(TI v • lecai LX a in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa celo leto 7 kron pol leta 3 krone 50 , — po za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. j dvakrat 24 vin. > trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani januvarja 1902. i . i p0|jfl£nj oddelek. vori, da ta parlament nima zmožnosti,, da bi izpol- njeval svojo vlogo v državnem organizmu; da postane ta parlament tudi v trenutku, ko pridejo na odločilnem letu. Prestopili smo torej v leto, v katerem poteče cela vrsta usodepolnih terminov. V tem letu se konča veljavnost različnih zakonov in mejnarodnih pogodb, glede katerih se nam skoro vsak dan, zdaj s te, zdaj z druge strani, slovesno zatrjuje, da se mora njihova veljavnost podaljšati na vsak način, ker je sicer uloga avstro-ogrske monarhije kot evropska velesila čana in sicer končana za vedno. dnevni red vprašanja, zadevajoča ohranitev sedanjega ustroja monarhije in evropskega ravnovesja, žrtev svoje slabosti in svoje zdrobljenosti tako, da ne bo kos dani mu nalogi. In vedno se dostavlja, da si bo v tem slučaju država pač morala pomagati brez parlamenta se kon Z zadnjim dnem tekočega leta poneha veljavnost: Trozveze, to Je politične alijenee mej Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Italijo; , Trgovinskih pogodb, sklenjenih parlamenta, ter bo prisiljena, lotiti samega. Resnica je, da prinese letošnje leto parlamentu odgovornosti polne naloge, ali vender se mora priznati, da parlament kraj vse svoje notranje nejedi-nosti nikakor ne zasluži gorenjih očitanj. Vlada naj le predloži parlamentu ugodno, avstrijske interese res varujočo nagodbo, in hitro pokaže, da ima parlament tako voljo kakor se tudi mej zmožnost, izpolniti svojo nalogo. In nagodba je jedro našo monarhijo in celo vrsto evropskih držav, v prvi vseh teh predlog, katere bode rešiti tekom letošnjega leta, kajti če pade nagodba, so pokopane tudi vse druge pogodbe in postave. Ako bi vlada predložila dobro, cislitvanske ko- vrsti z Nemčijo in z Italijo; . Avstro-ogrske nagodbe, to je tiste pogodbe, s katero je mej obema polovicama naše monarhije zagotovljena trgovinska in carinska jed- risti krepko varujočo nagodbo, potem bi parlament i * notnost; taki nagodbi ne delal težav in bi vzlic vsem obsto- Zakon o vojni organizaciji obeh dr- ječim nasprotstvom in nerešenim problemom tako nagodbo odobril. Toda nagodba, za katero se zavzema Vsaka teh pogodb in teh zakonov je< življenskega vlada, je slaba in avstrijskim interesom škodljiva. Kar žavnih polovic naše monarhije. vprašanja za našo državo in je torej odločitev vsaki teh točk največje važnosti. o sta Badeni in Bilinski dogovorila z Madjari, to je na veliko škodo naši državni polovici Naj bi vlada že očigled temu vsiljuje se pač vsakomur vpra- vender enkrat povedala po pravici, da so v tej za-šanje: Kako smo pa pripravljeni za rešitev teh kom- devi zanjo jedino merodajni dinastični interesi, da pliciranih in težkih vprašanj, kako pa sodi prebivalstvo zaradi dinastičnih interesov hoče, naj obvelja dogovor- oziroma njega zastopstvo, namreč državni zbor, o tej važni nalogi ? jena slaba nagodba. Ugodne in pravične nagodbe nečejo Madjari, nego izkoriščajo prav brezobzirno svoj Vlada dolži državni zbor skoro dan na dan, da položaj in svojo moč, dobro vedoč: Kar je mogoče mu ni čisto nič mar za najvažnejše in najpomemb- storiti, vse se stori na Dunaju, da se ohrani trgo-nejše državne zadeve, da se nikakor ne zaveda svoje vinsko in carinsko jedinstvo mej Avstrijo in Ogrsko, dolžnosti. V vseh mogočih varijacijah se piše in go- ker na Dunaju ravno vedo, da je to jedinstvo še ■ 4 Stran 12. * Letnik LX. jedino jamstvo za ohranitev skupnosti, za ohranitev stališča Avstrije v koncertu evropskih velesil. Za to skrajno slabo odbo pa najbrž ne bo Strankarski shod nižjeavstrijskih krščanskih soci-jalistov se je vršil te dni na Dunaju. Značilna sta bila samo dva govora. Princ Lichtenstein je pojasnjeval, da je ustava v nevarnosti ID da bodo morali dobiti večine v dunajskem državnem zboru in tako drugi državni faktorji vmes če se parlament ne uda. Dr. Lueger pa je protestiral, nam utegne konec veljavnosti nagodbe in drugih pogodb in zakonov prinesti tudi konec sedanjega poseči, da se iz posameznih, Nemčiji pripadajočih dižav podpira banje , gi- parlamenta. Visoki krogi hočejo, naj se nagodba na vsak način, če treba tudi z največjimi žrtvami, ob- „Proč od Rima". Afera bivšega poslanca Wolfa. V kratkem se bo mesto vršila v Trutnovu dopolnilna državnozborska volitev odstopivšega vsenemškega poslanca Wolfa. Le-ta na se novi, in zaradi tega moramo biti pripravljeni tudi pusti po svojih prijateljih zopet kandidirati. Takorekoč v pred- na eventuvalnost, da se bode temu prizadevanju večer volilnega boja so Wolfovi nasprotniki pojasnili celo afero, žrtvoval celo parlament. Politični krogi si ne delajo nikacih iluzij glede vsled katere je Wolf bil primoran odložiti svoj mandat. Wolf je bil zapeljal hčer svojega somišljenika poslanca Tschana. jej preskrbel zdravil, da bi bila provzročila abortus, a ko se ta bodočnosti parlamenta. Jasno jim je, da je položaj ni posrečil, jo je pregovoril, da se je udala Wolfovemu prijatelju skrajno kritičen, toda jasno jim je tudi, da parlament Seidlu, ki se je tudi res ž njo poročil. Žena je pozneje očetu ne bo kriv ako pride državni prevrat, ampak da zadene krivda druge faktorje, kateri hočejo jedinstvu z Ogrsko žrtvovati vse, tudi najvitualnejše interese Cislitvanske. našega slovenskega stališča pa lahko rečemo, da nam je vse jedno, kaj se zgodi s tem parlamentom ker zastopstvo slovenskega naroda v tem parlamentu in možu vse priznala. To je dalo povod dvoboju mej Seidlom in Wolfom in je provzročilo, da je Wolf moral odstopiti. Bosna in Hercegovina. Zadnji čas so po ogrskih listih krožila jako detajlirana poročila glede aneksije Bosne in Hercegovine ter uredbe njenega državnopravnega položaja v okviru monarhije. Kakor poroča n Fremdenblatt u v veleofici- joznem razglasilu, so te vesti do cela neosnovane; Bolgarska. Vlada je od sobranja zahtevala, naj mu dovoli dvamesečni budpetni provizorij. Sobranje je to za- itak ne more priti do nobene veljave in ker na ne- htevanje odklonilo. Vsled tega je vlaia parlament takoj raz- naravnih privilegijih osnovana premoč nemškega zastopstva v parlamentu ne privošči slovanskim narodom niti trohice pravičnosti. Naj se zgodi karkoli, Slovenci gledamo bodočnosti lahko ravnodušno v oči, ker je očitno, da nam noben prevrat ne more škoditi. Brez pustila Nemčija, V sredo se je sešel pruski deželni zbor. Zasedanje je bilo otvorjeno s prestolnim ogovorem. ki napoveduje brezobzirnejši boj proti pruskim Poljakom. Italija. Vest, da se je Italija porazumela s Fran- cijo glede Tripolitanije, provzročila velikansko prelivanje centralnega parlamenta je Avstrija nemogoča, a naj črnila. Očitno je, da sta se ti dve državi zjedinili, da se Ita- se novi centralni parlament osnuje na katerikoli