r-? ¥ Uitbltaiti, v lersk 15. luliia 1919. taaciiBMMefja;. ,-*k. jishala reg®« Ke,c'eč| in praanlftav w s jj 5s ta« n p&peStfsH. Uredništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica St.6/1, Učiteljska tipkama, •Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči, Rokopise se ne vrača- Inserati: Enostolpna peiit-jVrstica 60 vin., pogojen jprostor 1 K ; razglasi in (poslano vrstica po 1 K; ■večkratne objave po do-govoru primeren popust teto I1S. Pesasnearsa »te*-*« stass« — 40 vinar lat. Naročnina: Po polti ati z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K, Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamr c: j e z« list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna. Glasilo Jugoslov. socialno - demokratične stranke. T«8efonska St. v^-aff-^^agžssa ££_22aiESS3affi«S®**' t.' -J : • Strankin zbor. fevrševaltii odbor jugoslovanske socijalno demokratične stranke sklicuje v zmlslu § 37 org. pravilnika na dan 7. in 8. septembra 1919 XI.redili strankini zbor * Ljubljano, v veliko dvorano hotela »Union«. Provizorični dnevni red: . 1- Verifikacija mandatov. Spre- jem poslovnega reda. Volitev odsekov. 2. Poročila: a) strankinega tajništva; b) strankinega blagalništva: Iz strankinega org. pravilnika: § 37. Redni strankini zbor je vsako drugo leto. Izredne strankine 2kore skliče izvrševalni odbor, če ga zahtevajo vsaj tri deželne orga nizanje, ali če smatra izvrševalni odbor, ■te le nujno potreben. § 38. Zastopnike im strankini z! or imajo pravico poslati: a) vsaka krajevna organizacija Po. enega za vsakih 50 članov; b) vsaka deželna organizacija po dva; c) strokovne skupine vsake dežele Imajo pravico do enega zastop-nira? ^vnotako imajo tudi mladinske m ženske strankine organizacije 110 eTiega zastopnika za .vsako deželo. Parlamentarni zastopniki stranka ® ®vrševalni odbor morajo na strankini zbor in imajo na njem se-in glas, ki je v zadevah tičočih Se njihovega delovanja le posvetovalen. c) o strankinem tlskn; č) strankine delegacije v Nar. Predstavništvu. 3. Politični položaj in taktika stranke. 4. Ujedinjenje jrigoslov. socija-iističnrh strank in internacionala. 5. Izobraževalno delo in niega pomen za proletarijat. 6. Gospodarska organizacija proletariata. 7. Volitev izvrševalnega odbora In strankine konirole. Začetek 7. septembra 1919 ob 8. tri dopoldne. Imena poročevalcev objavimo posebej. V Ljubljani, dne 13. julija 1919. Tajništvo JSDS. Krajevne organizacije morajo volili delegate, na krajevnih članskih shodih, deželne organizacije pa na svojih odborovih sejah. § 40. Predloge deželnih in krajevnih organizacij je vposlati vsaj 14 dni pred zborom izvrševalnemn odboru, da jih priobči v glavnem strankinem glasilu vsaj 8 dni pred zborom; to velja tudi za. predloge Izvrševalnega odbora. § 42. Stroške za delegacijo na strankini zbor nosijo krajevne, oz. deželne organizacije same. Ad § 38). V zmislu izvrševalnega odbora z dne 11. lilija 1919 Je merodajno za preračuiiiauje števila delegatov, ki odpadejo na posamezne podružnice, število podružničnin članov z dnem 1. julijem 1919, v kolikor so plačali svoje prispevke ln *o podružnice te prispevke strankini blagajni vplačale. Evropski imperializem je v velikem strahu. Boji se delavskega gibanja, boji se ljudskega maščevanja. Vedno obsežnejši izeredi v Italiji, ki že kažejo na skorajšnji izbruh revolucije, mu jemljejo poslednje i»ade. Oni antantini imperijalizem. ki distl-ra brutalno tolikim narodom v Evropi svoje osvajalne »mirovne* pogoje, je pred združeno stavke prcleta-rijata brez vsake moči, ne ve nc kam, ne kako. Solidarna stavka mednarodnega proletarijata, ki se vrši 20. in 21. t. m. bo zgovorno znamenje, da se bliža konec kapitalistične in iiueperija-litsične strahovlade povsod, tudi pri nas, kjer se hoče ugonobiti delavstvo s persekucijami in s podlim strankarskim ovaduštvom. Za vse pride obračun. Kolikcr smo informirani, se tubo stavkalo in manifestiralo za socl-jalizem le v takozvanih antaiitinih velikih državah, marveč tudi v Švici, na Nizozemskem in drugod. Na poseben način se bo proslavilo mednarodno akcijo socialističnega delavstva celo v Rusiji, na Ogrskem, v Nemčiji in v Nemški Avstriji. Srbski, hrvaški in bosanski so-drugi ene in druge struje se tudi že pripravljajo. Brutalna vladina reakcija preganjanja naših najboljših so-drugov, batinjanje, ovaduštvo, intervencija na Madžarskem in v Rusiji, vse čednosti naše notranje politike, morajo dobiti svoj primerni odgo-vod od onega faktorja, ki je v stanu prekrižati marsikateri buržoazni račun. nasprotnika. Pričakovali srno, da nam vsaj odkrito pove, da je romal oni nesrečni dokument na državno pravdništvo ne da bi on o tem kaj vedel, in mi bi mu bili radi verjel*., radi marsikaj pozabili, ker taki škandali ne delajo čast ne njemu, ne njegovi stranki, ne narodu samemu. Želeli smo, da se ta madež čimprej Izbriše. Pričakovali smo pojasnila, ker smo mislili, da ni niti načelniku JDS osebna čast in čast naroda deveta briga. Čakali smo zastonj. Le ubogega; Tauferja iz Zagorja ob Savi se je poslalo v boj s skromnim »poslanim«, v, katerem se naznanja, da nas ubogi Taufer toži. Mi se te tožbe strašno; bojimo. Radovedni smo samo, kaka bo mož tožbo utemeljeval in opravičeval; radovedni smo, prav res. To je pa tudi vse, kar ima načelstvo; jDS povedati k objavljenemu oy»-duškemu dokumentu. O bog, usmili se jihl Brzojavne vesti. 86 Dvodnevna splošna stavka mednarodnega proletarijata. Kakor v našem listu že naznanjeno, so francoski, angleški in italijanski sodrugi sklenili, da se ima vršiti 20. in 21. t. m. splošna mednarodna dvodnevna stavka kot dejanski protest proti intervenciji v Rupli in na Ogrskem ter proti imperialističnim sklepom pariške konference. Osvojevalni politiki kapitall-sjjčne.antante, ki jemlje svobodo tolikim in tolikim narodom, kruti re-akcijl gospodujoče buržoazije, ki skuša za vsako ceno premagati zmagujočo rusko in ogrsko revolucijo, Je na^ravitfle^rt5 K*°nec- Ta pa more napraviti le združeni proietartfit Priprave za to v*E •. mednarodnega proletarijata £ lisie£ 'Avgust Strindberg: Bedakova izpoved. Preložil Fran Albrecht« (Dalje.) . Haruspex! — Torej zveži svojo culfco Kajd v Pariz! Ko sem prišel zvečer k Mariji, sem ji sporočil svojo srečo. Vesela in ginjena je sprejela mojo vest, želela mi srečo in ponavljala vedno ?nova, da mi bo to dobro delo in me duševno °&vežilo. Skratka, zdelo se je, da je bila zadovoljna in me je obsipala s svoje materinsko težnostjo, ki me je globoko genila. Skupaj sva prebila večer, polna ljubavmh hrepenenj in lepih spominov. Nisva delala Ainogo načrtov, ker bodočnosti nisva več zaspala. Nato sva se ločila... - Za vedno?... ega vprašanja se nisva doteknila; v molče-sporazumljenju sva prepustila usodi, da to&iu združi. IV, - Potovanje me je v istini pomladilo. Osve-pfo# *potnine prve mladosti, sem občutil neko jSvjo radost. Kajti hotel sem pozabiti te dve leti l e in uiti za trcnotek nisem čutil po-*ri uovortfl o nji. Vsa ta drama ločitve je no.mai« -Mofrna o - • - ’ dovršene in pričakovati je, da bo ta dvodnevna stavka