131. številka.
Ljubljana, v četrtek 10. junija
XIX. leto, 1886
Izhaja vBak dan ■▼eter* izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doiu /.» « se liito 13 gld., za četrt leta B gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. /..i mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Bfl n« vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka itOlbV. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari.
Iz Rusije. (18. maja st. st. Izv. dop.) Nj. Imperatorsko Veličestvo Aleksander III. vrnil se je iz Krima v stolico, davši „prikaz" čer-nomorskemu brodovju, o katerem sem Vas izvesti 1 v svojem poslednjem dopisu. „Prikaz", kakor je znano, v Angliji ni bil vsprejet s posebnim odobrenjem, kajti samodržec vserossijski napomnil je v njem svetu, da trpljenja Rusiji mora biti jedenkrat konec in da je Rusija pripravljena, ako okoliščine tako zahtevajo, z orožjem v roki zaščititi svojo čast. Besede carjeve neso bile rečene tja v en dan; one imajo velik pomen in „imejuščij uši slišati, da sllšitb".
Na vsem potu iz Krima srečavali bo Imperatora povsod, kjer se je ustavljal, zastopniki ruskega občinstva, načelniki dvorjanstva, deputati od drugih stanov, predstojniki in predstojnice moških in ženskih gimnazij in drugih učilišč, in razen teh i zastopniki višje uprave in mestnega sa-moupravljenja. Tu imam omeniti posebno pozdrav-Ijenja, s katerim je vsprejel Moskovski „gorodskoj golova", Aleksejev, cara v „pervoprestoljnoj stolice" v Moskvi.
Moskovski župan je v svojem pozdravljenji mej drugim izrekel pomenljive besede: „Okrilja-jetsja naša nadežda in krepnet naša vera, čto krest Hristčv zasijajet na svjatoj Sofiji" (t. j. krila (pe-rote, dobiva naše upanje in krepča se naša vera, da zašije križ Kristov na svetej Sofiji). Te besede pro zvoče po vsej Rusiji in ne bo ga človeka, ki bi jih ne vsprejel z istinitim, iskrenim in globokim sočuv-stvijem, ki bi ne pripomnil naše prošlosti, naše ve-kove borbe za osvobojenje vstoka, naših neštevilnih žrtev in potokov krvi, ki so jo ruski junaki prelili na namočenej s slavjansko mučeniško krvjo turškej zemlji.
Moskovski župan, zastopnik prve prestolnici, „boiokamenne" Moskve, govori v imenu stolice, ki je čisto ruska, brez primesi, katera dela Petro-grad nečistim ruskim mestom, kajti v njem so zastopani vsi zapadni narodi v velikem broji. Moskva je srce Rusiji, ognjišče ruskega domoljuba, ruskega entuzijazma, Moskva je slovanska Meka. Ona daje „ton" vsej Rusiji in vsemu slovanskemu svetu. Zato je bilo tudi njej prisojeno pozdraviti carja z besedami, ki dokazujo, da so besede, ki jih je on go-
voril v svojem „prikazu", govorjene iz srca vsakega ruskega domoljuba. Razumeje se samo po sebi, da župan pomenljivih besed ni govoril sam od sebe, nego po povelji zastopa drevnje ruske stolice; razumeje se tudi samo po Bebi, daje župan svoje besede poprej dal v cenzuro ministerstvu in dobil dovoljenje, izreči jih javno, pred vso Evropo.
V  istem zmislu je govoril  carju mitropolit Moskovski Joauikij.
Teška kriza, ki jo preživa balkanski polu-ostrov, dokazuje, da se gospodstvo polumeseca v Carigradu približuje koncu in da hram sv. Sofije bode zopet ukrašen kristjanskim križem Povsod na vstoku se vidi strašna vzburjenost in nezadovoljnost. Narodne strasti so se razplamtele, a države tekmujd mej seboj. V začetku krize se je govorilo samo o Bolgariji, no skoro se je začela obča zmešnjava. Turčija je postavila na noge svojo vojsko, da bi gledala, kako se pod njenim nosom kruši precejšen kos od otomanskega carstva. V Porti se neso mislili protiviti bolgarskemu objedinjenju, a vendar stoji turška armija, lačna in raztrgana pod bajoneti, kajti za Bolgarijo je zašumela Srbija, potem Grška, začele so se revolucijonarna dviženja v Makedoniji in Albaniji in kalif ne more razpustiti ba-talijonov, kajti takrat se lebko oni store opasnimi njemu in on pride „z dežja pod kap". Položenje »umirajočega človeka" je brez upanja; on stoji pred dilemo, no oba člena te dileme imata zanj jeden i isti pomen — poginiti. »Kjer je tenko, se trga," pravi ruska poslovica in krpaj staro obleko, ki jo je z vseh stranij oglodal zob časa, kjer hočeš, povsod se bo delala luknja za luknjo: šiva ne drži!
In kaj vidimo v Bolgariji? Ali je narod zadovoljen? Ne! naj pišo najeti battenbergovski oficijozi in oficijali, kar hote, istina je vendar, kakor kažejo volitve v narodno sobranje, da jo bivši pruski oficir zelo nepopularen in naj njegovi opričniki davijo nezadovoljnost, kakor hote, v pepelu vendat* vse bolj in bolj tli. A Srbija? Garašanina stranka ima večino, no ona samo tej večini tako inalo verjame, da je odložila skupščino do septembra, nadeje se, da bode takrat volilna tragikomedija dala boljši resultat. V Greciji jo dal Delijanis krmilo v roke Trikupisu, komaj je ta na krmilu, že na granici teče kri, to je, dela se čisto narobe, nego Trikupis želi. Vsako
minuto, ne glede na razoroženje, zgodi se lehko kaj, kar postavi vstočno vprašanje zopet na rebro. Nazadnje se je tudi Rumunija prepričala, da ni našla prijateljev tam, kjer jih je začela iskati po vojni, v katerej se je ona udeleževala na strani Rusije. Da, narodi vstoka so se navadili priznavati Rusijo za svojo osvoboditeljico in pokroviteljico. Vera v historično misijo severnih bratov v njih živi še vedno, in živela bode i zanaprej, kajti od koga pričakovati spasenja, ako ne od rodnih po veri in jeziku bratov ? Oni, samo oni, nadejajo se vkup z njimi, da nastane jedenkrat dan, ko .na svjatoj Sofiji zasijajet krest Hristov".
K temu: „da pomožet Bog!"
K r u t o r o g o v.
Politični razgled.
Notranje dežele
V Ljubljani 10. junija.