pod- lagi, taka domena nemških strank, kakor je sedanji parlament, ne bo na noben način. Z. Politični pregled. Notranji položaj. V nekaterih dnevih se začno predpriprave za takoimenovana spravna pogajanja mei Čehi in Nemci. V obče je sodba o eventualnih uspehih teh spravnih pogajanj jako pesimistična. Značilno je, da se je slišal celo glas, da se državni zbor sploh več ne snide, ako spravna pogajanja ne obetala uspehov. Sicer pa je ravno sedaj za- vladala neka posebna molčečnost in se le obeta, da bo državni zbor do Velike noči morda vender dognal budget za 1902, lija lahko polasti Tripolitanije, ako bi se v to dobila prilika. Prej se pa to ne zgodi. Ali bo to približanje mej Francijo in Italijo imelo kake posledice na evropsko konstelacijo, tega pač še nihče ne ve. Poloficijozno se zatrjuje, da ostane Francija še nadalje v trozvezi. a posebno verjetno to pač ni. Vojna v južni Afriki. V zadnjih dneh so bile Cham- razne male praske, pri katerik so bili Buri tepeni. berlain je imel v Birminghanu govor, v katerem je rekel, da se Angleška ni mogla ogniti vojne, sicer bi bila izgubila celo južno Atriko, a prav za to se mora vojna tudi brezobzirno nadaljevati. Jfc Jfe JPww Obrtnija iz česar se dalo sklepati, da odločitev o krizi odložena do Velike noči. Deželni zbori so vsi opravili svoje delo in se razšli. Največ pozornosti je poleg gališkega deželnega zbora obračal nase češki, kajti pričakovalo se je, da se tam pokaže, kako mnenje imajo Čehi in Nemci glede obetanih spravnih pogajanj. To pričakovanje se je tudi res izpolnilo pri proračunski raz- pravi » ali pokazalo se je tudi, da spravna pogajanja ne bodo rodila posebnega sadu. Mladočehi so pa dr. Heroldu izjavili, Gospodarsko gibanje na Slovenskem. V društvu Naprej « v Gradcu govoril 5. decembra Vekoslav Kuko vec. (Konec.) Ne Še na jedno dejstvo, gospoda moja, opozarjam, v avstrijskem ustavnem življenju, ampak tudi drugod vlada princip zastopstva interesov. Kmetje tvore v javnih zastopih (državnem in deželnih zborih) izrekli. Vsenemci pa so direktno odklonili vsa pogajanja in svojo skupino, svojo skupino tvore mesta, trgovstvo da se spravnih pogajanj le udeleže, ker nečejo prevzeti nikake odgovornosti. Nemški liberalci so se isto tako z veliko rezervo isto tako češki radikalci, v katerih imenu dr. Baxa za- kteval naj se uvede jednaka in splošna volilna pravica Razdelitev Češke. Naučni minister Härtel se ie obrnil do papeža s prošnjo, naj nemški in štiri samoČeŠke škofije. Češko Ta razdeli v dve samo-zahteva je popolnoma in obrtništvo, svojo skupino ima tudi veleposestvo. Ne govorim o tem, ali je to pravilno in ali je pravično. Vprašam le, ali bode ta princip ostal še nadalje v veljavi? Gospoda, ne varajmo se! V dolgo- v smislu nemških strank, mej tem ko se ji Čehi zelo ustavljajo, letni dobi ostal bode še zanaprej veljaven. In kaj se NOVICE Stran 13. nam Slovencem obeta dokler ostane v naši lasti sloji naših voditeljev. Ob vsi svoji dobri volji in skoro v vseh naših deželah in kmetska skupina stopnikov, poslancev? za- dobrih namenih za narodno stvar ne dospejo dalje, nego da vidijo našo slovensko zaostalost in napre- Naš narod nikdar po številu svojih zastopnikov dovanje drugih zlasti v gospodarskem oziru, Kako bi ne bode prišel do iste veljave, katero bi v splošnih se pa premostil oni veliki razloček med tujim na- ustavnih zastopstvih moral imeti z ozirom na število predkom in našo zastarelostjo, tega reveži ne vedo. prebivalstva slovenske narodnosti, ako se ne popri- Ce kaj store, tedaj so pa to zločinsko lahkomiselni memo krepko vseh modernih sredstev gospodarske gospodarski eksperimenti, katerih ponesrečenost utegne politike, da ojačimo zraven kmetijstva tudi obrt in zopet za desetletja treščiti v gospodarski obup naše trgovstvo in druge sloje. Slovenski ignoranti v očigled tem dejstvom tarnajo, da je vse zastonj, ker nimamo kapitala. Ako ^ Tj - 'OJ^^^^^a ~ "BR . > »25- •,' pjfcufll bi Rotschild razdelil danes med Slovence, kakoršni ljudstvo, ki s svojim začetim živahnim gospodarskim gibanjem kaže, da bi bilo pripravljeno krepko potegniti se za svojo boljšo gospodarsko bodočnost. Toda, gospoda! nocoj je Miklavžev večer m so glede svoje gospodarske izobrazbe, toliko svojih nočem vas ob ti priliki nadlegovati s tožbami in oči- milijonov, da bi vsak Slovenec lahko rekel, da ima tanji. Sklepam in ponavljam: Slovenci smo stopili v dovolj, kaj mislite, gospoda, ali bi vsled tega čez novo dobo gospodarskega razvoja. Gospodarska iz-kakih dvajset let gospodarstvo Slovencev bogve kako obrazba in zdrava enotna gospodarstvena politika je cvetelo? Ali mislite, da bi se vsled tega mi lahko jedino jamstvo dobrega uspeha. Voditelji slovenstva, čez dvajset let že tudi ponašali s cvetočo trgovino naša inteligenca, mora pokazati, afi je kos veliki po-in obrtnijo? In če bi svitli cesar dal našim do grla litični nalogi, ki zagotovi začetemu gospodarskemu zadolženim kmetom vse dolgove odpisati ter jih opro- gibanju zaželjeni uspeh, stiti davka za bodočih 20 let, ali bi vsled tega bili slovenski kmetje čez dvajset let vzor dobrih gospodarjev? Gospoda moja, jaz na vsem tem zelo živahno dvomim. Čujmo Angleža Smilesa in njegove življenjepise slovečih angleških izumiteljev-obrtnikov iz prejšnjega stoletja, čitajmo, kako se je angleško obrtništvo in trgovstvo iz bede in onemoglosti šele pred dobrim stoletjem začelo dvigati in na kak način je marsikateri kmetovalec. Kajti prav od prave globo-dospelo do dandanašnjega sijaja in svetovne vlade! kosti, v katero je bilo spravljeno seme v zemljo pravi Kako globoko v zemljo naj se vseje seme? tem vprašanju in skušnjah pečal se je že i Teženje po temeljiti gospodarski izobrazbi;' prouče- odvisna je bila njega rast in rodovitnost, vanje pridobitnih priložnosti, trdno zaupanje na uspeh legi semena v zemlji so namreč pogoji, ki mu dajejo samopomoči, dosledna, neizprosna gospodarska politika, živelj, to so namreč vlaga, toplota, primeren zrak in evo je čudotvorne skrinjice, ki je zagotovila gospo- tudi nekaj svetlobe od solnca. Jedno in drugo naj darski procvit in sijaj drugim narodom in ki je je- primanjkuje, pozna se to brž na rasti mlademu dina zmožna, dvigniti narod slovenski. semenu. Dasiravno je pa res, da slovenski narod tiči obče se trdi, da čim drobnejše je zrnce, tem dandanes glede politične in gospodarske izobrazbe še plitveje se mora vsejati Spet pa se ugovarja, da se v globoki žalostni temi, dasiravno se nadalje v no- preveč plitvo vsejano seme rado posuši in korenine vejši dobi, kakor sem omenil, dozdeva, kakor da se spušča, med tem ko globokejše vsejano seme lažje hoče krepko potegniti za svoj gospodarski napredek, obdrži svojo kal. vender me težijo težki dvomi, ali bode to gibanje imelo pravi uspeh. Gospoda moja, ali veste, zakaj? Ne zategadelj, ker je naše prosto ljudstvo v tem oziru nevedno, pač pa zato, ker je naša inteligenca glede temeljite gospodarstveno-teoretične m seveda tudi glede gospodarstveno-politične