199. Številka. Ljubljana, petek 2. septembra. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p o pošti prejeman za h vs tr o* o p cr s   v d«: žrlo /a oelo lrto 1'» gl., za p<»l li-ia 8 gl za čeat leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na  doni za celo leto 18 fkL, M <"<trf leta .'J gld. .'JO kr., za  t-n  mrcoe 1 gld. It)  kr.   Za pošiljanj*- na dom bo računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodu   n č itelje  na  ljudskih  .šolah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gld. 50 kr., p<» potiti prejemati za četrt, leta 8 gold. — Za  oznanila ho plačuje od četiristopue petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiaka, 5 kr., <»■ M dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se IM vn'i'ajo.  — Uredništvo je v Ljubljani v Prane Kolmanovej hiši .gledališka stolba*4. Oprav nifitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«', oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskanu" v Kolmanovej hiši.
Častitim našim čitateljem!
Včerajšnjo številko našega lista je s!. C. kr. državno pravdništvo dalo zapleniti zaradi članka o razmerah in mukah primorskih Slovanov, o katerih nij moči pisati, da bi so ne omenjal — tržaški g. namestnik baron Depretis.
Politični razgled.
V Ljubljani 1. septembra. VBe prizadevanje naših ustavovercev, prepričati svet, da so Taaff cjevcj vladi sošteti dnevi, da jej bije smrtna ura, vse to prizadevanje ne obrodi jim zaželjenega plodu. Nasprotno pa morajo poslušati glasove ki jih oddajejo veljavni možje, glasove o trdem stanji zdanje spravljive vlade. V zadnjih dneh prinesla je zopet avgsburška „AUg. Ztg.u iz Ogrske članek iz peresa modrega politika. V članku tem se izraža vladi Taarlejevej od ogrske strani popolno zaupanje, izraža se zadovoljnost. da je TaafTe odstranit pristransko vladanje jedne same stranke in razbil krivično njeno preponderaneo. Z mojstrsko spretnostjo in bistrim umom se dokazuje v tem članku, da je jedino po spravljivej poti in z izvedenjem jednakopravnosti možno storiti Avstrijo jako v notranjem in na zunaj, le tako je mogoče vpeljati zadovoljnost, če se ne i?roči le jed-nemu v Avstriji bivajočemu narodu vlade: Za vse jednake pravice, jednaka bremena! Dalje se bere: „Avstrija je ravno Avstrija, a ne Nemčija. Nemški element stoji brez dvoma v njej na prvej  strani,  na politiko in kulturo
G o d c e v s k i rog.
Novelica.
(Spisal Peter A.dc Alarcon ; iz Španskega poslovenil J. J.) (Konec.) V.
Človek, kateremu je umreti, rad se zamisli v kako reč, ter je ne pusti do zadnjega trenotka.
Naj je uže bila mora ali treslica ali mešanje v možganih, isto se je godilo tudi meni. Misel na Ramona: na Ramona, da še živi, na Ramona, da je ubit, na Ramona v nebesih, na Ramona pri samostanu, ta misel me je prekinila tako popolnem, da sem otrpnil, da se druzega nijsem zavedal kot kakov slaboumnež.
Pustili so mi mojo stotuiško obleko, pokrili mi le vojaško kapo ter mi ogrnili vojaški plašč. Tako sem k smrti šel z dvajsetimi tovariši.
Le jeden se je odtegnil smrti, ker je bil — godee.
Karlisti so godcem pustili življenje, ker jim ti v boji nijso nič škodili, pa tudi zato, ker so potrebovali godcev za svoje bataljone.
Ali ste bili vi godec, don Bazilio? Ka je
deluje z največjim vplivom, in ima zato tudi časno mesto in nihče, ki zahteva za se ime; avstrijska politika ali patri jota, ne bode ga hotel izpodriniti z njegove vplivne pozicije. Kdor pa trdi, da je nemštvo v nevarnosti, ker uradniki morajo poleg nemškega tudi Češki in slovenski jezik umeti, da jim je možno neposredno z ljudstvom občevati, ta podpisuje nemštvu ubožni list. Kdor pa smatra opra vičen vpliv Nemcev jednakim z odstrnnenjem in pritiskanjem razvoja nemškega elementa., ta se peča z vsem drugim, le ne z avstrijsko politiko". Tako govori avgsburška  „Allg. Ztg."
Ustavoverci so zopet dobili lepo priložnost, da morajo demonstrirati in delati propagando za zatirano nemštvo v Avstriji, spomenike postavljajo cesarju Josipu II. Umeje se, da k takim slavnostim dohajajo najbolj rutiniruni politični kričači in rovarji in skušajo z efektnimi govori prepričati zbrano občinstvo, da je nemštvo v nevarnost«, da je zdanja vliida nezmožna, da se more nemški jezik proklamirati za državni jezik. Taka in jednaka vprašanja so jim najljubši konjiči, na katerih jašejo in mečejo pesek poslušalcem v oči. Listi njihove stranke pa skrbijo, da se kolikor mogoče razširijo ti govori, da jih uživajo tudi najbolj oddaljeni Nemci v zadnjem kotičku cesarstva. Poleg teh govorov pa tudi ne zamude zopet pride jati prašne nazore Josipa II., slavnega germanizatorja. Se ve da se jim vselej ne posreči, večkrat se blamiraju, bijejo sami sebe po ustih. Tako je te dni prinesel najbolj usta-voveren list cesarja Josipa II. maksimo: „Vsak posameznik ne sme imeti druzih namer, kakor ugajati večjemu številu." Kako se lepo bijejo po ustih!  Vsak ve, koliko se je ustavoverna
vas to rešilo! vprašali so vsi mladi ljudje krog njega z jednim glasom.
Ne, otroci, odvrnil je stari vojščak; jaz nijsem bil godec; ni pičice nijsem umel o godbi.