odločilne važnosti za zmago socijalizma v Evropi. Delavstvo bo pokazalo s to svojo akcijo vso nepremagljivo moč združenega delavstva, pokazalo bo, da ni več mogoče preko njega, da Je usoda sveta v njegovih ~okah. Izvedba te mednarodne akcije ie bila sklenjena na zadnji medmuodnl seji socijalističnih zastopnikov, ki se je vršila pred enim mesecem v Parizu. Pripravljalo se je pa na to akci-io že deli časa, kakor je razvidno iz raznik sej in pogovorov, ki so jih bile sklicale v zadnjem času združene socijalistične stranke Italije, Francije in Anglije v Milanu, v Bernu, v-Parizu itd. Francosko socialistično stranko je na teh shodih za stopal sodrug Longuet, angleško so-drug Macdonald, italijanski sodrug) Morgria, Lerotti in drugi. To je vse! Objavili smo nesramni dokument organiziranega ovaduštva, ki ga goji in podpira JDS s predsedr.išt-vom v Ljubljani na čelu, to se pravi s pomočjo, ali vsaj ob vednosti ljubljanskega župana dr. Tavčarja samega, ki je vendar načelnik te čedne in plemenite stranke. Da pošilja načelstvo stranke, ki ima za predsednika takozvar.cga »kulturnega delavca« nizkotne ovadbe na državno pravdništvo, je pojav svoje vrste, ki ne dobi primere v politični zgodovini nobene druge meščanske stranke na tem svetu. Kako soditi o taki stranki, kako soditi o takem načelniku, ki je vrhu vsega še župan glavnega mesta Slovenije? Omenili smo že parkrat to umu-zano zadevo, pozvali smo načelstvo JDS (er še posebej g. županu dr. Tavčarja, da naj se nam vendar pojasni ta vnebovpijoci slučaj. Gospodje molče: molčijo vsi po vrsti, pričenši z načelnikom dr. Tavčarjem. In vendar smo imeli o njem drugačno mnenje, imeli smo ga za net% prosnega, toda vendarle poštenega RENNER PROTESTIRA PRI CLEMENCEAUJU. LDU. Nauen, 13. (Brezžično.) Izročitev celotne mirovne pogodbe nemško-avstrijski delegaciji se Je ponovno zakasnila, pričakovati pa jo je prihodnjo sredo. Nemško-avstrijski državni kancelar dr. Renner je dal izročiti francoskemu ministrskemu predsedniku Clemenceauju noto, v kateri ugovarja proti ukrenitvi nemško - avstrijskega železniškega omrežja po mirovnih pogojih. Nadalje nastopa proti mirovnim pogojem, ker zahtevajo, da se neinško-avstrlj-ske paroplovne družbe in njih naprave razdele in proti odSkodnin! razpuste. Tittonijeve izjave. LDU. Trst, 12. Italijanski listi poročajo o včerajšnji seji zbornice poslancev. Minister za zunanje stvari Tittoni, je najprvo poživljal prebivalstvo, naj se vede mirno. Glede po-gairnj na mirovni konferenci, ie rekel minister, da pričakuje, da bodo zaključena ali se približala vsaj končni rešitvi v prihodnjem tednu. Radi tega bi mogla vsaka izjava v tem pogledu škodovati uspehu. Kmalu bo podpisana mirovna pogodba z Nemško Avstrijo. Ko smo prišli v Pariz, smo našli to pogodbo že pripravljeno. V tej pogodbi so nam zagotovljeni izdatni gospodarski in teritori-jalni pridobitki. Razen vprašanja Male Azije, glede katere moramo pu-čakati, da povpraša predsednik Wil-son mnenje ameriškega ljudstva, bodo morala biti rešena jadranska ko-lonijalna in gospodarska vprašanja. Dospeli smo do točke, v kateri je rc* šitev neizogibna. Vsako zakasnjenje bi bilo nad vse nevarno. Naša delegacija, je zaključil Tittoni, zahteva vašo solidarnost, kajti mir, ki ga bomo morali podpisati, ne sme in nu more biti mir enega moža, ali enega ministra, ali ene stranke, nego mora biti le mir Italije. List »La Nazione« poroča iz Rima od 12. t. m. Danes zjutraj je minister za zunanje stvari v ministrskem svetu razložil italijanski mednarodni položaj, kakor izhaja iz sklepov mi- rovne konference. Kralj je spreješ Tittonija, s katerem je imel daljši pogovor glede reškega in dalmatinskega vprašanja. Tittoni je povabil v. konzulto (sedež ministrstva zunanjih" zadev) odlične parlamentarce, te® jih podučil o pravem položaju vprašanj glede Reke in Dalmacije. Sestanka so se udeležili med drugtm Giolitti, Salandra, Bissolati, Luzzattl* Meda in senatorja Scialoia ln Majf* giorino Ferraris. Socljallstični poslanci se niso udeležili sestanka, če tudi so bili povabljeni. Pogovor le trajal dve uri in se je vrši! dokaj razburjeno. Udeleženci, ki so bili nai* prošeni, naj hranijo tajnost, se nočejo izjaviti o rezultatu tega pogovora^ vendar ne tajijo, da je italijanski mednarodni položaj težaven z ozirom na Reko in Dalmacijo, glede« katerih obstaja nasprotnost zavezi^ ških in asociiranih vlasti napram italijanskim aspiracijam. Lanslng odpotoval. LDU. Pariz, 13. (DunKU.) Lan-sing je odpotoval včeraj odtod Ameriko. Clemenceau v mirovni pogodbi. LDU. Pariz, 12. (DunKU.) Agence Havas poroča: V zborniški mirovni komisiji je izjavil Clemenceau: »Na mirovno pogodbo moramo gledati Vi njeni celoti. Kakor vsako človeško delo, more postati tudi ona kritična, a Franciji prinaša moč, s katero s«, mora okoristiti in svoje meje razširiti. Od naroda je odvisno, da se z gospodarskimi napori obdrži na površju«. Clemenceau je nato vazmo-trival najvažnejše točke mirovne p«* godbe in izvajal, da mora biti vlada za zvezo narodov. Glede odgovor* nosti je dejal, da je značilno, da boda odgovorni obtoženi in obsojeni. Wilson ameriškemu senata. LDU. Lyon, 13. (DunKU. — Brezžično.) Iz Washingtona poročajo: Ob predložitvi mirovne pogodbe ameriškemu senatu je predsednik Wilson v svojem govoru izjavil: »Menim, da mirovna pogodba v splošnem odgovarja mojim 14 točkam. terih se odstraniš, ne da bi se ozrl nanje. Včasih sem se skrivaj nasmehnil, kakor tisti, ki je utekel, ki je trdno odločen, da ga ne ujamejo nikdar več; in preživel sem vse stopnje občutij dolžnika, ki je pobegnil pred svojimi upniki v tuji kraj. V Parizu sem se dva tedna zabaval po gledališčih, muzejih in knjižnicah. Ker nisem prejel od Marije nobenega pisma, sem se udajal nadi, da se je utolažila in da je vse dobro na tem dobrem svetu. Cez nekoliko časa pa, ko sem bil utrujen in nasičen od novih in močnih vtisov, je vse izgubilo svoje zanimanje. Ždel sem v sobi, či-tajoč časnike. Težila so me nedoločna čustva In počutil sem se slabo. Tedaj je vstajal pred mano fantom blede mlade žene, zračna slika deviške matere, da nisem več naše! pokoja. Podoba predrzne komedijantke je bila izbrisana iz mojega spomina; baronica edina je vstajala iz mojih spominov, lepša in pomlajena; njeno borno telesce se je razcvelo v krasno telo, kot so ga sanjali asketic obljubljene dežele. Živel sem od teh bolestnih in očaVujočih sanj, ko sem prejel Marijino pismo. V pretre-sujočih izrazih mi je Javila, da je noseča in da ji more edinole poroka vrniti čast. Ne da bi se pomišljal za hip, sem vzel svoj polni kovčeg in sedel na prvi vlak, da sc od-Dellom v ^tokhobn. Hotel sem se oženiti. Niti za hip nisem podvomil glede očetovstva. Potem ko sem poldrugo leto grešil na dobro srečo, sem smatral posledico uajine krivde kot srečo, kot konec najinega trpljenja, kot dejstvo, ki nama je naložilo težko odgovornost in ki bi lahko bila nemara usodna; slednjič pa je bilo tudi izhodišče za nekaj neznanega, nekaj čisto novega. Razuntega sem bil gledal zakon izza svoje mladosti v najboljši luči in je tvoril zame edino obliko^ pod