k. 5 PoStno tckoči račun St. 24._______ V Gortal, teto 12 L, mesečno 1 ¦*«i *« mozernstvo 16 L. Na ¦jftročila brez doposlane na- ^6tice ae ne bomo ozirali. ftttamezne Stevilke stanejo •' rnzprodaji 20 stotink LWoistvo: Ulica Vettunni &• uprava ul. Vetturiai 9. Rokopisi se ne vračajo. fte- irankirana pisrna se nespu1- jemajo. Oglasi, katere jc treba vnaprej plačati, 'se računajo po dogovoru. Ixdaja Iconiorcll »QoriSkc Straže«. üdgüvorni ured- nik: Franc Novak. Tiska: »Narodna Tiska- ¦i« X Oorlcl, ullca Vet twin! štev. 9. Bratje in sestre! Z aneksijo je t" ozemlje postalo del Jtalijanskc kraljevine in Vi sie postali ita- liiiinski državljani. Ko je tako prehod od stare vladavine k novi dovršen, Vam pra- vimo predvscm: Sebi ostanite zvcsti! Od Avstrije se je bilo pač lahko loči- ti: tuja Vam je bila; če je kdaj le komaj zadostila, že čc je le prizanašaia Vašim najskromnejšiin potrebam, je bilo dobrote dovolj; več niso dajali narodni nasprotni- ki» v tem enako složni kakor nepomirljivi. Ne hrepcnenje po preteklosti, primerjanje s sedanjostjo bi utegnilo oživljati spomin 1]a Avstrijo. Da bi le nova vladavina l(> bojazen je potrdila žalostna okupacij- ^Ka doba — ne prekašala stare v slabem, ne zaostajala za njo v dobrem! Drugače "aj je le zatonil ta spomin! Ali Avstrija ni bila vsa Vaša pretek- •ost. V Vaši preteklosti je bilo tudi nekaj večjega in boljšega, nekaj kar ni bilo tu- je, nego Vaše, čisto Vaše, od čegar se ne smete ločiti, če naj se ne izneverite svoje- mu lastnemu bistvu. Vse v drugo smer, od Avstrije proč, so Vaši predniki in ste H rod za rodom, obračali poglede, od- kar se je prebudila narodna zavest in jc zablestel ideal svobode in edinstva. V tej juči je vse dru^o bilo le časnega pornena, Koristno ali škodljivo po razmerah, le pri- fnoček ali ovira na poti k cilju. v In ko je izbruhnila evropska vojna, so Pac mogli poedinci dvomiti; narod ni dvomil. Ko so kakor pomladanska sapa Pnhajali v deželo glasovi in obljube o za- suti malih narodov, o odrešenih tlačenih, 0 preosnovi držav in preureditvi mej na nodlagi narodnosti in samodoločbe, je na- ™d vzdignil glavo in se osrčil sredi tr- Pjjenja in gorjä: Tista, ki je edina mogla bit! njegova prava domovina, kako raz- ocno, kako blizu mu je stopila pred oči! 1 olp upov in .zaupanja je iztegnil roke oratom in odrešenikoin naproti. Pa je prišlo, bratje in sestre, po lepih sanjah kruta resničnost; prej okupacija, Potem rapalska pogodba, sedaj — anek- sija. Na narodnostno načelo se sklicujete? Saj so Vam res radi Vaše narodnosti po- ziKali Narodne dome, Vas podili iz javnih služeb, Vam jemali obrtne pravice, Vam zapirali sole, Vam zatirali jezik in Vas P°šiljali iz rodne dežele iskat zavetja v JuRQslavijo. Povprašujete po pravici do samodoločbe? Saj ste imeli res plebisci- tarno, v tisočih izpričati svojo narodno zvestobo v prognanstvu, v internaciji in v iečah! I Ne, od te preteklosti starih idealov | in upov se ne ločite, novega razočaranja | in trpljenja ne zabite. Ideali in upi so se ! prcgloboko ukoreninili, razočaranje in tr- pljenje sta Vas pregloboko ranila. Koreni- ne bodo naprej paganjale, rane naprej krvavele: jclas protesta v Vaših srcih ne utihne nikdar. Naj Vam mari to brani, ali | lc zameri tista Italija, ki se je pred komaj šestdesetimi leti rodila iz istega ideala svobode in edinstva, na podlagi istega na- rodnostnega načela in iste pravice do sa- modoločbe, potom plebiscitov, ki ni po njih takrat niliče tako željno, tako obupno klical kakor sedaj Vi? Ne, te žrtve Vam ne morejo in ne smejo naložiti, zakaj me- ra Vaših žrtev je polna. Sedaj so drugi na vrsti, če ne za žrtvovanje, vsaj za to, da : lajšajo Vašo žrtev. Zvesti svojemu narodu, a pokorni dr- zavnim zakonom, boste, bratje in sestre, zahlevali od Italije spoštovanje, zaščito, gojitev svoje narodnosti; boste terjali, da neliajo preganjati Vas jezik v soli in cer- kvi, v uradih in v javnem življenjti, pačiti in brisati osebam in krajem izvima ime- na, ki so posvečena po davni tradiciji, za- tirati Vašo narodno trobojnico in Vase narodne znake, teptati Vaše šege in na- vade; boste vztrajali pri tern, da se Vam da svoboda narodnega, političnega, kul- turnega in gospodarskega razvoja in da na mesto lepili besed in praznili obljub na- posled stopi odkrito, pošteno ravnanje z našim trpinčenim ljudstvom. Bratje in sestre! Priznavajoč, da Vas je na stolisoce, so priklopili to ozemije k tuji državi in so pomaknili njene mcje do Triglava in Snežnika, češ, da ste Vi na tej zemlji tujci in da se država mora zavaro- vati proti sosedom, grozečim onstran Alp. Proti tej zmoti ali pretvezi, kakorkoli se imenuj, gcvori zgodovinska resnica in se oglaša čista narodova vest. Pred naj- manj več kakor trinajstimi stoleti, ko se je bila rimska okupacija že davno umak- nila, so se Vasi predniki naselili po tem ozemlju med Alpami in morjein, od takrat ga držali in obdelovali v nepretrgani vrsti neštetiii rodov, segajoči do dandanašnje- ga dne, a nikdar niso Vaši predniki in ni- ste Vi ogrožali tuje narodnosti, sami silje- ni v obrambo proti prodirajočim močnej- šim sosedom. Predstraža barbarov, kakor Vas od gotove strani nazivajo, boste pač niorali izkazovati svoje barbarstvo in osvojevalne nagone s tern, da se boste na svojem zvesto in vztrajno bojevaii proti nasilnim raznarodovalcem in potuhnjenim asimilantom za svoje: za svoj jezik, za či- I stost svoje krvi, za poštenje svojega do- ma, za svojo jugoslovensko narodnost in kulturo. V tem boju Vas bo krepila zavest. da po krvneni, jezikovnem kulturnem edin- stvu, po skupnosti najdražjiii spominov, ostanete eno z brati in sestrami onkraj državnih mej. V tem boju naj Vas vodi geslo: »V edinosti je moč«! Združite vsc sile v slož- ni in disciplinirani organizaciji, brez strankarstva, brez razlike stanu in pokli- ca, delajte premišljeno, vztrajno, požrtvo- valno za našo stvar, za popolno samo- upravo našega ozemlja, za socijalno pov- zdigo, za gospodarstveni in kulturni na- ! predek našega ljudstva. Bratje in sestre! Zvesti sebi, zvesti narodnim idealom, vdani ožji domovini, pokorni zakonom, nastopite težko pot! Ne klonite! Ne udajtc se! Kvišku srca! Na delo! jfl^ V T r s t u, januarja 1921. Politično društvo »Edinost«. Na delo! j Primorski Slovani nujno potrebujejo dobro razvite organizacijc, se hočejo o- hraniti v sebi ono, kar se pretaka v njih od veka do veka — okrog tisočletja. 