bSdomslo Kandidati za najodgovornejše
Pretekli teden je obiskal dom LO v Velenju član sveta federacije tovariš Franc LE-u .OŠEK - LUKA.
Sestal se je s predstavniki bov in enot teritorialne rambe občine Velenje, občinskega štaba civilne zaščite, »rganov za notranje zadeve in arnost ter oddelka za ljudsko >brambo skupščine občine Ve-enje. V triurnem pogovoru so eznanili tovariša Leskoška o osedanjih pripravah na podro-ju SLČ in družbene samoza-čite v občini Velenje.
Gost je v tovariškem ozračju al vrsto napotkov in pobud za adaljnje delo na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite v občini Velenje in širši družbeno politični skupnosti, predvsem s stališča po-družbljanja obrambnih priprav.
Osnovno izhodišče, ki se je [»seskozi prepletalo v razgovorih, so bili dokumenti VIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ.
Razgovor je bil zaključen z dogovorom o nadaljnjem po-družbljanju obrambnih priprav in samozaščitnega mehanizma, s poudarkom na nadaljnji razvoj obrambnih priprav, tesneje povezati pri čemer je treba prizadevanja mesta in vasi, ne samo pri preizkusih, temveč v vsakodnevni gospodarski, socialni in politični preobrazbi v KS in TOZD. S tem naj postanejo obrambne priprave sestavni del vsakodnevnih aktivnosti.
J. M.
rinlžnosti ¥ BK SZDL
Kandidat za novega predsednika O K SZDL Velenje je Tone Šeliga, dosedanji sekretar O K SZDL, za podpredsednico Vera Zupančičeva, za sekretarja pa Slavko Korenič
Poročali smo že, da je bila prejšnjo sredo v Velenju 20. seja predsedstva občinske konference SZDL. Osrednja točka dnevnega reda je bil pregled kandidacijskih in volilnih aktivnosti v organe občinske konference. V tej zvezi so izoblikovali programsko usmeritev dela OK SZDL, določili so datum 1. seje OK SZDL Velenje ter sprejeli kadrovske predloge za nove organe občinske konference SZDL Velenje.
Predsedstvo OK SZDL Velenje je ugotovilo, da je večina delegatov v novo OK SZDL Velenje že izvoljenih. Krajevne konference SZDL so svoje dele-
gate že izvolile na prvih sejah decembra 1978 oziroma januarja 1979. Svoje delegate do 4. aprila še niso izvolile 3 družbene organizacije, v novo občinsko konferenco pa morajo izvoliti delegate, in sicer skupaj 20, tudi občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij.
Na zadnjo sejo v stari sestavi se bo sešlo predsedstvo OK SZDL Velenje 23. aprila, ko bo določilo dokončni pregled liste kandidatov za novo predsedstvo OK SZDL ter za vodstvene funkcije v občinski konferenci SZDL ter določilo potek prve seje nove občinske konference SZDL. Prva seja občinske kon-
Redni remont TE Šoštanj IV
Po končanem remontu bo trajna nazivna moč četrte faze šoštanjskih termoelektrarn, našega največjega termoenergetskega objekta, 345 MW
V šoštanjskih termoelektrarnah so začeli 1. aprila z rednim remontom četrte faze, moči 335 MW. Do konca meseca marca so proizvedli skupaj nekaj nad 446 GWh električne energije in s tem dosegli skoraj 87% načrtovane .proizvodnje za prvo tromesečje. Proizvodnja pa bi bila še višja, če bi bile v tem času večje potrebe po električni energiji iz termoelektrarn. Obratovalna pripravljenost tega našega največjega termoenergetskega objekta pa je bila v letošnjem letu znova zelo visoka, saj je 335 MW blok izpadel iz
omrežja samo enkrat
Uspešno prvo leto obratovanja, številni preizkusi, ki so bili izvedeni doslej in pa kontrolni izračuni glavnega dobavitelja so pokazali, da so naprave bogato dimenzionirane in daje mogoče z odpravo nekaterih ozkih grl povišati maksimalno trajno moč bloka za 10 MW. Med rednim remontom ta mesec bodo odpravili ugotovljena ozka grla tako, da bo po končanem remontu, od začetka maja naprej, maksimalna trajna nazivna moč nove četrte faze šoštanjskih temoelektrarn 345 MW.
Da je Šmartno ob Paki dramsko pedišče Šaleške doline, je v soboto znova potrdila tamkajšnja skupina, ki seje predstavi-domačemu občinstvu z novo dela „Musical za dobro v režiji celjskega gledališkega Bogomira Verasa.
„Pred nami je nova premiera ledališča pod kozolcem. Po Burns-Verasovi ljudski slikanici Veseli :rači in Božič-Verasovi ekspres .gikomediji ,,Zakaj pa ne" smo se dališki entuziasti iz Šmartnega ob odločili za Musical za dobro itro, odrsko-glasbeno priredbo na :mo štirih Andersenovih pravljic: Svinjski pastir, Kakor napravi stari, je zmeraj prav, Cesarjeva nova oblačila in Cesarjev slavec. V tej zvrsti odrskega prizadevanja bi radi poudarili teme in motive, v katerih odmevajo pojmovna nasprotja sodobnega človeka-človeška izumetni-čenost, zvestoba in zaupanje, odtu-
jenost od lastnega spoznanja ter naravna izpovedna neposrednost
Naš glavni namen je, da bi na zabaven toda ne cenen način osve-ščali predvsem mladino. S svojim delom želimo razvijati okus in širiti krog mladega občinstva; takega, ki pozneje kljub naglici in zahtevam potrošniške družbe ne bo zanemarilo kulturnih dobrin, med njimi tudi gledališča."
Te spremne besede je zapisal režiser Bogomir Veras ob prvi predstavitvi ,,Musicala za dobro jutro", ki pa je prav tako zanimiv tudi za odrasle. In sodeč po sobotni predstavi v Šmartnem so režiser in igralci Leon Cižmek, Jana Drofel-nik, Ana Glamoča, Jože Krajnc, Pavla Letonje, Lija in Mirko Modrijan, Slavica Pečnik, Zvonka Peršič, Jože Robida, Franc Rudnik, Alenka Podgoršek in Mija Žerjav v svojih hotenjih tudi uspeli S svojo igro so izredno navdušili občinstvo, ki je — kot vselej doslej - do zadnjega
ference SZDL Velenje v novi sestavi, štela bo 58 delegatov, pa bo 26. aprila.
Na 20. seji je predsedstvo OK SZDL razpravljalo še o kandidatih za najodgovornejše dolžnosti v novi OK SZDL Velenje. Kandidat za novega predsednika OK SZDL je Tone Šeliga, dosedanji sekretar, kandidatka za novo podpredsednico Vera Zupančičeva, kandidat za novega sekretarja pa Slavko Korenič.
Omenimo naj še, da je predsedstvo OK SZDL na svoji zadnji seji sprejelo dogovor o načinu in poteku javne razprave o samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu, o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju ter o osnutku zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Sprejelo pa je tudi ihizhodišča za družbenopolitično aktivnost pri pripravi in sprejemanju planov nosilcev planiranja
Prvo tovrstno priznanje umetniku in človeku
Jakiju visoko državno odlikovanje
Na priložnostni slovesnosti, ki je bila v Mozirju, je sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje, Janez Zahrastnik podelil slikarju Jožetu Horvatu — Jakiju visoko državno odličje
arški gledališčniki spet navdušili
ni gledališke skupine iz Šmartnega ob Paki so se v soboto zvečer predstavili z novo premiero — Uprizorili so delo Musical za dobro jutro —
napolnilo dvorano kulturnega doma v Šmartnem; in gledalci so dobili ob njihovi igri vtis, da na odru pred njimi ni amaterska skupina, ampak igralci, ki imajo izredno profesionalen odnos do svojega dela. Sobotna premiera v Šmartnem ob Paki pa je znova potrdila, kaj vse je moč narediti z veliko voljo, ljubitelj-stvom, trdnim delom pa tudi ob razumevanju v kraju. Tega pa so bili vrli šmarški komedijanti deležni na vsakem koraku v kraju, predvsem pa s strani tamkajšnje osnovne šole, kjer so mnogi zaposleni in od Vina Šmartno ob Paki, ki je prevzelo pokroviteljstvo nad njihovo premiero.
„Prince, princese, cesarje in druge noUese, deklico, dvorjane, sleparje, meščane, starega in staro ter s pesmijo pravo" si je vredno ogledati. In želimo jim, da bi enak uspeh kot v domačem kraju, poželi povsod, kjer bodo še nastopili.
s. v.
Zadnjo soboto popoldan, 7. aprila, je bila v dvorani skupščine občine Mozirje priložnostna slovesnost, na kateri so podelili slikarju Jožetu Horvatu Jakiju visoko državno odlikovanje.
Slovesnost, ki so se je udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega in javnega življenja Slovenije, celjskega območja ter občin Mozirje in Velenje, je začel predsednik skupščine občine Mozirje, Hinko Čop. Zatem pa je o Jakijevi ustvarjalnosti in svojstveni umetniški prepričljivosti spregovoril sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje, Janez Zahrastnik (Besede tovariša Zahrastni-ka objavljamo na 2. strani).
Janez Zhrastnik je zatem podelil visoko in za Jakija prvo državno odlikovanje, ki je prvi vrsti namenjeno Jakijevemu umetniškemu ustvarjanju, njegovem deležu v kulturi in naši kulturi v svetu, ki ga tako daje ugledu Jugoslavije. Namenjeno
pa je tudi temu, o čemer je tovariš Zahrastnik obširneje govoril, Jakiju - človeku. Ob predaji visokega državnega odlikovanja je sekretar MS ZKS
Celje, Janez Zahrastnik izrekel Jožetu Horvatu — Jakiju iskrene čestitke in najlepše želje, da bi bil tudi v prihodnje zdrav, srečen in ustvarjalen kot doslej.
Uveljaviti frontno vlogo SZDL
Do konca tedna bo spremenljivo in razmeroma toplo vreme. Občasno se bodo pojavljale tudi krajevne plohe.
Občinsko organizacijo SZDL čakajo v prihodnje dokaj zahtevne in odgovorne naloge. O njih so znova spregovorili tudi na nedavni seji predsedstva občinske konference SZDL, ko so pregledali kandidacijske in< volilne aktivnosti v organe občinske konference SZDL
Upoštevaje smernice 8. kongresa zveze komunistov Slovenije in 11. kongresa zveze komunistov Jugoslavije ter naloge organiziranih socialističnih sil pri nadaljnji demokratizaciji družbenih odnosov, bo treba tudi v Šaleški dolini v prihodnjem obdobju vsebinsko močneje dograditi in uveljaviti, frontno vlogo socialistične zveze, da bi tako SZDL resnično postala demokratična zveza posameznikov in organiziranih dejavnikov ter nosilec širokega politično interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov. To je v razpravi na zadnji seji predsedstva OK SZDL še posebej poudaril njegov sekretar Tone Šeliga.
Prizor s premiere
zakaj zamude pri dostavi
našega Časa
Zadnjih nekaj številk Našega časa so dobili naročniki z zamudo. Nekateri so dobili domači tednik v soboto, drugi v ponedeljek. Za zamudo sta kriva tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani in ekspedit Ljubljanskega dnevnika v Ljubljani, ki nista uspela pravočasno pripraviti Naš čas za odpremo na pošto.
Storili smo vse, kar je v naši moči, da v prihodnje ne bi več prihajalo do zamud.
Naročnike in bralce, ki so doslej prejeli domači tednik z zamudo, prosimo za razumevanje.
uredništvo in uprava!
Vse subjektivne sile, poenotene v fronti, morajo še v večji meri zagotavljati krepitev družbene zavesti in spreminjanja le-te v materilano silo družbenega napredka. Skozi to enotno fronto bo treba še močneje uveljaviti vsebino dela in aktivnosti naših družbenih organizacij in društev. Nadalje je treba ustvariti pogoje za razgibano politično življenje, to pa pomeni ustvariti pogoje, v katerih bodo stališča in smernice ZK dobila široko in množično oporo v vsem članstvu SZDL. Vsem iskrenim privržencem naše samoupravne socialistične demokracije, ki jim je za napredek naše družbe in države, za našo varnost in neodvisnost ter neuvrščeno politiko, je bilo nadalje naglašeno, moramo omogočiti vključevanje v vse oblike aktivnosti, ki krepijo enotnost in moč naše socialistične samoupravne družbe.
Skozi krepitev najbolj demokratičnih oblik odločanja pa moramo razvijati naš poltični sistem v takšni smeri, ki bo omogočala uresničitev zamisli tovariša Tita o zavestni kolektivni odgovornosti pri vodenju posameznih organov.
Te in še druge naloge pa, razumljivo, zahtevajo veliko ela-na, svežine, novih oblik delovanja, resnejši odnos do dela, pripravljenost za prevzemanje nalog in, ne nazadnje, tudi vklu če vanje novih kadrov v operativno politčno delo. Omenjena izhodišča bo treba kar najbolj dosledno upoštevati pri pripravi predlogov za nove organe O K SZDL Velenje.

Angažiranost izkazuje kot umetnik in osebnost
Besede Janeza Zahrastnika, sekretarja MS ZKS Celje ob podelitvi visokega državnega odlikovanja slikarju Jožetu Horvatu - Jakiju
Medobčinska vodstva družbenopolitičnih organizacij širšega celjskega območja in vodstva družbenega življenja ter občinska skupščina mo-zirske občine so me pooblastila, da Ti spregovorim ob slovesnosti, ko Ti izročam odlikovanje predsednika Republike, tovariša Tita.
Moram priznati, da to pooblastilo ni nič kaj zahvalna zadolžitev - iz preprostega razloga, ker je o Tebi
težko govoriti in ker je še posebej težko govoriti Tebi ob taksni slovesnosti, kakršna je današnja. Pa ne zato, ker Te ne bi poznali, ker ne bi poznali Tvojega dela in Tvoje ustvarjalnosti, njene širine, moči in svojstvene prepričljivosti. Ni v tem razlog te zadrege. Gre predvsem za to, da vsi mi želimo, da se ob tej priliki, ki je prva zate te vrste, izognemo razmišljanjem, ki so svojstvena, kljub vsem različnostim, vsem tistim, ki so (da tako rečem) profesionalno poklicani za ocenjevanje umetnosti. Pa tudi tistim, ki tega ne znajo, pa temu navkljub to počno. Ali drugače, danes na tej svečanosti ne bi radi povzemali misli iz stoterih ocen, komentarjev in drugih pisanj, ki so bila Tebi in Tvojemu delu že namenjena doslej.
Potemtakem povejmo nekaj, kar ni pogosto najti v pisani besedi, ko teko razprave o Jakiju. Naša misel velja Jakiju - človeku, čeprav pri tem seveda umetnika in umetnosti od njega ne ločujemo. Pa vendar, gre za nekatere človeške vrednote, ki mnogim umetnikom niso lastne. Gre za takšne, globoko človeške vrline, ki so ob vsem slikarskem in grafičnem opusu, močno izražene v visokem družbenem priznanju, ki ga bomo danes izročili odlikovancu.