izobrazbe in dospelosti na stališču, da se nas ljubi Bog usmili. Neki slo- kupil venski akademično izobražen mož nekoč državne papirje. Plačal je papir, ki je imel nominalno vrednost 100 gld.. vsled kurza po 102 gld. In ako je dobri možic zabavljal, ker mu sleparski čifut papirja ni hotel dati za 100 gld. Gospoda, mislite menda, da pripovedujem bajko. In vender je to res. Dotični mož je bil dolgočasa celo narodni voditelj, ki bi moral Nekdo je preskušaval semena glede globokosti nasetve ter prišel do zaključka, da od jedne merice: pognalo seme palcev dneh zrn na 6 globoko vsejanih po 23 81 » 5 » 0 0 22 171 » 4 0 0 0 21 720 „ 3 D 0 0 20 1427 „ 2 0 0 0 18 1595 » l1/» 0 0 0 15 1610 „ 1 0 0 0 12 1461 0 V2 0 » pa 0 11 526 9 Iz tega se razvidi velika razlika, ki izvira vsled imeti temeljito gospodarsko izobrazbo. In taki so celi globokosti nasejanja. Pameten kmet bo gotovo de • w Stran 14. Letnik LX. skrbel, da zadene, kolikor mu dopušča čas in okol- obličje Blažene, na katerem se je svetila bolestna ščina, bolj srednjo mero globočine, namreč od l1/ 2 do rudečica. Okoli usten, tesno stisnjenih, igral ji je na- palca. Ker pa se to navadno ne da, zlasti v hribih smeh in višnjevi, veli ustnici sta šepetali ne, spozna sam po kakovosti zemlje, je-li treba preorano zemljo prej prevlačiti, nego se naseja, ali ne. Bolj mastna in težka ko je zemlja, tem bolj je potrebnoj „Mamica"! Kake varljive sanje je pač imela Čez jedno uro se je prebudila in prvi pogled jo pred nasejanjem prebranati, da more potem seme nje krasnih, globokih očij, plamtečih v žarnem ognju, vsako in jednakomerno rasti. Le domu! Češki spisala A. ftehäkovä, (Dalje). Gospa Božkova je izstopila z ostalimi potniki iz voza, da bi šla v čakalnico, kjer je bilo zakurjeno. Kratka ta pot po snegu do železničnega poslopja je pregnala njeno topost in ji okrepila oslabele sile. je hitel k materi. Predno je mogla to gospa Božekova zabraniti, vzravnala se je Blažena po konci na postelji in objemši jo, naslonila je plakajoč svojo težko glavo na njene prsi. Dolgo ni imela besede ni ta, ni ona. Prva se je zavedla mati. Položila, upokojila svojo ljubico in prijela jo za njene gorke roke ter se zadovoljno nasmijala; spregovorila ji je z vročim, sladkim glasom ljubko in tolažeče: n Sedaj bode moja Blažena tiho, prav tiho, in pustila, naj govorim jaz. Dobro ve, da se mora ču- vati in zdržati vsega, kar bi moglo še tako malo škoditi. Nič ne govori, nič se ne razvnemaj, slišiš dete? Obe morava biti pametni in bodeve tudi, kaj Bila je krasna, jasna noč. Nekje v daljavi je ne, deklica moja? Gledaš me s skrbnim očesom, ker bila ura baš tri. Mesec je razsvitljeval ves širni se zdim slabotna. Ne čudi se. Dolga pot me je gorski kraj, sneženo planjavo s polnim svitom. Pusto utrudila. Videla pa boš, da okrevam, ko se oddahnem gorovje je bilo odeto v bel plašč, dvigalo se je skoro pri tebi. Čudiš se morda, da se je tvoja previdna svetu, tako na kraljestvo, kjer vlada le poguba in smrt. naenkrat pripeljala k tebi. Le koprnjenje, neskončno do nebes in zdelo se je, da je ono tisto bojno ledeno matka, katero nazivlješ najmodrejšo grobni tišini grozno krasne alpske prirode je časih zatulila hrepenenje me je prignalo sem. Obe imava isto bolezen: domotožje; zato je z nama križ, dete zlato"! zrla na mater z blaženim, detinskim burja, ki je divjala po hribih in zanašala cele zamete zdelo se je bila je zaradi svoje samote in žalostne zapuščenosti snega celo v dolino. Cela krajina zagonetni, neznani kraj, nihče. s katerega se ne povrne nekaterih hipih Blažena nasmehom; poslušala, molčala je. pa je obsenčil oblak težke žalosti, hude, vprašujoče sumnje plemenito in duhovito nje obličje. Tedaj pa Gospa Božkova se je stresla v grozni slutnji, je pritiskajoč strastno ljubljene, zlate roke majkine zavpila je v blazni bolesti. Ohrabrivši se zopet, se je na usta, poljubovala jih z gorečo ljubeznije. Mi bese- otresla duševne medlobe, ki ji je grozila, da jo pripravi dice ni rekla, ali žgoči dih njenih žalostnih, srce pre- ob potrebno odločnost. Le malo ur še, in pri svoji tresujočih poljubov izražal je glasno prošnjo Blaženi bode! Bog dopusti, ali zapusti ne! Da, znala bode biti močna; žalost je ne bode zamogla in celo » Pomagaj! Ohrani svoje dete u t s smrtjo se bode borila, nebo pa bi ji stalo na strani da, moralo ji bo pomagati. Stresla se težko izkušena gospa, začutivši se tesnost in muko uboge svoje bolnice; ali udala ni svoji bolesti. Trudeč se, da bi razkropila bridke Vlak je vender vkljubu zapoznjenju prišel srečno misli Blažene, začela je z nova pripovedovati: „In sedaj poslušaj moje praške novice. Lepe so. v Meran. Krasno, solnčno jutro, polno veselja in toplote, je pozdravljalo gospo Božekovo, in revica je imela to za dobro znamenje. Ravno dan pred mojim odhodom bil pri meni gospod tajnik „Umetnostne družbe". Prihitel je ves Gospodinja jo je potolažila s poročilom, da se radosten, da bi mi oznanil, da so vse tvoje podobe gospici godi bolje. Sedaj pa je treba bolnici največje vsprejete za letošnjo razstavo. Dve izmed njih pa: poEornosti, da bi se ji zopet ne izhujšalo. Vsako raz- „Spomlad in jesen v bubinskem pragozdu" sta si že vnetje in govorjenje, vsako neprevidno gibanje je dobili kupca, gospoda Loubo. Spoštovani ta prijatelj jako prepovedano. Zdravnik zapoveduje popolni du- umetnosti je spoznal kot član razstavnega odbora • tvoja dela in je ves navdušen vsled Tvoje originalno ševni mir. Sedaj je bilo treba zbrati vse sile in ne udati in realistično i virtuozno, vender pa natančno izve- Jako se zanimlje za te, dragica moja se nobeni slabosti. Otrla si je poslednjo solzo, zadu- denih slik. šila zadnji vzdih in vstopila odločno v sobico, kjer No, kaj praviš k temu? To je vender uspeh! To ni je bila njena hči, težko dihajoč v nemirnem spanju; nobena malenkost, da si pridobila tega izvanrednega kajti po noči ni ji spanec objel očij. fiho je sedla postelji in gledala, pritajeno dihajoč, v bledo > trpko poznavalca umetnosti, kateri s svojo fino omiko in svojim čistim umetniškim ukusom, s svojo zdravo Letnik LX. Stran 15. sodbo in s svojim socijalnim položajem načeluje v niti doslej ni strašna bol, je vodila in podpirala svojo t *______i » . .. . . . ... „ .... praških bogatih krogih hčer polna skrbi j za njo, za tako vitko, svežo, toliko Blažene bledi obraz je vsplamtel od žara po- nadarjeno cvetko, katera je vsled udarca krute bo-nosne blaženosti. Bilo je to prvo priznanje, katero je lezni jedva mogla hoditi. Obeh pogledi so se časih dosegla njena umetnost na domači zemlji. Vsa srečna iskali in srečali. Pomenljivi, duhapolni očesi, kakor je govorila veselo: Ah, počakaj le, počakaj mamica, da bodem zdrava. Videla bodeš i mamica moja, katera v svoji neskončni ljubezni nisi izgubila v teku dolgih dve zvezdi plam teči, sta se vedno razgovarjali na tihem z očesi spremljevalke svoje, blede in utrujene ženske. Druga drugo sta vzajemno tešili in vzpodbujali. IHi^RvHnr V ti.rl H m v