2e pred vojno so Slovenci dobro poznali ustvarjajočo silo samoobrane, organiza- cije, narodne in ne državne discipline. Država mi nismo bili že 100-letja — ali po svoji organizaciji, ki je naš plod — poseb- no gospodarski, kulturni, politični sino tvorili pred svetom samostojno disciplini- ran narod. Primorski Slovani tvorijo tudi še danes zdravo narodno socialno telo i? organizacija ho ta tck krepilu \\\ dra- rnila. Kot sredstvo, da provedemo zdra- vo, močno narodno socialno politično go- spodarsko organizacijo, osnovalo se je | polit. tajništvo dru^tva »Edinost«, odsek 1 v Oorici. i Druga velika naloga stoji pred nami! ! Državnozborske volitve! V »Edinosti« ! ste brali poziv na vse primorske slovan- ske občine in slovanske volilce, naj se o- snujejo po vseh naših večjih podružnicah, občinah, sodnih okrajih volilni odbori — in naj se o tem obvesti tajništvo »Edino- sti« v Trstu. Ker se je osnovalo polit. tajništvo v Oorici, da razbremeni tajništvo »Edi- nosti« v Trstu — pozivlja tajništvo »Edi- nosti«, odsek Oorica, vse naše občine, da nemudoina ustanove agilne volilne odbo- re in da o tem obveste polit. tajništvo društva »Edinost«, odsek v Gorici, Via Carducci št. 4. Ta poziv velja občinam političnih okrajev: Ooriška okolica, Tol- min, Oradiščanski, v Sežanskem — samo sodni okraj Komen (drugi del sežanskega okraja naj obvesti Trst), Idrija in Vipav- ski okraj!! Tajništvo želi, da vsa dežela, vsi sta- novi, vsi sloji sodelujejo pri oživljenju, razširjenju, poglobitvi naše organizacije] zato pozivlja vsakega in vse naj stopijo ž njim v najožji stik in naj sodelujejo bilo z neposrednim organizatoričnim deloiri bilo z nasveti. Vse organizatorične sile mora- iiio osredotočiti. Politično tajništvo »Edinosti«, odsek v Oorici, je na razpolago vsem, ki hočejo delati in ustvarjati krepko', disciplinirano politično gospodarsko organizacijo pri- | morskih .lugoslovanov, vsak dan do- poldne. Gorica, Via Carducei St. 4. Tajjništvo »Edinosti«, odsek v Gorici. Usfanovifev ttOdbora za obnovifev Goriske"- Dne 24. t. m. so se zbrali zastopnikl ' dezelnega odbora, trg. in obrtne zbornice» [zavoda za pospeševanje obrti, dezelnega zemljiško-kreditnega zavoda v Gorici in odposlanci večjili središč naše dežele ter so na pobudo deželne uprave in pod pred- sedstvoin komisarja za samoupravne za- deve ustanovili »Odbor za obnovitev Go- riške«. Odbor si je predvsem nadel nalogo, tla opravi organizacijsko delo. Združiti hoče v cno samo zvezo vse delavne mo- či v naši deželi, ki hočejo pospešiti in požuriti gospodarsko obnovitev goriške dežele, po vojni tako težko prizadete; hoče pospe.ševati takojžnjo ustanovitev zadrug vojnih oškodovanccv po zakonitili določilili in njih kasneje zdiužiti v zvezo, ki naj uredi in olajša poslovanje; zagoto- viti hoče goriški deželi hitro ugotovitev vojne škode in nakazilo dotičnih zneskov potom pristojnih državnih uradov, poseb- j no ubožnejsim slojem, kakor tudi takoj- ; šnjo dovolitev predujmov na vojno od- skodnino potom dezelnega zemljiško-kre- ditncga zavoda, ki mora dobiti zato po- trebna sredstva in kateremu se mora za- jamčiti za njegovo koristno delo potrebna svoboda. Ta odbor hoče pospeševati ob- novitev dežele s tem, da bo zahteval, da se stavbeno gradivo da oškodovancem po poštenih cenah; hoče sodelovati pri delu za ureditev normalnega gospodarstva s tem, da poskrbi za dobavo kmečkih indu- strijskih in obrtnih strojev in orodja ne- premožnim, po vojni prizadetim kmetom in rokodelcem in da-obnovi živinorejo. Predsednik omenjenega odbora je kom. Pettarin kot deželni glavar, katerega pod- pira izvrševalni odsek, obstoječ iz za- ALB1N KUSCAi^. Bajka o zlali fsšči. (Dalje). »Nate, draga tašča! Tudi za vas imam nekaj! Pa kaj vidim! Mesto enega para novih črevljev, sem vam prinesel samo Polovico. Kje, vraga, sem pustil drugo po- 1(^vico? Da je te nisem izgubil! Cakajte, cJa nekoliko premislim! Bil sem pri »Zaj- Cuk°ma! En črevelj si I ) u ' ^ru^^ ^e rac1^ tega popolnoma ne- j }°raben!« se je jezila žena in pritajen jok iL] °iedušu. Hza -"^ n^ res'-" ^ ^e vme^a tašča in se H ^ aT-7'0^1 z VS(> odločnostjo za svojega zeta. V no oC smiern iincti v svo^ starosti h-olne j sčal ^an^uJ°^i črevclj mi bo nadome- j I tušc'^ C0I>ata- Tako bo izravnal pravljični | j dclalnj rcvmatizcm nesrečo, ki je bila za- I oclkr'i ra?esa zeta- Prostovoljni dar mi je j govo 5etov kIaL namen in dobro srce nje- Jj- Volin' 1 ^0111 sem l>a tuc^i popolnoma zado- »A povem ti, mati,« je kljubovala Bo- } /.ička, »da bos hodila sama k maši! Kam j bi pa prišel svet, če bi morala vsaka tašča i sepati, kadarkoli se ji zet opije! Glavo sta- vim, da bi bile potem vse tašče šantave!« Da bi preprečila nadaljno besedičenje svoje nčere, ie prinesla tašča pol litra na | mizo. Zet je bil že malo prej sedel in ker je bila s tem odstranjena vsaka nevarnost padca, se je tudi Bozička kolikor toliko utolažila. Ž vidnim zanimanjem je slcdila besedam svojega moza, ki je precej na- tančno opisoval razgovor 0 taščah. »Nič kaj mi ni všeč, da ste se tako po nepotrebnem zavzemali zame! Ce so bili v.si proti taščam, bi se morali ukloniti tudi vi disciplini omizja. Nič bi vam ne za- merila, če bi parkrat prav poštetio lopnili po svoji ta?,či! Kaj pa imate sedaj od vse- gn tega? Nobeden vam ne verjame zlate ; tašče, in prav imajo, saj ste vi sami y\l-> ccj pretiravali. Ce ste rned volkovi, tulite, , če pridete med zetc, pa odtaščite se!« ; »Ne, ne, draga tašča, vi sami se pod- j cenjujete! Nobena druga ta^ča bi ne govo- rila tako! Kar je res, je res!« Vso noč je sanjal Božič 0 tasčah. V sanjah je nadaljeval pravljico tarn, kjer jo je bil končal uradnik Ozebek. Do kralja samega je prišla vest o zlati tasči. To ta- ščo je inučil v eni nogi tak revmatizem1, j da nanjo niti črevlja ni mogla obuti. Kralj - je bil prepričan, da izvira slabo vreme edi- j no le iz te revmatične noge. Odlikoval je zato njega t. j. zeta z redom odsotne tašče, > ki ga je pa odlikovanec odločno zavrnil. ; Razžalil je s tem kralja. Prišli so orožniki, da ga obesijo. Stal je pod vislicami, a pri- šel je se pravočasno scl s poročilom, da je že odšla zlata tašča prostovoljno v topli- ce, samo da reši svojega zeta gotove smrti Ves poten se je zbudil Božič pozno v jutro. Svoje ude je nekoliko nategnil, nato pa poslušal svoja otroka igrajoča se v nje- govi sobi zraven postelje: zeta in taščo. »Ves, tasca,« je zlogoval mlajši Lipče, »jaz sem bil vcelaj pli konju, volu, vlabcu, bumckali smo flambua in pasalete, papca- li smo jabolka, olehe, pomalance in vsi so lekli, da si zleht!« »Plav so lekli,« mu je odgovarjala' ^tarejša Barbka, »zakaj Da ti nisi lekel, da sem zleht. Pojdi jutli se k svinji, klavi in kozi in povej vsem, da sem jaz zleht!« Če je sinoči hvalil krčmar Martin nje- govo taščo, če sta sedaj priznavala otro- ka pri nedolžni igri zlato srce svoje babi- ce, je razmisljal Božič, potem se on sam gotovo tudi ni motil. Tako taščo treba na- gradit;. naj svet izve, da znajo biti tudi zctje hvalcžni. Nagraditi, brez dvojbc, to- da kako nagraditi, to je pa drugo vpraša- nje. Ves dan je skušal Božič rešiti to vpra- šanje. Zamišljcn je taval okrog, raztresen je bil v Stacuni. »Maček mu prede za vra- tom!« si je pravila žena. »Revež, inoj iz- gubljcni črevelj ga skrbi!« si je govorila tašča. Kdor išče, najde, pravi že star pre- govor in tudi Božič je našel. Takoj si je prižgal viržinko,, kar je vedno značilo, da je bil kadilec sam s sabo zadovoljen. — »Streznil se je!« si je pravila žena. »Cre- velj je, revež, izsledil!« si je govorila ta- sca. BožiČ ni bil p<>kadil še polovice svoje viržinke, ko je zapustil štacuno. »2eja ga tare!« si je pravila žena. »Po črevelj grc, revež!« si je govorila tašča. Božič jo je mahnil naravnost h Kova- čevim. Kovačevi so imeli namreč študen- ta, ki je pravkar užival zlato prostost di- jaških počitnic. »Je gospod Boleslav doma?« je vpra- šal Božič Kovačko, sedečo na pragu pred hišo. Prav za prav je bilo študentu ime Jožef, a kot pesnik se je vedno podpisoval le Boleslav in tako so ga nur ali imenovati vsi sovaščani. »Menda je sei k Martinu na četrt,« mu je odgovorila Kovačka. »Ce hitite, ga še dotečete!