Jaki, posebej Te spoštujemo, ker nosiš v sebi mnogo, mnogo ponosa in vedrine. Vedrine, ki izkazuje vero v ljudi, v napredek, v delo, v življenje. Goriš za življenje, za ustvarjalnost, ki jo vsrkava vase zeleno, večno mlado drevo življenja. In ponos, ki ga nosiš v sebi, ni ponos samoljubja. Izraz je moči umetnika, človeka - umetnika. Pa ne samo to. Tvoj ponos nosi v sebi tudi drugo širino. Širino naroda, ki mu pripadaš, domovine, ki jo imaš raa in samoupravne socialistične družbe, ki jo ceniš in spoštuješ.
Mar niso v tem mnoge razlike od tistega ponosa, ki ga nekateri izkazujejo tako, da svoj osebni ,,jaz" prav v ničemer ne morejo ali pa ne želijo povezovati z družbo, v kateri ustvarjajo in h kateri sodijo? Za njih je bistveno samo spoštovanje do besede „imeti". Ta pa ne pozna ponosa in ne širine, ki je pri Tebi tako svojstvena. V tem pogledu, Jaki, si pošten in velik človek. Nekateri Te pri tem ne morejo razumeti. To tistim, ki menijo, da so takšne osebnostne lastnosti lahko prirojene, tudi ni mogoče. Človek se v socialnem prostoru ravna po tem, kako presoja družbena dogajanja, kje vidi silnice razvoja in napredka in v kolikšni meri se z njimi poistoveti. Temu potem naravna svojo misel in svoje ponašanje. Ti, Jaki, si svoja ravnanja, gledalo celostno, zastavil tako, da je Tvoj ponos hkrati izraz vsega Tebe in vsem temeljnih stremljenj naše samoupravne družbe, na človeka, na njegovo svobodo in na svet.
Cenimo Te tudi zato, ker si kritičen do vsega in do sebe. Nočeš iz varnega zavetja nezainteresirano
opazovati dogajanj okrog sebe. Pa tudi sicer niso samo „kritični kritik", ki obupuje, ker ga okolje ne razume. Ni nujno, da se vedno strinjajo z vsemi Tvojimi pogledi na probleme. To bi bil enak nesmisel, kot da bi Ti pritijeval vsem predlogom in rešitvam, ki so prisotne v družbeni praksi. Ce bi tudi sicer ravnali tako, bi bili na najboljši poti, da upočasnimo kolesje našega razvoja in človekovo iniciativo.
Ko tako sodimo Tvoj kritični odnos do družbenih vprašanj se očitno zavedamo vse njene vzburlji-vosti in neučakanosti. Ob tem pa tudi in predvsem vse kreativnosti, smisla za realnost, vse konstruktivne note, ki jo nosiš v sebi in izžarevaš.
Znaš, in to globoko prepričljivo, majhne probleme postavljati v širše okvire in enako: iz posplošenosti izločati bistva posamičnosti.
Pri tem nimamo v mislih Tvoje umetnosti, mislimo predvsem na Tvoj odnos do danih razmer, v vseh okoljih, kjer si prisoten.
Tvoji občutki, da tako rečem, za drobne probleme, so občutki za ljudi, za povsem konkretne ljudi in za njihove tegobe. In veš, da jih z verbalizmom ni mogoče premagovati Veš, da so za to potrebne sile dela in znanja, in pripravljenost za spopad, za spremembe. In Ti v konkretnem življenju ne bežiš od tega, četudi bi lahko, in še razumeti bi Te morali pri tem. Ti nočeš samo z umetnostjo dokazovati svojo angažiranost in njene determinante. Izkazuješ jo tudi sicer - kot osebnost, ki ni izven tokov naše družbe, ki je del teh tokov, vse od njenih majhnih konkretnih zapletenosti do velikih umetniških stvaritev nacionalne, evropske in svetovne razsežnosti. Celovita osebnost, bi dejal temu družboslovec.
In kje je naš današnji odiikovanec pridobil takšno celovitost, zavzetost in poistovetenje z vsebino tega našega družbenega trenutka? Na visokih šolah se tega ne da pridobiti. Kot človek — svetovljan? Ne, v svetu se lahko to samo potrjuje.
Tvoja pot Jaki, pot življenja, njegova geneza, izkušnje, mnoge tudi trpke, so rojevale takšen značaj. In vodilo te poti je bilo delo. Delo, ki ga ni lahko primerjati. Tvoje delo, ki ga občuduje vsakdo, ki ga pozna. Preudarno je ocenil naš pisatelj Tone Svetina, ko je v eseju o Tebi zapisal, da Tvoja delovna produktivnost vzbuja občudovanje. Res je je tako. In takšen ne moreš biti drugačen, ne moreš biti nekritičen in neangažiraa Ne moreš mimo ljudi, ne moreč proč od problemov Mozirja, Velenja, Celja, od prekmurskih ravnin ... ne moreš proč od naše ožje domovine, od Jugoslavije. Ce bi lahko storil to - potem ne bi bil več Jaki.
Spoštujemo Te tudi zastran Tvojega tovarištva, zastran Tvoje čuteč-nosti, ki jo izkazuješ mnogim, ki se obračajo nate za nasvet, za pomoč. Ne znaš odrekati Ni ti žal časa in moči. Razdajaš se v tem pogledu, razdajaš zavestno, da s tem mnogim pomagaš. Mnogim posameznikom, Kolektivom, šolam, zdravstvenim ustanovam... in kdo bi našteval vse. Veš, takšni ljudje Tvojega znanja, umetniki, niso vedno bogati po teh vrednostih. Daleč si v tem pred mnogimi drugimi. In tudi v tej je tisto, čemur pravimo človek z veliko začetnico.
IZ INŠPEKTORJEVE BELEŽNICE
Evidentiranje cenikov obrtnih in gostinskih storitev
Kot ukrep neposredne družbene kontrole cen je za posamezne proizvode in storitve podpisano obveščanje organa za cene o cenah, da jih evidentira. Ta evidenca ni mišljena takp, da bo organ za cene samo zbiral cenike, ampak mora ugotoviti, če so predlagane cene v skladu z vsakoletnim družbenim dogovorom o ukrepih za izvajanje politike cen proizvodov in storitev v SRS Sloveniji. Podpisniki tega dogovora so med drugim izvršni sveti občinskih skupščin v SRS Sloveniji, Gospodarska zbornica Slovenije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
Vsaka obrtna delavnica in gostinski obrat mora evidentirati cene svojih storitev pri pristojnem občinskem organu za cene. Takšen potrjen cenik mora viseti na vidnem jnestu v delavnici ali gostinskem obratu, tako, da imajo stranke oziroma gostje vpogled v cene storitev.
Seveda je razumljivo, da zasebniki ali družbeni sektor te evidentirane cene tudi uporabljajo pri zaračunavanju svojih uslug. Precej je primerov, da posamezniki cenikov sploh nimajo evidentiranih ali pa imajo cenik režijske ure samo formalno, usluge pa zaračunavajo po nepreverjenih in nepotrjenih normativih. Tako ravnanje je prekršek.
Pri pregledu faktur, ki jih izstavljajo obrtniki, pogosto ugotovimo, da delo zaračunavajo v skupnem znesku iz katerega ni razvidno, koliko ur je uporabljenih in koliko znaša potrjena režijska ura; tudi tak ravnanje je prekršek.
Obrtnik je dolžan stranki izstaviti račun, ki je specificiran, iz katerega je razvidno, koliko stane material, koliko ur je porabljenih, po čem je evidentirana režijska ura.
Seveda inšpektorji nismo v stanju zmeraj presoditi, če je za opravljeno delo res potrebno toliko ur, imamo pa možnost, da v spornih primerih dobimo mnenje zapriseženih izvedencev za posamezno stroko.
Tržna inšpekcija SO Velenje
Aktivno društvo prijateljev mladine v Zavodnjah
V	začetku tedna so se zbrali vi Zavodnjah člani upravnega in nadzornega odbora ter komisij društva prijateljev mladine tega kraja. V delo tega društva je bilo vključenih 57 članov, njihovo delo pa je bilo bogato, jedernato in razvejano. Organizirali so redne in občasne dejavnosti, razna praznovanja ter urejali otroška igrišča. V prostem času so redno delali z mladimi. Uredili so peskovnike, gugalnice ter druga igrala za otroke, sodelovali v Napotnikovi kiparski koloniji, orgi-nizirali prireditve - praznovanja ob novem letu, za dan žena, sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo,' za dan republike. Prirejali so taborjenja, kjer so se učili tudi osnov taborniškega življenja, nakupili so opremo za smučanje ter organizirali smučarske tečaje, organizirali so več izletov za člane in otroke, tečaje prve pomoči ter več očiščevalnih akcij.
Iz akcij se vidi, da jim je bila osnovna težnja vzgoja otrok. Krajanom, ki so za to darovali prosti cas se je potrebno zato posebej zahvaliti. Z rezultati, ki niso mali, so lahko zadovoljni, da pa bodo še boljši vabijo k sodelovanju še več krajanov.
Izvolili pa so tudi nov 13-članski upravni odbor ter sprejeli program dela za naslednje mandatno obdobje. Tajnik društva Jože Svetina, se je zahvalil dosedanjemu predsedniku Francu Anželaku za resnično aktivno delo, za novega predsednika pa so izvolili Franca Mežo.
M. SLATINSEK
Priprave na srečanje
V	Velenju je bila prejšnji petek seja odbora za pripravo medobčinskega srečanja borcev in mladine Jugoslavije, na kateri so ocenili lanskoletno zelo uspelo srečanje v Mo-starju, razrešili dosedanji odbor ter imenovali novega. Za predsednika letošnjega, že trinajstega srečanja, so imenovali Jožeta Tekavca, za sekre-taija pa Janka Luknerja. Potrdili so tudi program letošnjega srečanja, ki bo na Graški gori in se dogovorili, da bo prihodnje medobčinsko srečale borcev in mladine v Županji.
Od 2. do 5. julija bo Velenje gostitelj nad sedemsto borcev in mladincev iz 25 jugoslovanskih občin. Srečanje bo 3. julija na Graški gori. Ob tej priložnosti bodo odkrili skulpturo profesorja Antuna Augustinčiča, „Nošenje ranjencev." Vsi udeleženci srečanja pa se bodo udeležili 4. julija še republiške proslave dneva borcev na Ostrem vrhu nad Mariborom. V tem času bodo mladi ustanovili v Velenju brigado 4. julij, ki bo delala na Kozjanskem od 8. julija do 4. avgusta. Brigade se bosta udeležila po dva mladinca iz vseh 25 občin Jugoslavije, ki bodo sodelovale na medobčinskem srečanju borcev in mladine.	^ j
Šoštanj: razstava Aristida Zornika
Pred dnevi so v preddverju doma kulture v Šoštanju odprli razstavo slikarskih del domačina, upokojenega gimnazijskega profesorja Aristida Zornika iz Velenja. Avtorja in njegovo delo je predstavil akad. slikar Lojze Zavolovšek, likovni sodelavec Kulturnega centra „Ivan Napotnik" iz Velenja, ki je razstavo tudi organiziral.
Aristid Zornik je predvsem kraji-nar, ki se je tokrat predstavil z malo retrospektivo svojih del, saj gre v glavnem za krajine in vedute iz Šaleške doline. Razstava, ki bo odprta vključno prvomajske praznike, je vsekakor vredna ogleda, saj je motivni svet in kolorit Zornikovih slik privlačen za vsak okus.
V. K.
Uspel obrambni dan
Minulo soboto so na osemletki v Lučah ob Savinji pripravili in uspešno izvedli obrambni dan. Po znaku za preplah so učenci, učitelji in ostalo osebje v izjemno kratkem času zapustili šolo in se kmalu zatem zbrali na zbornem mestu. S tem se je akcija pravzaprav šele začela. Na tem mestu so jih namreč pričakali gasilci in pripadniki civilne zaščite. Nazorno so jim prikazali gašenje požara in reševanje ponesrečencev. Po tem prikazu so se učenci nižjih razredov vrnili v osnovno šolo in si tam o^edali filme o protide-santni obrambi in o vojaških vajah, učenci višjih razredov pa so krenili na orientacijski pohod. Med potjo jih je čakalo več delovnih točk na katerih so reševali zahtevne naloge s področja orientacije, naše revolucionarne preteklosti in druge, pomerili pa so se tudi v streljanju z zračno puško.
Po opravljenem prvem delu obrambnega dne sta se višja in nižja stopnja zamenjali Učenci višjih razredov so si ogledali filme, nižja pa se je v naravi seznanila z osnovnimi poglavji iz topografije. Najbolj zanimivo je bilo vsekakor na koncu. Za učence vseh razredov so namreč vojaki iz karavle v Logarski dolini pripravili razstavo orožja in druge vojaške opreme ter jih seznanili z njenim delovanjem in z ravnavnjem z njo.
J. P.
Iz dela ZRVS
V občinski konferenci zveze rezervnih vojaških starešin Velenje deluje 8 krajevnih konferenc. V vseh konferencah so člani v mesecu marcu poslušali predavanja na temo „Zračni desant in protidesantna obramba". Vsako predavanje so popestrili tudi s filmom.
Na povabilo občinske konference ZVRS Split, s katerimi je velenjska organizacija pobratena, se je letne konference udeležil konec marca predsednik občinske konference ZRVS Milan Štimac.
V začetku tega meseca se je sestal aktiv predavateljev pri občinski konferenci ZRVS. Med drugim so tudi gbvorili, da bodo predavanja iz preostalih tem obveznega programa za letos končali do 20. aprila. Predavatelje za posamezne teme in področja so že določili.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Na podlagi 187. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74) in 25. člena poslovnika občinske skupščine (Ur. vestnik občine Velenje, št. 7/74)
SKLICUJEMO
8. sejo zbora združenega dela, 8. sejo zbora krajevnih skupnosti in 8. sejo družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Velenje.
Seje zborov bodo v ponedeljek, dne 16. aprila 1979 s pričetkom ob 7,00 uri zjutraj v naslednjih prostorih:
—	seja zbora združenega dela v sejni dvorani Skupščine občine Velenje,
—	seja zbora krajevnih skupnosti v sejni sobi Občinskega sindikalnega sveta Velenje, zgradba sodišča, soba št. 51/VI,
—	seja družbenopolitičnega zbora v sejni sobi občinske skupščine Velenje, soba št. 28/1.