kojo oba spola lahko skupaj stanujeta. Življenje v dveh me torej ni strašilo. Zdaj ko bi morala Marija postati mati, se je moja ljubezen vsa prenovila; dvignila se je očiščena in pcpleme-nitena iz blata najine svobodne zveze. Ko sem se vrnil, me je sprejela zelo neprijazno in me oštevala, češ, da sem jo nalagal. Primoran, da ji pojasnim, sem Jo poučil, da moja bolezen ficer zmanjšuje opasnost oplo-onve, nikakor pa je ne izključuje. Razcntega sem jo opomnil, da sva se v preteklem letu že parkrat po krivem razburila: kar se :,e zdaj zgodilo, naiu torej ne more preseneti. Ona je mrzela zakon. Od svoje nepnjetne prija it liice sc je naučila, da ie omoiciia ženska sužnja, ki mora za svojega moža brezplačno delati. Ker sem imel veliko bojazen pred suženjstvom, sem ji predlagal moderen zakon, ki bi odgovaijal najinemu okusu. Predvsem je treba stanovanja, sestoječega iz treh sob, ene za ženo, ene za moža in ene nevtralne. Nadalje ie vsako gospodinjstvo in vsa služinčad popolnoma odveč. Obed se naj naroči v gostilni, zajutrk in večerjo pripravi v kuhinji služkinja, ki stanuje izven doma. Tako bi bilo izdatke lahko preračunati in izognila bi se sleherni priložnosti razpora. Hoteč se izogniti vsaki sumnji, da setvi pohlepen po premoženju svoje žene, sem ji predlagal dotalni sistem, po katerem obdrži žera svojo doto. Dota, ki je v severnih deželah za soproga, ik bi jo sprejel, nekaj onečasčujovega, pomeni v civiliziranih deželah neke vrste ženin prispevek, ki ji daje iluzijo, da je njen moz ne vzdržuje popolnoma. Da bi temeljito ^trebili vsak slab vtis, so Nemci in Danci uvecur ta-le običaj: soproga prinese v zakon OP;emO; da se čuti mož, kot bi stanoval pri svoji ženi in da si ta vedno lahko domišlja, da jc doma pri sebi in da vzdržuje svojega moza. Marija je pred kratkim podedovala po svoji materi opravo, ki, ako bi jo prodala, nima skoro nobene cene, vendar pa je za Marijo lep spomin in po zunanjosti starinska. Opozorila me je da bi bilo nepotrefno, kupovati novo opravo za tri sobe, ker jo ima dovolj za šest sob. Hotela je opremiti stanovanje in jaz 'eni rade volje privolil v njeno ponudbo. Preostajala je še poglavitna točka: dete, ki ga pričakujeva. K sreči sva se glede potrebe, zakriti porod pred javnostjo, naš.a edina v tej točki. Novorojenca morava dati \ mesto kje v rejo, dokler ne napoči tmodeti ti enot.k, ko bi ga lahko adoptirala Evropa je udeležbo Amerika na mirovni konferenci z veseljem sprejela, ker je vedela, da je ta udeležba nesebična. Zveza narodov je potrebna kot ogrodje snujočega se novega reda«. Glede mirovne pogodbe z Nemčijo je omenil, da so zadeli na tcžkoče, ki bi bila brez molih Kompromisov nepremagljiva. Pogodba ni taka. kakor bi si io želela ameriška in druge delegacije, toda ti neizogibni kompromisi ne kršijo nikakih načel. Mirovna konferenca Je na znanih 14 to^k popolnoma pristala, dasi je morala upoštevati dejstva, izhajajoča iz mednarodnega položaja MEDNARODNI BOL.IŠEVIŠKI KONGRES V STOCKHOLMU. UDU. Dunaj, 14. (CTU.) AViener Mittagszeitung«- javlja: Po pariških poročilih se ima v prihodnjih dneh otvoriti mednarodni boljševiškl kongres v Stockholmu, ki se ga pa uta-juje. Pričakuje se baje boljševiške zastopnike iz vseh dežel in tudi Lle-nin sam da se ima udeležiti kongresa inkognito. NOV UKRAJINSKI KABINET. LDU. Moravska Ostrova, 14. iČTU.) »Nova reforma« prinaša po-ročilo »Gazete Polske«: Odnošaji med Petljuro in Ukrajinci v vzhodni Galiciji so prekinjeni. Meje so od 29. junija zaprte. V Ukrajini se je sestavil nov kabinet Makarenko. Peiijura |e svojo moč utrdil in nadaljuje boj proti boljše vikom. Galicijsko-ukra-jinske čete pa vzdržujejo svoje zve-lt s sovjetskimi četami. AGRARNA REirORMA NA POLJSKEM. _LDU. Moravska Ostrova, 12. (CTU.) »Goniee Krakowski« poroča, da je narodna skupščina določila, Jia rudniškim paznikom v njih zadevi. Povedati pa smo morali, kako rada je vlada skrbna za — marsikaj drugega..« Vremenska katastrofa. Slovensko Bistrico in )kf!ico v soboto in nedeljo zadela vremenska katastrofa. — V soboto med 13. in 14. je od Poh ona prihrtt-la nevihta s točo in je na poljifc travnikih in mestoma po vinograd# naredila nepregledno škodo. Poseb-no prizadeti kr&ji so: Tmi-j, Tinska gora, Vižole, Spodnja Loženca, Ce* gelnica. Novavas, Lokanja vas in spodnji del Šentovca. Nailmje ie divjala nevihta v Spodnji Ložnici Sn okoli Nove vasi. Koruza in ‘Site ;e popolnoma razbito. Na *> ih njivah lež' krompir kar zunaj. Česar ni uničila toča. je poškodoval silni naliv, ki je odplavil žito in reno daleč odtod. Toče je ležalo po nekod do pol metra visoko. Naihrie pa i« trpela Slovenska Bistrica ro orkanu in nalivu v nedelio. Nevihta se ie pričela okoli 17. in je iivjala d j pozne noči. Vihar je prišel cd dvefi strani in utrgal se je oblak. Tedaj je že od sobotne nevihte močno na-rastla Bistrica in prestopila bregove, razrušila jezove in ob stranske!# vodotoču nad mestom prestopila na okrajno cesto Bistrica-T;^''\ Nat ogalu Sternbergove tvornice je izkopala 3 metre globoko in več metrov široko jamo v cesto. Od tu se je 2 do 3 metre visok na iv valil proti mestu samem. Pri °irKano-vem jezu se je voda za>zi’a deloma ob drevju deloma ob naplavlje- na naslov kraljevega tajnika in pomožnega knjižničarja jelo postajati znano in Je obljubljalo sijajno bodočnost. Pride dan, ko bom lahko spet ugladil zanjo pot v gledališko karijero, ki tf je bila za hip nemara po nezasluženih neprilikah zaprta. Sreča se nama je nasmehnite s tiho solzo v očesu. Ze sva na oklicih. Vzel sem svoje reči in se poslovil od podstrešnice, priče mojega trpljenja in mojih radosti. Podal sem se v Ječo, ki se je vsakdo boji, midva manj nego vsi drugi, ker sva videla vse nevarnosti že naprej in sva odstranila vse. kar bi nama bilo v napotje. A vendar... TRETJI DEL. I. Kakšna neizrekljiva radost, biti poročen! Biti skrit pred prežečimi očmi bedastega veta. vedno skupaj s svojo ljubico! Spet sem ašel očetovski dom, varno zatočišče po v iarju, gnezdo, pričakujoče mladičevi Obdan od vseh teh predmetov, ! ' ~o njena last, spominov na dom njenih staršev se’čutim kakor cepljenega v njen rod; in or ati portreti njenih prednikov delajo name vtis, kot da me je njena rodbina posinovila, ker bodo njeni dedje dedje mojih otrok. Iz njenih rok spre- i jemara vse; ona me kinča z dragulji svojega očeta; dale ml jed na porcelanu svoje matere: • obdaruje me z malenkostmi, spominki st uril) časov, ki spominjajo na slavne vojščake, opevane od rodoljubnih pesnikov; in to meni, meščanskemu sinu, strašno impefnira. Dobrotna je, velikodušno mi podarja vse to in jaz sem nazadnje pozabil, da sem jo napravil čestf-vredno ženo, da sem Jo potegnil iz globin m Jo napravil za ženo možu bodočnosti, njo. igralko brez imena, obsojeno soprogo, ki sem jo rihj-brž obvaroval pred skrajnim padcem. In to dobro gospodinjstvo, ki ga vodiva! Sen o prostem zakonu je uresnfčen. Nič zakonskih postelj, ne skupne spalnice, ne skupna toalete: vse, kar je nesnažnega, sva tako odsira nila od najine svete zveze. Kako imenitna naprava je zakon, kakor ga pojmujeva midva, kot