Vojščaki so se razstavili v štirjak ter nas postavili v Bredo, Jaz sem imel številko deset, to je imel sem kot deseti biti ustreljen. Takrat sem mislil na ženo in hčerko; na te in na tvojo matur, dete drago!
Streljanje se začne; meni je vzelo skoro vso zavednost. Ker so mi bili zavezali oči, nijsem videl nesrečnih svojih tovarišev. Mislil sem šteti posamne strele, da bi vsaj vedel za trenotek, kadar pride na me vrsta umreti. A uže pred tretjim strelom nijsem mogel več šteti.
Oj, oni streli iz pušk bodo večno pokali nad menoj. Zdaj se mi je zdelo, da jih slišim tisoč milj daleč, zdaj pa kot bi mi pokali v glavi.
In streljali so neprestano dalje. Zdaj! mislil sem. In strel poči; a jaz sem bil še živ.
Ta pot me bodo--— — — rekel
sem si zadnjikrat. In začutil sem, kako me je nekdo zgrabil za rame ter me potresel in mi na uho za klical.
Zvrnil sem se. Mislil nijsem ničesa. Dozdevalo se mi je le, da so me ustregli.
stranka v letih svojega gospodarenja ozirala na želje večjega števila prebivalstva, le vsa-cemu je predobro zna.no, kuko so delali ustavoverci le za svoj dobiček, za svoje lepe, če so tudi pri Umu pritiskali večino na steno; polnili so si žepe, vladali so in to jim je bilo dosta, to so oni imenovali blagonosno delovanje za državo. Zdaj, ko nij maj o več vladarstva v roki, pokazali so, koliko jim je mar za državo. Saj nij dolgo še, ko so oblastno zavpili v svet: „Avstrija mora biti nemška ali pa ne treba Avstrije!" Le predobro se poznamo s to gospodo! Vedno le demonstrirajo proti Avstriji, še celo tedaj, kadar hote slaviti umrlega cesarja.   Je-li to lojalen patrijotizem?
Vll&fclt.l«- <fr£*tv<*. Listi še vedno ne morejo prti do miru, da bi opustili razpravljati vprašanje o zvezi Italije* z A v s ti i jo - Nemčijo. ^Politik** priobčuje pisanje visokostoječega nemškega državnika; v tem pismu izreka on svoje misli o tej alijanci: „Jaz ne morem videti potrebe, še menj pa mogočest take zveze. Nemčija in Avstrija imate vse, Nemčija Avstrija in Italija pa le nekatere politične interese skupno. Ali naj si popolni skupni interes še le vstva-rimo ? Za to mi ne čutimo potrebe, za to čuti k večjemu Italija potrebo, — če gaje vstva-rila — kako je njena skrb — potem se more dalje govoriti. Te žel je po zvezi so se Italiji rodile še le v času, ko jej je tunezijsko vprašanje prišlo blizu telesa, (iotovo je to vprašanje za Italijo velike važnosti, a kaj je za nas? Mi ne moremo in ne bodemo mislili na to, da bi za Italijo in z Italijo afrikanske kostanje vlekli iz vročega pepela in stavi se lehko deset proti jednej, da bi Italija v trenotku, ko
VI
Potem mi je bilo, kot bi ležal na postelji v ječi. Videl nijsem ničesa.
Segel sem z rokama k očem, da bi odložil zavez, a segel sem do oči, — oči so bile odprte, bo gledale; le ječa je bila popolnem temna.
Zaslišal sem zvonenje in stresel sem se. Bilo je večerno zvonenje.
Okolo devete ure —--mislil sem si,
a katerega dne V
Senca, temnejša od teme moje ječe, nagnila se je preko mene.
Podoba je bila, da je neki človek.
In drugi? In drugih dvajset. V Vsi so bili ustreljeni. A jaz V Ali sem bil še živ ali sem le sanjal v grobu to neumno zmes. Ustni sta mi prav mehanično zacepetali ime, ime, ki me je tlačila kakor mora.
Ramon?
Kaj hočeš V odgovorila mi je senca na mojej strani.
Osupnil sem.
Mili Bog! vskliknil sem. Ali sem na onem svetu ?
Ne, rekel je ist glas. Ramon, kaj si ti živ? Da!
bi ne mogla o njem več dvomiti, juko malo se menila za to zvezo". V teh besedah je dosta izrecno povedano, kako si misli Italija zvezo z Avstrijo.
O preseljeni i papeža na Malto piše dopisovalec „Gazzette Piemontese": „Jaz morem danes dati čitateljem zagotovilo, da se bode papežev stol prej ali pozneje preselil na Malto". Vprašanja, naj bi se papež preselil na Malto se je baje uže 1870. leta obravnavalo. Vender je to papeževo preseljenje zvezano z mnogimi težavami, ker v cerkvenem ozira na Malti nij vse tako kot bi moralo biti, tudi nij tam primerne palače za Bvetega očeta, a ta se bode uže dobila, sezidala se bode nova, saj je denarja dovolj v Rimu in drugod tudi.
Onemogla Turčija jela je zdaj misliti tudi na brodovje in nanj obračati oči, zapuščenemu in pozabljenemu brodovju hoče navdihniti novo življenje. Bitje, da se je zbrala komisija obstoječa iz strokovnjakov, ki se bode posvetovala, koliko ladij je treba, kako naj se rnz-dele, kako se oskrbujejo in koliko naj je število oficirjev in morščakov.
Situvacija v Timeziji in Arabiji je vedno bolj neprijetna in opasna za Francoze. Povsod vre in prete vstaje, ki se hote razširiti po celej deželi kakor voda ob povodnji. Najnovejša poročila pravijo, da je guverner v Suzi uže pripravil jedno baterijo pred mestom, če bi mesto hoteli napasti vstajniki, oznanil je tudi Suzanom, da bode takoj četrt njihovega mesta bombardiral, če se kje pokaže vstaja.
Dopisi.