Za seje zborov predlagamo naslednji dnevni red:
1.	izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja in obravnava poročila komisije (obravnavajo vsi zbori);
2.	določitev dnevnega reda (obravnavajo vsi zbori);
3.	obravnava poročila o izvršitvi sklepov in skrajšanega zapisnika 7. seje zbora združenega dela, 7. seje zbora krajevnih skupnosti in 7. seje družbenopolitičnega zbora z 12. 3. 1979 (obravnavajo vsi zbori);
4.	obravnava predloga progama dela Skupščine občine Velenje v letu 1979 (obravnavajo vsi zbori);
5.	obravnava analize o uresničevanju dogovora o temeljih plana in družbenega plana razvoja občine Velenje v obdobju 1972 — 1980 v letu 1978 (obravnavajo vsi zbori);
6.	obravnava predloga družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (obravnavajo vsi zbori);
7.	obravnava predloga odloka o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja na območju občine Velenje (obravnavata ZZD in ZKS);
8.	obravnava predloga o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela Celje (obravnavajo vsi zbori);
9.	obravnava osnutka odloka o varstvu in varnostnih ukrepih, zaščiti in izkoriščanju obstoječih in nastajajočih jezer in eksploatacij-skem območju REK Velenje (obravnavata ZZD in ZKS);
10.	obravnava osnutka odloka o ravnanju s plodno zemljo in izkopanim materialom pri izvajanju gradbenih del na območju občine Velenje (obravnavata ZZD in ZKS);	^
11.	obravnava osnutka odloka o zdraviliškem redu zdraviliško-turi-stičnega kraja Topolšica (obravnavata ZZD in ZKS);
12.	obravnava predloga odloka o določitvi zemljišča, ki je namenjeno za kompleksno gradnjo na območju gradbenega okoliša Šalek — Gorica (obravnavata ZZD in ZKS);
13.	obravnava predloga o pooblastitvi izvršnega sveta občinske skupščine, da v smislu zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o gozdovih izvede prenos pravice na določenih kmetijskih zemljiščih na kmetijsko skupnost ter gozdovih na gozdno gospodarsko organizacijo (obravnavata ZZD in ZKS);
14.	obravnava predloga o soglasju k porazdelitvi stroškov urejanja stavbnega zemljišča in investitorje objektov v soseski Šalek II (obravnavata ZZD in ZKS);
15.	obravnava informacije o oblikovanju sistema usmerjenega izobraževanja v občini Velenje (obravnavajo vsi zbori);
16.	obravnava poročila o varnostni problematiki UJV Celje za leto 1978 in poročila o varnostnih ukrepih Postaje milice Velenje v letu 1978 (obravnavajo vsi zbori);
17.	obravnava delegatskih vprašanj in odgovorov (obravnavajo vsi &ori);
PREDSEDNIK ZZD Erno Rahten.s. r.
PREDSEDNIK ZKS Tone Hladin, s. r.
PREDSEDNIK DPZ Marija Žužek, s. r.
Finančni pregled o zbranem krajevnem samoprispevku za februar 197i
Zap.	Zap.kmet. _
štev. KRAJEVNA SKUPNOST obrt.upok. 100 %
70%
30 %
SKUPAJ od l/l"- 28/2^1979
100 %
70 %
30%
1.	VELENJE- LEV J BREG	2563
2.	VELENJE-DEStal BREG	3040
3.	VELENJE - ŠMARTNO	793
4.	ŠALEK - GORIČA	1542
5.	VELENJE-STARA VAS	380
6.	PESJE	471
7.	STARO VELENJE	543
8.	KONOVO	395
9.	CIRKCVCE	65
10.	PLEŠIVEC	96
11.	PAKA	200
12.	ŠENTILJ	442
13.	ŠKALE	406
14.	3EVČE	81
15.	KAVČE-POE.KRAJ	281
16.	ŠOŠTANJ	1569
17.	BELE VODE	109 10. SKOHNO-FLORJAIT	333
19.	ZAVCDNJE	124
20.	RAVN2	445
21.	DRUŽMIRJE-GABE.\KE	389
22.	LOKOVICA	254
23.	TOPOLŠICA	632
24.	ŠMARTNO OB PAKI	573
25.	GORENJE	326
SKUPAJ
S ==33=S£= =
16102
788.250,65 934.952,00 243.887,15 474.242,10 116.869,00 • 144.856,05 166.999,65 121.482,25 1199990,75 29.524,80 61.510,00 135.937,10 124.865,30 24.911,55 86.421,55 482.545,95 33.522,95 117.791,65 38.136,20 136.859,75 119.636,95 78.117,70 194.371,60 176.226,15 100.261,30 4.952.170,10
551.775,45 654.466,40 170.721,00 331.969,45 81.808,30 101.399,25 116.899,75
236 280 73 142 35 43 50 121 19 29 61
135 124
24 86 432 33 117 38
136 119
78 194 176 100
.475,20 .485,60 .166,15 .272,65 .060,70 .456,80 .099,90 .482,25 .990,25 .524,80 .510,00 .937,10
421,100,90 499.472,00 130.289,90 253.350,60 62.434,00 77.385,30 89.214,90 64.898,50 10.679,50 13.772,80 32.860,00 72.620,60 66.705,80 13.308,30 46.168,30 257.786,70 17.908,70 62.926,90 20.373,20 73.113,50 63.912,70 41.732,20 103.837,60 94.143,90 53.561.80
294.770,65 349.630,40 91.201,95 177.345,40 43.703,80 54.169,70 62.450,45
,365,30 .911,55 .421,55 .545,95 .522,95 .791,65 .136,20 .859,75 ,636,95 .117,70 .371,60 .226,15
___.261,30 _________
126 149. 39. 76. 18. 13. 26 64. 10. 15. 32.
72. 66. 13. 46.
257. 17. 62. 20.
73. 63. 41.
103. 94. 53.
330,25 841,60 086,95 005,20 730,20 215,60 764,45 898,50 679,50 772,80 860,00 620,60 705,80 308,30 168,30 786,70 908,70 926,90 373,20 113,50 912,70 732,20 837,60 143,90 561J0
273,35
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE ODDELEK ZA FINANCE
Dopolniti samoupravne _akte__
Pogovarjali smo se z Borisom Dejano vi čem, vodjem tozda II šoštanjskih termoelektrarn
Termoelektrarne Šoštanj imajo po reorganizaciji iz preteklih let tri temeljne organizacije. O tozdu I. smo v našem tedniku že pisali. Tokrat predstavljamo tozd II. Oblikovan je bil septembra 1977, ko je bil sprejet samoupravni sporazum. Tozd združuje blok 4 in 5. Oba bloka
skupaj imata 510 MW moči, blok 5, ki je večji pa ima sam 335 MW moči. Manjši blok je začel z obratovanjem leta 1972, večjega pa so spustili v pogon leta 1977.
Lani sd v tem tozdu proizvedli 2815 GWh električne energije in dosegli nekaj več kot 95 odstotno realizacijo plana. Plan ni bil v celoti realiziran zaradi ugodnih hidroloških razmer v naši republiki. Za letos načrtujejo proizvodnjo 2870 GWh električne energije. Zaradi ugodne hidrologije pa so v prvih mesecih letošnjega leta že nekoliko pod planom.
Kot je povedal vodja tozda Boris Dejanovič so v minulih dveh letih, tako kot v drugih organizacijah združenega dela po domovini namenili velik poudarek uresničevanju zakona o združenem delu. Da bi delavce kar najpopolneje seznanili s pla-
niranimi spremembami in da bi jim omogočili tvorno razpravljanje, obravnavanje in dopolnjevanje pripravljenih aktov, so organizirali številne sestanke. Pri tem preoblikovanju starih aktov in miselnosti delovnih ljudi, so se srečevali s številnimi večjimi in manjšimi težavami. Sedaj so tako daleč, da imajo po novih aktih registrirano delovno organizacijo in temeljne organizacije, še vedno pa so precej odmaknjeni od poglobljene vsebine pri oblikovanju dohodkovnih odnosov. Kvaliteti samoupravnih aktov nameravajo letos nameniti posebno pozornost, saj so nekateri še dosti premalo dodelani in so bili sprejeti bolj zato, da se zadosti zakonu, kakor zaradi resnične potrebe po novih, pravičnejših in kvalitetnejših odnosih na področju gospodarjenja.
In kako so se v tozdu II TEŠ vključili v akcijo zaključni računi?
Kot je povedal Boris Dejanovič so se akcije udeležili vsi člani tega kolektiva, torej vseh 112 delavcev, ki so zaposleni v tozdu II. Na sestankih so delavci dali številne pripombe, predvsem na vsakdanje probleme, ki se prepočasi ali pa tudi ne rešujejo. Vse te pripombe so zbrali, strokovni delavci pa so pripravili odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Prav gotovo bo ta akcija prispevek k hitrejšemu reševanju nekaterih perečih vprašanj.
V tozdu doslej niso imeli večjih težav, razen tistih predvidenih, ki so se pojavile ob pričetku obratovanja bloka 5. Nekaj časa pa so se srečevali s pomanjkanjem delavcev; predvsem kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrov je primanjkovalo.
Letos načrtujejo dva enomesečna remonta in sicer na bloku 5 v aprilu in na bloku 4 v maju mesecu. Dela, ki jih je potrebno opraviti so zelo zahtevna in obsežna, pa nujno potrebna za nemoteno delo termoelektrarne oziroma posameznih blokov.
Tri uspešna desetletja
Planinsko društvo Velenje bo letos svečano proslavilo 30-letnico delovanja — Kmalu že 2000 članov — Osrednja prireditev septembra na Paškem Kozjaku
Bes raznolika dejavnost
remeljni organizaciji združenega dela Energetika in vzdrževanje pestre dejavnosti ne nanjka — Otepajo se s slabo opremo in neustreznimi prostori mehanične delavnice — Se
boljše delo
Temeljni organizaciji združenega lela Energetika in vzdrževanje v nazarski lesni industriji Gorenje -Glin raznolike dejavnosti resnično Bi moč oporekati. Poleg rednega vzdrževanja vseh strojev, naprav in jbjektov na celotnem industrijskem kompleksu v Nazarjah, se ukvarjajo le z vrsto drugih dejavnosti. Sestavljajo jo oddelki mehanična delavnica, elektro oddelek, mizarsko-grad-l>ena dejavnost, kotlovnica, skladišče potrošnega materiala, prevoznike usluge in distribucija električne snergije iin tehnološke pare. Ob tem si ni težko predstavljati kako raznolika je sestava poklicev te 60-članske temeljne organizacije. V njenem akviru najdemo vse vrste poklicev kovinarske, mizarske, gradbene in elektro stroke, pa jermenaija in še bi lahko naištevali.
V lanskem letu so še obogatili ivojo dejavnost. Zagotovili so si
Vrsta prireditev
Prgšnj o sredo so, svoj prispevek k ikciji nič nas ne sme presenetiti dali udi gormjesavinjski taborniki. Na ffomcah se je zbralo 114 članov )dreda Gornjesavinjskih partizanov iz Mozirjja, Rečice, Nazarij, Radmir-a, Ljubnega in Gornjega grada. V sni uri so postavili 15 šotorov, Bkurili taborni ogenj in postavili «e oznaike, ki sodijo k urejenemu taboru. Gostje, ki so se akcije ideležili,, so tabornike in njihovo pripravljenost zelo pohvalili. ' V okvviru iste akcije in v počastitev letoišnjih jubilejev je osnovna arganizaccija ZSMS Mozirje v soboto pripravilaa strelsko tekmovanje. Na Itrelišču v Moziiju so se zbrali strelci, mladinci, rezervni vojaški starešine., delavci milice in taborniki. Največ Ikrogov so nastreljali člani mozirske: strelske organizacije, drugi so bili delavci milice in tretji rezervni 'vojaški starešine.
J. P.
prostore v katerih so poprej izdelovali vrata, si uredili prostore za mizarsko-gradbeno dejavnost in v njih uvedli še dopolnilno proizvodnjo strešnih oken. S tem pomagajo temeljni organizaciji stavbeno pohištvo, predvsem pa seveda sebi. Njihova dejavnost je namreč v določeni meri tudi sezonskega značaja in tako z dopolnilno proizvodnjo strešnih oken smotrno izkoriščajo delovno silo in čas.
So tudi nosilci investicijskega vzdrževanja v njegovem celotnem spletu in na tem področju dosegajo lepe uspehe. Tako so se letos nadvse uspešno vključili v izgradnjo odseso-valnih naprav v proizvodnji stavbnega pohištva, v svojih delavnicah pa so izdelali tudi vodne filtre za tovarno ivernih plošč, ki jih bodo tudi sami postavili. Pohvalijo se torej lahko še z znatnim prispevkom k varstvu okolja.
Ob tem, da na celotnem nazar-skem industrijskem kompleksu upravljajo z vsemi skupnimi komu-
Na straneh našega tednika smo že pisali o tem, da velenjski planinci letos praznujejo pomemben življenjski jubilej: 30-letnico zavzetega in uspešnega dela. Planinsko društvo Velenje je v tem času iz maloštevilne druščine ljubiteljev planinskega izletništva zrastlo v eno najbolj množičnih in delovno najuspešnejših društev ne le regije ampak tudi v Sloveniji. Trideset let takega delovanja je prav gotovo težko strniti v kratek zapis, zato se bomo spomnili le tistih prelomnic, ki so v največji meri opredeljevale njihovo aktivnost.
Društvena kronika priča, da so se velenjski planinci prvič organizirali v društvo leta 1949, izleti v bližnje hribe pa so bili njihov osnovni smoter. Med člani, ki jih je tisti čas bilo še razmeroma malo, je že čez pet let dozorela ideja o gradnji planinske koče na Paškem Kozjaku, na mestu, kjer je pred vojno stala lovska koča. Od ideje do njene uresničitve je spet minilo pet let, kajti med tem je v društvu zavladalo nekakšno mrtvilo, vse do leta 1958, ko je število članov poskočilo na 80. Takrat so resno zavihali rokave in leta 1959 je bila koča dograjena, prav tako pa so poskrbeli tudi za elektriko in.vodovod. V naslednjih letih se je število članov neprestano množilo pa tudi dejavnost je postajala vse bolj pestra. Pripravljali so številne izlete, načrtno obiskovali slovenski gorski svet in veliko planinarili po slovenski planinski transverzali. Velenjsko planinsko društvo je leta 1968 spodbudilo gradnjo ceste na Paški Kozjak, ki so jo dokončali tri leta pozneje. Z izgradnjo planinske koče, električne napeljave, vodovoda in ceste se je tako v veliki meri spremenila podoba Paškega Kozjaka, kar je seveda mnogo bolj kot za planince pomembno za domačine, saj se je s sodobno povezavo z dolino njihov način življenja v marsičem spremenil.
Vzporedno s starejšimi člani so izjemne delovne rezultate dosegali tudi pionirji, ki se v delo planinskega društva uspešno vključujejo že dvajset let. Leta 1972 so ustanovili mladinski odsek, ki je združil delo mladih planincev osnovnih šol in Rudarskega šolskega centra. Ena najpomembnejših delovnih prelomnic zadnjega časa pa je nedvomno otvoritev Šaleške planinske poti, po kateri so prvič krenili ob proslavljanju občinskega praznuca pred petimi leti. Ta pot, ki jo je prehodilo že 510 planincev, ima 21 kontrolnih točk in se vije po hribovitih obronkih Šaleške doline. Kmalu nato je izšel tudi Vodnik po
nalnimi napravami, se z vsemi svojimi dejavnostmi tvorno vključujejo v vse novogradnje in v skladu s svojimi možnostmi pomagajo izvajalcem del. Tako so za bližnjo izgradnjo novih proizvodnih prostorov tovarne ivernih plošč prevzeli vsa pripravljalna dela. Ob tem velja poudariti, da se izdelovanja večjih predmetov skorajda ne morejo lotiti, ker so pri tovrstnem delu odvisni od vremena. Zaradi neustreznih prostorov jih namreč morajo izdelovati na prostem. Tudi sicer so prostori mehanične delavnice problem zase. Trenutno so namreč še vedno v tistih, v katerih je bila mehanična delavnica še v predvojnih časih. Zaradi tega tudi opreme ne morejo izboljševati in so nekateri primerki strojev že kar muzejske vrednosti. Nova melia-nična delavnica je seveda nujna in takšno naložbo že tudi načrtujejo. Z novimi prostori bodo lahko posodobili opremo, še bolj povečali svojo dejavnost in kakovost svojih uslug dvignili na znatno višjo raven.