« Od daleč je ugledal Božič študenta. V. desnici je nosil klobuk, z levico si je pa popravljal svoje dolge läse, s .katerimi se je poredno igral večerni veterčck. »Dober večer, gospod Boleslav! Kam pa? Ce greste k Martinu, greva skupaj na pol litra. Kako naključje! Veseli me, da vas vidim! Imam z vami govoriti!« »Kar sprožite, gospod Božiči!« »Ne še, pri kozarcu se da lažje kram- Uati!« '...^ »Tudi moje mnenje!« Nato sta oba umolknila in pospešila korake. (Dalje prih.) stopnikov goriškega mesta, trg. obrt. zbornice, zavoda za pospeševanje obrti in zemljjško-kreditnega zavoda goriške dežele. Deželna vlada se povabi, da imenuje svoje zastopnike v odbor in v izvrševalni odsek. Izvrševalni odsek si je pridružil gen. Maggiorotti, ki posveča kot tehnik in or- ganizator po vojni prizadetim pokrajinam živahno in koristno delo. Da se pospcši vdejstvitev od odbora postavljencga si smotra, je komisar za samoupravne posle, koin. Dr. Pettarin, sklenil ustanoviti pri deželnem odboru Urad za pravno, upravno in telmično po- rn oč za organiziranje oškodovancev. (Op. ur.: To je vse lepo in prav. Ve- seli nas, da kaže gosp. komisar za samo- upravne posle naše deželc zanimanje za bedno, po vojni tako strahovito prizadcto ljudstvo in inu lioče priskočiti na pomoč. Vprašamo pa, zakaj se k tako važni akciji r.e pritegncjo tudi zastopniki slovenskega prebivalstva dcžele? Ali liiari slovenski del dežele ni prizadct? Ali naj varujejo njegovc intercse zastopniki goriškega mesta, trg. iu ofortne zborniee ali druge v odseku zastopane korporacije? V tem vprašanju ne pustimo, da hi sc šlo preko nas na dnevni red!) Zadpuge vojnih oškottacsj. Kakor se nam poroča, sta odposlanec , ministrstva, gen. \m. Maggiorotti, in de- želni podtajnik, dr. Leopold Bobič, prire- dila v goriški okolici in sicer v St. Pctru, Vrtojbi, Standrežu, Mirnu, Sovodnjah, Ü])aljeinselu, Temnici, Brestovici, Dobcr- dobu in Solkanu predavanja o ustanavlja- nju zadrug vojnili oškodovancev v smislu zakona z dne 28. septcmbra 1920, o kate- rem je »Ooriška Straža« obširno pisala v predzadnji številki z dne 20. januarja t. 1. Zanimanje za te zadruge je veliko. Za ustanovitev teli zadrug so se začela pripravljalna dela zlasti v Vrtojbi, Mirnu, Sovodnjah in Standrežu kakor tudi v dru- gili navedenih občinaii. Da se ustanovitev zadrug omogoči in da se začne redno poslovanje v svrho u- gotovitve vojne odskodninc in vzposta- ' vitve poškodovanih neprcmičnin, se je u- stanovih na deželne stroške pri deželnein odboru urad za pravno, upravno in tehni- eno pomoč, kakor je na drugcm mestu na- tančneje povedano. Ko se redno ustanovi zadostno števi- lo zadrug in ko bodo nekatere začele po- slova.ti, se bodo te zadruge združlle v za- družno zvezo, ki bode imela narnen delo- vati, da se doseže namen zadrug, to je: kolikor mogoee hitra likvidacija v.ojne odskodnine in kolikor mogoče c e- n e j š a v z p o s t a v i t e v. Kakor slišimo, so se že začeli pojav- ljati v različnih obeinah individui, ki ho- čejo iz špekulacijskih namenov spraviti vojne oškodovance v zveze in v društva, pri katerih iščejo pa ti individui le svojih lastnih koristi. Je moralična dolžnost čč. duhovšči- ne, g^. učiteljev in gg. županov ter sploh vsega raziiinništva v deželi, da o tem po- uči oškodovano ljudstvo in da je pozove, naj se ne pusti zavajati od tujih elemen- tov in naj počaka, da dobi tozadevnili na- vodil od strani za to poklicanih domačih činiteljev. Dopist — Hudajužna-Obloke. Decembra 1. 1. smo se vzdramili iz dolgolctncga dušev- nega spanja, povzročenega po vojni ter oživeli svoje staro Izobraževalno društvo. V odbor snio izvolili same sveže in eile moči, sestoječe iz samih fantov in deklet. ¦ j Ustanovili smo tudi znanstveni, fantovski ( in dekliški odsek. Društvo je priredilo f svojo prvo veselico na Svečnico. Na ' vsporedu je bila deklamacija, igra, petje f in prosta zabava. (Op. ur.: Dopis z na- znanilom veselice natn ie došel za zadnjo | številko prcpozno, zato ga žal do danss | nismo mogli objaviti.) • -- Iz Štaiidreža. Standrežci se še do- j | bro spominjamo, kako je lepo delovalo pred vojno naše Bralno in Pevsko dru- štvo. Kakor vsa društva je bilo tudi naše vsled vojne zaspalo. Pred približno letom ! dni se je poskusilo delovanjc tega našega prepotrebnega društva oživeti, pa do da- nes še ni kakega vidnega uspeha. Do da- nes še ni irnelo društvo nikake prireditve. Par pevskih vaj jc bilo napovedanih, niso i se pa vršile, ker ni bilo pevovodje. Nekak napredek v Standrežu pa vidimo v tem, da so ponehale tudi običajne »šagre«, na katerih so se zbirali od blizu in daleč raz- ni škodljivi elementi in zavajali mladino k zapravijanjn, pijancevanju, . prepironi in Bog ve k čeniii še. Pozivljamo društvene odbornikc, da stopijo na noge in priponso- rejo društvu do novega uspešnega delo- vanja. Požurimo se in pokažimo, da do- bra volja tudi nekaj zr.iore. Idersko pr3 Kobaridu. V našo veli- ko vas je prišlo zopet življenje. Obnovili smo, po dolgih šestih letili naše staro »Bralno društvo«. Kako potrebna je bila ta obnovitev, je pokazal društveni, redni občni zbor, ki se je vršil dne 23. jan. t 1. Naša zavedna mladina se je z vso j vnemo in razuinevanjem oklenila društva. j Ustanovili smo tudi močan pevski j zbor. ki pod vodstvom vrlega pevovodje j g. Antona Uršiča iz Kobarida marljivo na- • preduje. — Zavedni fantje in- narodna de- j kleta. le po tej poti naprej, kajti nasa mJa- I j dina je naša bodočnost! — Zavedni ob- j činarji. i — Staroselo. 16. m. m. je vpepelil po- | žar liišo št. 63 v Staremselu. Že itak I Libožna družina 9 oseb, je prišla ob vse; | rešila je samo obleko, ki jo je imela na j sebi. Res, usniiljenja vredna družina! Mo- rebitni darovi uaj se pošljejo na naslo\ : ( Franc Rukli, Staroselo 63, p. Kobarid. j Močno poškodovana je bila hiša št. 28, to- •; \ da hvala Bogu, da je veter nehal. Hvala ] ! pa tudi vrlim kobaridskim ognjegascerrii j ! ki so urno prihiteli na pomoč. . I j Beneška Slovenija. \ j Rezija. Po Slovenski Benečiji in \ l morda tudi po Primorskem se Ijudje po- { j vprašujejo, kam neki so izginili veleslavni 1 l Rczijani ravno sedaj, ko bi jih bilo najbolj | ? treba za obnovitveno dela. Vsem prizade- ¦ : tim naznanjamo, da Rczijani niso izginili, \ : ampak samo začasno odpovedali službo. j |: Odložili so svoje »krame« in »koše«, da j : se nekoliko odpočijejo češ: smo dovolj $ | pet let po svetu brusili. Zato pa je letos v I keziji zelo živalino, ker so vsi doma. Sta-- \ re običaje so še vedno ohranili: še vedno { se čuje tu pa tarn kaka narodna pesem, in \ v tem pustnem času ni večera, da Öi ne ; zaplcsali svoje poštene »rezijanke-c S j ; tern pa nočemo tajiti, da v Reziio ne bi j bila zalezla tudi moderna »kulturat. Po ! svetu so se Rezijani rnarsičesa nančili, za- j ! io dobiš tarn gori vsakovrstne zadruge. ! I tako pa tudi divji »alto mosso«. Tudi ko- : I munisti irnajo svoje zaslepljence, ki so se | pri zadnjih volitvah pokazali zelo »kul- i turne« s streljanjem. Službo božjo. oprav- | Ijajo trije duhovniki: en Lah in dva Slo- i venca. Slovenski duhovniki so tarn gori j na odločno zahtevo samih Rezijaiiov. Se- j daj je razpisana služba župnika, katero pa najbrže dobi sedanji upravitolj (Lah) — Slovenec bi zastonj prosil. Pred