijona Din. Kemični proizvodi. Med kemičnimi proizvodi se je povečal izvoz sode (amonjakove in kavstične) od 36.9 na 40.7 milijona Din, izvoz ferosilicija od 10.7 na 10.8 milijona Din, izvoz kalcijevega karbida in cijanamida od 46.3 na 64.8 milijona Din. Izvez ekstraktov za strojenje ie za malenkost nazadoval od 37 na 34 milijonov Din. Rude in kovine. Izvoz rud se je dvignil od 60 na 78.5 milijona Diu, prav tako izvoz bakra od 120 6 na 141.7 milijona Din, dočim je izvoz *viu-ca. nazadoval od 39.6 na 28 milijonov Din. izvoz cementa pa narastel od 48.2 na 56.6 mil. Din. Med vsemi izvoznimi predmeti stojijo po vrednosti na prvem mestu gradbeni les (610.1 milijona Din), dalje jajca (297), svinje (176.5). baker (141.7), goveda (137.9), sveže meso (74.7), hrastovi pragi (62.5), cement (56.6), konji (53.7), kalcijev cijanamid (44.5), drav (42.3), hmelj (41.5), «uhe češplje (37.5), izdelki iz lesa (369). svinec (28). drobnica (26.3), fižol (25.6), soda amoniako-va (24.3), predivo (23.2) in perutnina (22.5). = Srednjeevropski hmeljarski kongres v Novem Sadu. Kakor smo že poročali, bo 15 avgusta pričelo zasedanje srednjeevropskega hmeljarskega kongresa v Novem ?adu. katerega se bodo poleg domačih produeen-tov udeležili tudi delegati iz Češkoslovaške. Nemčije. Francije. Poljske, Belgije, Avstrije, Madžarske in Rumunije. Na kongresu bo tajnik srednjeevropskega hmeljarskega udruženja dr. Schloder referiral o delovanju udruženja v preteklem letu; delegati posameznih držav pa bodo poročali o stanju letošnje letine ter se bo na podlagi teh poročil ocenila letošnja letina. Delegati kongresa si bodo ogledali skladišča v Petrov-cu in nasade v Petrovcu, Apatmu in v Sre-mu, nakar se bodo odpeljali v Slovenijo, ijer si bodo ogledali nasade v Savinjski dolini. Velike važnosti je, da se bo letošnji kongres vršil v naši državi, kajti nosetniki si bodo na licu mesta in pred obiranjem ahko prepričali o kakovosti našega hmelja, se pogosto prodaja v inozemstvu pod tujim imenom. — Zanimivi podatki o svetovnem lartjc- delstru. Po statistiki »Lloyd's Register of Shipping« l"e bilo koncem junija v vsem «vetu v gradnii 2.660.000 bruto register ton napram 2.983.0C0 bruto register ton koncem prvega četrtletja tekočega leta. Na prvem mestu stoji Anglija s 1,202.600 tonami (koncem marca 1,440.800 ton), na drugem Vem-čiia s 407.500 tonami (443.900 Ion), na tret-em NiSemska s 173.200 tonami (163.000 ton), na četrtem Italija s 154.100 tonam. (171.000 ton), np. petem Francija s l'fi.000 tonami (103.500 ton) in na šestem Rusija s 115.300 tonami (13.600 ton). Zanimivo je ponovno nazadovanje ladjedelstva v Italiji, ki je bila še koncem leta 1926. med vsemi državami na drugem mestu. Koncem septembra 1926. je bilo namreč v Italiji v gradnji še 279.0G0 ton, sedaj pa je ta tonaza ki padla za skoro na polovico, dočim se je lad-jedelstvo v Nemčiji zaatno razširilo. Tuli napredovanje v Rusiji je zelo zanimivo. = Stanje Narodne bank« 22. t. m. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 15. t. m.) Aktiva; kovinska podlaga 353.2 (-t- 3.5), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 390.7 (— 17.1), posojila na menice 1334.1 (— 31.7), lombard 242.2 ( 4- 2.9); pasiva: obtok bankovcev 5159.7 (— 57.1), državne terjatve 387.2 (+ 81.7), obveznosti po žiru 465.2 (— 87.30. po raznih računih 212.9 (+ 20.5). = Polovična vožnja za jesensko razstavo v Ljubljani. Prometno ministrstvo je odobrilo za posetuike jesenskega mednarodnega velesejma v Ljubljani, ki se bo vršil od 1. do 10. septembra t. L SOodstotui popust. Potnik si bo pri odhodu kupil normalno vozno karto, ki mu bo veljala za brezplačen povratek, če bo mogel s potrdilom sejemske uprave dokazati, da je velesejem res pose-til. Legitimacija, s katero je ia ugodnost zvezana, pride v nekaj dneh v prodajo in se bo dobila pri vseh večjih denarnih zavodih, potniških uradih, trgovskih in kmetijsko-posjieševalnih organizacijah ali pri uradu velesejma v Ljubljani. = Moderniziranje trgovin pri nas. Vse Ir goviue, tako špecerije, delikatese in mesari je tekmujejo med seboj, da si čim lepše ure^ie svoje trgovine, izložbe itd. Med lenn se opažaie že dalje časa avtomatične tehtnice. kau-re onicgočujejo trgovcu hitro posli e-5i svoje rdj-malce in to obenem z natančnostjo v tehtanju. Najnovejše, kar se opaža, so tovrstne tehnice z znamko cSchulz Univer-sab v lepi izdelavi, brez vsakih utežev. Te vrste tehtnice so v okras vsaki trgovini, o njih natančnosti se lahko prepriča prodajalec kakor tudi kupec. Po konstrukciji so zelo trpežne, so nekaj najnovejšega, ker njihova notranjost ne obstoja iz nikakih peres in vijakov, temveč je zgrajena na najfinejših brušenih ahat - kamnih. Da je napredovanje v tem oziru zelo veliko, se najbolje vidi po tem, ker so si morale tvornice Eska Werk Kari Schulz. Wien ustanoviti v Ljubljani svojo podružnico pod imenom Jugo - Schulz, Sv. Petra cesta 35, da zamore direktno po-streči vedno naraščajočim interesentom. = Prodaja. Pri glavni carinarnici I. reda v Ljubljani sp bo vršila dne 1. avgusia javna prodaja raznega blaga. Seznam oredrie-lov 0e na vpogled pri Zbornici za tr^ov no, obr: in industrijo v Ljubljani. Borze 31. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Znaten je bil v devizah na Dunaj in Curih, v vseh ostalih devizah pa je bil malenkosten. Potrebo v devizah na Trst, Newyork in Budimpešto je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji se niso bistveno spremenili. Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali nespremenjeni. Pri sla-btm prometu je proniptna notirala 438 do 438.5, trgovala pa so je kasa po 438.5 in za december po 457. Investicijsko je notiralo 87,75 — 88 5 brez, prometa. Zasebne vrednote so bile piovserti zanemarjene. Med bančnimi papirji je bila zaključena samo Jugo-banka po 88. Med industrijskimi vrednotami je bila Trboveljska zaključena po 470. Union (Osijek) je bil danes po zadnjem padcu tečaja zaključen po 200. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.895, Berlin 13.5775—13.6075 (13.5925). Bruselj 0—7 9233, Budimpešta 9.906.5—9.9365 (9.9215), Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8 015—8 045 (8.03), SLondon 276.1—276.92 ( 276 52). New« vork 56.81—57.01 (56.91), Pariz 221.85— 223.85 (222.85). Praga 168 24—169 04 (168.64), Trst 296.65—298.65 (297 65). Zagreb. Dunaj 8.015 — 8.045, Berlin 13.5775 — 13.6075, Milan 296.55 — 298.55, London 276.12 — 276.92, Newyork 56.776 do 56.976. Pariz 221.85 — 223.85, Praga 168.28 do 169.04, Curih 1C94.1 — 1097.1; dolar 56.3 do 56.5. Trst. Beograd 33.5 — 33.8, Dunaj 266.75 do 272.75. Praga 56.5 — 56.8. London 92.7*5 do 92.935, Newvork 19.05—19.11, Curih 367 do 369; dinarji 33.5 — 34. Curih. Beograd 91280, Berlin 124, New-vork 519.325, London 25.225, Pariz 20.335, Milan 27.175, Praga 15-3875, Budimpešta 90.535. Dunaj 73.275. Dunaj. Beograd 12.4325 — 12.4725, Berlin 168.92 — 169.42, London 34.3750 — 34.4750, Milan 37.045 — 37-145, Ne\vyork 707.45 do 7C9 95. Curih 136.25 — 136.75; dinarji 12.37 do 12.43. Efekti. Ljubliana. Celjska 158—0. Ljubijan. kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175, Vev* če 105—0, Ruše 265—285, Kranjska indu. strijska 285—0, Stavbna 56—0, Sešir 105—0. Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 438 — 438.5, kasa 438 — 438 5. za december 457 — 458.5, investicijsko 87.75 — 88.5, agrarne 53 — 55.5; bančne v:ednote: Kreditna 85 — 0. Hipo 59.5 — 0, Jugo 88—88.5, Ljubljanska kreditna 126 — 130, Narodna 6600 — 6750, Praštediona 950 — 952.5, Srp-ska 145 — 0; industrijske vrednote: Gut-mann 215 — 225, Slavek 102—0, Slavonija 10 — 12. Šečerana Osijek 450 — 470, Union Osijek 200 — 210, Vevče 103 — 0, Dubro-vačka 465 — 470. Trbovlje 460 — 470. Beograd. Vojna škoda 436-5 — 437, investicijsko 87 — 88. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (31. jul.) Les: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 7 vagonov, in sicer 3 vag. bukovih drv, fco. vag. meja po 22, 2 vag. desk, 2 mm, I., IL. IIL, fco. vag. nakl. post. po 460 in 2 vag. frizov, 70 odst. I., 30 odst. IL. fco. vag. nakl. post. po 1000. Deželni pridelki: Tendenca slaba. Zaključkov ni bilo. Cene lurščici so se nekoliko okrepile. Eksekutivno je bilo kupljenih 100 q turščice, zdrave, rešetane. pariteta Domžale, promptna dobava, pluč. po prejemu blaga po 345. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška 79 /80, nromptna po 285—287.5. za avgust po 285—287.5, za september po 290—292.5: tor-šžica (slov. post., navadna tarifa, plač. 30 dni); baška promptna po 345—347.5; o»en: baški, zdrav, rese trn no 275 — 280, novi za avgust po 255 — 265; moka: >Ogt, fco. Ljubljana plač. po prejemu stara po 520— 525. iz nove pšenice po 450—455. Novosadska blagovna bor«« (SI. julija). Tendenca nespremenjena. Promet: 00 vag. pšenice, 7 vagonov ovsa, 185 vagonov tur-ščice, 14 vagonov moke in 15 vagonov otrobov. Pšenica: baŠk«, nova. za avgust 937.5 — 242.5; baška potijska. za avgust 245 — 250; banaška, nova 230—235. Oves: baški in sremski, novi, za avgust 200—205. Ječmen baški in sremski, novi 215—220. T u r š č i c a: baška in sremska 292.5 do 296; banaška 290 — 295. Moka: baška <0g> in c0gg> 375 — 385; <2> 355 — 365; «5» 335 — 345; «6» 300 — 310; «7» 255 do 265; c8> 175 — 185. Dunajska borza za kmetijske proizvode (30. julija). Navzlic deloma prijaznejšim inozemskim notacijam je bilo razpoloženje na dunajski borzi zelo mirno. Promet se je gibal v najožjih mejah. Pšenica je bila brez prometa, rž pa je zaradi slabe ponudbe čvr-stejša. Tudi turščica notira čvrsto. Uradno noti rajo vključno blagovno prometni davek brez carine: pšenica: domača stara 40.5 — 41.5, nova 38.75 — 41, madžarska Tisa nov* 42—42.5, jugoslovenska 40—40.50; rž: marchfeldska 38.25 — 38J3, madžarska 37— 37.25; turšeica: 37.5—38; oves: domači 37.25 - 37.75. Dunajski goveji sejem (30. julija). Dogon 2858 komadov, od tega 389 iz Jugoslavije, 962 iz Rumunije io 768 ii Madfarsks. Pri nekoliko živahnejSera promstu so cene ostale v glavnem nespremenjene. :e biki so se podražili za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.40—1.60 (izjemno 1.63— 1.85), II. 1.15—1.35, IIL 0.90-1.10, biki 1.25—1.40, krave 0.75—1.30 in elaba živina 0.65— 0.85. Vremensko poročalo Meteorološki zavitrf 31. julija 1928. ViSin« barometra 308 8 n. Kraj Čas opH*>Mrant» £ o L. m 22 u a E u v 5mer verr« ui brzina ' metrih co — Ji O Padavine V OB do i OJt Ljur>l,aij» Maribor * Zagreb . . Beograd » Sara levo . Skoplie . . Dubrovnik Split . . . A . i 4 4 64 1 : b4*r /64 1 65 I 760 7 i b2 / 19 19 a 21 27 29 i < 71 57 ob 6s '49 5j ■iiiriio SW 2 SSE 2 mirno mirno rr.irno NN\V 4 NNE 3 0 0 a o <' c 8 Solnce vzhaja ob 4.43, zahaja ob 19.29, luna vzhaja ob 19.30, zahaja ob 2.41. Naivišja ten peraiuib d<±ue» v Li«hiiani 27.0 C, najnižja 15.0 C. Vrem« je tudi v zadnjem tednu julija ohranilo i&ti karakter, kakor ga je imelo ves mesec. OstaLi smo ves čas v območju gospostva visokega zračrvega tlaka, ki je obvladoval ves mesec celoto ali vsaj deie južne polovic« evropskega kontinenta. Le v toliko se je zadnji julijski teden razlikoval od prejšnjih, da se je središče visokega tlaka držalo na napadu, kamor se je prestavilo že v teku poprejšnjega tedna; centrum maksimalnega pritiska je bil ves teden nad Biskajskim zalivom in njegovim sosedstvom. dočim se je tlak v smeri na vzhod in še mnogo hitreje v smwi na sever zniževal. Spričo tega je prevladovala pri nas kakor tudi domala v vsej srednji Evropi zapadna do severnoM.padna ali celo do severna smer vetra. Zato se nam je dTžalo lepo vreme ves teden, motiti so ga mogle le manjše nevihte, ki so se [».javljale v mnogo večji množini in burnosti v Alpah in severnem vznožju Alp nego pri nas na južni strani gorovja. Za vročino seveda taka vremenska situacija ni ugodna. Zato se severno od Alp temperatura ni mogla nikjer znatneje dvigniti, zakaj ozračje je osveževal vedno nov dotok hladnejšega oceanskega zraka. Samo v južni Evropi, kamor atlantski zrak ni več dospel, se je držala visoka temperatura ln precej huvčani! — Norvežani, Filininci, Poljaki — med njimi trije častniki v uniformi — Cehi — isto tako z voja* Cim debelejši in težji je Aga Kan, tem srečnejši so njegovi verniki, saj jim je vsak funt njegove teže več dokaz, da so na pravi poti večnega zveMčanja. Vsako leto ga obišče deputacija