„Dziednik Polski" je izvedel z Dunaja, da je 4lržaviiozborMl&M desnica vedno bolj prepričana, da se bode razpustil državni zbor.
„Militar- Verordnungsblntt" objavil je cesarjevo pismo nadvojvodi Albrehtu. To pismo je sedaj posebnega pomena, ko so v og;ei*»k.lli časnikih in celo v ogerskem parlamentu nesramno napadali nadvojvodo in skupno vojsko Namen cesarjevega pisma je gotovo, dati nadvojvodi popolno zadoščenje za napade od ogerske strani. Cesarjevo pismo se ^lasi; „Ljubi gospod strijc, feldmaršal nadvojvoda Albreht! V navadnej nesebičnoj udanosti in z nikdar neutrujeno marljivostjo nastopili ste trudopolno potovanje v Bosno in Hercegovino in tako si zopet pridobili pravico do Moje hvaležnosti. Z velikim zadovoljstvom so me napolnila Vaša poročila o razmerah in o duhu tja prestavljenih čet, njih izvež-banji, kakor tudi njih dolih v čisto vojaškem in kulturnem oziru. 15. vojni voj, ki po svojej sestavi predstavlja vso vojsko, deluje na dostojen način v zmislu starih dobrih tradicij vojske, katera v vseh okoliščinah z redko zvestobo in sauiozatajevanjem ceni in varuje veljavo prestola in bode tudi v bodočnosti verna tej svojej visokoj določbi. V Schtin-brunnu, 7. junija 188G. Fran Josip I. r." Da se pa prav spozna pomen tega govora, primerjati se mora z napitnico nadvojvode Albrehta pri častniškem obedu v Serajevem. Ta napitnica se glasi: „Na zdravje Njega velečastva našega najvišega, presrčno ljubljenega vojnega gospoda! Slava! Njega veleča-stvo bode gotovo posebno »zadovoljilo, ko dobi po-
LISTEK.
<3-ro~bn.I sponciineli BOŽIDAR-u RAIĆ-u,
umrlemu O. juniju, 188G.
Ena ho tebi je želja spolnila, —   V zemlji domači ti truplo leži.
Proširen. Non omnis moriar. Horacij.
Zadela tebe grozna je nesreča ....
Slovenski rod, razjoči se na glas! Da solza, tebi iz oči roseča, Domača naša sveta tla močeča,
Močila dolgo bo bodoči čas. Oj, tožna mati, mila domovina, Najboljšega si izgubila sina!
Ko skrben oče vnet je za sinove, Za narodovo srečo bil si vnet,
Gojil za njega zlato si osnove,
Želeč razbiti težke mu okove, Ki žulijo ga, oh, predolgo let!
Osrečen videti svoj rod predragi, Bila je želja v tvoji duši blagi.
Slišeč besedo tvojo gromoglasno,
Tvoj mili rod veselja je strmel, Ko si mu kazal krepko, živojasno, Kako je bilo v domovini krasno,
Ko v njej okrutni tujec ni besnel, Kako bo v njej spet lepo in veselo, Ko tujstvo več moči ne bo imelo.
A vse zastonj. .. Ah, kde so tvoje nade, Dasi boritelj bil si silno jak?
Nenadoma se grozna smrt prikrade.
Vsak, ki živi, poti njeno koso pade, Berač in kralj, plašljivec in junak.
Jedino to nam bode tolažilo,
Da kar si storil, ni se v grobi skrilo.
Ljubeč svoj narod iz vse srčne sile, Želel si vedno zlato mu prostost,
A kratke so življenja ure bile,
Te želje niso tebi se spolnile,
Podrla prej te smrtna je grenkost.
Kder domovine mile je središče,
Med svojimi je tvoje pokojišče.
Oj, spavaj, spavaj v tibosladkem miri!
V življenji nisi ga imel nikdar. Tvoj bistri duh nad nami naj se širi, In vedno vodi nas po pravem tiri,
Neti naj v srcih rodoljubja žar, In tebi, roda svojega ljubljenec, Bodočnost vij nesmrtne slave venec.
B. JF*.
Andrej Kolosov.
(Ruski spisal I. S. Turgenev, preložil Osame le c.) (Dalje.)
Zapalivši pabitos, nadaljeval je mali človeček: — Nekega krasnega jutra prihitel je Bobov ves usopljen k meni: „Ali veš, brate, veliko novost? Kolosov je prišel." — Kolosov? kak tič pa je gosp. Kolosov? — „Ti ga ne po/naš V Andrjušo Kolosov a? Idiva takoj k njemu, brate! Včeraj na večer vrnil se je iz službe". — A kaj pa je prav za prav? — „Nenavaden človek, bratec!" — Nenavaden človek . . . dejal sem: — le pojdi sam ! Jaz ostanem doma. Mi že poznamo vaše nenavadne ljudi ! Kak na polu pijani pesniški kovač z večno-
svojo samostojna vojsko. Ko se je stemnilo, bilo je po ulicah veduo več naroda. Slišali so se klici: „Proč z Janskim!" „Dajte nam samostojno vojskof* Ko so izgredniki začeli napadati policijo s kame* njeni, poslali so po vojaščino, okrog polnoči prišla sta dva batalijona pešcev in 1 eskadron huzarjev, ki so izgrednike razpodili. Ver plinovih svetilnic in oken bilo je ta večer pobitih. Vseučiliščniki v Raabu so tudi razsajali pred včeraj in klicali, d*a hočejo samostojno ogersko vojsko.
Viiaiijc držiirc.
Mej MrltMklini radikalci navsta} je popolni razpor. Jeden del radikalccv neče nič'Vedeti o zve2i z liberalci in 8e je tedaj popolnem odločil od družili radikalcev. — Vsa poročila o kakih anarhističnih namerah srbske opozicije so izmišljena. Oblastva so zaprla več osob le zato, da ne bodo mogle proti njim pričati, kako nepostavno so postopala pri volitvah.
ttrftka vlada hoče izvesti razne notranje reforme. Število poslancev hoče znižati z 246 na 150 in odrediti, da se bodo volili po provincijali ne pa po posebnih volilskih okrajih. Da pa častniki ne bodo preveč silili v zbornico, hoče precej prikrajšati pravice onim častnikom, ki bodo poslanci. Pri zadnji mobilizaciji so rezervisti le počasi prihaja]I, zato je Trikupis predložil zakon, da bodo rezervisti ki prepozno pridejo, ravno toliko dnij morali ostati pri zastavi, kakor oni, ki pridejo ob pravem času. Nadalje hoče predložiti zbornici več zakonov o ure-jenji financ.