dnevi so imeli veliko slovesnost v Stolnici o pri- liki blagoslova novih zvonov. O tej priliki je sodelovalo pevsko društv© iz Medane, katercmu so pobožni Rezijani jako hva- ležni. — Landar. Minulega poletja nas je zadela vclika nesreča: strela je zažgala našo prelepo cerkev. Vsled prizadevanja našega vikarja in drugih domačinov, se je nabralo toliko milodarov, da smo že dne 9. tekočega meseca v njej peli zahval- no pesem. — Sv. Lenard. V nedeljo, 9. tckočega meseca, so prvič zapeli naši novi zvono- vi, ki so prvi v Podutanski dolini. Pri slo- vesni službi božji je iinel slavnostni govor msgr. Liva, dekan v Cedadu. Ljudstvo je prijetno izncnadeno poslušalo, kako lepo govori g. dekan slovenski. — Podboncssic. Pred nekoliko me- seci je bilo v Podbonescu" (Pulfero) usta- novljena konsumna zadruga, ki je imela do sedaj že poldnigi miiijon prometa. Ko bi vredeli v kobari'dskem okraju, da se do- bi pri omenjeni zadrugi vse hi a go ceneje kakor v Čedadu in Vidmu, bi gotovo ne tekalf v Čedad in Videm, ampak bi se ustavfli v Podbonescu in bi si tako prihra- r.ili časa in stroškov ter dabili domačo postrežbo. Polifične vesii. — Pametne besede o boljševizmu a!i komunizmu. Italijansfoi zunanii minister i Sforza je izrekel zadnjič v Londonu o boljšcvizmu ;ili komunizmu pametne be- sede: '»Bbljscvizcm jje bolezen. Ako ho- čemo našc ljudstvo ohraniti te bolpzni, je najboljša metoda ta, da posljemo čirn večje stevilo naših socijälistcv v Rusijo študirat boljševiškega bolncga značaja. Ti se potem vrnejo v svojo zdravo dorno- \ vino popoinoma ozdravljeni«. j Da so te besede resnične, pnča naj- bolj okolnost, da se boijševizma r. j. skraj- nega komunizma poprijemljejo po večini možje, ki so že neštetokrat menjali svojo politično barvo. Po večin; se ga'oprijem- ljejo narodi, ki so nagnjeni'k sentimental- | nosti in inalodušnosti. Ta bolezen razsaja \ sedaj najbolj v Rusiji, kjer je sentimental- f nost doma.Žal, da se oprijemlje tudi dru- | gih Slovenov. Italijani so mnenja, naj bi f boljseviznia - komunizma ne preganjali, ) ampak pustili, naj ali ozdravi ali pa umrje sain ob sebi. Zanimivo je bilo v tem oziru zboro- vanje ital. socijalistov V Livornu, ki se je pričelo dne 15. jan. 1921, na katerem so si stale nasproti vse tri socijalistične* stran- ke: 1. Cisti komunisti, ki so za prelom vsakc zveze s sedaj vladajočim kapita- lističniin redoin in ki zahtcvajo tnkoj re- volucijo. 2. Turatovci, ki jih istovetijo z reformisti, ki hočejo polagoma z reforma- mi privesti do komunisticnega reda in 3. Cisti socijalisti, kattrih cili ie tuHi komu- nizem, a so nasprotni, da bi se reformist! oziroma Turatovci izključili iz stranke,. Največ glasov t. j. nad' 98tisoč je dobila tretja stranka, dočim je dobila' stranka či- stih komiinistov nad 59 tisoč, a stranka Turatovcev le 14 tisoč glasov. Nas zani- ma pred vsem, kako so glasovali v Li- vornu socijalisti iz Primorske. Ugotovlje- no je, da je bila ogromna vcčina glasov iz Primorske za stranko čistih komiinistov in to vsled tega, ker so vsi SJövenci gta- sovaili za to strankoi. Tako se je tudi v Livornu pokazalo, da je komunizem ali boljševizcm le za Slovene. Drugi .na-rodi se mu ogibljejo. ZaÜ da moramo to povdarjati. Z žalostjo gledamo, kako se Sloveni s takimi ekstre- mi sami sebe tmičajejo, mesto da bi tskali rešitve sebi in narodu v vztrajnem delur poštenosti, zmernosti in varčnost. Boljše- vizem je bolezen, ki se oprijemlje senti- inentalnih in maiodiišnih Ijudi, ki iščejo vsled tega rešitve v socijalističnih čude- žih. Zato kličemo našcniu Ijudstvu: Slo- venec, tvoja zemlja je zdrava, nje lega za pridne najprava. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo houcs, čc nisi zaspan. = Komunisti so zasedli »Lavora'ore«, Dne 26. m. in. zvečer so »čisti« komunisti pod vodstvom sodruga Tuntarja prišli v uredništvo in tiskarno lista »Lavoratore« in. zasedli vse prostore. ' Glavni urednik lista je bil ta dan odsoten iz Trsta. V po- slopju je bilo navzočih le nekaj služabni- I kov in stavcev. Zasedba se je izvrsila po ! nalogu osrednjega vodstva novoustanov- . ljene komunistične stranke. Kakor znano, ; je prišlo na soci.ialističnern kon^-resu v -.i- ; vornu do razköla med pripadniki dose- dan je skupne stranke. Socijalisti naše po- j krajine so se pridruzili po večini čistim koiiiLinistom. Zato reklamirajo čisti komu- nisti dosedanje skupno glasilo »Lavora- ; tore« zase. Po današnjih poročilih ni prišlo do sporazuma in bosta odslej izhajala v Tr- stu dva lista: dosedanji »Lavoratore« kot . glasilo komunistov (Tuntar) in »Lavora- j tore Socialista« (Passigli) kot glasilo so- ¦ cijalistov. Italijanski listi se mnogo pečajo s tem \ slnčajem. Zlasti se mnogo govori o sio- ' venskih komunistih, o katerih povdarjajo listi, med njimi tudi glavno glasilo itali- janskih socijalistov »Avanti«, da so nasil- ni zdražbarji, ki sirijo razkol in prepir. karnor pridejo. Krivdo na nasilni zasedbi \ »Lavoratorja« pripisujejo slovcnskim ) boljševiškim delavcein. »temn zalcsineinu ' in strupenemu sadu vojne«. Iz vsega pf- ; sanja »Avantija« diha mržnja nele do Slo- vencev sploh. marveč tudi do slovensKe- ga brganiziranega delavca. Internacijona- lizem italijanskih sodrugov se je pokazal tako v svoji pravi luči. Naši deiavci pa so še vedno tako slepi, da ne uvidijo, da ima internacijonaiizem zelo ozke meje. Zasedanje italijanskees parlamen- ta je pričelo dne 26. m. in. Oiolitti bi rad dosegel povišanje cenc kruhu, ki izkazuje za državo velik primanjkljaj. Temu se pa .protivijo socijalisti, tako da je bil Oiolitti primoran stopiti z njimi v pogajanja. Vče- , : rajšnji večerni listi že poročajo,'da se je j -dosegel sporazum tako, da se kruh podrn- ži, zato pa je dal ministrski predsednik socijalistom gotove garancije, ki naj pre- prcčijo nadaljna nasilja iašistov pi'oti so- ' cijalistom in njihovemu imetju, kakor so : se bila pripetila v zadnjem času v Bolonji, Modem' in nekaterih drugih italijanskih mestih. = Kdo je kriv svetovne vojske? Ogr- ski pisatelj Latzkov dokazuje v knjigi: Možj2 v voisK'i, da so svetovno vojsko zakrivile ženske. Izvirna in prečudna tr- :i ditev! Latzkov dokazuje, da so imele žen- ske na dvoru in pri generalih .irlavno bc- sedo, žensko navdušenje za moško ju- naštvo je zabranilo, da se na dvoru niso hoteli ponižati do spravc z malo Srbijo. Junaški generali so klonili pred žensko ni- čemurnostjo. Ko je vojska začela, so žen- ske dražiie inoške k prevzetnemu juna- štvu, ženske so proslavljale odhajajoče vojakc in oficirje in jim rnetale cvetje na pot, ženske so obsipale s svetjem in z vend pale junake, ženske so slavile odli- kovane junake in se vrivale k vojakom in oficirjem do same fronte itd. itd. Citatelji naj sodijo, koliko bi utegnilo biti resnice na tem. Na vsak način pa, če je to res, niso vojske krivi — kaplani, ka- kor so svoj čas trdili bedaki! Rado Kovač. Komur ni svelovati... (Za kratek čas o pustu.) Simenčev Stefan je irnel lepo kme- tijo. Star je bil že nad trideset let, ko mu pride na misel, da bi se oženil. Oblečc se zato praznično in se poda k gospodu žup- niku vpraSat za dober svet. »Hvaljen Jezus in Marija!« izprego- vori Stefan vstopivši v sobo. »Vekomaj, amen!« odgovori župnik. »Kaj bi pa rad Stefan?