iz daljne domovine z namenom, da bi ga potehtala. Za vsak fant, ki ga pokaže jeziček na tehtnici, mu izplačajo določeno vsoto zlatih funtov — a če je za kakšen funt težji nego pri tehtanju prejšnjega leta, tedaj od navdušenja norijo. Poleg tega je zanimiv papež obvezan, da se po tehtanju okoplje. «Sve-to vodo», v katero se je potopil, spravijo nato v sode in jo odpeljejo v Indijo. Tam rabi proti vsem mogočim boleznim. »Moja vest je čista pred Bogom" Fašistična himna nad severnim tečajem Korvetni častnik Zappi je obiskal Malmgreenovo mater in ji je izročil sinov kompas. — Švedovi zapiski so deloma t Be-hounekovih rokah. — On pravi o učenjakov! smrti: Česar ne vem, ne morem trditi • • • Nobile in njegovi tovariši so že ali pa bodo najpozneje danes opolnoči v Rimu. Dr. Behounek in njegova sestra sta se ločila od ekspedicije in sta se odpeljala v Prago. Na poti od Stock* holma dalje se je posrečilo korespon* dentu «Stockholms Tidningena« govo* riti s češkim učenjakom. Od njyega je izvedel prav zanimive stvari. Komedija pred tragedijo. Ko je «Italia» dne 24. maja letela nad severnim tečajem, je dal Nobile znamenje. Posadka je utihnila. Navili so gramofon m zadonela je fašistična «Giovinezza, giovinezza*. To so bili svečani trenutki vožnje na zrakoplo* vu — pripominja učenjak. Po «Giovi* nezzi» se je oglasila še tržaška ireden* tistična himna izza pred vojne, katero so peli Italijani pod Avstrijo... Mo* štvo je moralo strumno salutirati. Ko je bila pesem končana, so spustili na tečaj italijansko zastavo iz svile in pa. pežev križ. Nobile je hotel na tečaju izkrcati dva ali tri člane ekspedicije — med njimi prof. PontremoIIija in Malmgreena — da bi raziskovali tei ren. Vreme tega poskusa ni dovolilo. «Italia» je morala kreniti dalje — z ekspedicije pa se nista vrnila niti prof. Pontremolli niti dr. Malmgreen. Zappi v Stockholmu Korvetni kapetan Filipo Zappi se je medpotoma ločil od svojih tovari* šev in je na postaji Krylba skrivaj za* pustil družbo, ki se je peljala naprej. Pridružil se je italijanskemu general* nemu konzulu v Stockholmu Thuliu in se je odpeljal z njim k Malmgreenovi materi. Vozil se je z istim vlakom ka* kor švedska rešilna ekspedicija, ki se je vračala v domovino. Na stockholm* skem kolodvoru je izstopil in videl, kako navdušeno sprejema množica Thornberga, Lundborga in druge. Na« tihoma sta se z fSsflijanskim konzulom izmuznila skozi Špalir občinstva. Na* jela sta avtomobil in se podala k Malmgreenovi materi na obisk. Mati, svak in zaročenka Tam Je bil navzoč tudi svak pokoj* nega učenjaka, dr. Jšigersten. Konzul mu je predstavil Zappija. Kmalu so se odprla vrata sobice, v kateri leži poštama dama v postelji. Maimgree* nova mati je že delj časa bolna. Stre* žeta ji dve ženski — Karin Dobergo* va, stara hišna prijateljica Malmgree* novih in Ana Nordenskjoldova, Malm* greenova zaročenka, ki je izgubila oče* ta pred tremi meseci. Zappi je izročil Malmgreenovi ma* mici kompas in zapečaten zavojček s «Citta di Milano». V zavojčku je bila Malmgreenova denarnica. Opisal je strašno odisej ado v snegu, povedal, kako je bil Malmgreen izčrpan in ka» ko so mu moči odpovedale. Dodal je še, da se je Malmgreenu videlo, kako težko hodi in da ne bo premagal te* žav, s katerimi se je boril. Zato je Ie* gel v sneg in je rekel sopotnikoma, naj gresta brez njega dalje. «Vse kar se piše o meni in Marianu sem slišal», je rekel Zappi. «Vse to me boli. Ampak moja vest je čista pred Bogom.» Malmgreenova mati je s solzami v očeh poslušala povest o smrti svojega ljubljenega sina in je pozneje izjavila domačim: «Verjamem vse, kar je po* vedal.» Tudi zet stare dame dr. Jager* sten je potrdil njeno domnevo. Dr. Behounek, katerega so vprašali šved* ski novinarji, kaj meni o Malmgreeno* vi smrti, pa je skomizgnil z rameni in rekel: »Česar nisem doživel in česar ne vem, ne morem trditi...» General, pater in poveljnik ladje Poročevalec berlinskega «8 Uhr Blat* ta» javlja, da se mu je posrečilo govo* riti z Nobilom med vožnjo od Warne* miindeja do Standhala. Nobilov vagon so stražili štirje policisti in dva detek* tiva. Izhodna vrata so bila plombira* na. Prvi, katerega je srečal poročeva* lec na hodniku, je bil jezuitski pater Gianfrancesco, ki je bral dveurno ma* šo pred poletom v katastrofo. Ta pa* ter je bil ena izmed nadlog ekspedici* je in moštvo je že davno zahtevalo, da se odstrani. Nobile je prosil korespondenta, naj mu brezobzirno pove, kaj se o njego* vi ekspediciji piše v Nemčiji. Izjavil je, da je rešil ves znanstveni materi* j al. Pozivu, naj se da fotografirati skupno z drugimi člani ekspedicije, pa ni hotel ugoditi. Sploh je bilo opaziti, da vlada med Nobilom in posadko ve* lika hladnost in napetost. Nobile je novinasju potožil, da nosi glavno kriv* do za zmešnjavo v poročilih poveljnik oporiščne ladije Romagna in je obža* loval, da se je Amundsen izpostavil za njegovo rešitev brez uspeha. Antika in moderna doba! Zbori pojejo. Vojska moči, spretnosti in zdravja Se je med tem v stadionu razporedila v polkrog. Holandski nogometni prvak Denis je stopil pred mikrofon in go* vori z zvenečim glasom, z dvignjeno desno roko, z zastavo v levi, olimpij* sko prisego, ki jo nosijo zvočniki da* leč, do njnožice. Vojska odhaja iz arene. Igre zače* njajo, dvigajo se že prve uteži. Sveta debelost Odkar je bil afganistansi emir Aman-ulah na obiskih v Evropi, so se ljudje navdušili za eksotiko. Vsak dan poročajo listi o kakšnem doslej še neznanem orijentalskem običaju. Vse druge pa poseka menda ta, ki je pravkar postal predmet javne pozornosti: j Na Francoskem živi indijski knez, ' Aga-Kan po imenu, ki se sicer niti naj- j manj ne bavi z vladarskimi posli, a mu j je njegovo ljudstvo vendarle vdano kakor nobeno drugo ljudstvo nobenemu drugemu vladarju. In to ni nič čudnega, saj živi to ljudstvo od njegove masti, ki je takorekoč božja. Aga Kan je namreč tudi vrhovni poglavar verske sekte. ki ji pripadajo njegovi podaniki ;n čije religijozne ideale utelešuje on sam s svojim 220 funtov težkim telesom. I Romantična ljubezen s tragičnim koncem V Benetkah se je ustrelila hči dunajskega pisatelja Schnitzlerja s službenim revolverjem