i jHnJw-^EMHB^H^BvLJHHkflL A4 A > % Kadar sta sedeli počivajoči daleč od lepih pro- let mojega učenja niti za trenutek zaupanja v mojo menad, katere utrudijo s svojim življenjem polnim nadarjenost, kaj jaz zmorem! sveto navdušenje, stvarjajoča Srce moč mi napolnjuje šuma in žalosti, se Blažena rada naslonila na dušo mojo prsi materi. Tedaj pa se je matere siva glava z inte Dobro vem, da dolga potrpežljivost, neskončno hre- ligentnim, izraznim obličjem, kateremu se je poznalo penenje in neprenehljiv napor. Ali delala bodem z bridko, resno življenje, sklanjala polna ljubezni železno vstrajnostjo in zato bodem dospela do višine hčeri, katere nežni, s črnimi, svilenemi lasmi obrob- umetnosti; prepričala se boš! Le zdravja, zdravja Ijeni obraz se je obračal milo k mamici. V takem naj mi Bog da! Hrepenenje po delu me že hudo muči svetem trenutku nista govorili niti besede in vender in trapi mojega duha". Onemogla od veselja in vznemirjenja . w padla sta se najlepše pogovarjali. i , a Ta drugi teden je bil v obče srečen. drugi na blazine, zaprla, smrtno utrujena, oči in šepetala njegovi polovici je došlo pismo iz Prage od gospoda z bolestnim nasmehom: Marana, prvega učitelja in cenjenega prijatelja Blažene. n Sedaj bom tiho. Moram se čuvati, da se ozdravim". Gospa Božekova, videč razburjenost bolnice, si je očitala nepazljivost, h kateri jo je zapeljala le želja, da uteši svoje dete. Tega dne je malo govorila s hčerjo, opozarjajoč njo i sebe, da sta sklenili biti pridni. In Blaženi, katero je prisotnost matere neizrekljivo tešila, je bilo prav tako; sledila je s svojim hvaležnim, ljubezni polnim pogledom vsakemu gibanju obožavane mamice, katera je, ne brigajoč se za lastno okrepčanje, skrbela za bolnico z nežno udanostjo, požrtvovalno potrpežljivostjo, izpolnjujoč ji vsako željo, predno jo je še izgovorila, Čudovito se Blažena ta dan upokojila. Po noči pa je zopet jedenkrat po dolgem času mirno spala. Tako je bilo mogoče gospe Božekovi, da se je odpočila. Dobri mojster je pisal V Pragi, 20. aprila-1884 » Tvoj stari meutor Ti piše. To že nekaj pomeni, Zastonj, to veš, ne bi prijel za pero. Čuj! zverin jaku Knez Šenburg je kupil Tvoji podobi: D a in » Fiirstenberškega vrta". In gospa grofinja Kolovratova je kupec Tvojih treh krajinskih slik: „Ob Veltavi". Kupna cena je goldinarjev, skupaj torej tri sto in dve sto pet sto goldinarjev, kateri so priloženi temu pismu Tebi se je začelo v Pragi mnogo govoriti. Znana si že v krogih, ki se zanimajo za umetnost, za kar ima veliko zaslugo gospod Louba. Prerokuje Ti veliko bodočnost, in jaz se strinjam z njim. Grofica Kolovratova se tudi zanimlje jako za te. Prosila me je, da bi jo jaz na tanko poučil o Tebi. Ko je čula o Tvoji bolezni, pozvala Te je k sebi na zdravljenje za celo letošnje leto na svoj grad v našem Drugega in tretjega dne materinega bivanja v slikovitem Sredogorji, kjer bi našla gotovo najboljših Meranu se je čutila bolnica močnejšo; smela je vstati. snovij za studije. Jaz pa sem ji dejal brez okoliščin In čez teden dnij se je mogla zopet iti sprehajat, da jedva vsprejmeš laskavo vabilo, ker ne moreš Navzočnost matere je, kakor se je izrazil zdravnik. biti 0 počitnicah, ko je Tvoja mati nekoliko prosta delala čudeže. Ko pa je gospa Božekova, potolažena s tem, vprašala zdravnika, kako bode v bodoče, če otrok iz nevarnosti, ni imel drugega odgovora nego: poučevanja, brez nje. Zasmijala se je moji odkritosti in povabila Vaju obe islim. da tudi dve takovi » ponosni ženski, kakor sta Vid ve, morata vsprejeti to Slučaj je težaven. Vprašanje je, če je neobi- ponudbo. Grofica Kolovratova, jako omikana dama, čajno, naglo izboljšanje bolezni posledno sVetlikanje finega čustva in dobrega srca, je aristokratinja ne močij ali prvi korak k ozdravljenju, največjo pazljivostjo"! Čuvajte jo z j drugega dne pravila Blažena, kako je po imenu i po rodu, temveč, kar je še več vredno i po svojem značaju in svojih dejanjih. Dobro se Vama bode postreglo pri njej. sedaj' zadostuj, Ti moja mila učenka, na ka- dobro, milo. Dan za dnem je zahajala na prosto. Ginljivo je bilo gledati gospo in hčerko, kadar sta tero sem v resnici ponosen Pazi se! Glej, da se mi bili na kakem sprehajališču, katerih je v mnogo Meranu Mati, visoke postave, katere ni mogla sklo ozdraviš! Delo te čaka! Ne mislim več, da ne do sežeš; temveč vem, da me presežeš! Pozdrav Tvoj Stran 16. Letnik LX. gospe materi! Tebi prijateljski pozdrav od Tvojega starega učitelja Mafana. (Konec prih.) Izvirni ^dopis. Dunaj, meseca decembra. (Izvirni dopis.) Poročilo o 13. občnem zboru podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Letošnji občni zbor se je odlikoval s tem, da je bil izvanredno dobro obiskan. To dokazuje, koliko važnosti pripisujejo na Dunaju bivajoči Slovenci temu društvu. Po pozdravu gosp. predsednika Pukla poročala sta gg. tajnik dr. Vi die in blagajnik dr. KI. Se shun o delovanju društva v minolem letu. Dr. Vidic je povdarjal, da je društvo napredovalo, da je podpiralo več revnih dijakov kot preteklo leto, da se je glavnica pomnožila. Pristopil je k društvu kot ustanovnik gosp. Fr. Kalister s 500 kronami z izrecnim naročilom, da se ta svota naloži kot glavnica, ter da se vsako leto porabijo le obresti. Kot ustanovnik je društvu tudi pristopil gosp. Janez Mlakar, hišni posestnik na Dunaju, s 100 kronami. Obroke za društveno glavnico (ustanovnino) pa so plačali: gg. dvorni svetnik in državni poslanec dr. Fr. Ploj, ces. svetnik Ivan Murnik, nadrevident Ivan Luzar. Slavni deželni zbor kranjski je tudi letos društvu daroval 400 K! Med nabiralci se je odlikoval gosp. drž. poslanec Vilj. Pfeifer, ki je letos že 10. leto nabiral za to društvo darove. Za društvo sta nabrala tudi darove gospod drž. poslanec Ivan Plantan in dr. Eduard Volčič, c. kr. sodni tajnik v Novem mestu. Število slovenskih posojilnic, ki so društvu poslale darila, se je letos pomnožilo, na čelu teh pa stoji hranilno in posojilno društvo v Ptuju s 1350 kronami. Odbor je prodal tri delnice „Narodnega doma" v Novem mestu „Glasbeni matici" istotam, za primerno ugodno kupnino. Iz poročila gosp. blagajnika Kl. Seshuna je povzeti: Društvena glavnica se je letos pomnožila za 5180 kron, tako da znaša letos 16836 K 40 v. Razpoložne glavnice je 1. 