Danes se bode otvorila Kalijansuji zbornica. Opozicija hoče takoj z začetka vlado napasti z energičnimi interpelacijami, da se tako jasno določi, kako je razmerje strank v zbornici.
Veliko veselje bilo je mej angleškimi konservativci, ko je bila irska predloga zavržena. V zbornici navstal je bil velik hrup. Nekateri poslanci so skočili na klopi in mahali s klobuki. Konservativni listi mislijo, pa pri prihodnjih volitvah ne bode zmagal Grladstone, da je sedaj uničena njegovo državniška slava, liberalni so pa trdno prepri-šani, da se bode prej ali sloj Ircem dovolila avtonomija. Konservativci pri volitvah tako ne bodo dobili take večine, da bi mogli sami prevzeti vlado, ako jih ne bodo podpirali Irci.
Dopisi.
Iz Trsta 8, junija. (Ivan Doli nar in njegov pogreb.) Zatisnil je oči zopet jeden iz-mej prvoboriteljev naših, kateri se je nevstrašeno in smelo z besedo in dejanjem vedno potegoval za naše pravice. Ivan Dolinar, mož katerega so z jedne strani tako spoštovali, tako ljubili in čislali, z druge strani pa tako črtili, zaničevali — in obrekovali, počiva v hladnem grobu, kamor strasti, prepiri in boji več ne segajo. Da je bil za Slovence v Trstn Dolinar znamenita oseba, pokazal je njegov sprevod, katerega se je udeležilo gotovo nad tri tisoč ljudij vseh stanov in slojev tukajšnjega naroda. Vsa društva, izvzemši čitalnico, poslala so vence, s katerimi je bil voz kar pokrit, nekoliko bo jih pa deputacije nosile pred vozom. Sprevod se je pomikal skozi najživahnejše ulice Via Barriera vecchia, Corso in Via St. Antonio, ob straneh bilo je kar črno gledalcev. Prostorna cerkev sv. Antona bila je sprevodnikov dubkom polna. Dvajset Sokolašev udeležilo se je v opravi pogreba ter skazalo zadnjo čast svojemu odborniku in ustanovniku. Da ustauovniku i Katero društvo je v Trstu, vprašal bi lebko, da ga ni Dolinar ustanovil ? Mislim, da jih bodote malo našteli. V svojem  času ustanovil je i društvo in list
i „Edinost", ustanovil „Sokola", ustanovil „Delavsko ! podporno društvo", stekel si je zaslug za „Rojan-; sko čitalnico",   da i aveteransko  društvo"  ima se j njegovej delavnosti mnogo zahvaliti.  Ako bi ne bil I druzega  storil,  menim,  da bi mu že zato Tržaški j Slovenci  morali  vedeti hvalo ter obran ti s| njega i ime v večnem, blagem spominu.   A storil   je še i ved? kot agitator bil je Dolinar neprecenljive vred-i nosti. Tu pač nemamo v Trstu nikogar, da bi stopil na njegovo mesto. Dolinar poznal je vsacega no samo v mestu, ampak tudi v okolici, in vse količkaj uplivne ljudi po vsem Primorskem.   Ni je bilo volitve, no v mestni Tržaški, ne v istrski deželni in ne v državni zbor, da bi Dolinar ne bil zastavil vse svoje sile in ves svoj denar v prospeh in zmago naših kandidatov.   Izvestno  bi brez Dolinarja in Steletovih pevcev pri zadnjej volitvi v državni zbor v naši okolici ne bili tako sijajno zmagali proti italijanskemu nasilstvu in — denarju, s katerim so okoličane podkupovali. Ko so bile volitve razpisane, Dolinarja kar strpelo ni več v mestu; hitel je iz sela v selo, od moža do moža, spodbujal in učil, koga naj  volijo in zakaj  naj ga volijo.   Kakor nobeno ljudstvo na svetu, tako tudi naše ni odveč idejali-stiško, sama beseda, posebno pisana se ga ne prime, tu je treba najprej žive besede in pa tudi kaj konkretnega, kar se lahko prime, prigrizne, če treba tudi v kozarec ulije ter premoči z njim žejno grlo. To politiko tirajo naši nasprotniki, in ako se hočeš uspešno proti njim boriti, moraš je pobijati z istim orožjem, klin s klinom,  veli še narodna modrost. Agitacija mu torej ni „nesla" in vender je agitoval, kakor še nikdo pred njim in morda nikdo za njim. On je znal z ljudstvom občevati, kakor le malo kdo, pridobil je narod koj na svojo stran in v tem baš je ona nepridobljiva agitatorska moč, proti ka-terej se i denar neuspešno bori.   Da ukljub Doli" narjevej neumornej agitaciji nesino vselej zmagali, ne bode se čudil, kdor Tržaške in istrske razmere pozna in ve kako malo imovitib, nezavisnih  in zavednih mož imamo mej narodom.   Ob takih prilikah okoristili so se njegovi nasprotniki; da bi svoje neuspehe malo olepšali in prikrili, deli so Dolinarja in njegovo delovanje na kritično rešeto in kritiko-vali so ga in sumničili — in ... Ali naj bode, gospoda, sedaj ste sami,   pokažite, da i sami .;vse morete! Prenehajo naj prepiri, zjedinite se v složno delovanje. — —
Tudi Dolinarjev „Juri s pušo" imel je svoj pomen za našo okolico in Istro posebno. Dovtipi in zabavljice, ki jih drugod še razumeli neso, imele so v Istri in pri nas svoj efekt, kjer so strele greš ■ nika v živo zadele!
Kot človek bil je Dolinar prijazen, uljuđen z vsakim, bil je dobrega srca, pomagal je, kjer je videl revo in potrebo, po svojej moči, ne da bi s tem iskal slave ali hvaležnosti. Bil je blag, pošten in zvest prijatelj.