« »Nikar mi ne zamerite, g. župnik, za dober svet sem vas prišel vprašat«, od- j govori Stefan. \ Župnik: »Za dober svet? Kaj pa je?« Stefan postane rdeč kot kuhan rak in ne ve, kam bi obrnil oči. »Mislim, g. žup- m-^i _. s;1Tn T,e veir. ki'i bi st'orii — imam j čedno kmetijo — imam mnogo družine — pa sem sam — ne morem povsod biti — jc pač težko«. 2upnik: »Ne vein, Stefan, ne raz- umem te, kaj bi rad in kakšen svet hočeš od rnene«. ^'' Stefan: »Jaz mislim, g. župnik, da bi bilo najbolje, ko — bi — se — jaz — ože- nil; potem sva dva in lažje gledava na I kmetijo in družino«. \ Na te besede prične župnik hoditi po sobi gor in dol. Stefan si misli, da vbija radi njega župnik glavo. Naposled postoji mirno in priivi: -Pray iniaš, Stefan!« Stefan: »Ako pa pomislim, da lahko dobirn ii.-no, katera bo še hujša kot dru- i na, mo pa'vendarle skrbi«. '//iirnik: »Imaš pa zopet prav, Stefan! in boljše je, da ostancš brez žene«. Steuui: Je pač hudo, ko človek vedno sain sedi in nima nobene žive duše, s ka- tero bi se prav prijazno pomenil »— včasih me kar žalost spreleti«. Župnik: »Je pa zopet res, Stefan, bo pač treba oženiti se«. Stefan: »Ce pa premišljujem, g. žup- nik, kako težko jc dobiti dobro ženo, in koliko mož zdihuje v sponah nesrečnih I zakonov — me že sedaj začne tresti | tnraz«. 2upnik: »(jola resnica, Stefan, bo že boljše, da ostaneš neoženjen«. Stefan: »Včasih pa mislim: Stefan, za koga se toliko trudiš in pehaš, ko ni- maš ne zene in ne otrok? Samo za tuje Ijudi se žuliti, to pač ni vredno in ne pa- mctno. Vidite g. župnik, tako-le izgubim Ziito večkrat kar vse veselje do dela«. < Žiipnik: »Tudi to je resnično, Stefar.! - le kmalu se oženi in Bog ti daj polno hišo otrok!« 1 Stefan: »Ako se pa otroci spačijo, g. župnik, kaj pa potem ?— bo vendar bolj- še, da človek ostane brez žene.« j Župnik: »Prav imaš, Stefan, ie brez žcneostani.« Stefan: »Ko bi človek le vedno tudi mlad ostal, g. župnik, bi že bilo; pa.....ko j se postare, — če oboli, je pa le žalostno, | ak(> nim'a svojih Ijudi okrog. sebe in pride ¦v^e v tuje roke.« Župnik: »Res je, Stefan, zato je do- • bro, da se oženiš.« Stefan se popraska za ušesi: • ])a, g. župnik, ko bi človek vse naprej vedel; ali dobro ženo dobiti je siino tež- ko.« Župnik: »Ako ne dobiš nobene, pa brez nje ostani.« Stefan postane sedaj že nekoliko ne- voljen. »Kaj mi je pa vendar storiti, g. župnik? Enkrat pravite, »da«, enkrat ¦ ne«, jaz bi ra le rad vcdel, kakih misli da see.« Zupnik se malo nasmeje, prime Ste- fuii prijazno za roko ter pravi: »Stefan, kakor ti je Vubo, pa stori. — Kdor se mi- sj: oženiii, njemu ni svetovati.« MI PA OSTANEMO, KAKOR SMO BTJ! V Meranu, svetovnoznanem listo- višču, nosil je velikanski paviijon za goa- bo. okrašen ves s črnimi zastavaniL in žalnimi trakovi, pomenljiv napis, vreden zvestih tirolskih sinoy: ,:.ja' »In vendar ostanemo Nernci!« Tudi mi botno priklopljcni Italiji. Ni nam treba nositi črnih zastav. Ne in ne! Mi hočemo živeti! Dvignimo krepko kvi- šku našo trobojnico: ljubezni, zvestobe in poštenosti do naše mile domovine! Raz vsaki zvonik naših cerkvä naj se leskeče iz jeklenih črk izklesani napis: »In vendar ostanemo Slovenci!« Vsak nas občinski urad nosi daleč- vidljivo geslo: »In vendar ostanemo Slovenci!« Iz zadnje naših koč naj odmeva klic: »In vendar ostanemo Slovenci!« Vsako naše srce bodi napolnjeno do zadnje žilice s prisego: »In vendar ostanemo Slovenci!« Lahko je namreč anektirati zemljo, ne pa naših sre!! Rado Kovač. ^GORlŠiA^THAŽA" v vsako slovensko ¦ Domače vesfL OPOZARJAMO VSA ŽUPANSTVA. Clen I. novc^a volilnega rcda za naše pokrajinc določa, da so volilci vsi oni, ki so izpolnili 21. leto do 31. maja onega lcta, katcrem se scstavljajo ali pregledujejo volilni imcniki (italijansko besedilo slo- v<^- ... »abbiano cotnpiuto il 21 anno di <-'fa non piü tardi del 31 magjcio dcll'anno in cui lia Iuoko la compilazione o rcvisio- ne dclle liste«.) Tako pravi zakon. Gene- raini civiltii komisarijat v Trstu je pa raz- poslal vsem županom navodila tflede vo- »Ine upravičcnosti. V te!i navodilih pravi !»icd dru^im, da je volilcc oni, ki je dovr- *ü najkusncje dne 31. maja 1920. 21. leto Ker vsebujcjo navodila, dana župa- noni, več napak, je tudi tu ihokočc, da se te pripetila poniota za cclo lcto. Dolžnost civilnejra komisarijata, ki inia ^otovo lju- ^U da znajo čitati zakone, bi bila, da takoj opozori županstva na to napako. ker je treba volilnc imcnikc predložiti žc do 14. lebruarja. V nasprotncm slučaju pa, ako je ge- "cralni civilni komisarijat mnenja, da se sinatrujo v sinislu zakona za volilce samo <>ni, ki so dovršili 21. leto, dnc 31. maja J920. je to krivo razlaganje zakona. Za- kon je v tej točki tako jasen, da bi bilo odveč kakršnokoli tolmačenje. Imeniki so se pričeli sestavljati koncem januarja »zironia začetkom febrnarja leta 1921, rc- VI-dirali sc bodo šc kasneje, torej tudi v .{<&• uj 1921. Vslcd tega jc izven vsakega dvo- !11a, da so volilci oni, ki so oziroma ki bo- do dovršili 21. leto pred 31. majem teko- JCSa leta, t. j. onega lcta v katerem se scstavljajo volilni imcniki. Pribijcrno šc^ cnkraf, da je to zakon. Oeneralni civilni ^OTiiisarijat nima pravice izpreininjati za- konov niti jih tolinačili, ker po čl. 73 šta- tuta (ustavc) pripada razlaganje postav "a način, ki jc za vse obvezen, izključno zakonodajni oblasti. Županstva so v tern oziru vsekako vczana na dolocilo zakona. L Poročil se je dne 31. januarja t. 1. X, Uubljani naš rojak iz Bilj, g. dr. Shvko rornazarič z g.čno Mimi Pertotov iz »arkovelj pri Trstu. Mlademu peru zcli- "in obilo srečj! . + Poroka. Poročila se je g.čna Mila erfila iz Sežane z g. inž. A. Dolencem iz ^Pod. Siške. Čestitamo! ; Smrt. V Trstu je umrl g. Matija J-avrenčič, uradnik drž. žel. v pok. Sode- loval je pi-; mnogih naših društvih v Tr- i! " osob'to pri C. M. podružnici v Rojami, Kateri je bil prcdsednik. Preostalim naše sozalje. \ i ,r *zp5tl na {tr- drž. RJmnaziji v Idriji. vsicd tozadevnega dovoljenja generalne- 8a civilnega komisarijata v Trstu se bodo wsili v drugi polovici meseca februarja l- I. na drž. gimnaziji v Idriji po dokonča- ni'i zrelostnili izpitili tudi letni ali pa tri- "lestralni izpiti za poljubne razrede od v*tclega 111. razreda dalje. — Vabijo se torej vsi oni dijaki, ki so prosili na gene- | j*alncm ali pa na civilnih komis. za pripust j k KimiKizijskim izpitom, da se zglasijo v ' *or navedenem roku na podpisanem rav- nateljstvu ter prinesejo s seboj zadnje šol- s*° spričevalo. -- Za trimestralne izpite j ¦^ "lora položiti pristojbina 16 L, za celo- ;^ne 48 L. - Ravnateljstvo drž. gimna- j^je v Idriji. — Provizorni ravnatelj: Ur- Paulin. , Narodno-obrambni sklad. Politično ujustvo »Edinost« je sklenilo ustanoviti "'[>arodno obrambeni sklad«, ki se bo na- jiral o priliki svečanosti aneksije našili uezel h kraljevini Italiji. —- Z ozirom na ^nano požrtvovalnost in mišljenje našega •luustya širom vsega zasedenega ozemlja Ju pač odveč, ga posebej pozivljati, da (.)nspeva za ta novi in potrebni narodni '°nd. Saj sc na ta način daje naširn roja- ^oin primerna priiika, da s požrtvovalnim üarovanjcm dejanski izrazijo svojo odloč- jio in vstrajno voljo ohraniti vsc naše po- "ticiie in kulturne pravice v trcnotku, ko Sc »ma priklopiti toliko našega ozemlja k ^alijanski državi. Razumljivo je pa tudi J?a vsakogar, da pomnoženc in naraščajo- Ce Potrebe v scdanjih težavnih razmerah fa"tevajo, da naše politično društvo »Edi- nost« zaniore razpolagati z izdatnejšimi sredstvi nego doslej. I X Poštne pristojbine. Višje poštno in rzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja, j a veljivjo od 1. febr. dalje sledeče poštne n brzojavnc pristojbine: Pisma za vsakih lj> gr 40 cent.; brcz znamke za vsakih 15 ^ ^0 cent.; v okraju za vsakih 15 gr 20 n!