Iz Kamniškega okraja 27. avg. [Izv. dop.j (Nemškutarija brez konca in kraja.) Koliko so zdanji nemškutarski šolski nadzorniki popazili naše učiteljstvo, to ve le tist, kateri pozna naše učiteljske razmere tako na drobno, kakor jaz. Človek bi pričakoval, da so se učiteljem pod zdanjo vlado vender oči odprle, H ostali so slepi, kakor so bili pred 6 in 7 leti, ko se je bilo z novu začelo ponemčevanje naših šol. Slepi so naši učitelji še tudi pri izbiranji sredstev za svoje lastno izobraževanje. V ta namen dobro služijo — kakor /nuno — okrajne učiteljske knjižnice, za katere pobirajo donesku same c. kr. davkarije. Lepo število dobrih knjig se nahaja v nekaterih bukvarnicah te vrste; tudi
In jaz V Tudi.
Kje pa sem V Je-li to Bamostan sv. Miklavža? Ali nijsem v ječi? Ali se mi je vse to le sanjalo?
Ne, Bazilio nij se ti nič sanjalo.  Slušaj!
VII.
Včeraj sem ubil polkovnika v boji---.
Osvetil sem se! Potem sem bil slep od jeze,
ter sem dalje moril---dokler uij prišla
n0£-----dokler nij bilo nobenega Kristina "*)
na bojišči! Bil sem jako truden, ko je luna vzhajala, in mislil sem na te. Obrnil sem se ter šel proti stamostanu sy. Miklavža, da bi te tam gori počakal.
Bilo je ob-desetih po noči; določeni čas je bil ob jednej popolunoči. Prejšnjo noč nijsem ni za trenotek zatisnil očesa — — — — — —. Zaspal sem.
Ko je bila jedna ura po polunoči, zakri
*) „Krlstino" (prav po naše bi rekli Kristinar) se je zval vsak strankar in vojščak, ki je bil za mlado kraljicu Izabelo in zoper don Karlosa. Ker pa je pri smrti Ferdinandovej Izabela imela komaj tri leta, prevzela je nje mati Marija Kristina vladarstvo za njo. Po tej materi kraljici so so tedaj Izabelini privrženci imenovali „Kristini". A o vseh teb odno-Sajib primeri prof. Jesen kove „ObČno zgodovine" 111. del (Novi vek), str. 169. —
Prelagatelj.
v našej okrajnej učiteljskej knjižnici je precej dobrih bukev (vmes pač tudi nekaj plevela), a skoro vse je nemško. E, zakaj? Saj veste, komandant naših učiteljev je znani „pedagog" g. Zima. Kar jim ta nasvetuje, to ga slepo ubogajo. Če izide danes nemška bro-šurica dvomljive vrednosti v zadnjem kotu nemškega rajbč,, g. Zima jo bode gotovo jutri uže v nakup kamniškim učiteljem priporočil. Tako je tudi pri zadnjej konferenci, kjer so mu nekateri mežnarski učitelji tako neizmerno kaddi, nasvetoval celo vrsto nemških knjig, katere so učitelji se ve da akceptirali; kajti kdo si upa temu „paši" oponirati? Kamniškega okraja učitelji vsaj ne! Žalostno!
Od lanskega leta se nijso učitelji nič spametovali. Ko se je takrat predlagalo, da bi knjižnica pristopila „Glasbenej Matici'', podpi rnlo je komaj par učiteljev ta predlog. Človek bi mislil, da učitelji, ki se za slovensko slovstvo tako malo poteza jo, vsaj nemške knjige pridno bero; a niti tega ne, kajti našo bibli-joteko učitelji prav malo vporabljajo. Pri konferenci so se letos učitelji zopet tako pusto In Btrahopeto držali, kakor vsako leto. Vsak meni, da ima ovaduha za seboj; zategadelj se nobenemu ne zaupa! Pri na3 se razmere mej učitelji ne bodo prej zboljšale, dokler ne do-bomo slovenščini prijaznejšega šolskega nadzornika. Bog zna, ali se bodo naši učitelji uže kdaj predrugačili in bolj samosvojno ravnali, kakor so pa do zdaj ! Mar vam nijso znane besede: Kdor sam sebe ne časti, tudi nij vreden, da bi ga častili drugi! Torej gg. kolegi, na noge in vrzite uže jedeukrat tujčev plašč proč od sebe!
■z Celja 27. avgusta. [Izviren dopis,] Pri zadnjej volitvi v okrajni šolski svet. Celjski v četrtek 25. t. m. smo narodnjaki popolnem propali 1 Izvoljeni so sami ljuti r.emškutarji: Glantschnigg, Pogatschnigg, Willner, Zottl iz Vojnika in Jože Lenko od št. Petra v Sa-vinjskej dolini. Nasprotno so pa dosedanji slovenski zastopniki, Gust. Ipavic od št. Jurija, Drag. Zuža in Jan. llausenbicbler iz Žavca propali. Naši udje okrajnega zastopa, katerih je bilo premalo navzočnih, volili so tudi Počim ter se izbudim. Sanjalo se mi je, da si mrtev. Ozrl sem se okrog   sebe ter videl, da
sem sam. In ti? Bilo je dve----tri---
štiri---. Kako strašna noč! Tebe le nij
bilo. Brez dvoma bil si mrtev !
Ta misel me je gnala skoro v obupnost. Dan napoči. Zdaj sem zapustil samostan ter se obrnil do tega sela, da bi našel svoje voj-ščake. S solnčnim vzhodom sem bil prišel sem. Vsi so mislili, da sem v boji poginil. Zagledavši me, so me objemali ter mi čestitali na velikej slavi; povedali fco mi tudi, da ravno ta trenotek ima biti ustreljenih jedenindvajset ujetnikov.
Strašna misel mi je prešinila srce.
Kaj, ko bi bil Bazilio mej njimi?
Hitel sem na določeni prostor. Vojščaki so bili uže v štirjak razstavljeni. Slišal sem streljati---.
Ravno so bili začeli.