1900 ostalo 2188 K 76 vin. Prispevki rednih udov, podpornikov in dobrotnikov so to leto znašali 3867 K 19 vin., obresti pa 720 K 90 vin., vrnene podpore pa 70 K, skupaj je znašala razpoložna glavnica 6846 K 75 vin. Iz te svote so se pokrili stroški: a) podpore 4363 K, b) upravni stroški 205 K 6 vin., c) pristojbine in provizije poštne hranilnice 7 K 75 vin. Podpirancev je bilo 77 in sicer: 38 juristov, 21 filozofov, 8 medi-cincev, 4 tehniki, 1 akad. slikar, 1 slušatelj eksportne akademije, 2 agronoma, 1 tehnolog. Po deželah je bilo: Iz Kranjske 48, iz Štajerske 18, iz Primorja 8, iz Koroške 3. V imenu preglednikov poroča gospod sodni nadsvetnik Bogdan Trnovec, da so gg. pregle-dovalci spise in društveno blagajnico našli v uzornem redu. Za izvanredni trud izreči zbor gosp. blagajniku dr. Seshunu enoglasno zahvalo. Predsednik gospod Pukl poroča o enoglasnem odborovem sklepu, da se gosp. Fran Kalister za velikodušno darilo in gospod Vilj. Pfeifer za to, ker že 10. leto nabira darila za društvo, imenujeta častnima udoma. To bodi zaslužnima možema v trajno zahvalo društva in podpirancev, drugim pa v posnemanje. Zbor je temu predlogu navdušeno pritrdil. Posebna zahvala izrekla se je slov. časnikarstvu, osobito: Slovenskemu Narodu, Slovencu, Edinosti, Südst. Presse, Domovini, Gorici, Soči, Novicam, Dolenjskim novicam, Ljubljanskemu zvonu, Zori in drugim. Tem je pripisovati, da s svojimi noticami o društvu pripomorejo, da zanimanje za darežljivost pri obilnih narodnih davkih ni ugasnila, V odbor so bili izvoljeni nasleduji gospodje: Predsednik: Jakob Pukl c. kr. nadporočnik v ev. sodni tolmač bolg. hrv. srb. in slov. jezika, posestnik i. t. d. Podpredsedniki.: dr. Friderik P1 o j, vitez Fr. Jož. reda, c. kr. dvorni svetnik pri upravnem sodišču, državni poslanec i. t. d. Podpredsednik II.: dr. Frančišek S i m o n i č, c. kr. kustos v vseučiliški knjižnici; Blagajnik I.: dr. KI. Se shun, dvorni in sodni svetnik (I. Singerstrasse 7.) Blagajnik Q.: dr. Janko Babnik, c. kr. tajnik v justičnem ministrstvu; Tajnik I.: dr. Fr. Vidic, c. kr. urednik drž. zakonika; Tajnik II.: dr. Teodor Stegu, c. kr. pristav v justičnem ministrstvu; Odborniki: Monsignor Frančišek Jančar, pa-peški častni kamornik, župnik nemškega vit. reda, Ivan Luzar, nadrevident juž. železnice, Žiga Sežun, c. kr. kontrolor v blagajnici državnih dolgov; Pregledovalci: dr. Antou Primožič, c. kr. profesor, pridjan c. kr. ministrstvu za uk in bogočastje, dr. Josip Mantuani, c. kr. amanuensis v dvorni knjižnici, profesor glasbe i. t. d., Bogdan Trnovec, c. kr. sodni nadsvetnik pri c. kr. najvišjem kasacijskem sodišču. Odbornikovi namestniki: dr. Vladimir G1 o b o č n i k pl. Sorodolski c. kr. dvorni svetnik i. t. d., dr. Matija Murko, docent na vseučilišču, uradnik v ministrstvu za vnanje stvari, učitelj ruščine na učilišču za vzhodne jezike i. t. d., dr. Anton Povšič, c. kr. tajnik pri najvišjem in kasacijskem sodišču. Pregledovalcev namestniki: Alojzij Krem ž ar, magistratni svetnik v p., Alojz Karba, c. kr. poštni pristav, Jožef Premem, c. kr kontrolor poštne hranilnice. — Osebne vesti. Vodja kranjskih dež. dobrodelnih zavodov g. dr. Alojzij pl. Valenta je šel v pokoj. Na nje- Letnik LX. Stran 17. govo mesto je stopil primarij g. dr. Karol vitez Bleiw Goriški deželni zbor. Slovenki katoliški poslanci Mestnim zdravnikom v Ljublj imenovan dr. Demeter so i laškimi liberalci sklenili kompromis ali zvezo» vsled ka- B1 eiw asistentom vit. Haf n Sveti dr. Karol Böhm mestnim knjgovodskim oficijalom Jos tere sta bila voljena v dež. odbor profesor Berbuč in dr. Gre- K u ki in kancelistom gorMč. Mej Italijani je nastalo nasprotje; konte Panigaj je Sanitetnim koncipistom v Koöevju je imenovan g. odložil mandat, poslanci Luzzato, Naglos in Valentinis pa so ki doslej služboval v Šleziji Zdrav- izstopili iz italijanskega kluba. nikom mestne ubožnice ljubljanske je imenovan g. dr. Zajec. Cerkvene vesti. Župnijo Horjul je dobil gospod Mihael Barbo, doslej župnik v Beli cerkvi. Župnim upraviteljem v Sodražici je imenovan ondotni kapelan gospod Fran Traven. Novoletna soarća. Gospod dež. predsednik ie na novega leta dan priredil sijajno soareo. Povabljeni so bili vsi civilni, vojaški in cerkveni dostojanstveniki in javni odličnejši funkcijonarji ter poslanci vseh strank. Gospod dr. Sušteršič ni bil povabljen. Kdo bo tržaški škof? Poleg škofa Flappa se imenuje kot kandidat za to mesto tudi monsignor Nagel iz Eima, ki ne zna slovenski. Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi je izvolilo svojim predsednikom, našega rojaka gosp. nadinženerja F. Tomšiča Nova slovenska fara v Ameriki se je ustanovila v Newburgu. Umrli. M rein a. v Sv. Križu pri Trstu župnik Potrjeni zakoni. Cesar ie potrdil v štajerskem dež. zboru sprejeti zakon glede penzijskih pravil učiteljstva in v kranjskem deželnem zboru sprejeti zakon zastran preložitve ceste v Zgornje Gorje. Slovenski kipar Avgust Repič, je ustvaril sovodnjah je umrl vikarij gospod Jurij . Grub issa, v Kamniku župnik gosp. Mihael Horvat, v Radovljici gospa Jerica Hirschmann, v Sodražici župnik gosp. Voglar. Ponesrečil je 481etni posestnik Josip Bevc iz Žirov; padel je v potok Ločnica in utonil. Žalosten dogodek. Krčmarica Marija Rataje iz že Prešernov in Slomšekov kip ravnokar izvršil kip slo- Jezerca, okraj Trebnje, in njeni dve hčeri, so se t. m. venskega pesnika Miroslava Vilharja. Spomenik Vilbarjev se zvečer prepirale. Mož ene hčere je med prepiraioče se ženske postavi v Postojni. vrgel kamen, da bi jih razdružil. Kamen je zadel Marijo Nevarno obolel je član slovenske opere in odgo- Rataje na glavi in ji prebil čepinjo tako, da je še isto noč vorni urednik „Slovenskega Naroda" gosp. JoJp Nolli Za- umrla dela ga kap. Efektno tombolo Tatvina v Trstu. Te dni so tatovi vlomili v z 2500 srečkami je dovolilo ministerstvo prostovoljnemu gasilnemu društvu v Škofji Loki. v kateri je bilo 462 kron. prostore upravništva „Edinosti" v Trstu in odnesli blagajno, Nova gorenjska železnica. Te dni je železniški minister Witek v spremstvu sekcijskega šefa Wurmba, in nadinženerja Hannacha v Jesenicah in v Bohinju inspi-ciral gradbo nove železnice v Trstu. Blagopokojni škof Friderik Baraga bo pro glašen blaženim Slomškova zveza imela te dni v Ljublj svoj občni zbor, katerega je počastil gosp. knezoškof s svojim posetom. zaslombe Mej učiteljstvom nima ta zveza skoro Mrtvega so našli v potoku Pšata delavca Jakoba Rogla, ki ni bil pri pravi pameti. . % jf < 4» «r- Napad z dinamitom v Zagorju. V premogovniku Kisovcu pri Zagorju se je pripetil dne 1. t. m. grozen do- godek. Dozdaj nepoznan rudar položil na omrežje pisar- ničnega okna, kjer stoji pisalna miza g. B. Dettele, dinamitno patrono in vžigalno vrvico. Po preteku dveh ali treh minut, ko je Dettela šel iz pisarne v drugo sobo, prav nič eksplodiral ter povzročil v pisarni grozovito razdejanje. pravočasno odstranil iz pisarne dinamit Ko se Dettela ne bil šole Skušnje za kovače brez šole in učence podkovske bil gotovo žrtev premišljenega napada ž njim vred pa bržkone pred izpraševalno komisijo so se vršile dne 27. in kateri izme] paznikov, ki so vedno dohajali v pisarno Pou 28. decembra. Kovačev brez šole prišlo je 11, in sicer prvič zroČitelja doslej še niso zasledili dva sta ponavljala skušnjo. Vspeh skušnje ni bil ugoden, ker bilo Dragocena stelja. Na vprvič došlih kovačev premalo izvežban, da bi neka žena z neko cunjo vred vrgla svinjam Mehlovi pri Pliberku je tudi desetake, se jim moglo izročiti spričevala. Ti morajo toraj po preteku a jih srečno dobila zopet nazaj. enega leta ponoviti skušnjo. Po narodnosti bili 30 vsi Slo- venci, bilo je v