svojega moža, fašističnega kapitana Cappeilinija. V soboto in nedeljo se je po Dunaju raznesla vest, da je umria v Benetkaii nagle smrti I9.etna Lilly Cappeliini, žena častnika iašistiene milice in hči dunajskega pisatelja Arturja Schnitzlerja. Vest je učinkovala senzacijonalno, kar ni nič čudno, če pomislimo, da je .Schnitzler na Dunaju eden izmed najpopularnejših mož. Smrti ni mogel v začetku nihče raztolmačiti. Govorice so pripovedovale, da je mlada^ dama padla na ježi s konja in se ubila. Šele pozneje, ko je Schnitzler dospel z letalom v Benetke, se je dvignila zavesa z misterija in se je pokazala resnica. Schnitzlerjeva hči si je sama končala življenje. Ustrelila se je s službenim revolverjem svojega soproga. Ljubezen na prvi pogled. Smrt mlade žene, ki je imela komaj 19 let, je vzbudila najrazličnejše komentarje. Boljšim krogom dunajske družbe je namreč bilo znano, kako se je mlada Lilly zaljubi a in omožila. Lilly je bila pred dobrim letom v Benetkah na letovišču. Na Lidu, kjer se je kopala, se je seznanila s častnikom fašistične milice Arnoldom CappePinijem in se je smrtno zagleda'a vanj. 2e po par urah znanja sta sklenila, da ju ne raz-druži nobena sila na zemlji. Vendar se je Lilly te ljubezni bala. Najbolj jo je bilo strah priznati svoje nagnenje očetu, ki je znan po demokratičnem mišljenju v dunajski družbi. Ni treba praviti, kakšne pomisleke je vzbujalo že samo dejstvo, da je Cappelini v službi fašističnega režima. A vendar se ni mogla ustavljati svojemu srcu. Nekega lepega dne v Je Lilly pobegnila. Ampak ne s svojim ljubimcem, marveč z očetom. Vrnila se je na Dunaj, da bi udušila viharna čuvstva, ki so jo obletavala. Ta beg pa ji je pripravil Prašno trpljenje. Zato je pihala Cappel-liriiju, naj pride na Dunaj in n*i prosi za njeno roko. Rečeno, storjeno. Ljubimec se jt pripeljal na Dunaj in jo je zasnubil. Schnitzler pa, ki je imel slabe in težke izkušnje s svojim lastnim zakonom (živi namreč ločen od svoje žene, ki je v Berlinu), je hotel hčerki prihraniti prevaro in jo nagovarjal, naj se temeljito premisli, preden stori važen korak in stopi pred oltar. Pomagalo ni nič. Najprej sta se oče in hči sprla, potem pa, ko je Lilly očetu razložila, da brez te ljubezni ne more živeti, je Schnitzler pristal na Cappel-linijevo snubitev samo, da se izogne javnemu škandalu. Lani meseca junija sta se mlada zaljubljenca poročila. Zakon je bil na videz ze.o srečen, kaj pa se je skrivalo za zavesami ljubezni, ne more danes nihče zapisati. Samo to je znano, da se je lotevalo Lilly večkrat domotožje po Dunaju in da je tudi Schnitzler skušal pregovoriti svojega zeta. naj se etablira na Dunaju ter mu je za ta primer celo bil pripravljen preskrbeti primerno službo. Vendar je Cappeliini predlog odklanjal iz doslej še neznanega vzroka. Očeta je smrt edine hčerke, katero je naravnost oboževal, tako presunila, da je postal popolnoma apatičen in sploh noče govoriti. Na Dunaju se seveda šuš-Ijajo vse mogoče reči, ki so baje tako težke, da je radi vzroka smrti svoje hčere nenadoma zbolela tudi Schnitzlerjeva žena, Lillyjina mati. Ladja nesreče Na Jangtsekijangu je plula v zadnjih dveh desetletjih ladja, ki se je držijo vse mogoče nesreče. L. 1909. so jo zgradili za plovbo na tej orjaški reki. Imenovali so jo «Haj Ling». Njena prva pot je bila v Hankav. Takrat je nasedla na sipino. Ko se je vračala v Sanghaj, je eksplodiral na nji kotel; 11 mož posadke je bilo ubitih. Pri naslednjem potovanju je krmar ustrelil pet mornarjev. Za praznoverne Kitajce je bilo očitno, da z ladjo ni vse v redu. In čudni, kakor so, so se obrnili do katoliških misijonarjev, da bi prepodili s svojim blagoslovom duhove ž nje. Tedaj so jo tudi prekrstili. Toda blagoslov ni pomagal: na tretji vožnji je izbruhnila na ladji epidemija koz, ki so usmrtile 9 potnikov. In tako pri vsaki nadaljni vožnji. Budhistični in taoistični duhovni so jo zaklinjali, trikrat še so ji spremenili ime — a vse Zaman. Včasih je morala ležati po pol leta v pristanu, ker ni bilo mogoče pregovoriti ljudi, da bi šli nanjo služit Lansko leto so jo rekviri-rali z drugimi ladjami poveljniki južne vojske. Polno vojakov so jo odpremili po Jangtsekijangu navzgor — nastaja je pobuna, v kateri je padk) nad 100 ljudi. Spet so jo dali blagosloviti, spet so jo prekrstili Pred kratkim je odplula iz Hankava, natovorjena do vrha s svilo. Še isti dan je začela goreti. Moštvo se je rešilo, blago je bik) uničeno. Tedaj so jo spravili lastniki v Sanghaj, da jo prodado na javni dražbi — a niti en kupec ni reflektiral nanjo. Sedaj jo odpremijo na visoko morje, kjer jo bodo potopili. Maroški sultan Je prispel ▼ Pariz in Je bil gost državnega pre<>-sednika Doumerguea. Javnih sprejemov am tokrat niso veliko delali, ker so Imeli • tem slabe Izkušnje še lz časa njegovega prejšnjega obiska, ko so priredili komunisti hrupne demonstracij«. Na sliki vidimo sultana (na desni), ko stopa v predsednikovo palačo. Mussolini in Sokrates V nekem intervjuvu je citiral Mussolini naslednji stavek iz nekega Sokra-tovega dijaloga in ga postavil kot vodilno misel svoji državniški umetnosti: «Čednost moža je to, da upravlja državo in dela pri tem prijateljem dobro, sovražnikom pa zlo — sam pa da se zna proti podobnemu zavarovati.* Fašistični poglavar je pripomnil: «Tako pravi Sokrates in bolj čednosten nego on ni treba, da bi bil jaz.» Gospod Mussolini se je pošteno urezal, ko je menil, da bo fašistične brutalnosti podprl z izreki nesmrtnega starogrškega etika. V zadevah stare literature niso vsi takšni ignoranti kakor on in marsikdo ve, da Platon ne polaga omenjenih besed svojemu učiteliu v usta, temveč — sofistu Mnonu. ki ga Sokrates na vse mogoče načine ironizira. Sokrato-vo naziranje o čednosti je vse drugačno, saj pravi na nekem mestu v istem dialogu: «Cednost je to, kar je pravično; kar pa ni pravično, je hudobno.* Tako jo lomi fašistično ignorantstvo vsepovsod, pa naj se poprime kakršnekoli stvari — naj prireja ekspedicije na Severni tečaj ali pa če se loti starib klasikov. Šest navodil proti raku Thomas Horder, - telesni zdravnik waleškega princa, je v pogovoru z nekim dopisnikom «Daily Maila* po londonskem kongresu proti raku med drugim navedel šest koristnih pravil v obrambo te bolezni. Pravila se glase: 1. Spoštuj zakon o vzrokih in učinkih tudi kar se tiče zdravja in čuvaj svoje zdravje. 