Napenjal sem si oči; a videl nijsem ničesa. Bolest me je oslepila; vrtilo se rni je od strahu in razburjenosti.
Nazadnje sem te zasledil in spoznal. Ustreliti so te imeli!
Še dva poprej, potem — — pride vrsta na te — — — —
Kaj storiti ?
Izgubil sem zavest; zakričal sem; stisnil
gatschnigga in VVillnerja in nijso bili pripravljeni na tak napad.
Kako je mogoče, da je zmerom narodna savinjska dolina, narodni št. Jurij, narodna okolica Vojnika v okrajnem zastopu v manjšini, vam bodem malo opisal:
Pri volitvi v okrajni zastop, kateri obstoji iz 40 udov in sicer 10 izmej kmetov, 10 izmtj velikega posestva, 10 izmej mest in trgov in 10 izmej najvišjih davkovplačevalcev, se nij nobeden naših merodajnih narodnjakov zmenil; odličen narodnjak celo pri 4. skupini kjer po navadi 2 ali 3 pridejo 10 odbornikov volit, niti k volitvi prišel nij; nij bilo nobene agitaerje, nič, vse se je pustilo, naj gre kakor hoče. Sploh pa nij bilo do zadnjega časa o narodnem nasprotji v okrajnem odboru iiičosd slišati, prvič se je opazilo, da Celjani in njih privrženci hočejo vojno, ko so Vošnjaku rotirali nezaupnico; no dobro, narodnjaki poberemo rokavico pri novih volitvah v okrajni zastop, čez l/a leta se vidimo in vam bodemo vašo ljubeznjivost povrnili i jednako mero iu še kaj privrgli, kajti nij dvojbe, ako narodnjaki hočejo delati, imajo večino v okrajnem zastopu Celjskem in da bodo delali, česar do zdaj žalibože nijso storili, ker so bili premiroljubni, zato se imamo zahvaliti urgermanoma Glantschniggu in Joži Lenkotu.
Naj vam malo popišem izvoljene:
G. dr. Glantschnigga tako bralci tega lista poznajo, kajti bil je uže dosti narisan. G. Pogatschnigg je vodja nekega rudnika blizu Uelja, deutschkrainer od peta do glave. G. \Villner je železnišk uradnik, se ve da urgeimau. G. Zottl iz Vojnika je komičen mož, velik duševen revček in najponižnejši sluga prav Bancho Pansa nekega, se ve da „liberalnoga*4 stotnika v pokoji, katerega izreke prežvekuje. „Odlikoval" se je uže jedeukrat, ko je v Celji jezdaril na oslu, kate« teretnu je na rep trakove s slovenskimi barvami obesil. G. Jože Lenko, še jako mlad gospodič, je sin poštenega slovenskega očeta in matere Čehinje, pa. resen učenec svojega polnejšega odgojitelja znanega celjskega prof. Mareka.   On se povsodi vriva kakor konjska
1-r———• ——————— . — ■
te v svoje naročje, ter z glasnim trepečim glasom zaklical: Tega ne! Tega ne, gospod general ! —
General, ki je onim vojščakom zapovedal, ter mene poznal in vedel, kako hrabro sera se pretekli dan obnašal, me je vprašal: Zakaj pa ne? Ali je godec?
To vprašanje je bilo zame to, kar mora sleporojenemu v pomladanski dan biti nenadni pogled svetlega BOlnca. Nada mi je zasvetila v oči, tako iznenado, tako močno, tako svetlo, da jih je slepila.
Godec? vskliknil sem jaz — — — Da, da,
--gospod general; godec je; kaj imeniten
godec!
Ti si mej tem ležal brez zavesti.
S katerim glasbenim orodjem pa svira? je prašal general.
Sicer sk---zg--— s t —
--s t---res da, zdaj se spomnim,
trobi na godčevski rog!
Ali je treba godca z godčevskim rogom? vprašal je general obrnivši se k godčevskemu zboru.
Pet trenotkov, — pet stoletij je vse molčalo. —
Da, gospod general, treba nam ga je, odvrnil je kapelnik.
Tedaj odvedite tega moža iz vrste; drugi
muha, vedeli smo davno, da je intrigiral uže dalje času, ali čakali smo, kako daleč bode segla njegova predrznost. Poznamo zdaj kot nujhudobnejšega nemčurja in vrednega pajdaša g. dr. Glantschnigga. Ta mladi g. Lenko je baje najhuje agitiral in narodnjake grdil; s svojim hudomušnim Ščuvanjem je celo nekaj miroljubnih Celjanov na svojo stran spravil. Prilika še bode, da sploh malo opišemo nje govo javno delovanje.
Nasprotno so pa izvrženi poštenjaki in iskreni šolski prijatelji kakor g. dr. G. Ipavic pri št. Juriji, kateri je še v zadnjej seji okraj nega šolskega sveta proti od deželnega odbora nameravanemu znižanju učiteljskih plač predlagal resolucijo, katera se je jednoglasno sprejela; izvržena sta tudi pošteni župan Žavski, g. Dragotin Žuža, ki je bil 12 let ud okrajnega Šolskega sveta in je uspešno delal v njem in vrli g. Hausenbichler.
Le tako naprej! Celje je uže Uko v nasprotji z okolico, le hujskujte, Škodovali in še bolj izolirali si bo»te Celje sami, kajti tako neumni menda vender uijste, da mislite, ka bode zaradi Zottla, Lenkota in Jeschaunigga in zaradi tukajšnjih nemčurjev ponemčurila se poštena slovenska okolica.