J. P.
Šaleški planinski poti Danice Ze-vart, poleg tega, da podrobno opisuje pot, poučuje bralca tudi o naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitostih Šaleške doline, zlasti o dogodkih iz narodno osvobodilnega boja. Pred nedavnim so velenjski planinci na enem izmed obiskov v bosanskih gorah navezah trdne prijateljske vezi s planinskim društvom Treskavica iz Sarajeva in z njimi podpisali tudi listino o pobratenju.
Planinaijenje je v Velenju ves ta čas doživljalo silen razcvet in v lanskem letu je društvo že štelo 1800 članov. Predvidevajo, da jih bo v letošnjem jubilejnem letu že preko
Predsednik Planinskega društva Velenje Andrej Kuzman
2000, saj se vedno več članov vključuje tudi v delo skupin v Šmartnem ob Paki in v tovarni Gorenje. Člani Planinskega društva Velenje so svoje delo organizirali po odsekih oziroma komisijah. Mladinski odsek, ki šteje 700 pionirjev in 300 mladincev, skrbi za najmlajše ljubitelje gora. Vsako leto pripravijo planinsko šolo, kijih nauči osnovnega planinskega znanja, načrtno pa vzgajajo tudi mlade planinske vodnike, da bi nji-
hove ekipe v orientacijskih tekmovanjih spet dosegale tako dobre rezultate kot pred leti, ki so bili celo republiški prvaki. Prizadevajo pa si pridobiti še več članov in zlasti poživiti delo planinskih krožkov na srednjih šolah. Jedro dejavnosti društva predstavlja propagandna komisija, ki načrtuje vsakoletni program izletov, organizira različna predavanja, razstave in druge prireditve ter vodi tudi delo foto sekcije. Za Šaleško planinsko pot skrbi skupina, ki jo imenujejo „markacisti", z delom planinskega društva pa se tesno prepleta tudi dejavnost Šaieškega alpinističnega odseka, ki združuje člane
V nedeljo dopoldan se je pred osnovno šolo Veljko Vlahovič zbralo 230 učencev in dijakov z osnovnih in srednjih šol naše občine. Lep dan je bil pravo olajšanje za organizatorje tradicionalnega občinskega tekmovanja - Kaj veš o prometu. Letos je bilo tekmovanje še posebno množično, kar je prav gotovo pohvalno tako za mentorje, ki jim je uspelo pridobiti in pripraviti toliko mladih, kakor za učence, ki so se očitno z veseljem udeležili tega tekmovanja.
Dobro se zavedamo, kako pomembna je prometna vzgoja naših najmlajših udeležencev v prometu,
šoštanjskega in velenjskega društva. Za vsebolj zahtevno vzdrževanje koče pa je zadolžena gospodarska komisija društva, kije pripravila veliko udarniškega dela za urejanje koče. Delo te komisije bo letos prav gotovo nekoliko lažje, saj je denarni delež za popravilo koče prispevala tudi Občinska telesno kulturna skupnost.
Velenjski planinci se ta čas že skrbno pripravljajo na proslavljanje visokega jubileja. Osrednjo slavnostno prireditev bodo pripravili na Paškem Kozjaku 9. septembra letos, ko bodo razvili tudi društveni prapor. Za to priložnost pripravljajo tudi almanah, ki bo z besedo in fotografijo orisal razvojno pot društva in seznanil bralca tudi o alpinističnih uspehih. Izdali bodo tudi posebne jubilejne značke in pripravili razstavo planinskih fotografij. Člani Planinskega društva Velenje pričakujejo, da njihovo slavje ne bo zgolj proslava planincev marveč manifestacija splošnega družbeno političnega značaja.
kako nujno potrebno je že v vrtcu vcepljati otrokom prometno kulturo v takrat še tako zvedave glavice in jih seznanjati z vsem kar morajo vedeti o prometni vzgoji.
Kvalitetno delo na tem področju se kaj hitro obrestuje. To vedno bolj čutimo in zato tej vzgoji posvečamo tudi vedno večjo pozornost. Tekmovanje - Kaj veš o prometu, je ena od akcij, ki prispeva k večji prometni osveščenosti pionirjev in mladincev.
Na parkirišču pred šolo se je trlo koles. Največ je bilo ponijev, ki posebno na takšnih tekmovanjih skoraj popolnoma izrinejo večje „Brate". Jih je pač lažje voditi po poligonu, kjer nevarne prepreke zlahka pobirajo pomembne točke.
Vsi - dekleta in fantje - so nestrpni, živahno razpravljali o tekmovanju in možnostih, ki jih imajo. Vsakdo je na tihem (ali pa kar na ves glas) upal, da bo prvi. In če že ne ravno prvi, vsaj med tistimi izbranci, ki bodo še prejeli priznanja.
Tekmovanje seje pričelo ob 8.30. PO velenjskih ulicah se je razkropila prva skupina kolesarjev. Za njihovo varno vožnjo so poskrbeli delavci postaje milice, na križiščih in težav-nejših točkah pa so kontrolorji natančno ocenjevali storjene napake.
Marsikomu so se tresle roke, marsikdo se je zmedel in napačno zapeljal v križišče, pa se potem jezil in hudoval nase in na vse, ki so bili krivi njegovih težav. A kaj. Velenjske poti so bile prava poslastica v primerjavi s tistim kar je še čakalo. In čakali so testi, težka vprašanja, zaviti odgovori.
„Dvakrat, trikrat sem prebral in se mi je zdelo, daje vse brez napake. Pa ni bilo. Še Tone je zbral več točk, pa pojma nima."
Tuhtale so male glavice, se potile, mučile - „Kako je že tole? Daj, povej no! Kaj si takšen? " In potem vedno ta strašen glas - „Dekleta -fantje, brez prepisovanja, prosim!"
Minute so hitro odtekale. Vsi so oddali bolj ali manj prav popisane liste. Vsi v srcu upali. Pa saj ni bilo veliko časa. Še ena preizkušnja je bila pred njim. Poligon. Same čudne prepreke. Vse postavljene tako, da si se moral močno truditi, če si hotel mimo. Marsikomu je prav tu zmanjkalo moči. Podrl je kegelj, polil vodo, zadel palice . . .
Tekmovanje se je kar prehitro končalo. ,,Ah, ko bi lahko delal še enkrat", je pobožno menil marsikdo. In med čakanjem na zaključne rezultate so še enkrat tehtali svoje možnosti.
Precej pozno - prihodnje leto bo potrebno najti drugačno rešitev - je komisija podala rezultate. Zmagali so: pri nižji stopnji 1. Rafko Atel-šek, osnovna šola Karel Destovnik Kajuh, 2. Metka Govek, osnovna šola Anton Aškerc, 3. Aljana Kolar, osnovna šola Veljko Vlahovič (zaradi enakega števila točk je v tej skupini žreb odločil o prvih treh mestih); višja stopnja (sedmi in osmi razredi) 1. Jože Jelen, osnovna šola Bratov Letonje, 2. Danilo Praprot-nik, osnovna šola Gustav Šilih, 3. Matjaž Lihteneger, osnovna šola Karel Destovnik Kajuh; srednje šole, 1. Jože Janežič, 2. Ivan Janežič (oba Gimnazija Velenje).
Tekmovanje, tako meni organizator Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je uspelo. Prvič so se'ga mladi udeležili tako polno-številno. Doseženi rezultati so zadovoljivi, vendar pa bo potrebno temu področju vzgoje posvetiti še več pozornosti. Prav bi bilo, da bi na prihodnje tekmovanje povabili tudi predstavnike OK ZSMS, ki prav gotovo lahko s svojo aktivnostjo pripomorejo k še večji popularizaciji tega tekmovanja. Najbrž pa bo ob večjem številu udeležencev potrebno razmisliti tudi o predhodnih šolskih tekmovanjih.
BORIS ZAKOŠEK
Zunanje delo je v veliki meri otežkočeno
■ i
S
S
S
t #
\ *
!
I *
S +
* * * *
S *
* * * p *
Gasilci ocenili delo
Uspešne akcije gasilskih društev v občini Velenje — Delegati Občinske gasilske zveze opozorili na neurejen dotok sredstev
V šoštanjskem gasilskem domu so se preteklo soboto na redni letni konferenci sestali delegati Občinske gasilske zveze Velenje in spregovorili o opravljenem delu ter nalogah, ki jih bodo v naslednjem obdobju skušali uresničiti. Ko so ocenjevali delo minulega leta, se je izoblikovala splošna ugotovitev, da so na področju požarne varnosti in organiziranja gasilstva društva občinske zveze dosegla dobre rezultate, čeprav sredstva za.de-lo samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost še vedno ne pritekajo po dogovoru. Da bi operativne enote čimbolje usposobili za delo, so v lanskem letu pripravili občinsko gasilsko tekmovanje pionirjev, mladincev, članic in članov, ki se ga je udeležilo 460 tekmovalcev starih od 7 do 40 let. Desetine nekaterih društev Občinske gasilske zveze so se udeležile tudi republiških tekmovanj, gasilci iz Šaleka pa so pripravili medobčinsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo preko sto desetin iz vse Slovenije. Znanje so nabirale tudi gasilske enote civilne zaščite, ki se bodo odslej še bolj vključevale v različna tekmovanja. Prav v tem času se gasilci že pripravljajo za predkongresno tekmovanje, saj si bodo najboljše ekipe priborile pravico nastopa na kongresnem tekmovanju, ki bo prihodnje leto.
Ugotovili so tudi, da jim je lani marsikje uspelo izboljšati tehnično opremljenost desetin in obnoviti gasilske domove. Tako so med drugim dogradili dom v Šoštanju, kmalu bodo končana dela v Lokovici, na adaptacijo domov pa se pripravljajo v Paški vasi, Topolšici in v Bevčah, prav tako kot v Šentilju, Škalah in Gaberkah, kjer naj bi z obnavljanjem pričeli nekoliko kasneje. Vsa društva so v večji ali manjši meri posodobila svojo opremo, naročila UKV postaje, v Velenju so dobili nov kombiniran avto, v Pesju novo avtocistcrno, v Šoštanju pa orodni avtomobil. Ob vsem tem ugotavljajo, da se je število požarov in nesreč, pri katerih sodelujejo gasilske enote, nekoliko povečalo, požarna škoda pa je manjša. K temu je poleg boljše opremljenosti in strokovne usposobljenosti gasilskih enot nedvomno pripomogla v veliki meri tudi boljša požarna preventiva in seznanjenost delovnih ljudi ter občanov o požarni varnosti. To so uspeli doseči s kontinuiranim izvajanjem preventiv-
nih ukrepov skozi vse leto, zlasti pa v tednu požarne varnosti, ko so pripravili v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah različna predavanja, praktičje vaje in preventivne preglede. Seveda pa so skozi vse leto skrbeli tudi za razne druge oblike dela kot so posveti, srečanja, sodelo-
Milošu Volku so podelili priznanje za 60 let aktivnega dela v gasilstvu
vanje na številnih prireditvah in podobno.
Delegati Občinske gasilske zveze Velenje, ki danes šteje 1011 članov v dvanajstih teritorialnih in dveh industrijskih društvih ter poklicni enoti v tovarni Gorenje, so na sobotni konferenci spregovorili tudi o delovnem načrtu zveze. Pri tem so med drugim poudarili, da bodo skrbe-■ Ii predvsem za pridobivanje novih mladih članov, za strokovno vzgojo vseh gasilcev, za skrbno organizacijo tedna požarne varnosti in ukrepe popularizacije gasilstva. Aktivno se bodo vključili v potek akcije „Nič nas ne sme presenetiti" in v priprave na praznovanje stoletnice gasilstva v Šoštanju. Prav sedaj pa se že pripravljajo na srečanje pionirjev in gasilcev, ki bo 27. aprila v Gaberkah. Dan ustanovitve O F bodo mladi gasilci proslavili s kvizom in spominskim pohodom na Graško goro.
Ob zaključku uspešne letne konference Občinske gasilske zveze Velenje pa je predsednik Stane Hudales izročil priznanje za 60 let aktivnega dela v gasilstvu veteranu Milošu Volku iz Šoštanja.
I
V *
S
s
v s s s
!
!
; N N
s
S
! N
H *
s s s
s *
s
5
s s
s *
s
Uspelo tekmovanje -kaj ve§ o prometu
Veliko število udeležencev — Se vedno preskromna udeležba srednjih šol
, v*
Partizanska Bočn
Naše uredništvo na obisku
v krajevni skupnosti Bočna
V Bočni, kraju in krajevni skupnosti pod prostranimi pobočji Menine planine, so danes kar ponosni na svoje prednike. Ponosni zato, ker so ti z ljubeznijo in spoštovanjem do obdelovalne zemlje postavili svoje domove v Bočni in sodednjih naseljih na način, ki je lahko danes zgled vsemu prostorskemu načrtovanju. Tako pravijo in kaže jim veijeti, saj danes obdelovalna zemlja še zdaleč ni tako cenjena dobrina kot je bila nekoč.
V Bočni radi poudarjajo, da jih je malo, da pa so dobro razporejeni. Pregled nosilcev mnogih in različnih vodilnih funkcij v občini nekoč in danes, bi takšno trditev na prvi mah potrdil.
Naš tokratni obisk je bil torej namenjen krajevni skupnosti Bočna v Zadrečki dolini, uspehom, ki jih tukajšnji prebivalci dosegajo in tudi težavam s katerimi se pri vsakodnevnem delu in življenju ubadajo. Bočna je mlada krajevna skupnost. Ustanovljena je bila pred slabimi petimi leti. Meri 1847 hektarov in na tej površini se razprostirajo naselja in zaselki Bočna, Delce, Podhom, Otok, Slatina, Čeplje, Kropa in Nadbočna.
Slednji zaselek, če to sploh še je, šteje danes vsega eno samo kmetijo. Sosedje so se že odselili v dolino — in tudi na ravnini ostali sosedje. V tej krajevni skupnosti biva 670 prebivalcev.
Zaposlenih je 214 in izven občine 38, kmetov je 44, obrtnikov 15. V starostnem sestavu je druga vojna v Bočni zapustila globoko in neizbrisno vrzel. Zaradi tragičnih dogodkov v herojskem obdobju naše polpretekle zgodovine v Bočni namreč manjka srednja generacija.
Tukajšnji prebivalci se v zgodovinskih virih prvič omenjajo vil. stoletju, zgodovinski razvoj tega področja pa je nedvomno v veliki meri opredeljeval bližnji Gornji grad. V poznejših stoletjih so tod obdelovali zemljo, dobršen kos kruha
pa je prebivalcem rezal gozd, predelava lesa in splavaljenje.
Slednje se je moralo umakniti napredku v prvih povojnih letih, izročilo pa je živelo še dolgo in v govoijeni besedi tudi že usahnilo. Pogovori na vasi o flosarskih dogodivščinah so danes menda le še slučaj.
Bočna je partizanska vas. Vseskozi zavedna je boju za svobodo dela neprecenljiv prispevek. Padli borci, talci, žrtve taborišč, ukradeni otroci, po žgana vas. Iskro upora so v Bočni zanetili že novembra leta 1941, ko so v Žmavčevi žagi ustanovili odbor Osvobodilne fronte, pozneje so nastale trojke, vaška zaščita, spomladi naslednjega leta pa je zaživela še mladinska organizacija. Ves čas vihre druge vojne so se v Bočni in okolici pomembni dogodki vrstili drug za drugim. Po prvih aretacijah v juniju in juliju leta 1942 je padlo veliko talcev, precej domačinov je pobegnilo v partizane in sledilo je kruto maščevanje zavojevalcev nad družinami. Odpeljali so jih v Celje in jih po tednu dni ločili.