Nesreča, ki je zadela njega, zadela je i nas in s solznim očesom in obupnim srcem stojimo na komaj zasutem grobu moža, ki je vse svoje sile in ves svoj čas posvetil narodu svojemu, kateremu je bilo gasio: „Sveto služimo sveti domovini! Bodi mu zemljica lahka in večen spomin mej namil
S Krškega 8. junija. [Izv. dop.] Po dolgem spanji se je odbor našega „bralnega društva" ven-
ročilo o izvrstnem duhu, ki naudaja 15. voj, o izvrstnem stanji posamičnih čet, katere so kot pred-straže domače kulture hkratu z zadovoljnostjo in požrtljivostjo dodelale prava rimska dela in jih še delajo. 15. annadni voj, ki se veduo preminjajoč obnavlja iz vseh druzih vojev, iu je Vendar popolna celota, kojo prešinfa jeden in isti duh, kaže v ma leni, kaj dela iz skupne c. kr. vojske nepremakljivo telo. Sinovi \>eh narodov čutijo se v tekmovanji, kar se tiče zvestobe, udanosti in službene marljivosti, kot bratje zjedinjeni pod cesarskim Črno-rumenim praporom. Ko trkneino na zdravje vrlega 15. armadnega voj a in njegovega vzglednega poveljnika, zakličiino slavo tudi vsem našim tovarišem skupne vojne moči države*" Ta napitnica, katera poudarja skupni duh vojske, bila je hudo razdra-žila madjarske živce. Grof Appomi je zaradi tega interpeloval vlado v zbornici. V svojem govoru je vodja zmerne ogerske opozicije trdil, da skupna državna misel nasprotuje ogerskemu državnemu pravu. Tradicije ogerske ustave nasprotujejo temu, da bi vojska imela kako domišljeno domovino. Nikdar in nikoli ne bomo v tej deželi čutili druzega kakor ogersko domoljubje. MinUterski predsednik Tisza je v odgovoru na interpelacijo izjavil, da se skoro v vsem strinja z grofom Apponyi-jem. Tudi on tedaj ne odobrava, da bi se mej ogerskimi vojaki gojil kak drug duh, kakor madjarsko domoljubje in zatrjeval je, kazoč na to napitnico, da izjav mož, ki v resnici nemajo vodstva vojske v rokah, ue smemo zmatrati za izjave vodečih krogov, da tedaj take izjave ne morejo popačiti vojskinega duha. Cesarsko pismo pa naravnost odobrava stare tradicije vojske in mej te stare tradicije spada tudi skupni duh vojske. Če primerjamo cesarsko pismo in nadvojvodovo napitnico, vidimo, da v obeh veje popolnem isti duh, duh, ki nasprotuje madjarskemu šovinizmu. Pa tudi jasno je sedaj, da s Tiszinim postopanjem nikakor neso prav zadovoljni na Du-naji. Morda ima Dunajski dopisnik Germanije prav, ki trdi, da se Tisza ne bode mogel drugače pomagati iz zadreg, kakor da odstopi. — V Pešti se pa v tem nadaljujejo ulični izgredi. Predvčeraj so pokopali onega delavca, katerega je policija ubila pri izgredih. Pri pogrebu se je bilo zbralo mnogo naroda. Na krsto so položili več šopkov in vencev. Poslanci nezavisne stranke so korporativno prišli k pogrebu. Vseučilišniki in delavci so poslali svoji deputaciji. Predno se truplo vzdignili v bolnišnici, je predsednik akademičnega društva, umršega nagovoril tako: „Tvoji rani sta te naredili velicega. Pri tem žalostnem obredu nečemo preiskavati, kdo te je umoril, zadovoljimo se s tem, da glasno za-kličemo: Če si bil domačin, hvaležen ti bode narod, če si tujec,je tvoja zasluga še večja". S tem nagovorom izročil je krsto deputaciji delavcev. Na to je zaklical poslanec Verhovay: „Naša dolžnost je, da sprejmemo velikega mrtveca k poslednjemu počitku na pokopališče. Na pokopališči je Verhovav imel sledeči govor: „Čemu smo prišli? Gotovo ne zaradi tega mrtveca, ampak zato, ker je padel za narodno idejo. Prišli smo, da demonstrujemo za one ideje, katere je pred 37. leti uničeval Hentzi. Če drugi venčajo onega grob, storimo mi še tisočkrat več, če se zberemo okrog groba tega mučenika, ki je pal za domovino, ne pa za plačo kakor oni. Kaplja take krvi je već vredna, kakor 1O0O sabel Janskega. Prišli smo, da izjavimo, da znamo umreti, a se ne damo onečastiti. Ne železni angelj, ki varuje Hentzijev spomenik, ampak venci, ki pokrivajo ta grob, delajo mrtveca velikega in slavnega. Ako imajo oni vojake, imamo mi honvede in pripravljeni smo umreti za domovino." Ni čuda, da se ponavljajo izgredi, ko državni poslanci s takimi govori hujskajo. Že popoludne se je zbiral potem narod po ulicah, pojoč Kossuthovo pesen in razgrajoč. Kjer so izgredniki videli kakega policista, zmerjali so ga z morilcem. Dijaki so imeli popoludne shod in sklenili delati na to, da Ogerska dobi .   - —    . i _
naudušenim nasmehom! . . . — „E ne! Kolosov nij tak." Hotel sem opomniti Bobova, da bi se bil moral g. Kolosov sam javiti pri meni; a ne vem, čemu sem poslušal Bobova ter šel z njim. Bobov privel me je v neko temno, krivo in ozko ulico Moskve . . . Hiša, v kateri je stanoval Kolosov, sezidana je bila na stari način, odlikovala se je s temoto in nepriličnostjo. Prišla sva na dvorišče: tolsta ženska razobešala je perilo na vrv potegneno od hiše k plotu . . . otroci kričali so na leseni stolbi. . .
— K stvari! k stvari! zakričali smo.
— Vidim, gospoda! vi ne ljubite prijetnega, temveč zahtevate samo koristno. Naj bode! Skozi temen in ozek prohod prišla sva do sobe Kolosova: — ustopila sva. Gotovo imate blizek pojem o tem, kaka je soba revnega dijaka. Ravno pred dvermi na komodi sedel je Kolosov ter kadil iz pipe. Prijateljski podal je Bobovu roko in meni se je spodobno poklonil. Pogledal sem Kolosova in takoj občutil sem neko neodtrzno zanimanje zanj. Gospoda! Bobov se nij motil: Kolosov bil je v resnici nenavaden Človek.
Dovolite, da ga vam nekoliko podrobneje opišem. Bil je precej visoke rasti, vitek, okreten in ne
neprijeten. So lice . . . Prepričan sem, gospoda, da je jako težko opisati lice kogarkoli. Lahko je pregledati pojedino vse znamenite poteze; a kako povedati komu drugemu to, kar sestavlja posebno lastnost, bistvo baš tega lica?
— To, kar Byron imenuje: „Ahe music of the face" opomnil je neki slok in bled gospod.