Iz Trsi.-t 29. avg. [Izv. dop.] (Vreme, volitev, banka in zmes.) Kdor druzega ne ve, kvasi o vremenu, pravi slavni pesnik. Včeraj popoludne smo imeli hudo nevihto. Uže dopoluilne so se vlačili črni oblaki po nebu, a kazalo je bolj dež. Kmalu popoludne se pa zavih ti tak vihar, da je bil človek h kratu skrit v gostih prašnih meglah, ki so se od vseh stranij vanj zaletavale. Na to debele kaplje, za temi pa gost močen dež, prav pravi lijak; le škoda, da je prehitro prenehal za osušena po vlagi zevajoča polja. Dosta hujše je bilo na morji. Valovi so kar kipeli in močno pluskali čez obzidane bregove. Ladije so se zibale kot po zimi o najhujšej burji, čolni pa odskakovali, kakor orehove lušine; več se jih je potopilo in nekoliko, celo večjih je vrglo na suho. Pri ladijah je potrgalo mnogo sidrnih verig.  Utonila  sta dva ribiča iz italijanskega
mesta Chioggia (prekopicnila sta se s čolnom v morje) in dva Lloydova mornarja so komaj rešili. Pristaniščini mornarji (piloti) večinoma vrli Dalmatinci so iz te nevihte rešili nad štirideset ljudij. Največja gnječu in nevarnost je bila na kopališčih, zlasti na starikastein JBueh-lerjevem.
Od mojega ravsa in kavsa s precartano „Edinostjo" se vsak čitatelj še spomina, kako apodiktično so ti ljudje trdili, da za peti okraj okolicu i ne bode nove volitve, ker se bo drugo leto sploh ponovilo celo mestno starešinstvo. A sedaj — o ti nedolžna nevednost mojega nasprotnika! — je namestništvo razpisalo volitev novega okoličnega zastopniku mesto iz-bacnenega B. na 13. dan septembra. Ne morem si kaj, da bi pri tej priliki 06 spregovoril nekoliko besed o starej in novej tej volitvi. (Uredništvo „Slov. Nar." mora izbrisati dopisniku ves ta odstavek; nam m upamo, da slovenskemu čitateljstvu sta stvar in resnica popolnem dognani, nepotrebno, neprimerno se nam pa zdi polegle strasti znovn, dražiti. Nadejamo se, da se merodajni možje v Trstu in vrli narodnjaki v okolici tržaškej takrat no bode toliko zelo motili nad osobo bodočega svojega zastopnika v mestnem starešinstvu. Zato nijsmo tukaj natisnili onih ostrih besed, katere je dopisnik namenil bodočej volitvi).
„Slovenski Narod" je bil uže mej domačimi novicami zadnjič naznanil, da nameravajo vrli primorski veljaki ustanoviti banko ali „vieresijski zavod" za Primorje in Trst. Zbrani možje so 21. t. m. v dvorani Slavjanske čitalnice res kaj resnobno poudarjali to stvar, ki jo je baje sprožil rodoljubni Hrvat in tukajšnji trgovec g. M. Polic. Vse hvale vredno je ter vzbuja največje upanje, da so se tega začetnega posvetovanja udeležili tudi zastopniki iz Istre in celo z Roke. Izvolili so tudi šestero zaupnih mož, ki imajo vse potrebno za ustanovljenje skleniti, pripraviti in zvr.Šiti. Tak denarni zavod bode zlasti našim revnim Istranom neprecenljive vrednosti. Gmotno pomagati jim na noge, pravi se vzbujati jih tudi iz narodnega spanja. Bog le daj, da bi pri bodočej tej
banki nikdar ne imeli opraviti nepoklicani ljudje.
O razstavi je vse tiho; ko bi pred seboj ne imel nadrobnega načrta inženirja Struddt-hoffa, rekel bi lehko, da stvar v miru počiva. Dotični odsek je v deželo poslal zopet moled-venico, a podoba je, da nijso pribobnale še božjaka!
Domače stvari.
— (Dr. Janez B1 e i w e i s,) vite?, reda železne krone, je v smislu rodovniških pravil povzdignen v dedni avstrijski vitežki stan s priimkom Trst eni š k i.
— (Mesto s e k u n d a r i j a) v deželnej bolnici ljubljanskej z letno plačo 400 gold. in začasno nagrado letnih 150 gld., prostim stanovanj' m, kurjavo in svečavo se oddaje za dve leti. Prošnje je vložiti vsaj do 24. tega meseca pri kranjskem deželnem odboru.
— (Imenovanje zdravnikov.) C. kr. okrajna zdravnika sta postala dozdanji sanitetni asistent v Krškem g. dr. Anton B i n-ter za Kamnik in sanitetni praktikant in se-kundarij v ljubljanskej deželnej bolnici g. dr. Fran Zupanec za Krško. Sanitetni praktikant v Kranj i g. dr. Eduvard Savn i k je imenovan c. kr. sanitetnim asistentom pri logaškem okrajnem glavarstvu.
— (Tombola.) V nedeljo 18. dan t. m. namerjata „ljubljansko glasbeno društvo" in „prostovoljna požarna hramba" prirediti veliko javno tombolo. O „glasbenem društvu1' uže dolgo nij bilo nič. čuti, radostno torej pozdravljamo to znamenje, da društvo — Še živi, iu upamo, da bode spet okrevalo.
— (O s o d e n dan.) Kakor naš list, bil je tudi včerajšnji „Slovence" zapal mogočnej roki državnega pravdnika.
— (Preselili) so se ta teden uradi c. kr. okrajnega glavarstva ljubljanske okolice iz Dolge ulice v nove pisarne na Valvazor-jevem trgu nasproti šolam,
— (Jezik iztrgal) je konju pred nekaterimi dnevi vojak tukajšnjega 12. topni« carskega   polka.   Konj je  bil jako nemiren
pa bodo zaporedoma takoj ustreljeni, zaklical je poveljnik Karlistov.
In vzel sem te ter nesel v to ječo. VIII.
Komaj je izgovoril Itamon, kar se vzdignem ter ga jokaje in smejaje se objamem in tresoč se po vsem životu — sam nič več ne vem, kako mi je bilo pri srci — sem mu rekel:
Tebi se imam zahvaliti za življenje.
Ne popolnem, odvrnil mi je Ramon.
Kako to meniš? vskliknil sem.
Ali znaš v rog trobiti?