Kranjcev, 1 Staj erec, 1 Korošec, 1 Goričan. Učencev tečaju jeden Goričan je med leiom zaradi bolezni odšel domu Skušnjo iz podkovstva delali so vsi učenci z dobrim uspehom, iz mesogledstva pa Nesreča. Zidarski mojster Janez Povše v Šmartnem pri Litiji je padel s strehe svoje hiše in se je smrtnonevarno poškodoval. Uboj, V Šmartnem v Rožni dolini je krojač Apo- ker jeden ni znal dovolj brati in pisati. Iz učencev, tekar udaril lovca Poholeta baje iz ljubosumnosti tako po učencev, 1 Štaj arec, vsi imeli so podporo. Iz podkovstva Kranjskega bilo glavi, da je mož obležal v hosti in tam umrl. dobili red n dobro" učenci: Lotrič Anton iz Železnikov, Mojškerc Janez iz Dobrunje Peternel Janez iz Žirov, Smrdelj Josip iz Knežaka, Marc ^Fran iz Vrhpolja, Mitel Fran iz Celja in Lah Janez iz Klanca. mesogledstva dobili so red „dobro" učenci Peternel, : Smrdelj, Mitel in Lah, red dostno", pa učenca Lotrič in Marc. n za- Soprogo zabodel. V Pragi se je poročil pred sodnimi meseci usnjar Fr. Buriänek z lepo, mlado Albino Zäpo- tocko, ki pa ni ugajala le njemu, temveč tudi drugim možkim, kar pa seveda zaljubljenemu možu ni bilo po volji, zlasti, ker lepa Albina rada vračala zaljubljene pogleda svojih častilcev. Slovenska mlačnost. Iz Laškega na Spodnjem ysied tega sta se mlada zakonca čestokrat prepirala, a sta se Štajerskem se poroča, da so pri občinskih volitvah brez od- pora od slovenske strani bili zopet izvoljeni r> nemški" odborniki. vedno svojo zopet sprijaznila, celo potem, ko je zalotil Buri&nek ženo v objemu nekega muzika. A tega je nezvestnica Nova podružnica Ciril-Metodove družbe se ustanovila v Globasnici na Koroškem. kmalu odslovila in je začela ljubimkati s filozofom Slavikom, je stanoval pri njih. Buriaaek je sumil nekaj; 15. m. m. se je priplazil zvečer tiho domov, in našel je res Slavika se- Slovensko šolo v Št. Jakobu na Koroškem dečega poleg postelje svoje žene, ki se je že odpravljala spat. bodo Nemci in nemškutarji menda res ubili, vsaj deželni šolski svet jo je razdelil v slovensko in v utrakvistično. To je Burianka tako razjarilo, da je zabodel soprogo, je v par minutah umrla in ranil tudi svojega tekmeca. Tako Stran 18. NOVICE Letnik LX. nato se je sam javil policijski patrulji, ki je ravno prijezdila mimo hiše. — Najnovejša Rotschildova bilanca. Ravnokar priobčujejo listi bilanco dunajske Rotschildove družine za mesec junij. Dunajski Rotschild izkazuje aktiv saldo 11 milijard, 126 milijonov, 594 tisoč, 672 kron 12 vinarjev. Na leto pri 4 odstotkih donaša ta denar okolu 440 milijonov kron, na dan dohodka 1,200.000 kron, na uro 50.000 kron dohodka, na minuto 833 kron dohodka. , — Dvoboj — žensk. V Budimpešti sta se te dni bili na „viteški" način kuharica Durban in sobarica Anuncia, ker sta se obe zatelebali v nekega huzarskega korporala Bili sta se ob prisotnosti sekundantinj s kuhinjskim orodjem in tako zdelali druga drugo, da so morali obe odvesti v bolnico. — Brivci štrajkajo. Iz East Liverpola v Ameriki se poroča: Vsi brivski pomočniki tega mesta so pričeli štrajkati, ker niso hoteli vsprejeti nasveta svojih mojstrov, da se pogode radi nesporazuma o plači. Pomočniki pravijo, da hočejo iti za poslom od hiše do hiše. — V nepopisni nevarnosti se je nahajal te dni pruski nadporočnik d1 Arrest v Frankobrodu ob 0. Jahal je na kobilici svojega majorja, ki jo je cel polk poznal kot tako, da rada zbeži in jezdeca vrže od sebe. Tudi nadporočniku se splaši kobilica in dirja proti železniški progi. Dospevša do obcestne zapore, preskoči prvo, pri drugem skoku pa jej zdrči in pade z jezdecem vred ravno v hipu, ko je pridrdral mimo brzovlak. Nadporočniku se ni pripetilo nič žalega, konju pa je vlak raztrgal glavo, čeravno jo je na tleh ležeči jezdec z vso silo vlekel k sebi. — Duhovnik — morilec. To senzacijonalno vest so trdili, da je župnik grško-katoliških unijatov Dzingiewicz in Gryzmalowa v Galiciji brez povoda ustrelil nekega orožnika. Sedaj se poroča iz Tarnopola, da je bil župnik pred sodiščem oproščen, ker se je dokazalo, da se je dogodila le obžalovanja vredna nezgoda. Nabasani revolver, katerega je imel župnik pri sebi, se je vsled nesrečnega zaključja sprožil in smrtno zadel orožnika, ki je sedel poleg župnika. — Tri otroke zagnala skozi okno. Žena črkostavca Marovickega v Hernalsu na Dunaju je minoli mesec vrgla svoje tri otroke z druzega nadstropja skozi okno in potem še sama skočila za njimi. Dva otroka sta obležala na mestu mrtva, tretji otrok in žena sta pa nevarno lanjena. Vzrok: domači prepiri. — 8oo ooo kron ekspenzara sta dobila dunajska odvetnika dr. Bloch in dr. Lauterstein z baron. Hirschevo zapuščino. — Proti porokam bolnih ljudij. V češki zdravniški zbornici je dr. Haslovic predlagal, naj se izdela načrt zakona, ki bode določil, da vsak, ki hoče stopiti v zakonski stan, se mora prej podvreči zdravniški preiskavi in da mora cerkvenim in svetnim oblastvom prej predložiti izpričevalo, da je popolnoma telesno in duševno zdrav. — »Črna tropa«. Kakor javljajo iz Bukreša, se bode vršila v kratkem pred tamošnjim sodiščem obravnava proti takozvani „črni tropi", ki je ropala in kradla leta in leta. Tej tropi je pripadalo mnogo goljufov, defravdantov in bankro-terjev. Obravnava bi se imela že davno vršiti, toda članu „črne trope", judu Grünbergu, se je posrečilo, izmakniti veliko število sodnih aktov, tičočih se te afere. — Babjeverstvo med protestanti. Protestantje in taki o katoličanih radi govore, da so katoličani babjeverni, a protestantje da so „prosvitljeni". V istini je med katoličani vse drugače. Nedavno je dobilo sodišče tak slučaj iz popolnoma protestanškega kraja v Helmsdorfu v Lüneburgu. Tam je zbolela 151etna hči nekega posestnika. Zdravniška pomoč ni izdala nič, in hitro so sklenili, da morajo biti te bolezni krive čarovnice. Poslali so v Hamburg po „modrega moža", ki je daleč na okrog znan kot strokovnjak v čarovniških stvareh. Ta je prišel in ukazal, da morajo po noči celo hišo pomesti, a tako molče, da nobeden ne izpregovori besede. To bo baje pregnalo čarovnice. Res so storili tako, a deklica ni ozdravela. Pač pa je sodišče spravilo čarovnika pod ključ. £ — Devetstotero je obrodil fižol. Pišejo nam: V Badiški pri Plavljah, posestniku Tomažu Sancinu obrodil je fižol devetstotero, namreč ena stablika je imela 160 strokov in v njih 900 zrn. Kdor se želi na lastne oči prepričati, se lahko. Zanimivo je pa to, da je rastel poleg fižola, tudi en divji slak, in Sancin je raznim mamalukom dal razumeti, da je fižol vcepil na divji slak in z občudovanjem so občudovali to cepljenje. Tomaž prodaja fižol po 9 zrn ne več, ne manj, ker je preračunal, da kdor ga bode sČasom obsijal eno brento, ga bode nabral 90 brent. — Kateri most je najvišji? V južni Franciji so so-zidali pred nekoliko leti most čez reko Wiaur, ki je dolg 200 metrov in visok 107 metrov. Najbolj visok pa — zdi se — bo oni most, ki se sedaj zida čez reko Sioule pri Fadesu, med Clermont-Ferrand-om in Montlucon-om. Dolg