2. Dokler si zdrav, ne delaj si skrbi o možnosti skritih bolezni in predvsem se ne vdajaj strahu pred rakom. 3. Čuvaj se knjig, ki obravnavajo vprašanje raka preveč poljudno;, so zelo škodljive, ker povzročajo račno hipo-hondrijo. 4. Daj se od časa do časa zdravniško preiskati. 5. Ce zapaziš v svojem zdravstvenem stanju kakšno nenavadnost, pojdi takoj k zdravniku. Včasih bo kakšna trivijalna malenkost, včasih pa tudi kakšen življensko važen simptom. 6. Zaupaj zdravniku. Ljudje, ki so imeli nesrečo, da so oboleli na raku, morajo zaupati zdravniškemu nasvetu glede najboljšega zdravilnega načina, ne smejo pa iskati sto drugih načinov. Vsak slučaj se da zdraviti le individualno in način, ki dela drugače čudeže, v drugih slučajih lahko škodi. 103 novi planeti Astronomski računski zavod v Ber-linu-Dahlemu sporoča, da so v času od 1. ju). 1926. do 30. jun. 1927. (med tem je prešlo spet novo leto) odkrili 103 nove planete oz. planetoide. Moderni «lov na planete* se vrši, kakor znano, s pomočjo fotografskih posnetkov. Max Wolf z observatorija v Heidelbergu je 1. 1891. odkril prvi mali p'anet in od tega časa do 30. jun. lanskega leta je naraslo niih število že na 1072. Od omenjenih 103 planetov so našli 53 na hei-delberški zvezdami in med temi jih gre 9 na račun prvega »planetnega lovca* Maxa Wolfa: v Hamburgu so lih odkrili 3 — v Nemčiji torej vsesa skopaj 56. Rusiia zavzema s 16 odkrit'i drugo mesto, Belgija z 9 tretje. Združene države z 8 četrto, Južna Afrika s 5 peto, španska z 2 šesto in Alžir z 1 sedmo. Pozor ? (H K. Ljubljana, Mestni trg 18-19 Sokol Sokolski praznik v Ribnici Nedeljska sofkolska prireditev v Ribnici Je eopet poJtazala, da ie v našem sotoodstvu že mnogo ustvarjajoče sile in neupogljive volje, ki »tira pot svojim vzvišenim idejam v najširše plasti naroda. Kljub grozečemu dežju im nevihti je prispejo dopoldne in popoldne mnogoštevilno članstvo a ribniškega okrožja, dalje Sokol 1 z godbo iz Ljubljane in Sokol z Grosuplja. Po prihodu dopoldanskega vlaka iz Ljubljane je bi-ia na tetovadi&ču skušnja za poipoldaniskd nastop, nakar je priredila godba Sokola I pod vodstvom br. Svajgerja promenadmi koncert, ki je napravil ca navzoče prav ugoden vtis. Popoikine e bližajoča se nevihta preprečila nagovor društvenega staroste br. dr. Oražma, nas naproša, da v imenu odbora Sokola v Ribnici izrečemo zahvalo vsem bratom in sestram, ki so v tako lepem številu pohiteli v Ribnico, da moralno in gmotno podpro agiinega ribniškega Sokola. Zlasti velja ta pohvala vrlemu kočevskemu Sokolu, ki je skoro polnoštevilno pohitel y Ribnico. _ Sokol Ježlca. V nedeljo 5. avgusta ob 15. ari bomo ©tvorili Sokolski dcnn. One sokolske rodbine io one napredne hiše, ki so že tolikokrat pomagale Sokolu, bratsko vabimo k otvoritvi. Pa tudi vse druge občane želimo 5. avgusta videiti med nami! Člani Sokola raznašajo ita teden vabila in zapisujejo dobitke »a srečo-lov. Dobitki naj se pripravijo do sobote zvečer. Kdor bi bil morda prezrt, naj nam ob tej obilici posila oprosti in prinese dobitek sam k šolskemu upravitelju br. A. Germeku. Sokol Mengeš. Otvoritve Sofolskega doma na Jezici 5. avgusta se bomo udeležili korpo-rativno. Odpeljali se bomo z opoldanskim vlakom do Ježice im se ob 14. uri udeležili na Ježka sprejema ljubljanskega sokolstva. Vožnja bo polovična. Sokol St Vid. Pozivamo vse naSe, fckroshno pa dolžnost, udeležiti se 5. avgusta okrožne prireditve in otvoritve So&olskega doma na Jezici. Pohitimo vsi na bratsko Ježico! Najboljše, najtrajnejše, zato 1? najcenejše! Ali ste se že naročili na »PONEDELJEK"? f/aroala> in* vso, dopisa, Učoi&sa, malLh> oglasov, > poslah> na, Oglasni od, dalck •Xdra>'/ £Lub1Jajuv, VnJimova,+. TaL ib. 2.492. Muli cghisi V j t, pristojbin4, jt, vpada, ti obuvam, z /uzročiltmv-, si -a^/e oglasi n4. pru>baM>. Ctkovnu, račusi, polhu, lira-tulnic* {jubtyanatst. 11842. JUdL oglasi, h^ služijo' v pamcLovahva> isu socijaL-na, rusun&nA, obcLtvsiva,. vsaka, bas&da, par-.— fjcy• manjši ZMsok Vin* 5 -v Pristojbina, za> lufrv Vin,3-. ImvvUh,, anfa, ul, oglasiš hrgouslu/} aLi rtiklajnjvcgcL značaja,: vsaka, btstdasDin, r^.-Naj-manjši zjiAStk, Vin, tO'". Vrisbojbuuu za, šifrtr J)ui, 5--. Pekovskega vajenca krepkega, sprejme Peter Bugnar, pekovski mojster, Zreče. 24351 Kuharico perfektno, ta večjo privatno družino ter kavarniško kuharico iščem Ponudbe i zahtevkom plače poslati na Veliko kavarno v Mariboru. 24273 Pletiljo in učenko sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24623 p&tnihi Trg. potnikom vpeljanim oddam provizij prodajo oblačilnih predmetov trgovcem po vsej državi. Pišite takoj na oglas oddelek »Jutra* pod lifro »Pura Lana*. 24378 Gospodinjo ki mora biti dobra kuharica ter vajena vseh gospodinjskih del t hiši in v vrtu, iščem za graščino Boštanj na Savi pri Sevnici. Ponudbe na naslov: Franja Jakil, Karlovac. 24617 Učenko i najmanj 2 razr. srednje šole in veseljem do trgovine, sprejmem v trgovino z mešanim blagom v lepem krajo na deželi, t vso oskrbo v hiši. Ponudbe na oglasnj oddelek »Jutra* pod značko (Zanesljiva raSuna-rica». 24551 Tovarn, vratarja vestnega, energičnega in treznega, z znanjem »lov. in nemščine v govoru in pisavi, iščemo za takoi S službenimi prejemki ni vezano naturalno stanovanje Vpokojeni orožniki in kom-petenti gličnih poklicev imajo prednost. — Pismene ponudbe z navedbo zahtev na Združene papirnice Vevče. Goričane in Medvode d d., Vevče pri Ljubljani. 24530 Trg. vajenca s predpisano šolsko izobrazbo sprejme J os. Snoj, manufalkturna trgovina v Ljubljani. 24657 Šoferja treznega in dobrega vozača za tovorni avto, sposobnega popravil, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dober šofer*. 24644 3 mizar, pomočnike prav dobro izurjene in strojnega delavca sprejme takoj Ignac Ger-den, stroj, mizarstvo stavbenih in pohištvenih del. St. Vid pri Stični. Reflek-tira ce na res dobro izurjene delavce. 