— Tako je . . . Vsled tega pa se hočem omejiti le na jedno opazko: ta posebni „nekaj", o kojem sera sedaj omenil, obstajal je pri Kolosovu v brezskrbno veselem in smelem izrazi lica, da še v nasmehu nenavadno očarljivem. Roditeljev svojih ni pomnil, odgojili so ga za malo plačo v hiši nekega oddaljenega sorodnika, kojega so bili vsled pone-verjenja odpustili iz službe. Do petnajstega leta živel je v vasi; potem preselil se je v Moskvo k stari, gluhi popovki, preživel je pri njej dve leti, ustopil na vseučilišče in se pričel živiti s poučevanjem. Učil je zgodovino, zemljepisje iu rusko slovnico, dasi je imel o teh vedah le slab pojem; a prvič uvela so se pri nas na Ruskem ^poučevanja" nenavadno dobrotvorna za oskrbovatelje; drugič pa so bilo zahteve vrlih kupcev, ki so izročevali izobrazbo svojih otrok Kolosovu, jako omejene. Ko-
losov ni bil ne osornež ne humorist; vi, gospoda* pa si ne morete misliti, kako radi smo se vsi pokorili temu človeku. Mi smo ga kar nehote ljubili; njegove besede, njegovi pogledi, njegovo kretanje bilo je polno mladeniške ljubeznjivosti, da so bili vsi njegovi tovariši zaljubljeni do ušes vanj. Profesorji smatrali so ga neglupim mladeničem, a „brez velikih sposobnosti j" in lenim. Prisotnost Kolosova dajala je poseben značaj našim večernim sestankom: naša veselost ni pri njem nikdar prehajala v neizobraženo prepiranje; vsi postali smo otožni — ta poluotroška otožnost javljala se je pri njem v tihem, časih precej modrem razgovoru, nikdar pa se ni spreminjala v hlinbo. Vi se smejete, gospoda . . . razumem vaš smeh; res, mnogi izmej nas postali so potem popolni izgubljenci; a mladost . . . mladost . . .
— Oh talk not to me of a name great in story — The days of our youth are the days of our glory . . ,*)
dejal je znani bledi gospod.
*) O, ne govorite mi o slavnom imeni — Dnevi našo mladosti, dnevi naše slave . . . (Dalje prib.)
dar le zdramil ter Bvetu pokazal, da še živi; kajti pretočeno nedeljo je s pomočjo domaČih in nekaj tujih pevcev in pevk priredil veselico ni korist rev nim šolarjem ljudske šole. Vspored koncerta so pevci in pevkinje kaj dobro zvršili, — le škoda, da občinstvo ni bilo tako zastopano, kakor smo pričakovali. Iz bližnje okolice je prišlo malo ljudij — skoro nič (izvzemši Videm), akoravno je bilo popo-ludne najlepše vreme.
No, zdaj naj pa še koncert nekoliko opišem. Vseh točk ne bom omenjal, kajti več je bilo tacih, o katerih sem svoj  čas že pisal.   Pred  vsem naj omenim skladbo  „II. Leonard-ovo — Grande Fan-taisie Militaire" za gosli in glasovir in ono od „D. Alard-a — Fantaisie de concert sur Faust." V obeh točkah je gosp. Parma zopet pokazal, da je pravi mojster na goslih.   Vsak glas je bil čist in vse je tako izvrstno izpeljal, da si boljšega pač misliti ne moremo.   Občinstvo je g. Tarmi z burnim ploskanjem čestitalo.   Tudi gospica spremljevalka na gla-sovirji:  M. Vesnerjeva  je prav dobro igrala — isto tako v drugoj točki g. Rot. Izme pesnij mi je omeniti: „Planinski raj," nov — še nikjer natisneni mešani zbor od g. dr. B. Ipavic-a, katerega je poslal g. Šušteršič-u.   V tem zboru je nastopilo pet gospic in jedna gospa.   Tu naj povem,  da so — razen jedne — vse od učiteljskega stanu:  tri učiteljeve gospice iz Vidma, gospica učiteljica s Krškega in gospa nadučiteljeva tudi od todi. Nekatere Krške dame neso hotele sodelovati (ne vem zakaj?), akoravno je bil namen  blag — in za  Krške revne otroke! — Vse pevkinje so pos-bno dobro pele in poslušalcem je ta krasna pesen jako dopadla. Želeti bi bilo, da bi mešani zbor večkrat nastopil. — Posebna hvala gre g. ŠušteršiČ-u, ki je dame naprosil, da so blagovolile pomagati. —  Pesen: „Želje" bariton solo s spremljevanjem na glasovirji,  je go* spod Medic iz Leskovca izborno pel. Občinstvo mu je burno ploskalo.   G. Trček je pa pokazal svojo spretnost na glasovirji. Oba zbora: „Lovska in Zrinski Frankopan" je občinstvo s pravo zadovoljnostjo poslušalo. —   Smelo smem trditi, da je bil to jeden najlepših koncertov, kar so jih pevci tekom šti rih let priredili.  Vsa čast in hvala jim!   Bog zna, bodemo  li še kedaj tako  krasen večer imeli? — Teško, ker pevci nas zapuščajo drug za drugim, ter se   preseljujejo   v  druge kraje —  v druge mesta . . .
Predno končam današnji dopis, naj mi bode dovoljeno zabeležiti, da so se te zadnie veselice — razen treh štirih Krčanov, sami tujci udeležili (domači jih nazivljajo p — ci), če tudi je čisti dohodek namenjen Krškim ubogim šolarjem. Kaj ne, tuji ljudje naj podpirajo domačince? In krj imajo za zahvalo? Pst! Molči! — Še bi kaj povedal, a za sedaj naj to zadostuje . . . Koliko novcev so v ta namen dobili, mi ni znano. Kdor je kaj daroval za uboge otročiče, mu kličemo: „Bog po-vrni! —a.—
Domače stvari.