>; ^icz znamke v okraju za vsakih 15 ^ 4(J cent.; po znižani pristojbini za žu- ^anstva za vsakih 15 gr. 20 cent. — Do- Pjsmce 25 cent.; v okraju 15 cent. — Raz- J*?ednice (ki niso večje in težje kakor do- 'J'^iica) 25 cent.; v okraju 15 cent.; z nc ^ej- kakor 5 bcsedami 15 cent.; z ne več 2hk°r v^ bcsedami v okraju 10 cent. — VI- JKa skvečjcmu 5 besedami 15 cent. — na i?St^a ° r°Jstvu» smrti' poroki in slič- /A\ i Cent" ~ Trgovski računi, ki niso te- kil]°^ 15 Rr- 15 cent- ~ Tiskovine za vsa- 2i i ffr 10 cent- ~~ Paušalirana poštnina j* ^ruštva in liste 2 liri. — Reklamacije j c^nt. Za reklamirati je čas 3 leta. — " Priporočitev 40 cent.; odškodnina v slu- čaju, da sc izgubi cela vscbina priporoče- ne pošiijatve, 15 lir. ¦— Zavarovanje pri pismih za pq^ih 200 lir 50 cent., za vsakih nadaljnih 100 ali manj lir 25 cent.; zava- rovalnina pri pošiljatvah z navedbo vred- nosti do 1000 lir se izplača v navedenem zncsku le tedaj, ako se je njiliova vsebina izgubila cela; ako se je izgubil le del vse- binc, sc ne izplača nobena zavarovalnina. Na pošti shranjena pisma (postc re- stante) frankirana 20 cent., neirankirana 30 cent. Zavoji v nonnalnem obsegu do 1 kg 2 liri, do 3 kg 4 lire, do 5 kg 7 lir, do 10 kg 12 lir. Prazni nazaj 2 liri. Ako se zavoji vsled velikosli zdcvajo, 50% do- datka k normalni pristojbini. Zavarovanje pri zavojjih za prvih 200 lir navedene vrednosti 1 lira, za vsakih nadaljnih "TOO ali manj lir 50 cent. Poštna spremiiica 60 cent. Brezplačno se ohrani zavoj na pošti j samo 3 dni, pristojbina za shrambo je pri j navadnih zavojih 25 cent, na dan do naj- več 5 lir, pri zavojih z navedeno vredno- stjo 40 cent na dan do najvcč 8 lir. Obseg zavojev nc sine biti manjši kakor 1 dm2. Odškodnina za navadnc zavoje, ki niso dosli, 25 lir. -- Brzojavke. Navadna 25 cent, za bescdo, najmanj pa 2 liri. Nujna 75 cent, za bescdo. najmanj pa 6 lir. Na- vadna brzojavna nakaznica 3 lire, razen tega 25 cent, za vsako besedo. Nujna br- zojavna nakaznica 9 lir, razen tega 75 cent, za besedo. Radiobrzojavke 60 cent, za b,esedo. Navadno obvestilo, da je došla brzojavka, 2 liri. Nujno obvestilo 5 lir. Na- j vadno obvestilo, da je došla brzojavna nakaznica, 9 lir. — Nakaznice. Do 10 lir 20 cent. Od 10 do 25 lir 40 cent. Od 25 do 50 lir 80 cent. Od 50 do 75 lir 1 lira. Od 75 do 100 lir 1.20 lire. Za vsakih nadaljnih 100 lir ali manj 40 cent. Pri brzojavnih na- kaznicah plača posiljatelj polcg teh zgoraj navedenih brzojavnih pristojbin še 50 cent. — Za inozemstvo. Pisma za prvih 20 gr 60 cent., za vsakih nadaljnih 20 gr I 20 cent. Dopisnice 40 cent, (lzpremenile so sc razen navedenih najbolj običajnih tudi drugc pristojbine). I Novi volilni zakon za novoosvoje- ne pokrajine. Spisal dr. Vladimir Orel. Ta priročna knjiga bo natiskana tckom tega tcdna, prihodnji teden pa sc bo razposilja- la. Cena knjigi bo 3 L brez poštnine. Knji- go zaluži politično društvo »Edinost«. Krajevnim volitnim odborom svetujemo, da si pravočasno naročijo potrebne izvo- de te knjige, ki daje s primerno razlago jasen pogled v eel precej kompliciran vo- lilni aparat. Knjiga navaja tudi praktične primcrc posebno gledc štetja glasov in u- gotovitve izvoljenih poslancev. Naročila in denar naj se pošljejo čimprej na na- slov: Tajništvo »Edinosti«, odsek Oorica v Gorici, ulica Carducci St. 4. -f Eksplozija v Rožni dolini. V Rožni dolini blizu židovskcga pokopališča so vo- jaki razstreljevali municijo, ki je ležala dosedaj po gozdih in travnikih bližnjc o- kolice. V petek okoli 10. zjutraj se je za- čul grozovit tresk. Celo mesto sc jc za- majalo kakor ob potresu, na cesto pa so pädali razbiti drobci sip, da so bile ulice kakor z biscri posute. Casi so že tako burni, da dclujc ob takili slučajih fantazija bujno. Pojavile so sc takoj govorice, da je zletela delavska zbornica v zrak, da so v neki hiši razpočile bombe, namenjene Bog ve komu itd. Šcle kasneje se je zaznal pravi vzrok eksploziji. Oovori se, da so vojaki nakopičili štiri ali šcst velikih min in jih naenkrat zažgali. Postopanje je vse obsodbe vrcdno. Lahko bi se bile pripetile težke nesreče, kcr so drobci železa dežc- vali ccio v mesto. Toda dandancs so bom- be in drugo ncvarno orožje priljubljcnc igrače. O dogüdku siTio dobili od prizadctcga podjetja pojasnilo, ki pravi, da so razstrc- ljevalci razstrelili v neki dobrozavarova- ni globeli pet bomb. V precejsnii razdaiji je bila udrta galcrija, ki jc vsebovala več- je nedognano štcvilo bomb, ki so zletele vsled prve razstrelitve v zrak. Vsled te- ga in vsled nizkega stanja barometra, po- vzročenega vsled megle, se je zračni pri- tisk ojačil. Prostor za razstrcljevanje je zclo ugoden, da ni najti z lepa takega. Ob- činstvo je bilo — pravi pojasnilo — poleg tega 'oiioviK) opozorjeno z lepaki o zbi- nnjjii nmnicijc in njenem razstreljevanju. + Oče ubil sina. Iz Standreža nam poročajo o tragičncm slučaju. 32-letni Ka- rol Pavlctič je bil že prcd vojno nasilen čiovek. S svojimi stariši in ženo je že ta- krat živel vi prepiru. Ob izbruhu vojne je nastopil vojaško službo in jc bival več let v Rusiji kot vojni ujetnik. Iz Rusije se je vrnil v domovino še bolj pokvarjen kot je bil prej. Prepiri v družini so se vrstili ma- lone vsak dan, večkrat se je sin lotil sta- rišev in žene tudi dejanski. In to zlasti, kedar je bil vinjen. Oče ga je svaril, pa brez uspeha. Ponovno je skušal g. župan posredovati in napraviti red. V takih slu- čajih je trajal mir do prihodnje pijanosti. V zadnjem času je sin zahtcval, naj mu oče Jožef Pavletič izroči posestvo.- Očc tega ni hotel storiti, ker je poznal sina predobro. To je podivjanca še huje razka- čilo. Šcl je v gostilno in sc vrnil domov j okoli 9. zvečer, ko so bili že vsi v postelji. \ Po stari navadi je začel razgrajati in.prc- tepati stariše in ženo. To mu ni bilo do- volj: spravil se je nazadnje na svojo last- no sedemletno hčerko hoteč jo zadaviti. Oče je namreč bil izjavil, da zapiše pre- možcnjc svoji vnukinji. Ko je stari Pavle- tič vidcl, kaj počcnja sin, je zgrabil ko! in z vec udarci pobil sina na tla. Vse to se jc vršilo v temi. Videč, da je sin mrtcv, je oče poklical župana in šcl nato z vnukinjo šc po orožnikc, ki so ga spravili v zapore. f Napad fašistov na Jugoslovene v Trstu. Dne 27. m. m. se je vršila v Trstu v srbski čitalnici proslava sv. Save. Okoli 11. zvečer je udrlo v čitalnico kaka desc- torica fašistov, ki so začeli takoj razbijati. Razbili so sliko sv. Save in kar'jim je pri- šlo pod rokc. Pri proslavi je bil navzoč jugoslovenski zastopnik Markovič in novi dclcgat Ncšič, ki sta odšla takoj na kvc- | sturo protesting proti tcmu nasilju. Zna- j čilno je, da je kvestura ravno nasproti či- talnici. Na kvesturi so jima rekli, da bi bili udeležniki lahko sami zmetali razgrajačc iz