Ne znam.
Po tem takem se bode še slabo izteklo.
V resnici, otroci, mraz me je »preletel. In glasba?  vprašal je Rnmon.   Ali jo
umeš ?
Malo, prav malo; ti uže veš koliko; toliko kot smo si je privadili v odgajališči.
To je res malo, ali bolje rečeno, nič. Ti moraš umreti, brez rešenja, in jaz tudi, kot izdajalec, kot slepar! V štirinajstih dneh mora zbrana in urejena biti godba, katerej si ti uvrščen.
V štirinajstih dneh!
Ni prej, ni pozneje. In če takrat ne bo-
deš znal trobiti na rog — —--če Bog
ne stori čudeža, ustrelili bodo naju oba--
brez usmiljenja.
Tebe bi  ustrelili, vskliknil sem, tebe,
zaradi mene, ki se tebi zahvaljuje za življenje! Ne, v to Bog ne more privoliti l V štirinajstih dneh razumel bodem glasbo ter trobil na god-čevski rog.
Ramon se je jel smijati.
IX.
Kaj hočem še dalje pripovedovati vam, dragi otroci ?
V štirinajstih dneh — o moč trdne volje! — v štirinajstih dneh ž njih štirinajstimi nočmi (spal ni počival nijsem ni trenotek skozi pol meseca) - da, da, res po pravici strmite — v štirinajstih dneh sem se naučil trobiti na godčevski rog!
A kaki so bili oni dnevi!
Šla sva, Ramon in jaz, ven na polje ter sva prebila dan z godcem, ki je prihajal iz bližnjega sela učit me glasbe.
Uiti! to besedo vam čitam v očeh. A uiti nij bilo mogoče; jaz sem bil ujetnik in »tražili so me. Ramon pa brez mene nij hotel uiti.
Govoril nijsem nič, mislil nijsem nič, jedel nijsem nič.
Bil sem kakor nor. Moja živa, jedina, neprestana misel je bila godba — godčevski rog.   Hotel sem se naučiti in naučil sera se.
Ko bi bil mutast, naučil bil bi se govoriti; hrom, hoditi; slep, gotovo bi bil zopet spregledal —--ker sem hotel.
O, trdna volja nadomesti vse! Hočeš — moreš.
Jaz sem hotel: tu imate imenitno besedo. Hotel sem — — — in posrečilo se mi je. Otroci dragi, zapomnite si to preimenitno resnico!
Tako sem si rešil življenje. A znorel sera bil; moja norost je bila umetnost.
Tri leta nijsem položil roga iz rok. Ut — re — mi — fa — sol — la — si: to je bil moj svet. Življenje moje je bilo — trob-Ijenje.
Ramon se nij ločil od mene. Potoval sem ž njim na Francosko in na Francoskem tem trobil dalje časa. Rog sem bil jaz in popeval sem z rogom na ustnib. Moje blodenje je bilo blodenje preslavnega Donizettija. Ljudje vseh slojev, imenitni umetniki so se gnetli okrog mene, da bi me slišali. Tostal sem neka ime-nitnost, neko čudo. Rog se je oživel pod mojimi prsti; postal je prožen, togoval je, jokal se je, bobnel je, rjovel je; posnemal je ptiča pevca, divjo zverino, človeško togovanje in jokanje. Moja pluČa so bila železna.
In tako sem živel dalje še dve leti. Ko sta ti pretekli, legel je Ramon v grob.
Pogled njegovega trupla mi je povrnil um. Vzel sem rog — a znal nijsem več nanj trobiti.
Ali Še zahtevate, da bi vam k plesu trobil?
in vojak, ki ga je trdo držal za verigo v gobci, prijel ga je za jezik, da bi ga nekoliko ukrotil, konj pa čvrsto glavo umakne in jezik ostane vojaku v roki. Odtrgal se je bil prav v grlu. Ko je vojaški zdravnik, kakor navadno, ogledoval konje, zapazi, da ta nema jezika. Vojak, ki je oskrboval konja, vprašan odgovori, da no ve ničesar pa da si je najbrže konj sam jezik odgriznil. Preiskujejo in najdejo v slamnici dotičnega vojaka skrit konjski jezik. Potem se je vojak udal in odveli so ga v brigadni zapor, kjer bode čakal gotovo stroge kazni. Konja zdaj skuša vojaški žlvinozdravnik z otrobi ohraniti pri življenji, pa bode težko kaj, ker žival vidno peša od dne do dne.
— (Govejakuga. ) Vsled telegrafičnega nazuanila hrvatske deželne vlade, da se je v Varoši poleg Broda v nekdanjej Krajini prikazala goveja kuga, je kranjska deželna vlada strogo prepovedala uvažanje goveje živine, kož, sena, slame itd., to prepoved pa takoj spet preklicala , ker se je izkazalo, da bolezen, katera se je goved lotila na Hrvatskem, nij bila kuga, nego vranični prisad.
— (Učiteljska služba) z letno plačo 450 gld. se oddaje pri štirirazrednej ljudskej šoli v Žužemberku. Prošnje je vložiti do 20. t. m. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu novomeškem.
PoNlimo.
Blagajniško poročilo
prostovoljne požarne brambe v Krškem za 6as od 1. marca 1879 do 1. julija 1881.
. Prejemki: 1. Blagtijnifiki aaldo pld. 114.12. — 2. Čisti donesek plesalnega venčka 1. februvarja 1880 gld. f>1.48.
— 3. Cisti donesek plesalnega venčka 29. januarja 1881 gld. 65.91. — 4. Prejemek od razpuščenega strelnega društva gld. 65.97. — 5. Podpora si. kranjskega dež. odbora gld. 200.—. — 6. Podpora si. kranjsko hranilnice gld. 200.—. — 7. Podpora gospoda Martina pl. Hočevarja gld. 200.—. — 8. Doneski od zavarovalnih društev'gld. 115.—. — 9. Iznos nabora gld. 123.80.