Krajane stare od 18 do 50 let so poslali v taborišče, starejše v posebno taborišče, otroke pa so razdelili po starosti in jih pričeli ponemčevati po različnih taboriščih, najmlajše pa so pobrale nemške družine. Doma so si dogodki sledili z vrtoglavo hitrostjo. Avgusta 1944 je bila osvobojena Gornja Savinjska dolina in z njo tudi Bočna.
Oktobra so Nemci izvedli nasprotni udar s povračilnimi ukrepi. 24. oktobra je 87 poslopij v Bočni in okolici zagorelo kot bakla. Od vasi je ostalo bore malo. Krajani so že med vojno pričeli z obnovo. Zbrali so se v obnovitveni zadrugi in si skušali postaviti vsaj najnujnejše bivalne prostore, po vojni pa je obnova doživela seveda še večji razmah. Leta 1949 so v Bočni ustanovili kmetijsko obdelovalno zadrugo, ki je leta 1953 med vsemi zadrugami v Sloveniji dosegla najboljše rezultate. Napredne ustvarjalnosti kmetom tod okrog ni manjkalo nikoli.
Današnja krajevna skupnost je samostojno zaživela leta 1974. Prebivalci so se najprej
zavzeto lotili reševanja najnujnejših komunalnih problemov. V letu 1975 so imeli na voljo malo sredstev, pa kljub temu so z izdatnimi lastnimi prispevki uredili telefonsko omrežje ,in uspešno izvedli nabiralno akcijo za TV pretvornik. Opravili so še vrsto manjših del kar velja tudi za naslednje leto. V tem so prihranili precej sredstev, ki so jih smotrno porabili v letu 1977. Asfaltno prevleko je dobila cesta med Bočno in Otokom, poleg tega pa so obnovili še vrsto komunalnih naprav, ki jih tudi sicer redno vzdržujejo. Največje uspehe so dosegli v minulem letu. Posodobili so 3 kilometre krajevnih cest. Za to so lani porabili 1.646.000 dinarjev, od tega so jih krajani prispevali 537.000 in si za nameček polili asfaltno prevleko na večini dvorišč. V lanskem letu so v prostorih osnovne
šole, ki so danes že prazni, uredili otroški vrtec. Prebivalci so v štiriletnem obdobju delovanja krajevne skupnosti za različne akcije prispevali dobrih 850.000 dinarjev.
Pri delu krajevne skupnosti v teh nekaj letih so si brez dvoma že nabrali vrsto koristnih izkušenj. Najprej ja na dlani ugotovitev, da so krajani doslej vedno priskočili na pomoč in sodelovanja še noso odklonili. Naklonjeni so uresničevanju nalog, ki so skupnega pomena, izkušnje pa kažejo, da morajo biti te akcije zelo dobro pripravljene in prav je tako. Krajani sami priznavajo, da se mnenja še kako krešejo, ob skupnih akcijah in ob nastopu navzven pa so vedno enotni. Radi povedo tudi, da so v tej krajevni skupnosti zelo dobro uspele tudi širše družbene akcije, kot so med drugim vpisovanje cestnega posojila in oba referenduma za plačevanje samoprispevka v občini Moziije, čeprav pravijo, da z njima niso veliko pridobili. Ob tem, ob dejstvu, da v krajevni skupnosti ni nobene proizvodne organizacije združenega dela in ob neurejenem sistemu financiranja krajevnih skupnosti, se torej ne kaže čuditi ugotovitvi, da so sicer veliko
NAŠI SOGOVORNIKI: predsednik sveta KS Franc KOLAR, podpredsednik sveta KS FRANC MIKLA VC, tajnica sveta KS in tajnica ZB NOV ANKA ČEP-LAK, dolgoletna predsednica 10 SZDL MARIJA ŠTERBENK, predsednik 10 SZDL SAŠO ŠTERBENK, predsednica krajevne organizacije RK FANIKA POZNIČ.
postorili, a še vedno manj kot bi morali in kot so si seveda želeli. Glede na to, da v krajevni skupnosti nimajo nikakršne industrije, si še posebej prizadevajo pri razreševanju pereče problematike, ki že dalj časa in v tem trenutku še posebej pesti kmetijstvo.
Mlada krajevna skupnost so, zato tudi njim ne manjka problemov in zahtevnih nalog.
Predvsem poudarjajo, da v krajevni skupnosti nimajo prostorov potrebnih za družbeno-poli-tično in društveno življenje, kar je vsekakor velika ovira pri oživljanju in bogatitvi vsakdanjega
Še z eno posebnostjo se ponašajo. V kraju imajo spomenik žrtvam prve in druge svetovne vojne, ki so ga postavili leta 1928 in je eno prvih del kiparja Borisa Kalina.
Spomenik žrtvam prve in druge svetovne vojne
utripa kraja in krajevne skupnosti. Naslednji problem so prostori za razvedrilo in rekreacijo.
Ne premorejo nobenega igrišča, kaj šele telovadnice. Zato so sedaj vezani na sosednji Gornji grad. V najkrajšem času si bodo morali zagotoviti prostor in zgraditi igrišče. Šepa tudi preskrba. V kraju sta sicer dve trgovini, vendar obe enako slabo založeni. Upajo, da se bo ponudba z dokončano posodobitvijo zadružnega doma in trgovine v njem, ki se je je lotila Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, le izboljšala. Manjka jim seveda še marsikaj na komunalnem in na drugih področjih in na tem primanjkljaju tudi temeljijo njihovi načrti.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo morali nujno razširiti pokopališče in zgraditi mrliško vežico. Prav tako nameravajo urediti Grič in staro šolo na njem kot pravo središče kraja in njegove dejavnosti. Poleg teh in drugih nalog jih čaka še posodabljanje preostalih cestnih odsekov.
Že v letošnjem letu se bodo z vso vnemo lotili družbenega načrtovanja v celoti, posodobili pa bodo tudi dva kilometra ceste Otok-Čeplje-Kro-pa in postorili še to in ono.
Želijo si, da bi letošnji občinski praznik slavili v tej krajevni skupnosti, ko bodo praznovali 35-letnico velikega partizanskega mitinga, ki so ga v teh krajih pripravili ob zaključku partizanske oficirske šole.
Tudi sicer jim nalog ne manjka in težav obenem. Kot vse ostale krajevne skupnosti jih pesti neurejen sistem financiranja krajevnih skupnosti in temu vprašanju bodo v bodoče namenili še več pozornosti. Urediti bodo morali zazidalna zemljišča, ki jih sedaj skorajda ni več, pa kanalizacijo in Bočnico. Dela torej zlepa ne bo zmanjkalo in v Bočni so prepričani, da bodo uspeli.
Porok za to so med drugim tudi minule volitve. Celotna
akcija ob tem je bila dob zastavljena in so jo uspešno I brez težav opravili. Večina ki janov je ob tem dejavno sodel vala, pa tudi kadrovskih tež niso imeli.
Zanimivo je, da so ob nastanku krajevne skupno pripravili spisek vseh prebiv cev, ki bi bili pripravljeni sposobni poprijeti za takšno j drugačno delo v organih kraj! ne skupnosti, družbenopoliti nih organizacij in društev tei delegacijah. Seznam je bil prs netljivo obširen in danes s p nosom zagotavljajo, da so zmotili le v malokaterem prim ru.
Tudi na področju uvelja^ nja in delovanja delegatske sistema so bili uspešni. Res; da jim ne manjka pomanjkljii sti in slabosti, ki pa niso last samo njim, pa vendarle so | začetnih težavah dosegli dol dobre rezultate. Ob volitvah tehtno pregledali svoje delo ] tem področju, odkrito so soočili z vsemi pomanjklji mi in prepričani so, da ji bodo tudi te služile kot n potek za boljše delo v priho nje.
Ustvarili so si torej dobi osnovo za bodoče dograjeval samoupravnih in delegatsk odnosov, katerih uresničeval sproti spremljajo in dopolnjuj jo.
Morda na koncu še nek besed o društvenem življenju kraju in krajevni skupnosti katerim se pravzaprav ne mor jo pohvaliti. Ob takšni oceni j je le treba povedati, da so zanj v veliki meri krivi objektivi vzroki - veliko pomanjkan ustreznih prostorov in usposoi ljenih kadrov. Od nekdaj boga! dejavnosti prosvetnega društi so danes ostali le pevci, ki i resnično lahko ponašajo z bogi to tradicijo in z velikimi uspeli
Kmalu bodo slavili 80-letnic obstoja in uspešnega delovanj zbora in ne bi bilo slabo, čel se kdo le zgledoval po nji
Danes so vsi nadvse hvalež pevovodji prof. Jožetu Mikto cu, ki zbor še vedno vodi, vsei velikim objektivnim ovirai navkljub. Vsi so si enotni
V Bočni se je rodil tudi dr. Josip Tominšek, nekdanji ravnatelj celjski gimnazije in planinski pisatelj. Med drugim je sestavil tudi bočko slovnico, ki ji zanimivosti in bogate vrednosti nedvomno ne manjka.
oceni, da njegovo delo pri mo škem pevskem zboru že p r esej meje ljubezni do petja.
Od društev so potem akti« le še gasilci, ki so svoje društi ustanovili leta 1907. Danes dobro opremljeni, zelo skrb za podmladek, za izobraževal svojega članstva in se udeležuje jo vseh tekmovanj, s katerih tudi ne vračajo brez uspeha« Krajevna organizacija Rdečeg križa se prav tako ponaša bogato tradicijo in z lepin uspehi na področju krvodajalst
»
va, reševanja socialnih problemov in izvajanja vseh ostalih širših akcij. Tudi borci se lahko pohvalijo s pridnim delom. Odlično imajo urejeno zdravstveno varstvo, čeprav menijo, da bi morali v mozirski občini bolj urediti klimatsko zdravljenje. Sami priznavajo, da bodo morali ob vseh akcijah, ki jih uspeš-
no pripravljajo, poskrbeti še za postavitev spominskega obeležja žrtvam druge svetovne vojne. In za konec še beseda ali dve o mladih. Premalo so delavni. Res je, da se večina vsakodnevno vozi na delo in v šole izven kraja in občine, pa vseeno nekoliko več zagnanosti resnično ne bi škodovalo. Mladi sicer
delajo, vendar preveč občasno in ob posameznih akcijah. Ob tem vsi zatijujejo, da bi z dobrim mentoijem njihova dejavnost postala stalna in veliko bolj uspešna. Volje mladim ne manjka in svoje vrste bodo morali urediti, v svojo korist in v korist hitrejšega razvoja kraja in krajevne skupnosti v celoti.
Vrtec — velika pridobitev lanskega leta
T M m *
s
*
t *
* s
s *
5
5 ««
*
S %
S %
H
S !
S
*
o *
o *
*
f*
e>
0
č !
if £0 S»
f?
*
% % %
1
I
*
!
i *
\ \
i
0
*
* * * *
0 *
5 S
Ni prostorov
SREČKO ŽMAVC: „Prvo kar bi želel poudariti in kar velja za vso krajevno skupnost je slaba trgovska mreža. V Bočni imamo sicer dve trgovini, ki pa sta obe enako pičlo založeni in si v nobenem primeru nista konkurenčni. Res je, da danes delujeta v zelo težkih pogojih, vendar malo več skrbi za boljšo ponudbo vseeno ne bi bilo odveč. Krajani Bočne in sosednjih zaselkov seveda
Srečko Žmavc
upamo, da bo s končanim, posodabljanjem trgovine v zadružnem domu in doma v celoti, le krenilo na bolje in da bo poslej naše tarnanje odveč. Na vseh področjih dela in življenja nam manjka ustreznih prostorov. To velja tudi za šport. Nimamo nobenega, niti zasilnega, prostora in za to gostujemo v sosednjem Gornjem gradu. Upam, da nam bo kmalu uspelo zgraditi vsaj zunanje igrišče, ki bi v veliki meri poživilo vsakdanji utrip v kraju. Tudi sicer v Bočni čutimo pomanjkanje družabne in društvene dejavnosti, saj redno in zavzeto delujejo pravzaprav le pevci in gasilci."
URŠKA KREFELJ: "Mislim, da je turistična ponudba v krajevni skupnosti zared skromna in v nobenem primeru ne zagotavlja hitrejšega razvoja turizma. Sem gostilničarka in sem s svojimi gosti zadovoljna, upam le, da so tudi oni z mano. Boljša založenost trgovin v
naši krajevni skupnosti ne bi bila odveč, zato vsi veliko pričakujemo od nove trgovine v zadružnem domu, ki jo prav sedaj povečuje in posodablja Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje. Sicer mislim, da smo v krajevni skupnosti na društvenem in na drugih področjih premalo delavni, kljub temu pa lahko rečem, da smo krajani pripravljeni pomagati vedno in povsod, če so le akcije dobro pripravljene. To smo že dokazali in še bomo, saj nas čaka še veliko dela."
PETER KRAJNG: „Ver-jetno delim mnenje številnih drugih krajanov, pa vseeno. Trgovina deluje v slabih razmerah in temu primerna je tudi založenost. Upamo, da bo kmalu bolje. Sicer nam v krajevni skupnosti manjka prostorov, za vse dejavnosti pravzaprav. Morda je tudi to vzrok, da je kulturna dejavnost v kraju v pretežni meri zamrla, čeprav je bila včasih kraju samo v ponos. Najdalj
Peter Krajnc
smo vztrajali pevci, ki se s svojim delom zares lahko pohvalimo. Oživiti bi bilo treba tudi druge dejavnosti pri prosvetnem društvu, pogoj za to pa so vsekakor ustrezni prostori in kadri. Tudi na področju športa je stanje bolj klavrno. Šahisti so aktivni, pa tudi na drugih področjih se radi udejstvuje-mo, vendar moramo gostovati v Gornjem gradu, ker v Bočni ne premoremo nikakršnega igrišča. Upamo, da bomo lahko kmalu pričeli z gradnjo športnega igrišča ob šoli in bomo tako v Gornjem gradu gostovali le še pozimi. Mislim, da bi bilo pametno, če bi pomagali Gornjegrajčanom pri gradnji nogometnega igrišča, nam samim se kaj takega skoraj ne splača."
MARIJA ŽMAVC: „Sama najbolj pogrešam bolj
pestre kulturne dejavnosti. Delo v igralski skupini, ki nam je nudilo toliko veselja in razvedrila je le še spomin, žal pa to velja tudi za ženski pevski zbor. V njem smo pele gospodinje in kmečke žene, pa smo vseeno bile med najboljšimi v občini.
Danes vsega tega ni več. Vzrok za to so prostori, še bolj in predvsem pa pomanjkanje kadrov. Slednje bomo
Marija Žmavc
morali ponovno pridobiti in obe dejavnosti v veselje vseh zopet oživiti. Pogrešamo tudi osnovno šolo in poskušali si bomo zagotoviti vsaj obstoj najnižjih oddelkov. Razen vrtca, ki smo ga lani pridobili, so namreč šolski prostori povsem neizkoriščeni."