dvoranc. Vcrjamemo. Vprasamo pa, • kaj bi bila vsc storila v tern slučaju var- nostna oblast? Koga bi bila zaprla? Itali- jansko časopisje je poročalo o dogodku po svoje n. pr. da so fašisti raztrgali sliko — Franca Jožcfa I. + Bombni atentati so sc prencsli se- daj na deželo. V soboto je bil v Sempeter- skem društvencm domu pics. Na dvorišču so našli drugo jutro dve nerazpočeni bombi. Bombi sta bili vrženi s stranske j poti in jima je bil namen doscči tcraso. Slučaj naj bode društvom, ki prirejajo v bližini mesta kake prireditve. v svarilo. da bodo oprezni in pozorni na sumljivc ljudi. + Obljubljajo se nam nova nasilja. V nedeljo so zborovali tukajšnji fašisti. Oo- voril jim je tajnik tržaškc fašistovske zveze, aw. Qiunta, med drugim o bližajo- čih sc volitvah. Rekel je, da bodo imele I volitve vrednost plcbiscita, da pričakuje Italija in inozemstvo izida z ncstrpnostjo. Fašisti da sc bodo znali uvcljaviti za zma- goslavjc italijanstva v osvobojenih pokra- jinah z vsemi sredstvi in ako bo treba tu- di na fašistovski način. + Lepa družba. Orožniki so izvohali v ulici Orzoni v neki gostilni zatočišče raznih poštenjakovičcv. Nekega večera se ustavi prcd gostilno kamion z orožniki. Plen je bil dobcr: v gostilni je scdelo pe- tero tickov, zbranili z vseh vetrov Italijc, med njimi tudi „nek goriski okoličan, ki se jc ravnokar vrnil iz gostoljubnega Kopra. Sedeli so pri kokošji večcrji, h kateri so prispevali goriški kurniki. Lepa družba je stanovala vslcd znancga pomanjkanja stanovanj v neki kavesni na Solkanski ccsti. Vslcd indiskretnosti aretiranih so orožniki poznejc zaprli šc nckatere druge člane človekoljtibnc družbc, med niiini- neko Emilijo Hodnik iz Srcdnjevasi pri Podbrdu, Ano Pabijani in Ido Pegan. Te ptičice so kupccvale v kolodvorski oko- lici z ijLibeznijo. Po zdravniški prciska- vi so hue oddane najprej v bolnišnico, kcr so spolno bolde. Cela družba si je služila z napornim ponočnim delom vsake vrste svoj kruh. Ženske so bile navadno linia- nice, na katcre so se lovile žrtve. r Pretepen vojak. Nek tukajšnji list poroča, da je bil v Koritnici pri Orahovcm pretepen italijanski vojak. Posledica je bila, da so zaprli pet domačinov. Vslcd malobrižnosti naših ljudi nimaino o do- godku nikakega poročila, zato nc vemo koliko je resnice na tej vesti. Porabljamo to priliko. da zopet nujno svetujemo svo- jim ljudem. naj se zmcnijo za tujce in nji- hova izzivanja. Treba je, da ohranimo vedno mirno kri, ker so vsa izzivanja proračunjena na našo škodo. -4- Iz Bodreža smo prejeli dopis, tičoč sc poročila o tatvini v Bodrežu, ki je bilo objavljeno v našem listu z dne 20. m. m. Dopis pravi: »Dopisnik iz Bodrcža dolži bodrežke fante tatvine, pa nič ne pojasni, kjc in kako se je tatvina izvršila. Tatvina sc jc izvršila v baraki gostilne in sicer v piivatni spalni sobi, kjer je okradena pre- nočila«. Seveda v tern slučaju ni mogoče obdolžiti fantov, kakor jc izhajalo iz do- šlega nam poročila, po katerem sc je dalo posneti, da je bila tatvina izvršena vpričo cele družbc v pivski sobi. Popravljamo radi fantom storjeno krivico, dopisnike pa opozarjamo, da vselej točno poročajo. I April? Ob splošni nenormalnosti sedanjih razmer je tudi vreme nenormal- no. Naenkrat je pričelo gnneti nad Tr- novsko plauoto, nad Vipavsko dolino so sc bili nakopičili črni oblaki. kakor bi ho- teli zdajzdaj usuti ledeno točo na gole go- zdove, na mrtvo polje. Tarn doli nad mor- jem modra jasnina, sredi nje zlato solnce, nad Solkanom sedmerobarvna mavrica, v pratiki pa 1. februar. '4- Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani proda posestvo v Zapužah, vl. št. 230 kat. obč. Šturije obstojcče iz hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in gozda. Ponudbe naj se pošljejo vod- stvu »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljnbljani do 15. februarja 1921. 1. -I- Dečka -- siroto, okt-'u A -6 let sta- rega, ki nima ne očeta ne matere, sprejme družina za svojega. Oglasiti sc je v Slo- venskem sirotišču v (jorici, Soški most ši. 32. (Nadaljievanje na 4. strani.) ss= Tisteie za flrzavnozhorske volilviž LJVDjr;zičiiB ^ (imenik voMcev irt oddelni emenSk) je založila ,,Narodna Tiskarna" v Gorici, nakar se opozarjajo si. županstva. NAZNANILO. Podpisana tvrdka JOSIP KEFl^EVAWI v Gorici na Stolnem tr^U Št. 9 (desno) naznanja si. občinstvu, da je došla velika izbera šivalnih strojev: Pf*ff, Original Victoria, Rast & Gasser, Gritzrier, Fenix i, t. d.; dvokoles iz tovarne Puch, Waffenrath (orožna kolesa), ft^g^nt, Stark itd.; raznih kmetijskih strojev n. pr.: orala (plugi), sla- moreznice, vinske preše, tako tudi vseh vrst pušk in samokresov, ter posamezni | deli k vsem tern strojem. Priporoča svojo lastno delavnico in po- pravljavnico v mehanični in puškarski stroki. Za točno in pošteno postrežbo in konku- " renčne cene jamči. Jo Sip KerŠevani mehanik in puškar GORIGA, stolni trg 9 (desno). PODRUŽNICA Ljubljansle Kreditne Banke ? Gorici, Corso Verdi „Trgovski Dom." ObrestuJ® ^loi» na knjižice po 4 ° o. f^a dal|$o odpoved vezar\e vtage po doiovoru. Nftkup ia prodftja vsakovrstneira tiijega denarju. !STakaz1ia vJugoHJavlJo in iuoaemstvo po dneynei» kwrzu. Izvršoje vse v baiičito stroko spadajoče posle uajkulantuejše. Uradne are i občinstvo 8 '2 —12 in od 3—5. Ob sobotah popoldne ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. -f1 Delo na Sv. Gori je moral odbor začasno ustaviti, ker so vsi do sedaj po- slani dohodki pošli. Prosimo nujno, naj se pridno nabira, da bo niogoče delo nadaljc- vati. Pričakujemo tudi, da se podobe sve- togorske M. B. razprodajo in da dobimo s tern nov vir doliodkov. Na delo za našo lepo božjo pot v cast nebeški kraljici! 4 Šolske knjige! Naznanjamo da bo- ino inieli v prodaji 15. fcbruarja t. 1. nove šolske knjige Abecednik in Drugo berilo. Knjigarna K. T. D. — Oorica. -r Odbor za spisovanje novih šolskih knjig je prejel od znanstveno založniške- ga zavoda v Trstu, Portici di Chiozza 1/1., sledeče obvestilo: Ker so po dolgem pričakovanju pre- delana šolska berila končno potrjena, od katerih je prvo in drugo berilo že dotiska- no in pripravljeno za razpošiljatev, dočim bo tretje in četrto berilo pripravljeno do 15. februarja, so naprošcna vsa šolska vudstva slovenskih ljudskih sol Julijskc Benečije, da takoj naroče potrebno števi- lo iztisov na naslov: »Znanstveno založ- niški zavod v Trstu, Portici di Chiozza St. I/I.« Cena knjigam je sledeča: prvo berilo za I. razred L 2.50; drugo berilo za II. razred L 3.—; tretje berilo za III. razred L 4.25; četrto berilo za IV. in V. razred L 4.50. Tudi knjiga: »Katoliški katekizem za vse razrede ljudskih in meščanskih šol« je že pripravljena in stane L 6.—. Istotako »Male zgodbe sv. pisma« za II. in III. raz- red, cena L 1.80, kakor tudi »Velike zgod- be sv. pisma« za vse ostale razrede, cena L 6.—. Nadalje poroča omenjeno založni- štvo, da se je znižala cena knjigi: V. Ban- delj »Zgodovina Italije« od L 4.25 na L 3.80. Sole, ki so že uposlale naročila, naj istih ne obnove. ker jih ima zavod že za- beležene. — Iv. Daneu, t. e. predsednik. 