bo 367 metrov in njegova visočina bo 132 metrov. — Zopet falirana madjarska banka. Plemeniti Madjari imajo zdaj več finančnih talentov, kakor so imeli še pred kratkim roparjev. Senzacionalna bo obravnava zaradi najnovejše „afere" v „Ogrski banki za obit in trgovino" (A ma-gyar Ipar-es Kereskedelmi bank). Ravnateljstvo Je špekuliralo kar naprej, da se ni vedelo prav, kako ta stvar stoji. Akcio-narji so postali radovedni in so v seji dne 24. novembra 1901. izvolili izmed sebe odbor, kateri naj ravnateljstvu gleda na prste. Zahtevali so, da jim naj ravnateljstvo odpre knjige. Gre se za celih 37 milijonov kron, o katerih noče dati ravnateljstvo nikakaga pojasnila. Odbor je razposlal zdaj oklic na akcijonarje v vse časnike, v katerem pravi: Odbor je prisiljen nasvetovati akcijonarjem, da takoj skličejo izreden občni zbor, ker je prepričan, da si more akcijonar del svojega zaspeku-liranega denarja nazaj prisvojiti le tedaj, ako te še sedaj poslujoče ravnateljske svetovalce, kakor tudi one, ki so že pred petimi leti se odtegnili odgovornosti solidarično pokličemo na odgovor in jih zakonitim potom prisilimo, da povrnejo svote, ki so jih zaspekulirali pod svojim blišcečim imenom, a na hrbtu akcijonarjev". Kakor se kaže, pride kmalu do pojasnila. Vprašanje je le, kdo ga bo plačal. — V blaznosti. Iz Pirne na Saksonskem javljajo: Te dni je prišel v župnijo Schlunzig neki berač prosjačit k pastorju Dittmannu. Ko ga je hotela pastorjeva žena zapoditi iz stanovanja, je sprožil samokres, a k sreči ni nikogar zadel, potem je zbežal. Naslednega dne je prišel zopet ter je hotel govoriti s pastorjem. Ko so ga prijeli, je spoznala pastorjeva žena v njem svojega 221etnega brata Richterja iz Draždan. „Berač" je sam priznal, da je prišel pred par dnevi v cerkev, kjer je nameraval pastorja Dittmanna na prižnici ustreliti. Toda, ker je pridigoval njegov brat, in ne svak, se je zopet umaknil. Richter je tudi izpovedal, da je hotel še več drugih saksonskih duhovnikov umoriti. Njegovi sorodniki so ga spravili v blaznico, ker je blazen. — Obisk pri kralju. Dojilka male italijanske prin-cesinje je želela videti zopet enkrat svojega moža kmeta Cintija in svoja dva otroka. Kraljeva dvojica je tej želji nstregla in povabila moža dojilke k sebi v gosti. Pred dnevi se je Cinti odzval temu vabilu. Prišel pa ni sam z otroci v Rim. Prišla je ž njim tudi mati dojilke, ki svojega zeta ni pustila samega odpotovati v Rim. Poleg tega je pa pripeljal Cinti s seboj tudi za dar kralju vrečo lešnikov in kraljici košaro jajc. S temi zakladi je romal Cinti v Kvirinal, kjer ga je žena veselo pozdravila. Po sestanku s svojo ženo ga je sprejela kraljica, ki je oba otroka obdarovala. Cinti s taščo je obedoval pri kraljevi mizi. Vesel se je vrnil s svojo družino domov. Letnik LX. i NOVICE Stran 19. ■ '■ ■ 1 ■ ——■ f — Nova hrvaška drama. Hrvaški pisatelj Krstinić je dramatiziral roman Avg. Šenoe: „čuvaj se senjske ruke". Prvikrat se je to delo predstavljalo na Silvestrov večer v Senju pri slavnosti f spomin 3001etnice ustanka nskokov. — Nemški cesar poljubljal Walderseeja. Pri nemškem dvornem lovu bi se bila te dni skoro zgodila nesreča. Za grofom Walderseeom, ki se je tudi udeležil lova, se je sprožila neka puška in strel je švignil tik pred generalovimi nogami v zemljo. Lovska družba je prestrašena obstala. Cesar je prvi skočil k Walderseeju, in ko se je prepričal, da se mu ni nič žalega zgodilo, objel je generala in ga poljubljal. — Posebni spomin predsednika Rossewelta. Senetor Meson je predstavil prezidentu Združenih držav zamorca Thompesu-a, ki je služil 5 lelj pri vojakih in je sedaj prosil za državno službo. Komaj ga je Rossewelt zagledal, ga je prijateljsko nagovoril: „Poznam Vas" in mu je našteval posamezno vse, kar je opravljal oni vojak v španski vojski, da, celo to je vedel, da je bil policaj v Santjagu, ko je to mesto kapituliralo. — Prebivalstvo Rusije. Po najnovejšem štetju ima Rusija 125,668.000 prebivalcev. Mej njimi je bilo pravoslavnih 87,384.000, katolikov 11,420.000, Mohamedancev 13,888.000, Židov 5,189.000, protestantov 3,743.000. Ostali so raznega veroizpovedanja. — Ženske gimnazije na Ruskem. Takih je v ruski državi 11 in na vsaki 260 — 600 dijakinj; dvanajsta so zida v Petrogradu. Predmeti so poleg veroznanstva ruski in francoski jezik, matematika, zemljepisje, fizika, kosmografija, slikarstvo, ročna dela, petje in ples. Neobligatno se podučuje latinski jezik in godba. Na čelu vsakega zavoda je generalni vodja in nadzornik, kakor tudi. voditeljica. Šolnina znaša 80 — 100 rubljev. Pri vsaki gimnaziji je nastavljena ena dama, ki razen podučevanja medicine in higijene poglavitno skrbi tudi za zdravje učenk. Na ta način ni se še epidemija dotaknila te ali one ženske gimnazije na Ruskem. — Narod, ki bo izumrl. Ruska država obsega veliko število manjših in sicer raznovrstnih narodov in rodov, ki stoje na jako nizki stopinji civilizacije. K tem spadajo ostanki finskega plemena čudikejvanskega, ki živijo v novgorodski gubemiji blizu Petrograda. Ta mali narod obsega 800 do 900 ljudi; civilizacija se ga še ni dotaknila. Živijo v popolni priprostosti in nimajo razdeljene lastninske zemlje. O tatovih in tatvinah se ne sliši. O tem, kaj da je grajščina, nimajo pojma. Ako pripravi Kajvan kopelj, povabi vse, ki se hočejo kopati, če kdo pripravi kaj kruha, ga pridejo vsi pokusit. O knjigah in časnikih ne vedo ničesar. Ko jim je nek potovalec pokazal številko „Petrogradskih Vedomosti", so se vsi čudili. Pokazalo se je, da nihče ni videl tako velikega papirja, in ko so videli na časniku dvoglavnega carskega orla, so misliii, da je to carjev ukaz in so se spoštljivo odkrili. Ko jim je popotnik pojasnil, je želel vsak dotakniti se časnika, poduhati ga kakor kako posebnost, in nazadnje so vso številko raztrgali in vsak je vzel košček za spomin. Ta neverjetna naivnost gre še dalje. Zelje in krompir poznajo in nič druzega te vrste; ko so jim pokazali kumaro, čudili so se in vsak jo je Želel imeti v roki; niso verjeli, da je mogoče kumare jesti. Ko je oni popotnik odgrizel košček kumare in jo pojedel, so vsi glasno vpili in smeha ni bilo konca. Kdor vidi te prebivalce, misli, da ima pred seboj otroke; po tej priprostosti so pa dobrodušni, pošteni in delavni. Jezik Kajvancev je originalen in ima nekatere posebnosti. Besede so enozvočne, kakor; aj, paj, koš, pol itd. Bilo bi napačno, ako bi ta narod, ki živi v bližini glavnega mesta, izumrl in bi ne ostalo po njem nobenega slovstvenega sledu. — Od koze do lokomotive. Belgijski list „Petit Bleu" je prinesel sledeči dogodek, katerega je v veselje svojim bralcem tudi ilustriral. Pri neki majhni železniški postaji v Belgiji je služil železničar, ki je imel kozo, katera se ni dala molzti nikomur, kakor le njegovi ženi. Nekega dne je morala žena k svoji materi in železničar je moral sam molzti kozo. Ta se je pa ustavljala, tako da ubogi mož ni mogel priti do svojega ciija. Srečna misel mu