24647 Mlinar, pomočnika s daljšimi spričevali, sprejme valjčni mlin v Sevnici. Plača po dogovoru, vsa oekrba v hiši. 24642 Pletiljo 8 stanovanjem in hrano v hiši, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24664 Lesni škarter in prejemalec Interesentom, ki so oferi-rali na poštni predal 158 sporočamo, da je mesto oddano in da na posamezne oferte n« moremo odgovarjati. 24666 Učenko s 8. meščansko Jok, z lastno oskrbo sprejmem v špecerij. trgovino v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiva 671». 24671 Potnik izborno vpeljan s hlačevino in ostalim moškim blagom po vsej Sloveniji, sprejme v so potovanje z avtomobilom potnika, ali pa se teli pridružiti sam kot sopotnik Ponudbe na naslov: Fr Francekovič, Nova vas pri Maribora. 24708 4 ntfrfnrf, i ■ Upraviteljstvo hiš ^posestev) v mestu ali oko-ani nik lici prevzame y Ljubil ■stanujoči vpokojen uradi — ki opravlja tudi todne prisilne uprave. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •Vestno 1928*. 77 Usmiljeno srce iščem, kj bi mi dalo delo za dva pletilna stroja in stanovanje. Delala bi prav poceni, samo da pošteno preživim sebe in 3 otročiče — ker pri možu ne morem več - živeti. Naslov - pove oglasni oddelek »Jutra*. ' 24658 Postrežnico sprejmem za dopoldanske ure. Najraje v bližini Bežigrada Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24655 Strojepisni pouk med počitnicami se vrši vsak dan od 6.-9. ure zvečer. Začetek 7. avgusta. — Vpisovanje 6. ln 7. avgusta od 6.—8. ure zvečer. Učna ura 4 Din. Christofov zavod, Domobranska c. 7/1. 23988 Za razr. izpite >rtpravlja prof. A r n e j c, Srjavčeva 4. 24626 Francoščino uspešno poučuje francoski akademik ter daje konver-zacijo po 10 Din od ure. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Parfait*. 24567 Dobre inštruktorje sa vse srednješolske predmete nudi »Društvo slušateljev filozofske fakultete*, Ljubljana, Univerza. 23583 Izkušen inštruktor daje pouk iz matematike, opisne geometrije, fizike, event. mehaniko za srednjo tehn. šolo, tudi maturantom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Siguren uspeh*. 24669 Kolar. pomočnika ▼ojaščine prostega, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kolar, Ljubljana*. 24674 Posredovalnica Ogrinc nujno potrebuje gostilniške, kavarniške natakarice, kuharice in služkinje. 24675 Trft pomočnik manufakturne in modne •troke, dober in spreten prodajalec, • ne čez 20 let star, dobi takoj mesto. — Ponudbe na poštni predal št. 81, Celje, 24698 Šivilja M Je vešča entel stroj« sa pletenine, dobi ta&oj mesto. Naafor ▼ oglasnem oddelku »Jutra*, 24692 Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ulica št. 11, pritličje. 24706 Shtifeius Šivilja želi mesta v kaki trgovini, event. gre na, dom ali pa kat pomočnica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24665 Tovarna čevljev išče kvalificiranega delavca za delo na stroj lesenih cvekov. Služba stalna. — Naslov: Beograd, Dalmatinska ulica 115. 24282 Dekle za vse, želi službo v gostilni na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24659 Kot občinski tajnik (vojni referent) popolnoma izvežbana samostojna in zanesljiva moč, vešč slov., srbohrvaščine in nemščine, bivši orožniški narednilk (postajni poveljnik), želi službe pri županstvu večje ali vsaj srednje občine. — Ponudbe na oglu. oddelek »Jutra* pod »Tajnik*. 24640 Poslovodja ali kurjač s večletno prakso, išče mesta na opekarni (Ringoffen) Nastopi takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 24527 Kdo bi pripomogel mladi in izobraženi dami, ki je brez zaslužka — do eksistence? Ponudbe pod »Hvaležna* na oglasni oddelek »Jutra*. 24682 Natakarica išče službo za takoj — na račun ali proti plači. Ponudbe na cglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Natakarica 200*. 24683 Gaterist pošten in zanesljiv, zmožen malih popravil, želi kjerkoli službe." Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24707 Kovač in kurjač i izkušnjo, želi službo v tovarni, rudniku ali večjem podjetju. Nastopi lahko takoj. — Naslov y oglasnem oddelku »Jutra*. 24705 Štedilnik lep to' velik, pripraven tudi za gostilno, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24662 Fotoaparat 9 X 12, naprodaj na Miklošičevi cesti 15, dvorišče 24702 Meivrnt* Motor D. K. V. v dobrem stanju, prodam za 1500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24214 Motorno kolo N. S. W., 1 y4 HP, ugodno predam ali zamenjam za I. dirkalno kolo. Pojasnila daje A. Korošec, Ruse 78. 24695 Tovorni avto majhen »Fiat* proda A. Kaučič, mehanična delavnica, Tržaška cesta št. 12. 24693 Novo moško kolo zamenjam ta dobro ohranjeno žensko kolo ali pa prodam. Poizve se na Poljanski cesti št. 18. 24648 Otroško kolo (bicikelj) rabljeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24668 Damska kolesa po izvanredno nizkih cenah nudi Oton Zemelrok, Marijin trg 8. 24673 Kočijo lahko, jako lepo izdelano, popolnoma novo, prodam ali zamenjam za pianino, ozir. kratek klavir. Pismene ponudbe pod »Zamenjam 15* na ogl. oddelek »Jutra* 24531 m ' rt n Srebrne krone zlatnike tn različno Blato kupuje F. Čuden, Preterno-va ulica L 800 Gosposko sobo s klubsko garnituro, kakor tudi dobro ohranjeno starinsko pohištvo kupim. — Ponudbe na poštni predal št. 133. 24552 Več pisalnih miz s primernimi stroji in tudi večjo blagajno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »A B.» 84602 Pohištvo Vsled selitve prodam dve veliki dvovratni omari s predali, kompletno posteljo, manjšo omaro, kuhinjsko kredenco mizo (raztegljivo) 2 železna umivalnika in drugo Vse čisto in dobro ohranjeno Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24539 Trg. opravo za zsjtrkovalnico (buffet). ali špecerijo, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24535 Zložljivo posteljo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Cista*. 24667 Gostilniške stole in vsa v to strofeo spadajoča popravila izvršuje Ne-kovar Franc, Breg štev. 14 — Prekupci imajo popust. 24687 Kompletno posteljo kredenco in omaro iz trdega lesa prodam v Koritkovj ulici, vila Heinricher, priti. 24688 Spalnico orehovo, masivno, skoraj novo, prodam v Šiški — 24704 >rodam Slovenska 36. •rt D Vzidem 350 kg medu prodam po 18 Din železničarjem po 17 Din Postaja Sv Lovrenc na Dravskem polju. 