— (Mestni zbor Ljubljanski) imel je včeraj izredno sejo. Navzočnih bilo je 23 mestnih odbornikov, predsedoval je župan Grasselli. Na dnevnem redu bil je nujni predlog mestnega odbornika dr. M o še ta in tovarišev: 1. da je Njega ekscelenciji grofu Taaffeju poslati spomenico o tukajšnjih dogodkih za poslednjih dnij; 2. da se gospod župan naprosi in pooblašča, da to spomenico osobno izroči; 3. da se uredništvo časopisa „Triester Tagblatt" zbok članka „Die Laibacher Excesse" toži zaradi pregreška proti varnosti časti in da gospod župan v ta namen izbere odvetnika. Odbornik dr. Moschž je jedrnato utemeljeval ta svoj predlog, pre-čital vse dotične članke iz „Triester Tagblatt", „Tagespost" in „Deutsche Wacht", naposled pa izborno sestavljeno spomenico, v katerej se jedrnato dokazuje in tudi dokaže, da je mestni zbor Ljubljanski popolnem pravilno ravnal, da nemški „Turn-verein" ni hotel proslavljati pesnika Anastazija Grlina, ampak le politika grofa Auersperga in da so nemški listi dan na dan pozivali občinstvo na veliko-nemško demonstracijo. To spomenico, ki je pristna zgodovina vse turnarske slavnosti, bodemo vso priobčili, da se vsakdo lahko sam prepriča, kje je resnica, kje pa laž. Nujni predlog dr. Mošeta in tovarišev se je soglasno in z živahnimi dobroklici odobril. Po glasovanji izjavil je župan Grasselli, da bode dobljeni nalog vestno izvršil. Potem pa je nasproti malovestnim časnikom, ki pri vsakej priliki obreku-jejo belo Ljubljano  in trosijo o njej neosnovane
laži, v prvi vrsti proti „Tagespošti", ki je v št. 158 z dne 8. t. m. pisala, da je v Ljubljani ves promet prenehal, da tujci zapuščajo mesto in se preseljujejo na Koroško, konstatoval, da so vse te vesti neresnične, kajti zglasila Ljubljanskih hotelov kažejo, da se je samo preteklo soboto in nedeljo 88 tujcev v Ljubljano pripeljalo. Kar se pa tiče vesti, da tukaj bivajoči tujci kar „en masse" stanovanja odpovedujejo, konstatoval je župan Grasselli, da dosedaj ni niti jedne odpovedi. Mestni odborniki so to z odobravanjem vzeli na znanje, na kar se je seja zaključila.
— (Župan Ljubljanski g. Grasselli) odpeljal se je danes dopoludne z brzovlakom na Dunaj, da izroči ministerskemu predsedniku mestnega zbora spomenico, o katerej je na drugem mestu govor.
— („Deutsche Wacht"), ki ima v tiskovnih zadevah neko posebno izimno stališče, priobčila je v današnji 46. številki v prevodu naš članek „Velikonemške demonstracije — v Ljubljani" in notico „Roka roko umiva, obe pa obraz". Kakor znano, bil je „Slov. Narod" zaradi teh dveh člankov zaplenjen, a gospode pri „Vahterci" kaj tacega prav nič ne briga, akoravno so sami znali, da smo bili zaplenjeni, akoravno so to lahko čitali v „Laib. Wochenblatt" in akoravno je uradna „Laibacher Zeitung" konfiskacijo že proglasila. Komentara k temu ne treba.
— („Tagespost") ima v včerajšnjem večernem listu članek „Die Excesse in Laibach", ki resnici kar s pestjo v obraz bije. Trdi namreč, da so dne 3. t. m. mestni policaji dobili povelje, da ne smejo nikogar prijeti in zapreti, da so žandarmi imeli vezane roke, da neso smeli ničesar storiti, da so se nemški meščani kam-nali, da seje županu v nedeljo skrb za javno varnost iz rok vzela in izročila c. kr. okrajnemu glavarstvu in tako gre dalje laž za lažjo v nepretrgani vrsti. Članek je tako nesramen, da se mora z vso energijo zavrniti, kajti tako pišejo le revolver-žurnalisti, ali pa ljudje, ki že davno sodijo v blaznico, v „Feldhof"*.
— (Nur heiter!) V mestnem zboru Dunaj-kem stavil je nek Stern predlog, naj Dunajsko mesto prevzame Anastaziju Zelenca spominsko ploščo, ki so mu jo turnarji Ljubljanski postavili, v svojo
' last, naj jo prepelje na Dunaj ter ondu postavi na j kakem trgu. Žal, da se je predlog ta odložil in da I torej gospodu Sternu ne moremo poslati zahvalnega pisma. Gospoda Stertia sicer ne poznamo, izvestno poznal pa ga je Gothe, ko je pisal krilate besede: „Es muss auch solche Kautze geben".
— (Laž ima kratke noge.) V vseh nem-ško-židovskih listih bila je te dni vest, da so nepoznani zlodejci Anastazija Zelenca spominsko ploščo na Bledu na kosce razbili. A ta vest je neosnovana laž, kakeršnih smo pri nemških „Pappenheimerjih" iu „Schmockih" že vajeni.
— (Dodatek.) K včerajšnjemu izvestju o Božidara Raiča sprevodu dodati nam je še to, da so v Čitalniški restavraciji pevci peli mnoge domoljubnih pesnij, pri katerih se je posebno odlikoval g. Medena krasni tenor, poleg njega pa v Ipav-čevi „Domovini" g. Puciharja bariton. V imenu vseh, ki so bili tega užitka deležni, izreka se jim najsrčneja zahvala.
— (Za Božidarom Raičem) bode v petek dne 11. t. m. ob 9. uri dopoludne na Dunaji v Alserski cerkvi maša, pri kateri bodo peli pevci „Slovenije" in „Zvonimira".
— (Nova skladba slovenska.) Slavni skladatelj naš, g. dr. B. Ipavec v Gradci je J. K. Kalčičevej pesni „Ne vera", ki je bila natisnena v zadnji številki „Ljubljanskega Zvona", zložil prelep napev (moški zbor in tenor-solo) ter to najnovejšo skladbo svojo posvetil „ vrlemu delavskemu pevskemu društvu „Slavec" v Ljubljani.
— (G. profesor Stritar) pisal je akade-mičnemu društvu „Sloveniji" sledeče pismo: „Slavno društvo! Srčno se zahvaljujem za sijajno slavnost, katero je dunajska „Slovenija" napravila meni in, reči smem, tudi sebi v čast in slavo. Vse se je tu vršilo tako lepo, tako praznično in dostojno, da si „Slovenija" lahko po vsej pravici ta večer zapiše v svojo Častno knjigo. Da bi bila učeča se mladina slovenska, sosebno pa visokošolska, vedno takega duha polna, kakor se je pokazala o tej priliki meni in vsem navzočnim gostom ! „Sloveniji" pa daj Bog, to ji želim iz srca, nji v prid in slovenski domo-
vini, katero vsi ljubimo tako, da naj vedno krepča se in raste, da naj leto za letom mnogo lepega cvetja rodi in obilo plemenitega sadu. Bog živi „Slovenijo" !
Z odličnim spoštovanjem in prijaznim pozdravom ! Josip Stritar 1. r.