KAREL KROPUŠEK: ,,Mlad sem, pa vseeno imam največ pripomb na delo mladinske organizacije, ki deluje več ali manj občasno. Resda je mladih malo, vendar bi morah kljub temu veliko več storiti. Ni pravega vodstva in tudi v posameznih delovnih obdobjih sloni
Karel Kropušek
delo na plečih posameznikov. Vsekakor bomo morah nekaj ukreniti in se bolj tvorno vključiti v delo in življenje krajevne skupnosti. Pogrešam možnosti za športno udejstvovanje, z načrtovanim igriščem pa bo morda vse skupaj le krenilo na bolje."
Naši sogovorniki: Franc Kolar, Franc Miklavc, Marija Šterbenk, Sašo Šterbenk, Fanika Poznič in Anka Čeplak
Po končani obnovi se bo ponudba izboljšala

Številka 14 (476) - 13. aprila 197
■HHMHPW
11 tmšešisšmšsmil
REKORDNA ZMAGA
Nogometaši Rudarja so končno v nedeljskem srečanju razveselili svoje navijače, ki se jih je v nedeljo zbralo na igrišču manj kot običajno. Vzrok slabšemu obisku je gotovo slab start Rudaija v spomladanskem delu prvenstva. Seveda pa je lahko bilo vsem žal, saj so igralci Rudarja v nedeljo v prvem polčasu zaigrali odlično in kar šestkrat zatresli mrežo igralcev Bosne. Škoda je le, da so v nadaljevanju srečanja povsem popustili, zaigrali indoletno, za kar so si zaslužili kljub visokemu vodstvu žvižge nezadovoljnih navijačev.
Prvi zadetek so domačini dosegli že v četrti minuti, ko je Kustudič z lepim udarcem z glavo premagal gostujočega vratarja. Na 2 : Oje že v naslednji minuti povišal Miljkovič. V deveti minuti je bil rezultat že 3 : 0, strelec pa je bil že drugič Kustudič. V 13. minuti so gostje dosegli častni zadetek, sfjglgtf je bil njihov srednji riajtedaleč. V 22. minuti je kapetan domačin Rusmir povišal na 4 : 1; to je. bil najlepši gol •Srečanja. Samo slabi dve minuti za' tem pa rite' 'je Kustudič še tretMVpisal med strelce. Kon-črra^ft^Bltat je postavil Škica iz prostega strela, v 43. minuti
V	prvem delu so napadalci P.udarja imeli še nekaj izredno lepih priložnosti za zadetek, v drugem pa so povsem prepustili pobudo gostom, ki so si ustvarili celo vrsto izrazitih priložnosti za zadetek, saj so bili njihovi napadalci nekajkrat sami pred domačim vratarjem Vukovi-čem, od tega kapetan gostov Zečevič kar dvakrat, vendar je domači vratar z dobrimi obrambami preprečil znižanje rezultata.
V	nedeljo se je domačim igralcem prvič predstavil Ivica Car, ki je zaigral namesto suspendiranega Janeza Hudari-na. Svojo vlogo je v srečanju z Bosno opravil nad vse zadovoljivo.
V	prihodnjem kolu igrajo nogometaši Rudaija v gosteh z Radnikom.
PREMOR V SNL
Minulo nedeljo so selekcije obeh slovenskih nogometnih lig odigrale zadnje srečanje prvega dela prvenstva, ki je v letošnji sezoni potekalo po novem sistemu. Čeprav bi edino sprejemljivo in razumljivo bilo to, da so pravila tekmovanja do potankosti znana že pred začetkom prvenstva pa do zaključka redakcije našega lista še vedno ni padla odločitev, kako dalje. Prvenstvo se namreč še nadalju-;e, pri čemer pa je znano le to, la se tri najboljše selekcije iz obeh skupin uvrstijo v super
I i
F šport telesna kultura rekreacija
ligo in v medsebojnih srečanjih odločijo o novem drugoligašu. Usoda klubov, ki so se v vzhodni in zahodni skupini uvrstili od tretjega mesta navzdol pa še ni znana. Prvenstvo se bo vsekakor nadaljevalo in to v nedeljo, 22. aprila, po kakšnem principu pa bo znano v teh dneh, prav tako kot tudi način tekmovanja v novi prvenstveni sezoni. Kakorkoli že, selekcija iz Šmartnega ob Paki je pred sklepno etapo prvenstva pristala na 7. mestu SNL-vzhod, potem, ko je v nedeljo izgubila srečanje v Lendavi z rezultatom 3 : 1. Po besedah strokovnega vodstva in igralcev so šmarški nogometaši v Lendavi prikazali eno najboljših iger doslej in po zadetku Prašnikarja je kazalo, da se s tega težkega gostovanja ne bodo vrnili praznih rok. Toda domačini so v nadaljevanju imeli več športne sreče in dosegli zmago, ki jih uvršča v! super ligo. Za selekcijo Šmartnega tudi ta uvrstitev bržkone ni neuspeh, če upoštevamo dejstvo, da so pred začetkom prvenstva ostali kar brez osmih standardnih igralcev. Ekipa se je pred spomladanskim nadaljevanjem prvenstva sicer močno okrepila, toda štiri srečanja, ki so jih odigrali v tem delu so bila pač premalo, da bi ekipa lahko bistveno popravila položaj na lestvici, zato je v nadaljnjem poteku prvenstva prav gotovo realno pričakovati boljšo igro in več uspehov. Selekcija Šmartnega bo doslej nastopala brez Podvratnika in Kodreta, ki sta odšla v JLA, do spremembe pa je prišlo tudi v strokovnem vodstvu, saj je dosedanjega trenerja Ferija Bencika zamenjal dolgoletni igralec Šmartnega Bojan Prašnikar.
J. KRAJNC
• rokomet
PRVI PORAZ
Rokometaši Šoštanja so v soboto gostovali v Murski Soboti in izgubili srečanje s tamkajšnjim Poletom z rezultatom 18 : 14 (9:7). Gostje so srečanje začeli uspešno, saj so povedli s 4 : 1. To pa je bilo tudi vse. V nadaljevanju so domačini z zanesljivo igro v obrambi in v napadu rezultat najprej izenačili in nato večali razliko do konca. Pri rokometaših Šoštanja je razen Lesjaka zatajila vsa ekipa, saj so igrali daleč pod svojimi zmogljivostmi: še posebej to velja za vratarja Vajdla. Rokometaši Šoštanja pa so imeli tudi nekaj smole, saj so zastreljali kar 6 sedemmetrovk.
Zadetke za Šoštanj so doselgi Melanšek 5, Lesjak 4, Stvarnik 3, in Jančič 2.
Zanimivo je še to, da je srečanje vodil en sodnik, ki pa se v sojenju ni preveč izkazal.
Kljub temu porazu pa so rokometaši Šoštanja še vedno na prvem mestu drugouvršče-nemu pa bežijo za tri točke, enako kot pred tem kolom. V naslednjih 2 kolih igrajo Šo-štanjčani doma in upati je, da bodo znova zaigrali tako kot znajo.
B. V.
VELENJE : DRAVA
29 : 5(16:3)
Domačinke so imele lahko delo z neizkušenimi gostjami in zmagale z visokim rezultatom. Trener velenjskih rokometašic Ramskogler je dal priložnost vsem igralkam in te so zaigrale dobro, posebno v obrambi saj so gostje svoj prvi zadetek dosegle šele v 20 minuti. Za domačinke so bile uspešne: Jan 9, Bovha 6, Špoljar 5, Podbre-gar 4, Kmetic C. 1. Pri gostjah pa Polajžer 2, Galin 2 in Kevičnik 1 zadetek.
Pred 100 gledalci sta srečanje dobro sodila Bačnik in Lah iz Maribora.
SINIGAJDA
POŠKODBE PRED DERBIJEM
Rokometašice Šmarnega so v 11. kolu prvenstva v Slovenski rokometni ligi-vzhod gostovale v Vuzenici in premagale tamkajšnjo istoimensko selekcijo z rezultatom 14 : 6. Šmarčanke so ves čas srečanja bile mnogo boljši nasprotnik v vseh prvinah igre in ob koncu srečanje so brez težav zabeležile prepričljivo zmago. Domačinke so skušale na vse načine omiliti poraz, tako, da se je njihova borbena igra vse prepogosto spreminjala v grobosti. Nekaj igralk Šmartnega se je zato iz Vuzenice vrnilo s poškodbami, najhuje pa sta se poškodovali Smerčeva in Mehova. Martina Meh bo na prihodnjem srečanju morda že lahko nastopila, Antonija Šmerc pa bo morala počivati vsaj dva ali tri tedne. Zat Šmartno so v Vuzenici nastopile: Tajnšek, Tajnik 2, Kolenc 5, Meh, Ostojič 1, Krevzel 2, Omladič 1, Šrr.erc 2, Gril 1, Bole, Kuder. V nedeljo dopoldne bo na igrišču osnovne šole v Šmartnem ob Paki derbi 12. kola SRL - vzhod med ekipo Šmartnega in selekcijo Savinjske iz Žalca, ki je na 2. mestu prvenstvene lestvice.
J. K.
•	iz ššd
V	6. kolu pionirske rokometne lige so bili doseženi naslednji, rezultati: pionirji: Kajuh: Anton Aškerc - 14 : 28, Gustav Šilih - Biba Roeck -23 : 24.
Po petem kdu vodi ŠŠD Gustav Šilih (8), 2. Anton Aškerc (8 točk), 3. Biba Roeck (6 točk).
V	tekmovanju petega kola pionirk pa so bili doseženi naslednji rezultati: Toledo : Gustav Šilih 8- 16 : 15, Borec : Bratov Letonje 0 : 10 (b.b.) Vodi ekipa Bratov Letonje (10 točk), sledijo Anton Aškerc (tekma manj), Gustav Šilih in Toledo 4 točke, zadnja pa je ekipa Borca z 2 točkama.
•	košarka
ELEKTRA ZNOVA ZMAGALA
Preteklo soboto je Elektra doma premagala po nezanimivi igri ekipo Dravograda z rezultatom 98 : 90. Rezultat same premoči elektre ne pokaže, vendar je bilo domače moštvo vseh 40 minut boljše, le v zadnjih minutah so nekoliko popustili in si zapravili veliko vodstvo. Še vedno pa se igra brez dveh ključnih igralcev. Najboljši od domačih je bil Kafedžič, kije predvsem navdušil v obrambi. Sobotna tekma je bila tudi zadnja tekma igralca Hrovata, kajti čaka ga služenje kadrovskega roka.
Elektra igra naslednje kolo prav tako doma, to je jutri v soboto ob 18. uri v telovadnici solidarnosti z ekipo Konusa.
R. N.
ŠPORTNE PRIREDITVE NA TREBELIŠKEM
Kakor smo že objavili, se športna komisija pri AMD Velenje že z vso vnemo pripravlja
organizacijsko na prireditev z močno mednarodno udeležbo 6. maja 1979 in državno prvenstvo v kategoriji 125 ccm.
Športna komisija pri AMD Velenje pa ne razmišlja samo o prireditvi temveč tudi o športnih funkcionarjih. Zaradi tega vabi društvo vse tiste, ki bi radi sodelovali pri vsej organizaciji športnih prireditev, da se oglasijo v društveni pisarni na Prešernovi 9. Vsi prijavljeni si bodo lahko pridobili tudi rang športnega funkcionarja in bodo tako lahko neposredno sodelovali pri pripravi prireditev, hkrati pa si pridobili možnost — bonitet pri obisku drugih prireditev.
• streljanje
VELENJČANI REGIJSKI PRVAKI
V velenjski Rdeči dvorani je strelska družina Mrož iz Velenja pod pokroviteljstvom Rudarskega šolskega centra - Dom učencev Šalek pripravilo domsko prvenstvo celjske regije v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo šest ekip, najbolj uspešni pa so bili velenjski učenci, ki so postali ekipni in posamezni prvaki celjske regije. Med ekipami so zmagali strelci Rudarskega šolskega centra Velenje—Dom učencev Šalek pred Domom steklarjev Rogaška Slatina in Domom Dušana Finžgaija iz Celja. Med posamezniki pa sta slavila Lazar Puškič in Hajrudin Ibrakič prav tako člana velenj-, ske ekipe.
F. Ž.
STRELCI ZA OBČINSKE NASLOVE
Na strelišču strelske družine Mrož v Velenju so pred dnevi pripravili občinsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško in pištolo za člane, članice, mladince in mladinke. Na prvenstvu so nastopili strelci sekcij Vegrada, Gorenja, Rudarja, Rudarsko šolskega centra, Usnjarja in Elektre. Občinski prvak za leto 1979 s serijsko zračno puško je postal Rudi Zager (Usnjar šoštanj) 356 krogov, za njim pa sta se uvrstila Franc Trebše (Vegrad) 351 in Zlatko Rošar (Gorenje) 349 krogov. Med članicami je naslov občinskega prvaka osvojila Sandra Centrih (Vegrad), v konkurenci mladincev pa Slavko Musa (Rudarski šolski center).
F. Ž.
ŠOLE STRELJALE ZA KAJUHOV POKAL
Strelska družina Mrož je pod pokroviteljstvom Občinske konference ZSMS Velenje pripravila občinsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol v streljanju za Kajuhov pokal. Tekmovanja so se udeležile vse osnovne in tri srednje šole iz občine Velenje. Rezultati:
ekipno - 1. OŠ Anton Aškerc Velenje, 2. OŠ Veljko Vlahovič Velenje, 3. OŠ Miha Pintar Toledo Velenje. Pri posameznikih je bila najboljša Miija-na Žučko pred Malči Bedenik in Saško Bola.
Med srednjimi šolami pa so o se uvrstili: 1. RŠC - Dom učencev III. 2. Rudarska tehnična šola, 3. RŠC - elektro usmeritev. V konkurenci posameznikov pa so se na prva tri mesta uvrstili Hajrudin Ibrakič (RŠC, 162 krogov), Lazar Puškič (RŠC, 159 krogov) in Vinko Trinkaus (Rudarska tehnična šola, 150 krogov).
F. Z.
PIONIRKE V FINALU
Pionirke strelske družine Mrož Velenje so dosegle velik uspeh v dopisni strelski republiški ligi. Zmagale so v ekipni in posamični konkurenci ter se tako uvrstile v finale tega
republiškega tekmovanja. Najbolje so streljale Saška Bola 1177 krogov, Malči Bedenik 1161, Marjana Zučko 1151 in Denis Bola 1151 krogov. V finale se je uvrstil tudi mladinec Hinko Petek.
F. Ž.
OBČINSKO TEKMOVANJE V ŠAHU
V soboto je bilo občinsko tekmovanje v šahu za pionirje. Nastopilo je 22 ekip iz vseh sedmih centralnih šol naše občine ter dveh podružničnih šol. Prisotne je najprej pozdravil predsednik občinske zveze_ prijateljev mladine Stane Zula, nato pa so se pionirji pomerili v štirih skupinah. Tekmovali so ekipno in posamezno. Med mlajšimi pionirji je bila prva ekipa osnovne šole Plešivec, druga Biba Roeck in tretja Anton Aškerc Velenje. Mlajše pionirke: prva osnovna šola Ravne, druga Plešivec in tretja Biba Roeck. Starejši pionirji: prva ekipa osnovne šole Anton Aškerc, druga Biba Roeck in tretja Karel Destovnik Kajuh. Starejše pionirke: prva ekipa osnovne šole Biba Roeck, druga Karel Destovnik Kajuh. Med posamezniki pa so bili najboljši: mlajši pionirji — Emir Huselja (Veljko Vlahovič Velenje); mlajše pionirke — Julija Vrbov-šek (Plešivec); starejši pionirji -Marjan Kovač (Karel Destovnik Kajuh Šoštanj); starejše pionirke — Julita Kugonič (Karel Destovnik Kajuh Šoštanj).