24275 Eno ali ve* blagajn več pisalnih miz in stolov ter klubno garnituro kupimo. Ponudbe pod »A. B.* na oglasni oddelei Jutra. 24603 IX Hiša na Gorenjskem v večjem trgu, dvonadstr., z dobro vpeljano manufak-turno trgovino naprodaj. Gospodarsko poslopje in lepa delavnica za ključavničarja, ki je v kraju potreben. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24127 Trgovcem mešanega blaga se nudi A. ajna eksistenca s nakupom sa selo DOvoljno seno «11 najemom enonadstropne trgovske hiš* na najpro-tnetnejšem prostoru v Kra-pinskib Toplicah Poiasnila daje Stjepan H ruš — Krap. Toplice. Hrvatsko Parcelo v mestu, tudi na vrtu ali večjem primernem dvorišču za nadstropno hišo, od 400 do 1000 m« kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prostor za obrtnilka*. 24678 Novo hlšo-vilo 2 min. od farne cerkve v Ljubljani prodam. Velik vrt, S parketiranih sob, veranda, elektrika, vodovod. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24684 Hiše, posestva vile, restavracije, na Štajerskem in Kranjskem proda Realitetna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 14. 24690 Trinadstr. palačo rentabilno, r Mariboru prodam za 800.000 Din. Dopise na poštni predal 128, Ljubljana. 24691 Trgovino mešan blaga, dobro vpe ljano, odstopim agilnemu trgovcu s zalogo in opremo, v lepem mestu, radi zaposlen j a v Industriji — Cenj ponudniki naj pišejo pod »Fortuna* na oglasni oddelek »Jutra*. 24377 Iščem lokal ali pripraven prostor za trgovino na deželi, na prometnem kraju. Otvorim trgovino tudi na novo, ker imam ve» inventar. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Prostor*. 24566 Trgovski lokal na najprometnejši točki Ljubljane VII, z vsem inventarjem oddam v najem sa 60.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Specerija-koloniale*. 24663 Lep atelje v novogradnji na Mikloši čevj cesti takoj oddamo. Pojasnila v Gledališki ul št. 8/IV (med & in 13. uro) 24357 Gostilno na račun bj vzela Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod »Gostilna*. 24645 Trgovino s mešanim blagom, vzamem na prometnem kraju takoj v najem- Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gotovo plačilo*. 24639 3 kleti pripravne za vinotoč aH skladišče, oddam. Informacije na Poljanski cestj 68. a 24610 £6huU Poslovne prostore krasne, 4 sob odd« v neposredni bližini glavne pošte Realitetna pUarna drn štva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ul. 6 84580 Sobo s posebnim vbodom oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24589 -. .,'■■.■- Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24570 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24555 Sobo v bližini Tabora ižče gospod. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poseben vhod*. 24689 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24660 Kot sostanovalka gre gospodična k dobri gospe — po možnosti takoj Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra* pod »Poštena 500». 24679 to®to 9od 4®teo<šso Izvirna pravljica 8 slikami za deco. Soiaala tat k« Metka. čisto sobico preprosto, Se mogoče v pritličju išče trg. potnik. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Stabilen*. 24651 Balkonsko sobo opremljeno, takoj oddam v Maistrovi ulici štev. 14 24654 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma na Rimski c. 24, pritličje, desno, 2. vrata. 24677 Majhno sobico snažno, želi za takoj gospodična, event. gre kot sostanovalka s hrano Ponudbe z navedbo cene prosi na oglasni oddelek Jutra pod »Poceni in snažno 672* 24672 Opremljeno sobo lepo, parketirano, oddam gospodični. Na razpolago event. klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24676 Opremljeno sobo zračno, parketirano, elektrika, poseben vhod, s souporabo kopalnice oddam na Brinju št. 1. 24686 Sobo z vso oskrbo oddam v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24449 Sobo s štedilnikom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24699 Snažno sobico s posebnim vhodom oddam s 15. avgustom stalnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24709 Izgubijiai Legitimacijo na ime Tončka Sedevčič sem izgubila. — Najditelj* prosim, da jo vrne v ogL oddelku »Jutra*. 24649 Denar se je našel na Dunajski cesti. Dobi se na Rimski cesti 9/II, vrata 16 — od 8. do ure. 24652 Uhan z briljantom sem izgubila 80. julija zvečer od Stritarjeve ul. preko Miklošičeve in Slomškove do Resljeve ceste. — Oddati ga je proti nagradi v oglas, oddelku »Jutra*. 24703 ClusSa, Lep pianino 1 s krasnim glasom, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24623 Pianino 1 skoraj nov, poceni prodam Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 24433 2 dijaka ali dijakinji frejmem v vso oskrbo, lavir na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24638 Prehrana Gospodično na dobro hrano, aslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24700 fUmvvanja Večje stanovanje s 5 sobami, kopalnico, centralno kurjavo itd., v I. nadstropju novogradnje na Miklošičevi cesti takoj oddamo. Vprašati v Gledališki ulici 8/IV. 24367 Desiniekcijsko čiščenje stanovanj Podjetja, ki tako čistijo stanovanja, naj pošljejo naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stenice* 24541 Stanovanje 4 sob s pritiklinami oddam s 1. septembrom v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna stranka z največ 4 odraslimi osebami*. 24661 51. Vesela je pojedla polovico, drugo pa je zavila v rutico hi jo shranila. Med tem v gozdu zdajci skrivnostno zašelesti; z vseh strani se usujeio ogabne pošast] in koščena strašila ter jamejo z iztegnjenimi rokami grabiti po JokicL V svojem strahu prime deklica nehote za velikanovo trsko — in glej. drobna trska se mahoma izpremeni v debelo gorjačo! Stanovanje 3—4 sob s pritiklinami išče mjrna družina v centru ali na periferiji mesta za takoj ali prihodnji mesec. — Ponudbe z navedbo najemnine na oglasni oddelek »Jutra* pod »4 osebe*. 