— 10. Razni prejemki gld. 32.43. — 11. Darilo Nj. ve ličanstva presvitlega cesarja gld. 80.—. — 12. Skupilo za srebrno rento po pokojnem deželnem predsedniku gospodu vitezu Kallini darovano gld. 77.5.r>. — Skupaj gld. 1326.26.
Stroški:
1. Za popravo gasilnega orodja gld. 4.55. —
2. Za nakupovanje obleke in oprave gld. 222.56. —
3. Za napravo oziroma dopolnitev manjkajočega gasilnega orodja gld. 63.42. — 4. Za poštnino in koleko gld. 4.43. — 5. Za plačilo trobcu in za okrepcanjc gasilcev pri požarih in glavnih vajah gld. 22.32. — 6. Za društveni pečat in razne druge troške gld. 10.22.
— 7. Za Časopise in učno knjige gld. 7.98. — 8. Za tiskovino gld. 22.«7. — 9. Za mašo o sv. Florijanu gld. 4.70. — 10. Za zidarske in mizarske naprave v shrambi gasilnega orodja gld. 68.45. — 11. Za potovanje 2 društvenikov v Ljubljano, da izbereta ga-silnico gld. 7.50. — 12. Za potovanje 3 društvenikov v Ljubljano k 10 letnici ljubljansko požarne brambe gld. 11.04. — 13. Za znižano voznino gasilnice iz Ljubljane gld. 5.85. — 14. Za znižano voznino lestve iz Gradca gld. 15.96. — 15. Gospodu A. Sainasi v Ljubljani na račun za gasilnico gld. 851.20. — 16. Blagajniški saldo gld. 3.21. — Skupaj gld. 1326.26.
V Krškem, dne 1.julija 1881.
i\ un PfVifer m. p., blagajnik. Pregledali in odobrili pregledovale!: A. .lun«'/, m. p., D. li.iir«>n< in. p., A. Rupert m. p
Pregled
tistih doneskov, katere je prejela prostovoljna požarna bramba krška od leta 1879
Leta 1880.
Gospod Martin pl. Hočevar gld. 200.—. Slavni deželni odbor kranjski gld 200.—. Gospod Fran vitez Kallina pld. 77.55. Od razpuščenega Blav. strelnega društva v Krškem gld. 65.97. Cisti prebitek venčka v dan 1. februarja 1880 gld. 51.48. Gospod Matija ŠušterŠič v Vidmu gld. 2.—. Gospod Makso Stepiš-nik v Celju, podporni ud gld. 5.—. Slavna zavarovalnica „Riunione" v Trstu gld. 15.—. Slavna zavarovalnica „Pm3nix" na Dunaji gld. 25.—. Slavna vzajemna zavarovalnica v Gradci gld. 60.—. Različni dohodki gld. 32.43.
Leta 1881.
Čisti prebitek venčka v 29. dan januarja 1881 gld. 65.91.  Slavna zavarovalnica „Generali" v Trstu
gld. 15.—. Slavna kranjska hranilnica gld. 200.—. Nj. veličanstvo presvitli cesar 80 —. Gospod Auman Srečko gld. 2.—. Gospod Avsec Miha gld. 3.—. Gospod Havdek Leopold gld. —.50. Gospod Binder dr. Anton gld. 2.—. Gospod Bdmches Friderik gld. 5.—. Gospod ( vihinovio Josip gld. 3.—. Gospod Engels-hrrger Rupert gld. 2.—. Gospod Gossler Ernst gld. 2.—. Gtospod Gonani Ferdinand marquis gld. 2.—. Gospod t! špan dr. Julij vitez gld. 5.—. Gospod Jerman Flori j un gld. 2.—. Gospod Jugovic Anton gld. 3.—. Gospod Knavs John #ld. 1.—. (Jospod Koceli dr. Kari ^ld. 5.—. Gospod Lavrinšek Ivan gld. —.80. Gospod Mi/uran gld. 1.—. Gospod Mvrbach Kari bar. gld. 2.—. Gospod Nekerman Fran gld. 1.—. Gospod Orehek Anton gld. 1.—. Gospod Petrič Josip gld. 2. Gospod Pfeifer Viljem gld. 30.—. Gospod Plevnik Matija g'd. 1.—. Gospod Rever Fran gld. —.50. Gospod Kuinpret Ivan gld. 5.—. Gospod Rumpret Josip gld. 1.—. Gospod Šebasec Fran gld. 1.50. Gospod Sclionvvetter Fran vgld. 5.—. Gospod Schener Kari tfld. 3.—. Gospod Sesek J. gld. 1.—. Gospod Slanec dr. Kari gld. 1.—. Gospod Sotelšek Jakob gld. 1.50. Gospod Stancer Henrik gld. 3.—. Gospod Stari Srečko gld. 1.—. Gospod StepiŠnik Makso sen., podporni ud gld. 5.—. Gospod Šuflaj Danilo pld. 1. . Gospod Vanifi Ivan gld. 2.—. Gospod Vanič Josip gld. 2.—. Gospod Vencajz Jean P. gld. 4.—. Gospod Waschica Roman gld. 2.—. Gospod Zesser Fran gld. 1.—.
Javna zahvala.
Konci šolskega leta šteje si podpisano Šolsko vodstvo v dolžnost, da so javno zahvali vsem šolskim prijateljem, kateri so v minolem šolskem letu tukajšnjo šolo podpirali, zlasti pa: prcblagorodnemu gospodu Martinu pl. Hočovarj u, slavnej kranjskoj hranilnici, blagorodnemu gospodu M. S t e p i š n i k u v Celji, tukajšnjemu čast. predstojništvu kapucinskega samostana, blagorodnima gospodoma A v se cu in Jugo vicu in drugim.
Vodstvo meščanske šole v Krškem, dne 29. avgusta 1881.