4- Kdor bi kaj vedel o Francu Moze- tič, enoletnem prostovoljcu, dijaku iz Go- rice, ki je bil v ruskem ujetništvu, naj bla- . govoli sporočiti Stankotu Mozetič v Go- rici, ulica Mattioli St. 7. -f Zahvala. Ivana Bavcon, begunka na Vogerskein, se zahvaljuje prebivalcem občine Vogersko posebno soscdom, za vse naklonjcnc darove. + Zlat križec se je nasel na cesti iz Bilj do Mirna. Kdor ga je izgubil naj se oglasi pri stavbenem društvu v Biljah. Vprasanja in odgovori. o Raznim društvom. Ona društva, ki so tekom vojne izgubila listine, doka- zujoče pravilnost njihovega obstoja, si morajo priskrbeti prepise odlokov, s ka- terimi je vlada svojčas priznala društvo. Te listine ležijo na gen. civ. komisarijatu. Treba je samo dobiti osebo, ki poskrbi prepis. Najbolj enostavna bo stvar, ako se naznanijo natančncjši podatki o ustano- vitvi kakeniu odvetniku, ki potem ukrene potrebno. —o Kat. izobr. dr. v Č. je ravnalo zelo neprevidno, da je poslala pol. oblasti izvirnik pravil. Izvirne listine naj se nikoli ne dajo iz rok, marveč ve.dno le sodnijsko overovljeni prepisi. Postopajte tako, da dobite prepis listin, kakor smo svetovali gori »raznim društvom«. —o Km. kons. dr. v C. naj kar naroči naše liste. Saj smo v Italiji. —o E. B. v Š. Rastislav. —o P. A. K. R. Po našem mnenju ob- držijo zemljišča vedno svojo vrcdnost. A- ko se komu nudi prilika, naj kupi, oziro- ma: kdor ni prisiljen prodati, naj ne pro- daja. Prva posledica boljševiškega režima bi bilo padanje valute. —o »Soča«. Ako sami nujno potrebu- jcte hleve in barake, ki so Vaša last in jih jo zasedlo vojastvo, obrnite se, ev. potom županstva, na dotično krajevno vojaško poveljništvo (Commando di Presidio) ter zahtevajte, da Vam hleve in barake iz- praznijo in dajo na razpolago. Istotam pri- javitc tudi svoje zahteve glede odškodni- ne za uporabo Vaše lastnine. Listnica uredništva. Iv. B. — Zagorje. Hvala! Priobčimo čimprej. — Dopisniku iz Užič. Dopise objavimo le, če vemo, kdo jib je pisal. Vaše pismo pa nima podpisa. — LJ-. Z. Maribor. Ramonika je prišla za pust prcpozno; mogočc jo nategnemo enkrat knsncje. Int&H kuharico sprejme poštena sloventka družirm. Oglasiti se je pri upravi „Goriške Straže". :-: Tovarna ;-: ¦in pred vojno tudi restavracija. veliko ci/orišče, pripravno za vsako vefjo indu ^rijo v Gorjci, Tržaška cesta št. 24—26 -•s« proda. Informacije aaje F. Batjel, Lju- bljana, Stari trg 28. ZAHVALA. Podpisani se tern potom najlepše za- hvaljujemo vsem onim, ki so izkazali zadnjo cast našemu nepozabnemu očetu oz. starernu očetu fvanu Bone. Posebna zahvala čč. oo. patroma, Sv. Križkim pevcem, sorodnikom ter pri- jateljem in znancem. CESTA, 24. januarja 1921. Družina Bone. Knjipania Kat.Tisk.drustva :: GORICA :: MONTOVA HIŠA Bogata zaloga papirja in vseh pisamiskih potrebščin. Sloven- ske leposlovne, mašne in šolske knjige vedno v veliki izberi. Velika izber nabožnih in drugih slik v okvirjih in brez okvirjev. Pomnozevalne aparate „Hekto- graf". Prozorne papirje za načrte in papir (Lichtpaus) za stavbene mojstre, tuši iz tovarne Günther Wagner, svinčniki Koh-i-nor in drugi iz tovarne Hardtmuth, vse v bogati izberi, cene brez kon- kurence. — Prodaja na drobno in na debelo. — Sprejemamo naročila pečatov. Trgovina v ulici Carducci 2. G[ostilna :-: :-: pri „BELEM ZAJCU" . ..¦ ------ v Gorici ¦ Shajališče okoličanov in mešČa nov. Postrežba s svežimi do- mačimi, rnrzlimi in gorkimi je- dili ter i. izvrstnim vipavcem, bricern in s črnino. = Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, restavrater. PohiŠtvO vsakovrstno ima vedno v zalogi po najnižjih cenah : : : : MIZAR FRANC MARUSIČ Gorica, Tržaška cesta St. 1. Izdeluje vsa mizarska dela in sprejema ============= naročila. ---------- REDNI OBČMI ZBOR 0KR93NE HRÜH1LNICE IN P0SQ3ILHILE 0 I0RI3! registrovane zadruge z neomejeno zavezo vršil se bode dne 14. februarja 1921 ob 13 V* uri -----v uradnih prostorih hranilničmh----- S SLEDEČIM VSPORIiDOM: 1. Poročilo nafclništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1919. 4. Volitev načelništva in nadzorništva. 5. Slučajnosti. 1DRIJA, dne 31. januarja 1921. Odbor. TlpPnPLl s Prinierno ^olsko izobraz \J\j\'Y\\j<\ h0 se sprejrne v trgovino z mešanim blagom na deželi. Cenj. po- nudbe na upravo ^Goriške Straže" pod šr. 1887. Borišha ZVBZ9 gos^jodarshih zadrug in dpuštev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo v ßorici, Corso Verdi 32, L Tiöü1' ir., «Braduje vsak delavnik od 8. do 14; stranke se sprejevuajo ledo poldnev^ Namesto posebnega obvestila. Marija, Milan, Rudolf, Slavo in Josip Trost naznanjajo sorodnikom, prijateljem in znancem prebritko vest, da jim je neizprosna usoda ugra- b)!a ljubljenega strica, gospoda Josipa Cuček-a, posestnika, trgovca, gostilničarja itd. Preir.inul je dne 26. t. m. ob 11. uri ponoči, po dolgi mučni bolezni, star 72 let. Pogreb se je vršil dne 29. pr. m. ob 3. popoldne. KNGŽAK, dne 27. januarja 1921. CbAAzz «^ velika' lepa in V^tA^ÄO. 3C , zračna soba za dva ali enega gospoda, ah" dostojna rokodelca. — Naslov pri „Straži". ZASTOPNIKÄ v trgovini z moko, dobro izvežbanega pri odjemalcih upeljanega za goriško se išče. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in referenc na VINKO MAJDIČ, valjčni mlin. Kranj. Pozor! Pozor! Hiša popolnoma v dobrem stanu z več leti dobro upeljano in lepo urejeno trgovino mešanega blaga, na drobno in debelo, s prostornimi skladišči zelo pripravna tudi za vinsko zalogo, vse važne pronietne točke okupirane. torcj konkurenca izključena, z plodonosno mlekarno, dva tovorna auto tip Fiat 18 P in 18 BLR — za podjetnega trgovca krasna bodočnost — se proda s celim inventarjem eventuelno tudi brez njega. Tvrdka PODLOGAR & PETELIN Sv. Peter na Krasu. flntcn Uuga mizsr v Seikanu izdeluje pohištvo (mobiljo) ter spre- jema naročila. Bospodična isCe službe kot kuharica v restavraciji ali gostilni. Ponudbe na upntvo lista. Oglas. Išče se administrator ob enem poslo- vodja za avtornobilno podjetje z me- sečno plačo 650— L. Takojžni nastop. Pogoj: znanje knjigovodstva in obeh dež. jezikov v govoru in lični pisavi. Ponudbe pod administrator na upravo „Gor. Straže" do 15. februarja 1921. ANsiELJ PERTOT cerkovnik v Xabrezini naznanja si. občinstvu, da je otvoril v Na- brežini zalogo mrtvaških predmefov. Priporoča se vsem domačinom in okoličanom. Cene iste kakor v Trstu. Pozor! Trtnica P1PAN v Preserjah pri Ko- mnu ima v razprodajo še nekaj tisoč trt cepljenk belih in črnih ter latnike. Cene po dogovoru. Pri fvrdki Kušlrin & Harmolja --------GORSGA, ulica Carducci 25 - se razprodaja dobro jedilno olje po Lip 8.50 liter Pristne pšenične S. H. S. posevke, S. II. S. slanino, Arn. šunke (pršute) in pleča, Bovški sir, sveže maslo, milo itd. Priporoča se to tvrdko naši čast. duhovščini, učiteljstvu, krčmarjem in slav. ., občinstvu v meslu in na deželi. TRGOVINA TEOP. HRIBÄR - ^okm MT Gorso Verdi št. 32 ~W Se prjpcročajc slevnemu občirtstvu v mestu in na dgželi za obllen obisk. 0LA6O SOLIOM O. GLNE ZMERNE. Trgovina dvokoles in šivalnih strojev ¦MB» • V ^——, ^^5f) ^p ^fP ^P ffo /^^D ^P^P ^B^^1 sodni izvedenec Stolnč trg 9. (levo) - GORGA. priporoča svojo bogato zalogo, šivalnih strojev, dvokoles, kmetljskega orodja, gramofonov i. t, d, ter si dovoljuje opo- A 2oriti si. občinstvo na velik dohod dvokoles -;1 „ PUCH" šivalnih strojev na izbero. / ri«a^ Priporoča svojo mehanično delav- h^Il^^ nico za najrazličnejša popravila. k^^^fc ZagotovljatočnoinsoDdno postrežbo