24637 Stanovanje solnčno, obstoječe iz treh sob, predsobe in kuhinje oddam s 1. avgustom Pogoj je enoletna najemnina in popravilo. Naslov v o3 atniap *i}a iuibzjsa •itifl mtuza]oq oi!5)S]ba!2 pnjjj ofiaejpt agfaujnSis *ot*t asan OjcoSod m o^jfl 8i RiBaotD »umsod f»A!2 «3aj3i AijdA vir/o<1 a« ooi?t|on n§fuKni -t*o »] ;?td tapnj aieaapuri •Q oni mi «7 eriuBjodn »« »amiiu* otaj n apoq$ b^isa lajg n!0 g* aj 09gi 1»?!A0 — v|tpOASn »Sanijnfi^ijri 0q»!J0dn • atrejq anjijiSA^ sodiubjj aiijnjeod *t 03* «fuafo2 op arfasaA !i;qop ot a)«oq a* !l!3n*N niiAipKz afjaAO oda) 0[iQ tq aiz< <8 n '*ao*P op -8ao|? rn m outAado ojic iq aa 15) -saavp op aisfiaAC — "itrenziid naj ot I^c * «3aaaf«j^o '»n^o LTRfif « ubiia ..... stenice, Dolhe, muhe ščurke, mravlje, molje rer v opče vso golazen v hiši kot v poljedelstvu, vrtaarslvu, vinogiadni-štvu, pri živini itd. Pojasnila daje brezplačno: Jšretrn d. d Zaareb. B-ctst? 35 Razpis. Eraevoa bratovsha skladnfca v Hrastniku razpisne izpraznjeno mesto zdravnika s splošno prakso. Lastnoročno spisane prošnje opremljene z rojstnim in domovinskm listom, s potrdili o dosedanjem službovanju in o vpisu v imenik zdravniške zbornice je v lož ti do dne 10. avgusta 1928 pri podpisani skladnici. ii 987 6^3 10 V dne 26. julija 1928. je najboljša ia najbolj zdrava pijača ohlajeni * Radenski B zdravilni vrelec Dobi se ga v vseh boiiših trgovinah, restavracijah in gostilnah. Poceni blaga. drv. premoga pohištva itd v mestu, kakor tudi na deželi preskrbi hitro in poceni prevozništvo: Franjo Schwab autoprevozništvo Poljanska cesta Ul. telefon 2510. 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO^ ■ Velika tvornica v Sloveniji 2 n « potrebuje solidnega in pridnega, mladega elektromonterja Nastop takoj. Pismene ponudbe s prepisi spričeval je poslati oglasnemu oddelku »Jutra« pod šifro: »Elektromonter 380«. 9553 ^OIOIOIOIOIOIOBOICDIOBOBOBCDBOBO Mag. št. 13. 228/ref. V. Razglas. Mestna občina ljubljanska prepoveduje v smislu § 1 dež. zak. 15. V. 1872, d. z. št. 16 in § 3 dež. zak., d. z. 68, vsako kopanje in pa pranje v Gradaščici od Kolezije navzdol ' z ozirom nato, da v tem delu voda ne odgovarja sanitarnim zahtevam. Kdor bi se temu ukazu oziroma prepovedi ne pokoril, bo kaznovan v smislu § 7. ozir. § 11. ces. na-redbe z dne 20. aprila 1854, št. 96 drž. zak. Mestni magistrat ljubljanski dne 23. julija 1928. 9560 NATEČAJ. »SRPSKA CRKVENA PEVAČKA DRUŽINA" v SOMBORU, razpisu e natečaj za izpopolni ev izpraznjenega mesta zborovodje. Do^ncsti zborovodje precizirajo s pogodbo Honorar znaša mesečno 2000 dinarjev, poleg fega pripada zborovodji 25% od čistega dohodk; rozmh diuštvenih prireditev. Rok za predajo prošnje je 15. avgust, a nastop mesta I. september 1928. Prošn i je treba priložiti strokovno kvalifikacijo, spričevalo o dosedanjem delu in curriculum vitae. Uprava. Xeji naj bo Vaš dom! Slikarije in pleskanje naj Vam vedno oreskrbi Ivan Košak, Bleiweisova c. št. 15. Slikarstvo in pleskarstvo. Najmodernejši vzorci. $$ Llpsbl Jesenski velesejem (Lelpzlger Herbstmesse) od 26. avgusta do 1. septembra 1928. Največji in najstarejši svetovna vzorčni velesejem, na katerem so zastopane vse stroke trgovine m industrije. Najugodnejša prilika za nakup vsakršnega blaga, strojev Ltd. Posefond tehnični, stavbarski. tekstilni, čevljarski in usnjarski vel esejem, združen z znanstvenimi predavanji, razkazovanjem in praktičnimi predvajanji del rt vseh navedenih panog. r . Pojasnila daje: častno zastopstvo STEGU, Ljubljana, GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 8. 901 yj nrnpnlifun prodajam ure« ziatnin°. I IliUlM I lir srebrnino'briljante,sten-I |Ji uJuIli VU ske ure, budilke, (hišne stoječe ure), alpaka srebro, nastavke s 25®/, popusta IVAH PAK1Ž, LiiMIano, Stori trn št. ZO v veliki izbiri imata na zalogi ERMAN & ARHAR Št. Vid nad Ljubljano Oglejte si pred nakupom. Na obroke! Ilustriran katalog Din 30. 9556 (Wienermesse) 9552 2. — 8. SEPTEMBER 1928 (v rotundi do 9. sept.) POSEBNE PRIREDITVE: Tehnične novosti in iznajdbe. — Mednarodna pristaniška razstava. — Reklamna razstava. — Dunajski modni salon za ko-žuhovino. — Razstava živil in naslad. — Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva. Prvi avstrijski živinski sejem (4. — 6. sept. 1928) Razstava plemenske živine. — Razstava klavne živine. — Razstava konj. Brez vizuma! S sejemsko izkaznico in potnim listom prost prehod čez avstrijsko mejo. Ogrski prehodni vizum se dobi proti predložitvi sejemskih izkaznic na meja. * Znatno znižane voznine na vseh jugosl., avstr. Ln ogrsk. ■ železnicah, na Donavi, Jadranskem morju in zračnih progah. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejemske izkaznice (po 40 Din) se dobe pri WIENER MESSE — A. G., Wien VII., kakor tudi — dokler traja lipski jesenski sejem — pri informacijski pisarni v Leipzigu, (isterr. Messhaus in vseh častnih zastopništvih: v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg štev. 4. v Ljubljani: Zveza za tujski promet za Slovenijo, Aleksandrova 8. v Ljuibljani: Josip Zidar, Dunajska c. 31. ^_r I JU T Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev naznanja žalostno vest, da se je dne 30. jul^a 1928 smrtno ponesrečil v izvrševanju nevarne železniške službe postajni delavec tovariš Martin Ozbič naš dolgoletni zvesta član. Pogreb pokojnika se vrši danes v sredo dne 1. avgusta 1928 ob 16. uri iz mrtvašnice Deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, • dne 1. avgusta 1928. OBLASTNI ODBOR UJNZB LJUBLJANA. Zahvala. Vsem. ki so mi ob priliki prerane smrti mojega nepozabnega, zlatega ateka, gospoda Leopolda Posch trgovca in posestnika izkazali svoje sočutje, pokojnika pa počastili z mnogobrojnim spremstvom na njegovi zadnji poti in mu poklonili vencev in cvetja, se tem potom najiskre-neje zahvaljujem. Posebna zahvala pa bodi izrečena častiti duhovščini, zdravniku gospodu dr. Francu Brataniču za ljubeznivo pažnjo in trud, ki ga je izkazal pokojniku v njegovi dolgotrajni, neozdravljivi bolezni. Iskrena hvala vsemi njegovim dragim prijateljem, pevcem za ganljivo žalostinko ter rogaški in slatinski požarni brambi za častno spremstvo. 9554 MiciPoschf hčerka. Urejaj« Datecfci JUffcOfc Udaj« M CofKOrotj «Jolxa» Adott fUbn***. Z« tlakama O, d. lot tiskarn ar ja 11 mm Jezer**. Z* nferatm dot JtudgovureB AiojriJ Novak. Vft t LJobljai* .-- -> f - 's.r.'