Trine <»<»ne
v Ljubljani 31. avgusta t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rež 5 gld. 70 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.; — oves 2 gld. 92 kr.; — ajda 5 gld. 36 kr.; — pros6 4 gld. 87 kr.;
— koruza 6 gld. HO kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 82 kr.; — špeh frišen — gld. 74 kr.; špeh povojen — gld. 76 kr.;
— jajce po 2'/j kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 50 kr.; — svinjsko meso 62 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 14 kr.;
— slame 1 gld. 51 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. — kr.; — mehka 4 gld. 20 kr.
Dunajska borza 1. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .	.   76 tfld.		75
Enotni drž. dolg v srebru	. 77	n	45
			65
1860 drž. posojilo   .   .       . .	. 131		75
Akcije narodne banke....	. 827		
	, 349		50
			95
	_		_
		n	37«/»
C. kr. cekini.......	5		58
		n	60
kr.
Vabilo
k milim darovom za zidanje cerkve Jezusovega srca v Ljubljani.
Naš milostljivi gospod knez in škof so v pastirskem listu 19. julija 1881 vernim ljubljansko škofije oznanili, da se v velikem mestu kranjsko dežele zida nova cerkev v čast presvetomu srcu Jezusovemu.
Vsled tega pastirskega lista so tedaj podpisano „društvo za zidanje cerkve Jezusovega srca" s toplo prošnjo za podporo obrne do prebivalcev ljubljanskega mesta in njegove okolice in vse kranjske dežele, ki imajo vselej pripravljeno srce pospeševati, kar jo v njih moči, vse, kar tiče čast Božjo in srečo bližnjega.
Prepričanje, da mašnikom iz misijonske družbe sv. Vincencija Pavijana, ki so bili sem poklicani na pomoč v dušnem past rstvu, je treba izročiti posebno corkev, in pa preblaga misel, zapustiti prihodnjim rodovom stanoviten spomenik spoštovanja, ljubezni in zveslobe kranjske dežele do svetlo cesarsko rodo-vine, je vzbudila v prečastitem milostljivem knezu in škofu sklep zidati novo cerkev.
Prvi kamen za zidanje cerkve je bil 10. maja 1881, v dan poroke Nj. cesarske visokosti cesarjoviča Rudolfa z Nj. kraljevo svetlostjo princezinjo Štefanijo, poglavitni temeljni kamen pa 14. maja vložen in slovesno blagoslovljen, in uže se vzdiguje hiša Božja više in više, tako da, ako bodo dobrotljivc roko zidanje močno podpiralo, se bode pod Božjim varstvom prej kakor v dveh letih lepa gotovska cerkev včli-keinu mestu kranjske deželo v čast dodelala.
Vse Kranjce in zlasti Ljubljančane, katerih delavna krščanska ljubezen jo sploh znana, prijazno prosimo, naj tudi zidanje nove cerkve, ki bode umetnikom in obrtnikom inarsikako priliko za izvrstno delo dajala, na vso moč podpirajo.
Vsak, tudi najmanjši dar se z hvaležnostjo Bprejme. Ako radodarne roke del j časa redovno le jeden novčić na teden našemu namenu darujejo — in kdo bi tega ne premogel! — bo zidanje cerkve Jezusovega srca veliko hitreje dovršeno.
Darovi naj so izročujejo visokočastitim gospođom duhovnim pastirjem ali odbornikom društva za zidanje nove cerkve*) ali pa knezoškofijskej pisarnici.
Zidajmo tedaj z združenimi močmi cerkev Jezusovega srca Bogu v čast, dušam v zveličanje in v spričevanje našo ljubezni in zveste udanosti do svetle cesarske rodovine! (495)
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1881.
Prcdstojništvo za zidanje cerkve Jezusovega srca.
Predsednik: Zapisnikar:
Rudolf grof Chorinskv,      Jožef Kronborger,
c. kr. vladni svetovalec. c. kr. profesor.
*) Rudolf grof <!horinsky, c. kr. vladni svetovalec; Anton tlrhas, stolni župnik; Andrej Zamejec, kanonik; Adolf Waćnor, arhitekt; Jožef Kronberger, profesor; Filip Pretoka, profesor; Janez Czcrmak, inženir; Alojzij Lindtner, uradnik c. kr. državnega pravd-ništva; Avgust Erzin, uradnik mestno gosposko; Avgust darili, tapecirar; Jarnrj Marn, služabnik mestne gosposko.
Presrtna hvala vsem častitim gospodom pevcem za nepričakovano lepo zastaveničko. (479) Hajko Branke.
8
Kdor hoče
(389 — 18)
ohraniti, icpnle nadomestiti z uiueteljiiinii,
dobi Bovet in pomoč pri
Ehrwerthu, zdravniku za zobe,
OOO gld..
lehko na leto zaslužijo gostilničarji in knpčcvaloL
Brošurica fabrikacij velja 3 gld.; dobi so po poštnem podvzetji: F. Schlosser, Trat. (419—31)
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjonjo, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosi in vročino, če so zavživajo po '/t žličke vsako uro, ter varujejo nalozijivosti. Človeku diši zopot jed, če je imel bel jezik. Naj so poskusi z inajhonim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—29)
^ O
M P
■
5 o S °
S!
m Š I-a
44 •» rt
- ta 2^ © i
£ 1 w i
e
1> n >» s
■a« i i
a *> -2 rt .ti
a #m
08 »S ~£      -* Cl,
g
O I rt — a
it S
cs3
O
.2 '5
1
(x,
B
o
Naznanjam vsemu p. n. občinstvu, da odprem 1. H<>pteml»ra
gostilnico
„RESTAURANT JERINA"
Piazza della Dogana v Trstu.
Dobivalo so bode dobro -vino in jdI-vo IE3vLxitig"a.m ; dobra bo lr-u.li in-ia. in točna postrežba.
Priporočam se niVrodu, naj me tudi v novem tem prostoru mnogobrojno obiskuje.
Ivan Jerina,
gostilničar.
V Trstu, 30. avgusta 1881. (496—1)
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne1*.