sva ga midva preizkusila in izboljšala. Ako li obdrživa ločeni postelji, si ohraniva to lepo priložnost, da si vsak večer sproti lahko voščiva lahko noč; to venomer ponavljajočo se slast, da želiva drug drugemu dobro jutro, vprašujoč se po zdravju in kako sva spa' ■ Tako si ohraniva slast skrivnih in nežnih • -iskov v spalnici, ki se ved&O pričenjajo ? - lantnitn uvodom; to fe vse nekaj drugega ; .go tista večalimanj pr {voljena posiljevanja ki se vrše v zakonski postelji. In koliko dela zvril človek doma, ako sedi poleg svoje žene, ki se sklanja nad povoji pričakovanega deteta, mesto da bi kot prej izgubljala čas s sestanki in postopanjem. J Cez mesec dni skupnega bivanja naju Je presenetil predčasno porod, Dobila sva "drob-cano hčerkico, ki Jedva da more dihati. Nemudoma sva jo dala v rejo pri modi ženski, ki Je bila znana kot poštena in je stanovala v bližini. Dva dni potem so naju obvestili, da Je odšla s sveta, kakor je prišla, brez bolečin, vsled pomanjkanja odporne sile, potem ko jo je babica krstila za silo. Mati je sprejela to poročilo s slabo vestjo. V to čustvo pa se je mešalo neko odkrito zadovoljstvo. Oproščena je bila nepreračuuljivih’ skrbi, ki bi jih ji povzročali predsodki lludl. zakaj ti so ji prepovedovali, obdržati pri sebi dete, ki je bilo prerano rojeno. Zdaj sva v obojestranskem sporazumu izdala novo geslo: nič otrok več! 2ivljenle f dveh, kot tovariša, mož In žena, vendar bre* odrekanja v ljubezni, toda vsak zase po svojem posebnem smotru stremeč. Ker v mojo ne-škodljivost ni več zaupala, sva se zatekala k najenostavnejšim in najpriprostejšim sredstvom. Ko sva dospela tako daleč In je bHa odstranjena sleherna preteča nevarnost, sva pri-čeU prosto dihati in razmišljati. V r me ie n.oja rodbina izobčila iz svojega kroga, nisem dopesel v zakon nič nadležnih sorodnikov: »o ker ima moja žena samo eno teto v mestu; sva se izognila tistim neštetim obiskom, '} za novoporočenca tako neprijetni in mučni. (Dalje prih.) so ftem tramovju in tudi tukaj izkopala Veliko jamo v cesto poleg struge. Pritisk Je bil tako silen, da je nekoliko niže odneslo železno opremljeni Pirhanov most, ki je 5 metrov nad strugo. Voda je narasla Še za 5 do 6 metrov, tako da je segala čez prvo nadstropje Pirhanove hiše. Ta tre-notek je bil za vse mesto usodepo-len. Voda je izpodrušila vse dele betonske škarpe ob strugi, prodrla do hiš in narastla v nižjih krajih nad 1 meter visoko. V mestu je nastala splošna panika. Voda je pro dna v nižja poslopja, tako pri steklarju in sedlarju E. Scherhu, V nasprotni sobi denarnega zavoda je Premaknila celo težko pohištva Pri viiigcrjevi tvornici za olje je voda izpodnesla težke betonske podstav-118 za stroje. Ako bi se bil izvrši! Rjavni naval nevihte šele ponoči, bi “»a danes Slovenska Bistrica mesto ntfvvih, ker se v občnem strahu n!-ne bi bil mogel rešiti. Izstopila ,, tlK!! Potoka Devina in Ložnica: v bližini so še danes jeze: a Škoda Se ceni na 3 milijone kron. Baje pogrešajo 2 osebi. Drobno. —• Brzovlak Beigrad — Pariz, dva ali tri dni prične voziti med “elgradom in Parizom nov brzovlak, bo imel vse tri razrede in bo vozi! Preko Trsta, Milana in Turina. Do Sedaj se je moglo potovati v Pariz samo v prvem razredu, vsled česar «0 novi vlak na razpolago tudi ubož-nejšim slojem. Vlak odide vsak dan iz Belgrada ob 21. 7- Hrastnik. Članom konzumnega društva rudarjev v vednost. Dividendne znamke za leto 1918—19, s® Jemljejo samo do 25. t. m. nazaj. «*mjalka se zopet otvori z dne 16. julijem. , — Na kr. drž. višfl realki v Ljub- ljani so napravili od 7. do 10. t. m. Zrelostni Izpit sledeči: Asrnola Anion (z odliko). Detela Leo, Dovič 'Josip, Freyer Rihard, Fajdiga Vla-80 (z odliko), Oregor?' rv.,t, If, Grabrijan Dušan, Hartman Gvido. Hri-b'ar Mirče, Hainrihar Janke, Hribernik Engerlbert, Knez Tomo (z odliko), Koželj Venčeslav (z odliko), JJUeg Milan, Lužnik Zoran (z od-n 7 J^ibar Stane. Milavec F.gid. uset Simen, Papež Oton, Planinšek d r/z obliko), Poženel Janko, .„1^er Prane, Rebek Baldomir, Ska-1? Karl, Skrbinšek Vlado, Skubic Jvarlo, Štrekelj Zvonimir (z odliko), * ancig Viljem, Ton ja Ivan, Trnko-czy Sipo, Turk Stano, Urbančič Valentin. . — Pogreb žrtve umora v Tržič«. Včeraj zvečer ob 17. uri se ie vršil Pogreb 121etne Milade Brsjla, katero Je pohotni morilec Seidl 11. t umoril. Udeležba občinstva in In« e mladine je bila velika. Nad «00 mladih deklic v belih oblekah je spremljalo mlado Žrtev k zadnjemu Počitku. — Hudo prizadetim roditeljem najiskrenejše sožalje! — Zasačeni ponarejalci poštnih Nakaznic. Ljubljanski policiji se je v sadnjih dneh posrečilo aretovati S ttiladih zlikovcev, ki so skozi zadnje ttesece ponaredili veliko število Postnih nakaznic in jih znali §pra-‘X V Promet. Naslovljali so te nakaznice na razne pošte pod naslo->nko Sršen šofer poštno Jzr*”? *.*: .........«5n imenoval! Klfosfu™*,5 na Kranjskem. Po- fati poštno unravnna ta nažIn okoli 70.000 K. Poštne pečate je pravsn^t rrial neki Karol možni sluga, denar pri raznih poštah na Kranjskem pa sta dvigala neki Sfinko Seršen doma iz M en g iške Loke, ter neki Joško Petrič iz Ljubljane. Svoj delokrog je potem Lavtar Prenesel v Maribor, kamor ie bil prestavljen in tudi tam je n-1 še! v osebah nekega Leopolda Florjančiča, 'Janko Hudovernika I« Vatroslava »-aha, prva dva iz Ljubljane, zadnji « Maribora, prav spretne pomagače, ffekom dobrih 4 tednov so namreč tamkaj oguljufili poštno upravo zn »4.600 K in ves denar skupaj potrosili z zlaglasnimi ženskami po raznih kavarnah in gostilnah. Policija je zasledovala storilce skozi kake 3 tedne, Wednjič pa se je posrečilo dognati ^'saj približno Sršenov opis nakar ga {? izdala njegova podobnost in je ta-^ Prišel v roke pravici. Storilci vse n^janje enodušno priznavajo. Ob prihodnjem porotniškem zasedanju dobil vsak svoje plačilo. n — Kdo ve, kje se sedaj nahaja Gregor Bonča, doma iz Hotovelj št. L2’ Pošta Poljane nad Škofjo Loko. ~adnje pismo je poslal meseca decembra 1918, ko se je nahajal v delu ^Trboveljski premogokopni družbi Trbovljah, z naslovom: Gnido Ba-|«Ke, poštni predal 6, p. Trbovlje 1. £a°r kaj ve o njem, naj blagovoli p°ročiti Jožefini Slabnig, pošta Sv. Pavel št. 40 prt Preboldu, Štajersko. Stroški se povrnejo. — Imenovanje. Za ravnatelja državnega statističnega urada Je imenovan dr. Dragiša Gjurič, upravnik istega zavoda v pokoju. — Amnestije. Regent je včeraj podpisal ukaz s katerim se pomilošča večje število obsojencev. — Gradbe savskega mosta pri Zemunu. Kakor javljajo službeno, so došli v Zemun poslednji železni deli, potrebni za zgradbo železniškega mostu na Savi med Belgradom In Zemunom. Vse je pripravljeno, da so te konstrukcije montirajo v desetih ali petnajstih dneh. Strokovno gibanje. Sestanek kovinarjev tvrdke Sa-massa se vrši v petek, 18 t. m. takčj po delu v Mahrovi hiši. Polnoštevilna udeležba dolžnosti Seja kovinarskega odbora se vrši v četrtek, 17. t. m. ob polu 6. url popoldne v Mahrovi hiši. Sestanek kovinarjev tvrdke T8-nies v sredo, 16. t. m. izostane radi odpotovanja predsednika. Ptuj. Dne 6. julija se je vršil v Ptuju v gostilniških prostorih pri »belem Križu« shod skupine zidarjev. Ustanovila se je podružnica strokovne organizacije za stavbin-ske delavce. Izvolil se je pripravljalni in obenem agitacijski odbor. Pozor, kovinarji! Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok, je prejelo od tvrdke »Strojne tovarne in livarne D. D., Ljubljana«, naslednje pismo, ki ga objavljamo o informacijo in vednost vsem našim sodrugoin. Pismo se glasi: Osrednjemu društvu kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani. Podpisana tvrdka si dovoljuje spomniti na dejstvo, da je pogodba sklenjena z dne 15 aprila 1919 z današnjim dnem potekla. Vse točke te pogodbe so s strani podpisane tvrdke popolnoma izpolnjene, vkljub temu, da so zahtevale velike in težke žrtve. Računši od dneva, ko izgubi pogodba veljavo, seveda podpisana tvrdka ne more več plačevati onih velikih dravinjskih doklad, ki so veljale za doho pogodbe. Ne more jih plačevati že zaraditega, ker ie vsled večnega pomanjkanja surovin prišla v največjo zadrego, ne more jih plačati pa tudi zaraditega, ker pritisk konkurence postaja večji in večji, tako, da silne cene produktov, katere so nastale vsled previsokih mezd, postajajo nemogoče. Vsepovsod sc cene znižujejo. Živila so postala od zime sem znatno cenejša. Uvoz Italije, Francije in Anglije se povečuje. Nova letina obeta veliko olajšavo življenja. Vse to kaže, da je čas brez razmirno visokih mezd potekel. Podpisana tvrdka ne bo yeč izplačevala 25%nih draginjskih doklad, h kateri jo je vezala pogodba z dne 15. aprila 1919. Vendar pa kot domača tvrdka hoče prinesti še eno žrtev, da pomaga delavcem čez prvo prehodno dobo. Izplačala jim bo še do prvega avgusta t. 1. 25%no doklado, potem do 15. avgusta 1.1. 20%no, do 1. septembra 15%no, do 15. septembra 10%no, do 1 oktobra 5%no, tako, da šele 15. oktobra odpade cela doklada. Podpisana tvrdka je prepričana, da bo osrednje društvo kovinarjev in sorodnik strok vedelo upoštevati naklonjenost domačega podjetja in da bo vsled tega od sedaj naprej proti domačim strojnim tovarnam in livarnam d. d. zavzemalo izjemno prijazno stališče. Prepričana je tudi, da bo na ta način nastalo popolno sporaz-umljenje v težkem delavskem vprašanju. # Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok pripominja k temu sledeče • Danes dobi tvrdka odgovor pismeno V odgovoru bomo zahtevah točne izjave do 21. t. m. do 10. ure dopoldne. Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok. Pojasnilo o korupciji pri čekovnem uradu. Prejeli smo: Nismo imeli namena baviti se nadalje z gori imenovano afero po časopisju. Ker se pa zadeva od druge strani, — celo od take, ki je čisto nič ne briga, — pogreva in zavija na načine, ki škoduje toliko naši skupnosti kakor posa-mc ikom, :.'..ja v pojasnilo javnosti še sledeče: Gospodje, ki so v prvi vrsti zakrivili protizakonita imenovanja pri čekovnem uradu, ne razumejo — ali nočejo razmeti — a stališča, katero bomo vedno zastopali v korist službe ravno tako, kakor v korist državnih nastavljencev. Nam ne gre za osebe, temveč za princip. Nikomur še nismo odrekli zmožnosti, katero tako naglašata g. Dr. Pe-stotnik in Dr. I. T. v „Slov. Narodu" dne 9. t. m. Morda pa mislita ta dva gospoda, da sodimo zmožnosti posameznikov po njihovi politični pripadnosti? Do sedaj so še veljavni stari predpisi za sprejem in imenovanje v državno službo — in to brez izjeme. Ako uveljavijo nov zakon za sprejem in imenovanje v državno službo, potem hočemo dalje govoriti, toda trdno upamo, da takih izjem, — slučaj Rozman, — ne bo v bodoči pragmatiki. Protekcijo in iz-jeiao imu.jvanja caločno odklanjamo; — delo, pošteno plačilo, to je naše načelo. Če drugi uradniki lezejo po predpisani lestvici drug za drugim, bodo morali iti isto pot tudi \ci še tako „zi..ožni in priporočeni" nastavljenci. — Tudi kako privatno pismo visokemu protektorju v Bel-gradu ne bo smelo imeti uspeha, kakor se je zgodilo v slučaju Rozman. Sedaj pa o psovanju Dr. Pestot-nika istih naših članov — uradnikov čekovnega urada, ki so nam Javili o tej korupciji, kar je bilo kot članom naše organizacije njihova sveta dolžnost: Naš program je med drugim: brezobziren boj proti takemu sistemu, kateri je veliko slabši, kot v stari Avstriji. To ni podla zavist, temveč čut za pravico, kateri nas tira — saj smo enakopravni državljani — v boj proti politično-korupt-nemu sistemu, ki hoče videti vrline in zmožnosti samo v svoji strankarski okolici, vse ostalo pa je po njih mnenju samo domena za njihove zmožne in nezmožne izvoljence. Vprašamo: kdo je sodil o strokovni zmožnosti g. Rozmana pri čekovnem uradu? Mar morda li njegov uradni predstojnik, kateri je sam novinec v tej stroki, ali kdo drugi? Gospoda! Če je pa Vaše načelo, da naj bo vsakdo uvrščen in plačan po svojih sposobnostih, ne glede na predizobrazbo, izpite in službeno dobo, potem pa najprej skrbite, da bodo ta načela zakonito priznana, potem pa ne bomo imeli nič proti takim imenovanjem; Vas pa bo oboževalo na tisoče državnih nastavljencev. Prejudicirati pa teh Vaših načel za enkrat ne pustimo. Bojimo se pa, da je to naglašanje in povdarjanje sposobnosti edino sredstvo, s katerim hočete prikriti svoje strankarsko protežiranje. Bančne kapacitete običajno zapuščajo državno službo, v slučaju Rozmana pa —?! To je naše mnenje in gola resnica, katere si ne pustimo vzeti. Vse izgovore, protidokazovanja vseh kalibrov, kar jih je bilo in kar jih eventualno še pride, imenujemo slepitev javnosti. Je pa tudi naš končni tozadevni odgovor. Ko pa zvemo za rezultat naše tozadevne pritožbe od merodajnega mesta, potem povemo še kaj jasnejšega.^ Pripravljeni smo in z nami vse poštno uslužbenstvo, iti v slučaju, da se našim upravičenim zahtevam no ugodi, brezobzirno do ikrajnosti. Naša organizacija je močna dovolj. Pravice, da ščitimo naše kolege, si ne pustimo kratiti. Krivice, katere se komu delajo, naj bodo kaznovane! To naj vedo g. politiki, narodni poslanci in uradni, predstojniki. Smo demokratje, hočemo pristnega demokratizma, hočemo pa, kot zvesti državljani-uradniki, tudi poštenosti, pravice in vsikdar čistega vina! Zveza poštnih organizacij v Ljubljani. Iz Slovenije. Ulična imena v Mariboru. »Mariborski delavec« priobčuje v številki od 10. t. m. nova sloven ska imena mestnih trgov ir ulic. kakor jih je nasvetoval poseben, v to svrho imenovani odsek — in kakor jih bo »dekretiral« gerent vladni komisar g. Pfeifer. Prebrskali so našo kultumo-zgo-dovinsko pratiko in privlekli na plan imena mož, o katerih mnogo nam jasno izpričuje vso ‘ragično bedo naše preteklosti. Razpostavili jih bodo po mariborskih . 