šport telesna kultura rekreacija
Najboljši posamezniki bodq našo občino zastopali na dročnem tekmovanju v šahu, 1 bo 20. aprila v Slovenjsk Konjicah.
M. T
STRELJANJE
V prostorih strelske druži«! Mrož Velenje na Tomšičevi li bo od 16. do 18. aprili občinsko prvenstvo v streljanji za šolska športna društva. Tekf movalci bodo streljali z zračni puško serijske izdelave z 1(1 metrov, vsak tekmovalec b« imel na voljo 6 poizkusnilL strelov in 20 v konkurencif Vsako ŠŠD lahko tekmuje zl največ dvema ekipama, vsaka ekipa šteje 3 člane.
Ekipe bodo tekmovale jx nasledjem vrstnem redu:
Ob 16.00 ŠŠD Kajuh, oi 17.00 ŠŠD Anton Aškerc; i torek 16,00 ŠŠD Bratov Le tonje, 16.30 ŠŠD Biba Ročk 16.00 ŠŠD Borec; v sredo < 16.00 Gustav Šilih, ob 17. Toledo.
Z občinskega tekmovanja v šahu
Petkov kulturni večer
Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Velenje petkov kulturni večer, na katerem bo s klavirskim recitalom nastopila Pia Planinšec, učenka glasbene šole Velenje, razred prof. Jožice ' Grabenšek. Program: Chopin, Beethoven, Tajčevič in Bartok.
Glasbena mladina
V torek 17. aprila 1979 ob 16.30 uri bo v domu kulture Velenje koncert Študentskega pevskega zbora iz Lyona (Francija).
Dnevi Jugoslovanske glasbe v Sloveniji
V	četrtek 19. aprila 1979 ob 20. uri bo v domu kulture Velenje zabavno-glasbena prireditev „Dnevi jugoslovanske glasbe v Sloveniji". Sodelujejo: Resni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča s pevci RTV Novi Sad in vokalno-instrumentalno skupino „Smokvin list". Napoveduje: Milanka Bavcon.
Gledališče v Šoštanju
V	domu kulture Šoštanj bo v petek dne 20. 4. 1979 ob 19.30 uri gledališka predstava „MUSI-CAL ZA DOBRO JUTRO" v izvedbi igralske družine gledališče pod kozolcem" iz Šmartnega ob Paki. Režija: Bogomir Veras.
POROKE:
Goran RAJČIČ, roj. 1959 delavec iz Velenja in Dragici OTOREPEC, roj. 1960, delavki iz Velenja; Marjan VOLAVC roj. 1951, rudarski tehnik i Velenja in Maksimilijana BRE LIH, roj. 1956, tehnična risarki iz Velenja, Janez ŽGAVEC, roj 1956, gozdarski tehnik iz Ve lenja in Amalija MARZEL, roj, 1955, ekonomski tehnik u Velenja; Miroslav ANDREJC roj. 1954, avtoprevoznik iz Gabrke 48 in Matilda MRAV LJAK, roj. 1958, gospodinja i Gabrk št. 48.
SMRTI:
Adalbert BENISCH, upoko jenec iz Zagreba, roj. 1906, Pavla BERDNIK, gospodinja ii Plešivca št. 64, roj. 1899 Jožefa LIPNIK, gospodinja ii Škal 72, roj. 1912.
IŠČEJO NEZNANEGA VOZNIKA
Na Celjski cesti v Velenju s je pripetila 8. marca nekaj prei 22. uro prometna nesreča zan di nepazljivosti pešca. Neznan voznik osebnega avtomobila, ki je pešca zbil, je vozilo ustavil Ker pa je pešec pot nadaljeval,j( menil, da se mu ni nič pripetilo. Kasneje pa so ugotovili, di se je pešec pri nesreči telesno poškodoval. Delavci postaje Mi lice Velenje naprošajo voznika da se javi, zaradi podatkov o nesreči.
tevilka 14 (476) - 13. aprila 1979
i\5T1
koledar
Btek, 13. april - Ida obota, 14. april - Valerij edelja, 15. april - Helena onedeljek, 16. april - Bemaidka orek, 17. april - Rudolf reda, 18. april - Konrad etrtek, 19. april - Ema
mali oglasi
PRODAM VW 1300, spačka, in icrcedeza, plačilo možno tudi s reditom. Sevčnikar Anton, Topol-ica 199, Šoštanj.
SOBO iščem v centru Velenja ali hžnji okolici. Naslov v uredništvu.
PRODAM Fiat 750. Informacije lobite v vinski kleti trgovskega odjetja Vino v Šmartnem ob Pala.
kino
LEDNI KINO VELENJE
3. 4. - petek ob 17.30 in 20 uri ILIŽNJA SREČANJA TRETJE USTE - ameriški fantastični. Film : izredne kvalitete in traja 135 linut Režija: Steven Spielberg. ■njo: Richard Dreyfuss, Melinda Kllon
15.	4. - sobota ob 15.30., 17.30 i 20 uri BLIŽNJA SREČANJA HETJE VRSTE - ameriški fan-utični
16.	4. - nedelja ob 15.30., 17.30 i 20 uri BLIŽNJA SREČANJA RETJE VRSTE - ameriški fan-istični
17.	4. - ponedeljek ob 17.30 in 9.30 M02 NA MOŽA - ameriška sortna drama. Režija: Lamont ohnson. Igrajo: Robby Benson, jinette CfToole
18.4. - torek ob 17.30 in 19.30 IA MUHI OSTROSTRELCA -meriška politična srhljivka. Režija:
cenjeni kupci
OBVEŠČAMO VAS CA JE ODPPTA NCK/A PRODAJALNA :KQV VELENJU ,19
suežina pomladi u
obutui
PRODAJALNA VAM NUDI ŠIROK IZBOR MODNE, ELEGANTNE OBUTVE ZA VAS IN VAŠO DRUŽINO

Stanly Kiamer. Igrajo: Jean Leck-man, Richard VVidmark
19. 4. - sreda ob 17.30 in 19.30 NA MUHI OSTROSTRELCA -ameriška politična srhljivka
~~20T 4. - četrtek ob 17.30 in 19.30 MED JASTREBI - nemško-ilovanski vestem. Režija: Alfred Stevard Granger,
Varwn. Igrajo: Pier Brice
KINO TOPOLSICA
14. 4. - sobota ob 19 uri MED JASTREBI - nemško-jugoslovanski vestem
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame, stare mame, babice in sestre
ROZE URANJEK
iz naselja Pohrastnik,
ki nas je zapustila po kratici in hudi bolezni v 82. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili kakršnokoli pomoč, darovali toliko cvetja in nam izrazili sožalje. Zahvala zdravnikom zdravstvene^ doma Šoštanj, zdravstvenemu osebju bolnice Topolšica, gasilskemu društvu Šoštanj - mesto, gasilskemu društvu Dr už mi rje - Lokovica, tovarni usnja Šoštanj, godbi Zarja, društvu upokojencev Šoštanj, zvezi borcev Druzmiije -Gaberke, govorniku tov. Volku ter duhovniku za opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Franc z družino, sestra Cilka in ostalo sorodstvo.
KINO DOM KULTURE -FILMSKO GELDAUŠČE
16.4 — ponedeljek ob 20 uri VRAG PRETEPA SVOJO ŽENO-madjarska komedija. Režija: Ferenc Andras. Igrajo: Imre Sarlai. Lajos Szabo
KINO ŠOŠTANJ
14.	4. - sobota ob 19.30 MOŽ NA MOŽA - ameriška športna drama
15.	4. - nedelja ob 17.30 in 19.30 NA MUHI OSTROSTRELCA - ameriška politična srhljivka
16.	4. - ponedeljek ob 17.30 (dolžina filma 135 min.) BLIŽNJE SREČANJE TRETJE VRSTE -ameriški fantastični
18. 4. - sreda ob 19.30 sreda ob 19.30 MED JASTREBI - nemško jugoslov. vestem
KINO ŠMARTNO OB PAKI
14. 4. - sobota ob 20 uri NA MUHI OSTROSTRELCA - Ameriška politična srhljivka
17.	4. - torek ob 20 uri BLIŽNJE SREČANJE TRETJE VRSTE - ameriški fantastični (Film traja 135 min.)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
MILANA LOJENA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki so z nami sočustvovali, ga spremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje in izrazili sožalje. Zajvaljujemo se velenjski rudarski godbi, moškemu pevskemu zboru Kajuh Velenje in vsem predstavnikom, ki so se s toplo človeško besedo poslovili od njega in pokazali, da so ga cenili, spoštovali in imeli radi.
Posebno pa se zahvaljujemo osebju Šaleško-savinjskega zdravstvenega doma, osebju bolnišnice Topdšica ter osebju bolnišnice Slovenj Gradec, ki so mu lajšali zadnje bdečine.
Vsi njegovi
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE:
13. 4. 1979 od 7. do 20. ure dr. Dušan Logar
13.	4. 1979 od 20. dr. Aleksandra Žuber
14.	4. 1979 do 7. ure dr. Aleksandra ŽUber
14.	4. 1979 od 7. dr. Pavle Grošelj
15.	4. 1979 do z. ure dr. Pavle Grošelj
15. 4. 1979 od 7. do 20. ure dr. Valter Pirtovšek
15.	4. 1979 od 20. dr. Janez Poles
16.	4. 1979 do 7. ure dr. Janez Poles
ZOBNA AMBULANTA VELENJE:
14. 4. in 15. 4. 1979 dr. Aleksander Uršič, Kidričeva 3, Velenje telefon 850894
Od 8. do 12. ure dežuren v zobni ambulanti SŠZD Velenje, sicer v pripravljenosti doma
VETERINARSKA POSTAJA:
Od 13. 4 Ho 19. 4. ,1979 dipl. veterinar Ivo Zagožen, Velenje, Vrnjačke Banje 7
■ i
*
* *
4 *
i *
*
\
I
!
5
5
Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Velenje — odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč razpisuje na podlagi 34. čl. zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list. SRS št 7/77)
javni natečaj
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v soseski „Salek—Gorica I. faza" ter v soseskah Gaberke in Pesje.
Za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš se oddaja stavbno £ zemljišče v soseski Šalek - Gorica I. faza ter v soseskah £ Gaberke in Pesje in sicer naslednje parcele:	«t
1. Za gradnjo vrstne hiše tipa „Terasa I' Šalek—Gorica:
in „Atri I" v soseski
*
S
s
s ^
s
I
-	gradb. št. 62 v izmeri 182 m2 - tip Terasa I
-	gradb. št 97 v izmeri 322 m2 - tip Atrij (I
Z Za gradnjo stanovanjske hiše v soseski Pesje
-	gradb. št. 15 v izmeri 457 rti2
3. Za gradnjo montažne individualne stanovanjske hiše v soseski Gaberke:
-	gradb. št. 26 v izmeri 419 m2
Pogoji natečaja so naslednji:
1.	Izklicna cena za stavbno zemljišče znaša 60,00 dinarjev za m2 zemljišča in se mora plačati v roku 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti. V tej ceni je že zajeto plačilo prometnega davka ter stroški zemljiško-knjižnega prepisa. Uspeli ponudniki mor^o podpisati pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da niso interesenti za stavbno parcelo ter jim zapade varščina v korist odbora.
2.	Stroški komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča v soseski Šalek — Gorica s stroški glavnega sekundarnega toplovodnega omrežja znašajo za posamezno gradbeno parcelo din 140.824,00 ter jih mora uspeli ponudnik poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti.
Za gradbeno parcelo št. 97 - tip Atrij I se po sklepu SIKS - odbora z dne 21/3—1979 odda zemljišče zaradi pridobitve vse potrebne gradbene dokumentacije vključno z gradbenim dovoljenjem, s samo gradnjo pa bo investitor lahko pričel takoj po odstranitvi stanovanjske hiše, ki stoji delno na tej parceli. Z gradnjo stanovanjske hiše mora investitor končati v roku 3 let po odstranitvi zgoraj navedenega objekta.
3.	Stroški za delno komunalno opremljenost stavbnega zemljišča v soseski Gaberke znašajo 44.095,00 dinarjev ter se morajo poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti. V plačilu delnega komunalnega prispevka so zaieti stroški urbanistične dokumentacije z glavnimi projekti komunalnih naprav za sosesko ter cesta v makadamski izvedbi. Vse manjkajoče komunalne naprave v tej soseski bremenijo investitorje same.
4.	Stroški komunalne ureditve v Pesju znašajo za stavbno parcelo 138.000,00 din in se morajo plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti.
5.	Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo stanovanjskih hiš najkasneje v roku 6 mesecev ter končati v 3 letih po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se pravica uporabe tega zemljišča vrne SIKS - odboru.
6.	Interesenti morajo najmanj 3 dni pred začetkom javnega natečaja vplačati varščino v znesku 8.000,00 din na račun štev. 52800-662-33028 - Komunalna skupnost občine Velenje - urejanje zemljišč z oznako, da je varščina. Na isti račun se opravijo tudi vsa ostala plačila v zvezi s plačilom odškodnine za zemljišče in odškodnine za komunalni prispevek. Brez potrdila o vplačani varščini se ponudnik ne more udeležiti natečaja, z eno vplačano varščino pa lahko ponudnik kandidira le za eno parcelo. Varščina se ob neuspeli ponudbi vrne, ob uspeli pa zadrži in vračuna v plačilo odškodnine za stavbno zemljišče. V primeru, da ponudnik na natečaju uspe, kasneje pa od ponudbe oz. gradnje brez upravičenega razloga odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev natečaja, zapade vaščina v korist SIKS — odbora ter izgubi pravico uporabe stavbnega zemljišča.
7.	V primeru, da je za eno gradbeno parcelo več interesentov, se smatra, da je boljši ponudnik tisti, ki ponudi višjo odškodnino za pravico uporabe stavbnega zemljišča.
8.	Vse stroške v zvezi z gradnjo na oddanih parcelah (davek na promet s kmetijskimi zemljišči, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, hišni priključki itd.) nosijo investitorji sami.
Javni natečaj bo dne 7/5-1979 ob 16. uri na zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16, in sicer v sejni sobi.
Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnih zemljišč lahko dobijo interesenti na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih urah.
Velenje, 10/4-1979.

ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE TRATNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala govornikoma, tov. Turnšku in tov. Valenciju za ganljive besede ob slovesu ter duhovniku za opravljen obred.
Hvala dr. Kralju in ostalemu osebju bolnišnice Topolšice za nudeno zdravniško pomoč.
Žalujoči: sin Franci, hčerke Marica, Fanika, Trezika in Anica z družinami.
20 dni do baznega tabora
Jaisa, 16. 3. 1979
V torek, 12. 3. 1979, sem končno tudi jaz s svojo skupino prišel na vrsto, da začnem dolgo in naporno pot, ki bo trajala skoraj 20 dni, proti baznemu taboru pod Sagar-matho, kot jo imenujejo domačini. Celo pesem o nje so nam zapeli. Z menoj sta še Vanja in Gafič, ter štirje „šerpasi", zanimivi mladi fantje, polni energije, ki pa jo, upam, ne bodo potrošili že na maršu. Med njimi je tudi Sanam, sedaj moj Sirdar (vodja šerp in podzovnik med nosači), skupaj sva bila tudi na Makaluju.