častni ud „Slovenije". Na Dunaji, 7. junija 1886.
— (Delnice Narodnega doma v Rudolf o vem) izročuje delničarjem, v Ljubljani biva-jočim, g. dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljaui.
— (V Trstu) umrl je mornar Maletič za pravo azijsko kolero. Tudi v Pulji se je pojavila nevarna ta bolezen.
— (Samomor.) Ustrelil se je pretekli ponedeljek v SemiČi tamošnji poštar Tomazin. Slabo gmotno stanje gnalo ga je v smrt. Zapustil je ženo in sedmero nedoraslih otrok.
— (Razpisana) je župnija pri sv. Barbari v Halozah, katere provizorjem je postal g. Martin MeŠko.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Ivanec 9. junija. Raičev duh je duh slovenskega naroda. Ta duh ne pozna smrti! kličejo Hrvatje in Slovenci v Ivanci.
K u č njak, Vojska, Hadžija, Tepser,Kuković, Vavrović, Vabić.
Dunaj 10. junija. Zbornica poslancev: Kronawetter predlaga, da se voli odsek, ki hi preiskaval, kako se društvena postava delavcem nasproti izvršuje. — Zakon, da se sme kuruza iz Bolgarske in Srbske carine prosta uvažati se vsprejme. Zakon proti socijalistom vsprejel se je v tretjem branji s 186 proti 46 glasom.
Budimpešta 10. junija. Zbornica poslancev vsprejela je pri imenskem glasovanji carinski tarif s 151 proti 113 glasom za podlago podrobnej debati. Predlogi opozicije torej odklonjeni.
Monakovo 10. junija. Sploh se čuje, da kralj zaradi teške bolezni, konstatovane z merodajne strani, ne more več vladati. Pričakuje se, da v kratkem princ Luitpold 'prevzame regentstvo in da se skliče deželni zbor.
Rim 10. junija. Prestolni govor pravi, da so razmere z vlastmi ne samo prijateljske, temveč najsrčneje. Jedinost Evrope zaprečila je zopet konflagracijo. Lojalno in energično sodelovala je Italija, da se vzdrži mir, ki ga zahtevajo interesi civilizacije. Z nadaljniin razvojem mora Italija dokazati, da je mogočen element miru
Belfast 10. junija. Včeraj so bili prav resni izgredi. Katoliki napali so policijo, katera je streljala. Petero mrtvih, veliko ranjenih.
Peterburg 9. junija. Za letošnji nabor novincev treba 235.000 mož.
London 9. junija. Kraljica je dovolila, da se zbornica razpusti, a ni še določeno kdajl
Rim 9. junija. Izvestje o koleri: V Benetkah 21 zbolelo, 11 umrlo, v Bari 4 zboleli, 2 umrla.
Zahvala.
Podpisano društvo izreka svojo najprisrčnejšo zahvalo vrlim narodnim Žavčanom za preprijazen vsprejem ob priliki izleta v Žavec, prostovoljni požarni straži za udeležbo in njenemu načelniku gosp. Hauzenbihler-ju, gospem in gospodičnam za krasen trak k zastavi, gospodični Rob le ko v i za prisrčen nagovor in vsem došlim gostom, ki so povišali slavnost.   Na zdravje!
Odbor »Savinjskega Sokola":
Tujci:
9. junija.
Pri Nlonut Roif z Dunaja. — Dr. Codelli iz Trsta. — Schulz, Szciner iz Karlovca. — Fossler iz Prage. — LilleS z Dunaja.
Pri Malici j Fischer, Kornstein z Dunaja. — Eppicb iz Budimpešte. — Boršečnik, Herz iz Maribora. — Codelli iz Gorice. — lioingrubor, Krobath z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
g Cas opa-Q zovanja j	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebi)	Mo-krina v mm.
:=» 7. zjutraj § |.2. pop. "? 9. zvečer os 1	726*51 mm. 72784 mm. 72930 mm.	14-8° C 17 8« C 148 • O	al. zah. si. j z. si. jz.	obl. obl. dež. ■	10-70m«. dežja.
Srednja teraporatura 158n, za 231 nad normalora.
ZD-u-z^aJslsa, "borza,
dne" 10 junija t. 1.
(lavirao telegrafično poročilo)
Papirna renta.......... 85 gld. 20 kr.
Srebrna renta.......... B6   a   60 ft
Zlata renta........... U ti   „   80 „
5° 0 marčna renta......... lOl   ,95 m
Akcije n:i rodne banke....... 876   a   — „
Kreditne akcije   ......... 282   ,   60 „
London  ... 126   „ 35
Srebro........... _   p   - „
Napol. ......... 10,   05 m
C. kr. cekini    .   . ..... 5   „   94 m
Nemške marke......... 61   „   92 „
Košnja v najem.
Na travniku (nekdaj Erbergovem) v Prulah oddala se bode letošnja košnja (seno in otava) V sredo po binkoštih 16. t. m. ob 9. uri na mestu pri šupi kosoma po jeden oral v najem.
Tudi šupa se odda v najem. (426) Povše.
Prostovoljna dražba.
S privoljenjem c. kr. deželne sodnije v Ljubljani bodem podpisani po dražbi prodajal dne
15. junija t. 1., to je v torek po binkoštih, dopoludne od 9. do 12. ure in če bo treba tudi od 2. do 4. ure popoludne, — sedem po 400 gld. cenjenih delov svojega, poleg Cerkvene ulice v Trnovskem predmestji v Ljubljani ležečega travnika, pare št. 83/6 in 83/7.
Dražbo vodil bode c. kr. notar p. n. gospod dr. Jarnej Zupane kot sodnijski komisar.
V njegovi pisarni leže na ogled dražbeni pogoji, zemljeknjižni izpisek in razdelilni načrt.
Po pogojih mora položiti vsak ponudnik pred ponudbo 5°/0 varščino v gotovini v roke dražbenega komisarja.
Ker so za prodajo namenjeni prostori zelo pripravni za zgradbe, uljudno vabim vse tiste, kateri si žele takih prostorov, da pridejo v torek na tu opisani travnik.
V Ljubljani, dne" 6. junija 1886.
(427—1) Jakob Peršin.
gcs. icooooooooooooooo oooooooobooooooo
y našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnicah knjiga:
Zlatorog.
{plCLTLt7X&7xCL   Ji T* CL T" IJ t C CL
spisal
Baii»ihach.
Z dovoljenjem pisateljez-itn in zaloznikovim preložil ANION FUNTEK.