'icah — in, ako se je to zgodilo z namenom, da bodo vsemu bodočemu slovenskemu svetu trajen »memento« — prav je tako. Počaščen >e spomin naših bivših mož. No, sosvet in gerent se to pot nista omejila s tem. Spomnila sta se »svobode^ in »osvoboditeljev« generalov Maistra in Foša! V, tem slučaju se že ne časti spomina velikih bivših’, temveč poveličuje čast živečih mož. — Gotovo se bodeta oba gospoda zavedala velike časti, katere bosta po »dekretu« g. Pfeiferja postala deležna. Samo eno nas skrbi: čast in slava sta namreč zelo nestanovitne narave, kakor so ljudje, ki take časti »dele«. Kai pa v slučaju, ako bi se vsled hudomušnosti časa in javnega mnenja utegnilo spremeniti tudi tozadevno sedanje mnenje gospodov, ki pišejo te »dekrete«? Kultura. »Sin« in »Cigani«. Dramatični odsek izobražev. društva »Svobode« je priredil v soboto in nedeljo zvečer v Dramskem gledališču ob nabito polni hiši dve delavski predstavi in sicer Ganglovega »Sina in Dolinarjevo malomestno igro »Cigani«. Obe predstavi je karakterizi-ralo resno stremljenje in velika odkritosrčna ljubezen do gledališke umetnosti. Dostojno pojmovanje posameznih ulog in mestoma prav dobra interpretacija nam je dokazala, da tiči v našem delavstvu dokaj pri-rodne inteligence, ki jo je treba samo izpiliti in kultivirati, pa bi rodila žlahtne samonikle , sadove. Obe predstavi sta bili seveda samo diletantski in zato lfBtavno ni šlo bre? tistih običajnih hib in pomanjkljivosti, kot so raztrganost v soigri, kom-parzerijski in režijski redostatld, nesigurnost v kretanju in gesti, ne-prirodno moduliranje ?!asn, ki nehote zavaja v deklamacijo in patos ter drugih malenkosti, ki jih očitu-jejo mestoma vse boljše diletantske predstave in ki se jih da odpraviti šele z dolgotrajno vajo in rutino ter pogostim nastopanjem. Poglaviten vzrok pomanjkljivosti pri teh dveh predstavah pa sem videl v tem, da so igralci prenj,alo poznali oder, na katerem so igrali. Ako bi jim bilo mogoče imeti več vaj na odru. mesto v sobi, bi tudi obe predstavi brez dvoma izpadli mnogo bolje v celoti in v posameznostih. Sicer pa ne mislim trditi, da ste biH predstavi slabi. Nadkriljevali ste se. Po pravici povem, da sem dosti manj pričakoval. Zlasti zadnji prizor »Sina«, te šibke, ne povsem srečno izbrane drame z mnogoterimi karakternimi neresničnostmi, šablonsko teatra-liko in svojim psevdonaturalizmom, me je naravnost presenečal. Kako resnično in doživljeno je J. Vehovc postavil na oder sinovo blaznost, naj bi se učili naši mladi diletanti! Svoj glas pa bo moral — kakor malone vsi ostali — vendar še šolati. Kajti najvažnejše na odru Je mimika in glas; najti za oboje priroden, sceni odgovarjajoč izraz brez podčrtavanja, tvori že polovico igralske umetnosti. Igralcu se je poleg kre-lanja treba neprestano uriti v izgovarjanju. Ako izgovoriš smvek, ki ga ne čuje vse gledališče, je to neodpustljiva hiba. Igralec mora znati govoriti že tako tiho, a tako, da ga sliši vsa dvorana. Na to sem hotel predvsem opozoriti naše bralce, ker ie zlasti predstava »Sina« v tem oziru mnogo trpela. Celotno pa je predstava nudila dokaj zaokroženo sliko. Sinu Cirilu, degenerirani naturi z neverjetnimi nagoni, ie stala ob strani Helena (Mira Maršičeva), ki je s svojo igro dokazala rutinira-nost. Vendar pa je bila niena igra boljša nego njeno govorjenje. Ona se včasih prehiteva in postane monotona, drugič je zopet sladka, mesto, iskrena. Ogibati se mora vsake afektiranosti. Napravila je iz Helene lep tip. Z rutino in inteligenco je podal Gundrum Metoda, sestra Tilka (M. Verbičeva) je bila Ijubkonarav-na, morda nekoliko rrp^nsna. Kot Klemenc je L. Tišler naše! dokaj iskrenih mest, ki so segala v srce, Marija (M. Haderbolčeva) ie poživela svojo bledo vlogo; naj bi se še bolj neprisiljeno kretala no odru! Lep talent je Ivan Novšek! Njegov Slak z dobro masko Je bil tako dt-skretno-naraven, da sem ga zelo rad gledal na odru. Marica M. Pa-šknlinova) je bila zelo temperamentna in kakor M. Maršičeva boljša v igri nego izgovarjanju. T. Križaj bi moral Imeti drugo maske, da bi mu podkrepila sigurno igjo; v celoti Je bil zelo zadovoljiv. Orožnik (P. Vale) in služkinja (A, Jankovičeva) sta oba igrala povsem primerno, pogrebce pa je postavila režija malo preveč po vojaško. — Občinstvo je z glasnim ploskanjem izražalo hvalo svojim igralcem: M. Maršičeva je prejela šopek /. rdečim trakom. — V »Ciganih« so se malone isti icrraH mčlnstvi v veseloigri, s skoro istimi vrlinami In istimi hibami. Duša predstave k bil sodni sluga Peter Brenk (J. Nov-šek), svojo talentirano igro na ie na račun smeha skoro preveč karikiral. Nekoliko slabši nego v »Sinu« je bil tu kot ljubimec ^*atunj,-ki je pred vsem karakteren igralec. Ta-le av-skultanr pa je bolj veseljaški, nego se zdi navidez. Anica Pn: (M, Maršičeva) je bila boljša ko! ciganka nego kot ijesrečna zaljubljenka, kjer in dovolj prirodno izrazila svoje naivnosti. _ Odvetnik dr. Veselko (J. Sladič) je bil prilično dober kot in-trigant, samo ko bi se tako nesrečno ne kretal po odru! Sodni nadzor* nik (Vehovc) in sodnik (Vozel) sta bila povsem umestna v i rr! in go« voru. Cvetan (P. Križnič) ir Cvetama (M. Verbičeva) sta napravila dva precej resnična tipa potujoče gledališke mizerije slovenske. Samo uglajenejša, rafmiranejša bi morala1 biti. Cigani bi lahko bili šs vsiljivej-ši, ciganka Marija v igri čisto dobra — bi morala biti pravzaprav bosa. Dr. Pacek (L. Tišier) je prav pac« kasto podčrtal svojo ulotro podeželskega padarja, gospa Puc Ha-derbolčeva) ni bila slaba. -— Samo naličiti bi se morali igralci svojiH vlog "boljše, da bi ne bilo nepotrebnih pavz, kar zlasti veselokno zelo moti. — Občinstvo se je tudi pri tej neznatnosti očividno dobro zabavalo in ni štedilo s ploskanjem; ciganki Mariji so dali šopek. — »Svoboda« se s tem ploskanjem in to-le pohvalo ne sme zadovoljiti! To naj Ji bo samo v vzpodbudo! Mnogo se Ja treba še učiti, uriti in vaditi! O, še dolga je pot... »Plamen«. Preieh smo 12. številko »Plamena* s sledečo vsabinoS Miroslav Krleža: ?Pcsme na livadi u lipnju«, 1. Večernji vetar. 2. Jutrcf pred kišu, 3. Smrt tvuve. Aug. Cesa-rec: »Odkriče«, žaloigra v zvonik«! in opazovana skoz stolp vile. 3. Tff-kin: »Izložba jugos^avenskili umetn?* ka u Parizu«. Gospa botra »Cenzura« je tej številki »Plamena«' izkazala posebno milost Zaplenila je celili osem strani, eno celo šiudiio velikega hrvaškega pesnika Avgusta Ceu sareca. Še literarno ne moremo več! delovati v kultur«? ;n sv eclni Jugoslaviji. Boe se jas usmili! Sodrugi, poživljamo vas, da se po možnosti naročate na ta hrvaški polmesečnik »Plamen«, edini polmesečnik za vsa kulturra vprašanja rta Balkanu, katerega čili je, ljudstvo: prežeti s socijalistično idejo, in pripraviti ga na vsutieivc tlačenih. Urejujejo ga: Cesarec in K "le/, a hrvaški, in Fran Albrecht slovenski del. Celoletna naročnina velja 55 kron, za; drugo polletje 30 ki on in vsaKa posamezna številka 3 krone. Naroča se ga lahko tudi v na še m‘uredništvu, ali pa v Zagrebu pri upravništvu »Plamena«, Iliča 7. _______ Vesti iz Trsta. Znižanje cen za živila. LDU. Trst,, 12. Tržaški gubernator je z dekretom od 7. t. m. odredil, da se morajo cene za živita m za vsfj one predmete in potrebščine, ki služijo posredno ali neposredno 7a življenje, znižati za 30% in cene &a icdl in pijače v gostilnah, kavarnah in javnih lokalih za 40%. Noben trgovec in obrtnik ne sme zapreti svojega obrata, preden ne objavi ta svoj namen vasj tri dni preje političnt oblasti, ki sme ukreniti glede upo-rbae blaga v dotiČnem obratu. Kršitelji