Kar nekam čudno se počutim, ko me kličejo ..beresab" (vodja), smo pa res že kar cela srednje velika ekspedicija, še posebno, če pomislim, da smo na Makaluju imeli le nekaj čez 320 nosačev, pa se nam je zdelo ogromno. Če bi korakali vsi skupaj, bi nas bilo preko 800, to pa je za te kraje zares ogromna kolona, ki bi imela težave že s spanjem, kaj šele s preskrbo hrane in nadzorom nad tovori. Skratka, kljub vsemu je bolje, da bomo spet vsi skupaj šele v začetku aprila. Tako tudi ne bomo tako kmalu naveličani drug drugega, saj bo za družbo še dovolj časa na gori Tri mesece gledati iste obraze, kretnje, navade, ni lahka stvar, zato
so takile odmori pravi balzam. Včasih ti je krivo, kako prijatelj nese žlico v usta, lahko bi ga zgrizel od besa, pa čeprav ni nič kriv in zato sploh ne ve. Tukaj igrajo veliko vlogo živci. Je pa tudi tista plat alpinizma, ki jo lahko spoznaš le na dolgih ekspedicijah.
Ivč Kotnik
Da smo se le premaknili, kajti to čakanje je postajalo že prava mora, za take stvari pač nismo odporni.
V Katmanduju je tako ostal le še Viki s svojo skupino, upam pa, da že
Nosači tik pred odhodom
Kurirčkova torbica na višini 1300 m
Od ponedeljka do petka pretekli teden je potovala po velenjski občini kurirčkova torbica s pozdravi in čestitkami pionirjev dragemu maršalu Titu za njegov 87. rojstni dan. Kurirčkovo torbico so pionirji velenjske občine prejeli v Paki od pionirjev mislinjske osnovne šole in jo nato skrbno nosili po poti, kjer so pred 35. leti hodili borci legendarne XIV. divizije. Zadnji dan poti kurirčkove torbice je bil za velenjske pionirje zelo naporen. Fri osnovni šoli v Belih vodah so jo prevzeli od tamkajšnjih pionirjev in nato v spremstvu pripadnikov enot TO iz Belih vod, mladincev prostovoljcev TO občine Velenje in pripadnikov občinskega štaba TO v snegu in mrazu nadaljevali pot proti Zaloki. Najprej so se ustavili pri Leskovškovi domačiji, kjer so se nekoliko pogreli ter se okrepčali s toplim mle-
kom in sveže pečenim kurhom. Od tam so mladi kurirji nadaljevali pot čez Atelškovo sedlo na višini nekaj več kot 1300 metrov in kljub debeli snežni odeji, ki jim je segala celo čez kolena, varno prinesli kurirčkovo torbico do Atelškove kmetije na mozirski strani. Tam so jih že čakali pionirji-kurirji iz osnovne šole z Ljubnega. Po krajšem kulturnem programu so mozirski pionirji ponesli torbico po krajih v mozirski občini.
Enako kot prej na Leskovškovi domačiji, so tudi pri Atelškovih nadvse gostoljubno sprejeli nosilce letošnje kurirčkove pošte.
Zadovoljni so se nato velenjski pionirji vračali domov. Zadovoljni, da so zmogli izredno naporno pot ob mrazu in visokem snegu. In dokazali so, da se ne ustrašijo tudi najhujših naporov.
Pri Atelškovi kmetiji na Planini so kurirčkovo torbico prevzeli pioniiji z Ljubnega.
korakajo za nami z okoli 160 nosači.
Ko vam pišem te vrstice, je že 4 dni marša za mano. Večerje in med nas, ki smo posejani po praznih riževih terasah počasi leze mrak. Iz lonca, kjer se preoblikuje mastna kokoš prijetno diši. Čebljanje nosačev okoli nas pa se čudovito staplja s spokojnostjo pokrajine, ki je brezmejno lepa. Sliši se tudi otožna no saška pesem, ki govori o hrabrih dekletih in fantih, ki s težkimi tovori hitijo iz kraja v kraj, ne meneč se za dež, neurje, mraz, deroče reke.
Potoček, ki hiti mimo, tik poleg šotora, mi poje uspavanko.
STRMA POT
Breg - strmina kamor pogledaš in do koder seže nebogljeno oko. Lahko le izbiraš „bolj" ali „malo bolj" strma pot, pa tudi tu ni bistvene razlike. Reka Sun kosi, ki se je zažrla globoko v dolino, je skoraj suha. Obdobje, ko je najmanj padavin je ravno sedaj. Malo višje je majhna elektrarna, angleško darilo, ki služi celi dolini za svetlobo in ta pobere iz struge še zadnjo vodo.
Lamsang, gruča bornih hiš, trgovinic, čajnic, nič posebnega. Sloves je ta kraj dobil zaradi izhodišča ali kot izhodišče proti Everestu, oziroma dolini Solo Khumbu, kjer žive sloviti Šerpe. Pot je strma, kamnita, prašna, ko pa je monsunsko deževje je blata do kolen. 216 nosačev le počasi grize meter za metrom poti. Njihovi pogosti žvižgi skozi nos, podobni so gamsjim, pomenijo, da je res naporno. Sonce neusmiljeno žge, reke potu lijejo z mene, nosači pa so, zanimivo precej oblečeni, pa se preveč potni niso. Ti ljudje se le malo potijo. Zelo jih spoštujem, čeprav jih brezvestno izkoriščam. Tolažim se s tem, da jim kljub temu delam uslugo, saj za nas nosijo 30 kg za 21 rupij (približno 2 dolarja). Za domačine pa morajo nositi 60 kg ali še več za 6 do 10 rupii.
Nekaj jih nosi po dva tovora in še svojo hrano, ki je tudi težka vsaj 10 kg. Tovori so precej težji od njih samih, pa kljub temu hitijo tako, da jih od začetka kar težko dohiteval Zanima me toliko časa bi vzdržal s takim tovorom na hrbtu. Dolgo že ne.
Amerikanec, ki ga srečam, misli, da grem smučat, ker hodim s palicami. Ne more verjeti, da gremo na Everest, pa Jugoslovani. Ni vredno, da bi se trudil in mu dopovedoval, da je to res. Kljub vsemu pa sem pri njem pil dober čaj.
Večer na kraju etape, sredi zelenih riževih in žitnih polj, s pogledom na ozarjene, visoice vrhove Himalaje je čudovit. Že zaradi njega se je splačalo priti. Izza Anapurne, ki se mi zdi strahovito visoka, saj se teh višin še nisem privadil, počasi vzhaja mesec in jo oblači v zlato-rumeno barvo. Tak večer je treba doživeti.
Puijan, 23. 3. 1979
Minil je že enajsti dan marca, pa se vam spet oglašam. Jutri bomo šli mimo letališča Lhuk-la, kjer je tudi dokaj zanesljiva pošta, pa bom oddal pisanje in upam da ga boste dobili. Poslal vam bom spet en film. Objavite potem tisto, kar se vam bo zdelo primerno, tekst k slikam pa je tako iz njih samih razviden. Zaenkrat vas lepo pozdravljam, če bi kaj posebnega želeli, mi pišite kaj.
PESEM IZ TEME
Ostre besede, vpitje, ki enako pomeni v vseh jezikih in ga čovek zlahka razume, se razlega daleč naokoli Dolgo prerekanje, pojasnjevanje, dopovedovanje in vmes spet plaz ostrih besed. Potem prepir počasi pojenjuje, kot nevihta, pričenja se normalen pogovor, besede tečejo gladko in se izgubljajo v rojevajoči večer. Šerpam se namreč ni ujemalo število tovorov in tako je nastal hud prepir med njimi in nosači. Nepal-ščina ali nepali jezik je tak, da moraš porabiti morje besed, da nekaj poveš, ena sama beseda tukaj nima še nikakršnega pomena. Pa saj zelo radi govorijo in je zato tudi jezik tako prirejen.
Mi se v njihove prepire ne vnješa-vamo, čeprav bi morda lahko posredovali, a bi verjetno vsej stvari bolj škodili, kot pa koristili. Zato se približamo šele ko je prepira, ki so ga Šerpe zgladili že sami, konec. En
nosač je kar s tovorom vred ostal v bližnji vasi, prišel bo zgodaj zjutraj, zato se tudi številke niso ujemale. Imajo enostavno kontrolo, toliko tovorov kot zjutraj oddide, jih mora zvečer prispeti na konec etape. No predno so si to dopovedali, pa je minilo kar precej časa, pa precej -vroče krvi je bilo potrebno. Je pa res, da marsikateri nosač, posebno, ko ima denar, saj ga moramo vsak dan sproti plačevati, rad podleže očarljivim domačinkam, ki jim na vsakem koraku ponujajo čang (posebna alkoholna pijača).
Tako je pač ta nosač s sodom na hrbtu tvegal, da bo jutri zjutraj pošteno ozmerjan od svojega naske-ja (naske je vodja skupine nosačev) in še od Šerp.
Med Šerpami je najhujši Nuru, ki je čisto majhen, tako da vedno stoji na sodu, ko se prepira z nosači.
Drži pa da so noči sedaj dolge in mrzle, tudi za tako odporne ljudi kot so Nepalci.
Zmrzne pa nobeden, čeprav na pol gol, zvit v klobčič kot kača in pokrit s kosom polivinila, ki ga je dobil od ekspedicije, preždi noč za nočjo.
Majhni plamenčki sikajo v temo, enkrat skoraj izginejo, pa se spet pojavijo, ko kdo piiine v žerjavico ali naloži nova drva.
Plamenčki osvetljujejo zagorele in oznojene obraze Šerp in nosačev, ki se grejejo in tiho vsevprek pogovarjajo. Vse več jih prihaja k ognju. Iz biižnje hiše prineso veliko tombo z rakšijem. Nalivajo ga kar v krožnike in pogovor postaja vse glasnejši. Tudi sam prisedem k ognju in že dobim velik krožnik toplega rakšija, ki mi prijetno ogreje premrle ude. Tu in tam poiskuša kdo tudi zapeti, a mu le" počasi uspeva. A upornost pomaga, da le steče otožno zavijajoča pesem, ki govori o dolgih nošnjah in samotnih večerih, ki jih preživljajo žene nosačev same doma, ko le veter zavija okoli vogalov.
Možje vstanejo in začno plesati. Ženske tudkaj ne plešejo, le pojejo. Možje pa se vrtijo tiho, s trpkimi obrazi, ki jih tu in tam osvetlijo plemenčki ognja. Rakšija v posodan je vse manj, ples je vse močnejši, topotanje nog se sliši daleč naokoli, esem postaja živahnejša. Prepir je zdavnaj pozabljen. Rajanje traja pozno v noč, iz katere se oglaša le še otožno ječanje osamljenega šakala.
Everest doživlja vsak po svoje
sem jo pokusil, pa jo imam dovolj za vse življenje, ze če se spomnim najnjo me zapeče v ustih. Nad nami se že kažejo prvi beli vršaci Himalaje in sosedi Everesta, ki je varno skrit za njimi. Iz bližnjega samostana se že oglašajo rogovi in vabijo na jutranji budistični obred in daritve. Zanimivo je da Nepalci, ki nimajo elektrike, razen v mestih, spijo do takrat, ko je tema, ko je svetlo pa so seveda pokonci.
Nosači se zbirajo na enem kraju in le nekaj jih kot po navadi odide že zgodaj naprej. Pridružim se skupini nosačev, ki se gnete okoli malega ognja in si grejem mrzle kosti. Meni je hladno v debeli obleki, nosači pa molijo v svet na pol nage riti, pa se zato ne jezijo. Sicer jih malo trese, to pa je tudi edini znak. da tudi oni malo čutijo mraz. Toda nekaj sumljivega je v zraku, nekaj se dogaja zaslutim, da ne bo dobro. Prevečkrat namreč omenjajo besedo poisa (denar) in bakšiš (napitnina). Kmalu se pokaže, da stavkajo, nočejo naprej, zahtevajo višje dnevnice, bakšiš in še krajše etapa. Vesel sem, ker jih ne razumem, tako ne morem niti koristiti niti škoditi Šerpam, ki se na vse načine trudijo, z vsakim posebej, da ga prepričajo, da le odnese tovor. Vedno to seveda ne uspe. Izsiljevanje jim seveda uspeva, mi se niti ne pogajamo dosti z njimi, vse jim
obljubimo, da le hočejo nositi. Vi ko jutro trepetamo in se bojimo, bomo obtičali, pa se nekako vedi uradi. Šerpe so na maršu nepogrei vi, brez njih bi bili še vedno začetku poti, ali pa že čisto bn denarja.
Tako pa smo kljub vsemu vedi bliže našemu cilju, Everestu, pa <" prav včasih čisto malo manjka nai obtičimo s tovori. Nekateri nosa celo bruhajo od napora, ker so oprtali po dva tovora, a za nekate je to le preveč. Posebno so zagna mladi fantje, z dvema sodoma i hrbtu se zaganjajo v strmine včasih komaj prinesejo na kon etape. Komaj jih prepričamo, da eden tovor zanje čisto dovolj, preveč.
Ko začaran opazujem Everest, se mi naenkrat prikaže izza ovink pozabim na nosače, na njihovo i siljevanje in pogajanja. Spomnim L kam sem namenjen, kam pravzapn vodi moja pot, vidim cilj, vrh, dale in visoko.
Moj bog, kako visoko!
Dohitevajo me nosači in me čajo v sedanjost z vprašanji „baki ca, sab" (bo napitnina gospod), kimam, pa niso preveč zadovol; saj to po njihovo pomeni ne!
IVČ KOTNI
vr
OBVESTILO
Naše naročnike in druge obveščamo, da sta se preselila uredništvo in uprava Našega časa na Foitovo 10 v Velenju. Tam je mogoče naročiti tudi skladbe za oddajo „Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo".
Naročnike malih oglasov, razpisov in obvestil pa obveščamo, da sprejemamo naročila za objave do torka, do 8. ure za številko Našega časa, ki izide v tistem tednu. INFORMATIVNI CENTER VELENJE


IZSILJEVANJE
,,Washing, good morning sah . ..", se pritajeno oglaša kuhinjski pomočnik, ki nam v male umivalnike naliva toplo vodo. Slišim le klokotanje vode, saj je ura šele šest zjutraj. Nekaj nerazumljivega za-momljam iz šotora, le toliico, da dobi fant občutek, da sem se zbudil in me ne kliče več. V spalni vreči je tako toplo, da se človek le težko odloči in zleze ven. Vstati pa moram, saj mi nosač, ki bi že zdavnaj rad odšel, že skoraj nad glavo podira šotor. Ko pogledam iz šotora se mi le veselo reži in pravi „namaste" (dobro jutro). Zunaj je polno slane, torej noč je bila ostra, zato so nosači vsi premrli že dolgo pokonci, že kurijo male ogenjčke, na katerih si bodo skuhali zajtrk, kije vsak dan enak. Ogromna količina riža, ki ga polijejo z juho, ki je tako pekoča, da se ne da povedati. Samo enkrat
„NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Foitova 10, p. o.
,,NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR",, tednik pa izhaja ,,NAŠ ' od 1. januarja 1973 na-
kot
ČAS
prej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitova
10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarjev (za inozemstvo 360 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna ,,Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,NAS ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho!
veleblagovnica
M
nama velenje