Cena elegantno vezani knjižici 2gtđ,
Anton Funteh, dobro poznat po svojih izvornih pesniških proizvodih, podaril je slovenskemu narodu se svojim preiiodom Baumbachove poezije *Zlatorog», ki se je kot pravljica do denašnjega dne" ohranila pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. Knjiiica, kaj bogato iti najelegantneje opremljena, bode gotovo vse rodoljube zelo obradostila, ki imajo srci in smisel to ta pesniški umotvor, e~egar dejanje se vrli tla našem romantičnem Gorenjskem.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
i ocoooooooooooooeoooooooooooooodcoooć
j (351—4)
!*■*<>« 1 a sv i »o eeiti
malo posestvo s hišo
in drugim poslopjem
v obližji Domini, na cesti Domžale-Kamnik ležeče b 4 oralom vrta, njiv in travnika, slednji 3 orale velik, tik hiše in pri vodi (jeden del Bistrice) ležeč, je zelo pripraven za zgradbo kako^ tovarne, žage ali mlina, z zdravo in lepo lego. — Čez jedno njivo peljala bode železnica Ljubljana-Kamnik in hiša z vrtom in travnikom je le nekaj sežnjev od projektirane postaje „Domžalo" oddaljena. Natančneje se izve ,.l»uuaj*k» cesta št. 11". (418—2)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Petarija, troma in stanovanje
v hiši Nt. h«» v Postoj inl se da v iiajim. Ponudbe uaj bo pošljejo A. Kraigher-j m v l»ostojini. (379—1)
♦♦♦♦♦•»♦»«»♦»+♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦
Kćem
oženjenega,   slovenskega in  nemškega  jezika zmožnega
mesarja,
ki bi pri meni v službo stopil, tako da bi imel mesnico v oskrbi in meso, koje bi mu jaz spravljal, pod Bvojim lastnim poroštvum sekal ali pa da bi od mene vito mesarijo v najem viel. — Vsakako pa bi moral pod ugodnimi pogoji od mene v najem vzeti točenje žgantce s primernimi prostori. — Natančneji pogoji zvedo se pri meni samem.
V Ormož i 5. junija 1886.
Andraž Pravdič,
(413—2) mesar in posestnik.
I I I 1 I I I I I I I I I I I I
priporoča (410—3)
: zlate in srebrne ure
po nizkih cenah
: Viljem Mholzer-jeva udova
na Prešimovem trgu.
1111111111111111
se bode v soboto dne 12. junija ob 1/aQ. uri zjutraj na travniku „ Mesarica" (18 delov) v RlestJICIll logu oddajala.
424—2) J- Rode-Dogan.
(-
Umrli so :
6. junija: Ana Kataver, 2 leti, strojevodjeva hči, Poljanska cesta št. 18, za spri-denjem krvi. — Ana Sparo-vic, zasebnica, 71 let, Kravja dolina Št. II, za starostjo. — Pavi Šegatin, njakarjev sin, 4 leta, Trnovske ulice št. 3, za davico.
7. junija: Anton Skupčar, delavčev sin, 2 dni, Poljanska cesta štev. 57, ztv j etiko. — Katra PolanSek, delavka, 35 let, Sv. Petra cesta št. 62, za jettko. — Fran Bahovec, učiteljev sin, 2 leti, Sv. Florijana ulice št. 35, za davico.
8. junija: Franja Gaber, mestna uboga, 75 let, Žabjak št. 7, za starostjo.
V deželnej bolnici: 3. junija: Josip Dolinar, delavčev siu, 2 leti,  za slabostjo.
Od visoke vlade ^        j§l ^je5* Veličanstva
švedskega le r a 1 j &
privilegirani    "^SSffinO dr. Fr. Lengiel-ov
rezo? balzam.
Že sam brezov Bok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zsidobi pa Čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, loei|o se *.«■ drugI dan  neauatne luskine od polti, lil postane vsled tega cisto j bela In trtla.
B Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in kozave pike ter mu daje mla-
M dostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, J žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. Cena ■ vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr.
š Zaloga v LJubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Jl, lekarnarji; glavna zaloga Z na Dunaji pri W. Hean-n. i.2y—♦>)
Za društveno  restavracijo  išče se pošten
Pogoji jako ugodni. — Kje? pove upravništvo „S!o-venskega Naroda". (417 — 2)
pogrebnega društva
„Marijine bratovščine".
Društvo Marijine brntovščine v Ljubljani napravi
i DOBRODELNO L0TEEIJ0,
katere namen jo
ustanova zavetišča
•
i
i
«
kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudje zavetišče in vso oskrbnost brezplačno.
Ta loterija je z odlokom vis. c. kr. finančnega ministarstva unč 21. septembra 1885, št. 28.60G, dovoljena.
Osnovana je na podlagi 50.000 srečk po BO krajcarjev,, ki bodo zadele 2000 dragocenih iu \ sit K«-nt u koristnih dobitkov v skupni vrednosti ."ioimi goldinarjev. Vsaka pet in dvajseta srečka gotovo zadene.
Srečkanjo bo v Ljubljani 1. decembra 1880 v pričo vluduegii zastopnika.
Srečke imalo na prodaj: Na Poljanski cesti: trgovka Marija Ojstril: na cesarja Jonipa trgu: Ur basova trafika] v Špitulskih ulicah: Majorje va trafika: na Mestnem trgu: trafika Svatok, trgovec Tur k in zlatar spar'oT*6; na Starom trgu: trgovca Elaznik in Ribic; na Sv. Petra cesti: pri društvenem načelniku Bega liju, v brivnioi Pukovnikovi in knjigovez Fr. De?.man; v Kolodvorskih ulicah: puškar Dimio; na Marijinem trgu: trgovec Bučar; v Slonovih ulicah: trafika P r o s en če v a; v Selcn-biirgovili ulicah: trafika v Čitalnici; na Dunajski cesti: trafiki Bolč in U laž ter trgovec 8 pohištvom Dogan: vrh tega mnogi poverjeniki družbo sv. Molior j a. (344—3)
!
i i i »
»
i
l
Dobrovoljna
Na gospoštiji „Božjakovina" (željeznička postaja) prodavati će se dne l6tog i siietlecih dana mjeseca lipnja t. g. putem dobrovoljne dražbe do
20O0 vedara
š.mhwmmm vi
rasnih god.išt
Dražbovati će se po lagvih, kvipac dužan je položiti kupovinu odma u gotovom.
Upraviteljstvo dobara.
^ sv. M ohorj a. (o**—o j i
Izdateli iu odgovorni urednik: Ivau Želez nikar.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".
00
SH