te odredbe bodo kaznovani 2 zaporom do 5 mesecev in z globami do 10.000 lir. Tržaški sodruai na delu Z ozirom na oblastveno odrejeno, znižanje cen živil in živlienjskih potrebščin, sta politična odbora socl-jalno - demokratične stranke in strokovne organizacije v Trstu na svojem sestanku od 8. t. tn. sklenile re-zolucijo, ki smatra to znižanje za nezadostno. Vendar Jo vzame, kakof, provizorično odredbo, na znanje as ozirom na sklepe centralne socialuo-demokratične stranke v Italiji, ki priporoča zbirati vse proletarske sile za velike mednarodne manliestacMe. določene 20. In 21. iuliia (splošna protestna stavka) ter si pridržuje zopet v primernem hipu povzeti agitacijo, ne samo na enostavno znižanje cen, nego v svrho. da se resno obširni in zamotani socijalno-gospo-darski problemi v komunistično razmerje. V političnem oziru zahtev« nadaliina rezoluciia polHičnesa odbora in strokovnih organizacij tržaške socijalno-demokratične siranke, ad mora biti tržaški mestni odbor tako! odstavljen, ker se je pokazal popolnoma nezmožnega, da bi rešil vsaj provizorično le eden onih mno-gobrojnih občinskih problemov, k> zahtevajo najnujnejše rešitve. Tržaški občinski svet. Izjava Slovencev. 11. t. m. se je po dolgem času zopet sestal tržaški občinski svet. So« ciialni demokrati so Iz njega Izstopili, ter se seje niso udeležili. Slovenci so podali izjavo, v kateri pdcg drugih krivic povdarjajo posebno: Veliko trpkejše in, žalibog ne samo simptomatičnega značaja pa jc> bilo postopanje napram Slovencem na pol]!! javnega šolstva. Resnica je pač, cia so občinske ljudske šole v okolišu, dasiravno z omejitvami, ki v ostalem niso bile odvisne od občinske uprave, mogle nadaljevat* svoje delo. Toda okoličauska mladina hna kulturne potrebe, ki prekora-čai.o ljudskošolski pouk in tem potrebam se je moglo prej, dasiravno ne v resnici odgovarjajoči meri, od-! omoči s šolskimi zavodi, ki so jih vzdržavali Slovenci sami in samo tleloma tudi z državno pomočjo. Toda poleg slovenske mladine v okolici je tudi slovenska mladina v mestu,-ki je je prej na tisoče pohajalo v slovenske ljudske šole pri Sv. Jakobu in na Actjiiedottu. Te ljudske šole, ki so, kakor že omenjeno, služile tudi kulturnim potrebam okoličanske mladine kakor meščanska šola, trgovska šola, gimnazijski in učiteljt-ški tečaji, pripravljalnica in srednje šole, slovenski oddelek obrtne šole) in bi mogle izkazati skupno nad 5000 učencev, so morale po oblastni odredbi ostati zaprte in se doslej še ni moglo izvedeti, niti ali se odpro pri-hojdnje leto, niti kako se popravi tako velikemu številu učencev izguba celega enega leta. V obrazložitev tega ukrepa, ki je zadel tržaške Slovence izredno težko ter ga ni treba označati še nadalje, so se pristojni činitelji izrecno sklicevali na želje, zahteve, odpor onih krogov, za katere treba smatrati, da jih zastopa večina mestnega sveta. Tako pada na leto vsa moralna odgovornost za zatretie vsega javnega slovenskega šolstva v mestu, v škodo nad 5000 slovenske šolske mladine. Slovenski klub je zaman upal, da se oglasi Iz večine vsaj en glas, da bi spomnil tiste, ki jim gre. dolžnosti, ki jih ima-io občina in drugi javni činitelji na polju javnega šolstva, kjer istim či-niteljem, tudi v zelo težkih razmerah, nikdar nedostaja ne volje, n,e sredstev, kadar gre za italijansko stran. Večina mestnega sveta ne more navajati v svojo razbremenitev, da n» biia opozorjena na sloverfske šolske potrebe, ker se je dogajalo to v splo-šnosti, kakor tudi pred kratkim, in ker vrhu vsega stoji dejstvo, da si us delegacija nadela stroške za tečaje, ki so namenjeni učencem, ki so prestopili iz zaprtih neitalijanskih šol v italijanske. Toda ne glede na to stanje stvari, ki je dasiravno hudo in neznosno po slabšanje, bolj postopno kot kvalitativno, napram prejšnjemu, v kolikor pomenja le očitnejši in sedaj vseh ovir in obzirov prost razvoj raznarodovalnega in zatiralnega delovanja. kakor se ie izvajalo že desetletja sem v škodo slovenskega življa, so tudi razlogi splošnejše narave, ki navajajo Slovenski klub v ta koraK. Ce se že tudi usoda Trsta določi izven mestne posvetovalnice, bi ven dar občinski zastop v tem usodnem času bolj kot kedaj moral natančno izražati resnično sestavo ter narodnosti in socijalni ustroj prebivalstva ter njegova resnična politična stremljenja, da bi s polno pravico moge! dvigati svoj glas v imenu Trsta. Kot svetovno trgovišče, ki potrebuje prijateljske vzajemnosti interesiranih narodov, kot mesto z mešanim prebivalstvom in kot središče dežela, ki spajajo v nerazdeljivo upravno ln gospodarsko enoto Italijane in Jugoslovane, bi moral Trst prvačiti s tako uredbo svojega javnega življen-»)a in zato tudi s tako sestavo svo-i e ga mestnega sveta, da bi podajala kar najrazsežnejše jamstvo za mirno, složno in skladno skupno življenje vseh delov prebivalstva. Toda še več! Iz svetovne vojne vzhaja nova doba, ki z nepremag' ijivo silo zahteva nove smeri v javnem življenju, nove politične tvorbe, nove socijalne uredbe Ni mogoče pripuščati, da bi ob toliki izpremem-bi stvari, ko se celi narodi pripravljajo na novo življenje v krčevitem trganju, ki pretresa ves njihov ustroj in podira vse, kar je zastarelega, ko Trst sam jasno kaže, da struji po njem isto gibanje . ni mogoče pripuščati, kar ponavljamo, da bi v takih razmerah smel delovati in odločevati kot ljudsko zastopstvo okrnjen mestni svet, ki je izgubil pravico obstanka bolj po sili stvari kot po moči zakona in ga v pretežni večini sestavljajo ljudje, ki pripadajo razredom, katerim današnji dan ne gre več privilegirano mesto v vodstvu javnih stvari. Slovenski klub se bo iz teli razlogov vzdržaval razprav in sklepanja mestnega sveta. Pri čitanju slovenske izjave so običajne kreature kričale nesramnosti. Župan je imel navdušen govor za Italijo. Petitti je povedal, da odide. IlelRovella poredila. DOGOVORNO STANJE MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. LDU. Belgrad, 13. Z Italijo je uveljavljeno ponovno dogovorno stanje. Naši trgovinski odnešaji napram Italiji so postavljeni sedaj na staro podlago, kakor so bili pred našo vojno z Avstro-O^sko. To dogovorno stanje velja sedaj za vse naše kraljestvo in ne samo za meje Srbije. IZGREDI V ITAl.ni. LDU. Milan, 14. (DunKU.) Časniki javljajo iz Neapolia. da je bilo v soboto v Luceri ob izgredih zaradi draginje pri spopadu med stavkujo-čimi in redarstvom 6 ljudi usmrčenih in 27 ranjenih. Proglasili so obsedno stanje. STAVKA AMERIŠKIH PRISTANIŠKIH DELAVCEV. LDU. St. Germain, 14. (DunKU.) V približno 300 ameriških lukah ob Atlantskem oceanu in v zalivu Me-ksikanskem so jele stavkati različne kategorije prist;.