pade v glavo. Obleče se v obleko svoje žene in dene na glavo ženino ruto. To je pomagalo in koza je bila zadovoljna. Kar pa zažvižga vlak in vestni uslužbenec ne imajoč časa, da se preobleče, teče na postajo — in se med velikim smehom načelnika postaje in vseh popotnikov — postavi na svoje mesto ter po svoji dolžnosti kliče ime postaje. — Ljubitelj starin. Neki ruski rokodelec v Londonu vporabljal je vse svoje trdo prislužene novce v svrho, da je kupoval stare lesene rezbarije, ter si ž njimi nabral vže celo zbirko. Pred kratkim je kupil v Londonu na dražbi staro umetno stojalo za knjige za 20 kron. Ko je domu prišedši ogledoval to svojo najnovejšo pridobitev, našel je, da ima sto-jalce še en predalček, katerega do sedaj ni opazil. Ko ga po dolgem trudu odpre, kedo popiše njegovo veselje — najde v njem za 600.000 kron vrednostnih papirjev. Delavec je hitel s papirji v menjalnico in ondi so mu jih spremenili v zlati in srebrni denar. Ubogi težak bode sedaj gotovo še z večjo unemo preiskoval starine. — Bogato vseučilišče. Iz New Jorka javljajo, da je podarila msr. Stamford, znana človekoljubna dama v Kaliforniji, Leland-Stamford univerzi v Palo-Alto, katero je ona ustanovila, akcije, posestva in denarja v vrednosti 150 milijonov kron. — Šestnajstletna dečka morilca. V Olevelandu sta dva šestnajstletna dečka umorila krojača Emila Goodnuna v njegovi delavnici. Prišlo je na dan, da je eden izmed njiju imel toliko srčnosti, da je kmalu po izvršenem umoru prišel gledat nazaj svojo žrtev ter zvito izpraševal policijo, kdo je to hudodelstvo izvršil. — Človeška starost. Vedno redkejši so slučaji, da doživi jeden ali drugi sto ali celo več let, vendar še niso tako redki, kakor bi si človek mislil sodeč po svoji najbližji okolici. Tako je na Nemškem 778 ljudi še živečih, ki štejejo stoletje svojega življenja. Na Francoskem 213, na Angleškem 146, na Škotskem 46, na Norveškem 23, v Belgiji 5, na Danskem 2 osebi. Posebno se pa odlikuje Španska in Srbska v čilosti svojega ljudstva, ker prva šteje 401 in druga celo 505 sta-rišev obojega spola. V Ameriki živi nek star Bruno Cotrin, ki šteje 150 let in jG še vedno čvrst. Sploh se sodi, da je to najstariji človek, kar jih sedaj živi na zemlji. V Novem Jorku ustanovilo se je društvo starčkov, katero obstoji sedaj iz 10 Članov, ki štejejo skupno 1100 let. Vsi ti niso nikdar kadili, nikdar pili opojnih pijač. — Koliko konj se je porabilo v južni Afriki? Od začetka vojne do danes so Angleži transportirali v južno Afriko 250.000 konj in 100.000 mul. Sedaj so naznanjeni zopet veliki transporti iz Amerike in Ogrskega. — Boj jetiki je napovedal spodnjeavstrij3ki dež. odbor. V prihodnjem deželnozborskem zasedanju se bode stavil in tudi, o tem ni niti najmanjše dvombe, sprejel zakonski načrt, ki bode obsegal sledeče točke: 1. Ljudski pouk o jetiki pričeti se mora že v šolah in se nadaljevati v poljudnih predavanjih. 2. Pluvanje na tla se prepove v vseh javnih lokalih, železniških vozovih, oskrbovalnih hišah, tovarnah in kaznilnicah. 3. Brezprašne ceste, nadzorovanje čistenja preprog in pohištva. 4. Strogo nadzorstvo nezdravih stanovanj. 5 Temeljita preo-snova statistike. 6. Zglaševalna dolžnost vsled jetike umrših; prepoved prodajati obleko ranjkih, o katerih se le sumi, da je bila jetika vzrok smrti. 7. Za jetične bolnike posebne bolnice. 8. Za neozdravljive jetične bolnike ustanovitev posebnih zdravilnih zavodov. 9. Strogo nadzorstvo užitnin, zlasti mleka. 10. Nadzorovanje volitve poklica po obrtni oblasti. Slične na- Stran 20. Letnik LX. redbe umestne bi bile tudi pri nas, ako skrbeli za ljud- stvo, ljudstvo. mestnem svetu vladajo Lahi, katerim ni dosti mar 1895 teh Koliko ljudi je na zemlji? Po štetju od leta biva na našem planetu blizo 1500 milijonov- ljudi. Od približno 500 milij torej ena tretinja kristijanov Loterijske srečke. januvarja t. V Brnu dne Na Dunaji dne V Gradci dne 4. januvarja t. januvar)a 38/61, 75, 79, 69. 6>8, 72, 22, 56. 1, 40, 78, 87, 64. med temi je pa samo kakih 200 milijonov rimskih katoličanov. Od vseh Zemljanov je torej dobra osminka prave vere, sedem osmink pa jih tava v krivoverstvu, največ, namreč dve tretinji vseh ljudi na zemlji, je paganov ali ajdov. Med temi zopet kakih 750 milijonov privržencev Brame ali Bude. Ti verujejo tudi nekako božjo trojico, Brama, Višnu in Živa. Domišljujejo si tudi. da se najstkrat. Budistov Bog včlovečil v Budi, to pa kakih dva-ivi največ v Aziji, tudi Kitajci so neke vrste Budisti. Zadnji čas so začeli po vzgledu katoliških in protestanških misijonarjev, ki prihajajo v njihove dežele, tudi razpošiljati misijonarje, najprej iz Kitajskega v zahodne dele severne Amerike. Boj za vero, boj za blago ! Zmagal bode kdor bode imel večjo znanost za sebe, kakor so nedavno ka toliški učenjaki v Monakovem izpoznali, da protestanški del Nemčije katoliškega nadkrilj ker ima višjo omiko Kakšno bode vreme letošnje leto? Znani vremenski prerok Falb, razglasil je že svoje mnenje o vremenu tekočega leta in sicer bode, po njegovih besedah: meseca januvarja suha in mrzla zima z mnogim snegom. Februvarja bode padalo še vedno mnogo snega. Tako se vresniči kmetski Tržne cene. V Ljubljani dne 10. januvarja 1902. Pšenica K 9 20 h, K 7 proso K ječmen 7-50 oves K turšica K 6 20 h, leča K 9 , ajda K h, fižol K 8- Vse cene veljajo za 50 kilogramov. t Cena ta1 1 Samo v teh zavojih se dobiva pristna ta Ko splosna priljubljena 60 tiMfjflfi vtabioa aOO gramov. Cena zavolu 50 vinarjev. vsebina 500 gramov ^tm: pregovor: „Dan gori, sneg doli". Meseca marca pa bode nastopilo vlažno deževno vreme. Sploh nam, ako se Falb, kakor vže/ mnogokrat, ne zmoti, ni pričakovati mnogo lepih spom-ladnih dni, ker bode do junija vreme mrzlo in deževno. Serantona v Ameriki Učenci za stavkujoče. poročajo: Vsi učenci Archard Street šole št. 2. so šli na štrajk in so izjavili, da ne pojdejo tako dolgo v šolo, dokler jo bo vodil principal Fitzgerald. Ta se je namreč peljal na politični železnici in sicer na vozu, na katerem sta bila kondukter in vodilec motorja „štejkbreharja". Šolska mladina je na strani štrajkujočih uslužbencev in zato je odrekla pokorščino šolskemu voditelju. Kako očistiti zlate predmete. Z nekoliko vinarji napravi se tinktura, 8 katero se prav izborno očistijo pozlačeni okviri, kipi itd. in sicer na sledeči način: Eno malo žličico boraksa (borsaures Natron) raztopi se v pol kozarcu gorke m ^ova sla^ t potnih trnih. _ Kattneinefjeve tovarne za starino kavo Monako ro \ z -Va sla^ v polnih zrnih. v. JH4**fc* jHtJVi ■-s/ ■ * Katiireinerjeve tovarne za sladno kayo Monakovo \i t d / Kathreinerjeva Kneippova sladna Kava . W vode. Seveda se mora večkrat premešati, ker drugače pade kislina na dno. S to tekočino namaže se okvir, ter se zatem z mehko gobo odrgne. Stvari izgledajo kot nove po tem ravnanju. vrednosti Srečka stane Priporoča menjalnica v Ljubljani. Odgovorni urednik Aygust Pucihar. Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.