-vtiskih delavcev. Zahtevajo povišanje mezde in priznanje njih strokovne organizacije. ODPOR FRANCOSKIH PRISTANIŠKIH DELAVCEV. LDU. St. Germain, 14. (DunKU). Pristaniški delavci so skhmli. da ne bodo pomagali pri nakladanju vojnega materijala, namenjenega na Rusko. Vojaška intendanca je zato delo porabila svoje delavce, večinoma zamorce. PREISKOVALNA KOMISIJA NA REKI. LDU. I.ugano, 14. (ČTU) Pre* iskovalni odsek, obstoječ iz generala Rcbilanta, generala Eumerela, Roulensa in Wattsa je dospela na Reko. BOLGARSKI SOCIJALlSTI ZA zbliZanje Z RUMU* ’»o. LDU. Bukarešta, 12. (ČTU.) Ru-inunski tisovni urad poroča: Na zborovanju bolgarske socialistične stranke, ki je bilo pred nekaterimi dnevi v Sofiji in h kateremu so prišli tudi ministri, se je opozarjalo na nevarnost, ki bi jo mogla provzro-čiti razdelitev Macpdonije med Grško in Srbijo; govorilo se je ostro zoper bivšega carja Ferdinanda in razpravljala se je možnost približanja Bolgarske in Rumunije. KONGRES SPLOŠNE AMER-ŠKE DELAVSKE KONFEDERACIJE. LDU. Berlin, 14. (DunKU.) »Abend« poroča iz Miinstra: Iz New Yorka javljajo, da je prvi letni kongres splošne ameriške delavske I konfederacije sklenil, naj se vsi narodi sveta sprejmejo za člane zveze narodov. ITALIJANSKE ZAHTEVE IN JA- " PONSKA. LDU. Lyon, 13. (Dun KU. — Brezžično.) Iz Pariza poročajo, da je vzbudila italijanska zahteva po bivših avstro-ogrskih naselbinah" v TientsJnu v svetu petorice veliko nevoijo. Kitajska jc proti Uj italijanski zahtevi in je možno, da ne podpiše mirovne pogodbe, ako se Italiji ugodi. LDU. St. Germain, 14. (DunKU.) Po listu »Chicago Tribune« so italijanske zahteve po avstrijskih pravicah na Kitajskem razburile japonsko delegacijo. Italija in Japonska sta doslej postopali vedno skupno. Japonska se hoče upreti vsaki nameri Italije, da bi se ustanovila na Kitajskem in obeta podpirati francoske zahteve zoper italijanske za- hteve po ozemljil Djibutija. Domneva se, da so italijanske aspiracije po Azijskem in Afrikanskem ozemlju le pretveza, da bi Italija okrepila svoje stališče v jadranskem vprašanju. FRANCOSKO - ITALIJANSKA LIGA. LDU. Lyon, 14. (Brezžično) Francosko-italijanska liga objavlja oklic, kjer z ozirom na reške dogodke nujno pozivlje javnost v Franciji in Italiji, naj se vzdrži vsakršnih postopkov, ki bi utegnili otro-vati prijateljske odnošaje med obema latinskimi narodoma. V oklicu, ki ga je podpisal predsednik lige Gustav Rivet, diskretno opozarja Italijo na skupnost interesov obeh držav. Gospodarstvo. Nove železniške proge. Skupina srbskih in bosenskih inženirjev Je določena, da na licu mesta prouči izvedbo spojne zveze železniških prog med Užicami in Vardištem. V tem odseku so že svoječasno oblasti Av-stro-Ogrske izvršile gotove objekte. Sodijo, da bodo v roku enega leta srbske zapadne železnice zvezane z bosenskimi železnicami in Dubrovnikom. Trgovina z vrednostnimi papirji v Nemški Avstriji. Na Dunaju je bi! izdan razglas: V znrislu zakona o zavarovanju inozemsk.il živil in suro vin in o pritegnitvi v privatni lasti se nahajajočega zlata, vebra in vrednostnih papirjev, ie -"d danes naprej prepovedana trgovina s takozvanimi napolinozemskimi vrednostirmi papirji. Pogodbe, ki so bile pred 10. ju lijem 1919 sklenjene, s tem razgla-som niso prizadete. Izdajatelj: Josln Pcteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh Tisk »Učit, tiskalne« v Ljubljani. liiofftffill 8'i,v’ °bCinstvn lljUlbUiu se priporoča Restavracija v Prešernovi ulici štev. 9. Razglas. Poslovalnica okr. boln. blagajne ljubli. na Jesenicah, naznanja svojini članom, da so nje zdravniki sledeči gospodje: Na Jesenicah: G. dr. Kogoj Frančišek’. V Radovljici: G. dr. Jelovšek Ignac, g. dr. V o v e s Janko, Na Bledu: G. dr. Benedik Janko. g. dr. Hočevar Gabrijel. V Bohinju: G. dr. V a c e k Alojzij. V Kranjski gori: G. dr. Tičar Josio, Na Jesenicah in okolic! se mora vsak oboleli član, kateri išče zdravniške pomoči, zglasiti poprele v poslovalnici, kjer dobi »Nakaznico k zdravniku«. Člani okoliša Radovljice, Bleda, Bohinja in Kranjske gore morajo prinesti s seboj k zdravniku »Potrdilo priglasa«, brez katerega ne sme zdravnik, izvzemši najnujnejše slučaje, sprejeti bolnika na račun blagajne. Vsak delodajalec iina »'Potrdilo priglasa« svojih delojemalcev. Od zdravnika za delo v sled bolezni nezmožnim članom izpolnjeni \ »Bolniški list«, je tako! poslati po- slovalnici na Jesenice. Bolniščina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, v petek od 8.—12. ure ali pa se nakaže po pošti, proti vposlani- »Nakaznici za bolniščino«, katero izpolni zdravnik, za delo nezmožnemu članu, od tedna do tedna. Poslovalnica na Jesenicah se nahaja v bivši nemški šoli na Savi in ima uradne ure vsak delavnik od 8. do 14. ure. Jesenice, dne 10. julija 1919. Iv. Hladnik, vodja poslovalmce. Išče se bratovskoskladnični Inženir dr, Miroslav Ka al oblastveno poverjeni stavbeni inženir. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7. Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske itt železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršite v vsenačrtO stavbene inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah. Nastop 1. avgusta 1919. — Plača po dogovoru. — Cenjene ponudbe na bratovsko skladnico v Trbovljah. OUTEUSKA TIH V UU Pri bolečinah, kakršne nastajajo pri s revmatizmu s protinu, ohromelosti, ishiji, bolečinam v križu, nevralgiji, utrujenosti živcev itd., priporočajo mnogi zdravniki Fellerje« bol' pomirjujoči ilssa fEuid 6 dvojnatih steklenic ali 2 specialni steklenici 24 kron. Fe!!erjeve odvajajoče, prebavo pospešujoče, tek izboljšujoče rabarbarni ilsa ferogSHce 6 škatljic K 12. — Edino pri lekarnarju Evgena V. feiler, Sfubica.Elia ttg 252,Hrv Zagorje. Zavoj in poštnina so pri-računata posebe, toda najceneje, čirn več se obenem naroči, tem več se pri-štedi. VI • -.v,. - m Vsak sodrtig mora biti politično in strokovno organiziran. Odvetnik Dr. Milan Korun v Ljubljani, Knafljeva ulica 4 uraduje od 15. julija 1919 do ‘25. avgusta 1919 od 8. do 14. ure (2 pop.). Zobozdravnik v Trbovljah Dr. Baumgarten naznani, da ne ordinira od 20. julija do ‘20. avgusta. Zastopstva smožni slovenske narodnosti, ki se že uspešno bavijo z odjemalnim trgom, se pod jako ugodnimi pogoji sprejmejo pri večji elektricitetni družbi k nekemu na novo snujočemu se podjetju. Ponudbe z natančnim opisom dosedanjega službovanja pod „E!ektrizitatsgesell-schaft Nr. 25090“ na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf,, Wien I./U EBB BHK MKKEftBBIBflIR ■■■ «C». IISIftaN »Ba«eB VKn&BBBSffnKIfElHBaBBtllSftVHftVKaB « j Priporočamo edino tovarniško zalogo za rodbino in \ obrt ter njih f šivalnih strojev —== posameznih del©w. ■ POTREBŠČINE za Šivilje, krojače in čevljarje Ser galanterijsko in manufakturno BLAGO za OBLEKE. i Jos. Peteline, Lili, Sv. za vode desno. HT ^ ~ 2___ S » ~ ™ prevzamem blago Za uvoz in Izvoz vM^v™t,k,koriito, moko, milo itd., katero imam vedno v zalogi. — Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z I"- referencami. Emport lil 6Xg30rt FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21» — Belnllka glavnica — K 13,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obreslovanju. ' •'•‘Ufe- ; Ljubljanska kreditna banka ~~ivT s v Ljubljani, zhzzts Podružnice: v Splitu, Cet$*cu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru Rezervni fondi okroglo K 4,000.000. Kupuje in prc ',a|.< vso vi-;, te vrednostnih papitjev, finnprfra erarično dobave in dovoljuje ■*—- aprovizacHske kredita •—**